1. No category

ZBORNIK
POVZETKOV RAZISKOVALNIH NALOG
11. sreþanje mladih raziskovalcev obljubljanske regije
GIBANJE ZNANOST MLADINI
Družboslovje, humanistika, naravoslovje
Zbral in uredil Bojan ýas
Gimnazija Kamnik
Kamnik, 4. april 2014
ZBORNIK
povzetkov raziskovalnih nalog
11. sreþanje mladih raziskovalcev obljubljanske regije
Gibanje znanost mladini
©2014 Gimnazija in srednaj šola Rudolfa Maistra Kamnik – GSŠRM Kamnik
Zbral in uredil: Bojan ýas
Naslovnica: Stojan Brezoþnik
Oblikovanje: Marko Strehar
Stavek: Marko Strehar
Lektoriranje: Marjeta Kralj
Izdajatelj: GSŠRM Kamnik
Tisk: GSŠRM Kamnik
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
001.89-053.6(497.4)(082)
379.825-053.6(497.4)(082)
SREýANJE mladih raziskovalcev obljubljanske regije - družboslovje,
humanistika, naravoslovje (11 ; 2014 ; Kamnik)
Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog / 11. sreþanje mladih
raziskovalcev obljubljanske regije - družboslovje, humanistika,
naravoslovje, Kamnik, 4. april 2014 ; zbral in uredil Bojan ýas. - Kamnik :
GSŠRM - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, 2014
ISBN 978-961-93291-1-5
1. ýas, Bojan, 1953273107968
2
Hinko Smrekar, Osvoboditev Koroške, akvarelirana perorisba s
tušem, 37 x 23,5 cm
3
Damir Globoþnik
HINKO SMREKAR, OSVOBODITEV KOROŠKE
Hinko Smrekar, Osvoboditev Koroške, akvarelirana perorisba s tušem,
37 x 23,5 cm
Nedatirana karikatura Rudolfa Maistra je najbrž nastala konec leta 1918 ali
v zaþetku leta 1919. Njen avtor je vodilni slovenski karikaturist prve
polovice 20. stoletja, Hinko Smrekar (1883-1942), ki je v tem þasu
sodeloval s satiriþnim listom Kurent, vendar karikatura v tem listu najbrž ni
bila objavljena.
Na karikaturi je general Rudolf Maister prikazan kot osvoboditelj Koroške.
Maister je junak, ki rešuje priklenjeno personifikacijo slovenske Koroške
pred kaþo in nemškim zmajem. V ozadju lahko vidimo vojvodski prestol.
Hinko Smrekar je generala Maistra morda želel predstaviti kot kombinacijo
viteza sv. Jurija, ki se bori z zmajem za kraljiþno Marjetico, ali pa kot
antiþnega mitološkega junaka Perzeja, osvoboditelja Andromede, ki ji je
grozila morska pošast.
Rudolf Maister je z zasedbo Maribora, 1. novembra 1918, zaþrtal
jugoslovansko-avstrijsko mejo na Štajerskem. Karikatura je odraz velikih
slovenskih priþakovanj, ko se je general Maister vkljuþil v boje za Koroško.
Fotografija karikature izvira iz fototeke Narodne galerije v Ljubljani, v
kateri se je ohranil tudi podatek, da je bila v lasti Albrehta iz Ljubljane.
Damir Globoþnik
4
Šemso Mujanoviþ*
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
– INOVATIVNOST IN RAZISKOVANJE MLADIH ZA BOLJŠI
JUTRI VSEH NAS
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra se ukvarjamo s svojim
pomembnim poslanstvom že 65 let. Vedoželjno mladino skušamo
navduševati in ji nuditi pogoje za raziskovanje ter poglobljeno znanje na
razliþnih podroþjih. Naše najmoþnejše podroþje je tradicionalno
naravoslovje, a tudi na družboslovnem, jezikoslovnem, kulturnem in
športnem podroþju nismo prav niþ slabši. Na šoli ponujamo vsako leto
preko 40 razliþnih interesnih dejavnosti, med njimi veliko resniþno
inovativnih in vedno polno obiskanih krožkov. Vsako leto pripravimo
razliþne projektne dneve in tabore, kjer lahko dijaki na avtentiþen naþin
preizkušajo razna teoretiþna znanja. Delo na terenu ima veliko prednosti in
pomembno prispeva k temu, da se znanje resniþno »usede« in postane
uporabno znanje.
Sledimo vedno novim potrebam sodobne družbe in drugaþnim potrebam
sodobne mladine, zato smo letos pripravili nov koncept dela z nadarjenimi
dijaki. Skupaj z Domom kulture Kamnik in Mladinskim centrom
Kotlovnica pripravljamo popolnoma drugaþen pristop dela za dijake z
odloþbami o nadarjenosti. Rezultati takšnega dela bodo izdelava
nekonvencionalnih predmetov, ki jih bo moþ vkljuþiti v velikanski verižni
eksperiment, zaživelo bo legendarno (prvo) oddajanje programa na Radiu
Kamnik in še mnogo drugih zanimivih reþi se bo zgodilo (izdelava
eksplozivnega telesa, nenavadnega inštrumenta, ipd.).
Pri teh naših prizadevanjih (po veþji meri inovativnosti, ipd.) igra zelo
pomembno vlogo šolska raziskovalna enota, ki pod vodstvom magistra
Bojana ýasa vsako leto pridela 5-6 vrhunskih raziskovalnih nalog. Delo, ki
vsebuje koordiniranje, zagotavljanje ustreznih pogojev raziskovanja, dobrih
mentorjev mladim raziskovalcem, svetovanje še in še, je vsekakor dodana
vrednost šoli ter pomeni pomemben prispevek k razvoju mladinskega
raziskovanja. Brez potrebne skromnosti lahko reþem, da mladino na ta
*
Mag. Šemso Mujanoviþ, ravnatelj GSŠRM Kamnik.
5
naþin opremimo s pomembnimi znanji in izkušnjami, ki jim zagotavlja
konkurenþno prednost pri študiju in kasneje pri delu.
Na šoli v tem šolskem letu izobražujemo skoraj 850 dijakov v treh
srednješolskih programih, katerega veþji del predstavlja splošni gimnazijski
program. Ta tradicionalni program je že utirjen in sam po sebi vsebuje
veliko razliþnih metod dela, ki pri mladini spodbuja razvijanje dobrih
delovnih navad, ter prizadevanj za dobrimi dosežki. Pri delu dijakom
pomagajo izkušeni uþitelji, ki znajo in prepoznajo talente ter jih z ustreznim
mentorstvom skušajo pri mladini še dodatno razvijati.
Strokovna programa, ki jih izvajamo, pa prinašata popolnoma drugaþne
poglede na srednješolsko življenje in delo ter s tem dodatno poskrbita za
pestrost izbire šolskih dejavnosti. Zaradi strokovnih programov smo
obogatili delo z dijaki, ki so umetniško nadarjeni in na šolo prinašajo neke
nove kvalitetne razsežnosti. Menim, da uspešno kombiniramo in
dopolnjujemo šolsko ponudbo, ki je resniþno bogata in mladini omogoþa
razvijanje njihovih potencialov. To se seveda odraža tudi v odliþnih uþnih
rezultatih, ki se vsakoletno še izboljšujejo. Na dosežke svojih dijakov smo
zelo ponosni in prepriþani smo, da jih bo v tem šolskem letu še veþ.
Veseli smo, da lahko gostimo regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev, ki
ima oznako pomembnega šolskega dogodka. Veliko sreþe in uspeha na
tekmovanju na državni ravni!
6
Bojan ýas*
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
ýemu sploh raziskovalne dejavnosti kot sredniške ustanove? Namenjene
so dijakom, ki želijo razširjati svoje znanje in spoznavati osebnostne
vrednote. Dejavnosti interaktivno posežejo v odnos dijak-uþitelj
(srednješolski profesorji, gosti, predavatelji z razliþnih univerz, inštitutov
doma in iz tujine), kjer je uþitelj spodbujevalec oz. usmerjevalec, dijak pa
aktivni sprejemalec, ustvarjalec in izumitelj. Vse to pospešuje dijakovo
kritiþno mišljenje in razvoj njegove samopodobe. Takšen naþin dela je v
marsiþem boljši od tistega pri pouku, kjer uþitelja vselej omejuje realizacija
uþnega naþrta; gimnazija pa mora dijakom nuditi veþ kot le znanje,
pridobljeno pri pouku, zato so obšolske dejavnosti nujne, ker pomagajo
sooblikovati mladostnika. Zato lahko obšolske dejavnosti, ki potekajo v
okviru krožkov, kot so raziskovalna dejavnost, raziskovalno-astronomski
krožek, gledališka skupina Rudolfi, vsakoletni raziskovalni tabor,
sociološke imaginacije in sociološke delavnice itd. z vso pravico
definiramo kot sredniške ustanove (intermediarne institucije).
Življenje dijakinj in dijakov (vse družbeno v vsakdanjem življenju) postaja
dandanes vse bolj vprašljivo. Veliko je pritiskov, ki jih nekateri zdržijo,
drugi pa ne. Vedno veþ dijakinj in dijakov pa se v nepreglednem svetu
neštetih možnosti tolmaþenja sveta, poþuti negotovo in nemoþno.
Zelo veliko vlogo v vsakdanjem življenju igrajo sredniške ustanove, ki
þloveku dajejo orientacijo tudi tam, kjer je celovita družba prenehala biti
nosilka smisla in vrednot. V idealnem primeru sredniške ustanove hkrati
zrejo navzgor k velikim ustanovam in navzdol na posameznika kot
enkratnega neponovljivega þloveka.
Zato so v modernih družbah, predvsem v šolah, še toliko bolj potrebne
sredniške ustanove, ki skušajo zavarovati dijakinje in dijake pred tem, da
bi jih v celoti preplavile krize smisla. V ta namen služijo pravzaprav vse
obšolske dejavnosti. Sredniškim ustanovam kot izvoru smisla moramo
*
Mag. Bojan ýas, vodja Znanstveno-raziskovalne enote GSŠRM Kamnik.
7
zato pripisovati velik pomen. Te ustanove imajo izredno veliko vlogo na
stopnji posredovanja smisla med posameznikom, njegovimi življenjskimi
in nazorskimi skupnostmi in celotnimi družbenimi ustanovami. Taka
sredniška ustanova je nedvomno tudi Raziskovalna dejavnost, ki je
vmesni þlen med starši in uþenci ter uþenci, uþitelji, šolo in šolskim
sistemom.
S pomoþjo raziskovalne dejavnosti se dijaki preko bolj sprošþenega in
zanimivega dela nauþijo raziskovalne imaginacije.Ta pa jim pomaga živeti
njihovo vsakdanje življenje. Medtem ko si dijakinje in dijaki v šoli
prizadevajo, da bi dosegli þim višje ocene, pa jim Raziskovalna dejavnost
omogoþa, da s pomoþjo teoretiþnega znanja dajo smisel svojemu
praktiþnemu vsakdanjemu življenju, ki ga v veliki meri tudi sami
konstruirajo.
Sad dela raziskovalne dejavnosti, ki skuša med seboj povezovati razliþne
znanstvene discipline s podroþja družboslovja, humanistike in
naravoslovja, razliþne generacije ljudi, dijake, srednješolske profesorje,
profesorje s fakultet in znanstvenih inštitutov iz Slovenije in tujine, so
rezultati dela, ki so jih izdelali dijaki in dijakinje s pomoþjo svojih
mentorjev, kot tudi notranja obogatitev tako avtorjev kot mentorjev in
seveda širše družbene skupnosti.
8
9
10
NAVODILA
11
RAZPIS
12
13
14
15
16
OCENJEVALNI LIST
17
CITIRANJE LITERATURE
1. Pri samostojnih delih ( knjige, stripi)
Priimek in ime avtorja
Naslov dela
Ime založbe
Kraj
Letnica izida
Navedba strani, od koder je bila vsebina
povzeta
Primer: Norman, J.: Testenine, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993,
str. 30-32.
Vire in literaturo uredimo po abecedi priimkov avtorjev.
2. Pri þlankih, revijah in þasopisih
Priimek in ime avtorja
Naslov þlanka
Naslov þasopisa ali revije, kjer je þlanek objavljen
Kraj izida publikacije
Letnik
Letnica izida
Številka
Navedba strani
Primer: Zupan, V.: Sodobna tekstilna vlakna v gradbeništvu, Življenje in tehnika,
Ljubljana, 49 (1998/01), str.: 44-47.
3. Internet
Naslov internetne strani
Datum
4. PRILOGA: Vsebuje vzorce izdelkov, slikovno gradivo, grafe, pravilnike.
Priloga mora biti izdelana estetsko in urejena skladno s vsebino.
18
OSNOVNA TEHNIýNA NAVODILA
Naloga mora biti:
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
tipkana na A4 format,
levi rob 3 cm,
desni rob 2 cm,
zgornji rob 2 cm,
spodnji rob 2 cm,
stran naj vsebuje 32 vrstic,
velikost pisave 12, podnaslovi in naslovi 12 – 16,
naloga naj obsega od 30 strani teksta naprej,
številþenje strani se priþne s povzetkom,
razpredelnice, slike, fotografije, grafi morajo biti
oštevilþeni,
in imeti naslov oziroma podnapis,
naloga naj bo vezana s spiralo,
naloga mora biti jezikovno ustrezna.
ZAGOVOR SEMINARSKE NALOGE
Zagovor traja 10 minut.
ZAGOVOR OBSEGA:
x
x
kratko predstavitev seminarske naloge (10 minut),
odgovore na 3 vprašanja, ki so vezana na vsebino seminarske
naloge.
19
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
ETNOLOGIJA
Neža Leben in Patricija Tome
SLAMNIKARSTVO SKOZI OýI DELAVCEV
POGOVORI Z NEKDANJIMI DELAVCI TOVARNE UNIVERZALE
Mentorica: Vilma Vrtaþnik Merþun, prof.
Srednja šola Domžale
Domžale so bile pred veþ kot stotimi leti poznane po slamnikarski industriji
in obrti. Zadnja slamnikarska tovarna Univerzale, ki je izšla iz združenih
slamnikarskih tovarn leta 1931, je prenehala obratovati konec leta 2003.
Zato sva si za cilj raziskovanja zastavili vprašanje: Kako so živeli in delali
delavci v tej tovarni po drugi svetovni vojni? Raziskovalne ugotovitve
slonijo na pogovorih s štirinajstimi nekdanjimi delavci, z nekaterimi sva si
bivše tovarniške prostore tudi ogledali in jih skicirali. Tovarno so po drugi
svetovni vojni do njenega konca vodili naslednji vodilni delavci: Vinko
Zalokar, Jože Borišek, Štefan Demšar, Matija Svoljšak, Milan Marolt in
Almira Nemec. Po drugi svetovni vojni je imela tovarna težave z nabavo
materiala, zato je izdelovala najprej samo slamnike iz kranjske kite in
usnjene rudarske šleme. Kasneje so uvedli izdelavo tulcev za volnene
klobuke, nato pa so zaþeli izdelovali še klobuke. Izdelovanje slamnikov je
kasneje slonelo na uvozu kitajskih kit in italijanskega basta, ki so ga ljudje
v okolici veliko pletli. Okoli leta 1967 so zaþeli uvajati športno konfekcijo.
Svoje izdelke so prodajali po vsej povojni Jugoslaviji, klobuke pa so
veþinoma izvažali v Nemþijo. Delavci za propad tovarne krivijo vodilne
delavce, ki so zaþeli uvažati poceni kitajsko konfekcijo, na katero so v
tovarni le prišili ustrezne etikete. Ti izdelki so bili poceni, a zelo slabe
kvalitete; s tem si je tovarna zapravila dobro ime. Vodilni delavci žal niso
imeli interesa, da bi ohranili tradicijo dolge slamnikarske tradicije in
uspešne klobuþarske industrije, paþ pa so izvedli nekaj zgrešenih investicij
v druga podjetja, namesto da bi vlagali v razvoj svoje tovarne. V þasu
odpušþanja so se medsebojni odnosi zelo zaostrili, zaznati je bilo tudi
številne nepravilnosti, ki v tej nalogi niso bile raziskane. Danes se delavci
najraje spominjajo zlate dobe tovarne Univerzale, ko je bil direktor Matija
20
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
Svoljšak. V njegovem þasu (od 1950 do 1985) se je tovarna zelo razširila
(od 80 na 630 delavcev in 500 kooperantov po vsej Jugoslaviji), gradili so
nove delavnice, meseþni dohodki pa nikoli niso zamujali. Poslovno
sodelovanje se je širilo, tako da je bila tovarni zagotovljena prihodnost, ki
pa so jo njegovi nasledniki na žalost zapravili.
21
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
FILOZOFIJA
Urban Braune in Larisa Vrtaþnik
SMO POLITIýNI PO NARAVI IN ALI JE DRŽAVA ZGOLJ
UMETNA TVORBA?
Mentorica: Alenka Hladnik, prof.
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
V svoji raziskovalni nalogi se sprašujeva o izvoru in nujnosti države. To
temo sva izbrala, ker se nama zdi aktualna in kontroverzna, danes se
namreþ þloveštvo (razen nekaj vztrajajoþih starobitnih skupnosti) povsod
po planetu organizira v države.
Aristotel je nekoþ zapisal, da je þlovek zoon politikoon, ki ne more živeti
brez državne organiziranosti, v kateri udejanja svoje þloveško bivanje.
Poznana zgodovina mu pritrjuje, povsod, kjer je homo sapiens razvil
kompleksno kulturo, je ustanovil tudi državo. S preuþevanjem literature sva
spoznala, da je podobno je trdil tudi Hegel, država je nad posameznikom,
ne þasovno, paþ pa po namenu, posameznik je le sredstvo v razvoju države.
Nasprotno trdijo zagovorniki družbene pogodbe, po katerih je država
nastala z umetnim dogovorom med posamezniki, ki so ugotovili, da jim
koristi, þe se združijo, þetudi to pomeni, da se odpovejo doloþenim
pravicam. Obojim nasprotujejo anarhisti, država ne spodbuja, paþ pa zavira
napredek þloveštva ter je nepotrebna.
Ugotovila sva, da je þlovek vsekakor politiþno bitje, ne moreva pa zagotovo
trditi, da je današnja oblika država tudi naravna. Njena oblika in namen se
je skozi zgodovino namreþ tako spremenil, da je današnja država le
približek tistim, ki so bile nekoþ.
22
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
GEOGRAFIJA
Zala Metelko, Matevž Komoþar in Jure Kosmaþ
CENTER NA BEGU
Mentorja: mag. Sonja Trškan in dr. Žiga Kokalj
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
V raziskovalni nalogi predstavljamo prostorski razvoj Kamnika. Nekdanje
industrijsko mesto je s propadom le–te dobilo precej izzivov in možnosti za
preobrazbo posameznih delov. Prav tako bi z naþrtnim pristopom lahko
zagotovili enakomeren razvoj mesta, zlasti revitalizacijo centra, saj so
nekatera industrijska podjetja propadla v njegovi neposredni bližini.
Zanimalo nas je, ali se je prostorski razvoj mesta razvijal v skladu s
prostorskimi naþrti ali bolj stihijsko ter kako se bo Kamnik prostorsko
razvijal naprej.
V nalogi smo posebno pozornost namenili dvema deloma Kamnika, Šutni
in prostoru nekdanje tovarne Stol. Šutna kot del zgodovinskega, starega
centra Kamnika zgublja svojo nekdanjo moþ, na drugi strani pa na novo
zasnovana trgovska cona, na nekdanjem mestu tovarne Stol, z okolico
postaja središþe dogajanja.
23
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
ZGODOVINA
Liza Uršiþ
NEVELJSKA POŠAST
KAKO JE ýASOPISJE PISALO O ODKRITJU V NEVLJAH
Mentor: Ožbej Vresnik, prof.
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
Pred skoraj 75. leti so v Nevljah pri Kamniku ob kopanju temeljev za nov
most na reki Nevljici naleteli na mamutovo okostje. Ležalo je v ilovici,
kjer je bilo dobro konzervirano in zašþiteno pred razpadanjem. Najdba je
povzroþila izjemno zanimanje medijev in ljudje so si prihajali ogledat
gradbišþe. ýasopisi so pisali o »pošasti«, ki je pred mnogo leti hodila po
naših tleh in si vsak po svoje razlagali, od kod se je vzela. Pri odkopavanju
so sodelovali izurjeni znanstveniki in pa tudi laiki. Tisk jih je obtožil
namernih poškodb kosti in izkorišþanja v svoj prid. O tem problemu se je
kar veliko pisalo, odmeven pa je bil tudi spor o lastništvu okostja;
Kamniþani so ga želeli obdržati. Kljub resnosti zadeve ni šlo za tako hud
problem, saj so mamuta v Ljubljano odpeljali brez veþjih težav. Poleg
mamutovega okostja so našli še praskalce, ki je arheološko gledano bolj
pomembno od okostja, saj kaže na prisotnost þloveka. Mamutov skelet so
nekaj let kasneje sestavili v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, kjer stoji
še danes.
24
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
ZGODOVINA
Maša Bahovec in Tajda Jeras
POSLOVNA KORESPONDENCA SLAMNIKARJA KARLA
KOŠIRJA (1936–1943)
Mentorica: Vilma Vrtaþnik Merþun, prof.
Srednja šola Domžale
Raziskovalna naloga je nastala z analizo 183 poslovnih pisem slamnikarja Karla
Koširja iz obdobja od 18. 1. 1936 do 7. 8. 1943. Ugotovitve je dopolnila njegova
hþerka Ela Košir. Med drugim sva od nje izvedeli, da je za vso korespondenco in
pisanje raþunov skrbela Koširjeva žena Franþiška. Poslovna korespondenca
Karla Koširja je bila napisana v razliþne namene: kot ponudba za pridobivanje
novih kupcev, za nabavo potrebnega materiala za izdelavo slamnikov (od barv,
okrasnih trakov, sukanca, embalaže in tiskovin do rezervnih delov za šivalne
stroje), za urejanje carinskih, banþnih, davþnih in drugih zadev, ki so spremljale
poslovanje slamnikarske delavnice, za terjanje dolžnikov in za urejanje
pogodbenih zadev s krošnjarji in prodajnimi zastopniki. Od leta 1936 in do leta
1941 je bil poslovni jezik v pismih veþinoma srbohrvašþina (za 114 pisem oz. 62
%). Od aprila 1941 dalje, ko je v Jugoslaviji izbruhnila druga svetovna vojna, je
bila korespondenca za veþ kot osem mesecev povsem prekinjena. Poslovni jezik
je postala nemšþina (za 91 % do 95 % pisem). Iz pisem izvemo, da je Karol
Košir izdeloval predvsem moške in fantovske slamnike razliþnih modelov, cene
pa so se do leta 1937 gibale med 2 in 15 dinarji, po letu 1938 pa so zaþele
postopno narašþati. Otroški slamnik je leta 1940 stal 50 % veþ kot leta 1936 (prej
2 din, potem 3 din). V predvojnem þasu je bil Koširjev prodajni zastopnik Janko
Paviü iz Džurmanca pri Krapini, ki je sodeloval tudi z vsemi krošnjarji. Ti so
najveþ Koširjevih slamnikov prodali v Slavoniji in v Vojvodini. V juniju 1941 se
je zamenjala denarna valuta, dinarje so zamenjali v nemške rajhs marke (RM).
Decembra 1941 je Košir našel svojega glavnega kupca v þasu vojne, to je bila
tovarna klobukov K. & R. Lembert, Huffabrik iz Augsburga na Bavarskem. Z
junijem 1943 je svojim potencialnim kupcem pisal, da jim ne more dobaviti
želene koliþine slamnikov, ker zaradi vojne nima ne materiala in ne delavcev.
Tudi po pripovedovanju njegove hþerke Ele Košir se je izdelava slamnikov od
leta 1943 do konca vojne konþala.
25
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
ZGODOVINA/ETNOLOGIJA/EKONOMIJA
Ajda Sokler
RAýUNI SLAMNIKARSKE DELAVNICE
KARLA KOŠIRJA (1934–1943)
Mentorica: Vilma Vrtaþnik Merþun, prof.
Srednja šola Domžale
V raziskovalni nalogi sem analizirala 483 raþunov slamnikarja Karla Koširja
iz obdobja 1934–1934, iz katerih sem želela ugotoviti þim veþ zanimivosti. V
dodatno pomoþ mi je bil pogovor s Koširjevo hþerko Elo Košir. V obdobju
od leta 1934 do 1943 je Karol Košir prodal 87.351 slamnikov in sicer 80 % v
predvojnem in 20 % v vojnem obdobju. V predvojnem obdobju je prodal
povpreþno 9642 slamnikov na leto, v letu in pol vojne (od decembra 1941 do
maja 1943) pa povpreþno 11.647 na leto. Kot najuspešnejše leto po prodaji
izstopa leto 1939 (17.051 prodanih slamnikov), najmanj slamnikov pa je
prodal v prvem letu vojne (samo 1890). V predvojnem obdobju je bila za
prodajo znaþilna izrazita sezonskost, saj je v maju prodal kar 68 % vseh
slamnikov, v juniju pa 25 %. V vojnem obdobju pa je bila prodaja bolj
razpršena po mesecih, saj je v zimskih mesecih prodal 36 % slamnikov. V
celotnem obdobju 1934–1943 je najveþ slamnikov prodal na Hrvaško
(45.746 slamnikov ali 52 %, predvsem v Slavonijo in v Središþno Hrvaško),
sledi Augsburg na Bavarskem (15.212 ali 18 %) in Vojvodina 14.263 ali 16
%. Pred vojno je prodajal samo po Kraljevini Jugoslaviji, v þasu vojne pa
samo znotraj nemške okupacijske države. V predvojnem obdobju so bila med
leti velika nihanja prodaje, posebnih trendov upadanja ali narašþanja pa ni
opaziti. Oþitno je bilo tržišþe staro, verjetno še iz þasa prodaje slamnikov
Franca Cerarja (op. do leta 1926), od katerega je Košir prevzel veþino
kupcev. Med vojno je 88 % slamnikov prodal v tovarno klobukov v
Augsburg, 10 % pa na Dunaj. V predvojnem obdobju je bilo odposlanih
povpreþno 64 pošiljk po 151 slamnikov na leto, v vojnem þasu pa povpreþno
16 pošiljk po 728 slamnikov na leto. Veþina pošiljk s slamniki potovala po
železnici in po pošti. V nalogi je še vrsta drobnih zanimivosti iz poslovanja
Karla Koširja v predvojnem in vojnem þasu.
26
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
SOCIOLOGIJA
Petra Pirc in Katarina Kumer
PARTNERSKI ODNOSI MED SREDNJEŠOLCI
Mentor: mag. Bojan ýas
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
Za naslov najine raziskovalne naloge sva se odloþili zaradi preprostega
razloga. Sami sva dijakinji srednje šole in sva v letih, ko si srednješolci
želimo partnerske zveze, zato sva se odloþili, da razišþeva, kaj sploh
pomeni partnerski odnos za srednješolce. Vsak þlovek ima razliþno mnenje
o partnerski zvezi, zato sva želeli poizvedeti, kaj si dijaki predstavljajo pod
besedo partnerski odnos in na þem po njihovem mnenju temelji zveza.
Pregledali sva knjige, spletne strani in osebno povprašali nekaj
srednješolcev, ki so v zvezi. Pri izvedbi anketiranja nama je pomagal
vprašalnik, ki sva ga sestavili za 1. in 4. letnike GSŠRM Kamnik. Sestavili
sva tudi pilotsko anketo za najin razred, da so jo preizkusili. Mnenja o
anketi so bila pozitivna z izjemo majhnih napak, ki sva jih odpravili. S
þasom sva bili malce na tesnem, a anketiranje nama je uspelo izvesti dva
tedna pred oddajo naloge. Rezultate sva sistematiþno uredili in jih prikazali
z grafi. Bili so zelo raznoliki, kot sva priþakovali. Vsak þlovek ima
drugaþen pogled na soþloveka in na þloveka, kakršnega si želi imeti ob
sebi. Mnenja srednješolcev so bila primerna njihovi starosti, zato sva se
tudi odloþili za anketiranje dijakov z najveþjo možno starostno razliko.
Z raziskovalno nalogo sva bili zelo zadovoljni, saj je izpolnila najina
priþakovanja. Uvideli sva, kakšno je resniþno mnenje srednješolcev o
partnerskih odnosih in kako se sami vedejo/bi se vedli v partnerski zvezi.
27
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
BIOLOGIJA/FIZIKA
Neža Vavpetiþ in Luþka Majcenoviþ
SOVE, SLONI IN SATELITSKI KROŽNIKI
Mentorja: Cirila Jeras, prof. in Lojze Vrankar, prof.
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
Našpiþite uhlje, kajti prav to bo morda vplivalo na to, kako zaznavate svet
okoli sebe! Vsak dan smo izpostavljeni neštetim zvokom, strokovnjaki pa
ugotavljajo, da je naša sposobnost zaznave iz generacije v generacijo
slabša. Že veþ kot polovici populacije se v starosti obeta okvara sluha, zato
se marsikdo vpraša, kako je mogoþe sluh izboljšati in kaj vse pravzaprav
vpliva nanj.
Zanimala naju je predvsem vloga zunanjega ušesa, ki je ob omembah
slušnih okvar pogosto zanemarjena. V nalogi sva zato skušali odgovoriti na
vprašanja: Kako pomembna je vloga uhlja in sluhovoda? So mar tisti s
slonovsko velikimi ušesi obdarjeni tudi z boljšo sposobnostjo zaznavanja
zvoþnih valov? Bi dolg sluhovod lahko nadomestil velike uhlje, ali pa so ti
»satelitski krožniki« ob straneh naše glave res tako pomembni? Bi lahko, þe
bi bila naša ušesa podobna sovjim, enako dobro ulovili zvok frekvenc, ali
pa bi bilo naše slušno obmoþje osredinjeno na drugaþno višino?
Da bi odgovorili na vsa ta vprašanja, sva iz Termoforma izdelali modele
razliþno velikih uhljev in sluhovodov, s pomoþjo katerih sva pri razliþnih
frekvencah ugotavljali povezavo med dolžino sluhovoda, velikostjo uhlja in
tem, kar slišimo.
Ugotovili sva, da zunanje uho do frekvence 2000 Hz nima bistvenega
vpliva na zaznavanje zvoka, pri višjih frekvencah pa ima sluhovod veþji
vpliv na zaznavanje zvoka kot uhelj, še pomembnejše pa je razmerje med
velikostjo uhlja in dolžino sluhovoda. Dvakrat daljši sluhovod ima precej
veþji vpliv na zaznavanje zvoka kot dvakrat veþji uhelj.
28
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
BIOLOGIJA (MIKROBIOLOGIJA IN IMUNOLOGIJA)
Rok Medveš in Selma Salihoviü
ONESNAŽEVALCI V ZRAKU
POVEýAJO OBýUTLJIVOST NA MIKROBNE OKUŽBE.
