1. No category

Vodnik
Cˇudovite kolesarske ture v neokrnjeni naravi,
po cestah in poteh, ki gosto prepredajo obmoCˇje parka,
razkrivajo raznoliko krajino, ki z letnimi Cˇasi spreminja
svojo podobo in tako ponuja vedno nova doživetja
in vznemirljive obCˇutke.
kolesarskih poteh Naravnega parka Julijsko predgorje
PARCO
NATURALE
PREALPI
GIULIE
Vodnik
kolesarskih poteh
Naravnega parka Julijsko predgorje
PARCO
NATURALE
PREALPI
GIULIE
2013
Deželni naravni park Julijsko predgorje – Rezija (Videm)
Objava in distribucija
Uredil Naravni park Julijsko predgorje
Piazza del Tiglio 3
33010 Rezija (Videm)
0433 53534
www.parcoprealpigiulie.it
Koordinacija: Naravni park Julijsko predgorje
Besedila: Devis Deotto
Fotografije: Devis Deotto – Arhiv Naravnega parka Julijsko
predgorje - Marco Di Lenardo
Grafika in tisk: Tiskarna Moro Andrea - Tolmež
Vodnik
kolesarskih poteh
Naravnega parka Julijsko predgorje
Krožna pot Prato di Resia
Krožna pot Pian dei Ciclamini
Krožna pot Sflincis iz Moggia
3
6
Krožna pot planina Coot
Krožna pot Carnizza
Krožna pot Verzan
1
4
5
2
Vetrič, ki vas boža po licih med spustom po poti, obdani s cvetočim resjem,
naporen vzpon z nogami na pedalih, medtem ko glava že okuša radosti cilja,
počasno prečkanje planote sredi eratskih skal.
Siloviti občutki, ki jih porajata želja po odkrivanju novega in potreba po
svobodi. Kolesarjenje vam jih zna pričarati in je obenem pravi način, da jih
doživite v polni meri.
Na zaščitenem območju je vse to še toliko lepše. Počutite se povezane z
naravo, z vsem, kar vas obdaja. Obkrožajo vas razgledi in barve, podobe in
vonji.
Tedaj zavzame prečkanje Naravnega parka Julijskega predgorja na dveh
kolesih poseben pomen: omogoča vam odkrivanje poti in krajev, ki so
običajno slabo poznani, skoraj skriti, in kot taki prežeti z notranjo lepoto, ki
obiskovalce bogato poplača.
Od hiš v zaselku Povici do pašnikov na planini Coot, od domačij v sedlu
Carnizza do očem skrite doline Uccee, od bukovih gozdov na planjavi Pian
dei Ciclamini do čudovite krajine v dolini Venzonassa – vrsta nepozabnih
doživetij in presenečenj.
Če se odločite za postanek, ker si želite kaj pobliže ogledati, ali se okrepčati,
se krog sklene in vaše telo in duša bosta poplačana: z živopisnim cvetnim
vencem, stopinjami živali, posebnim odsevom svetlobe ali tipično lokalno
jedjo.
Pri vsem tem je ta vodnik idealen spremljevalec na vaši poti: varen, poučen,
zvest in nevsiljiv. Ki vas spremlja, vendar vam omogoča svobodno izbiro. In
dopusti, da kolesar v sebi sam najde iskane odgovore; na vrhu vzpona ali
prav tam, za tistim zanimivim ovinkom.
Stefano Di Bernardo
Predsednik parka
TC
(za rekreativne kolesarje) po makadamskih cestah s
kompaktno in dobro vozno podlago, ki so normalno
prevozne:
v to kategorijo spadajo vse poti, ki potekajo po cestah, ki so
za običajna vozila dobro prevozne: gramozni makadam,
travnati ali ilovnati kolovozi brez jarkov ipd.; četudi ne spadajo
k turnemu kolesarjenju, se v to kategorijo uvrščajo tudi
tlakovane ceste (asfaltirane, betonirane, kamnite,…).
MC
(za kolesarje srednje tehnične pripravljenosti) po srednje
strmih makadamskih cestah (kolovozi, poljske ceste) ali po
poteh s kompaktno in dobro vozno podlago:
vse ceste, ki spadajo v kategorijo kolovozov, poljskih cest,
cest po kmetijskih, gozdnih in pašnih površinah ali servisnih
cest do različnih objektov, gorskih vojaških cest ipd., ki so
dobro prevozne za terenska, ne pa tudi za običajna vozila,
saj jarki in/ali usedi ter ostanki ne ovirajo vožnje (vendar
zahtevajo spremembo smeri v iskanju lažje prevozne
površine). Tlakovane gorske steze, travnate ali ilovnate poti
s kompaktno in dobro vozno podlago, brez večjih ovir (jarki,
stopnice), kjer je edina težava, ki ovira vožnjo, prisotnost
obveznih prehodov, ki zahtevajo zbrano vožnjo.
BC
OC
(za kolesarje dobre tehnične pripravljenosti) po zelo strmih
makadamskih cestah ali kolovozih in srednje strmih, toda
dobro prevoznih poteh ali poteh s kompaktno, vendar
nepravilno podlago, z redkimi naravnimi ovirami (npr. skalne
stopnice ali korenine):
makadamske ceste, ki so prevozne le s terenskimi vozili, z
neravno in slabo podlago, z jarki in manjšimi stopnicami;
gorske poti in poti z neravno podlago, nestabilnim materialom
in priložnostnimi in pogostejšimi osnovnimi ovirami (korenine,
ne posebno visoke stopnice, udorine), gorske poti in poti s
precej kompaktno podlago, vendar s pogostimi osnovnimi
ovirami, koreninami ali ne previsokimi stopnicami, na
splošno, kjer je na posebej označenih prehodih, poleg
dobrega upravljanja in zbrane vožnje, potrebno tudi dobro
ravnotežje.
(za kolesarje odlične tehnične pripravljenosti) tako kot zgoraj,
vendar po zelo strmih poteh in/ali poteh z nepravilno podlago
in številnimi ovirami:
gorske poti in steze z neravno in slabo podlago, z veliko
količino grobega nestabilnega materiala, ki ovira vožnjo, s
pogostimi ovirami, tudi nestabilnimi (npr. veliki kamni, ki niso
pritrjeni v tla), ali sestavljenimi in hitro sledečimi si ovirami,
ki zahtevajo zelo zbrano vožnjo, dobro ravnotežje in odlične
sposobnosti upravljanja kolesa pri nizki hitrosti, brez potrebe
po poznavanju posebnih voznih tehnik.
Pot
Stran
v vodniku
Izhodišče
Krožna pot Prato Krožna pot Pian
Krožna pot
di Resia
dei Ciclamini Sflincis iz Moggia
12-29
Prato di Resia
30-51
52-69
Pian dei ciclamini Most v Moggiu
GPS koordinate N 46° 22’25.777’’ N 46° 18’17.795’’ N 46° 23’59.498’’
Skupni kilometri
Zahtevnost
E 13° 18’25.105’’ E 13° 19’ 19.095’’ E 13° 11’ 7.733’’
22,88
14,31
10,89
MC+/BC
MC+/BC
MC/BC+
Povprečni
naklon +
+7,4%
+8,4%
+10,3%
Povprečni
naklon -
-8,4%
-8,8%
-13%
Trajanje brez
postankov
3 ure
1,45 ure
1,45 ure
Priporočeno
obdobje
Poletje-jesen
Poletje-jesen
Pomlad-poletjejesen
Višinska
razlika +
Podlaga
+801
+560
+472
Asfalt, poljska pot, Asfalt, poljska pot, Asfalt, poljska pot,
steza
steza
steza
Pot
Stran
v vodniku
Izhodišče
Krožna pot
po planini Coot
70-83
Krožna
pot Carnizza
84-101
Stolvizza di Resia Sella Carnizza
Krožna
pot Verzan
102-125
Postaja Carnia
GPS koordinate N 46° 21’37.889’’ N 46° 20’5.611’’ N 46° 22’38.685’’
Skupni kilometri
Zahtevnost
E 13° 21’ 13.709’’ E 13° 19’ 26.648’’ E 13° 8’ 6.667’’
21
21,53
17,50
MC+/BC+
MC+/BC+
MC-OC/BC+
9,7%
+7,5%
+9%
Povprečni
naklon -
-11,5%
-10,1%
-10,9%
3 ure
3,15 ure
2,15 ure
Priporočeno
obdobje
Poletje-jesen
Poletje-jesen
Pomlad-poletjejesen
Višinska
razlika +
Povprečni
naklon +
Trajanje brez
postankov
Podlaga
+1037
+662
+634
Asfalt, poljska pot, Asfalt, poljska pot, Asfalt, poljska pot,
steza
steza
steza
pot 1
pot 1
Krožna pot po spodnji
Reziji (Bassa Val Resia)
borgo povici
pot 1
GPS podatki sledi izhodišča: N 46° 22’ 25.777’’
E 13° 18’ 25.105’’
c/o Centro visite del Parco
Podatki o poti:
Podlaga:
Kolesarjenje:
Zahtevnost:
Trajanje:
Dolžina:
Višinska razlika:
Največji naklon +:
Največji naklon -:
Povprečni naklon +:
Povprečni naklon -:
Najvišja točka:
Najnižja točka:
asfalt, poljska pot, steza
100%
MC+/BC
3 ure
22,88 km
+ 801 mt
35,3%
37,6%
7,4%
8,4%
869 m
330 m
pot 1
pot 1
Pomembne informacije: Zelo pozorni bodite na makadamsko cesto pri spustu
proti trgu Povici, kjer so cementni odseki prekriti z gramozom in vam nasproti
lahko pripeljejo vozila. Posebno pozorni bodite na poti CAI 703 v primeru vlage
ali dežja zaradi spolzkih korenin.
