G.Z. VOJNIK - DOBRNA ; GRADBENIŠTVO IN PRESKRBA Z VODO;
TEČAJ ZA VODJO SKUPINE
I. OSNOVE URBANIZMA IN POJEM GRADBENIŠTVA:
1. Kakšna dejavnost je urbanizem in za kaj skrbi urbanistični red?
Urbanizem je dejavnost, ki se ukvarja z uporabo okolja in prostora.
Urbanistični red skrbi, da so stavbe postavljene v okolje in prostor po določenih načelih.
2. Kako delimo naselja po strukturi?
Kmetijska naselja, kjer se odvijajo kmetske dejavnosti (poljedelstvo, živinoreja, lov in ribolov, pa tudi obrt in
turizem.
Mestna naselja, kjer se odvijajo industrijske, trgovske in upravne dejavnosti hkrati pa še obrt in turizem.
3. Kako ločimo zazidalne sisteme glede na postavitev objektov v prostoru?
Odprti zazidalni sistem,
Zaprti zazidalni sistem.
4. Kakšna je bistvena razlika odprtega in zaprtega zazidalnega sistema?
V odprtem zazidalnem sistemu stojijo objekti samostojno, ločeno drug od drugega.
V zaprtem zazidalnem sistemu so objekti postavljeni tesno drug ob drugem, da se med seboj dotikajo in med
njimi ni možnega prehoda.
5. Kakšna je s stališča požarnega varstva in gasilskih intervencij prednost odprtega zazidalnega sistema
napram zaprtim?
Pri odprtem zazidalnem sistemu so objekti ali stavbe med seboj razmaknjene in je možnost širjenja požara iz
objekta na objet manjša, gasilska intervencija pa je bo!j dostopna.
Pri zaprtem zazidalnem sistemu so objektu ali stavbe v naselju in izven naselja me seboj strjeni in je možnost
širjenja požara hitrejša, dostop gasilcev pa je težje dostopen, ker se objekti med seboj dotikajo in ni možnosti
prehoda gasilskih enot in gasilske tehnike,
6. Zakaj so v primeru intervencije pomembni dostopi in dovozi do objektov?
Zato, ker morajo gasilci, da uspešno opravijo intervencijo v primeru požara ali drugih nesreč pripeljat na kraj
dogodka ustrezno orodje in opremo.
7. Kako delimo gradbeništvo kot panogo?
Na visoko gradnjo (stavne, stolpi, bloki, nebotičniki...)
Na nizko gradnjo (ceste, železnice, letališča, mostovi, viadukti...)
Na vodogradnjo (vodotoki, vodnjaki, čistilne naprave...)
8. Kako delimo gradbene objekte in naštej primere?
Javni objekti: (zdravstvene postaje, muzeji, gledališča, športne dvorane, trgovine...)
Stanovanjski objekti: (enodružinske stavbe, bloki, stolpi, stolpnice...) Industrijski
objekti: (proizvodni objekti, energetski, skladišča...) Gospodarski objekti: (hlevi,
kozolci, farme.,.}
II. GRADBENIMATERIALI:
1. V koliko skupin delimo gradbene materiale?
Glavni gradbeni material.
Vezni gradbeni material.
Pomožni gradbeni material.
2. Koliko je vrst gradbenega materiala glede na izvor, navedi nekatere materiale?
Glede na izvor ločimo naravne in umetne gradbene materiale,
Naravni materiali so: (ilovica, naravni kamen, les...)
Umetni materiali so: (opeka, cement, betonski izdelki, steklo, tervol...)
3. Koliko vrst gradbenega materiala ločimo glede na obstojnost proti visoki temperaturi?
Zelo lahko vnetljiv material.
Lahko vnetljiv material.
Gorljiv material.
Težko vnetljiv material.
Negorljiv material.
4. Koliko svoje trdnosti in obstojnosti pred porušitvijo izgubi jeklo ob temperaturi 500°C ?
Izgubi polovico ali 50 % svoje trdnosti.
III. STAVBNE KONSTRUKCIJEIN OSKRBA Z VODO:
1. Kateri so glavni deli stavbe?
Temelji.
Zidovi in stebri.
Stropovi.
Stopnišča.
Strešna konstrukcija s strešno kritino.