Mentorja: dr. Mateja Manþek Keber in Aleksander Medveš, prof.
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Dosedanje raziskave so pokazale povezavo med izpostavljenostjo delcem v
onesnaženem zraku in poveþano umrljivostjo ljudi. Najbolj odgovoren za te
uþinke naj bi bil kemijsko kompleksen onesnaževalec ROFA (ang. residual
oil fly ash), ki nastaja pri izgorevanju rezidualnega goriva v bojlerjih.
Negativne uþinke ROFA pripisujejo predvsem topnim oblikam kovin, kot
so železo, vanadij in nikelj, mehanizem njihovega delovanja pa še ni
raziskan.
V raziskovalni nalogi smo celice iz celiþnih linij HEK293T in MonoMac6
izpostavili razliþnim koncentracijam Fe(SO4)3, Na3VO4 in NiSO4 in z
razliþnimi metodami merili, kako kovine vplivajo na sposobnost celiþnih
linij, da se odzovejo na prisotnost mikrobnih ligandov. Pokazali smo, da
kovine poveþajo obþutljivost celic na stimulacijo z razliþnimi mikrobnimi
ligandi preko Tollu-podobnih receptorjev (receptorji TLR, ang. Toll-like
receptors) prirojene imunosti. Pokazali smo tudi, da bi eden od naþinov,
zakaj celice postanejo bolj obþutljive, lahko bila tvorba reaktivnih kisikovih
spojin (ROS), katerih poveþano tvorbo znotraj celic smo tudi izmerili.
Iz dobljenih rezultatov lahko zakljuþimo, da ROFA, predvsem vanadijeve
spojine, tvorijo ROS, kar je eden od mehanizmov, ki poveþajo obþutljivost
celic na mikrobne okužbe, þemur sledi prekomeren celiþen odziv v obliki
vnetja. Rezultati tako potrjujejo, da ROFA lahko poveþa obþutljivost in tudi
smrtnost zaradi mikrobnih okužb.
29
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
KEMIJA IN KEMIJSKA TEHNOLOGIJA
Tesa Klenovšek in Ajda Herman
DOLOýITEV ALKALOIDOV
V MAKOVIH SEMENIH IN GLAVICAH
Mentorja: Irena Lavraþ, prof. in asist. dr. Matjaž Ravnikar, mag. farm.
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Raziskovalno nalogo z naslovom Doloþitev alkaloidov v makovih semenih
in glavicah, sva izvajali na Fakulteti za farmacijo, v sklopu projekta Nova
generacija raziskovalcev ved o življenju. Raziskovanje je potekalo pod
vodstvom asist. dr. Matjaža Ravnikarja, mag. farm.
Cilj najine raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako se vsebnost alkaloidov
v makovih glavicah in semenih razlikuje po njihovem rastišþu ter ali se
alkaloidi v makovih semenih nahajajo zaradi nenatanþnosti pri predelavi.
Najino raziskovalno nalogo sva zaþeli s teoretiþnim uvodom, kjer sva
pridobili nekaj splošnih informaciji o maku, njegovi uporabi, alkaloidih ter
njihovi vlogi v farmaciji.
Praktiþno del so sestavljali štirje glavni deli. V prvem delu raziskovanja je
bilo potrebno loþiti makova semena in makove glavice ter te uprašiti za
nadaljnje delo. V nadaljevanju smo iz uprašenih makovih glavic, preko
kolone in s pomoþjo rotavaporja, iz njih izolirali alkaloide. Tretji del je
predstavljala tankoplastna kromatografija, pri kateri smo dobili koliþine
alkaloidov v vzorcih maka. Nazadnje pa smo pridobljene podatke iz
tankoplastne kromatografije analizirali in jih pretvorili v vse potrebne
rezultate.
Ugotovili smo, da se koliþine alkaloidov v vzorcih makovih glavic
razlikujejo, pri razliþnih vrstah makov (vrtni/poljski) pa se razlikujejo tudi
vrste alkaloidov. V makovih semenih, kupljenih v trgovini smo zaznali
sledove alkaloidov, v vzorcu kjer smo sami skrbno loþili makova semena
pa po rezultatih tankoplastne kromatografije sodeþ, ni alkaloidov.
Tako sva najino raziskovalno nalogo konþali z vsemi potrjenimi
hipotezami, veliko koliþino novega znanja o maku in alkaloidih ter nekaj
izkušnjami s podroþja farmacije.
30
POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG
FIZIKA/ZGODOVINA
Neja Breskvar, Sara Kostanjevec in Anja Povše
VPLIV KOMETOV NA DOGODKE V LETIH 1600 - 1700
Mentorja: Peter Avbelj, prof. in Lidija Babiþ, prof.
Gimnazija Litija
Kometi so v vesolju nekaj vsakdanjega, a za nas je vsak, ki ga vidimo,
poseben pojav. Veliko se nas sploh ne zaveda, koliko kometov v resnici
potuje okoli našega Sonca, ker jih s prostim oþesom ne vidimo. Velik
pomen pa so imeli tudi v vraževerju. Ljudje so kometom pripisovali zlo in
nesreþe, saj so bili neizobraženi. V obdobju od 1600 – 1700 sta bila
opažena dva velika kometa, s tem da se je en pojavil dvakrat. To sta bila
Halleyev komet in Kirchev komet.
Kot hipotezo, ki jo bomo poskušale skozi raziskovalno nalogo zavrniti, smo
si postavile mit, ki pravi, da kometi prinašajo nesreþo. Ali jo res? Ali res
napovedujejo lakoto, kugo, vojno ali celo konec sveta?
Na podlagi dokazov smo skozi raziskovalno nalogo ovrgle ta mit.
31
PRISPEVKI
Tina Bašan, Anja Vrtaþnik in Tea Pongraþiþ*
9. SREýANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
OBLJUBLJANSKE REGIJE
V petek, 6.4.2012, je na Šolskem centru Rudolfa Maistra potekalo deveto
regijsko sreþanje mladih raziskovalcev iz obljubljanske regije z namenom
zgodnjega uvajanja mladih v znanost, popularizacijo znanosti in tehnike,
odkrivanja mladih talentov in spodbujanja le-teh k poglabljanju znanja,
ustvarjalnosti, kreativnosti ter raziskovalni dejavnosti. Tekmovanje se je
priþelo ob 10. uri z uvodnim govorom vodje Znanstveno-raziskovalne
enote magistrom Bojanom ýasom in ravnateljem gimnazije Kamnik in
direktorjem ŠCRM-ja magistrom Šemso Mujanoviþem, nato pa so se
tekmovalci razdelili v dve skupine – družboslovje in naravoslovje in priþeli
z zagovorom svojih raziskovalnih nalog, kjer so v 15 minutah predstavili
svojo dolgotrajno raziskovanje o izbrani temi, njihove hipoteze in konþne
rezultate oz. ugotovitve.
Poslušalci tekmovanja smo bili prijetno preseneþeni nad odliþnimi
nalogami udeležencev in njihovem znanju o svojem projektu. Tekmovalci
so se namreþ po predstavitvi morali zagovarjati pred komisijo, ki jih je
*
Dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
32
PRISPEVKI
temeljito izprašala o postopku dela, ugotovitvah do katerih so prišli in
problemih, ki so jih imeli pri nalogi.
Na državno tekmovanje v Mursko Soboto se je uvrstilo 8 raziskovalnih
nalog.
In sicer;
Idrijska þipka; Ohranjanje tradicije, avtor ; Špela Bajc, ŠCRM
Vetrolom ýrnivec in njegova sanacija, avtor; S. Golob, P.Pevec, M.
Vozliþ,ŠCRM
Sem ter tja poskusi tudi hrano; Ana Podbrežnik, ŠCRM
Bolezni poljuba; A. Dolar, A. Jegliþ, ŠCRM
Arhitektonske ovire v Litiji; A. Alibabiü, M. Dobravec, M. Žnidarko,
gimnazija Litija
Mavrica skozi naše oþi; M. Klemenc, K. Ogrin; ŠCRM
Vpliv dodatkov na lastnosti keramike; L. Jerman, M.Antolin, ŠCRM
Primerjave E- gradiv, R. Barachini, Gimnazija Litija
Še posebej ponosni smo bili na udeležence naše gimnazije saj se je na
državno tekmovanje uvrstilo kar 6 raziskovalnih nalog.
Vsi tekmovalci so po koncu napornega dopoldneva odšli na zasluženo
kosilo v jedilnico naše šole, kjer so izmenjali mnenja o svojih projektih.
Sledila je le še podelitev priznanj in skromno darilo naše šole. Udeleženci
so namreþ dobili ŠCRM majice, zbornik naše šole ter knjigo našega
profesorja Bojana ýasa. Poþasi je sledil zakljuþek prijetnega dneva od
katerega smo tako poslušalci kot udeleženci odnesli veliko znanja.
33
PRISPEVKI
Tina Bašan*
8. SOCIOLOŠKI DAN
NA EKO-SOCIALNI KMETIJI KORENIKA V ŠALOVCIH
MED TOTALNO IN INTERMEDIARNO USTANOVO
V þetrtek, 20. septembra 2012, ob 6.30 smo se dijaki 3. in 4. letnikov
gimnazije Kamnik, ki se pripravljamo na maturo iz sociologije, z
avtobusom odpeljali na dvodnevni sociološki tabor, ki se je odvijal na Eko
– socialni kmetiji Korenika v Šalovcih, pod vodstvom mag. Bojana ýasa in
ostalih strokovnih delavcev naše šole. Po dobrih dveh urah in pol, smo
prišli na cilj, kjer smo imeli uvodno predavanje predsednika društva
Mozaik Alojza Kavaša in Anje Kozic, ki sta predstavila pomen in
delovanje Eko – socialne kmetije Korenika. Ta namreþ deluje že od leta
2008 in zaposluje kar 65 uporabnikov iz najbolj ranljivih socialnih skupin
(brezposelne, invalide, ljudi z motnjami v razvoju itd.). Kmetijo je na
tradicionalen naþin obnovilo društvo Mozaik, ki jo tudi vodi. Že iz samega
imena Eko – socialna kmetija je razvidno, da se ukvarjajo tako z ekologijo,
kot s socialno problematiko. Ekološko ravnanje se kaže predvsem v
samooskrbi s produkti iz prekmurske zemlje. Kmetija sama ima v lasti
nekaj zemlje, nekaj pa jo imajo v najemu. Pri delu, obdelovanju zemlje
pomaga uporabnikom 6 mentorjev iz razliþnih podroþij, njihove produkte
pa ponuja že 30 trgovin po Sloveniji. Poleg gojenja sadja in zelenjave, na
vrtu gojijo tudi zelišþa za ekološko predelavo. V prostorih kmetije s
pomoþjo tehnologije za ekološko predelavo živil sušijo sadje in zelenjavo,
hladno stiskajo semena sonþnic, oljne repice, buþ in lanu ter predelujejo
naravni kis. Znani so po vrtu, kjer samo pridelujejo zelišþa za ekološko
predelavo, v okviru ekološkega turizma nudijo vodene oglede po kmetiji.
Na drugi strani je še socialni vidik kmetije, ki se neposredno kaže v
socialnem kmetijstvu, ki pomeni pomoþ do zaslužka ljudem, ki jim je
storilnost zelo padla, hkrati pa nudijo pot do višje kvalitete življenje
osebam z razliþnimi vrstami in stopnjami oviranosti na telesnem in
duševnem podroþju, naravnani so preventivno, izvajajo jih strokovni
delavci v sodelovanju z usposobljenimi sodelavci, ki zadolžitve v projektu
izvajajo v okviru javnih del ali prostovoljno. Nudijo tudi zavetišþe za
*
Dijakinja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
34
PRISPEVKI
brezdomce, ki je zaþasna nastanitev, ki rešuje trenutno situacijo, v kateri so
se znašle osebe, ki so ostale brez doma. Namen in cilj zavetišþa ni le v
zagotovitvi ustreznih bivalnih možnosti, ampak je predvsem v nudenju
pomoþi pri osebnih stiskah, urejanju statusa in z njim povezanih
dokumentov, zagotavljanju dohodkov, obnovitvi oz. ohranitvi stikov s
sorodniki, iskanju zaposlitve ter aktivnem preživljanju prostega þasa in
druženju. Bivalna skupnost nudi stanovalcem dolgotrajno nastanitev v
lokalni skupnosti, kar omogoþa njihovo razvijanje samostojnosti in
avtonomnosti. Uporabnikom omogoþa osnovne življenjske pogoje, ki si jih
sami ali ob pomoþi družine ne morejo zagotoviti. Z vkljuþitvijo v bivalno
skupnost je uporabnikom omogoþeno socialno uþenje in pridobivanje
temeljnih socialnih in življenjskih izkušenj in znanj, ki jim omogoþajo višjo
kvaliteto življenja, kajti stanovalci sodelujejo pri vodenju in naþrtovanju
življenja. Z vsem tem so nas razsvetlili sodelujoþi na kmetiji Korenika in
nam dali povod za razmišljanje o totalnih ustanovah, o socioloških teorijah,
ki smo se jih uþili v šoli, tu pa smo te teorije zaþeli tudi udejanjati. Po
domaþem kmeþkem kosilu, smo se razdelili po skupinah. Prva skupina je
nabirala in sušila zelišþa, druga obirala in sušila sadje, spet tretja je
pomagala pri pripravi jedi, nekateri so svojo pomoþ ponudili pri negi živali,
ostali pa so kmetijo pripravljali in okraševali za dan odprtih vrat. V zadnjih
dveh skupinah, socialni monitor in v kulturni skupini, pa smo dijakinje 4.
letnika, Tina Bašan Eva Rihtaršiþ, Kaja Krevs, Medina Bešiþ in dijakinji 3.
letnika; Vesna Blagojeviü in Saša Skok, predstavile svetovno znanega
sociologa Ervinga Goffmana, njegovo teorijo totalnih institucij, njegovo
analizo podtalnega življenja v javnih ustanovah, tabor v Hrastovcu ter
razlago mikrosocioloških študij oz. socialno interakcijo z opazovanjem
detajlov družbenega življenja, ki jih ljudje vsak dan delajo, þutijo, mislijo
itd. Po tem širokem in izþrpnem pogovoru, smo se dijaki za hip postavili v
življenje þloveka, ki je hkrati ekološko osvešþen in v življenju nima vsega v
izobilju, ampak ima nekaj, kar nam, mlajšim generacijam, ni tako blizu –
sreþa v majhnih nematerialnih stvareh in upanje v boljšo prihodnost in
navsezadnje nekaj sebi lastnega – avtonomnost tradicije. Po globokem
razmisleku o nas samih, smo dijaki postavili šotore in priþeli s programom.
Potekal je turnir v metanju podkev, kjer smo se z uþitelji in ostalimi sošolci
pomerili v dvoboju. No, metanje podkev nam, dijakom, ni ravno vsakdanja
športna aktivnost, vendar smo z veseljem sodelovali. Po eko – veþerji je
sledil pogovor ob tabornem ognju. ýeprav je bilo zunaj samo 4 stopinje nad
niþlo, smo v šotorih hitro zaspali. Po premraženi noþi, pa smo že ob 7. uri
35
PRISPEVKI
zjutraj zajtrkovali in šli novim izkušnjam naproti. V petek, 21.septembra
2012 je namreþ potekal dan odprtih vrat kmetije Korenika, zato smo morali
zopet poprijeti za delo in pomagati pri pripravi. Nekateri so þistili hlev,
drugi nabirali lan, spet tretji so pomagali pri pripravi jedi za goste. Opoldne
je bila kmetija Korenika že polna obiskovalcev, ki so radovedno raziskovali
njene kotiþke in se sladkali z ekološkimi specialitetami kmetije. Poleg
novinarjev so bili še domaþini, ki redno prihajajo na dneve odprtih vrat
kmetije, pa župan Iztok Fartek, Goran Miloševiþ – odgovoren za finanþno
in poslovno plat delovanja Korenike, naš direktor Gimnazije in srednje šole
Rudolfa Maistra Kamnik Šemso Mujanoviü in še mnogi drugi. Vrstili so se
razni nastopi vseh vodilnih oseb Eko – socialne kmetije Korenika in nastop
folklorne skupine iz Šalovc, ki so obenem tudi þlani oz. redni obiskovalci
kmetije. Po dnevu polnem zadovljstva, sreþe in drugih spoznanj smo se
dijaki ob 14.30 že peljali proti Kamniku. Vsakega od nas je zagotovo
preletela misel, kako svet vþasih ni praviþen, da ne glede na globalno krizo,
materializem in globalizacijo, še obstajajo ljudje, ki znajo ali pa so
prisiljeni živeti skromno. Vseeno menim, da bi moralo biti v Sloveniji veþ
takih ustanov, kot je Eko – socialna kmetija v Šalovcih, saj se je številka
brezposelnih in ljudi potrebnih pomoþi drastiþno poveþala. Vsak od
(prostovoljnih) delavcev na kmetiji išþe v svetu le eno – sreþo, ker pa tega
niso našli sami ali pa je sploh niso mogli se zateþejo v take ustanove, kot je
ta kmetija. Mladi imamo o takih ustanovah mešane obþutke; da so tu le
ljudje, ki so zapravili možnost za dobro in udobno življenje, a menim, da je
veþina od nas dijakov spremenila svoje mnenje in pogled. Ljudje po
Sloveniji so vse bolj potrebni pomoþi, ne le materialne, ampak tudi na
podroþju komunikacije in odnosov. Na mladih stoji svet, a je na žalost vse
manj poslušnosti in empatije, zato moramo pomagati soþloveku, mu nuditi
pomoþ, saj nikoli nevemo, mogoþe jo bomo v prihodnosti potrebovali tudi
sami!
36
PRISPEVKI
37
PRISPEVKI
Peter Praper*
OD ODVISNOSTI DO SAMOSTOJNOSTI
Povzetek
Pot od odvisnosti do samostojnosti je gotovo þlovekova primarna razvojna
naloga. Vse prej kot lahko jo je opraviti. Nasprotno, predstavlja nam problem
in hkrati tudi izziv skozi vse življenje. Obstajajo pa razvojna obdobja, v katerih
izkušnje pišejo recept kako se lotevati usljajevanja potrebe po pripadnosti in
potrebe po samostojnosti (svobodi in individualnosti). ýlovek je socialno bitje.
Življenje v skupinah je njegova usoda, ki prinaša prednosti in omejitve.
ýloveški “mladiþ” je hkrati nenavadno odvisen in hkrati poseduje nenavadne
razvojne potenciale. Razvil jih bo tako, da bo izkoristil možnosti komunikacije
z drugimi in zmožnost uþenja. Na tej poti ga zaznamujejo tako lastne
dispozicije kot ga oblikujejo izkušnje z drugimi ljudmi. Gotovo pa þlovekova
osebnost ni zgolj podedovana, niti je ne ustvarijo drugi (starši in širše okolje).
Je produkt lastnega in aktivnega procesa asimilacije izkušenj in uþenja, pri
þemer je radost ob hotenju razlikovati se, preizkušati se, vgrajena v dobro
izmenjavo z osebami iz okolja.
Uvod
Pot od odvisnosti do samostojnosti je þloveku gotovo prvenstvena naloga v
življenju. Po rojsvu je eno najbolj nebogljenih bitij, hkrati pa po svojih
potencialih najveþ obeta. Pred novorojenþkom je torej dolga razvojna pot,
ki pa jo lahko prehodi le pod pogoji skrbne starševske nege in ugodne
družinske atmosfere.
Diada
Diada – psihofiziološko življenje v paru – je otroku nekakšen prehod iz
biološke odvisnosti v þasu noseþnosti, skozi obdobja psihološke odvisnosti
do skupinskih odnosov, ki sprva predstavljajo še socialno odvisnost, kmalu
pa tudi vzajemnost v partnerskih in skupinskih odnosih. Napaþno bi bilo
sklepati, da je novorojenþek povsem nebogljen. Opremljen je z osnovnimi
reakcijami prilagajanja in predvsem vzpostaqvljanja kontakta. Vsi njegovi
sistemi zaznavanja so sprva naravnani “relacijsko”, torej tako, da mu že
*
Dr. Peter Praper, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
38
PRISPEVKI
prve dni po rojsvu omogoþajo usmerjanje v odnos, celo z orientacijo k
njegovi materi. Vrojene lastnosti temperamenta mu omogoþajo odzivanje, s
katerim tudi drugo stran (obiþajno je to biološka mati, ni pa nujno)
prisiljuje, da se v kontaktu odziva nanj. Tako se v þasu prvih dveh mesecev
po otrokovem rojstvu vzpostavi simbiotiþni odnos v diadi, v kateri oseba,
ki otroka materinsko neguje, otroku daje na razpolago tisti del svoje
osebnosti, ki preko empatiþnega vživljanja otroku ureja pogoje življenja, ki
si jih ta, ker še ni razvil sposobnosti prilagajanja, ne more urejati sam.
Starši doživljajo rojstvo otroka kot velik þudež in ga zato obþudujejo, zato
so tudi pripravljeni skrbeti zanj. Vendar pa je simbioza diadni odnos odnos v paru – in otrok potrebuje eno, relativno konstantno osebo, ki ga
neguje in na katero se lahko z zaupanjem naveže. Ta položaj mu omogoþa
razviti obþutek varnosti in sprejetosti, zaupanja, ki se s ponotranjanjem
premešþa vase in se kmalu pokaže kot potencial samozaupanja.
Ponotranjanje je poglavitni razvojni proces, ki otroku omogoþa, da s tem,
ko ponotranja vsebine iz þustvene izmenjave z negujoþo osebo, gradi svoj
notranji psihiþni svet, svojo osebnost. Ljubeþ odnos do otroka tega odpira v
zaupanju in priþakovanju, preveþ agresivnosti, zahtevnosti ali nestrpnosti
pa bi ga utegnilo obrniti v obrambno odvraþanje in zapiranje. Vse to se
pokaže v kvaliteti navezanosti. Navezanost z obþutki varnosti je otroku
najboljša popotnica, ko krene po poti v smeri samostojnosti. ýe se naveže z
obþutki negotovosti, tesnobe, razdvojenosti ali upornosti, ga bo to oviralo
na njegovi razvojni poti in veþja je verjetnost, da se ne bo mogel odreþi
oskrbovanju (torej odvisnosti), ali pa bo ravnal kontraodvisno in razvil
pozo samozadostnosti, lažne samostojnosti in egoistiþnega individualizma.
Dobra simbiotiþna izkušnja je torej pomemben pogoj za zdravi osebnostni
razvoj. Možna je takrat, kadar je negujoþa oseba dobro uglašena na
otrokove potrebe. Poglavitna znaþilnost simbiotiþnega odnosa je diadno
zlivanje – doživljanje drugega kot dela sebe. To ne daje identitete le otroku,
ki v tem obdobju svoje identitete še ni razvil, ampak tudi materi, ki brez te
priložnosti ne bi mogla razviti materinske identitete. Seveda tudi drugi od
roditeljev (obiþajno je to oþe, ki pa ni del simbiotiþnega para in je obiþajno
le nadomestna negujoþa oseba) doživlja po tej poti sebe kot roditelja, hkrati
pa se ne zlia toliko z otrokom v eno in ravno zato pomaga otroku, da se
priþne podajati izven obmoþja varnih simbiotiþnih odnosov, da tako lažje
sledi klicu po samostojnosti in samorazvoju. Še posebej oþitno je to v
trenutku, ko otrok shodi, se poda iz materinega naroþja k oþku, ki
39
PRISPEVKI
vzpodbuja razgibavanje mišic. Ob njem se bo uþil zdržati napor, prenašati
kakšno frustracijo, tudi boleþino in strah.
Procesi separacije in individualizacije
Obdobje simbiotiþnega odnosa v diadi v otrokovih prvih treh letih življenja
spominja na psihološko noseþnost. Novorojenþek ima dva meseca þasa, da se
prebije v simbiozo. Dojenþek pa se priþne postopoma prebijati iz nje nekje pri
desetih mesecih, ko se pripravlja, da bo shodil. Vendar pa bo proces separacije
terjal, da otrok za vsak korak samostojnosti vzpostavi ustrezno stopnjo
samokontrole, odgovornosti in samodiscipline, torej individualizacije.
Obiþajno gre po znanih podfazah separacije in individualizacije:
x Diferenciacija se pokaže že od otrokovega desetega meseca starosti, ko
ga priþnejo zanimati malenkosti in specifiþne razlike med osebami in
stvarmi. To je podlaga za postopno razumevanje, da tudi sam ni eno z
mamo. Poþasi se pripravlja, da se preizkuša, kaj zmore sam. Ko ga
mama hrani z žlico, utegne že grabiti po njej in zahtevati: “Sam!”
Takšni so videti njegovi prvi poskusi, kako pridobiti na samostojnosti.
Hkrati pa ga to oddaljuje od matere in ga z njo postavlja v konflikt, kar
sproža tako imenovano separacijsko tesnobo. Separacijska tesnoba zato
neizogibno spremlja proces pridobivanja samostojnosti, ali kot v
psihoanalizi reþemo temu procesu – proces separacije in
individualizacije.
x Prakticiranje je druga podfaza omenjenega procesa. Pojavi se ob
otrokovem dozorevanju funkcij progastih mišic, kar mu omogoþa, da
shodi. Odslej bo tudi stal in hodil sam (samo+stojnost). Toda noge ga
oddaljujejo od matere in kadar ga zanesejao predaleþ, je lahko spoznanje,
da se je izgubil (hkrati tudi obþutek, da ga je mama zapustila), zelo
boleþe. Separacijska tesnoba se lahko stopnjuje v paniko.
x Približevanje: Ko je otrok že sposoben predvidevati strašljive situacije
oddaljevanja, skuša kontrolirati obstojnost matere in imeti na oþeh, kje
se nahaja. Vsake toliko þasa vznemirjen prihaja do nje, se je oklepa za
krilo, dokler se ne pomiri. ýe mama razume, da gre le za to, da se
pomiri in napolni z energijo, da bo ponovno krenil v raziskovanje
okolja, mirno poþaka ali ga še sama pomiri z zagotovili, da ne gre
nikamor. ýe ji gre na živce otrokova “bojazljivost” ali pa izkoristi
situacijo in ga prepriþuje, da je bolje, da ostane pri njej, bo ustavljala
razvoj v smeri samostojnosti in staopnjevala separacijsko tesnobo.
40
PRISPEVKI
Igra oddaljevanja in približevanja je tipiþna za otroka v tretjem letu.
Potreba po kontroli drugega je v tej dinamiki vedno izraz separacijske
tesnobe in doživljanja kot da je drugi del tebe. ýeprav je videti kot potreba
imeti moþ nad drugim, je v bistvu izraz šibkosti.
V tretjem letu življenja otrok po poti ponotranjanja ter identifikacije
(najprej z negujoþo osebo, postopoma pa tudi selektivno z nekaterimi
lastnostmi drugih, še predvsem “moþnega oþeta”) gradi svoj notranji
psihiþni svet, svojo osebnostno strukturo. To mu omogoþa doseþi nivo
psihološke samostojnosti oz. nivo lastne identitete do stopnje, ko se pojavi
koncept “jaz” in se otrok tako postavi kot individuum v odnos z drugimi.
Temu nivoju reþemo “psihološko rojstvo”. To seveda ne pomeni, da je
otrok povsem samostojen. Socialno in ekonomsko bo še dolgo odvisen.
Razume pa, da ni sam sebi zadosten in, da ga to postavlja v odnose
vzajemnosti, kjer se lahko zavzema zase, a mora upoštevati tudi druge.
Samostojnost torej ni stanje popolne svobode, ampak predvsem stanje
sposobnosti slediti svojim hotenjem in hkrati upoštevati norme in pravila,
prevzeti nase odgovornost, se poravnavati z drugimi v socialnih
interakcijah (avtonomija = autos – sam + nomos – norme). Svoboda ne
more presegati obmoþja, ki ga pokrivamo z lastno odgovornostjo.
Seveda je veliko stranpoti tega razvojnega procesa. Velikokrat se razplete
tako, da nismo veþ zainteresirani “nekaj narediti iz sebe”. V današnjem
þasu opažamo, da v nenavadnih razsežnostih mlade generacije terjajo zase
pravice, ki jih niti približno niso pripravljene pokrivati z lastno
odgovornostjo. Psihologi in psihiatri, ki delamo na podroþju psihoterapije,
opažamo, da je minil þas, ko so ljudje imeli psihiþne stiske zaradi krize
pomanjkanja, nujnega odrekanja in samoodpovedovanja, ampak imamo
veliko veþ dela s tistimi, ki so ostali nesamostojni v krizi izobilja. Starši so
danes obsedeni od potrebe otrokom vse nuditi. Neredko sreþamo ljudi, ki si
zgradijo cele ideologije o tem, da ne kaže imeti veþ od enega otroka, ker še
temu komaj vse nudiš. Takšno stališþe ni samo skrajno egocentriþno
(spoþeti si enega otroka, ki ti mora nuditi sreþno starševstvo), ampak tudi
zmotno. ýe otroku vse nudiš, ne zaupaš v njegove potencialne zmožnosti
(kar pomeni, da ne zaupaš v življenje samo), mu okvarjaš možnosti, da se v
življenju preizkuša po svoje. Mnogi ljudje na ta naþin prihajajo v razkorak
med svojimi hotenji in svojimi zmožnostmi. Obesijo se na druge, ki naj bi
bili dolžni uresniþevati njihove potrebe, ob tem pa ostajajo odvisni in ne
najdejo poti iz odnosov, v katerih je “drugi le podaljšek tebe”.
Paradoksalno ob vedenju, ki skoraj ne upošteva norm in je videti kot
41
PRISPEVKI
svoboda, ostajajo priklenjeni v odnose, kar jim jemlje avtonomijo in zato so
nesreþni, nezadovoljni in uniþujejo odnose, od katerih živijo.
Takšni pojavi so dokaj obiþajni v razvojnem obdobju adolescence, ko se
mladostnik pripravlja na “sekundarno separacijo in individualizacijo”, ki ga
vodi v smeri socialne in ekonimske samostojnosti. Mladostnik, ki jasno
zazna klic kam naj se obraþa v svojem življenju, kako si mora prizadevati,
da po tej poti nekaj naredi iz sebe, se bo veliko lažje poslovil od doma in
sledil temu klicu (po+klicu). Kadar mu družina ob tem še nudi tiho podporo
(tiho zato, da se to ne sprevrže v vsiljevanje), mljadostnik lahko v
poslavljanju združi vse obþutke - nekaj tesnobe in negotovosti, nekaj žalosti
ob slovesu, pa vendar tudi priþakovanje, navdušenje in ponos. Odhaja na ta
naþin, da ohranja vez z domom (navezanost na mamo, družino, dom ni
priklenjenost). Izkušnje tako pridobljene avtonomije mu bodo zagotavljale,
da se kasneje z zaupanjem poda v ljubezenske in partnerske odnose tiste
vrste, ki ga vodi v oblikovanje lastne družine. Samozaupanje in gotovost
vase bo prenašal na svoje otroke na naþin, ki bo vzpodbujal njihova
prizadevanja za samostojnost.