Težavnostna stopnja
Tehnična težavnost vzpona: MC+, (za kolesarje srednje
tehnične pripravljenosti) po srednje strmih makadamskih cestah
(kolovozi, poljske ceste) ali po poteh s kompaktno in dobro
prevozno podlago.
Tehnična težavnost spusta in pot Italijanske planinske zveze
CAI 703: BC, (za kolesarje dobre tehnične pripravljenosti) po zelo
strmih makadamskih cestah ali kolovozih in srednje strmih, toda
dobro prevoznih poteh ali poteh s kompaktno, vendar nepravilno
podlago, z redkimi naravnimi ovirami (npr. skalne stopnice ali
korenine).
Višinski profil
pot 1
Opis poti
Vozilo pustite na ploščadi pred informacijskim središčem parka in se
s kolesom podate po cesti desno navkreber, v bližnjem križišču (200
m) zavijete levo in sledite oznakam za planoto Sella Sagata ves čas
po makadamski cesti.
Sledi blag vzpon po nedavno urejenem betonskem odseku, kjer vas
obdane z mehkimi blazinicami resja spremlja opojni vonj borove
smole.
pot 1
Betonirano poljsko pot na več mestih nadomesti makadam z odlično
kompaktno podlago, ki tudi v primeru dežja ne predstavlja ovir pri
spustu. Ob poti so na voljo tudi počivališča z mizami in klopmi, kjer
si obiskovalci lahko odpočijejo in jeseni med mahom uzrejo dišeče
jurčke in lisičke.
Na razpotju, pri 3,57 km na nadmorski višini 857 m, zavijete levo,
kjer ne nadaljujete proti Sella Sagata, temveč se po makadamu
podate proti zaselku Stavoli Scia ob pobočju Posarja. Pot vam lajšajo
številni ravni odseki, medtem ko med grebeni lahko občudujete
čudovit razgled San Giorgio in na masiv Plauris.
pot 1
Na zeleneči jasi, ki jo obdajajo bela brezova debla, se nahaja zaselek
Stavoli Scia, kjer si lahko odpočijete in občudujete pestro naravno
pokrajino.
Makadamska cesta s številnimi ravnimi odseki ponuja čudovite
razglede na spodnjo dolino. V križišču, pri 4,7 km, se držite leve.
pot 1
Prvi del poti je betoniran in se v ostrih ovinkih naglo spušča proti
zaselku Stavoli Rastie (6,15 km, 779 m nadmorske višine): prostrano
travnato sedlo je posejano s skrbno negovanimi in dobro ohranjenimi
kamnitimi hišami, zgrajenimi iz lokalnega kamna.
V tem zaselku so informativne table “Ekomuzeja doline Rezije”, kjer
lahko preberete vrsto podatkov o tem območju.
Iz sedla morate v vznemirljivem spustu proti zaselku Stavoli Ruschis
premagati številne serpentine z gramozno podlago, kjer sta potrebni
velika mera previdnosti in natančna vožnja.
Po prevoženih 9,21 km na koncu spusta dospete do razcepa za
zaselek Stavoli Ruschis, od koder se pot nadaljuje proti desni.
Priporočamo vam zavoj v levo in kratek ogled majhnega naselja in
informativnih tabel Ekomuzeja doline Rezije.
pot 1
Sledi ponovni vzpon, kjer se pod vami odpre razgled na dolino Rezije,
nad katero se dviguje mogočni, kamniti Kanin. Poljska pot, ki vodi na
vrh Plagne (852 m), ima kompaktno in dobro prevozno podlago in ni
na nobenem mestu pretirano zahtevna.
Na pobočju, ki gleda proti dolini Canal del Ferro, se med bujnim
rastlinjem dvigujeta mogočna Piccolo Belepeit in Belepeit, ki s svojo
lepoto jemljeta sapo.
pot 1
Ko se znova vrnete na pot, v kratkem, a precej strmem betoniranem
odseku preizkusite vaše zmogljivosti, vendar napore blažita opojni
vonj borovcev in gorski vetrič, tako da v kratkem dosežete vrh
Staulizze (nadmorska višina 820 m).
Ko dospete do anten, se začne zadnji večji vzpon, od koder se vam
odpre čudovit razgled nad dolino Chiusaforte in na reko Fello.
Pazite, da se ne približate preveč robu, saj ni zaščitne
mreže, prepad pa je zelo globok.
pot 1
Sledi krajša ravnica, zatem pa hiter spust vse do uvoza na
pokrajinsko cesto Resiutta-Resia. Tudi tukaj je potrebna previdnost
pri spustu, saj so betonirani odseki prekriti z gramozom, poleg tega
pa vam nasproti lahko pripeljejo vozila.
Ko dospete do asfaltirane ceste, zavijete desno proti naselju Resiutta
in se po ravnici in blažjem spustu približate naselju Povici, nato pa
pri 14,45 km zavijete levo na most, prečkate ledeno hladen potok
Resia s kristalno čisto vodo in dospete do ljubkega zaselka Povici di
Sotto.
pot 1
Ko vozite v smeri trga, se držite leve in zavijete v ozko uličico z
opečnimi tlakovci, prečkate most preko potoka Resartico in dospete
do naselja Povici di Sopra; na razcepu zavijete levo (prometni znak
slepe ulice).
Sledi kratek spust po asfaltirani cesti vzdolž potoka Resartico, nato
pa se na ovinku sredi travnika levo odcepi ozka pot (15,37 km).
pot 1
Nadaljujete po poti z markacijo
Italijanske planinske zveze CAI
703/a, ki postane zelo strma.
Dolga ravnica, ki jo ob straneh
obdaja bujno rastje, se zaključi
z vzponom; med redkimi
borovci in stalnimi gramoznimi
vzponi in spusti ob vznožju
Brasa Vize morate sestopiti s
kolesa in prečkati potok
Mainuze, nato pa se pot po
nasprotnem bregu potoka
rahlo spušča in pri tem ohranja
glavno traso.
Po
prečkanju
ljubkega
lesenega mostička prek
lenobnega potoka dospete do
vasice Stavoli Isu.
pot 1
Pot poteka po podeželju z značilnim vonjem po kurjenju; po
prečkanju manjše travnate jase dospete do razcepa z oznakami
Italijanske planinske zveze, nadaljujete naravnost proti mostu prek
potoka Nero, kjer se pot razširi v široko gozdno cesto. Ves čas sledite
oznakam Italijanske planinske zveze.
pot 1
Dolga ravnica vodi do mostu Tigo (20,26 km), preko katerega lahko
prečkate potok Resia.