2. Kakšen pomen imajo pri stavbi temelji?
Imajo glavni pomen, saj nosijo celotno težo stavbe, če so temelji slabi se lahko stavba posede, razpoka ali
sama zaradi svoje teže poruši.
3. Iz kakšnih gradbenih materialov so zgrajeni nosilni (obodni zidovi) in iz kakšnih materialov predelni
(notranji zidovi)?
Nosilni zidovi so zgrajeni iz montažnih betonskih elementov, iz betonskih votlakov (kvadri), iz opečnih
votlakov, iz siporeks votlakov...
Predelni o zgrajeni iz porolit opeke, siporeks kosov, zadnje čase pa pri montažnih stavbah iz lesenih
predelnih zidov, zidov izdelanih iz mavca z izolacijami...
4. Kako delimo stropne konstrukcije glede na material iz katerega so narejene?
Lesene.
Masivne,
Obokane.
Armirano betonske.
Opečne. Kovinske.
5. Katere stropne konstrukcije oziroma stropovi so najbolj gorljivi in kateri najmanj?
Najbolj gorljive so lesene konstrukcije in stropovi.
Najmanj gorljivi so kovinski in armirano betonski stropovi in konstrukcije.
6. Kateremu namenu služijo stopnišča in kako so grajena?
Stopnišča v zgradbah služijo za prehod iz ene etaže v drugo, ob nesreči so evakuacijske poti.
Glede na material so lahko lesena, masivna (betonska, kovinska...)
7. Kakšna stopnišča so grajena v visokih objektih za varnost ljudi pri evakuaciji in kje so v stavbi
locirana?
Grajena so požarna stopnišča.
Locirana so ob fasadi ob obodnem zidu, tam, kjer ni oken..
8. Kakšna je nevarnost visokih stopnišč ob požaru?
Pri visokih stopniščih (več nadstropij) nastane ob požaru vrtinčenje zraka, kar pomeni hitrejši prehod vročine
in ognja iz nadstropja v nadstropje.
9. Katere vrste strešnih konstrukcij poznamo?
Lesene strešne konstrukcije.
Železo betonske strešne konstrukcije.
Železne strešne konstrukcije.
10. Katere vrste strešnih kritin poznamo?
Slama
Opečna kritina (bobrovec, zarezniki...)
Salonitne plošče.
Strešne lepenke,
Pločevina.
Kamene kritine.
Lesene kritine.
Betonske kritine.
11. Iz kakšnega materiala morajo biti zgrajeni dimniki?
Iz takšnega materiala, da vzdrži visoko stopnjo ognja in temperature (dobro žgana opeka ali šamot).
12. Katere vrste instalacij so vgrajene v zgradbe ?
Vodovod.
Elektrika.
Centralno ogrevanje.
Klimatske naprave.
Strelovodi.
13. Iz katerih mest odvzemamo vodo za gašenje?
Iz morja, jezer, rek, potokov, ribnikov, vodnjakov, kapnic, rezervoarjev, vodovodnega omrežja.
14. Naštej dva sistema vodovodnega omrežja?
Vejasto omrežje.
Krožno omrežje.
15. Naštej vrste hidrantov, ki so v rabi?
Podzemni.
Nadzemni.
Zidni.
16. Kakšna je prednost nadzemnega hidranta od podzemnega?
Nadzemni hidrant je na vidnern mestu in se lahko takoj koristi za požarno vodo ali druge namene.
Podzemni hidrant je večkrat prekrit z zemljo, peskom ali blatom in ga težje najdemo.
17. Kakšen namen ima hidrantna tablica, kje je postavljena in kateri podatki morajo biti vtisnjeni na
njej?
Pomen hidrantne tablice je, da takoj na vidnem mestu ugotovimo lego hidranta.
Postavljena je na najbližjih objektih ali na posebej izdelanih stebričkih.
Hidrantna tablica je označena s črko H, na njej so: zaporedna številka, razdalja hidranta in premer cevi.
18. Kakšen je osnovni namen požarnega zidu vgrajenega v objektu (stavbi...)?
Je konstrukcija, ki deli objekt na dva dela ali več požarnih sektorjev.
Gradijo se tudi horizontalni požarni zidovi (v stolpnicah).
Požarni zid mora prerezati celotno stavbo od temeljev do strešne kritine.