42
PRISPEVKI
Mihael Gubanc*
OBRAT ZNANSTVENE PARADIGME V RENESANSI**
Povzetek
Sledeþe delo je odlomek mojega diplomskega dela Obrat znanstvene
paradigme v renesansi. Za ta odlomek sem se odloþil, ker povzame bistvo
mojega diplomskega dela, ki je analiza dogajanja v renesansi podprta z
teorijami znanstvene revolucije. V odlomku se osredotoþam predvsem na
delo ameriškega teoretika znanosti Thomasa Kuhna, Sruktura znanstvenih
revolucij. Njegove pojme znanstvena paradigma, normalna znanost ter
znanost v krizi, sem apliciral na znanstvene premike v þasu renesanse. Ker
sem v diplomski nalogi obširneje predstavil Aritotelov harmoniþno urejen
kozmos, ki temelji na teoriji naravnih mest in Ptolemajev kozmološki
sistem, sem za lažje branje odlomka te teoriji na kratko povzel.
Kljuþne besede: Znanstvena paradigma, renesansa, znanstvena revolucija,
Aristotel - Ptolemajeva paradigma, kozmološki sistem, kopernikanski obrat,
geometrizacija narave.
Aristotelov kozmos in Ptolemajev kozmološki sistem
ýe sledimo naþelom Aristotelove fizike, vidimo da je njegovo vesolje
popolna, prostorsko konþna, enkratna, þasovno veþna, vse vsebujoþa
krogla, ki je vsepovsod napolnjena s snovjo. Vesolje je ogromna krogla,
znotraj katere obstajajo manjše krogle, sfere (oble). Znotraj tega vesolja pa
poteka temeljna loþnica med supralunarnim obmoþjem in sublunarnim
obmoþjem. Supralunarno podroþje zavzema prostor od sfere zvezd stalnic
preko vseh tavajoþih planetov pa vse do površja lunine sfere. Napolnjeno je
z etrom, ki je popolna in neminljiva substanca. Supralunarno obmoþje se
giblje z enakomernim krožnim gibanjem. To je tudi edino gibanje
supralunarnega podroþja. Sublunarno podroþje se zaþenja s podsfero lune, s
središþem v nepremiþni Zemlji. Sestavljajo ga štirje elementi (zemlja, voda,
zrak, ogenj). Vsak izmed njih ima svoje naravno mesto. V sublunarnem
svetu so nepopolna telesa, ki niso odporna na spremenljivost in minljivost.
*
Pripravnik na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik v letu 2014.
Odlomek iz diplomskega dela Obrat znanstvene paradigme v renesansi.
**
43
PRISPEVKI
Kozmološki model koncentriþnih sfer, ki ga je prevzel Aristotel, se je
sooþal z nekaterimi težavami. Ni mogel pojasniti nekaterih gibanj nebesnih
teles, ki jih je mogoþe opaziti. Ni mogel pojasniti razliþnih razdalj med
planeti in Zemljo. Dejstva, da so planeti vþasih bližje zemlji, vþasih pa od
nje bolj oddaljeni, ni razložil. To težavo je poizkušala rešiti aleksandrijska
astronomija z vpeljavo teorije epiciklov in ekscentrov. Vrhunec te
astronomije predstavlja Ptolemajevo obsežno delo Almagest. Knjiga ki jo
je napisal okoli leta 150, predstavlja sistematiþni prikaz astronomije do
konca aleksandrijske dobe. Ker se je delo skladalo s tedanjim svetovnim
nadzorom, je bilo splošno sprejeto kot resniþno vse do nastopa Kopernika v
16. stoletju.
Kot Aristotelova astronomija, tudi Almagest implicira neko »fiziþno«
stanje vesolja. Najpomembnejša izhodišþa Almagesta so, da je v središþu
vesolja mirujoþa zemlja in da se nebesna telesa gibljejo z enakomernim in
kožnim gibanjem.
Ekscenter je najenostavnejši izmed modelov, ki jih je vpeljal Ptolemaj, ko
je poizkušal razložiti tavanje planetov. Zemlja je v tem modelu
»izsredišþena«, je zunaj središþa kroga. Ker pa se tako razsredišþenje
zemlje ne sklada z doloþenimi kriteriji, je Ptolomaj vpeljal novi osnovni
krog deferent, ki pa ima za središþe Zemljo. Na deferent je dodan manjši
krog, epicikel. Planet tako kroži, po manjšem epiciklu kot s epiciklom vred,
po deferentu. Isto gibanje je mogoþe reproducirati s kombinacijo dveh (ali
veþ) ekscentriþnih in epicikliþnih krogov. Tako gibanje reproducira
spremenljivo oddaljenost planeta od Zemlje, medtem pa hkrati upošteva
enakomernost in krožnost kot božja atributa neba. Ta teorija hkrati tudi
pojasni dve anomaliji, ki se nista skladali z enakomerno krožnostjo neba.
Pojavi se gibanje planetov, za katere je videti, da se ne gibljejo z
enakomerno, uniformno hitrostjo, ter gibanja planetov, ki niso krožna in ne
potekajo vedno v isto smer, saj je mogoþe opaziti njihovo upoþasnjevanje,
zaustavitve, spremembo smeri v retrogradno gibajne in tako dalje. Vse te
anomalije je mogoþe pojasniti z razliþnimi kombinacijami enakomernega
krožnega gibanje znotraj ekscentriþnih in epicikliþnih modelov. (Vesel,
2007: 40 - 42)
Renesansa (znanost v krizi)
Ena najveþjih znanstvenih revolucij þloveštva, ki se je odvijala v renesansi,
se je zgodila v þasu, za katerega paradoksalno ni bil znaþilen znanstveni
duh. Ideal renesanse namreþ ni bil znanstveni ideal, ampak bolj retoriþni,
44
PRISPEVKI
prepriþevalni. ýlovek, ki uteleša renesanþno okolje, je umetnik in ne
znanstvenik z izostrenim kritiþnim duhom. Kritiþni »znanstveniki« so svojo
vlogo odigrali med sholastiko, ko so postopoma negirali do tedaj vladajoþi
Aristotelov sistem narave.To so naredili s pomoþjo njegovih lastnih
predpostavk. Negiranje Aristotelove sinteze, fizike in ontologije velja za
najveþje delo renesanse. To je poslediþno pripeljalo do rojstva
renesanþnega odprtega duha, ki pa je bil hkrati nezmožen kritiþnega
mišljenja.
Sholastika, ki je temeljila na branju (Aristotelovih) besedil, se je strogo
držala þrke in besede ter ni dopušþala ustvarjalnega mišljenja. Zrušila se je
sama vase, po þrki in besedi, na katero se je opirala. Vsa vprašanja je
sistemsko preverjala in sþasoma naletela na anomalije, ki so povzroþile
njen konec. Ta njena znaþilnost, strogo opiranje na avtoriteto Aristotela, je
prepreþevala, da bi jo porušila kakšna teorija, ki ne izhaja iz njenega
lastnega sistema. Takšna teorija je bila oznaþena za neznanstveno,
magiþno, saj ni izhajala iz takrat priznane znanosti, Aristotelove Fizike. Ta
se je v renesansi sesedla sama vase in odprla pot tipiþno renesanþnemu
duhu.
Vržen kamen je v renesansi še vedno padel na tla, a je imel v glavah ljudi
vse odprte možnosti, da bi obstal v zraku. Z negiranjem Aristotelovega
sistema se je sama struktura fiziþnega prostora postavila pod vprašaj. V
Aristotelovi strukturi fiziþnega prostora so njegovi fizikalni zakoni, ki so
temeljili na teoriji naravnih mest strogo doloþali, kaj je mogoþe in kaj ne.
Renesanþni þlovek ni imel nad sabo velike avtoritete, na katero bi se
skliceval pri fizikalnih zakonih. To je imelo za posledico velik razcvet
primitivne vraževernosti in vere v magijo ter þarovništvo. Primitiven um, ki
ne živi v jasni strukturi naravnih zakonov, hitro postane prestrašen, kar še
bolj spobudi vraževerje in vero v magijo. Ker pa na sreþo ta svoboda odpira
tudi druga vrata, je renesansa rodila tudi ustvarjalnega, umetniškega,
pustolovskega in radovednega duha. Johannes Kepler in Nikolaj Kopernik
sta bila tipiþna renesanþna duha, medtem ko Galileo Galilej že sodi v drugo
kategorijo kritiþnega, znanstvenega duha. Kot bomo videli, pa sta za
napredek v znanosti potrebni obe znaþilnosti. Odprtost do novih pogledov
in stroga kritiþnost.
Znaþilnosti renesanse, ki smo jih našteli, so skoraj idealen primer
znanstvene revolucije, ki jo je v svoji knjigi Struktura znanstvenih revolucij
opisal Thomas Kuhn. Nanje lahko apliciramo Kuhnov pojme znanstvene
paradigme, normalne znanosti ter znanosti v krizi.
45
PRISPEVKI
Znanstvena paradigma kot pogoj normalne znanosti
Thomas Kuhn je teoretik in zgodovinar znanosti, þigar teorija znanstvene
revolucije se skoraj idealno aplicira na premik znanstvene paradigme v
renesansi. Prav Kuhn je avtor pojma znanstvene paradigme v tej obliki, ki
jo bomo uporabljali na primeru renesanse. Zanimal se je tudi za
psihologijo, zlasti za likovno psihologijo zaznavanja. Ugotovitve te
psihologije je s pridom uporabil v svoji teoriji epistemoloških sprememb.
Kuhnovo pojmovanje razvoja znanosti je, da nimamo opravka s
kumulativnim in kontinuiranim procesom v razvoju znanosti. Znanost se
razvija preko mnogih prekinitev in preskokov, ki pa niso nujno v smeri
znanstvenega napredka. Na podlagi analize stvarnega zgodovinskega
gradiva v razvoju naravoslovnih znanosti je Kuhn odkrival številne
diskontinuitete in prelome. Renesansa je oþiten primer teh odkritij.
Zrela znanost je znanost s paradigmo
Ko Kuhn govori o »normalni znanosti« misli na raziskovanje, trdno
utemeljeno na enem ali veþ preteklih znanstvenih dosežkih, ki jih neka
znanstvena skupnost dlje þasa priznava za temelj svoje nadaljnje prakse.
Aristotelova Fizika in Ptolemajev Almagest sta primera teh temeljev, na
katerih kasneje gradi znanstvena skupnost. Te dosežke, na katerih se porodi
normalna znanost, pa Kuhn imenuje paradigme. Da je nek dosežek
paradigmatiþen, pomeni, da ta sprejeti primer znanstvene prakse, ki
vkljuþuje zakon, teorijo, aplikacijo in instrumentacijo, hkrati ponuja
modele, iz katerih izvirajo posamezne koherentne tradicije znanstvenega
raziskovanja. Ptolemajevi in Aristotelovi dosežki so bili paradigmatiþni, saj
so izvor tradicionalne Ptolemajevske astronomije in Aristotelove dinamike.
(Kuhn, 1998: 21)
Da znanost postane zrela, potrebuje paradigmo. Astronomija in matematika
sta v tem primeru izjeme, saj njune prve trdne paradigme izvirajo iz
prazgodovine. Že v antiki so njuna podroþja prenehala biti razumljiva
splošno izobraženemu obþinstvu. Po Kuhnu se znanost s paradigmo
osredotoþa predvsem na tiste sklope pojavov, ki jih njena teorija najbolje
razloži. Pojavi, ki jih ne more ustrezno razložiti, postanejo anomalije,
obrobni primeri, izjeme, ki potrjujejo pravilo. Na ta naþin paradigma
usmerja znanstveno raziskovanje, na svojem podroþju se vedno bolj
poglablja in utrjuje, nerešene primere pa pušþa za sabo. Ti obrobni primeri
tako dobijo status »neznanstvenih«, hkrati pa paradigma razglasi podroþje
razrešljivih primerov za podroþje zrelega znanstvenega raziskovanja.
46
PRISPEVKI
(Kuhn, 1998: 31) Ekvant, ki je nekakšen naknadni popravek Ptolomajevega
geocentriþnega sistema, v tem pogledu nima statusa anomalije, ampak
predstavlja podroþje, na katerem se doloþen sistem krepi in uveljavlja prav
zaradi svoje zapletenosti.
Krožno delovanje normalne znanosti
Ko znanost pridobi paradigmo, postane po Kuhnovih besedah »normalna
znanost«. Za takšno znanost ni znaþilen odprti, ustvarjalni duh, ki je
znaþilnost renesanse, ampak lahko normalno znanost primerjamo s
sholastiþnim komentiranjem Aristotela.
Kuhn pravi, da paradigma, ki je pogoj normalne znanosti, ni objekt za
kopiranje, ampak bolj objekt za nadaljnjo artikulacijo in doloþitev v novih
strožjih pogojih (Kuhn, 1998: 31). To lahko apliciramo na dolgoletne
majhne modifikacije Ptolemajevega sistema ali pa na komentiranje
Aristotelovih del. Vse novosti, ki so jih te dejavnosti prinesle, so ostale še
vedno pod Aristotelovo in Ptolemajevo paradigmo. S tem si po Kuhnu
zaslužijo naziv normalna znanost.
Normalna znanost je razširjenje znanja o tistih dejstvih, ki jih paradigma
prikaže kot posebno bistvene. To poþne s poveþanjem stopnje ujemanja
med temi dejstvi in napovedmi paradigme ter z nadaljnjo artikulacijo
paradigme. Cilj normalne znanosti ni odkrivanje novih pojavov, novi
pojavi se pogosto prezrejo. Aristotel ni znal zadovoljivo pojasniti fizikalno
dogajanje pri metu kamna, zato ta teorija v njegovem sistemu ni bila
deležna take pozornosti, kot uspešno pojasnjen pojem neskonþnosti.
Paradigma sili znanstvenike, da dokaj ozko podroþje preuþujejo v
nepredstavljivi podrobnosti in globini. S tem poþetjem zagotovijo veþje
ujemanje in kohezivnost teorije.
Ko so astronomi uvajali nove sfere v Ptolemajev sistem, so s tem poveþali
njegovo kompleksnost. In þe si predstavljamo znanstvene ume, ki se
ukvarjajo s tem sistemom, si lahko mislimo, da je prav ta zapletenost
kljuþnega pomena. Znanstveniki se »zapletejo« v doloþeno teorijo. Bolj kot
jo preuþujejo in uporabljajo doloþene metode, pojme, bolj in bolj se
zapletajo globlje v teorijo. Takemu umu, ki že zaradi þasa, ki ga je posvetil
doloþeni teoriji ni nepristranski, pa nova dodana sfera ne predstavlja
odpora, ampak prav nasprotno. Dodatne sfere v njegovih oþeh zvišajo
koherentnost teorije in s tem tudi njeno vrednost, pravilnost. ýe namreþ
dodamo še eno sfero veþ, bo položaj planeta za um, ki je zapleten v teorijo,
47
PRISPEVKI
posredno odvisen še od ene sfere veþ, to pa zanj le krepi pravilnost teorije
in ne obratno.
Poveþanje kohezivnosti ali iskanje novih podroþij, na katere je mogoþe
aplicirati teorijo je stalen izziv raziskovalca normalne znanosti. Ukvarja se
predvsem s tremi razredi problemov; doloþanje pomembnih dejstev,
usklajevanje dejstev s teorijo in artikulacijo teorije. Od tod torej krožno
delovanje normalne znanosti. Na zaþetku mora preko paradigme doloþiti
dejstva, ki so pomembna, potem ta dejstva obloži s teorijo, da pridobi
skladnost, pridobljene rezultate pa potem uporabi za boljšo artikulacijo
paradigme. Prav ta krožnost delovanja je kriva, da je razmerje med
kvalitativno paradigmo in kvantitativnim zakonom tako splošno in tesno,
da se je lahko nekatere zakone s pomoþjo paradigme pravilno uganilo že
leta preden je bilo mogoþe razviti napravo za njihovo eksperimentalno
doloþitev.
Aristotelova in Ptolemajeva paradigma sta bili v rabi že veliko pred
prihodom Galileja. Njuna naravna znanost še ni bila podvržena
matematiþnemu in geometriþnemu izpraševanju, ki ga je uvedel Galilei. Ni
še bilo razcepa med svetom dostopnim þutom in realnim svetom, svetom
znanosti, ki nam govori v matematiþnem jeziku. Naloga naravne znanosti je
bila takrat po tej strani lažja. Z veþ ali manj prilagajanja in interpretacije so
ljudje sprejemali svet, ki je bil dan þutom. Znanost je interpretirala svet na
podlagi tega, kar þutno zaznamo. Na tak naþin paradigma ni bila preverjena
dvakrat, torej še iz matematiþne strani. Matematiþna znanost je seveda
obstajala. Teorija epiciklov je zahtevala vso genialnost grških matematikov,
da so jo lahko postavili. Ker pa matematiki nikakor niso mogli izraþunati
enakomernega krožnega gibanja, je prišlo do preloma med matematiþno
astronomijo in fizikalno astronomijo. Preloma, ki se po Galileju zaradi
geometrizacije narave in homogenizacije vesolja ne bi mogel zgoditi.
Vesolje in narava sta po zaslugi Galilea postavljena na isto ontološko raven
in oba nam odgovarjata v matematiþnem jeziku, v jeziku, s katerim jih
vztrajno izprašujemo. Pred tem so filozofi in kozmologi še naprej trdili, da
so gibanja nebesnih teles posledica enakomernih gibanj telesnih sfer in
hkrati vztrajali pri pomembnosti te koncepcije z vidika fizike. Matematiþni
astronomi pa so odgovarjali, da jih fizikalni problem ne zadeva in da je
njihov cilj doloþiti položaje planetov, ne da bi se ukvarjali z mehanizmom,
ki jih vodi na mesto, ki ga doloþa izraþun (Koyré, 2006:90). Tu se vidi
tipiþen primer zanikanja in trdovratnosti normalne znanosti. Ko naleti na
anomalijo, še vedno trmasto vztraja pri svojem. Hkrati pa primer iz
48
PRISPEVKI
kozmologije prikaže lažjo nalogo Aristotelove paradigme pred prihodom
Galileja. Matematika takrat še ni imela tako pomembne vloge v
naravoslovnih znanostih in je bila lažje ignorirana.
Uganke z vnaprej znano rešitvijo
Kuhn pravi, da je moþna mreža zavez: pojmovnih, teoretiþnih,
instrumentalnih in metodoloških glavni vir metafore, ki povezuje normalno
znanost z reševanjem ugank (Kuhn, 1998: 46). ýe si predstavljamo uganko
normalne znanosti kot sestavljanko, je to takšne vrste sestavljanka, pri
kateri že v naprej vemo, kakšno sliko moramo sestaviti. Paradigma namreþ
narekuje, na katere probleme – uganke moramo odgovoriti, hkrati pa kot
koherenten sistem že implicira rešitve teh problemov. Relevanten problem
je tisti, za katerega se priþakuje, da bo dal rezultate skladne s paradigmo;
hkrati pa naþin, na katerega se metodološko in teoretiþno lotimo problema,
že implicira rešitve skladne s paradigmo, iz katere izhajamo.
Aristotel je izhajal iz teorije homocentriþnih oziroma koncentriþnih sfer, ki
sta jo razvila Evdoks in Kalip. ýe si pogledamo njuno poþetje pri
izpostavljanju teorije, lahko vidimo, da spadata v kategorijo normalnih
znanstvenikov. Do na videz neurejenega gibanja nista pristopila nevtralno.
Njuna »uganka« je bila povezati to gibanje planetov z idejami o popolnosti,
neminljivosti nebes, ki se gibljejo z enakomernim krožnim gibanjem.
Njuna »paradigma« je izhajala iz filozofskega, mitološkega podroþja, a je
vseeno odigrala svojo vlogo pri postavljanju teorije. Rešitev uganke sta
vedela že v naprej. To je bila popolnost nebes, ki se giblje z enakomernim
krožnim gibanjem. Kljuþna beseda pri tem poþetju je beseda povezati.
Povezati gibanje planetov s predpostavkami o nebesih, pomeni že v naprej
vedeti cilj svojega poþetja. Pod vplivom paradigme je vsako raziskovanje v
bistvu povezovanje. To je zaradi krožnega delovanje normalne znanosti, ki
smo ga pojasnili. Odkrivanje je tisti pojem, ki normalni znanosti predstavlja
veþji problem. Odkrivajo se veþinoma anomalije, ki ne potrjujejo
paradigme. Anomalije so osi, okoli katerih se vrtijo znanstvene revolucije
in ne morejo biti priþakovane. Lahko jih imenujemo manjkajoþi ali odveþni
košþki v sestavljanki. Ker pa narava nima odveþnih košþkov, je težava
vedno v teoriji, metodologiji ali instrumentaciji.
Kuhn prav tako izpostavi, da iskanje zdravila za raka ni uganka v pomenu,
kot ga uporablja pri normalnii znanosti. Ni uganka, ker je možno, da sploh
nima rešitve. Normalne znanosti pa si zastavljajo probleme, za katere je
rešitev že predpostavljena. Kuhn iskanje zdravila za raka primerja s košþki
49
PRISPEVKI
sestavljanke, ki so slepo izbrani iz dveh škatel. Poudariti je potrebno še
drugo pomembno trditev, ki prav tako izhaja iz Kuhnove teorije normalnih
znanosti. Naloga normalne znanosti je doloþanje pomembnih dejstev,
usklajevanje dejstev s teorijo in artikulacija teorije (Kuhn, 1998: 31). Pri
zdravilu za raka je kljuþno, da uganke ne doloþijo znanstveniki, ki so pod
vplivom paradigme. Zahteva po rešitvi tega problema prihaja s strani
golega dejstva raka in njegove škodljivosti þoveku. Tako si naravna znanost
ni sama izbrala problema, ki bi impliciral rešitev že znotraj paradigme.
Lahko da je ta problem brez rešitve, zato dobita pri njegovem reševanju
raziskovanje in odkrivanje spet svoj prvoten pomen.
Odpor do anomalij, primer ekvanta
Ptolemaj se je pri vzpostavitvi svojega sistema sooþal z doloþenimi
težavami. Njegova zapletena teorija gibanja planetov ni vedno rezultirala v
skladnosti med teoretsko priþakovanimi položaji in dejansko opaženimi.
Tako je bilo treba poleg prilagajanja hitrosti in polmerov obeh krogov
(epicikla in deferenta), vþasih uporabiti ekscentriþni krog namesto
koncentriþnega deferenta ali pa na epicikel dodati še en epicikel.
Da ne bi poveþeval števila krogov, ki jih potrebuje za pojasnitev gibanja
posameznih planetov, je moral Ptolemaj v nekaterih primerih odstopiti od
naþela enakomernega krožnega gibanja. Najti je moral naþin, da od njega
na videz ne odstopi. Zamisliti si je moral nekakšne »izenaþujoþe« kroge,
kateri so dali videz enakomernega gibanja. Spet je bilo potrebno rešiti
enakomerno gibanje planeta v tem primeru tako, da postane enakomerno,
ne v razmerju do središþa deferenta, ampak v razmerju do neke
ekscentriþne toþke v deferentnem krogu. To toþko so kasneje imenovali
ekvant.
Vpeljavo ekvanta, te ad hoc teorije si lahko razlagamo z odporom do
anomalij, ki je znaþilnost normalne znanosti. Uspešnost normalne znanosti
je v tem, da ne najde novih dejstev in teorij, a vendar znanstvene raziskave
kar naprej odkrivajo nove in nepriþakovane pojave, znanstveniki pa
nenehno izumljajo nove radikalne teorije. Znanstveniki naravoslovnih
znanosti med raziskovanjem spoznajo, da je narava nekako prekršila s
paradigmo spodbujena pravila. ýe pogledamo globlje, vidimo, da »narava«
lahko krši pravila naravoslovnih znanosti ravno zato, ker temelji na neki
širši fizikalni paradigmi. Posamezni pojavi v naravi morajo že sami biti
podvrženi nekim splošnim zakonom, da lahko pridejo navzkriž z neko bolj
specifiþno paradigmo. Biti morajo del globlje uveljavljene paradigme, saj
50
PRISPEVKI
þe bi ti opazovani pojavi bili le pojavi, neodvisni od splošnejših zakonov,
bi jih paradigma specifiþne naravoslovne znanosti z lahkoto modificirala in
asimilirala. Neka naravoslovna znanost je primorana priznati anomalijo
ravno zato, ker se ta anomalija ne sklada z neko splošnejšo paradigmo.
Normalna znanost pa ne kloni pred vsako anomalijo, ampak ima naþine, da
anomalijo kar se da asimilira v svojo paradigmo. Ptolemajeva vpeljava
ekvanta je primer take asimilacije.
Ko pride do odkritja anomalije, se ta razišþe. Raziskovanje anomalije
postane glavna naloga normalne znanosti. Paradigmatska teorija se poskuša
prilagoditi tako, da postane anomalija priþakovana. Anomalija postane
robni primer, pojasnjen z »ad hoc« teorijo. Dokler traja prilagajanje, tem
anomalijam sploh ni priznana narava znanstvenega dejstva. Ko naravna
znanost najde naþin, kako bo vkljuþila anomalijo, se hkrati zgodi tudi
pojmovna asimilacija.
Uveljavljena paradigma se trdovratno bori proti spremembam. Kuhn, ki se
je zanimal tudi za likovno psihologijo, je na podlagi doloþenih
eksperimentov primerjal ta znanstveni odpor s samo naravo spoznavnega
procesa. Primerjati se ga da z rezultati psihološkega eksperimenta s
kartami. Poskusne osebe so morale po krajšem nadzorovanem ogledu
prepoznati nize igralnih kart. Med kartami je bilo nekaj nepravilnih, npr.
rdeþa pikova šestica ali pa þrna srþeva štirica. Potem so serijo kart pokazali
poizkusni osebi ter jo vprašali, kaj je videla. Obiþajne karte so osebe
prepoznale pravilno, neobiþajne karte pa so v veþini, brez dvomov in
omahovanja, prepoznale kot obiþajne. Neobiþajne karte so osebe umestile v
eno izmed konceptualnih kategorij, ki jih je pripravilo poprejšnje izkustvo.
Vse to so poþele nezavedno. Ko so se osebe zaþele zavedati nepravilnosti v
kartah, so poþasi zaþele prilagajati svoje kategorije. Pri tem pa je še vedno
ostalo nekaj oseb, ki so imele težave s prilagajanjem kategorij. Osebe so
doživljale krize, bile so popolnoma zmedene, pozabile so celo, kakšne so
posamezne karte na pogled (pik, srce, kara, križ). Kuhn pravi, da lahko ta
eksperiment jemljemo kot metaforo za shemo znanstvenega odkrivanja ali
pa preprosto kot študijo narave uma, ki igra pomembno vlogo pri tem
odkrivanju.
Stanje oseb, ki niso mogle prilagoditi svoje konceptualne kategorije v
primeru kart, lahko primerjamo z renesanþnim duhom, ki so se mu s
podrtjem Aristotelove strukture sveta podrli tudi vsi predalþki, v katere je
uvršþal svet narave. Zmedenost poizkusnih oseb glede izgleda srþeve ali
karo karte, lahko primerjamo z zmedenostjo ljudi v renesansi glede
51
PRISPEVKI
temeljnih fizikalnih kategorij. V taki zmedi lahko pride do uzrtja
pomembnih dejstev ali sprememb perspektive znanstvenega pogleda,
katerega zaprt um naravne znanosti ni zmožen. Tako stanje znanosti, do
katerega pripeljejo anomalije, ki jih naravna znanost ne more veþ ignorirati,
Kuhn imenuje znanost v krizi (Kuhn, 1998: 69–77). Zanj so znaþilne tako
konstruktivne kot destruktrivne spremembe in je znaþilno obdobje, ki priþa
proti pozitivistiþnem pogledu na razvoj znanosti in nenehni kumulaciji
znanja.
Let kamna: anomalija, ki se je ni dalo spregledati
Heliocentriþna paradigma se bi lahko zaþela razvijata že osemnajst stoletij
prej. Takrat se je namreþ pojavila Aristarhova predhodnica Kopernikove
teorije. Zakaj se ni razvila že takrat? Razlogov je nešteto, eden izmed njih
je, da je bila grška znanost takrat preveþ deduktivna in odvisna od dogem.
Drugi razlog je ta, da je bila v Kopernikovem þasu Ptolemajeva
astronomska paradigma v krizi, v katero je padla, ker je bila pri razpletanju
lastnih tradicionalnih problemov neuspešna. V krizi, v þasu vprašanj, na
katere normalna znanost ne more odgovoriti, pa se vzpostavijo možnosti za
obrobne teorije in alternativne poglede. Takega stanja v Aristarhovem þasu
ni bilo, zato njegova teorija ni bila uspešna. Da pa je padla Ptolemajeva
astronomija, je morala prej pasti še Aristotelova fizika. Glavna anomalija,
katere ni bilo mogoþe prezreti, rakova tvorba Aristotelove teorije, je bil let
vrženega kamna, ki pa ni mogel poleteti z Aristotelovo teorijo gibanja. Ta
mora namreþ ohranjati naþelo kontaktne kavzalnosti.
Teorijo Aristotelovega vrženega kamna, ki se giblje nasilno, Franþišek iz
Marchije navaja kot najpreprostejši prikaz težav, ki nastopijo pri
pojasnjevanju naþina delovanja tehniþnih orodij. Vprašanje, ki ga postavi,
se glasi: ali orodje, ki ga premika rokodelec, sprejme vase silo prav tega
rokodelca in ali kamen, vržen v zrak, ali katerokoli drugo težko telo, vase
sprejme silo, ki nadaljuje gibanje. (Blumenberg, 2001: 135)
Aristotelova teorija prostora in gibanja, stanju gibanja predpisuje neko
nenehno gibalno silo, zaradi katere met kamna temelji na groteskno
zapletenem mehanizmu. Po njegovi teoriji naravnih elementov se zrak in
voda gibljeta hitreje kot kamen in podobna težka telesa, ki se gibljejo v
zraku ali vodi kot svojem mediju. Iz tega sledi, da roka, ki meþe, mediju
daje gibanje, ki je vedno že pred kamnom. To gibanje se širi v obliki
vrtincev, ki drug za drugim sprejemajo kamen in ga tako ovirajo pri njegovi
težnji, da bi padel na tla. Ko te vrtinci konþno oslabijo, tega ne morejo veþ
52
PRISPEVKI
poþeti in kamen pade na tla. Prvi vrtinec prenaša kamen v drugega, saj se
premika hitreje kot kamen. Kamen sam bi padel na tla. Ti vrtinci sledijo
drug drugemu posamiþno, niso kontinuirani, zato Aristotel sklepa, da
takšno gibanje ni kontinuirano, temveþ sunkovito. Vse, kar se tako giblje,
se giblje ne na sebi (per se), temveþ s pomoþjo neþesa drugega (per
accidens). Gibanje tako poteka kontaktno kavzalno, v stikih med vrtinci
medija. S to teorijo je anomalija bolj ali manj uspešno integrirana v
Aristotelovo paradigmo.