Na koncu mostu, ko prečkate
manjši trg, dospete do
pokrajinske ceste, kjer zavijete
levo na asfalt in po nekaj sto
metrih prispete do naslednjega
razcepa, kjer zavijete desno
navkreber proti naselju San
Giorgio. Zadnji del poti poteka
po asfaltu. Po prečkanju
naselja San Giorgio, po
kratkem vzponu med lipovim
drevoredom prispete v naselje
Prato; ko prečkate most, z
zadnjimi napori dospete do
manjšega trga, kjer je sedež
parka, ki je obenem izhodišče
in cilj poti.
1° percorso
Informacijsko središCˇe parka
Informacijsko središče parka se nahaja v naselju Prato di Resia, v zgradbi
s čudovitim razgledom na Monte Musi in Kanin, ki s svojima mogočnima
grebenoma obdajata dolino. V stavbi so pisarne, prostor za obiskovalce
in informacijsko središče. Z informativnimi tablami, novimi multimedijskimi
dvoranami, prikazi v naravnem merilu, najdbami in drugimi posebnimi
pripomočki obiskovalci lahko dodobra spoznajo temeljne lastnosti
zaščitenega območja, specializirano osebje in izčrpno informacijsko
gradivo pa jim postrežejo z vsemi želenimi informacijami o pohodih in
ogledih na območju. V dobro založeni knjigarni so na prodaj številne
publikacije, ki so bile objavljene tekom let in ki podrobno obravnavajo
različne značilne vidike zaščitenega območja.
Naravni park Julijsko predgorje
Piazza Tiglio 3 - 33010 Prato di Resia (Udine)
tel. 0433 53483 - 53534
[email protected] - www.parcoprealpigiulie.it
2° percorso
pot 2
Krožna pot po dolini
Muzcev (Valle dei Musi)
Tanataviele
pot 2
GPS podatki sledi izhodišča: N 46° 18’ 17.795’’
E 13° 19’ 19.095’’
pri hotelu Albergo ai Ciclamini – Informacijsko središče in prostor za obiskovalce parka
Podatki o poti:
Podlaga:
Kolesarjenje:
Zahtevnost:
Trajanje:
Dolžina:
Višinska razlika:
Največji naklon +:
Največji naklon -:
Povprečni naklon +:
Povprečni naklon -:
Najvišja točka:
Najnižja točka:
asfalt, poljska pot, steza
95%
MC+/BC
1,45 ure brez postankov
14,31 km
+ 560 m
31,6%
36,4%
8,4%
8,8%
919 m
537 m
2° percorso
Pomembne informacije: v odseku po melišču “Zanavarhlera” potiskajte kolo
ob sebi in sledite rumeno-rdečim oznakam; če ste se odločili za krajšo
razgledno različico proti zaselku Trepetnica, bodite previdni pri prečkanju
potoka Masarion, saj je pri spustu po makadamski cesti od “Chisalizze”
do “Cripizze” na številnih odsekih pot nezaščitena, zato vozite počasi.
pot 2
Težavnostna stopnja
Tehnična težavnost vzpona: MC+, (za kolesarje srednje
tehnične pripravljenosti) po srednje strmih makadamskih cestah
(kolovozi, poljske ceste) ali po poteh s kompaktno in dobro
prevozno podlago.
Tehnična težavnost spusta in poti: BC, (za kolesarje dobre
tehnične pripravljenosti) po zelo strmih makadamskih cestah ali
kolovozih in srednje strmih, toda dobro prevoznih poteh ali poteh
s kompaktno, vendar nepravilno podlago, z redkimi naravnimi
ovirami (npr. skalne stopnice ali korenine).
Višinski profil
pot 2
Opis poti
Do zaselka Pian dei Ciclamini, izhodišča te etape, se lahko pripeljete
z avtomobilom iz Tarcenta ali iz Resie po dolini Valle di Uccea.
Zaselek se nahaja v čudovitem naravnem okolju, dvignjen nad
celotno dolino Musi, na nadmorski višini približno 800 metrov. Tukaj
je na voljo tudi hotel “Ai Ciclamini”, nastanitveni objekt z informacijsko
točko in središčem za obiskovalce parka. Zaradi divjega in
surrealističnega okolja v tem delu Naravnega parka Julijskega
predgorja, je izlet z gorskim kolesom zares edinstvena in nepozabna
dogodivščina.
Vozilo parkirate na prostornem parkirišču pred hotelom, kjer
informativna tabla označuje začetek Naravne poti doline Muzcev
Sentiero Natura Valle Musi, ki je vzdolž trase označena z rumenordečimi oznakami.
pot 2
Od tod sledite poti prek bližnjega travnika do lesene ograde, kjer se
začne prava pravcata trasa s spustom, ki v prvem odseku poteka po
zelo očarljivi enoslednici, med bukvami in črnim borom, do melišča
“Zanavarhlera”, kjer morate mestoma potiskati kolo ob sebi.
Ob poti Natura so postavljene različne informativne table, ki opisujejo
naravne posebnosti tega dela parka; s pozornim branjem lahko še
dodatno obogatite ta čudovit izlet z gorskim kolesom.
pot 2
Ko ste znova na kolesu, vozite kratek, vendar razburljiv odsek po
enoslednici do ljubkega naselja Sriegnibosch; na tej točki prispete
do križišča z makadamsko cesto, kjer morate zaviti desno in voziti
do travnate gorske steze, ki se odcepi desno ob eni od hiš.
Za hišo lahko izberete, ali želite nadaljevati po glavni cesti, kjer po
udobni poljski poti v kratkem prispete do Trepetnice, ali pa se podate
po poti z oznako Simaz, ki se odcepi desno navkreber. Če se odločite
za slednjo, boste morali večidel vzpona potiskati kolo ob sebi in
prečkati potok Masario, kar je precejšen podvig. V zameno ponuja
ta pot lepe razglede na vrhove Malivarh, Contesa, Testa Grande in
Costa Binada ter spust po enoslednici do planšarije Trepetnica, kjer
se vrnete na makadamsko cesto.
pot 2
prihod z
lahke poti
lahka pot
zahtevna
panoramska pot
prihod z
zahtevne poti
Ob planšariji Trepetnica (pri 1,36 km), čudoviti kamniti stavbi, zgrajeni
iz lokalnega kamna, ki se dviguje na nadmorski višini 759 metrov,
sredi zelene jase, obdane s črnim borom, ob vznožju Picoliccia, se
začne makadamska cesta, ki preko bukovega gozda vodi do potoka
Mea. Pot vodi do razcepa pred rečno strugo, kjer zavijete desno pri
1,68 km in sledite oznaki za Simaz (ki je postavljena ob običajnih
informativnih tablah parka).
Od ploščadi pred kmečko hišo se trasa nadaljuje po poti CAI 737 s
strmim vzponom po travnati stezi, kjer se le najbolje telesno
pripravljeni lahko obdržijo v sedlu.
pot 2
Kratek odsek poti, obdan z rastlinjem, nenadoma zamenjajo sušna
prodnata tla ob potoku Mea, vzdolž katerega nadaljujete proti dolini
s čudovitim razgledom na mogočni Sorochiplas na levi in na skalnati
Musi na desni.
Če nadaljujete po prodini potoka, pri 2,29 km dospete do poljske poti,
ki povezuje deželno cesto za Ucceo in planšarijo Tanatcason, kjer
zavijete desno in nadaljujete v blagem vzponu po makadamski cesti,
obdani z lesko.
Po kratkem strmem odseku prispete do planšarije Tanatcason, kjer
se poljska pot zaključi.
pot 2
Po nekaj krajših odsekih, kjer je treba kolo potiskati ob sebi, ter
izmeničnih gramoznih vzponih in spustih dospete do razcepa, kjer
pustite za seboj pot CAI 737 (bivak Brollo-Musi) in sledite oznakam
za Simaz v resnično čudovitem spustu preko prostrane doline Musi.
pot 2
Ko med spustom pustite za seboj razvaline planšarije Tanatcoda, pri
3,59 km, se pot združi z makadamsko cesto za Simaz, kjer zavijete
desno in se po mehki travni preprogi podate proti sušnati in skalnati
pokrajini ob vznožju Ruscia. Po prečkanju prodine se pot nadaljuje
med črnim borom pri 4,38 km v bližini razcepa, ki je označen z
rumeno-rdečimi oznakami. Od tod nadaljujete proti desni in po
kratkem vzponu prispete do Simaza pri majhni kapelici, kjer se
zaključi pot Sentiero Natura Valle Musi.
pot 2
Od tod se po asfaltirani cesti v lahkem vzponu podate proti majhni
vasici Musi, ki jo pri življenju ohranja le nekaj oseb in slovi po starem
običaju kresovanja Polovin na dan sv. Ivana.
pot 2
Ko prečkate trg Sonoset in za seboj pustite čudovito cerkvico z
zvonikom, ki je v celoti zgrajen iz lokalnega kamna, prispete v vasico
Musi. Zatem zavijete levo po glavni cesti in ko vas na izhodu iz vasice
pozdravi s cvetjem okrašena lesena tabla, se začne serpentinast
spust proti izviru Torre.