Če je ostrešje iz gorljivega materiala, potem mora požarni zid segati čez kritino vsaj še 30 cm
19. Katera sredstva in objekte je potrebno opremiti z avtomatskimi sistemi za gašenje?
Vso drago opremo in sredstva, ki so pomembna pri proizvodnem in poslovnem procesu.
Električne inštalacije (dovode in napeljave).
Muzeje in arhive.
Podatkovni centre.
Računalniške sobe.
Telekomunikacijske kapacitete.
Proizvodne obrate.
20. Kaj je nujno in najbolj pomembno upoštevati pri čiščenju vodnjakov?
Pri delu v vodnjaku moramo uporabljati IDA.
Kakšen plin je najpogosteje prisoten v vodnjakih (večje globine)?
Ogljikov dioksid, ki izpodriva kisik (ker je CO2 pač težji od zraka in se drži pri tleh), tudi
možnost ogljikovega monoksida (CO, krvni strup).
21. Evakuacija - navedite nekaj osnovnih navodil.
Spoznajte se z potjo umika iz prostora/pisarne/učilnice ipd.
Spoznajte se z lokacijo najbližjega ročnega gasilnika.
O požaru takoj obvestite osebo, ki je določena v požarnem načrtu oz. takoj pokličite regijski center za
obveščanje (gasilci) na tel št. 112.
Ob klicu na št. 112 boste morali povedati:
- Kdo ste
- Od kod kličete
- Kaj se je zgodilo
- Ali je v požaru kdo poškodovan
Zapomnite si, kje se nahaja zbirno mesto. Takoj po umiku iz objekta naredite evidenco prisotnosti. Podatke o
manjkajočih osebah posredujte odgovornim osebam in/ali gasilcem.
Seznanite se s postopki, ki jih morate v pisarni/učilnici/delavnici ipd. opraviti, ko je dan znak za evakuacijo!
Vrata na poteh umika morajo biti v času zasedenosti objekta odklenjena (oz. se mora v škatlici ob vratih
nahajati ključ).
Poti umika morajo biti proste.
Med umikom nikoli ne odpirajte vrat, ki so vroča na dotik!
Med umikom okna in vrata pisarne, učilnice, delavnice ipd., ki ste jo zapustili zaprite za seboj. Vrat ne
zaklepajte!
Upoštevajte navodila gasilcev in jim hkrati pomagajte z nasveti (podatki)!
V objekt ne vstopajte, dokler ni bilo jasno povedano, da je to varno in je vstop dovoljen!
22. Kaj omogočajo dvigala za gasilce?
Izvajanje taktičnih postopkov gašenja in reševanja s strani gasilske enote.
Evakuacijo gibalno motenih oseb s strani zato usposobljenih oseb in gasilcev.
Evakuacijo drugih oseb.
Lahko so v uporabi kot običajno dvigalo.
23. Značilnosti poteka požara v objektu?
Začetek požara.
Faza začetnega požara.
Faza rastočega požara.
Faza požarnega preskoka (flash-over).
Faza polno razvitega požara (1000°C).
Faza pojemajočega požara.
24. Kako je potrebno projektirati evakuacijske poti?
Evakuacijsko pot je treba projektirati tako, da predstavlja najkrajšo možno pot za umik ljudi, za umik iz
ogroženega prostora na varno (npr. do izhoda iz ogroženega prostora, do hodnika, od hodnika do stopnišča in do
izhoda na prosto).
25. Naštej najpogostejše intervencije po objektih (ali v naravnem okolju ali v stanovanjskih objektih ali v
gospodarskih objektih ali v prometnih nesrečah ali v drugih nesrečah)?
Največ nesreč med letom 2000 in 2006 je bilo v naravnem okolju (na področju Šmarja pri Jelšah), nato v
stanovanjskih objektih, v gospodarskih objektih in v prometnih nesrečah.
26. Navedi kaj je najpogostejši vzrok za nesreče (požari, poplave...).
Največji razlog za vzrok nesreč med letom 2000 in 2006 na območju Šmarje pri Jelšah, je malomarnost nepazljivost, nato neugotovljeni vzroki, elektro naprave...
V Novi Cerkvi, 03.12.2011
Sestavi: Jezernik Branko