Kot smo povedali, anomalije ne morejo biti ignorirane v nedogled.
Srednjeveški misleci so zaþeli kritizirati Aristotelovo teorijo. Franþišek iz
Marchie je formuliral svojo lastno tezo, da moramo gibalno silo pri
nasilnem gibanju prej domnevati v samem premikajoþem se telesu kot v
mediju skozi katerega se giblje. Do rezultata ne pride empiriþno, temveþ s
postopkom izloþanja vseh drugih možnosti pojasnitve, z rezultatom, da
mora gibanje vrženega telesa za vsako fazo poteka meta neposredno
izhajati iz akta metalca. Sila, vložena v predmet, bi morala takoj po prvem
zagonu ostati v telesu. Prvotno zunanje uþinkovanje je v samem procesu
postalo notranje. Interpretacija tega gibanja omogoþa razumeti razmerje
med silo, ki giblje met, in zaþetno silo metalca kot »naravno«. Gibanje, ki
je po svojem izvoru »nasilno« lahko zaradi njegove lastne vztrajnosti
razlagamo kot »naravno«. S tem se v sholastiþnem sistemu odprejo ena
izmed vrat Kopernikanski revoluciji, saj se ima lahko gibanje »zemlje« za
naravno in s tem oprošþeno destruktivnih posledic. (Blumenberg,
2001:136)
Sila, ki se po svojem prvem zagonu ohrani v nosilcu gibanja, je v vsej
nadaljnji sholastiþni fiziki oznaþena kot impetus (teorija gibala). V
sholastiki štirinajstega stoletja sta teorijo gibala najpopolneje formulirala
Jean Buridan in Nicole Oresme. Nemški filozof, Hans Blumenberg v svoji
knjigi Geneza kopernikanskega sveta opiše številne destruktivne posledice,
ki jih je imela uveljavitev impetusa na Aristotelov fizikalni sistem. ýe
poišþemo mesto impetusa znotraj Kuhnove teorije, moramo biti pozorni le
na dejstvo, da je bila teorija boljša od Aristotelove in je zaradi tega nanjo
delovala destruktivno. Bila je anomalija, ki je paradigmatska teorija ni
mogla asimilirati tako, da bi postala priþakovana. Do pojmovne asimilacije
ni prišlo. Teorija impetusa je bila kot þrna srþeva štirica pri eksperimentu s
kartami. Kot taka je povzroþila krizo znanosti, ki pa ima doloþene
znaþilnosti, zaradi katerih jo lahko štejemo med najbolj plodno etapo
znotraj razvoja znanosti.
53
PRISPEVKI
Znanost v krizi
Vsa odkritja, ki prispevajo k spremembi paradigme, so hkrati destruktivna
in konstruktivna. Po sprejetju takšnih odkritij znanstveniki lahko razložijo
veþ naravnih pojavov ter hkrati natanþneje pojasnijo nekatere, ki so jih
poznali že prej. Destruktivni vidik teh odkritij je v tem, da je ta prednost
dosegljiva le z opušþanjem nekaterih prej standardnih prepriþanj in
procedur. Te deli paradigme se zaþnejo nadomešþati z novimi (ali starimi,ki
se ponovno uveljavijo). Poleg odkritij obstajajo tudi druge, precej veþje
spremembe, ki imajo destruktivno – konstruktivno naravo ter izhajajo iz
novih teorij. Pogoj za uspešnost novih teorij pa je kriza starih (Kuhn, 1998:
75). Galilejeva dinamika se je lahko izpostavila po odkritju težav, ki so jih
srednjeveški sholastiki odkrili v Aristotelovi teoriji. Kriza Ptolemajevega
sistema je eden izmed pogojev za uveljavitev Kopernikovega. Kopernik v
predgovoru O revolucijah nebesnih sfer navede krizo dotedanje astronomije
kot enega izmed glavnih motivov svojega razmišljanja.
»In tako Tvoji Svetosti ne želim skrivati, da me je k razmišljanju o
drugaþni razlagi gibanj sfer sveta ni spodbudil noben drug razlog kot to,
da sem doumel, da si matematiki sami niso skladni v teh raziskavah.
Najprej so tako zelo negotovi celo glede gibanja Sonca in Lune, da ne
morejo pokazati in opazovati stalne velikosti tropskega leta. Nadalje; pri
vzpostavitvi gibanj tako onih <dveh nebesnih teles> kot drugih petih
tavajoþih zvezd tudi ne uporabljajo istih naþel in predpostavk ter dokazov
pojavnih revolucij in gibanj. Nekateri uporabljajo samo homocentre, drugi
ekscentre in epicikle, s katerimi pa vseeno ne dosežejo v celoti tistega, kar
so želeli.« (Kopernik, 2003: 23)
ýe razumemo paradigmo kot pojmovno, teorijsko in metodološko jedro, ki
je skupno vsem þlanom posamezne znanstvene skupnosti v svojem þasu,
lahko po Kopernikovih besedah sklepamo, da je bila astronomska
paradigma pred njegovim prihodom v krizi. Kopernik namreþ pravi, da
astronomi »…ne uporabljajo istih naþel in predpostavk ter dokazov
pojavnih revolucij in gibanj.«. To nam pove, da astronomska znanost ni
bila normalna znanost z moþno uveljavljeno paradigmo, ki združuje vse
teorije pod skupni imenovalec, ampak je bila astronomija takrat znanost v
krizi. Teorije niso imele moþne podlage v paradigmi, zato je znanstvena
skupnost (in z njo laiþna družba) bolj odprta do alternativnih teorij.
Nevzdržna rast razliþic teorije je zelo pogost simptom kriz v znanosti. ýe
delovanje normalne znanosti razumemo kot napor normalnega reševanja
54
PRISPEVKI
problemov, pometanja pod preprogo, je za znanost v krizi znaþilen neuspeh
tega poþetja.
Rešitev teh akutnih problemov je velikokrat podana že v þasu brez krize, a
je zaradi narave delovanja normalne znanosti veþinoma spregledana.
Primer za to je Aristarhov heliocentriþni sistem. A osemnajst stoletij pred
Kopernikom je geocentriþni model veljal za razumnejšega, niso se še
pojavili problemi, na katere bi heliocentriþni model odgovarjal bolje od
geocentriþnega. Te problemi so se razvili sþasoma, preko raziskovanja
znotraj Ptolemajeve in Aristotelove paradigme. Hišica iz kart se je v
renesansi poþasi zaþela podirati. Doloþene karte niso vzdržale, podrla se je
do temeljev. To priþa proti pozitivistiþnemu pogledu na znanost.
Literatura:
Blumenberg, Hans, 2001, Geneza kopernikanskega sveta, Ljubljana,
Cankarjeva založba.
Koyré, Alexandre, 2006, Znanstvena revolucija, Ljubljana, ZRC SAZU.
Kuhn, Thomas S., 1998, Struktura znanstvenih revolucij, Ljubljana, Krtina.
Vesel, Matjaž, 2007, Astronom – filozof, Ljubljana, ZRC SAZU.
Kopernik, Nikolaj, 2003, O revolucijah nebesnih sfer, Ljubljana, ZRC
SAZU.
55
PRISPEVKI
Janez J. Švajncer*
MAISTROVA PODOBA V JAVNOSTI –
ALI OD KOD NEGATIVNI MAISTER
Povzetek
Slovenski general, Rudolf Maister, ki se je v letih 1918-1919 boril za
severno mejo, pri Slovencih nima samo pozitivne vloge. Po drugi svetovni
vojni mu je oblast, ki se je sama razglašala za ljudsko oþitala delovanje
proti Slovencem, delovnemu ljudstvu.
Zato so nastopile tudi težave ob postavljanju njegovega spomenika.
Postavila se je zahteva za postavitev spomenika vsem "maistrovim"
borcem, Maister pa je lahko med njimi, vendar ne preveþ opazen,
prepoznaven. Njegov samostojen bronast spomenik so šele zveþer pred
razglasitvijo samostojne Slovenije vrnili v mariborsko obþinsko hišo. Vrnil
se je tja, od koder se je moral umakniti leta 1941pred Nemci in potem spet
leta 1978 pred partijo.
General Rudolf Maister ima spomenik v Kamniku, spomenik in nekaj
spominskih znamenj v Mariboru, kar dva spomenika v Ljubljani, prišel je
na slovensko znamko, Slovenija v njegovo poþastitev prireja proslave in
simpozije, kot govorniki se vrstijo najvišji politiki in vsi drugi, ki se,
kolikor le morejo, sonþijo v generalovi slavi. Slaviti Maistra je dandanes
domoljubno, politiþno in strankarsko nevtralno, þisto niþ nevarno in zato v
vsakem primeru samo koristno. Z Maistrovo pomoþjo pride še tako bleda
garnitura v þasopise in na televizijske ekrane. Nekaj pomeni! Z naroþili
kipov in spomenikov se v razne žepe pretakajo lepi denarnici, tudi s
prodajo tega ali onega, kar paþ gre v denar. Umetniki vseh mogoþih baž se
potegujejo za naroþila, pri þemer je osvoboditelj Maribora in severne
slovenske meje še najmanj pomemben; marsikateri je prej za našega
generala komaj vedel, da ne reþemo slišal.
Tako paþ je in mogoþe je tako tudi najbolj prav, þe je najbolj prav vse, kar
je za nas, Slovence, znaþilno.
Toda še vþeraj, skozi zgodovinsko perspektivo leta in desetletja ne
pomenijo skoraj niþ, je bilo þisto drugaþe.
*
Naslovni generalmajor, Janez J. Švajncer.
56
PRISPEVKI
Maister je bil preprosto prepovedan.
Seveda ne þisto. Ne bi bilo mogoþe kar tako prepovedati Maistrovega
zagovornika Lojzeta Udeta, ki je bil med okupacijo preizkušeno in
zanesljivo zvest kasnejšim, povojnim voditeljem, leta 1942 je v najhujših
þasih skrival pri sebi Borisa Kidriþa in še koga. Udetu ni bilo mogoþe reþi,
naj neha z Maistrom, ko je v þlankih in knjigah obujal spomin nanj. Vedeli
so, da s tem tudi ne misli niþ slabega in da ne bo odšel dalje od prijaznega
spomina. Enako ni bilo mogoþe prepovedati dr. Maksa Šnuderla, ki je leta
1941 vodil eno izmed skupin OF, ne Franca Leskoška - Luke, ki je bil borec
za severno slovensko mejo, ne borca za Koroško Staneta Žagarja, ki je v 2.
svetovni vojni proti istim sovražnikom postal narodni heroj, in ne Alfonza
Šarha, narodnega heroja iz Pohorskega bataljona, ne vseh tistih Maistrovih
borcev, ki so jih Nemci dali na poseben seznam, že preden so prišli k nam
kot okupatorji, potem so jih samo še zaprli in izgnali, in še marsikoga ne.
Toda drugaþe je bil Maister þisto zares prepovedan, kolikor pa ga je bilo
treba sprejeti zaradi njegovih borcev, ki so ohranili svetlo vero v svojega
poveljnika, so ga dopušþali v natanko doloþenih mejah. Pri oblikovanju
spomenika v Mariboru, ko so ga leta 1958 konþno postavili, je bila zapoved
nedvoumna: spomenik ne sme biti Maistru, ampak njegovim borcem,
Maister je lahko med njimi, vendar ne preveþ prepoznaven.
In natanko takšen spomenik je tudi nastal. Ne vem, zakaj mi od tistega
odkrivanja spomenika ostaja v spominu samo turoben, siv dan; iz nizkih
oblakov je nekoliko pršilo, komaj opazno, ali pa je bila samo grda,
neprijazna mokra megla.
Spomenik so postavili na nekem neuglednem vogalu, toda ko so þez leta
tam blizu postavili novo stavbo politiþnih organizacij, so spomenik
nemudoma preselili – kot da Maister in njegovi borci ne bi smeli biti tam,
kjer so bile ZKS, SZDL, ZMS, ZSS, ZZB in verjetno še kaj od tistega, kar
je predstavljalo oblast.
Leta 1971 je bilo celo mogoþe (kot da je bil prej nekdo proti temu?), da je
predsednik obþine Mirko Žlender, ki je bil tudi drugaþe precej samosvoj in
samozavesten Mariborþan, vrnil v obþinsko stavbo Maistrov kip, ki ga je že
pred 2. svetovno vojno þudovito oblikoval Nikolaj Pirnat. Med vojno so ga
narodno zavedni Mariborþani skrili pred Nemci, po okupaciji pa novi
oblasti nekako ni in ni bilo, da bi borca za slovenski Maribor simboliþno
vrnila na njegovo þastno mesto v stavbo, kjer je imel general Maister leta
1918 svoje poveljstvo.
57
PRISPEVKI
Samo osem let kasneje, 11. novembra 1978, je moral Pirnatov bronasti
Maister spet s svojega podstavka v imenitni obþinski hiši. Tokrat ni bilo
Nemcev, da bi ga bilo treba zaradi njih spraviti na varno. Odnesli so ga po
volji najvišjih politiþnih veljakov; da jim ne bi bil v napoto, so ga dali kar v
Šentilj in že þez leto ali dve ga je bilo za bohotnim grmovjem komaj videti.
Takrat je v Mariboru, kot so bili podobni »politiþni aktivi« v vseh drugih
mestih in tudi v Ljubljani, o vsem odloþala nekakšna nevidna oblika
vladanja, ki je imela þudno ime Informacije. Vsak torek zjutraj so v Domu
družbeno-politiþnih organizacij sedli skupaj vsi najvišji funkcionarji in se
dogovorili, kaj in kako bodo potem navidezno odloþile razne skupšþine,
konference in podobno. Nesporno in zadnjo besedo o vsem je imel sekretar
komiteja ZK.
Tam sem bil v imenu Veþera, edinega mariborskega þasopisa, ki je seveda
moral slediti ustrezni politiþni liniji, zato je zanjo tudi moral vedeti. Nekega
torka zjutraj v zaþetku leta 1978 je na takšnem sestanku najvišjih
mariborskih veljakov na vsem lepem nekdo (saj je vseeno kdo, da ne bo
preveþ osebno) dejal, da pa zdaj to moramo rešiti. Sergej Kraigher je bil v
mestu, peljali so ga tudi v obþinsko hišo, kjer se je ustavil in zaþudil, kako
imamo tam Maistra.
Skoraj bi lahko prisegel, da je temu visokemu politiku iz Ljubljane tedanji
prvi mož Maribora v zvezi z Maistrom pripisal tudi neko grdo besedo, toda
ne verjamem, da bi našel priþo za tisto, kar sem slišal. Zanesljivo pa je
nekdo, ki je za prvim možem mesta skušal ujeti veter v svoja jadra, pribil
besedi »vreþi ven«, ko je nadaljeval, kjer je prvi mož nehal.
Potem so Maistra res »vrgli« ven. Moteþi glavni urednik Veþera, ki je
mislil, da lahko o tem misli po svoje, je bil odstavljen po naglem postopku,
kip so spravili iz obþinske hiše, mariborski borci za severno mejo so þez
þas rekli, da se o tem niso dogovorili in da njih nihþe ni niþ vprašal, toda
tako, da jih ni bilo slišati in niso motili.
Toda dandanes, ko je videti, kot da brez Maistrovih spomenikov sploh ne bi
šlo, je skoraj gotovo tudi þas, da prikliþemo in pustimo v spomin
zanamcem tudi to in ono, þesar na poti do Maistrovih spomenikov ni bilo
vedno mogoþe þisto razumeti.
Zakaj »grdi« Maister?
Kdaj in kako je bil general Maister rehabilitiran, þe uporabimo to najbolj
razumljivo oznako, ko se nekoga iz negativnega spremeni v pozitivnega, ali
ko nekomu odpustijo stare grehe? Saj res, kdaj je bil rehabilitiran in še
58
PRISPEVKI
bolje – kdaj je sploh postal negativen, da ga je bilo potem treba
rehabilitirati in mu priznati pozitivnost? Kateri so bili ali naj bi bili stari
grehi, da mu jih je bilo treba odpustiti ali jih vsaj narediti za manj
pomembne ob generalovih pozitivnih dejanjih in zaslugah.
Kaj pa je Maister takega storil, da mu po drugi svetovni vojni oblast, ki je
razglašala, da je ljudska in je tudi sama izšla iz boja proti Nemcem, ni
mogla pozabiti in odpustiti? Logiþno bi bilo celo narobe. Prej kot to, da ga
je þrtila, bi bilo priþakovati, da bi ga razglasila za svojega predhodnika.
Ona je med NOB v boju proti Nemcem konþala, kar so Maister in njegovi
borci zaþeli. Iz izgubljene Koroške bi mirno lahko skovala tudi nekaj
politiþnega kapitala zase in kar se tudi njej ni na Koroškem posreþilo leta
1945, spretno pripisala Maistru in se znebila vsake krivde.
Kaj je bilo moþnejše od tovrstne, logiþno priþakovane spretne politiþne
poteze?
Zakaj je bil Maister bolj negativen, kot bi lahko koristil pozitiven?
Kdo je imel pri tem glavno besedo, ali mogoþe prvo in kdo potem zadnjo?
In - ali je o tem že sploh mogoþe govoriti, argumentirano soditi in tudi
odgovoriti?
Poizkusimo …
S strani oblasti po 2. svetovni vojni ni bil general Maister nikoli formalno
javno, jasno in glasno razglašen za negativno osebo, da bi bilo to
razumljivo za poseben odnos do njega, in tudi ne kaj slabega je storil, da ni
bil vreden lepega spomina. Tudi nobeden izmed najvišjih politiþnih
voditeljev se ni nikoli javno izpostavil tako, da bi mu lahko pripisali
odgovornost za negativen odnos do Maistra.
Še veþ: tudi ni mogoþe reþi, kdaj so Maistru oprostili, kar je prej veljalo, da
je poþel narobe, in kdo je to rehabilitacijo opravil.
Ali je mogoþe dopustiti možnost, da se je izvir negativnega odnosa oblasti
skrival v katerem izmed še neznanih ali vsaj manj znanih zapisnikov
kakšnega centralnega komiteja ali podobnega organa resniþne oblasti? Ali
je bil Maister ovrednoten v katerem izmed referatov na plenumu, kongresu
ali kjerkoli drugje, kjer so najvišji voditelji predpisovali politiþno linijo in
jo njihovi podrejeni potem dopolnjevali v skladu z dobljenimi nalogami?
ýe je tako, vsaj jaz za to ne vem.
Vem samo, da je bil general Maister za bodoþo ljudsko oblast oþitno
»negativen« že veliko prej, kot je zares prišla na oblast. Že med vojno je dr.
Makso Šnuderl, ki je bil zanesljiv pristaš Osvobodilne fronte, dal predlog, da
bi se ena izmed slovenskih partizanskih narodnoosvobodilnih brigad
59
PRISPEVKI
imenovala po generalu Maistru, vendar s tem ni bilo niþ. ýe bi dandanes
vedeli, kdo je imel zadnjo besedo pri imenih slovenskih brigad, bi lahko takoj
tudi sklepali, da je bil ta tudi vir slabega odnosa do generala Maistra, toda ta
razmerja so bila v tedanjih odnosih CK KPS, CK KPJ, Vrhovni štab, Izvršni
odbor Osvobodilne fronte, slovenski Glavni štab in še kdo spretno skrita –
kot še marsikaj drugega. Navidezna kolektivna telesa politiþnega odloþanja
so bila dejansko prikriti naþin za uveljavljanje volje enega, oziroma volje
politiþne linije od zgoraj navzdol. V slovenski komunistiþni partiji,
Osvobodilni fronti in slovenskem narodnoosvobodilnem boju pa je bil na
vrhu te politiþne linije zanesljivo en sam þlovek – to je bil Edvard Kardelj (in
ob njem še Ivan Maþek zaradi doloþenih posebnih razmerij). Seveda to še
zdaleþ ni pomenilo, da je bil tudi zares tisti, ki je odloþal, kaj se bo dogajalo s
slovenskim narodnoosvobodilnim bojem. Še zdaleþ ne! Za kaj takega je bil
pristojen samo generalni sekretar KPJ Josip Broz - Tito v skladu z
direktivami Kominterne oziroma Moskve, toda marsikaj se je temu
generalnemu sekretarju tudi dalo dopovedati ali ga o þem prepriþati, v prvih
dveh vojnih letih pa je bil tako daleþ, oziroma so bile povezave tako slabe, da
je bilo pri marsiþem manj pomembnem mogoþe ukrepati in vsaj zaþasno
odloþati tudi brez njega.
Ali je mogoþe priþakovati, da bi se sam Tito ukvarjal z Maistrom kot
morebitnim imenom za slovensko partizansko brigado? Težko verjetno,
þeprav ne bi bilo nemogoþe. Ko bo nekoþ znana tudi Titova korespondenca,
ki je uredniki zaradi obþutljivosti niso uvrstili v zbrana dela Josipa Broza –
Tita, bo nas skoraj gotovo marsikaj presenetilo, toda zaenkrat so to samo
priþakovanja.
Kardelj pa se je z imeni brigad zanesljivo ukvarjal. O tem ni nobenega
dvoma. To je znano. Ali je bil prav on tisti, ki je Maistra ocenil kot
neustreznega za ime brigade, tega – vsaj jaz – ne vem. Dvomim pa, da bi se
Kidriþ o neþem takem odloþil brez Kardelja, mimo njega ali celo proti
njegovi volji. Boris Kidriþ je bil izjemen organizator, velik zanesenjak,
dejanski ustanovitelj Osvobodilne fronte in tudi njen glavni voditelj leta
1941 in še do spomladi 1942, toda tedaj je, ker mu je bilo tako naroþeno,
celo sam predlagal svojo zamenjavo. Tako Kidriþ zanesljivo ni bil tisti, ki
bi bil vir razsojanja.
Ali je Kardelj o odnosu do generala Maistra zapustil kak pisni vir? Mogoþe,
še bolj verjetno pa ne. Pri takšnih zadevah se ni izpostavljal. Prej bi bilo
priþakovati, da bi komu drugemu naroþil ustrezen referat ali þlanek. Toda
ker ni naredil niti tega, je bila zadeva tudi zanj zares zelo obþutljiva. Po
60
PRISPEVKI
drugi strani – pa saj je bil celo komandant slovenske partizanske vojske
Franc Leskošek – Luka borec za severno mejo. Tak na Maistra ni mogel
imeti slabih spominov, saj so na Maistra prisegali najbolj prav njegovi
nekdanji borci in drugi borci za severno slovensko mejo. Franc Leskošek Luka se je do Maistra veþkrat javno pozitivno opredelil. Leta 1979 je
napisal celo uvod v Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno
slovensko mejo 1918-19. »S ponosom se spominjam, da sem se takrat kot
21-letni delavec prostovoljno pridružil Celjskemu polku in se iz
Dravograda udeleževal bojev tega oddelka, ki je spadal pod vodstvo
Štajerskega obmejnega poveljstva, ki mu je naþeloval general Maister,« je
zapisal med drugim.1
V svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja2 se Kardelj Maistra
ni dotaknil, ne v dobrem in ne slabem smislu ga sploh ni omenil, kljub
temu pa ni mogoþe reþi, da se v nekoliko bolj zaviti obliki vendarle ni
opredelil. O dogajanju v Sloveniji po propadu Avstro-Ogrske je namreþ
zapisal: »Prav od zaþetka so v formiranju Jugoslavije dominirale
reakcionarne sile, ki so dale tudi peþat vsej njeni notranji ureditvi. Nova
Jugoslavija je bila rojena v atmosferi kontrarevolucije in to ji je dalo
vsebino za dolgo dobo.«3 Kjer so »dominirale reakcionarne sile« in kjer je
vladala »atmosfera kontrarevolucije«, tudi neki general gotovo ni bil
drugaþen in bolj pozitiven.
Kljub temu pa smo še vedno pri tem, da ni mogoþe ne za Kardelja in ne za
katerega drugega izmed najvišjih voditeljev reþi, da je bil prav on tisti, ki je
generala Maistra z vidika oblasti po letu 1945 ocenil kot negativnega in tak
negativen odnos potem tudi ohranjal dolga desetletja po vojni vse do – na
primer – leta 1987, ko je v Mariboru konþno dobil spomenik (þe ta
spomenik štejemo kot Maistrovo »rehabilitacijo«).
V obdobju okoli leta 1960, vsaj približno takrat, je v slovenski javnosti zelo
odmeval javni nastop proti generalu Maistru na ljubljanski univerzi. Vendar
tudi v tem primeru ni šlo za kakšnega pomembnega politika, ki bi se javno
izpostavil, paþ pa samo za študenta zgodovine in njegov zagovor
diplomske naloge. O tem pa bi rad povedal tako, da ne bi zlorabil zaupanja,
saj mi je ta, ki se mu je to zgodilo, vse to zaupal na štiri oþi in z željo, naj
1
1
Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-19,
Maribor 1979, uredil Janko Kuster.
Edvard Kardelj, Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, tretja izdaja, Ljubljana
1977.
3
Kardelj, Razvoj…, str. 416.
2
61
PRISPEVKI
ostane med nama. Zdaj je seveda minilo že veliko let, vse se je spremenilo
in ker gre za zgodovino, ne morem mimo tiste zgodbe4
Eden izmed študentov zgodovine na ljubljanski univerzi je pisal diplomsko
nalogo o generalu Maistru, konþalo pa se je tako, da je bila zaradi neresnic
in žalitev generala Maistra prizadeta Maistrova družina. Pri obrambi þasti
generala Maistra se je odloþila, da bo proti mlademu diplomantu zgodovine
ukrepala sodno.
Na prvi pogled preprost in jasen primer, toda za kulisami je bila zadeva
nekoliko drugaþna. Študent pri svoji nalogi namreþ ni bil þisto sam, nad seboj
je imel tudi svojega univerzitetnega profesorja. Ta ga je pred branjem
povzetka diplomske naloge poklical k sebi. Naroþil mu je, naj Maistra
napade, kolikor more. Zato je bil povzetek bolj oster kot naloga sama. Po
branju je v dvorani nastalo vznemirjenje. K študentu je prišel dr. Brecelj (ali
mogoþe dr. Brilej, saj sem si zapisal neþitljivo in zdaj ne znam prebrati). »To
je pa drugaþe, kot trdi Ude, ali ne?« je dejal in prosil za povzetek.
Mladi diplomant zgodovine, ki je opravil, kar mu je bilo naroþeno, je dobil
Prešernovo nagrado za študente, toda tudi grožnjo s tožbo. Za opraviþilo v
þasopisu je moral plaþati kar precej denarja. Takrat je ostal þisto sam.
Njegov profesor kot da ni veþ vedel zanj.
Ali bi bilo zaradi tega mogoþe sklepati, da je bil tisti univerzitetni profesor
kriv za slab odnos do Maistra? Res je bil tudi med vojno blizu vrhov
slovenskega narodnoosvobodilnega boja, toda še lep þas po tistem, ko se
mu je pridružil, so ga temeljito spremljali, saj je bil duhovnik, predvsem pa
tedaj še ni bil zgodovinar in tudi ni imel nobene besede. Tako ga zanesljivo
niso šli spraševat, ali naj bo ena izmed brigad imenovana po Maistru, tudi s
þim podobnim ni imel nobene zveze. Zato bi lahko samo ugibali, od kod
njegov negativen odnos do generala.
40-letnica bojev za severno mejo 1958
Do prvega poskusa javnega priznanja generala Maistra v povojni
socialistiþni Jugoslaviji oziroma Sloveniji je prišlo leta 1958. Od 2.
svetovne vojne je preteklo že toliko þasa, da so najmoþnejši vtisi vojnih
grozot že nekoliko minili in je bilo mogoþe pomisliti tudi še na kaj drugega,
po drugi strani pa je v drugi polovici petdesetih let v državi že vladalo
drugaþno vzdušje v primerjavi s prvimi povojnimi leti jugoslovanske oblike
stalinizma. V teh novih, spremenjenih razmerah so borci za severno
4
Zapis o pogovoru 11. septembra 1981.
62
PRISPEVKI
slovensko mejo ocenili, da je þas za priznanje tudi njihovemu boju (in ne
samo narodnoosvobodilnemu boju 1941-45) in seveda
njihovemu
generalu, osvoboditelju Maribora Rudolfu Maistru.
Želeli in naþrtovali so dve obliki poþastitve spomina na boj za severno
mejo. Ena je bil spomenik Maistru v Mariboru, druga poþastitev pa knjiga,
ki naj bi predstavila boj za slovenski Maribor 1918-19. Ob upoštevanju
tedanje politiþne realnosti ni treba dvomiti, da bi katera koli podobna
dejavnost lahko šla mimo oblasti. Pri tem ni mišljena formalna in
navidezno odloþujoþa oblast ljudske skupšþine, raznih okrajnih in
obþinskih odborov, paþ pa resniþna oblast, ki jo je dejansko predstavljal
ozek krog pravih oblastnikov v Ljubljani. To so bili predvsem Edvard
Kardelj, Ivan Maþek, Miha Marinko, Vida Tomšiþ, Lidija Šentjurc in drugi
iz stare skupine voditeljev KPS. Kateri izmed navedenih so se ukvarjali s
pobudami borcev za severno mejo in kako so odloþali, je težko vedeti,
zanesljivo pa je v samem vrhu voditeljev nastalo zelo jasno stališþe, ki so
ga potem skupaj in enako navzdol na vseh ravneh tudi zastopali.
Borci za severno mejo in slovenski Maribor so želeli Maistrov spomenik že
od njegove smrti dalje. O tem se je tudi govorilo in pisalo, vendar do njega ni
prišlo. V Ljubljani so uspeli postaviti spomenika celo kralju Petru in kralju
Aleksandru, general Maister, brez katerega bi Maribor z dobršnim delom
ozemlja ostal izven državnih meja, pa je ostal brez njega. Pri tem je deloma
gotovo šlo za slovenska domaþa nasprotja med klerikalci in liberalci. Maistra
si je lastil liberalni tabor, klerikalni ga je moral sprejemati in dopušþati, ker
osvoboditelja severne meje ni bilo mogoþe preprosto zanikati.
Posebno vprašanje ostaja, koliko je bil Maister odveþ tudi jugoslovanskim
unitaristom kot sled slovenskega nacionalizma.
Toda tudi ob 40-letnici osvoboditve Maribora je Maistrov spomenik ostal
samo želja. Oblast – torej prej imenovani krog – je spomenik dovolila, toda
ne Maistru. Dopustila je spomenik borcem za severno mejo, Maister je bil
na njem lahko samo kot eden izmed njih, vendar ne preveþ prepoznaven.