Po 1 km prispete do mostu preko Torre. Ko prečkate most, se cesta
združi z deželno cesto za Ucceo, zavijete levo navkreber in prevozite
dva ne preveč strma ostra ovinka.
Na drugem ovinku (7,21 km, nadmorska višina 570 m) se na desni
začne makadamska cesta (markacija CAI 710), ki vodi do vasic
Chisalizza in Cripizza.
pot 2
V zmernem vzponu na kompaktni podlagi se vzpenjate po vznožju
gore Tanavasagio (1050 m), med belim gabrom in mogočnimi
bukvami, ki obdajajo naravno pokrajino s sivim, skalnatim masivom
Musi v ozadju.
Pri 9,24 km, ko prispete do razcepa, vam priporočamo ogled vasice
Chisalizza, ki je oddaljena le nekaj metrov po desni cesti.
Cripizza
ogled vasice
Chisalizza
pot 2
V zelenem rastju enega najbolj deževnih gozdov v Evropi se
dvigujejo kmečke hiše vasice Chisalizza: manjša skupina zgradb iz
leta 1912, v celoti zgrajenih iz kamna, ki so namenjene pridelavi sira
s pašnikom za živimo spredaj.
pot 2
Nad vasico se dviguje cerkvica Sv. Avguština, zgrajena leta 1934 in
nedavno obnovljena, ki je priljubljena turistična točka, zlasti na god
sv. Avguština, ki ga praznujejo četrto nedeljo v avgustu.
Ko se znova vrnete do križišča, nadaljujete vzpon po odlični podlagi,
med stoletnimi bukvami, z veličastnim razgledom na dolino Musi in
na istoimensko gorsko verigo.
pot 2
Velik del makadamske ceste, ki vodi do vasice Cripizza, ponuja
čudovite razglede na spodnjo dolino, preden se spusti proti dolini.
Med spustom bodite zelo previdni, saj so nekateri deli hitre in dobro
prevozne poljske poti močno izpostavljeni in brez bočne zaščite.
Posebna previdnost je potrebna tudi na dveh ostrih ovinkih, ki vodita
do vasice Cripizza (11,66 km), kjer si morate obvezno vzeti kratek
premor za ogled čudovite planšarije na nadmorski višini 851 m.
pot 2
Ko znova sedete na kolo, se začne končni spust po brezpotju skozi
prijetni bukov gozd, ki vas jeseni očara s tisočerimi različnimi odtenki.
Ko prispete na asfaltirano deželno cesto za Ucceo (12,6 km), se
začnete znova vzpenjati proti desni in se ob leseni ogradi, ki ograjuje
bujne zelene travnike Pian dei Ciclamini, vrnete na izhodišče.
pot 2
Po zasluženem počitku in okrepčilu v restavraciji “Ai Ciclamini”
morate obvezno obiskati bližnjo učno pot z imenom “Sentiero
didattico per Tutti”, ki je primerna tudi za osebe s posebnimi
potrebami in je pika na i za nepozaben izlet z gorskimi kolesi.
pot 2
INFORMACIJSKO SREDIŠCˇe
Informacijsko središče in prostor za obiskovalce Pian dei Ciclamini
se nahajata ob vznožju mogočnega masiva Musi, v eni najbolj
neokrnjenih in sugestivnih dolin v Furlaniji-Julijski krajini, dolini
zgornjega toka Tera, Alta Val Torre. Objekt obsega dva velika
prostora, ki lahko sprejmeta do 24 oseb. V informacijskem
središču so knjigarna, informativne table, ki opisujejo naravne
značilnosti tega območja, pa tudi manjši prostor s stoli in mizami,
ki služi za sestanke in manjša srečanja.
Ob informacijskem središču poteka učna pot “SENTIERO PER
TUTTI”, ki je izdelana tako, da omogoča dostop vsem morebitnim
obiskovalcem, tudi osebam s posebnimi potrebami.
Pot je dolga približno 600 m in zavarovana z obrobnimi zaščitami
in vrvmi. Zaradi dobre podlage in zmernega naklona
je primerna tudi za osebe na invalidskih vozičkih.
Didaktična oprema, ki je posebej zasnovana in primerna tudi za
slepe in slabovidne, postreže s podrobnimi informacijami vsem, ki
si želijo izvedeti več o rastlinstvu, živalstvu in zgodovini območja,
na katerem se razprostira park, zlasti pa o
južnem pobočju gore Musi. Učna pot “Sentiero per tutti” s svojimi
prostori za obiskovalce in informacijskim središčem Pian dei
Ciclamini od leta 2007 uporablja sistem SESAMONET, s katerim
je dodatno povečala dostopnost do tega zaščitenega območja
slepim in slabovidnim. SESAMONET je prvi navigacijski sistem za
slepe, temelječ na inovativni uporabi tehnologije RFID (radijska
identifikacijska tehnologija), ki so jo razvili v skupnem
2° percorso
raziskovalnem centru Evropske komisije. V zemljo se vstavi nekaj
mikročipov RFID, ki usmerjajo slepe po vnaprej določeni poti s
pomočjo antene, ki je vgrajena v posebni palici. Vsak mikročip
pošlje signal položaja mobilnemu telefonu (pametnemu telefonu)
signal položaja s podatki o kraju, zatem pa posneti glas preko
bluetooth slušalke vodi osebo in ji posreduje najkoristnejše
informacije.
Pian dei Ciclamini - (državna cesta Tarcento-prelaz Uccea)
33010 Lusevera (Udine) - tel. 0432 787916
Krožna pot po gori
Sflincis
borgo cros
resiutta
pot 3
pot 3
pot 3
GPS podatki sledi izhodišča:
Podatki o poti:
Podlaga:
Kolesarjenje:
Zahtevnost:
Trajanje:
Dolžina:
Višinska razlika:
Največji naklon +:
Največji naklon -:
Povprečni naklon +:
Povprečni naklon -:
Najvišja točka:
Najnižja točka:
Datoteka z GPS sledjo:
N 46° 23’ 59.498’’
E 13° 11’ 7.733’’
pri mostu v naselju Moggio
asfalt, poljska pot, steza
100%
MC/BC+
1.45 ure brez postankov
10,89 km
+ 472 m
33%
37,9%
10,3%
13%
785 m
302 m
na voljo
pot 3
Pomembne informacije: Zahteven vzpon po betonirani cesti že od prvih
metrov poti, spust po stezi proti trgu Cros z zahtevnimi in v primeru dežja
spolzkimi odseki, spust od koče Ravorade do zaselka Povici z močno
izbočenimi in spolzkimi lesenimi žlebovi ter nekaj krajšimi izpostavljenimi
odseki, kjer je potrebna posebna previdnost.
Težavnostna stopnja
Fizična težavnost vzpona: 472 m v 5 km
pot 3
Tehnična težavnost vzpona: MC, (za kolesarje srednje tehnične
pripravljenosti) po srednje strmih makadamskih cestah (kolovozi,
poljske ceste) ali po poteh s kompaktno in dobro prevozno
podlago.
Tehnična težavnost spusta in poti: BC+, (za kolesarje dobre
tehnične pripravljenosti) po zelo strmih makadamskih cestah ali
kolovozih in srednje strmih, toda dobro prevoznih poteh ali poteh
s kompaktno, vendar nepravilno podlago, z redkimi naravnimi
ovirami (npr. skalne stopnice ali korenine).
Višinski profil
pot 3
Opis poti
Kratek izlet z izhodiščem iz zaselka Moggio Udinese, križišča
številnih poti za gorsko kolesarjenje.
Kolesarji z dobro tehnično pripravljenostjo lahko to krožno pot
opravijo v povezavi s potjo št. 6 iz vodnika, katere izhodišče je v
Carnii. Ta različica je opisana v obeh vodnikih.
Vozilo pustite na veliki ploščadi ob državni cesti SS 13, ki se nahaja
200 m po odcepu za Moggio Udinese v smeri Resiutte.
pot 3
S ploščadi se usmerite desno po cesti, ki sprva asfaltirana, zatem pa
betonirana vodi do vasic Ravorade in Stivane.
Zaradi precejšnje strmine že vse od začetka poti je priporočljivo
predhodno ogrevanje z nekaj razteznimi vajami.
Naporen vzpon na žalost ne ponuja razgleda na spodnjo dolino, tako
lahko med postanki občudujete le različne rastlinske in živalske vrste,
kot so črni gaber, mali jesen in bor, na katerih z veje na vejo skačejo
zvedave velike sinice in šoje.
pot 3
Pri 1,20 km se rastlinje
razredči in odpre se čudovit
razgled na dolino Moggio in
na vrhova Creta Grauzaria
in Monte Chiavals.
Na višini 516 m (pri 2 km)
prispete
na
skrbno
negovano travno jaso do
kmečkega
poslopja
Ravorade in značilne mreže
iz zelenja za lov na ptice.
Ko za seboj pustite ljubko
kmečko poslopje Ravorade,
se cesta po nekaj metrih
zravna, njena podlaga
postane gramozna in
kompaktna (prispete do poti
št. 6, ki se vzpenja iz Carnie
do zaselka Verzan).
pot 3
prihod iz
Možnice/Moggio
prihod iz Verzana
Tukaj iglavce zamenja čudovit bukov gozd, ki v celoti prekriva vrhnji
del gore Stivane.
Ko prečkate potok Stivane (2,3 km, 529 m nadmorske višine),
vstopite na območje občine Resiutta, kjer se poljska pot začne znova
vzpenjati z betonirano podlago.
Strmi odseki se zaključijo pri 2,6 km, kjer se začne štirinajst serpentin,
ki se vijejo navkreber po celotni gori Stivane. Med vrhovi bukev lahko
občudujete reko Fello in skalnati vrh Crete Grauzarie.
pot 3
Na sedmi serpentini (3,25 km, 650 m nadmorske višine) je priporočljiv
kratek oddih. Kolo lahko pustite na poljski poti in stopite nekaj metrov
vstran, kjer lahko občudujete dolino Resie.
Turo nadaljujete po makadamski cesti z zelo kompaktno podlago.
Zaradi sence, ki jo nudijo krošnje bukev, je ta vzpon primeren tudi v
zelo vročih mesecih, četudi ste zato prikrajšani za razgled.
Pri 4,28 km, na nadmorski višini 740 m, po zadnji levi serpentini
preidete na nasprotno pobočje gore Stivane, na desni pa se dviguje
Pacoi (1055 m).
Dolg, nezahteven odsek vas pripelje do vstopa v zapečateni predor
iz leta 1915, obdobja, ko se je alpinski bataljon Ceva boril v prvi
svetovni vojni. Največji navdušenci se lahko (brez kolesa) povzpnejo
na vrh in si ogledajo ostanke topniške enote “Monte Sfilincis-Monte
Stivane”, ki je bila na tem mestu postavljena za to, da je nadzirala
pot 3
stičišče treh pomembnih dolin na tem območju: Resie, Aupe in Felle.
Na še obstoječih ploščadih so bili postavljeni štirje litoželezni topi s
149 mm za zaščito strateških prehodov vse do meje z Avstro-Ogrsko.
Po kratkem betoniranem odseku prispete v vasico Stivane na
nadmorski višini 752 m (4,89 km) v bujnem, s travo obraslem sedlu,
nad katerim se dviguje gora Pacoi, na vrh katere se lahko povzpnete
v 50 minutah hoje.
Od večje ravnine pred vasico se usmerite desno sledeč markaciji
CAI št. 743 in se po kratkem vzponu se začnete spuščati do
prostranih travnikov v trgu Cros.
pot 3
Nato nadaljujete do križišča pri 6,50 km (525 m nadmorske višine),
kjer ob tablah zavijete levo sledeč oznakam za zaselek Povici di Sotto
(markacija CAI 743).
Čudovit leskov drevored vodi do majhne kapelice, posvečene alpincu
Luigiju Monegu, na fotografiji z goro Pisimoni v ozadju.
Zatem se po edinstveni enoslednici spustite po skrbno negovani poti,
ki je primerna tudi za manj izkušene gorske kolesarje. Vendar pazite
na hitrost, saj so posamezni odseki poti izpostavljeni in nevarni, v
primeru vlage in dežja pa so odtočni žlebovi na poti zelo spolzki.
pot 3
Pri 7 km je na manjši izpostavljeni serpentini postavljena klop, kjer
se odpira pogled na zaselek Povici in na dolino Resia.
pot 3
V prijetnem vijuganju se spustite do značilnega mostu preko potoka
Seral, po prečkanju katerega vozite krajši odsek vzdolž njega do
asfaltirane ceste in zaselka Povici di Sotto, nato pa zavijete levo in
se spustite proti dolini.
pot 3
pot 3
Medtem ko se še vedno držite leve, prečkate most preko potoka
Resia in se na naslednjem križišču znova držite leve do Resiutte.
(V naselju vam priporočamo, da si ogledate Razstavo o rudniku ob
potoku Resartico, kjer lahko ob številnih informativnih tablah s
čudovitimi fotografijami podoživite dejavnosti, ki so potekale v
lokalnem rudniku).
Zatem zavijete levo proti naselju Moggio Udinese po državni cesti
13, kjer se vrnete na izhodišče.
pot 3
RAZSTAVA O RUDNIKU OB POTOKU
RESARTICO "MOSTRA MINIERA DEL
RESARTICO" – RESIUTTA
Rudarstvo je, poleg maloštevilnih ostankov in rovov v gori, pustilo
tudi druga pričevanja; dragocen vir informacij, ki jih je park zbral
in ponudil na ogled v Razstavi o rudniku ob potoku Resartico v
prostorih nekdanje šole na Bili. Številne table s sugestivnimi
fotografijami ter zvočnimi in slikovnimi posnetki prikazujejo
dejavnosti, ki so potekale v rudniku, trde delovne razmere,
zgodovino raziskav, geološke in naravne vidike območja; posebno
zanimiva je rekonstrukcija odseka rova v naravni velikosti, z
vozičkom za prevoz izkopanega materiala. Ne manjka razstava
vzorcev kamnin, zlasti bituminoznih skrilavcev, ki so jih v rudniku
izkopavali, in orodja, ki so ga rudarji pri svojem delu uporabljali.
Razstavo dopolnjuje maketa doline s prikazom poteka plasti in
rovov ter elektronsko predstavitvijo dokumentov, ki so jih zbrali
med raziskavami.
Razstava o rudniku ob potoku Resartico
Ulica Roma 32
33010 Bila
0433 550241
0433 53534
PRIHOD IZ MOŽNICE
(MOGGIO)
Glivaz
coritis
pot 4
pot 4
pot 4
GPS podatki sledi izhodišča: N 46° 21’37.889’’
E 13° 21’ 13.709’’
pri Muzeju brusačev v Stolvizzi
Podatki o poti:
Podlaga:
Kolesarjenje:
Zahtevnost:
Trajanje:
Dolžina:
Višinska razlika:
Največji naklon +:
Največji naklon -:
Povprečni naklon +:
Povprečni naklon -:
Najvišja točka:
Najnižja točka:
Datoteka z GPS sledjo:
asfalt, poljska pot, steza
90%
MC/BC+
3,00 ure brez postankov
21 km
+ 1037 m
38,2%
38,3%
9,7%
11,5%
1194 m
496 m
na voljo
pot 4
Pomembne informacije: Zahteven vzpon do razcepa za Cerno Penc, vzpon
peš iz zaselka Slatina inferiore v zaselek Slatina superiore, nevaren spust
po asfaltirani cesti s planine Coot v Stolvizzo, kjer vam lahko nasproti
pripeljejo druga vozila.