Natanko tak spomenik je tudi nastal.
Druga želja borcev za severno mejo, in tudi že pred 2. svetovno vojno, je
bila knjiga o njihovem boju. Takšno knjigo je imel v mislih že general
Maister, ko je zbiral spomine in drugo gradivo o bojih za severno mejo
1918-19. V letih tik pred vojno je gradivo zbirala tudi organizacija borcev
za severno mejo. Nekoliko prostora je bojem za severno mejo namenil
poseben zbornik Dobrovoljci – kladivarji nove Jugoslavije, ki je izšel leta
1936, toda tako obrobno in nepomembno, da borci za severno mejo s tem
63
PRISPEVKI
niso mogli biti zadovoljni. Priprave na njihov zbornik je potem pretrgala
vojna, nekaj gradiva se je ohranilo, v glavnem pa porazgubilo.
Dolgo priþakovana knjiga, ki naj bi predstavila resnico o boju za severno
mejo, naj bi potem izšla leta 1958 ob 40-letnici – vsaj tako so mislili borci
za severno mejo. Oþitno pri odloþitvi za knjigo oblast še ni delala težav, saj
priprave drugaþe ne bi mogle steþi in besedilo tudi ne bi nastalo. Zbornik je
pripravila sekcija koroških borcev pri okrajnem odboru Zveze združenj
borcev NOV v Mariboru. Borci za severno mejo tedaj niso imeli svoje
organizacije. Urednik zbornika je bil Lojze Ude iz Ljubljane, torej je
dejansko šlo za nekaj, kar ni ostalo samo v mariborskih okvirih. Zanesljivo
je sodeloval tudi dr. Makso Šnuderl.
Izdajo zbornika je prevzela mariborska založba Obzorja. Besedilo obsežne
knjige je odšlo v tisk, iz tiskarne so prišle korekturne pole in korekture so
bile tudi opravljene – tedaj pa se je ustavilo. Težko je reþi, kaj takega je
oblast našla v besedilu ali pa ji je bila odveþ že knjiga kot taka, v vsakem
primeru se je zgodilo, da je posegla in natis zbornika prepreþila. V tedanjih
þasih je bilo to zelo preprosto. Dovolj je bila beseda Ne! in zadeva je bila
konþana. Vsakdo v sistemu je dobro vedel, da bo – þe takšnega Ne! ne bo
upošteval – ostal brez službe, v skrajnem primeru pa pristal tudi v zaporu
zaradi kakšne izmišljene obtožbe.
Tako zbornik ni izšel.
Korekturne pole mi je veliko kasneje leta 1978 izroþil Benedikt Zeilhofer,
znameniti branilec Radgone, tedaj pa prijazni, tihi upokojenec. Niþ ni
dodal, niþ pojasnjeval, sam sem doma potem ugibal, le kaj je tako
vznemirilo oblast, da knjiga ni smela iziti. Franjo Baš in Mirko Lešnik sta
opisala težke razmere za Slovence v Mariboru in Dravski dolini pred 1.
svetovno vojno, Ude je prispeval obširno predstavitev boja za Maribor in
Štajersko Podravje 1918-19, dodanih je bilo nekaj odlomkov iz
neobjavljene Šnuderlove knjige Osvobojene meje, veþji del besedila pa so
bili spomini številnih borcev za Maribor in severno mejo. Vsaj meni se je
zdelo, da ni nikjer prav niþesar, kar bi lahko leta 1958 motilo oblast.
Skoraj gotovo pa sem razmišljal narobe.
Osrednji junak knjige, þetudi je nastopal samo v ozadju, je bil general
Maister – tudi pri Udetu, še bolj pa pri mariborskih borcih.
Revolucionarnega delavskega razreda, na katerem je temeljila
jugoslovanska ureditev po 2. svetovni vojni, ni bilo nikjer, kolikor je pa bil,
je bil nemški ali nemþurski in Slovencem sovražen. Mariborski delavci so
pred vojno pretepali slovenske dijake, delavstvo s Studencev je množiþno
64
PRISPEVKI
korakalo 27. januarja 1919 na Glavni trg pod nemškimi zastavami.
Mariborski železniþarji so bili eden glavnih Maistrovih (in slovenskih)
nasprotnikov. Njihov edini cilj je bila Avstrija. To so bili razlogi, zaradi
katerih knjiga ni smela iziti.
Zbornik iz leta 1958 je potem nekoliko spremenjen in tudi dopolnjen izšel
šele leta 1988 pod imenom Maistrov zbornik – Boj za Maribor 1918-1919.
Leta 1958 zapletov s spomenikom in zbornikom za javnost seveda ni bilo.
Vse je potekalo samo v zakulisju in na relaciji oblast – borci za severno
mejo. Navzven in v þasopisih je proslavljanje 40-letnice bojev za slovenski
Maribor minilo, kot da bi bilo vse v najlepšem redu. Oblast je uveljavila
svojo voljo, toda razvoj dogodkov je pokazal, da so borci za severno mejo
ostali nezadovoljni.
Spomenica o generalu Maistru
Tak je bil naslov posebnega dokumenta oziroma stališþ, ki jih je sprejela
Sekcija borcev za severno mejo 1918-19 pri obþinskem odboru Zveze
borcev NOV Maribor. Kdaj? Dokument iz zapušþine Janka Gaþnika nima
namreþ nobenega datuma.5 Odgovor bi bilo gotovo mogoþe najti v katerem
izmed arhivov, ali pa tudi ne. V bistvu pa gre predvsem za vsebino te
Spomenice, ki je nastala z oþitnim namenom obraniti generala Maistra in
njegov ugled. Ne bi bilo nemogoþe, da je bila posredno povezana s prej
omenjeno diplomsko nalogo. V vsakem primeru pa je nastala po objavi
znanih stališþ podpolkovnika Joška Slobodnika leta 1964 proti generalu
Maistru kot osvoboditelju Maribora (v njej pa je omenjena tudi prej
navedena zgodovinska diplomska naloga).
Po uvodu se je jedro spomenice zaþenjalo z jasnim in nedvoumnim
stavkom mariborskih borcev za severno slovensko mejo 1918-19:
»Ni nam znano, kedaj se je to zgodilo in kje, ko je bil gen. Maister prviþ
klasificiran za protirevolucionarja ali celo za sovražnika delavskega razreda
in da naj bi kot tak bil uvršþen v zgodovino delavskega razreda.«
ýeprav je tako Spomenica polemizirala z neznanim oziroma
neopredeljenim nasprotnikom, so njeni pisci vendarle natanþno vedeli, kaj
ta nasprotnik generalu Maistru oþita in so v obliki zaporednih poglavij vse
oþitke tudi ovrgli. Njihov skopi povzetek bi bil približno takšen:
5
Tipkopis v Vojnem muzeju Logatec.
65
PRISPEVKI
Zakaj je bil osvoboditelj Maribora prav Maister in ne kdo drugi in þemu
zmanjševati njegovo vlogo osvoboditelja celo z oþitkom, zakaj ni osvobodil
tudi Pontebe ob italijanski meji 150 kilometrov daleþ od Maribora.
Maister in nemška buržuazija in zakaj je bil Maister novembra 1918 ob
vraþanju armade z italijanskega bojišþa proti anarhiji in ropanju. »Zato je
vsak oþitek, da je Maister ali pa slovenska buržuazija, ki je v mestu skoro
ni bilo, paktiral z nemško buržuazijo, kriviþen, þe že ne zloben, posebno
kriviþen za generala Maistra…« je zapisano med drugim. »Pribijamo: ne
naš general Maister in ne mi borci se nismo bojevali za posest mariborske
buržuazije. Vsaka taka trditev je zlobno natolcevanje in je za Maistra in za
nas, njegove borce, nezaslišana žalitev. Protiljudski je vsak þlovek, ki
zagovarja ropanje, saj se ob takih prilikah okoristijo predvsem sebiþni,
surovi in asocialni elementi …«
General Maister in mariborski železniþarji 1918. leta. Mariborski
železniþarji so bili v službi nemško-nacionalnih in ne socialdemokratskih
ciljev. Novembra 1918 so takoj zagrozili s štrajkom, ko so mladi slovenski
oficirji na mariborskem kolodvoru izobesili slovenski napis Maribor –
glavni kolodvor. Kasneje pa so z veliko stavko zaþeli zato, da so prepreþili
pošiljanje slovenskih okrepitev na Koroško.
Krvavi 27. januar 1919 in general Maister. Prihod ameriškega odposlanca
so mariborski nemški nacionalisti izkoristili za manifestacijo za prikljuþitev
mesta k nemški Avstriji. Med nemškimi demonstranti so bili tudi takšni, ki
so se kasneje imeli za komuniste. Množica se je hotela polastiti magistrata,
straža je v silobranu streljala v množico, þeprav je prej general Maister dal
jasna navodila, naj se vojaki izognejo slehernemu krvoprelitju.
Uspešna majska ofenziva leta 1919. Med ponesreþeno aprilsko ofenzivo na
Koroškem je bil Maister odrinjen na nepomembno poveljniško mesto, med
ofenzivo ob koncu maja 1919 pa je poveljeval na najtežji smeri napada in
uresniþil postavljene cilje.
Vojaški upor meseca julija 1919 in general Maister. »Kakšen bi danes
mogel biti Maribor, þe bi ga leta 1919 Slovenci izgubili? Zagrizeno
obmejno mesto nemških in nemškutarskih veleposestnikov, malih
industrialcev, veletrgovcev z vini in v nemških vodah plavajoþih,
socialistiþni Jugoslaviji sovražnih socialnih demokratov, popolno nasprotje
sedanjega sijajnega gospodarskega, demokratskega, socialnega in
kulturnega razvoja in vzpona obmejnih Slovencev … Kot stari, dokaj
preizkušeni borci, bi svetovali, da upornikov iz julijskih dni leta 1919 ne bi
poveliþevali, kajti to bi lahko slabo vplivalo na našo mladino in našo
66
PRISPEVKI
vojsko. Ni namreþ nobena vojaška odlika, þe se vojak upre zaradi hrane,
zaradi slabše dnevnine, zaradi plenjenja trgovin in denarnih zavodov, ali pa,
da bi dosegel višje þine in išþoþ pomoþ v teh zadevah v sosednji državi in s
tem ogrožal etiþni obstoj ljudstva, iz katerega izhaja.«
Koroški plebiscit in odnos do kralja Aleksandra. V najpomembnejših
plebiscitnih mesecih je moral general Maister Koroško zapustiti. Ko se je
nahajal v spremstvu regenta Aleksandra, je prebivalstvo moþneje vzklikalo
generalu Maistru kot regentu Aleksandru. To je opazil tudi regent
Aleksander, se obrnil oþitno moþno prizadet h generalu Maistru in dejal:
»Gospod general, kakor je videti, ste med ljudstvom zelo priljubljeni.« Da
bi se tudi Aleksander, bodoþi kralj Jugoslavije, pri Slovencih bolj prikupil,
je takrat imenoval generala Maistra za svojega þastnega adjutanta. Tudi to
imenovanje skušajo nekateri izkoristiti za svoj afront proti generalu
Maistru. Nikoli ne povedo tega, da so verjetno ravno republiško nastrojeni
ljudje raje vzklikali Živio Maister kot Živio Aleksander! Ne povedo, da se
je to imenovanje izvršilo leta 1920, v katerem komunistiþna partija
Jugoslavije še ni bila preganjana in je takrat doživela v predaprilski
Jugoslaviji svoj najveþji razmah …
Narodno obrambno delo. Generalu Maistru so kasneje poverili
predsedništvo oblastnega odbora nacionalno obrambne polvojaške
organizacije Narodna odbrana. Brez vsake kritiþne presoje pa so generala
Maistra vpletli tudi v Orjuno, þeprav nikoli ni bil njen þlan. »Nepouþeni
ljudje so generala Maistra vpletli tudi v þetnike ali viteze Narodne odbrane.
Za þasa najmoþnejšega razmaha in dejavnosti teh þetnikov pa general
Maister niti ni bil veþ pri življenju. ýeprav nam ni bilo znano, da bi bil kdaj
general Maister þlan teh organizacij, smo vseeno še pred kratkim vprašali
enega od najbolj znanih voditeljev teh þetnikov Narodne odbrane, þe mu je
znano, da bi bil kdaj general Maister þlan teh organizacij, ali pa da bi v njih
sodeloval. – Ni mi znano – je bil kategoriþen odgovor. Zelo nas je zaþudilo,
ko je bivši þlan Sokola v Mariboru, leviþar, ki so ga v predaprilski
Jugoslaviji preganjali, zaprli in internirali zaradi komunizma, v nekem
pogovoru vpletel v to preganjanje tudi generala Maistra, ko pa je bil takrat,
ko so tega komunista zaprli, general Maister že veþ let v grobu.«
General Maister in politiþne stranke. »V politiþno strankarske boje se general
Maister ni vmešaval, kakršnekoli lastne politiþne skupine ni ustanavljal.
Vsako namigovanje, da je bil general Maister diktator, je kriviþno, þe ni že
zlobno … General Maister je bil vsekakor in na vsakem mestu slovenski
pesnik in vojak - slovenski general. S tem se je res ponašal… Pesnik je bil za
67
PRISPEVKI
ves slovenski narod kot nacionalno enoto v obrambnem boju proti nemškim
nacionalistom - imperialistom, ne pa samo za ta ali oni stan ali razred. Prav
tako je hotel biti vojak, general za vse, ponosen je bil, da je bil prvi slovenski
general, imenovan na to mesto od slovenskega ljudstva. Ni želel veljati ne za
klerikalca, ne za liberalca, najmanj pa za avstrijakantskega socialnega
demokrata, vedno in povsod pa je bil dober Slovenec in to za vsakogar.
Sovražnik delavskega razreda, za kakršnega so ga poskušali nepouþeni ljudje
prikazati po nekaki že zelo obrabljeni šabloni, general Maister ni bil. Niti ni
mogel biti. Pretirano, preveþ oportuno bi bilo, þe bi trdili, da je bil general
Maister marksist, toda sovražnik delavcev ni bil. Prepriþani smo, da bi bil
Maister, saj drugaþe ne bi moglo biti, v vrstah naše narodnoosvobodilne
borbe v letu 1941-45, þe bi bil takrat še živel.«
Spomenica je bila sklenjena z znanimi Županþiþevimi verzi generalu Maistru
iz leta 1922: »No, Mojster, ki od misli ti in sanj / bilo je dano priti do dejanj. /
Kaj hoþem jaz, ki v tega þasa zmede / metati morem prazne le besede!«
ýeprav je Spomenica z znaþilnimi odlomki dovolj predstavljena, je potrebno
dodati še nekaj. Pri obrambi generala Maistra je zavraþanje oþitkov seveda
pomembno in je bilo tedaj, ko je Spomenica nastala, tudi nedvomno nujno in
koristno, toda z vidika naše teme je Spomenica pomembnejša zaradi neþesa
drugega. Pomeni namreþ tudi seznam oþitkov, ki so tedaj utemeljevali
negativni odnos do generala Maistra. Bolj kot odgovori nanje, so dandanes,
ko je Maistrova vloga in osebnost dovolj znana in nesporna, zanimivi oþitki
sami. Škoda le, da ne vemo, kdo jih je našteval, da so se morali borci za
severno mejo postaviti v bran svojega generala, bolje reþeno, kdo je stal za
njimi. V tedanjem politiþnem sistemu še zdaleþ ni pomenilo, da je tisti, ki je
doloþena stališþa zastopal javno, tudi njihov oþe. Pravi naroþnik je praviloma
ostal skrit in v ozadju. On je poskrbel, da je do objavljanja oziroma
razširjanja nekega stališþa ali napada na nekoga prišlo, pri tem pa je sam
ostal skrit in se je izpostavila »stroka« ali paþ posamezniki, ki so na ta ali oni
naþin služili sistemu in od tega imeli tudi koristi.
Zato Spomenica izrecno ne imenuje nikogar, ki bi generalu Maistru oþital
naštete napake. Borci za severno mejo so dovolj dobro razumeli, da ne gre
samo za tega ali onega, ki se je izpostavil z oþitki na Maistrov raþun.
Maister kot negativna oseba je bil tak v oþeh sistema oziroma tistih, ki so
ga vodili in usmerjali.
Po drugi strani pa je Spomenica o generalu Maistru tudi odsev
nerazumevanja politiþnega sistema tistih, ki so jo zasnovali in napisali.
Oþitno so Maistrovi borci mislili, da gre za vprašanje argumentov za ali
68
PRISPEVKI
proti generalu Maistru, zato so paþ ponudili argumente »za« kot
protidokaze argumentom »proti«. Niso razumeli, da bi bili argumenti v prid
generalu Maistru lahko sredstvo za drugaþen odnos oblasti do generala
samo tedaj, þe bi oblast prišla do svojih stališþ na podlagi tehtanj razliþnih
razlogov Maistru v dobro ali slabo. ýeprav so živeli v realnem sistemu in
so ga zato tudi poznali, niso mogli ali pa hoteli dojeti, da je bil Maister
politiþno negativno obsojen, ne da bi se mu sploh sodilo in da je bila pri
njegovi obsodbi odloþujoþa politiþna volja vrha politiþne linije in ne
nekakšni dejanski zgodovinsko objektivni razlogi zanjo.
Politiþna linija je od zgoraj navzdol odloþila, da je Maister negativen, in
sistem je to sprejel kot preprosto dejstvo. O vseh stvareh, še najmanj samo
o tej, so tako ali tako odloþali samo na vrhu. Množica izvršujoþih
aparatþikov na raznih ravneh je linijo potem samo sprejela, o njej še zdaleþ
ni niti razmišljala, saj je bilo v njeni pristojnosti samo izvrševanje. Takšnim
je bilo odveþ karkoli dopovedovati, do onih zgoraj pa niþ, kar jim ni prijalo,
tako ali tako ni seglo, še najmanj pa da bi spreminjalo njihova stališþa.
Ko so postali nasprotni argumenti premoþni, jih oblastniki niso sprejeli, paþ
pa so utišali tiste, ki so jih zastopali in širili. To je bil tudi temeljni naþin
vladanja na vseh ravneh in vseh podroþjih.
Zato je težko vedeti, ali je bila, razen þe je prišlo do tega zaradi nekih
posebnih namenov, Spomenica o generalu Maistru kdaj tudi javno
natisnjena, še težje verjetno pa v svoji prvotni radikalni obliki. Verjetno pa
so, kot je bilo obiþajno, za to, da javnosti ni nihþe vsiljeval niþesar
radikalnega, poskrbeli že poslušni pristaši sistema v krogu tistih, ki so
Spomenico sprejemali.
Slobodnik in Klopþiþ
Javno sta se proti generalu Maistru jasno in izrazito obrnila samo dva – to sta
bila upokojeni podpolkovnik jugoslovanske kraljeve vojske Joško Slobodnik
in eden izmed voditeljev prve slovenske komunistiþne organizacije po 1.
svetovni vojni France Klopþiþ. Kot reþeno, ta dva sta javno zastavila svoje
ime, þeprav to še zdaleþ ne pomeni, da bi bila onadva oblikovalca odnosa
oblasti do spomina na generala Maistra. Še zdaleþ tudi nista imela nobene
oblastne veljave, da bi bil odnos politiþne linije oblikovan pod njunim
vplivom. Dejansko sta bila samo zastopnika stališþ, ki so bila politiþni oblasti
koristna zato, ker so napadala generala Maistra, ki je bil politiþno tako ali
tako že obsojen. Zato je sistem poskrbel, da so Slobodnikovi napadi izšli v
nadaljevanjih v glasilu Zveze borcev NOV TV-15 in Slobodnikov pamflet
69
PRISPEVKI
celo v Zgodovinskem þasopisu.6 Enako je sistem omogoþil javno zastopanje
mnenja o generalu Maistru tudi Francetu Klopþiþu.
Naj moramo upoštevati Slobodnikova in Klopþiþeva stališþa o generalu
Maistru, ker so bila paþ javno objavljena in so tako ostala zapisana v þas, še
zdaleþ niso bila nekaj, kar naj bi vplivalo na odnos oblasti do generala
Maistra.
Joško Slobodnik je v Zgodovinskem þasopisu svojo izjavo proti generalu
Maistru zaþel zelo jasno: »Ni res, da je Rudolf Maister izvršil v Mariboru leta
1918 sploh kakšen prevrat ali revolucijo ali razoroževanje. Res je nasprotno
to, da sem jaz v noþi na 31. oktober izvršil v topniških vojašnicah revolucijo,
razglasil slovensko republiko, razpustil vse tuje vojaštvo, zasedel s svojimi
140 privrženci artilerijskega ljubljanskega polka brez odpora veþ tisoþev do
zob oboroženih pripadnikov avstrijske vojske.…«
Približno podobno je tudi konþal – in s tem silno vznemiril borce za
severno mejo.
Oblast je ostala zadaj skrita, stari, skoraj popolnoma slepi Joško Slobodnik
pa se je odpravil celo v Maribor pred Maistrovimi borci branit svojo resnico.
Seveda so mu jo drug za drugim ovrgli, potem pa je pomen njegove razlage
dogodkov novembra 1918 enako naglo zbledel, kot je prej zablestel.
Oblast je še vedno ostala tiha in skrita v ozadju.
Podobno, þeprav drugaþe, je bilo tudi s Francetom Klopþiþem.
Tudi ta predvojni komunist, velik poštenjak in idealist, ki je po nedolžnem
v stalinskih þistkah preživel veþ težkih let v taborišþih Sovjetske zveze,
najverjetneje generala Maistra še zdaleþ ni napadel, ker bi mu kdo tako
naroþil ali ker bi sledil zaukazani politiþni liniji. France Klopþiþ si je
demokracijo po izroþilu prve generacije slovenskih komunistov predstavljal
tudi kot možnost, pravico in dolžnost, da poveš, kar misliš, da je prav, to
tudi braniš in zagovarjaš.
France Klopþiþ je res verjel, da je bil tisti del generala Maistra, ko je
nastopil proti mariborskim demonstrantom in proti upornim vojakom julija
1919, negativen – þe seveda uporabimo to poenostavljeno poimenovanje
razliþnega vrednotenja. To je tudi zagovarjal in pojasnjeval. Pozitivno je
bilo, da je Maister osvobodil Maribor, negativno pa, da je nastopil proti
mariborskim socialdemokratom in upornikom.
Leta 1977 je v knjigi Kritiþno o slovenskem zgodovinopisju v poglavju z
naslovom Zgodovinski videz, slepila o Maistru dobesedno napisal: »Med
6
Zgodovinski þasopis, leto 1964, str. 329.
70
PRISPEVKI
legende je treba šteti tudi predstavo o herojstvu generala Maistra, zgrajeno
na njegovih zaslugah za utrditev severne meje Slovenije leta 1918-1919; pri
tem pa so izginile ali bile potisnjene v pozabo zasluge drugih, zlasti
preprostih vojakov in podoficirjev; molk pa je zastrl Maistrov protiljudski
nastop v Mariboru januarja 1919. Ta legenda olepšuje oziroma zastira
protirevolucionarno vedenje slovenske buržoazije v letih 1919-1920,
odvraþa pozornost s popolnega poloma te buržuazije glede zahodne in
jugozahodne meje, ki ga je povzroþilo njeno antantofilstvo, ter skuša
popraviti dokaj klavrno podobo slovenskega mešþanskega nacionalizma.
Legenda je prezrla dvojno vlogo generala Maistra: ni le zamolþala njegov
þrni madež protiljudskega nastopa, ampak ga je pobelila in povrh še obdala
s kultom osebnosti.«7
V istem besedilu, ki je nastajalo v letih 1974-75, je še napisal: »Tako je pri
nas razširjen kult generala Maistra. Pretežni del obþil in javnega mnenja –
se pravi družbene ideologije – pripisuje izkljuþno Maistru zaslugo iz let
1918-1919, da je Slovenija obdržala Maribor in severno mejo onkraj Drave
pred posegi nemškoavstrijskih sil, kakor da bi bilo mogoþe brez vojakov in
bojev zadržati te agresivne sile, kakor da bi mogel dogodke obvladovati
Maister sam. V navado je prišlo celo govoriti in pisati o Maistrovih borcih.
Dejansko so se slovenski vojaki, podþastniki in þastniki, ki so se komaj
odkrižali grozot zasovražene štiriletne vojne, opredeljevali za obrambo
Slovenije po nacionalnih in razrednih stališþih in koristih, nikakor pa ne po
posameznih osebnostih, še zlasti ne v takratnih prevratnih dnevih, ko so
dotedanje avtoritete – cesar z dvorom, ministri in generali – bežale pred
ljudskim srdom in ni bilo priþakovati, da bi zrebelirani vojaki neutegoma in
brez pomisleka klonili glavo pred dotlej neznano osebo. Maistrov kult je
nastal pozneje, umetno, v nameþek k dogodkom, iz potrebe mešþanstva po
novih avtoritetah in po novem narodnem vezivu, nekoliko tudi iz prikrite
otožnosti, da podobnega Maistra ni bilo mogoþe promovirati na zahodni
meji proti vojaški sili Italije, þlanice antante.«8
Dogodke po zlomu Avstro-Ogrske je France Klopþiþ obravnaval že leta
1969 v knjigi Velika razmejitev9, torej se je (tudi) z Maistrom ukvarjal kar
dolga leta in bil nekako glavni javni Maistrov nasprotnik. ýeprav je bilo
Klopþiþevo pisanje o Maistru najvišjim oblastnikom gotovo všeþ in
koristno in je tudi precej vznemirjalo drugaþe misleþe Maistrove
7
8
9
France Klopþiþ, Kritiþno o slovenskem zgodovinopisju, Ljubljana 1977, str. 81.
Klopþiþ, Kritiþno…, str. 86.
France Klopþiþ, Velika razmejitev, Ljubljana 1969.
71
PRISPEVKI
privržence, v tedanjem razmerju sil in sistema vladanja še zdaleþ ni bilo
nekaj, od þesar bi bil odvisen odnos oblasti do generala Maistra. Ta je bil
negativen brez kakršnih koli utemeljitev, predvsem pa ne javno povedan.
Bil je preprosto dejstvo.
France Klopþiþ je bil v bistvu tragiþna osebnost. V dvajsetih letih 20. stoletja
je bil eden izmed voditeljev Komunistiþne partije na Slovenskem, leta 1930
pa je emigriral v Sovjetsko zvezo in se v domovino vrnil šele leta 1956. Bilo
ga ni kar 26 let. V tem þasu je bila vmes 2. svetovna vojna z bojem proti
istim sovražnikom kot v letih 1918-19, leta 1945 pa je prišlo tudi do popolne
zamenjave oblasti. Zavladala so nova naþela, novi odnosi, novi ljudje in tudi
novi idoli. Za starega komunista Klopþiþa, ki je domovino zapustil, ko ji je
vladal še kralj Aleksander in ko so Maistra še slavili kot osvoboditelja
Maribora, pa se je þas oþitno ustavil leta 1930. Vse od propada stare
kraljevine Jugoslavije še zdaleþ ni bilo nikjer nobenega Maistrovega kulta,
oblast po 2. svetovni vojni je imela þisto druge heroje, Maistra sploh ni
priznavala, zato se je Klopþiþ spopadal z Maistrovo podobo in spominom
nanj, kot mu je paþ ostal iz þasov pred letom 1930. Zanj in v njegovi
predstavi – vendar ne v realnosti – je vladal kult generala Maistra.
Poleg tega pa tisto, kar je France Klopþiþ o generalu in njegovih dejanjih
mislil slabega, ni nastalo zaradi preuþevanja dogajanja, prebiranja
dokumentov in znanstvenih raziskav. France Klopþiþ je v sebi še vedno
nosil predvsem spomin na sovraštvo starih mariborskih socialdemokratov
do Maistra, ki je ob koncu leta 1918 in januarja 1919 tako odloþno nastopil
proti njim. Seveda so sami sebe cenili tako visoko, da so se imeli samo za
socialdemokrate, za borce za pravice delavskega razreda, in še zdaleþ ne za
nemþurje, ki jim je po 1. svetovni vojni šlo samo za nemški Maribor.
Klopþiþ s takšnimi »nacionalizmi« ni bil obremenjen. Zanj so bili
mariborski nemþurji in Nemci iz železniške kolonije na Studencih samo
razredni tovariši. Tudi þe je vedel, da so šli 27. januarja 1919 ob obisku
antantne komisije v Mariboru na mariborski Glavni trg pod nemškimi
zastavami in za nemške cilje, je to odmislil. Dejansko je bil on tisti, ki je
malikoval revolucionarni delavski razred. Priznati si, da so bile mariborske
demonstracije 27. januarja 1919 organizirane zaradi nemško nacionalnih
ciljev, bi pomenilo tudi propad njegovih predstav o delavstvu,
socialdemokraciji in proletarskem boju.
Samo zato je mogoþe razumeti, da nastop slovenskih vojakov proti
nemškim demonstrantom 27. januarja 1919 neizprosno imenoval kot
Maistrov »þrni madež«. Takšna teorija je bila skregana z vsako logiko in
72
PRISPEVKI
predvsem tudi zgodovino. Sicer pa so mariborske demonstracije 27.
januarja 1919 najbolje opredelili Nemci sami, da ne bi tudi mi po
nepotrebnem izgubljali besed in dopušþali takšne ali drugaþne možnosti.
Med okupacijo so ta dan razglasili kot mariborski »krvavi dan« in ubite kot
žrtve za nemški Maribor. Hitlerjevi nacisti so v demonstrantih iz leta 1919
videli svoje predhodnike v boju za nemški Maribor in jih tako tudi slavili.
Zato je toliko bolj neverjeten absurd, da je nova oblast po 2. svetovni vojni,
ki je izrasla prav iz boja proti nacistiþnemu okupatorju, generalu Maistru v
zvezi z januarjem 1919 oþitala natanko to, kar so oþitali tudi nacisti.
Klopþiþ je to le prostodušno zapisal. Tisti v vrhovih oblasti, ki so Maistra
»obsodili« že davno pred Klopþiþevo vrnitvijo v domovino, so seveda
razumeli, da zadeve niso bile tako preproste in da nacistiþnih argumentov
ne morejo razglašati kot svojih. France Klopþiþ, ki ga ni bilo doma dolgih
26 let, tega seveda ni mogel vedeti…
V že navedeni Spomenici o generalu Maistru so borci za severno mejo
skušali odgovoriti tudi na oþitke o Maistrovem odnosu do mariborskih
socialdemokratov, seveda na svoj naþin in naivno pošteno. Tako so
zapisali: »Ob nezaslišani gonji proti generalu Maistru se je podpredsednik
naše sekcije Janko Gaþnik podal k znanemu mariborskemu socialnemu
demokratu še izza þasa habsburške Avstrije, oþetu dveh v
narodnoosvobodilni vojni padlih skojevcev, ter ga vprašal, zakaj so bili
železniþarji proti generalu Maistru. – Saj proti generalu Maistru nismo bili
– je bil njegov jasen kategoriþen odgovor. – Bili smo pa za republiko, za
Avstrijo. – Povedal je, da je general Maister v usodnih dneh novembra,
decembra veþkrat, menda kar štirikrat, osebno prišel med železniþarje, toda
vsakokrat so ti sodelovanje z njim odbili, ker da so za republiko Avstrijo,
ker je bila tam republika.«10
Oþitno pa se je France Klopþiþ iskanja resnice o nemško-nacionalnih
demonstracijah v Mariboru 27. januarja 1919 lotil šele potem, ko je Maistru
v knjigi Kritiþno o slovenskem zgodovinopisju že pritisnil grd peþat.