Težavnostna stopnja
Fizična težavnost vzpona: 1037 m v 21 km
Tehnična težavnost vzpona: MC, (za kolesarje srednje tehnične
pripravljenosti) po srednje strmih makadamskih cestah (kolovozi,
poljske ceste) ali po poteh s kompaktno in dobro prevozno
podlago.
Tehnična težavnost spusta in poti: BC+, (za kolesarje dobre
tehnične pripravljenosti) po zelo strmih makadamskih cestah ali
kolovozih in srednje strmih, toda dobro prevoznih poteh ali poteh
s kompaktno, vendar nepravilno podlago, z redkimi naravnimi
ovirami (npr. skalne stopnice ali korenine).
pot 4
Višinski profil
pot 4
Opis poti
Čudovita razgledna pot v osrčju Naravnega parka Julijskega
predgorja, kjer se lahko okrepčate na turistični kmetiji na planini Coot
in poleg neprimerljive krajine uživate tudi v kulinaričnih specialitetah.
Krave na paši, odlični siri in možnost ježe na konju so dejavniki,
zaradi katerih bo vaš izlet z gorskim kolesom nepozaben.
Do naselja Stolvizza se lahko udobno pripeljete z avtomobilom po
pokrajinski cesti 42 iz doline Resie.
Stolvizza je majhen trg v dolini Resie, ki je poznan po dragocenem
muzeju brusačev, kjer so razstavljeni številni predmeti, fotografije in
dokumenti o eni izmed najbolj značilnih in starodavnih dejavnosti, s
katerimi so se že od nekdaj ukvarjali prebivalci doline. Vsako leto si
je v avgustu, ob tradicionalnem prazniku, ki ga prireja Združenje
brusačev iz Rezije, mogoče ogledati brusača med svojim delom.
Ob tej priložnosti ves dan odmeva značilni krik brusačev ob
spremljavi isker izpod brusilnikov in pokušini starih jedi, kot sta
Cjalcüne in Buiadnik ter ob nezamenljivem vonju stroka (rezijanskega
česna).
pot 4
Vozilo parkirate na prostornem parkirišču pred Muzejem brusačev in
zavijete desno po asfaltirani cesti sledeč oznakam za vas Coritis in
planino Coot.
Po dolgem spustu po asfaltirani cesti prispete do mostu preko Resie.
Po mostu se vzpenjate po strmi poti z več serpentinami.
pot 4
Pri 2,4 km (na nadmorski višini 646 m) prispete v Cerna Penc, kjer z
asfaltirane ceste zavijete desno na makadamsko (markacija CAI 732).
V nezahtevnem vzponu se vzpenjate po gozdni cesti s kompaktno
in dobro prevozno podlago skozi bukov gozd.
Med čudovitimi razgledi na dolino Resie in na mogočno gorsko verigo
Kanina prispete v majhno naselje Glivaz, vrsto umetelno obnovljenih
kmečkih poslopij.
pot 4
Nadaljujete po poljski poti do naselja Glivaz di Sopra pri 6,35 km,
kjer se podate po težko razvidni ozki poti, ki se odcepi levo navzdol
(pred vami se nadaljuje pot CAI 732 navkreber proti Chili).
pot 4
Po prekrasni enoslednici, ki ves čas poteka po gozdu, se spustite do
ovinka za Slatino Inferiore. Pot ni izpostavljena, vendar je vseeno
potrebna kar največja previdnost.
Ko peš prečkate manjši potok (Slatina), se pot zravna in znova lahko
sedete na kolo ter se udobno spustite do vasice Slatina Inferiore,
nato pa po stari primestni cesti do vasice Statina Superiore.
Ob prihodu v to majhno naselje vam čudoviti razgled, ki sega od
Guarde do kaninskega masiva, vzame sapo; manjši travnati predel
ob vznožju Bab, planina Coot, je vaš naslednji cilj.
Nato nadaljujete pot po gozdni cesti v rahlem vzponu. Na vaši desni
je gorska veriga, ki jo tvorijo Urazza, Banera, Plagne in Guarda; na
levi pa vrh Grubia, Picco di Carnizza in Kanin.
Kompaktna podlaga, ki zagotavlja dobro odtekanje vode, omogoča
obisk tudi po obilnih padavinah, goste bukove krošnje pa nudijo
odlično zavetje v toplejših mesecih – tako je izlet po tej poti mogoč
vse do zime.
pot 4
Makadamska cesta se pri 11,15 km, na nadmorski višini 1087 m, spoji
s cesto, ki vodi iz Stolvizze do planine Coot in po kateri se boste vračali,
sedaj pa se vzpnite po desni, po manjši, zelo strmi kamniti cestici, kjer
bo le najbolje pripravljenim kolesarjem uspelo ostati na kolesu.
Razgled, ki se odpre pred vašimi očmi, vas poplača za napor, ko se
začnete med zelenimi pašniki in mešanim grmičevjem ruševja,
borovnic in rjastega sleča vzpenjati na planino.
pot 4
Ves zadnji odsek poti se vračate po asfaltirani cesti, nato pa
nadaljujete naravnost do razcepa na koncu kamnite cestice. Bodite
zelo previdni, saj zaradi izredne strmine lahko močno pridobite na
hitrosti, nasproti pa vam lahko pripeljejo vozila.
Med spustom prečkate manjšo vasico Coritis, ki oživi le v poletnih
mesecih.
pot 4
Pri 18,60 km znova prispete do razcepa pri naselju Cerna Penc, kjer
nadaljujete naravnost najprej do mostu preko potoka Resia, nato pa
se povzpnete do naselja Stolvizza, izhodišča poti.
Planina Coot se
nahaja v osrčju
parka v zgornjem
delu doline Resie,
ob
vznožju
mogočnega
kaninskega masiva,
kjer se je še danes
ohranila neokrnjena
narava z bujnimi
gozdovi
in
edinstveno gorsko
krajino.
Na planini sta sirarna in obrat za predelavo mleka.
Po najrazličnejših aktivnostih se lahko ustavite na turistični kmetiji,
kjer vam ponudijo tipične lokalne jedi in domače izdelke, ki jih
pridelujejo na planini. Iz mleka, ki ga dajejo tamkajšnje živali,
pridelujejo okusne visoko kakovostne izdelke, kot so siri in drugi
mlečni izdelki značilnega okusa.
Poleg tradicionalne
gostinske dejavnosti
in prenočitev, je
planina
Coot
izhodišče
za
zanimive poti prek
pobočij Julijskih Alp
in predgorja.
Ente parco naturale delle Prealpi Giulie
tel. 0433 53534 - www.parcoprealpigiulie.it
pot 4
PLANINA COOT
Krožna pot po dolini
reke Učje
(Valle di Uccea)
nischiuarch
pot 5
pot 5
GPS podatki sledi izhodišča: N 46° 20’5.611’’
E 13° 19’ 26.648’’
pri planinski koči Baita al Cacciatore (sedlo Carnizza)
Pot 5
Podatki o poti:
Podlaga:
Kolesarjenje:
Zahtevnost:
Trajanje:
Dolžina:
Višinska razlika:
Največji naklon +:
Največji naklon -:
Povprečni naklon +:
Povprečni naklon -:
Najvišja točka:
Najnižja točka:
asfalt, poljska pot, steza
95%
MC/BC+
2,50 ure brez postankov
21,53 km
+ 662 m
36,4%
39%
7,5%
10,1%
1215 m
662 m
pot 5
Pomembne informacije: Bodite previdni, pri 5,61 km je treba manjši
skalnati del poti “Pian delle manze” prehoditi peš.
Težavnostna stopnja
Fizična težavnost vzpona: 662 m v 21,53 km
Tehnična težavnost vzpona: MC, (za kolesarje srednje tehnične
pripravljenosti) po srednje strmih makadamskih cestah (kolovozi,
poljske ceste) ali po poteh s kompaktno in dobro prevozno
podlago.
Tehnična težavnost spusta in poti: BC+, (za kolesarje dobre
tehnične pripravljenosti) po zelo strmih makadamskih cestah ali
kolovozih in srednje strmih, toda dobro prevoznih poteh ali poteh
s kompaktno, vendar nepravilno podlago, z redkimi naravnimi
ovirami (npr. skalne stopnice ali korenine).
Pot 5
Višinski profil
Izlet poteka po dolini Uccea, divji in očarljivi pokrajini, kjer je mogoče
polno uživati v neokrnjeni naravi in podoživeti starodavne okuse in
izročila.
Do sedla Carnizza, kjer je izhodišče te poti, se pripeljete iz doline
Resie po pokrajinski cesti 42 do razcepa za naselje Lischiazze, nato
pa nadaljujete proti Sloveniji (cesta je pozimi zaprta).
pot 5
Opis poti
Pot 5
parkirišče
začetek poti
pot 5
Ko prečkate sedlo Carnizza, parkirate vozilo v vasi Gnivizza ali pa
zavijete levo in se peljete do prostrane travnate jase, ki je med prvo
svetovno vojno baje služila kot vojaško letališče; v tem primeru se
morate vrniti nazaj v rahlem vzponu nekaj sto metrov do križišča in tam
zaviti levo sledeč oznakam za cerkvico sv. Ane.
Pot 5
KARNIŠKA SVETA ANA
Sveto Ano so prebivalci Rezije častili kot “zavetnico popotnikov”
in k njej molili, preden so se podali na dolgo pot.
Pomemben zgodovinski podatek sega v leto 1915/18, ko je na tem
ozemlju potekala prva svetovna vojna. Tedaj so prebivalci Njive
(Gniva) in Liščac (Lischiazze) odstranili zvonove z zvonika in jih
zakopali, da bi jih skrili pred nemško vojsko, ki bi jih sicer pretopila.
Ti zvonovi so tako edini, ki jim je uspelo uiti tej usodi.
S ploščadi pred cerkvijo sv. Ane nadaljujete pot po ravni
makadamski cesti, pri 1,53 km pa zapeljete na desno poljsko pot
in se pri tem izognete priključni cesti, ki se spušča navzdol.
pot 5
Rastlinje mestoma prepušča razgled na
gorsko verigo Kanina, ki se dviguje nad
zelenim vrhom Praduline. Makadamska
cesta je udobna, z odlično podlago in nikoli
preveč strma, tako da je vzpon prijeten.
Na jasi, kjer se poljska pot zaključi,
prispete do razvodja Nischiuarcha, ki je
svoje ime dobil po istoimenski domačiji.
Nadaljujete po markirani poti, ki se pri
markaciji Italijanske planinske zveze na
bukvi odcepi desno navzdol.
Pot 5
Ob vožnji navzdol po planoti se odpira čudovit razgled na Starmaz
in na zeleno jaso, ki ločuje zaselke Roncat in Plagna Bassa na
desni in Pian delle Manze na levi. Spustite se po široki stezi s
travnato podlago mimo starih razvalin proti Nischiuarchu, ki je
razviden nedaleč spodaj.
pot 5
Domačija Nischiuarch se nahaja na približno 1200 m nadmorske
višine in je bila na pobudo parka v celoti prenovljena, tako da
ponuja udobno nastanitev vse leto.
Zgradba je razdeljena na dva dela: prvi služi kot opazovališče (in
je zaprt za javnost), drugi pa je namenjen nastanitvi; v tem delu so
kamin, mize, klopi in postelje, zaradi česar je primerna rešitev za
večdnevne izlete. Pot nadaljujete proti dolini, potem ko zapustite
pot CAI 739 na desni.
Pot 5
V prvem delu se spuščate po mehki travnati preprogi prečno na
kotlino naravnost proti bukovemu gozdu. Podlaga je kompaktna in
dobro prevozna, vseeno pa je potrebna kar največja mera
previdnosti zaradi kamenčkov, skritih med listjem, zaradi katerih
lahko izgubite nadzor nad kolesom.
Ko prispete do 5,61 km, morate del poti opraviti peš, saj skalnata
in krušljiva podlaga ni primerna za kolesarjenje. Po dveh ozkih
serpentinah lahko znova sedete na kolo in se podate po bližnjici,
ki vodi do Pian delle Manze, travnatega območja, ki je bilo nekdaj
namenjeno pašnikom in na katerem so še danes med rastlinjem
vidni ostanki domačije Polosè.
pot 5
Enoslednica postane vznemirljivejša, ko se potopite v bujen mešani
gozd bukve in črnega bora, kjer vam kompaktna in dobro prevozna
podlaga da neverjeten zagon.
Pot 5
Sledi zelo kratek vzpon, kjer morate kolesariti stoje in energično
do 7,24 km na vrhu gore Polosè. Od tod se po edinstveni in udobni
serpentinasti poti spustite do gozdne poti za Ucceo.
Po bližnjici lahko med krošnjami bukev opazujete kmečka poslopja
Tanatiborc na nasproti ležečem pobočju ob vznožju Caala.
Ko prispete do gozdne ceste, takoj zavijete levo in nadaljujete do
plitvine ob potoku Uccea, prečkate potok in se vzpnete po strmi
cementni klančini do občinske ceste Resia-Uccea. Po 8 km vzpona
se pripeljete do zelene planote Gnivizza, kjer omamne vonjave
starodavnih jedi, ki jih vešče pripravljajo v okoliških kočah,
naznanjajo, da ste prispeli na sedlo Carnizza, kjer se izlet zaključi.
pot 5
Pot 5
UCCEA
Vas Uccea je vredna ogleda. V njej danes prebiva približno
petnajst oseb poleti in le pet skozi vse leto. Stanje se povsem
spremeni ob šagri sv. Antona, ki poteka vsako leto junija, ko vasica
dobesedno oživi. Obiskovalci lahko ob tej priložnosti okusijo
tipične jedi, med katerimi tudi okusne polže, se preizkusijo v
rezijskih plesih, prisluhnejo reviji pevskih zborov in uživajo v odlični
glasbi.
V zgornjem delu Uccee se dviguje cerkev sv. Antona s tremi
zvonovi na pročelju, ki jo je dal leta 1960 zgraditi Don Ferrini.
pot 6
Krožna pot Tugliezzo –
Verzan, postaja v Karniji
(Carnia)
verzan
pot 6
Podlaga:
Kolesarjenje:
Zahtevnost:
Trajanje:
Dolžina:
Višinska razlika:
Največji naklon +:
Največji naklon -:
Povprečni naklon +:
Povprečni naklon -:
Najvišja točka:
Najnižja točka:
Podatki o poti:
asfalt, poljska pot, steza
80%
MC-OC/BC+
2,15 uri brez postankov
17,50 km
+ 634 m
34,1%
37,9%
9%
10,9%
776 m
261 m
pot 6
GPS podatki sledi izhodišča: N 46° 22’38.685’’
E 13° 8’ 6.667’’
v naselju Carnia.
Pomembne informacije: Bodite previdni pri 9 km, kjer morate del
poti prehoditi peš, in sicer po brvi, lesenih stopnicah in preko
potoka.
Težavnostna stopnja
Fizična težavnost vzpona: 634 m v 17,50 km
Tehnična težavnost vzpona: MC, (za kolesarje srednje tehnične
pripravljenosti) po srednje strmih makadamskih cestah (kolovozi,
poljske ceste) ali po poteh s kompaktno in dobro prevozno podlago.
Del peš po brvi in stopnicah: OC (za kolesarje odlične tehnične
pripravljenosti) tako kot zgoraj, vendar po zelo strmih poteh in/ali poteh
z nepravilno podlago in številnimi ovirami.
Tehnična težavnost spusta in poti: BC+, (za kolesarje dobre
tehnične pripravljenosti) po zelo strmih makadamskih cestah ali
kolovozih in srednje strmih, toda dobro prevoznih poteh ali poteh s
kompaktno, vendar nepravilno podlago, z redkimi naravnimi ovirami
(npr. skalne stopnice ali korenine).
pot 6
Višinski profil
opis poti
Kratek, a vznemirljiv izlet, ki bo zadovoljil še tako zahtevne kolesarje, ki
se bodo lahko preizkusili v premagovanju različnih izzivov vsegorskega
kolesarjenja. Svetujemo vam, da se na izlet podate najmanj v dvoje, saj
si je v enem od zavarovanih predelov potrebno pomagati pri predajanju
koles.
Pot z gorskim kolesom se začne na začetku Carnie - lepa igra besed,
saj se majhno naselje imenuje prav Carnia, nahaja pa se na križišču
dolin Felle in Tagliamenta.