Seveda je ugotovil, da se je motil in da v Mariboru januarja 1919 ni šlo za
nikakršen obraþun z revolucionarnim delavstvom. Namesto pa da bi to
priznal in se opraviþil, je na svojo prvo zgrešeno ost proti Maistru
»pozabil« in našel drugo razlago proti generalu. V referatu na zborovanju
slovenskih zgodovinarjev v Mariboru 29. septembra 197811 je pozabil na
stare, neuspele oþitke in Maistra tokrat ožigosal zaradi neþesa drugega:
10
11
Spomenica o generalu Maistru, str. 11.
ýasopis za zgodovino in narodopisje, letnik 1979, str. 391-397.
73
PRISPEVKI
»Ko pa pride do vojaškega upora julija 1919 v Mariboru, ga dá general
Maister z oboroženo silo zadušiti. To je bil protiljudski akt. ýe je Rudolf
Maister na takratna nacionalna gibanja in težnje reagiral napredno, v duhu
obþenacionalnih interesov Slovencev, pa je Rudolf Maister odpovedal, ko
se je sooþil z uporom vojakov, ki so izražali socialne interese ljudstva,
koprneþega po novem življenju, ne po starem. Do tod je šel Maister, dalje
ne. Tu mu zgodovina kruto zaþrta loþnico. Razodeli bi moþno
ideologizirano podobo generala Maistra, þe ne bi videli te negativne plati
spriþo prebujenega revolucionarnega vrenja med ljudstvom,« je zapisal
France Klopþiþ.12
Tokrat je imel Klopþiþ prav, vsaj deloma, þeprav mu tudi podoba
mariborskega in koroškega vojaškega upora 22. julija 1919 še zdaleþ ni bila
jasna, saj se tudi s tem ni nikoli temeljito ukvarjal. Maistrovega pripisa in
podpisa na smrtni obsodbi obeh upornikov v Mariboru julija 1919 res ne bi
smelo biti, ali ga naj vsaj ne bi bilo, toda to so spet posebna vprašanja, kot
je posebno vprašanje, þe tisti Maistrov pripis sploh ni bil ponarejen, kot je
bil prepriþan Maistrov priboþnik Ciril Skvarþa.13 Klopþiþ bi bil s tem novim
oþitkom Maistru prepriþljiv, þe bi ta deloval izvirno, kot sad raziskovalnega
dela, bil pa je dejansko samo rešitev v sili in poizkus najti nekaj novega,
ker so se prejšnji oþitki pokazali za neupraviþene in so propadli.
Vendar spet – kot reþeno – France Klopþiþ še zdaleþ ni bil tisti, od katerega
je bil odvisen odnos oblasti do generala Maistra.
Brez spomenika
Boj za priznanje pomena dejanj in osebnosti generala Maistra je bil
dejansko boj za njegov spomenik.
Borci za severno slovensko mejo so želeli spomenik svojemu generalu že
pred 2. svetovno vojno, takoj po vojni se k temu niso vraþali, saj tedaj ni bil
pravi þas za kaj takega, toda ob 40-letnici bojev za severno mejo leta 1958
so spomenik zares priþakovali. Oblast jih je skušala pomiriti z oglatim, za
tedanje þase zelo modernistiþnim granitnim spomenikom vsem borcem za
severno mejo, vendar ji ni uspelo. Na vsakoletnih sreþanjih so zahtevo po
spomeniku ponavljali vedno bolj odloþno.
12
13
Klopþiþ, Kritiþno…, str. 393.
Veþ o vojaškem uporu: J. J. Švajncer: Upor slovenskih vojakov 22. julija 1919 v
Mariboru in na Koroškem, Slovenska vojska 1918-19, Ljubljana 1990, str. 270287; J. J. Švajncer, Prispevek k podobi o vojaškem uporu v Mariboru leta 1919,
Kronika 30 (1982), št. 3, str. 214-224.
74
PRISPEVKI
Mariborski borci za severno mejo so se v sedemdesetih letih preteklega
stoletja zbrali vsako leto okoli 23. novembra ob obletnici razorožitve belozelene garde in popolnega slovenskega prevzema oblasti v Mariboru.
Sreþanje je bilo v obliki veþerje v kateri od mariborskih restavracij.
Dolgoletni predsednik borcev za severno mejo in nekdanji Maistrov
priboþnik Ciril Skvarþa je v uvodnem govoru povedal, koliko borcev je še
živih in nekaj o delovanju organizacije, posebej je pozdravil koga s SZDL
ali obþine, kot da bi bil kakšen pomemben gost. Vsakoletni veþer pa je
vedno zaznamoval dr. Ervin Mejak iz Celja, odloþen in neprizanesljiv
borec in govornik. Ko je dobil besedo, je jasno in glasno povedal, da
general Maister še vedno nima spomenika. Zaþel je zadržano in kot da ve,
da ne sme zaiti predaleþ, potem pa se je razvnel in nazadnje že prav glasno
in odloþno rohnel: Kaj se to pravi… In kdo je lahko proti!
Predstavnik oblasti je gledal v mizo, predsedniku Skvarþi je bilo na videz
nerodno, drugaþe pa si je mislil, naj le slišijo, drugi pa smo Mejaku
zaploskali že med govorom, najbolj gromovito pa na koncu. Potem smo bili
vsi zadovoljni, na vrsto je prišla juha in za njo vse drugo. Zdaj so slišali,
kar jim gre! Zdaj bodo pa spomenik zares morali postaviti!
Oblast je seveda slišala, njen predstavnik je o vsem poroþal dalje in potem
so poroþali tudi navzgor, v Ljubljano, toda premaknilo se ni. Do
naslednjega 23. novembra spet niþ.
Leta 1968 in 1969 smo mariborski študenti precej glasno zahtevali
priznanje zaslug generala Maistra, toda po odhodu naše generacije je vse
takoj potihnilo. Na to, da oblast študentom le dovoli veliko veþ kot drugim,
sem se spomnil nekaj let kasneje. Tedaj sem bil že na Veþeru. Imel sem
dobrega prijatelja, študenta Boruta Faleža. Takoj je bil za zamisel. S stene
sem snel in mu dal veliko Maistrovo sliko, ki me je spremljala še iz
študentskih þasov, kupila sva velik zvezek, on pa je od doma prinesel
leseno mizico in dva stola. Postavil jo je kar v samem centru Maribora na
Partizanski cesti malo pred Trgom svobode. Na mizici je imel Maistrovo
sliko, vpisno knjigo in napis, da mariborski študentje zbirajo podpise za
Maistrov spomenik. Ob Borutu je sedelo njegovo dekle, Irena, gimnazijska
s samimi peticami, oþmi kot spominþicami in zlatimi lasmi, lepa pa kot
najlepša slika. To je bilo marca 1977.
Miliþniki so šli mimo, vendar niso rekli niþesar, Mariborþani pa so se
ustavljali in podpisovali, tudi dodali, da res ni prav, ker Maister še nima
spomenika Sreþka Niedorferja sem poslal, saj sem bil tedaj urednik, da je o
75
PRISPEVKI
vsem tem nekaj napisal in študentska akcija se je znašla v Veþeru. Zdaj je
bila tako nekaj pravega in resniþnega.14
Borut Falež je pod zahtevo, da general Maister ob 60-letnici osvoboditve
Maribora dobi spomenik, v štirih dneh zbral 1626 podpisov. Knjigo s podpisi
smo odnesli predsedniku mariborske obþine Vitji Rodetu. Njegov oþe je bil
pomemben Maistrov oficir, v prijaznem pogovoru, ko smo podpise izroþali,
pa se nisem mogel izogniti þudnemu vtisu da je bil njegov sin svojþas pravi
mladinski aktivist in dobro ve, da iz vsega ne bo niþ. Kolikor sem poznal
stare mladinske aktiviste, so bili vsi dodobra zdresirani in so, naj so bili še
tako bistri, mislili predvsem samo z glavo tistih, ki so jim naroþali.
Leta 1978 s spomenikom zares še zdaleþ ni bilo niþ, Maistrovi borci so šele
potem preseneþeni dojeli, da so jim Maistra celo odnesli iz stavbe obþinske
skupšþine. Preseneþenje je bilo popolno. Oblastniki so odstranitev kipa
predstavili kot prestavitev na pomembnejše mesto nekje v Šentilju pri
osnovni šoli in priþakovali, da bo, tudi þe bo nekoliko pritajene zamere in
neškodljive jezice pri starih borcih, vse enako brez težav tudi konþano, saj
so vedeli, da jim nihþe niþ ne more in da lahko na oblasti poþnejo, kar
hoþejo. Zares odgovorni pa so bili tako ali tako samo navzgor.
V Mariboru je bil tedaj voditelj partijske organizacije in tudi dejanski
voditelj Maribora Jože Florjanþiþ, drugaþe z Dolenjske. Ob njem je bil
predsednik SZDL Gorazd Mazej, pravi Mariborþan.
Mariborski voditelji, ki so pred javnostjo (v imenu skritih naroþnikov
zgoraj) prevzeli vlogo odgovornih za odstranitev Maistrovega kipa iz
obþinske stavbe, vsega, kar so paþ poþeli, niso poþeli zato, ker bi se s tem
opredeljevali tudi do zgodovinske vloge v prid ali proti generalu Maistru.
Dejstvo je, da generala Maistra v mariborskih politiþnih krogih in ne kje
drugje sploh niso obravnavali in vrednotili, Maister je bil negativen že kot
tak in to je bilo nekaj samo po sebi razumljivega, nekaj, o þemer se ni niti
govorilo, saj je bilo že tako ali tako jasno in tudi ni bilo potrebno o tem
izgubljati nobenih besed, saj so o tem odloþili že drugi. Kdo? ýe bi kateri
od tedanjih mariborskih veljakov moral odgovoriti na to vprašanje, bi bil
zanesljivo zelo preseneþen, saj bi v trenutku spoznal, da odgovora nima.
Kdo neki pa je tam nekje zgoraj na republiški ali mogoþe še višji ravni
naravnost povedal ali mogoþe celo napisal ter naštel razloge, zaradi katerih
je Maister kot osebnost negativen, zakaj v Mariboru ne sme imeti
spomenika in zakaj mariborski þasopis Veþer o njem ne sme pisati. Ali pa
14
Maistru spomenik!, Veþer, 21. marca 1977; Maistru konþno le spomenik, Veþer,
24. marca 1977.
76
PRISPEVKI
da bi mariborski funkcionarji poznali kakšne strokovne polemike
zgodovinarjev o zgodovinski vlogi in poþetju generala Maistra!
Niþesar takega ni bilo.
Zato bo kdaj kateri od preuþevalcev, ko bo iskal resnico o tedanjih dogajanjih
v zvezi z Maistrom v Mariboru, na koncu naredil zelo preprost povzetek.
Brskal bo po dokumentih in þasopisih ter nazadnje ugotovil, da pri
dokumentiranem odnosu do Maistra in njegovega spomenika v Mariboru
lahko najde samo imena mariborskih funkcionarjev in še to bolj ali manj
posredno. Nobenega republiškega veljaka ne bo našel poleg. V starih
þasopisih bo prebral, kdo je bil mariborski obþinski partijski sekretar, ko so
leta 1978 odstranili Maistrov kip iz obþinske stavbe, þe bo malo razumel
sistem vladanja in odloþanja v tistih þasov, bo vedel, da je bilo pri politiþnih
vprašanjih skoraj þisto vseeno, kdo je bil takrat predsednik SZDL v mestu,
kdo župan in mogoþe še kdo predsednik obþinskega izvršnega sveta.
Seveda tudi ti niso imeli tedaj niþ proti temu, da mora Pirnatov Maister iz
obþinske stavbe. Pošteno povedano – v glavnem so bili za, kot so bili »za«
pri vsem, kar je prišlo po partijski liniji od zgoraj. Saj zato pa so tudi postali
in bili funkcionarji, drugaþni na takšna funkcionarska mesta niso mogli ali pa
vsaj na njih – þe so bili drugaþni – niso dolgo ostali. Logika sistema in
funkcionarstva je temeljila na absolutnem izhodišþu, da je vse, kar so odloþili
na samem vrhu, nedotakljivo in nezmotljivo. To je bilo še veþ kot samo
strankarska disciplina. Funkcionarji na obþinskih in drugih nižjih ravneh
preprosto niso niti pomislili, da bi lahko o neþem »politiþnem« (Maister pa je
bil oþitno »politiþen«), razmišljali drugaþe kot tisti na vrhu.
ýe bi mariborskim funkcionarjem leta 1978 ukazali (kaj ukazali, samo
namignili), da morajo biti za Maistra in ne proti njemu, bi bili vsi v en glas
zanj in tudi zares iskreno, kot so bili prej proti njemu, saj je bila takšna
politiþna linija. Tako bi zanesljivo bilo z vidika njihove ubogljivosti, kljub
temu pa ostaja zelo zanimivo vprašanje, ki ga še zdaleþ ni mogoþe doreþi,
koliko pa so bili mariborski funkcionarji tudi sami in intimno zares proti
generalu Maistru. Za þisto neodgovorne jih ni mogoþe razglasiti, saj bi bilo
to videti nekako tako, kot da jih imamo za neprištevne.
Prej ali slej bo zanesljivo nastala posebna študija o mariborskih oblastnikih
in (samo)vladanju Mariboru po letu 1945. Najverjetneje bo dala tudi del
odgovora na vprašanja o odnosu mariborskih oblastnikov do spomina na
generala Maistra. Seveda bo potrdila njihovo vlogo izvrševalcev vsega, kar
je prišlo od zgoraj, dodala veliko o tem, da so bili številni za mariborske
voditelje postavljeni kot prišleki od drugod in zato z mestom niso þutili, pri
77
PRISPEVKI
starih Mariborþanih pa bo zanesljivo našla, þe bo nekoliko zagrebla pod
površino, sledi mariborskega socialdemokratskega nemþurstva iz þasov
Avstro-Ogrske. Mariborska avstroogrska socialdemokracija je bila
popolnoma v službi nemško nacionalnih ciljev. Oþetje so potem sovraštvo
do Maistra prenesli na sinove. Predstavili so jim ga kot nasilnika, niþ pa
dodali, da so šli 27. januarja 1919 na mariborski Glavni trg pod nemškimi
in ne rdeþimi zastavami.
Pripisovanje vse odgovornosti za slab odnos do spomina na generala Maistra
v Mariboru višji politiþni liniji in ukazom od zgoraj bi bilo mogoþe, þe ne bi
vedeli za drugaþen odnos do Maistra v njegovem rojstnem mestu Kamniku.
Tudi kamniški funkcionarji so imeli nad seboj iste republiške voditelje pa so
Maistru vendar postavili lep in velik spomenik. Torej je bilo nekaj narobe
tudi v samem Mariboru in pri mariborskih oblastnikih. Pomisleki proti
Maistru pri kakšnem Kardelju, Kraigherju, Šentjurþevi ali še kom so bili
dejansko samo potrditev tega, kar so hoteli tudi nekateri mariborski
funkcionarji sami. Potomci mariborskih nemþurjev niso mogli pozabiti
sovraštva do Maistra in ne spomina na izgubljeni boj – za Avstrijo.
Leta 1978 se je ob proslavljanju 60-letnice bojev za Maribor in severno
slovensko mejo z vidika oblasti zgodilo, kar se je paþ zgodilo, in tudi
oblastniki so na vse gledali kot na nekaj bežnega. Kot je prišlo, bo tudi odšlo.
Takrat pa so se zmotili. Preveþ so bili zaverovani vase in nedotakljivost
svoje oblasti.
Po prvem preseneþenju so borci za severno mejo dojeli, kaj se je zgodilo.
Mariborskih mestni partijski šef in republika starih možakov in njihovih
zamer seveda nista upoštevala, toda Lojze Ude v Ljubljani pa je bil þisto
nekaj drugega, enako dr. Makso Šnuderl, eden od ustanoviteljev OF. Njima
najvišji voditelji niso mogli zapreti vrat, še posebej ne zato, ker so – toliko
poštenih pa je bilo med njimi – vedeli, da so – vsaj nekateri - tokrat zares
preveþ goljufali in šli predaleþ.
Lojze Ude je vse to popisal takole: »Ko sem spomladi 1977 slišal, kako
þudno je v mariborskih politiþnih krogih razpoloženje glede spomenika
Maistru, sem se obrnil na Republiško konferenco SZDL v Ljubljani s
predlogom, da se zadeva razþisti. Nato je bil 21. septembra 1977 pri
Republiški konferenci SZDL sestanek, ki mu je predsedoval predsednik
Republiške konference tov. Ribiþiþ. Udeležili so se ga še: Gorazd Mazej,
predsednik mariborske obþinske konference SZDL, tedanji predsednik
mariborske obþinske skupšþine Rode, zastopnik ZZB NOV, Fajfar, dr.
Šnuderl in jaz. Dogovorjeno je bilo, da naj bo mariborska univerza
78
PRISPEVKI
organizatorica simpozija o bojih za severno slovensko mejo 1918/19 in o
generalu Maistru (ta simpozij bo menda odpadel, ker bo konec septembra v
Mariboru zborovanje zgodovinarjev), da naj bo osnovna šola, ki se gradi,
poimenovana po borcih za severno mejo 1918/19, pred to šolo pa naj bo
postavljen spomenik skupine borcev za severno mejo, figuralno (torej ne
reliefno, kakor je to na kamnitem bloku, ki stoji na križišþu Maistrove in
heroja Tomšiþa ulice), iz katere izstopa Maister kot njihov poveljnik. Jeseni
1978 naj bi bilo organizirano v Mariboru tudi sreþanje borcev za severno
mejo. Tak je bil dogovor 21. sept. 1977. Ko sem nato slišal, da tov. Mazej
kot menda odloþilna osebnost v tej zadevi ne upošteva dogovora 21. sept.
1977, da ga zlasti briskira glede spomenika in ko sem v Veþeru 19. maja
1978 bral poroþilo o programu proslave, sem se ponovno obrnil na
Republiško konferenco SZDL. Zadnjikrat sem govoril s tov. Ribiþiþem 5.
junija. Dobesedno je ponovil zlasti dogovor o poimenovanju šole, ki se
gradi (ne tiste, ki je šele v naþrtu, menda Tabor 2) po borcih za severno
mejo in o spomeniku pred njo, skupine borcev, iz katere izstopa Maister kot
njihov poveljnik. Dal mi je dovoljenje, da se v razgovorih v Mariboru
sklicujem na to njegovo izjavo …«15
Iz Udetove predstavitve dogajanja je mogoþe razbrati, da se je v zvezi s
spomenikom javno odloþalo pri Mitji Ribiþiþu na Republiški konferenci
SZDL, nejavno pa še kje drugje, saj se drugaþe ne bi moglo zgoditi, da
predsednik mariborske SZDL Mazej ne bi ubogal predsednika republiške
SZDL Ribiþiþa. Ker je Mitja Ribiþiþ Lojzetu Udetu dovolil, da se javno
sklicuje na dogovor pri njem, je Ribiþiþ s svojo obljubo mislil resno,
drugaþe od njega pa je oþitno mislil nekdo drugi in tako moþan, da se mu ni
bilo treba ozirati na dogovor pri Ribiþiþu (razen þe dopustimo možnost, da
se je Ribiþiþ sprenevedal?).
S tem, da so borce za severno mejo leta 1978 tako oþitno ogoljufali in
požrli dane besede, pa so šli tedanji oblastniki predaleþ. Preveþ so se
zanašali na vsemogoþnost in nedotakljivost svoje oblasti, kar se rado
dogaja v vseh þasih in sistemih vsem oblastnikom, ki dolgo vladajo. Zato
so prezrli, da pa vendarle vladajo v sistemu, ki razglaša demokratiþnost in
da je že zaradi sebe in prepriþljivosti ne more zanikati takrat, ko postane
nedemokratiþnost preveþ oþitna, zlasti þe je vse skupaj takšne vrste, da
zadeve ni mogoþe utišati z represijo, policijo in zapori.
Po prvem preseneþenju in osuplosti, je prišlo v naþinu razmišljanja borcev
za severno mejo do miselnega preloma. Zmerna struja v njihovih vrstah, ki
15
Pismo Lojzeta Udeta avtorju dne 9. junija 1978.
79
PRISPEVKI
je prej mirila odloþneže in zagovarjala prijaznost uslužnost do oblasti, ki bo
tudi edina pripeljala do zaželenih ciljev in nazadnje tudi do priznanja
generala Maistra, je zdaj izgubila. Njena taktika se je pokazala kot
popolnoma neuspešna. Zato so prišli v organizaciji do veljave odloþneži, za
katere je prej marsikateri mislil, da so prenapeti, ko so poudarjali, da je
treba zahtevati in ne prosjaþiti, povedati odloþno, jasno in glasno. Na
njihovo stran se je nagnil tudi marsikateri izmed prejšnjih zmernežev. Zelo
prizadet je bil tudi Lojze Ude.
V takšnih razmerah je postal najbolj glasen gromovnik upokojeni odvetnik
dr. Ervin Mejak iz Celja. Kar je povedal, je povedal natanko tako, kot je
mislil, þasopisom pa je neprestano pošiljal tudi razna pisma o generalu
Maistru. V boj za priznanje generala Maistra je svojo silno energijo usmeril
tudi pravnik prof. Janko Kuster iz Maribora, star partizan in dodobra
preizkušen na Golem otoku. Njega še zdaleþ ni bilo mogoþe kar tako obiti,
bil pa je tudi izjemen organizator in poznavalec pravil igre tedanjega
politiþnega sistema.
Z zahtevami po Maistrovem spomeniku v Mariboru so borci za severno
mejo zaþeli zelo odloþno leta 1982. V borþevskem tedniku TV-15 so se
vrstile prave polemike.
Aprila je dr. Mejak objavil pismo z naslovom Resnica o generalu Maistru
Med drugim je zapisal: »Velika krivica za zgodovino slovenskega naroda
je, da doslej še ni bil postavljen osvoboditelju Maribora, generalu Rudolfu
Maistru, v središþu mesta Maribora dostojen spomenik. Krivica zadene tudi
vse nas, njegove borce. Obenem pomeni to sramoto za mesto Maribor, ki
ne zna ceniti velikanske zasluge generala Rudolfa Maistra in spoštovati
spomina in slave tega najveþjega slovenskega moža onih þasov.16
Avgusta 1982 se je v borþevskem glasilu oglasil Marjan Medvešþek iz
Ljubljane. Kot je zapisal o odstranitvi Maistrovega kipa iz Maribora, se je
»na tihem kip znašel v Šentilju brez naše vednosti. Zato smo zmedeni in
preseneþeni, z obþutkom prikrivanja neke resnice. Mariborski delegat je po
vsem tem izjavil, da je pri mariborskih funkcionarjih nemoþen, þeš da je
nek republiški funkcionar kot narodni heroj spraševal, zakaj še držimo in ne
odstranimo kipa tega þloveka, ki je leta 1919 dal streljati komuniste. Veþini
navzoþih je zaprlo sapo …«17
Na to se je oglasil France Klopþiþ: »Zgodovina je kruto zaþrtala loþnico:
general Maister je nasproti zunanjemu sovražniku šþitil slovensko ljudstvo,
16
17
Resnica o generalu Maistru, TV-15, 8. aprila 1982, str. 2.
Spomenik generalu Maistru v Mariboru, TV-15, 5. avgusta 1982, str. 3.
80
PRISPEVKI
ko pa se je to ljudstvo v splošnem revolucionarnem vrenju po prvi svetovni
vojni uprlo stari oblasti, je nastopil proti ljudstvu; tekla je kri. Zato moramo
videti v generalu Maistru dobre in slabe strani, ne pa absolutnega
vzornika.…«18
Klopþiþa je takoj in odloþno zavrnil primarij dr. Ciril Porekar, Maistrov
borec in nosilec partizanske spomenice 1941, njegovo pismo pa je
podpisalo še osem podpisnikov. »Omenjenemu þasopisu in Francetu
Klopþiþu v brk povemo, da nas je še kar lepo število Maistrovih borcev tudi
v Mariboru še živih in da smo mi zgodovina … Naš spomin je še dovolj
živ, da trezno in objektivno gledamo v þase tistih zgodovinskih dni in se
upiramo nepravilnim dognanjem »znanstvenega« zgodovinopisja …
Socialdemokrati iz mariborskih železniških delavnic niso bili nikakršni
marksisti, temveþ zagrizeni hujskaški nasprotniki Slovenije …«19
Še bolj odloþen pa je bil spet dr. Ciril Mejak: »Klopþiþevo pisanje, da se je
takrat ljudstvo po prvi svetovni vojni uprlo stari oblasti in da je proti temu
ljudstvu nastopil general Maister, je neodpustljiva huda žalitev enega izmed
najveþjih slovenskih mož ene dobe! Tako pisanje je demagoško in škoduje
v najveþji meri ugledu pisca! Kri sploh ni tekla takrat in zlasti ne zaradi
delovanja generala Maistra. S temi besedami je prizadel pisec ne le
sorodnike pokojnega Maistra, temveþ vse njegove borce, ki bi gotovo ne
stali za njim, þe bi poþel kaj slabega. Zadeva spada pred ljudsko sodišþe.
Kako more pisec, ki takrat še živel ni, prihajati na dan s takšnim stališþem v
nasprotju z vsemi jasnimi dokazi o pravilnem ravnanju generala Rudolfa
Maistra!… Sedaj smo Maistrovi borci konþno zvedeli, kdo je tudi med
tistimi, ki nasprotujejo poþastitvi spomina na generala Rudolfa Maistra s
spomenikom v Mariboru.«20
Že s tem zadnjim Mejakovim pismo je uredništvo dolgo odlašalo, kot kaže
datum objave, oþitno pa se je tudi odloþilo, da konþa s polemiziranjem (pri
þemer je o tem v skladu s tedanjim naþinom vladanja povprašalo tudi kam
navzgor).
Mejak je sicer Maistrovega nasprotnika odkril v Francetu Klopþiþu, vendar
je o tem vedel še kaj veþ in da dejansko naj ne bi šlo za Klopþiþeve
ugotovitve. Zapisal je, da »slonijo samo na lažeh nekega Filipiþa Franca, o
katerem je znana njegova preteklost, saj tudi Škvarþa ve, kako je z njim,
18
19
20
O spomeniku generalu Maistru, TV-15, 26. avgusta 1982.
O vlogi generala Maistra v Mariboru, TV-15, 30. septembra 1982.
Resnica o generalu Maistru, TV-15, 4. novembra 1982.
81
PRISPEVKI
Filipiþ je kriv, da je vse to natolcevanje nastalo. O tem mi je iz Maribora
dosti in še pred nekaj dnevi zopet pisal …«21
Partijski zgodovinar tedanjega zgodovinopisja v þasu predsednice
zgodovinske komisije CK ZKS Lidije Šentjurþeve je bil France Filipiþ.
Mejak ni natanþno opredelil, katero Filipiþevo pisanje naj bi bilo lažno in s
katerim natolcevanjem je Filipiþ povzroþil slab odnos do Maistra.
V vsakem primeru pa je bila velika novost že to, da se je o generalu
Maistru polemiziralo javno, tako o razlogih proti njemu kot v njegovo
korist. Še pred nekaj leti bi bilo nekaj takega nemogoþe. Torej se je nekaj
moralo spremeniti þisto tam zgoraj, v vrhovih oblasti.
Kaj se je tedaj spremenilo in zgodilo, da so že v prvi polovici osemdesetih
let zaþeli generala Maistra obravnavati vedno manj kritiþno in mu nazadnje
leta 1987 v Mariboru, v mestu, kjer je bilo njegovo ime posebej
prepovedano, celo odkrili spomenik?
Kaj se je zgodilo, da se je potem zares in samo nekaj let po tistem, ko je bil
Maister negativen, da bolj ne bi mogel biti, politiþna linija nenadoma
spremenila in da je osvoboditelj Maribora že leta 1987 v svojem mestu
dobil celo spomenik, o þemer so samo nekaj let prej lahko sanjali samo
najbolj zavzeti in neizprosni Maistrovi pristaši.
Kaj se je zares zgodilo, da se je odnos do Maistra nenadoma spremenil?
Na prvi pogled bi bilo mogoþe odgovoriti, da je bil spremenjeni odnos do
spomina na generala Maistra posledica demokratizacije v družbi, novih
odnosov in razmer. Zanesljivo bi tako odgovoril kateri od naših uradnih
zgodovinopiscev, þe bi moral odgovoriti, in bi dodal še kaj globokega o
strukturalnih spremembah v svetu, Jugoslaviji in še kje.
Poskusi razlag dogodkov iz preteklosti težko veljajo za absolutno resnico,
zato je tudi moj pogled na obravnavana vprašanja samo moj in dejansko
tudi samo poizkus morebitne razlage, toda – to je pa res – þe ne bi bil vanj
prepriþan, ga ne bi ponujal.
Do spremenjenega odnosa do generala Maistra ni prišlo zaradi veþje
demokratizacije v Jugoslaviji, saj tisti, ki smo tedaj vse to doživljali,
pomnimo, da je v zaþetku osemdesetih let prišlo pri nas prej do politiþne
ohladitve in ne otoplitve, þe demokratizacijo tako imenujemo. Proti
Albancem na Kosovu so šli jugoslovanski tanki in v zveznem
okupacijskem odredu na Kosovu so stalno sodelovali tudi slovenski
miliþniki. Doma pa smo vedno bolj þutili, da bo naslednja na vrsti
Slovenija.
21
Dr. Ervin Mejak, pismo avtorju z dne 17. novembra 1982.
82
PRISPEVKI
Zato se je moralo zgoditi nekaj drugega, kar je mogoþe povezati s
spremenjenim odnosom do generala Maistra. Tito se z Maistrom in
njegovim spomenikom v Mariboru gotovo ni ukvarjal, zato je bila njegova
smrt leta 1980 pri tem (ne pa pri drugem) nepomembna. Zanesljivo je bilo
bolj pomembno, da je leta 1979 odšel s slovenskega politiþnega prizorišþa
glavni slovenski ideolog in nesporni politiþni voditelj Edvard Kardelj.