Pot začnete v ulici Via Tolmezzo, stranski ulici, ki se odcepi levo od ulice
Via Nazionale in po kateri po približno 500 metrih prispete do križišča,
nato nadaljujete po cesti pred seboj in vozite mimo vojašnice na desni,
ki jo je nekoč zasedala konjenica, ter sledite oznakam za Tugliezzo.
pot 6
Vozilo lahko pustite v ulici Via Nazionale, ki je glavna cesta do središča
naselja, ali pa v eni od stranskih ulic.
pot 6
Vzpon do Tugliezza poteka v celoti po asfaltirani cesti blage strmine,
z naraščanjem višine pa se poraslost s črnim borom redči, zaradi
česar se odpirajo čudoviti razgledi na dolino Tagliamenta.
Pri 3,26 km prispete do vasice Tugliezzo, zelene in skrbno urejene
jase, na kateri se dviguje skupina kmečkih hiš, ki so jih po potresu
leta 1976 v celoti obnovili. Če vstopite na eno od dvorišč na levi, si
lahko ogledate grbe plemiških rodbin iz Venzona (Orgnani-Martina),
ki so na tem posestvu hranili konje.
pot 6
Nato nadaljujete še
nekaj
metrov
navkreber, dokler ne
prispete do sedla
Tugliezzo, kjer na
prostranem travniku
stoji
majhna
kapelica.
pot 6
Ko prečkate sedlo, se po
asfaltirani cesti spustite do
mostu preko potoka Lavarie,
kjer vstopite v občino Moggio
Udinese.
Na
skalnatih
pobočjih gore Ciucis se
odpravite po bližnjici, ki ponuja
čudovite razglede s Creto
Grauzario na obzorju.
pot 6
Zatem se po vrsti serpentin povzpnete do ploščadi, kjer se zaključi
asfaltirana cesta, v bližini zaselka Cuel Lunc Basso.
pot 6
Nadaljujete po betonirani cesti z naklonom do 20 %, po kateri po
približno enem kilometru prispete do zaselka Cuel Lunc Alto.
Po visoki planoti, ki vodi do zaselka Cuel Lunc, vozite po dobro
prevozni poljski poti. Zeleni pašniki na gori Zovet in oglašanje krav,
ki ga poleti slišite v daljavi, pričata o še vedno aktivnem planinskem
pašništvu.
pot 6
Ko za seboj pustite
zaselek, se držite desne,
kjer se začnete spuščati
po travnati podlagi med
živo mejo po poti CAI 743
proti Verzanu.
Pot nadaljujete po enoslednici skozi čudovit bukov gozd s
kompaktno podlago, kjer vam številne razgledne točke ponujajo
prekrasne razglede na del naselja Moggio Udinese in na gorsko
verigo, ki se dviguje nad njim.
pot 6
Ko ob poti opazite belkaste skale, pomeni, da se približujete
zavarovanemu delu trase, kjer kolesarjenje ni mogoče, pravemu
pravcatemu kanjonu, ki ločuje gori Ciucis in Naplis.
Ko prečkate brv, ki se zaključi z lesenimi stopnicami, prispete do
potoka Chiampen, ki ga prebrodite brez večjih težav.
pot 6
Pozorni bodite na številne markacije
Italijanske planinske zveze na skalah,
ki označujejo razdrobljeno traso
zaradi krušljivega terena; na
nasprotnem bregu je pota znova
dobro označena in prevozna. Majhen
studenec izvira iz manjšega
kanalčka, prekritega z mahom, detajl,
ki ga ne smete zamuditi!
Ko pri 8 km, na nadmorski višini 650
m, prispete do prodine potoka Del
Male, bodite pozorni na ostanke
mostu in na rdeče-bele oznake na
drevesih in kamnih, da ne zgrešite
nadaljevanja poti.
pot 6
Ko se vrnete na prvotno
traso, prečkate potok in
se s kolesom ob sebi
napotite po poti, ki se
vzpenja po Cuel de
Livosa, prekrit z bukvijo
in črnim borom.
V zaselek Verzan
prispete po nekdanjih
prostranih pašnikih, ki
so danes opuščeni, kjer
so še vedno vidna
stoletna sadna drevesa,
kot so hruške in jablane.
pot 6
pot 6
Ko za seboj pustite travnato ravan, pri 8,74 km (na nadmorski višini
730 m), zavijete levo s poti CAI št. 743 in sledite oznakam za “St.lo
Ravorade”; kratek odsek, v katerem morate kolo potiskati ob sebi,
vas loči od čudovitega spusta, ki vas bogato poplača za prestale
napore.
pot 6
Med spustom naletite na nekaj zahtevnih odsekov, ki jih morate
prečkati peš, vendar brez nevarne izpostavljenosti, pri tem pa izza
borovih vrhov kuka gora Pisimoni, ki pričara čudovito naravno kuliso.
Pri 9,63 km prispete do križišča z makadamsko cesto, ki se vzpenja
iz Moggia v Stivane (pot št. 3 v vodniku). Po tej cesti se lahko podajo
kolesarji z dobro tehnično pripravljenostjo in tako opravijo daljšo
krožno pot.
pot 6
Pot št. 6 se še naprej
spušča proti levi, kjer
v kratkem dospe do
zaselka Ravorade s
čudovito mrežo iz
rastlin za lov na ptice.
pot 6
Moggio
Sfilincis
pot 6
Pot se, sedaj že z betonirano podlago, spusti do ovinka za Moggio
Udinese med mogočnim črnim borom, kjer ploščad pri 10,50 km
ponuja čudovit razgled na Moggio in na dolino Alba.
pot 6
Pri 11,50 km prispete do državne ceste, do zavoja za Carnio, po
kateri nadaljujete do postaje Carnia, kjer se pot zaključi.
pot 6
JULIJSKO PREDGORJE:
PARK Z BUJNO NARAVO IN
ŠTEVILNIMI AKTIVNOSTMI
Naravni regijski park Julijsko predgorje je bil ustanovljen leta 1996.
Razprostira se na malo manj kot 100 km2, na območju občin
Kluže, Bardo, Mužac, Rezija, Na Bili in Pušja vas v pokrajini
Videm. Zaobjema najvišje ležeče predele gorskih verig Lopiča
(1958 m), Muzcev (1869 m) in Kanina (2587 m), nižje lege pa
dosega samo pri zaselku Pobiči Na Bili in v dolini potoka Meja v
Bardu. Posebnosti tega ozemlja so posledica stika treh različnih
biogeografskih območij, sredozemskega, ilirskega in alpskega, ki
mu dajejo izjemno biotsko raznovrstnost, ki se odraža v različnih
rastlinskih in živalskih vrstah.
Po številnih dobro vzdrževanih poteh je mogoče varno prispeti do
najpomembnejših krajev. Na turističnih kmetijah, v gostiščih,
planinskih kočah, zavetiščih in bivakih si obiskovalci lahko
odpočijejo in prenočijo ter se v miru naužijejo narave, ki jih obdaja
v vsej svoji lepoti. Ob posebej urejenih tematskih poteh pohodnike
spremljajo table, na katerih se lahko seznanijo z značilnostmi
okolja, ki ga prečkajo.
Kdor želi še podrobneje spoznati park in njegove lastnosti, se
lahko udeleži vodenih ogledov, ki jih v parku prirejajo vsako leto,
tako poleti kot pozimi, ali pa zaprosi za spremstvo pohodniškega
ali gorskega vodnika. To pa zato, ker so na zaščitenem območju
ali v njegovi bližini mogoče različne športne aktivnosti, kot so
plezanje ali nordijska hoja, soteskanje ali pohodi s krpljami. Med
In kaj je za popolni zaključek dneva boljšega od postanka v enem
od lokalov, ki se ponašajo z “znamko parka”, kjer ponujajo tipične
jedi? Skratka, park lahko polno doživite, v vsakem trenutku dneva
in v vseh letnih časih. Osebje sprejemnih centrov in informacijskih
točk v vsaki občini je vselej na voljo za vse informacije, ki bi jih
morebiti potrebovali, da bo vaš izlet na zaščitenem območju
nepozaben.
pot 6
drugim je na voljo tudi pot, ki se imenuje "Per tutti" (Za vse, op.
prev.), saj je primerna za otroke in odrasle, starejše in invalidne
osebe.