Odšel je zastopnik teorije o splošni kontrarevoluciji na Slovenskem ob
propadu Avstro-Ogrske, v kontrarevoluciji so vsi – razumljivo – ki v njej
sodelujejo, samo kontrarevolucionarji, tako tudi katerikoli general. Pri tem
je subjektivna krivda popolnoma nepomembna, to je objektivno dejstvo in
z vidika revolucionarne teorije popolnoma nesporno.
ýe je bila razlaga na sestanku mariborskega politiþnega vodstva leta 1978
resniþna, potem je moral Pirnatov bronasti Maister iz obþinske hiše po obisku
Sergeja Kraigherja v Mariboru in njegovega preseneþenja, ko je moral mimo
kipa v pritliþju obþine. Sergej Kraigher seveda ni bil kdorkoli. V Mariboru je
imel popolnoma zvesto politiþno garnituro na oblasti in v njenem ozadju.
Ustvaril si jo je deloma že med vojno, ko je bil na tem obmoþju partijski
sekretar, deloma pa po vojni. Ko je bila poleti 1945 mariborska partijska
organizacija razpušþena, kar je bil za tedanje razmere izreden in skrajni
ukrep, je prišel Sergej Kraigher, da naredi red. In ga tudi je.
Od leta 1967 do 1974 je bil predsednik slovenske skupšþine, od 1974 do
1979 pa predsednik predsedstva Socialistiþne republike Slovenije.
Leta 1979 je odšel v Beograd!
Zgodila pa se je še ena zelo zelo pomembna sprememba. Odšla je še ena
oseba, ki se v zvezi z Maistrom skoraj gotovo ni javno izpostavljala, kljub
temu pa je bil Maister zanesljivo v njeni pristojnosti v okviru delovnih
nalog. Leta 1980 je prenehal mandat predsednici komisije CK ZKS za
preuþevanje zgodovine Lidiji Šentjurc, drugaþe ženi Sergeja Kraigherja.
Komisijo je vodila od leta 1969 do 1980 in v tem obdobju je vse
pomembnejše, kar se je ali pa se ni zgodilo v slovenskem zgodovinopisju,
potekalo pod njenim vodstvom. Tudi potem je še prihajala na sestanke
zgodovinske komisije in kar je rekla, je bilo dokonþno, toda prejšnje vloge
le ni imela veþ. Samo enkrat sem bil kot novinar na seji te zgodovinske
komisije, vendar nikoli ne bi mogel pozabiti, kako majhni in nebogljeni so
bili ob odloþni pojavi Lidije Šentjurþeve vsi najpomembnejši slovenski
doktorji zgodovine, najveþje zgodovinopisne veliþine in navzven za javnost
nesporne avtoritete.
83
PRISPEVKI
Zgodovinska komisija CK ZKS je imela v þasih Lidije Šentjurþeve roko
nad vsem v slovenskem zgodovinopisju in sploh v zvezi z zgodovino.
Samo po njeni izrecni volji je lahko prišel v tako ugledno publikacijo, kot
naj bi bil Zgodovinski þasopis, tako pritlehen napad na generala Maistra,
kot si ga je dovolil Joško Slobodnik. Zanj in njegova leta je bil razumljiv,
da pa je bil objavljen v Zgodovinskem þasopisu, to pa še zdaleþ ni bilo
nekaj, kar bi bilo odvisno od starega, bolnega upokojenega oficirja
kraljevine Jugoslavije.
Tudi France Klopþiþ, naj je bil še tako samonikla in pokonþna osebnost,
svojih negativnih stališþ o generalu Maistru ni mogel razširjati mimo
predsednice zgodovinske komisije CK ZKS, ne nazadnje je bil tudi v takšni
službi.
Tako bo skoraj zanesljivo držalo, da sta bila za omogoþitev drugaþnega
odnosa do spomina na generala Maistra pomembna bolj kot vse drugo
odhoda Sergeja Kraigherja in Lidije Šentjurþeve z dolžnosti, kjer sta imela
možnost odloþati tako o slovenski republiki kot o zgodovinskih vprašanjih.
Prevrednotenje generala Maistra pa je slovenska politika opravila zelo
elegantno.
Nobene rehabilitacije, še manj imenovanja tistih, ki so dolga desetletja
onemogoþali spoštljiv spomin na osvoboditelja Maribora in severne
slovenske meje na Štajerskem in vzhodnem Koroškem.
Demokratizacija v zvezi z Maistrom je potekala po tedanjih splošnih
naþelih vladanja. Nekje zgoraj so se za zaprtimi vrati nekaj dogovorili,
potem pa vse skupaj predstavili javnosti kot posledico delovanja in
odloþanja v okviru SZDL ali drugih organizacij in forumov socialistiþne
demokracije. Pri tem pa so – in to je bilo zelo pomembno – že takoj v
zaþetku poskrbeli, da bo vsa stvar v rokah pravih ljudi; da ne bi kaj ušlo
izpod nadzora ali se obrnilo drugaþe, kot so že odloþili. Doloþen je bil
Maistrov »biograf«, doloþeni so bili »ustrezni« nosilci celotne akcije in
tako je Maister dobil nenadoma nove preuþevalce in zagovornike. V
þasopisih je bilo prav lepo videti, kako demokratiþen boj za spoštljiv
spomin na generala Maistra zmaguje in kako ugledna imena sodelujejo pri
tem. Prejšnjih, jezljivih in oblasti neprijetnih samosvojih Maistrovih
zagovornikov pri tem nenadoma ni bilo nikjer ali pa jim je bila namenjena
vloga nepomembnih sopotnikov, da bo vse skupaj videti bolj resniþno.
S tem smo se sprijaznili, kaj pa bi drugega.
Najprej sploh nismo niti takoj dojeli, kaj se dogaja, potem pa je bilo že tako
ali tako vseeno.
84
PRISPEVKI
Pobudo je prevzela Zveza zgodovinskih društev Slovenije:
»Odprto pismo Zveze zgodovinskih društev Slovenije
Po sklepu seje izvršnega odbora Zveze zgodovinskih društev Slovenije z
dne 6. 3. 1986 pošilja predsedstvo Zveze Mestni konferenci Socialistiþne
zveze delovnega ljudstva Maribor naslednje odprto pismo: Zveza
zgodovinskih društev Slovenije, ki združuje dvanajst društev poklicnih
zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine po vsej Sloveniji, se pridružuje
javnim zahtevam za þimprejšnji uspešni zakljuþek akcije za ponovno
postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru v mestu Mariboru. O
nekaterih odprtih vprašanjih bojev za slovensko severno mejo po prvi
svetovni vojni smo slovenski zgodovinarji razpravljali na svojem 19.
zborovanju v Mariboru jeseni 1978. Referati in razprave ob okrogli mizi so
s poroþilom o rezultatih diskusije objavljeni v naših revijah Zgodovinski
þasopis (32/1978, št. 4, str. 491-497 in 33/1979, št. 3, str. 385-405) in
ýasopis za zgodovino in narodopisje (jubilejni zvezek 1-2/1979) in so tako
dostopni vsej slovenski javnosti. Sodbo zgodovinarjev in priznanih javnih
delavcev o zaslugah generala Maistra je mogoþe prebrati tudi v
Spominskem zborniku ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo
1918-1919 (Maribor 1979), v katerem so naštete tudi številne slovenske
obþine, ki so Maistrovim borcem podelile domicilno pravico. Nesporno je,
da ima general Rudolf Maister bistveno zaslugo za osvoboditev Maribora
in z njim pomembnega dela slovenskega ozemlja. Ob razpadu habsburške
monarhije je na Slovenskem skoraj samo on razumel, kaj je treba storiti.
Potrebne priprave za postavitev spomenika je treba pospešiti, kajti prav bi
bilo, da bi še kdo Maistrovih borcev doþakal njegovo odkritje. – Zveza
zgodovinskih društev Slovenije, predsednica Marija Oblak-ýarni«22
Tako kot je bilo treba, se je odzval tudi Maribor:
»Stališþa SZDL Maribor o postavitvi spomenika generalu Maistru v
Mariboru
Na svetu za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izroþil ter za
spomeniško varstvo pri predsedstvu mestne kongference SZDL Maribor so
razpravljali o pobudah za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru v
Mariboru. Svet je menil, da je imel general Rudolf Maister pomembno
vlogo v boju za našo severno mejo in da je ta njegova vloga v Mariboru že
bila ocenjena z zgodovinskega stališþa in da ni sporna… Svet je ocenil, da
obstojeþa obeležja ne poudarjajo v zadostni meri osebni pomen generala
Rudolfa Maistra v boju za Maribor in severno mejo. Menil je, da bi bilo
22
TV-15, 17. aprila 1986, str. 3.
85
PRISPEVKI
prav, da v Mariboru, ki je najtesneje povezan z njegovo vlogo v prevratnih
dneh, generalu Rudolfu Maistru postavimo ustrezen spomenik. O tem
stališþu sveta je razpravljalo tudi predsedstvo mestne konference SZDL
Maribor. Ugotovilo je, da je bila vloga generala Rudolfa Maistra v bojih za
severno mejo 1918-19 z zgodovinskega stališþa že ocenjena in ni sporna …
Zato po mnenju predsedstva niso sprejemljivi poskusi prikazovanja, da
Maribor nima ustreznega odnosa do teh prelomnih zgodovinskih dogodkov
in osebnosti generala Maistra …«23
In tako dalje in dalje. Uteþeni stroj je tekel kot že neštetokrat prej. Nastali
so odbori in pododbori, sestajali in na videz odloþali, na sestankih pa se je
hitro pokazalo, ko smo pomislili, da bi lahko bilo kaj drugaþe, da je vse že
tako ali tako odloþeno in da je ves »demokratiþni« postopek samo zaradi
navideznega pokritja odloþitev. Zato se sploh ni bilo mogoþe pogovarjati o
prostoru, kjer bo spomenik stal, saj je bilo oþitno sklenjeno, da ne sme biti
v samem centru in na najvidnejših mestih in da je lahko v najboljšem
primeru kje v parku pred gimnazijo. Tudi o velikosti ali še manj o Maistru
na konju se sploh ni bilo mogoþe pogovarjati, saj so oþitno tudi odloþili, da
spomenik ne sme biti prevelik.
Tako se je na primer delovna skupina za postavitev spomenika generalu
Maistru, vodil jo je dr. Vladimir Braþiþ, tretjiþ sestala 27. oktobra 1986 v
Domu družbenopolitiþnih organizacij v Mariboru. Borci za severno mejo so
menili, da je sestanek te komisije pravi prostor za uveljavitev njihovih
predlogov in zahtev. Zmago Porekar je delovno skupino seznanil s stališþi
Republiškega odbora Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo in s
svojimi osebnimi stališþi, od vsega tega pa je prišlo v zapisnik samo, da je
»delovna skupina po daljši razpravi v osnovi zavrnila nekatere kritiþne
pripombe…«24 Da bi zabrisala sled za kritiþnimi pripombami, ki jih je
morala zavrniti po »daljši« razpravi, jih v zapisniku ni niti naštela.
Še manj, da bi naštela predloge ali pripombe glede kraja, kjer naj spomenik
stoji. Tudi to je bilo že prej odloþeno, saj je v zapisnik prišlo samo:
»Predsednik delovne skupine je prisotne seznanil s pripombami k izbrani
lokaciji spomenika. Delovna skupina je sprejela stališþe, da pripombe le
registriramo, spremeniti lokacije namreþ ni veþ možno zaradi poziva
umetnikom.«25 Niþ o tem, katere so bile te pripombe, kot razlog proti tudi
23
TV-15, 17. aprila 1986, str. 3.
Zapisnik 3. redne seje delovne skupine za postavitev spomenika z dne 27.
oktobra 1986.
25
Zapisnik 3. redne seje delovne skupine za postavitev spomenika z dne 27.
24
86
PRISPEVKI
nobenega argumenta, paþ pa samo izgovor, da je bil umetnikom že dan
poziv.
Tako je potem res nastal spomenik, ki je bil v mestu, vendar nekoliko ob
strani. Bil je bronasta podoba generala, vendar ne prevelika in ne na konju.
Tudi ni bil v uniformi slovenske vojske, paþ pa kar lepo kot
starojugoslovanski general, za modeliranje sablje je Zmago Porekar posodil
kar svojo sabljo, ki jo je spravil kot nekdanji rezervni oficir kraljeve vojske.
Bil je lep in sonþen dan, ko so spomenik odkrivali. Igrala je muzika, obrazi
so radostno sijali, po umito modrem nebu so se vozili beli, okrogli oblaki,
veliko smo ploskali in proslava je bila takšna kot vse druge, kot da je
general ena sama svetla in veþno enaka zgodovinska osebnost.
Niþ o tem, da je bil skoraj še vþeraj nekdo, o katerem se ne sme niti
govoriti. Tudi niþ o tistih, ki so v imenu oblasti za to poskrbeli in skrbeli.
Na proslavi ob 70-letnici bojev za severno mejo je leta 1988 v Mariboru
govoril predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. On si ni, vsaj da
bi jaz vedel, nikoli prej v zvezi z Maistrom umazal rok, lahko bi kaj
povedal, vendar je ostal samo pri tem, da je dejal:
»..ýeprav je preteklo že 70 let od teh pomembnih dogodkov, ki so se
dogajali prav tu na bregovih Drave, þeprav pravim, je preteklo že toliko let,
moramo vendar ugotoviti, da tem tako pomembnim dogodkom za našo
narodno usodo doslej nismo dajali pravega javnega mesta. Mogoþe je bilo
to posledica velike zapletenosti, v kateri so se ti dogodki dogajali, v þasu
razpadanja stare monarhije, v þasu velikega socialnega vretja, ko še toliko
socialnih, razrednih, politiþnih, ideoloških in vseh mogoþih drugih nasprotij
ni bilo razþišþeno, pa je bilo mogoþe težko zgodovinarjem, verjetno pa še
bolj politikom, razþistiti, kaj je zrno in kaj je ljulka. Oddvojiti to, kar je za
našo zgodovino in našo samobitnost bistveno in važno, od tega, kar je paþ
þasovno in kar þas in zgodovina prikrije in opere …«26
Torej je Janez Stanovnik le vedel, da so bili politiki tisti, ki v zvezi z
Maistrom niso znali razþistiti, kaj je zrno in kaj ljulka, toda kot eden izmed
njih, je vse to odpravil z nekaj besedami, kot z zamahom roke, da ne bi bil
preveþ doloþen in da ne bi katerega prizadel. Kar je bilo, je paþ bilo,
najbolje pa je, da se naredimo, kot da ni bilo niþ, saj je dandanes vseeno…
Potem so si najprej poþasi in v samostojni Sloveniji vedno bolj pogosto
sledile proslave, kjer so se k spominu na generala Maistra poþasi prilepili
26
oktobra 1986.
Stane Kocutar, Pred viharjem, Vojnozgodovinski zbornik št. 8, Logatec 2002,
str. 110-116.
87
PRISPEVKI
vsi mogoþi politiki, veljaki in preraþunljiveži, kot je verjetno vedno tako
bilo in bo tako tudi ostalo.
Ko sem gledal katerega tistih, ki so bili še pred nekaj leti na þisto drugi
strani, kako resnega obraza je in kako spoštljiv, sem najprej pomislil, saj to
ni res, potem pa se takoj popravil. Seveda je res in zakaj neki bi tudi bilo
drugaþe. Takšni paþ smo in oþitno je to bolj þloveško in normalno kot pa
kaj drugega.
Tako sem si dejal, na Maistrove proslave pa vseeno veþ ne hodim.
Mogoþe pa je s proslavami vse lepo in prav in so takšne kot paþ vse
proslave, le da je z menoj nekaj narobe. Toda grdo misel raje odženem …
Epilog
Veþer pred razglasitvijo samostojne Slovenije so Pirnatovega bronastega
Maistra vrnili nazaj v pritliþje mariborske obþinske hiše. Vrnil se je tja, od
koder je moral najprej leta 1941 pred Nemci in potem spet leta 1978 zaradi
þisto drugih nasprotnikov.
V samostojni Sloveniji je general Maister konþno dobil svoj prostor tudi v
slovenski prestolnici. Kaj prostor, zdaj je dobil v Ljubljani kar dva
spomenika! Eden stoji pred železniško postajo in drugi pred ministrstvom
za obrambo. Oba Maistra sta na konju, kot so nekoþ borci za severno mejo
le sanjali v svojih željah.
Tako je skoraj vse kot v lepi pravljici, kjer je konec vedno sreþen. Svetla
Maistrova podoba je nazadnje zmagala in grdi nasprotniki so bili kaznovani
s tem, da je namesto enega spomenika nastalo kar veþ bronastih Maistrov.
Res kot v pravljici …
… toda ali ne samo na prvi pogled?
Ali je moþna, nevidna roka iz ozadja segla tudi v naš þas ali pa je bilo kaj
drugega, toda bronasti spomenik pred železniško postajo, ki bi naj bil
poklonitev prestolnice vélikemu generalu, je nastajal nekako tako kot
mariborski spomenik, s podobnimi zapleti in – nenavadno – spet so bila
zraven nekatera ista imena, ki so že leta 1987 pri mariborskem spomeniku
pomagala, da ni bil bronasti general prevelik in podoben lepim
spomenikom vojskovodjem in generalom po svetu (naš je celo bos!), da ni
bil preveþ vojaški in imeniten, da ni bil na preveþ vidnem mestu in da je bil
prav obrnjen. Kar jih je podobnih spomenikov na Dunaju, v Parizu in še
kje, vedno stoje pravokotno na dvorec ali drugo veliko stavbo, þe so sredi
avenije, so v njeni osi. Ljubljanski Maister pa, kot da Slovenci nismo videli
še nobenega spomenika po svetu, stoji kar vzporedno s kolodvorom, da ne
88
PRISPEVKI
bi bil »narobe« obrnjen. Zato ne gleda proti severu, proti svoji in naši
narodni boleþini, neizpolnjeni Koroški, paþ pa nikamor drugam kot nekam
dol proti Zagrebu. Seveda, kot so rekli pri spomeniku v Mariboru, da ne
sme biti obrnjen proti Avstriji.
Da bi ga obrnili vsaj proti Mariboru, proti mestu, ki še zdaleþ ne bi bilo pod
Ljubljano, þe ne bi bilo prav Maistra. Toda ne! Nevidna roka je spet segla
in odloþila – kot da ni bilo nobene pravljice s sreþnim koncem.
Kot da se ni konþala, ampak so jo konþali po svoje in tako, kot so to poþeli
prej in poþnejo še vedno.
Ali ima zgodba o poti do priznanja generala Maistra tudi kakšno sporoþilo
ali nauk našim þasom?
Težko reþi, þeprav se, naj še tako noþemo verjeti, marsikaj v zgodovini
nenehno ponavlja. Slovenci, þeprav si ob vsaki narodni ali razredni
revoluciji dopovedujemo, da smo postali drugaþni, ostajamo vedno bolj ali
manj enaki. Predvsem smo veþno neizmerno nezadovoljni sami s seboj, s
svojo majhnostjo, svetovno nepomembnostjo, neprepoznavnostjo (kot da
bi, kdo ve zakaj, vsi morali vedeti za nas) in vedno znova si išþemo nove
gospodarje in verjamemo vanje ter v nekaj, þesar ni, ko rinemo pod njihovo
peto. Vedno moramo pripadati nekomu, vedno, ko smo se otresli prejšnjih
gospodarjev, smo si sami spet nadeli jarem novih, da smo lahko bili potem
spet razoþarani in da se je morala narodna energija spet usmeriti v boj za
obstanek, pri vsem tem pa smo nenehno izgubljali cele dele svojega
ozemlja. Naši voditelji so se skozi stoletno zgodovino nauþili biti sami
drobtinþarji, ki se znajo pri gospodarjevi mizi boriti in še bolj plaziti za veþ
ali manj drobtinic, predvsem zase, narodna korist pa jim je samo fraza in
paravan, še najmanj vodilo in edina mogoþa železna zakonitost državnikov.
Vedno ponižno upogibamo hrbte pred eno samo zaukazano vero, naj se
imenuje tako ali drugaþe; rimokatoliška nas je zaznamovala za veþno.
Pri takšnih za odloþne, pokonþne drugaþne može ni prostora. Tak narod
slavi prej vse drugo, še najbolj svetobolje, ker mu je najbližje, neizprosna
vztrajnost in odloþnost pa sta mu tuji. Pomenita izziv, opomin in oþitek ýe
ga sprejmeš, si ga ne moreš spremeniti v niþ drugega kot zahtevo. Kdo pa si
želi zahtev, ki terjajo opredeljevanje, boj in posledice.
Obraniš se jih samo tako, da zavržeš in poteptaš vrednote, ki bi pripeljale
do tega. ýe ni razumskih razlogov, uporabiš iracionalne.
Pri Maistru je bil v Mariboru dovolj republiški imenitnež, ki se je spotaknil
ob njegovem kipu.
89
PRISPEVKI
Pri partizanih so dandanes v veþernem glavnem televizijskem dnevniku
vedno znova nove grde izkopane lobanje in druge kosti iz leta 1945, vse po
vrsti takoj razglašene za madež.
Vojne za samostojno Slovenijo 1991 pa vedno bolj sploh ni bilo, predvsem
naj niti ne bi bila vojna in prej bomo priznali, da so Srbi v Sloveniji sami
radi izgubili, kot pa da smo jih stolkli in prisilili k temu, da so na Brionih
sedli za pogajalsko mizo.
Za najstarejše korenine pa tako ali tako noþemo niti vedeti. Vztrajamo pri
eni najveþjih germansko-romanskih zgodovinskih laži, da smo vsi zahodni
in južni Slovani prišleki od nekod izza Karpatov in tako tu, na tej zemlji,
dejansko nismo niti doma. Za našega davnega narodnega junaka Kralja
Matjaža, koroškega voditelja kmeþke vojske, ki je 26. julija 1478 do
zadnjega moža padla pri Kokovem, smo sprejeli razlago nekega Italijana,
da je bil naš koroški junak nihþe drugi kot madžarski kralj Matija Korvin,
katerega vojska je septembra 1480 celo napadla Gospo Sveto, in tako dalje
in tako dalje. Prisegati na Maistra in se hkrati hoditi klanjat na Dunaj je
nesmisel, siliti v Evropsko unijo in s tem spet pod diktat Avstrijcev,
Nemcev in Italijanov je žalitev Maistrovega spomina. Avstrijcem vraþati
posesti, ki so jih dobili v þasih germanizacije slovenskega ozemlja, je
nepriznavanje sporoþila zgodovine. Priþakovanja, da bodo severna,
zahodna in vzhodna soseda do Slovencev kdaj drugaþne, kot so bile do leta
1918, je nezgodovinska neizmerna naivnost.
Zato še najmanj spomin na generala Maistra – nekaj drugega je narobe z
nami.
90
PRISPEVKI
*
Drago Samec
PISMO GENERALA MAISTRA
*
Drago Samec, višji bibliotekar na SAZU v pokoju.
91
PRISPEVKI
Pismo z dne 6. februarja 1928, ki ga hrani SAZU v Ljubljani, v katerem
Maister snubi sodelavca za almanah, je bilo namenjeno dr. Francetu
Steletu, umetnostnemu zgodovinarju in tudi Kamniþanu iz Tunjic. V
literaturi navajajo, da naj bi se zbornik glasil Naš Maribor.
General Maister se je po upokojitvi spet podal na uredniško polje.
Poskušal je zbrati sodelavce za ''Mariborski almanah'', kjer bi opisali
prevratna leta na Štajerskem in Koroškem ter tudi v Prekmurju. Za
umetnostnozgodovinsko tematiko je prosil Kamniþana dr. Franceta Steleta
(1886-1972), umetnostnega zgodovinarja in konservatorija za Slovenijo.
V Steletovi zapušþini so ohranjena tri Maistrova pisma z njegovim znaþilno
lepim rokopisom. Vse mu je Maister poslal v razmaku dobrih treh mesecev
(13. 10. 1927; 22.10. 1927 in 6. II. 1928). Že v prvem pismu mu pušþa
odprto izbiro teme: ''Je vse eno, kaj naj þlanek vsebuje: gradove, cerkve,
freske ali kar koli iz umetnosti gori navedenega ozemlja.
ýe bi imeli k prispevku tudi kaj klišejev, bi nam bilo seveda zelo ljubo.''
Dr. Stele je v novi državi že v letu 1920 preiskal dotlej znane štajerske in
prekmurske spomenike, prav tako še v letih 1923 in 1926.
Katero tematiko je Stele izbral za Maistrovo delo, je težko ugotoviti, saj je
tedaj raziskoval bivši dominikanski samostan na Ptuju in tamkajšnjo
minoritsko cerkev. Enemu drugje objavljenemu prispevku pa je dal tudi
naslov Umetnost severovzhodne Slovenije.
Maistru je bilo tedaj, nam pa je še sedaj žal, da mu zbornika ni uspelo
izdati.
92
PRISPEVKI
Damir Globoþnik*
HINKO SMREKAR: OSVOBODITEV KOROŠKE
Povzetek
Umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer je v knjižici Podoba vojaka /
General Rudolf Maister / Fotografije in likovna dela oziroma katalogu isto
imenske razstave obudil mladostne spomine na generala Maistra in
ovrednotil njegove najpomembnejše portrete. Dr. Bruno Hartman je v
monografiji Rudolf Maister / general in pesnik , ki je izšla 1998, vkljuþil
številne Maistrove fotografije in likovne upodobitve. Poleg Maistrovih
portretnih fotografij so se v ta zgodovinski spomin uvrstile tudi
dokumentarno-reportažne fotografije. ýlanek se posveþa doslej
neevidentirani Maistrovi likovni upodobitvi izpod prstov karikaturista
Hinka Smrekarja »Osvoboditev Koroške«. Karikatura ni datirana. Lahko bi
nastala konec leta 1918, leta 1919 oziroma 1920. Njen avtor, znani
slovenski karikaturist in ilustrator Hinko Smrekar (1883–1942), je v letih
1918 in 1919 sodeloval s satiriþnim zbornikom Kurentov album in
satiriþnim listom Kurent, vendar karikatura v tem listu ni bila objavljena.
Med sodelavci Kurenta je bil tudi Ivan Albreht, ki bi bil lahko prvi lastnik
karikature. Na karikaturi je general Rudolf Maister prikazan kot
osvoboditelj Koroške. Maister je junak, ki pred kaþo in nemškim zmajem
rešuje na skalo z verigo priklenjeno personifikacijo slovenske Koroške.
Na razstavi Podoba vojaka / General Rudolf Maister / Fotografije in
likovna dela, ki je bila konec leta 1998 na ogled v Pokrajinskem muzeju v
Mariboru, so bile zbrane najpomembnejše Maistrove likovne upodobitve.
Umetnostni zgodovinar dr. Sergej Vrišer je v istoimenski knjižici oziroma
katalogu razstave obudil mladostne spomine na generala Maistra in
ovrednotil njegove najpomembnejše portrete.
Generala Maistra so upodobili številni slovenski slikarji in kiparji. Najbolj
znane Maistrove likovne upodobitve so: relief na medalji iz 1919 (Anton
Sever), kiparsko doprsje iz 1926 (Nikolaj Pirnat), slikani portret iz 1924 in
dva portreta v risbi iz 1927 (Franjo Sterle), portret na dopisnici družbe sv.
Cirila in Metoda iz 1924 (Maksim Gaspari), kip iz 1937 (Peter Loboda),
*
Ddr. Damir Globoþnik, muzejski svetovalec, Gorenjski muzej Kranj.
93
PRISPEVKI
grafika v zbirki Slavni Slovenci iz 1938 (Miha Maleš), celopostavni kip iz
1971 v Kamniku (Anton Sigulin), celopostavni kip iz 1987 v Mariboru
(Vlasta Zorko), konjeniška spomenika v Ljubljani (Jakov Brdar,
zmagovalec nateþaja 1998, in Boštjan Putrih). Maistrova markantna
pojavnost se je ohranila tudi na filmskem traku (Maistrov govor ob prevozu
posmrtnih ostankov Zrinjskega in Frankopana na mariborskem kolodvoru
27. aprila 1919).
Dr. Bruno Hartman je v monografijo Rudolf Maister / general in pesnik, ki
je izšla 1998, vkljuþil številne Maistrove fotografije in likovne upodobitve.
Poleg Maistrovih portretnih fotografij iz 1918, 1919, okrog 1920, 1927 idr.
so se v zgodovinski spomin kmalu uvrstile tudi dokumentarno-reportažne
fotografije, npr. general Maister spremlja mimohod svojih þet pred
mariborskim gradom ob proslavi zedinjenja 15. decembra 1918, Maister v
Celovcu 1919, na ljudskem
slavju v Žrelcu junija 1920
idr.
Tokrat želimo opozoriti na
doslej
neevidentirano
Maistrovo
likovno
upodobitev in na nekaj dokaj
neznanih karikatur, ki so bile
v
sklopu
plebiscitne
propagande objavljene v
listu Korošec.
V portretno galerijo generala
Maistra spada tudi zanimiva
karikatura oziroma risba
Hinka
Smrekarja
»Osvoboditev
Koroške«
(akvarelirana perorisba s
tušem, 37 x 23,5 cm). Njena
reprodukcija
izvira
iz
fototeke Narodne galerije v
Ljubljani, v kateri se je
ohranil podatek, da je bila
risba v lasti Albrehta iz
Ljubljane.
Karikatura
ni
datirana.
94
PRISPEVKI
Lahko bi nastala konec leta 1918, leta 1919 oziroma 1920. Njen avtor,
znani slovenski karikaturist in ilustrator Hinko Smrekar (1883–1942), je v
letih 1918 in 1919 sodeloval s satiriþnim zbornikom Kurentov album in
satiriþnim listom Kurent, vendar karikatura v tem listu ni bila objavljena.
Med sodelavci Kurenta je bil tudi Ivan Albreht, ki bi bil lahko prvi lastnik
karikature.
Na karikaturi je general Rudolf Maister prikazan kot osvoboditelj Koroške.
Maister je junak, ki pred kaþo in nemškim zmajem rešuje na skalo z verigo
priklenjeno personifikacijo slovenske Koroške. Kaþa se ovija okrog leve
noge personifikacije Koroške in grozeþe sika proti Maistru. Zmaj z
znaþilnimi »nemškimi« brki, ki jih je Hinko Smrekar uporabil tudi pri
drugih karikaturah, sega s taco proti Koroški. Zmaj ima majhno golšo
(Smrekar je v Kurentu upodabljal koroške Nemce z golšami oziroma
»krofi«). Koroška zaupljivo gleda proti svojemu rešitelju. Maister v
fantazijski antiþno-viteški opravi bo z biþem presekal verigo in osvobodil
Koroško. V ozadju lahko vidimo vojvodski prestol.
Morda je Hinko Smrekar generala Maistra želel predstaviti kot kombinacijo
viteza oziroma starokršþanskega svetnika Jurija, ki se z zmajem (hudiþem)
bori za kraljiþno Marjetico, ali pa kot antiþnega mitološkega junaka
Perzeja, osvoboditelja Andromede, ki ji je grozila morska pošast.
Rudolf Maister je z zasedbo Maribora 1. novembra 1918 zaþrtal
jugoslovansko-avstrijsko mejo na Štajerskem. Karikatura najbrž odraža
velika slovenska priþakovanja ob vkljuþitvi generala Maistra, ki je veljal za
odrešitelja Maribora, v boje za Koroško.
Na kratko obudimo dogodke iz konca leta 1918 in prve polovice leta 1919.
- Major þrne vojske in poveljnik njenega mariborskega okrožja Rudolf
Maister je organiziral slovenske enote in z njimi novembra 1918 strl odpor
Nemcev in nemþurjev v Mariboru. Narodni svet v Mariboru ga je imenoval
za generala.
- Narodni svet za Koroško je zahteval prikljuþitev Koroške k matiþnemu
narodu. Koroški Slovenci so v posameznih krajih prevzeli oblast, vendar z
izjemo poroþnika Franja Malgaja (1894–1919), ki je prodrl iz Celja in
zasedel Mežiško dolino in konec novembra ob 1918 Maistrovi pomoþi še
velikovški okraj, niso dobili podpore iz Slovenije. V Rožu je slovenske
vojake vodil Ivan Primožiþ. Ljubeljski prelaz in Borovlje je zasedel
poroþnik Alfred Lavriþ (1883–1935).
95
PRISPEVKI
- Zaradi obotavljanja ljubljanske vlade in Države SHS so se Nemci vojaško
in politiþno organizirali. 23. novembra je bila dogovorjena demarkacijska
þrta, ki je sledila toku Zilje in Drave do Velikovca. V vojne operacije so
Slovenci vkljuþili tudi bivše srbske vojne ujetnike in konec novembra
zasedli Pliberk. Decembra so se sestali zastopniki ljubljanske, dunajske in
celovške vlade. Slovencem so ponudili sodne okraje Pliberk, Dobrla vas in
Železna Kapla. Vlada v Ljubljani je vztrajala pri celotnem slovenskem
ozemlju, zato so sklenili odloþitev prepustiti mirovni konferenci. Naivno
zaupanje Narodne vlade v Ljubljani v naþelo samoodloþbe narodov ter
neuspešni napadi þez dravsko razmejitveno þrto so nemške stranke na
Koroškem utrdili v prepriþanju, da se uprejo jugoslovanskemu prodiranju.
Sredi decembra je sledila je »grabštajnska afera«. General Maister naj bi
ukazal neki srbski enoti, naj zasede Grabštajn. Med avstrijskim
protinapadom so bili srbski prostovoljci zajeti. Sledila je vrsta avstrijskih
protestov in not, ker so napad izvedli bivši vojni ujetniki in ne redna srbska
vojska.
- Narodna vlada v Ljubljani je razglasila mobilizacijo. Slovenska fronta je
bila razdeljena na tri obmejna poveljstva, ki so jih vodili major Lavriþ
(obmejno poveljstvo za zahodno Koroško), major Žerjav (obmejno
poveljstvo za vzhodno Koroško) in general Maister (štajersko obmejno
poveljstvo, od Dravograda do Radgone). Dva najbolj iniciativna in bojevita
þastnika, nadporoþnika Malgaja in generala Maistra, so s tem odstranili s
koroške fronte. Jugoslovanske sile, ki so že prej premogle zgolj 1.600
vojakov proti 3.400 avstrijskim, so bile oslabljene.
- 3. januarja 1919 je ljubljanska vlada izdala oklic o ustanovitvi legije
prostovoljcev za Koroško. Slovenska vojska (okrog 1.300 Slovencev in 800
Srbov na koroški fronti, Maister pa je imel 2.250 vojakov) je še vedno
zaostajala za avstrijsko, ki je na zaþetku leta 1919 znova napadla in
potisnila slovenske sile do Karavank.
- V Gradcu so se zaþela pogajanja za premirje in doloþitev zaþasne meje na
Koroškem. Ljubljanska vlada je izbrala taktiko zavlaþevanja, da bi lahko
pripravila nove vojaške sile. Ker se jugoslovanska in avstrijska delegacija
nista mogli zediniti o poteku demarkacijske þrte, sta se ponudila ameriška
oficirja, da v spremstvu slovenskega in avstrijskega izvedenca pregledata
teren. Poroþilo ameriških oficirjev je bilo za Slovence neugodno: za
primernejšo demarkacijsko þrto kot Drava so se po njunem mnenju izkazale
Karavanke.
96
PRISPEVKI
- Narodna vlada je bila prepriþana, da bodo o usodi Koroške odloþala
mirovna pogajanja, zato je odklonila zasedbo Celovca in prepovedala
Maistru ukrepanje na lastno pest. Maister je bil mnenja, da je za rešitev
koroškega vprašanja potrebna takojšnja in odloþna akcija slovenskih
prostovoljcev (z Lavriþem sta konec 1918 zasnovala naþrt za zasedbo
Celovca).
- Nemške narodne straže so postopale vedno bolj ošabno in nasilno, kmalu
so zaþele pripravljati veþje napade. Aprila je v zgornji Rožni dolini ter med
Velikovcem in Celovcem izbruhnila vstaja, ki ji je sledila ponesreþena
ofenziva slovenske vojske, ki se je domnevno sprožila brez vrednosti
poveljstva. Avstrijci so odgovorili z napadom na slovenske postojanke.
Fronta na Koroškem je zaþela razpadati.
- Znova so se zaþela pogajanja. V zaþetku maja v Sloveniji prišlo do
mobilizacije, prispelo je tudi nekaj srbskih enot. Okoli 12.000
jugoslovanskih vojakov je stalo nasproti 11.000 avstrijskim. Koroško
ofenzivo je vodil general Smiljaniü. General Maister je poveljeval
labotskemu odredu, štirim odredom pa srbski þasniki. Nova ofenziva 28.
maja je bila uspešna. Jugoslovanske sile so prodrle do Drave. 6. junija si
jugoslovanske þete prišle do Celovca in cerkve Gospe Svete. Avstrijci so
morali prositi za premirje.
»Na binkoštno soboto dne 7. junija so naši vojaki priredili pri
zgodovinskem vojvodskem prestolu skromno slavnost. Nadporoþnik Vizjak
je vojakom razložil pomen tega našega svetišþa. Binkoštno nedeljo je bila v
znameniti Gosposvetski cerkvi vojaška maša, ki se je je udeležilo tudi
domaþe prebivalstvo. Poroþnik Miklavþiþ je zbral izvežban kvartet, ki je pel
med mašo slovenske pesmi, na koncu pa ‘Lepa naša domovina’, ki se je paþ
prviþ slišala v tej cerkvi. – General Smiljaniü je znal upoštevati, da je za
Slovence Gospa Sveta sliþna zgodovinska svetinja, kakor je Srbom Kosovo,
zato je namenoma – najbrž po nasvetu generala Maistra – odredil tako, da
so kraj zavzeli samo slovenski vojaki.
Toda še isto popoldne je prišel ukaz, naj odrine naša vojska nazaj na
demarkacijsko þrto, ki se je bila doloþila pri pogajanjih v Kranju, ozir. v
Ljubljani. Zaradi našega zmagovitega prodiranja je prevzel Nemce strah,
da so poslali 4 odliþne delegate h generalu Smiljaniüu s prošnjo za
premirje. General je privolil, da se priþno pogajanja, toda naša ofenziva se
nadaljuje do konþnega sporazuma. Dne 2. junija so se pripeljali nemški
delegati v Kranj k tozadevnim pogajanjem. /.../ Nemci dolgo niso hoteli
sprejeti naših pogojev glede povraþila vse povzroþene škode, šele, ko so se
97
PRISPEVKI
naše þete bližale Celovcu, so Nemci popustili. Pogodba se je podpisala v
Ljubljani dne 6. junija. Na podlagi pogodbe zasedejo naše þete vse ozemlje
do Drave, onstran Drave pa Velikovec in Celovec. Severno od te naše
demarkacijske þrte se je doloþilo 10 km nevtralne cone, kjer ne sme biti
nemškoavstrijskega vojaštva, a tudi prebivalstvo mora biti popolnoma
razoroženo. Nemškoavstrijske þete so se umaknile za ta nevtralni pas, naše
þete pa na novo demarkacijsko þrto, v kolikor so jo bile prekoraþile.
Dne 6. junija je zasedla naša vojska brez bojev Celovec, odkoder so že veþ
dni poprej vsi uradi pobegnili v Spital.« (A. B., »Koroška naša do Gospe
Svete”, Življenje in svet, 1929/22, str. 676–677)
- Na pogajanjih v zaþetku junija v Kranju je sodeloval tudi general Maister.
Kranjþani so mu zveþer pripravili poþastitev ob plamenicah. Jugoslovanski
pogajalci so zahtevali, naj se demarkacijska þrta premakne nad Celovec, ki
so ga medtem zasedle jugoslovanske sile, drugaþe bo sledil napad na Beljak
in Št. Vid. Avstrijci so odklonili podpisovanje pogodbe, ker so se sklicevali
na to, da je antanta konec maja 1919 od obeh strani zahtevala, naj
izpraznita avstrijsko kotlino. Vmešali so se tudi Italijani, ko so do 15. junija
zasedli 4 km široko nevtralno cono med avstrijsko in jugoslovansko
demarkacijsko þrto. Jugoslovanska vojska je morala zapustiti Gospo Sveto,
vendar ni nameravala oditi iz Celovca in Celovške kotline.
- O usodi Koroške je odloþala Pariška mirovna konferenca. Komisija
antante je menila, da je Celovška kotlina zaokrožena dežela in bi morala
meja potekati po Karavankah. Celovško kotlino so razdelili na dve coni, ki
ju je loþevala »zelena þrta«. Jugoslovanska vojska je morala julija 1919 na
pritisk velesil zapustiti Celovec. Ne glede na jugoslovanski predlog, naj
ozemlje južno od »zelene þrte« brez plebiscita pripade Jugoslaviji, severno
pa Avstriji, je bil za obe coni sprejet plebiscit, ki ga je zahteval ameriški
predsednik Wilson. V coni A (južno od »zelene þrte«), ki je bila pod
jugoslovansko upravo, naj bi bil plebiscit 6 mesecev po podpisu pogodbe, v
coni B pod avstrijsko upravo pa samo v primeru, þe bi na njem zmagala
Jugoslavija. 26. junija je Jugoslavija pristala na plebiscit.
- General Maister je prevzel poveljstvo nad jugoslovanskimi þetami v
Koroškem odredu na ozemlju cone A. 2. avgusta je postal poveljnik
koroškega obmejnega poveljstva za cono A. Njegov sedež je bil v
Velikovcu. Na Maistrovo pobudo je bil ustanovljen nov narodni svet za
Koroško. Kot njegov þastni predsednik je vodil priprave na plebiscit.
Lahko bi dejali, da je Smrekarjeva karikatura zasnovana v pesniškem duhu
98
PRISPEVKI
Rudolfa Maistra-Vojanova, ki je v pesmi »Naši mejniki« zapisal:
»Mladi! Da ste pripravljeni:
meþa ne dajte nikoli iz desnice,
naše pravice nikoli iz zenice!
Vranec naj zoblje osedlan,
da se ko strela do mej zaprašite
in prevalite lažnike kamnite,
ko se ukreše – vaš dan.
Bratje stražarji – pozdravljeni!« (Rudolf Maister-Vojanov, Kitica mojih,
Maribor 2003-posodobljena izdaja iz 1929, str. 23)
Maistrova pesem »Naprej«, ki je izšla med vojno v Straži z naslovom
»Jugoslovanska himna« in s podpisom »Krajnc«), se glasi:
»Bratje! V Triglavu ognji gore:
žarki kresovi, krvavi plameni,
kakor silni meþi ognjeni,
ki jih sami arhanglji vihte.
Bratje! Naša pomlad gre iz tal,
bistra ko burja, moþna ko val:
v naša domovja se je zagnala;
tmò razklala, sonce skovala,
sonce – kralja Matjaža dan.
Bratje, v sedlo, vajeti v dlan:
Drava nas zove, Jadran rjove,
vranci naj skrešejo trde podkve,
bratje – naprej!« (Rudolf Maister-Vojanov, prav tam, str. 19)
14. maja 1920 je list Korošec (1919/1920), ki ga je do plebiscita izdajal
Narodni svet za Koroško v Velikovcu, poroþal o odlikovanju generala
Maistra z redom belega orla III. Razreda z meþi. Odlikovanje je Maistru
podelil regent Aleksander za velike zasluge pri osvoboditvi obmejnih
slovenskih krajev. Zadnji stavek þasopisnega poroþila nas ponovno opozori
na tedanje slovensko gledanje na generala Maistra: »Vsa slovenska javnost
se veseli, da je dobil priznanje tudi na najvišjem mestu mož, ki ga je
pošteno zaslužil. Sicer vemo predobro, da ni delal naš general nikoli zaradi
odlikovanja, kakor so delali nekdaj avstrijski generali. Vso svojo veliko
zmožnost in železno energijo je posvetil našim lepim in bogatim obmejnim
99
PRISPEVKI
krajem in tlaþenemu narodu iz þiste ljubezni do obeh. Po generalu Maistru
osvobojena Slovenska Koroška se še posebno veseli tega odlikovanja ter
izreka svojemu osvoboditelju in ljubljencu ob tej priliki prav prisrþne
þestitke.« (Korošec, 1920, št. 37)
Likovne upodobitve prikazujejo odloþnega, bojevitega, karizmatiþnega
generala Maistra.
Fran Roš je Maistra opisal z naslednjimi besedami: »Visok, v sivem
oficirskem plašþu in s þrno kapo na glavi je stopal poþasi, z dolgimi koraki,
za roþaj držeþ svetlo sabljo. Živo in odloþno so mu žarele temne oþi, pod
rahlo rdeþimi lici pa so se mu košatili mogoþni þrni brki … Segli smo v
roke þastniku, ki se nam je že po svoji visoki, zravnani postavi in po
prodorni sili svojih oþi, po svojih lepih brkih in tudi po žametno zveneþi
gorenjšþini zazdel kot nekakšna izredna in prav junaška osebnost.« (po:
Bruno Hartman, Rudolf Maister general in pesnik, Ljubljana 1998, str. 123)
Anton Trstenjak glede generala Maistra opozarja na prisotnost procesa
mitizacije. Trstenjak poudarja, da so Slovenci po 1918 vse junaške odlike
in manjkajoþi cesarski sijaj projicirali v prvega slovenskega generala
Maistra, ki je veljal za simbol osvoboditve. Tendenco je mogoþe razbrati iz
razprav Lojzeta Udeta (1896–1982), ki je bil eden Maistrovih mladih
þastnikov. »ýeprav Maister ni bil nikoli strateg na bojišþu, marveþ samo
intendantski þastnik, in þeprav so ti mladi þastniki prišli z bojišþa z veþjimi
izkušnjami in preskušenim junaštvom, so videli in hoteli videti v svojem
generalu poosebljenje vse vojaške vrline in odlike. Vse odliþno so
projicirali vanj; to so potrebovali, ker le tako so lahko hranili svoje
navdušenje in junaštvo. Isto je delalo z njim vse slovensko ljudstvo. Vemo:
nekdo je moral priti in biti v zameno za vladarja.« General Maister bi se
postopoma mitologiziral, za poznejše rodove bi postal pravljica, mit,
vendar je ta razvoj zaustavil narodnoosvobodilni boj s partizanstvom med
drugo svetovno vojno, ki je zasenþil generala Maistra, njegovo delo s staro
Jugoslavijo vred. »Razen tega mora za ustvarjenje mita preteþi vsaj nekaj
'stoletij': oseba z dogodki se mora premakniti v sinjo preteklost« (Anton
Trstenjak, ýlovek bitje prihodnosti, Ljubljana 1985, str. 447–448).
Omenimo še, da so Slovenci v projugoslovanskem navdušenju ob koncu
prve svetovne vojne za novega kralja Matjaža poskušali razglasiti
Aleksandra Karaÿorÿeviüa: »Staro koroško prerokovanje se glasi: 'Kralj
Matjaž, zlata doba naša!' S tem je hotel narod reþi: 'Ko bomo Korošci
dobili takega vladarja, kakor je kralj Matjaž, tedaj pride tudi za nas zlata
doba, tedaj bomo živeli mirno in zadovoljno!'
100
PRISPEVKI
In sedaj se je to prerokovanje uresniþilo. Stara Avstrija je razpadla in
izvolili smo si novega vladarja, potomca slavnega þrnega Jurija – regenta
Aleksandra, ki bo kralj Matjaž koroških Slovencev.« (»Naš vladar
Aleksander v Sloveniji«, Korošec, 1920/51)
List Korošec, ki je poroþal o dogajanjih v conah A in B, Avstriji in
Krajevini SHS, je bil po mnenju bibliografa dr. Janka Šlebingerja glasilo
generala Maistra (po: B. Hartman, prav tam, str. 80). Korošec je objavil
tudi nekaj karikatur, ki so manj znane kot ostalo plebiscitno likovno
gradivo (letaki, plakati, razglednice, karikature v listiþu Hoo-rrruk..!!).
Risba v 20. št. Korošca prikazuje sedem rok, ki prisegajo »Kärtnen
ungeteilt« in se hkrati stegujejo proti klobasam in pršutu. Poanto karikature
lahko razberemo iz þlanka »Samo sedem glasov za Avstrijo« (Korošec,
1920, št. 7). Na ljudskem zborovanju, ki ga je sklical list Kärtner
Landmannschaft, je govornik pozval Nemce, naj prisežejo, da ne bodo
nikdar dopustili razdelitve Koroške. »Marsikdo je že hotel priseþi, pa se je
še o pravem þasu spomnil, da je antanta že davno razdelila Koroško na pet
delov in da bi torej po krivem prisegel.« Roke je dvignilo samo sedem
zborovalcev. »Ko so pa ti krivoprisežniki zapazili, da so sami, jih je bilo
sram in so se hoteli poskriti. Pa ni bilo veþ þasa: uskrili so sicer glave, a
roke je ujel pripravljen fotograf.« Fotografijo njihovega priseganja je
objavil list Kärtner Landmannschaft.
Karikaturo je spremljal kratek þlanek »Krivoprisežniki«: »Previsoko visijo
naše klobase, naše šunke in naš špeh, zato zastonj stegujejo ti
krivoprisežniki po njih iz Celovca svoje prste: na prazne besede jim ne
bomo nasedli kakor gimpeln na lim! /…/ Na 'Kärtnen ungeteilt' prisegajo,
na naše klobase, šunke in naš špeh pa mislijo.«
Veþ karikatur je prispeval Maksim Gaspari (1883–1980), ki se je med
vojno zaþasno preselil na ženin dom v Rožu pri Bistrici v Ziljski dolini. Na
karikaturi »Tako bomo glasovali« v št. 70 se je Slovenec z glasovnico SHS
(za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev) napotil proti trdni hiši z
napisom Jugoslavija, nemþur pa proti svoji razpadajoþi bajti.
Na karikaturi v naslednji številki je z državnimi dolgovi, lakoto in
rekvizicijo otovorjeni nemþur sreþal Slovenca s cekarjem SHS. Koroški
Slovenec: »Vidiš, jozej, tako se ti bo godilo, þe boš glasoval za Avstrijo!«
Karikatura »Nemški lintvern bruha še zadnji gift iz vseh telesnih odprtin,
predno pogine …« v št. 72 prikazuje zmaja in strupene letake z napisi
»Koroško Korošcem«.
101
PRISPEVKI
Na karikaturi »Die Gesamtration für eine Person per Woche« je Gaspari
predstavil shirano družino, ki mora preživeti s 500 grami moke, 1260 g
kruha, 100 g mesa, 170 g sladkorja in 120 g masti.
Gasparijeva karikatura v št. 75 »Hinaus mit dem Michel iz naše zibke« je
podobna karikaturi »Zibelka Slovenstva«, ki je bila na zaþetku leta 1919
objavljena v Kurentu. Slovenska Koroška je naslovila svojo prošnjo na
Plebiscit: »Prosim vas, ljubi striþej, spodite vendar tega nerodneža iz moje
zibelke!« Plebiscit: »Kršen duš, ali se mi spraviš iz zibelke, ti motovilo
motovilasto.« Zibelka je dežela zgodovinskega zaþetka Slovencev,
zgodovinsko osrednja slovenska pokrajina Stara Karantanija – Korotan
oziroma Koroška. »Na Koroškem je bilo središþe slovenske moþi, Koroška
se lahko imenuje zibelka Slovencev.«
Na karikaturi v 76. št. nemþur Hans Tschebulll opazuje portret svojega
prednika Janeza ýebulja iz leta 1793. »Korošec, Korošica vedi oþetje tvoji
in pradedi so bili vsi Slovenci! / Le janiþar-nemškutar, ti si Judež, ki svoj
narod zataji.«
Koroški Slovenec je na karikaturi v 79. št. trešþil celovškega zmaja z
gorjaþo: »Kršþenduš, dozdaj si ti nas; danes bomo pa mi tebe, da boš pri
belem dnevu zvezde videl.« Gasparijevo karikaturo je 1919 Narodni svet za
Koroško izdal na razglednici (plebiscitna razglednica št. 8).
Med pripravami na koroški plebiscit je bila natisnjena tudi »nalepka« z
naslednjim napisom: »General Majster je ljubljenec koroških Slovencev.
Njemu se imamo zahvaliti, da je Koroška rešena tujþevega jarma.«
Na eni izmed plebiscitnih razglednic je bila objavljena fotografija generala
Maistra iz 1919 (Foto atelje Makart, Maribor). Na to fotografijo se je oprl
Maksim Gaspari pri svoji razglednici, ki je bila natisnjena 1924 (po
Maistrovi upokojitvi). Nad vojvodskim prestolom je Maistrov portret v
trnjevem vencu, ob njem sta meþ in lira (simbola vojaštva in pesništva).
Literatura:
Sergej Vrišer, »Z iskro v oþeh / Nekaj misli ob upodobitvah Rudolfa
Maistra«, Podoba vojaka / General Rudolf Maister / fotografije in likovna
dela, Pokrajinski muzej Maribor, Muzejski listi 12, 1998.
Bruno Hartman, Rudolf Maister general in pesnik, Ljubljana 1998.
Koroški plebiscit / Razprave in þlanki, Ljubljana 1970 (uredili Janko
Pleterski, Lojze Ude in Tone Zorn).
Janko Pleterski, Koroški plebiscit 1920, Poskus enciklopediþne razlage
gesla o koroškem plebiscitu, Ljubljana 2003.
102
PRISPEVKI
Rudolf Maister - Vojanov
KRALJ MATJAŽ *
Oj, stoji mi beli dvorec
tam pod goro zeleno,
oj, globoko tri sto sežnjev
tam pod goro zeleno.
Ej, pa jaz nabrusim sabljo,
þakaj, þakaj, kralj Matjaž!
Pa zajašem konja vranca,
lahko osedlanega.
Pa zadirjam v þrni noþi
tja do gore zelene
in zavpijem v belo jutro:
»Vstani, vstani, kralj Matjaž!«
Dvorec ta je kralj Matjažev,
kralj Matjažev beli dvor.
Sobojnikom svojim zvestim
ga postavil je Matjaž.
»Kaj zbudilo me iz spanja? «
vpraša stari kralj Matjaž.
»Ali moram že umreti,
ali moram zopet v boj?«
Sto junakov s sulicami,
sto junakov s sabljami,
sto junakov z buzdovani
v belem dvorcu tiho spi.
Sredi zvestih teh junakov
miza stara kamnata,
a za kamnato to mizo v
beli suknji kralj Matjaž.
Pa objame konja belca,
moþni mu pogladi vrat,
pa pogleda še na solnce,
þe krvavo ne žari.
Jaz pa reþem mu in pravim:
»Jaz sem zbudil te iz sanj!
Pojdi se izkušat z mano,
þe si upaš, kralj Matjaž?!«
Trikrat mu prirasla brada
okrog mizinih je nog,
brke, trde kakor srebrot,
silijo mu v skalna tla.
Pa mi pravil dedek sivi:
»To je kralj Matjaž bogat!
Tristo vreþic v belem
dvorcu ima žoltega zlata.«
Oj, to kralj Matjaž se vstraši!
Vse zlato mi rajši da,
ko da meri, poizkusi
v borbi ljuti se z menoj …
Jaz pa zdirjam z žoltim zlatom,
v svate mora fara vsa,
pa, ko kralj Matjaž Alenko,
snubit pojdem Marico.
Pravila mi stara mati:
»Vojske se Matjaž boji!
Skrhana mu sablja kriva,
mrklo orlje mu oko.«
*
Rudolf Maister Vojanov: Poezije, Ljubljana 1904, str. 61.
103
PRISPEVKI
Rudolf Maister - Vojanov
GOLGOTA*
Razšli so se ljudje nasiþeni.
Prebiþali so ga, spsovali
in krvaveþega k razbojnikom
na les pripeli grþav ...
Pod križe seli so stražniki,
trkljali kocke.
A romar niþ ne þuti,
hiti naprej, brez sape skoro,
tja k izveliþarju,
v obupnosti trepetajoþ,
in vije roke mrzle, moli:
»Oprosti mi, oprosti,
moj dobri bog, ki si nedolžen
na križ pribit!
Gospod, oprosti mi, oprosti,
glej, po kolenih plazim se
do tebe v uri konca,
da te še prosim oprošþenja.
Moj bog, saj mrtev bil sem že,
a brez miru, oj, brez miru
je duša moja tavala,
blodila v temi na okrog.
In pala noþ je na zemljo,
oj, divja, strahovita, težka,
izganjajoþa duši moþ.
Zapokale so v gori skale,
podirali domovi se,
odpirali grobovi se
in trepetale palme vitke.
Tam daleþ, daleþ na zapadu
je skozi megle in temo
prodiralo veliko solnce,
rudeþe kakor kri kipeþa.
In vstajali so mrtveci
in v haljah belih rajali –
bog-þlovek je umiral.
Zdaj plazim se do tebe,
steptan, proklet, skesan.
Glej, þrv sem v prahu tvoj!
Oprosti mi, moj Bog,
in .reši me, odreši muk –
Saj si odrešenik …«
Zdaj v cedri stari zašušti,
zaþuje se zamolkel padec.
Glej, hrka in se plazi težko
upehan þlovek v Golgoti
na kraj, kjer mrje mukepolno
odrešenik na križu.
Oj, ostro to je kamenje,
sadi globoko se v nogo,
izvablja nase toplo kri.
*
In že stoji pred križi tremi.
Tam v sredi on visi,
kri vroþa kaplja mu iz ran
na trdo, suho zemljo.
Te kaplje vidijo se v temi
in v medlem solnþnem svitu,
ko da bi padalo zlato.
To vidi grešnik ...
Rudolf Maister Vojanov: Poezije, Ljubljana 1904, str. 49.
104
PRISPEVKI
Napno se žile mu na þelu,
v pesti se sklenejo mu prsti
in strese mraz mu ude trudne.
Vzkipi na novo v srcu
po mamonu mu vroþa žeja.
Desnico pomoli drhteþo
tja, kamor pada božja kri.
In vroþa kane kaplja
na roko tatu Kristove krvi —
In mož zavpije, zarjove,
da strese vzduh se mirni
in skoþi kakor obstreljena zver
in odbeži, vpijoþ v temi …
Prokletstva poln na vekov veke
in drugiþ že življenja sit
þrez rob v prepad brezdanji
izdajnik Juda strmoglavi.
Oþi se iskre mu izbulijo.
Zdaj stisne glavo med rameni
in sikne pol, pol zahrešþi:
»Zlato, zlato! «
Doplazi prav do križa se,
ko tiger v resju step bengalskih,
ki v noþi gre na krvoloþen rop …
105
KAZALO
KAZALO
Damir Globoþnik
Hinko Smrekar, Osvoboditev Koroške .................................................... 4
Šemso Mujanoviþ
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik –
inovativnost in raziskovanje mladih za boljši jutri vseh nas ................ 5
Bojan ýas
Raziskovalna dejavnost ............................................................................... 7
Navodila ....................................................................................................... 11
Razpis........................................................................................................... 12
Ocenjevalni list ........................................................................................... 17
Citiranje literature..................................................................................... 18
Osnovna tehniþna navodila ...................................................................... 19
RAZISKOVALNE NALOGE
Neža Leben in Patricija Tome
Slamnikarstvo skozi oþi delavcev
Pogovori z nekdanjimi delavci tovarne Univerzale .............................. 20
Urban Braune, Larisa Vrtaþnik
Smo politiþni po naravi in ali je država zgolj umetna tvorba?........... 22
Zala Metelko, Matevž Komoþar, Jure Kosmaþ
Center na begu ........................................................................................... 23
Liza Uršiþ
24
Neveljska pošast Kako je þasopisje pisalo o odkritju v Nevljah......... 24
Maša Bahovec in Tajda Jeras
Poslovna korespondenca slamnikarja Karla Koširja (1936–1943) .... 25
Ajda Sokler
Raþuni slamnikarske delavnice Karla Koširja (1934–1943) ............... 26
106
KAZALO
Petra Pirc, Katarina Kumer
Partnerski odnosi med srednješolci.........................................................27
Neža Vavpetiþ in Luþka Majcenoviþ
Sove, sloni in satelitski krožniki ...............................................................28
Rok Medveš, Selma Salihoviü
Onesnaževalci v zraku poveþajo obþutljivost na mikrobne okužbe. ..29
Tesa Klenovšek in Ajda Herman
Doloþitev alkaloidov v makovih semenih in glavicah ...........................30
Neja Breskvar, Sara Kostanjevec, Anja Povše
Vpliv kometov na dogodke v letih 1600 - 1700 ......................................31
PRISPEVKI
Tina Bašan, Anja Vrtaþnik in Tea Pongraþiþ
9. Sreþanje mladih raziskovalcev obljubljanske regije ........................32
Tina Bašan
8. Sociološki dan na Eko-socialni kmetiji Korenika v Šalovcih
Med totalno in intermediarno ustanovo .................................................34
Peter Praper
Od odvisnosti do samostojnosti ................................................................38
Mihael Gubanc
Obrat znanstvene paradigme v renesansi ..............................................43
Janez J. Švajncer
Maistrova podoba v javnosti – ali od kod negativni Maister .............56
Drago Samec
Pismo generala Maistra.............................................................................91
Damir Globoþnik
Hinko Smrekar: Osvoboditev Koroške ..................................................93
Rudolf Maister - Vojanov
Kralj Matjaž ..........................................................................................103
Rudolf Maister - Vojanov
Golgota .......................................................................................................104
107
KAZALO
NOVI TRG 26/a, KAMNIK
NAJBOLJŠA KAVA NA SVETU
Gimnazija Kamnik
Novi trg 41/a, 1241 Kamnik
Tel.: 01 830 32 00
Internet: www.gssrm.si
Kamnik, 2014