1. No category

MEKINJČAN 2013
Spoštovani!
IZ VSEBINE
Stran 2 - Nagovor
Stran 3, 4 – Vabila in nagovori
Stran 5, 6 – Nagovor in Krajevna skupnost
Mekinje v letu 2013
Stran 9,10 – Mekinjska podjetja se predstavijo
Stran 11 – Alojz Prašnikar in njegov Kurhaus
Stran 15 – Da ne bi šlo v pozabo
MEKINJČAN št.5
Glasilo ŠKD Mekinje in KS Mekinje
December 2013 – leto 5. Številka 5.
Stran 18 – Pletenje vencev
Stran 19 – Dramska skupina v letu 2013
Delo za skupno dobro krepi zavest pripadnosti kraju, prijazni medčloveški odnosi pa nam dajejo moč za premagovanje še
tako velikih težav, s katereimi se vsak izmed nas srečuje vsak dan znova.
V letošnjem Mekinjčanu so povzeti bistveni športni, kulturni, družabni in drugi krajevni dogodki, ki so se v našem kraju
zgodili od izida prejšnje številke revije. Kot običajno, tudi v letošnji številki revije povzemamo delovanje sveta krajevne skupnosti Mekinje in delovanje ŠKD Mekinje ter posebej delovanje tudi v tem letu zelo dejavne dramske skupine. Vse informacije
pa si lahko preberete tudi na spletnih straneh www.skd-mekinje.si in www.mekinje.net, kjer bomo novice kar se da sproti
in vestno objavljali tudi med letom.
V letošnji reviji smo objavili tudi dva zelo zanimiva članka zunanjih avtorjev, ki bosta obogatila vaše znanje in vedenje o
Mekinjah. Na koncu revije pa so tudi letos povzete želje in voščila osnovnošolcev iz POŠ Mekinje.
V upanju, da boste tudi letošnjo številko revije Mekinjčan z veseljem vzeli v roke, vam iz uredništva revije želimo v miru
preživete Božične praznike in srečno ter uspešno 2014!
Stran 21 – Miklavževanje
Uredniški odbor: Matej Slapar, mag. Andreja Humar
Gruden, Jure Ftičar, dr. Damjan Hančič,
Jana Svetec, Jasna Paradin
Stran 22 – Abonma komedije
Fotografije: Tomo Smolnikar, dr. Damjan Hančič,
Matej Slapar, Milan Windschnurer, Dušan Lertnar,
Jure Ftičar, Bernarda Rifelj
Stran 24 - Donatorji
Naklada: 400 izvodov Tisk: MVM servis d.o.o.
Spet je leto naokrog in pred vami je novo, tokrat že 5. krajevno glasilo Mekinjčan, ki je izšlo ob koncu letošnjega leta v nakladi 400 izvodov. V njem smo poskusili predstaviti dobre in uspešne dogodke iz našega kraja in vas obenem vzpodbuditi, da
se tudi Vi dejavno vključite v razvoj kraja tudi preko Krajevne skupnosti in Športno kulturnega društva.
Stran 23 – Športno društvo
Uredniški odbor
Starn 25 - Voščila najmlajših
Stran 26 - Koledar
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
2
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
VABILO
VABILO na pustovanje za otroke
Vabimo vas, da se nam pridružite na
rednem občnem zboru ŠKD
Mekinje, ki bo v petek, 7. februarja
2014, ob 19. uri v prostorih ŠKD
Mekinje (Cankarjeva 37).
UO ŠKD Mekinje
Za: Brane Golob
predsednik
Vabljeni na veselo pustno rajanje
za otroke, ki bo v soboto,
1. marca 2014, v dvorani ŠKD
Mekinje. Več informacij bo na
spletni strani www.skd-mekinje.si
in www.mekinje.net in na
oglasnih deskah po Mekinjah.
UO ŠKD Mekinje
Za: Renata Semprimožnik
VABILO na smučarski dan
VABILO na ogled poletov v Planici
Spoštovani,
vabimo vas, da se udeležite smučanja, ki ga bomo letos
v okviru ŠKD Mekinje organizirali v soboto, 11. januarja.
Letos gremo na smučanje v avstrijski Nassfeld.
Informacije dobite na www.skd-mekinje.si in www.
mekinje.net ali na GSM: 040-626-116 (Matej). V primeru napovedanega slabega vremena, se smučarski dan
prestavi za en teden (informacije bodo na spletnih
straneh).
Cena za smučarsko karto in prevoz znaša za odrasle
40€, za otroke pa 25€. Odhod bo ob 6. uri zjutraj izpred
avtobusne postaje v Mekinjah.
Potrebne predprijave do četrtka, 8. januarja.
Zaradi boljšega vzdzušja in manjših stroškov na osebo
upamo, da se smučanja udeležite v čim
večjem številu.
UO ŠKDM
Za: Matej Slapar
3
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
Naslednje leto bomo v okviru ŠKD
Mekinje organizirali ogled smučarskih
poletov v Planici. Na ogled poletov se
bomo ob zadostnem številu
prijavljenih odpravili v soboto,
22. marca 2014, v zgodnjih jutranjih
urah. Informacije bodo na spletni
strani www.skd-mekinje.si in www.
mekinje.net ali na GSM: 041-298-314
(Miha Jašovec).
Lepo povabljeni!
UO ŠKD Mekinje
Za: Miha Jašovec
Dragi člani, krajani
Spoštovane Mekinjčanke, spoštovani Mekinjčani!
Ob izteku leta lepo pozdravljeni v imenu Športno kulturnega
društva. Športni in kulturni dogodki nas povezujejo in dajejo
življenje našemu kraju. Čeprav so težki časi in nam iz vseh
strani podajajo rajši slabe kot dobre novice, moramo biti
pozitivni in nasmejani zreti v prihodnost. To naj bo naše
vodilo v prihajajočem letu.
Ponovno je leto naokoli in zopet je pred vami revija Mekinjčan,
ki v sliki in besedi povzema dogajanje v našem kraju, v letu
2013. Za razliko od dnevnih novic, ki so v večji meri negativne
in nas vse (ne)hote spravljajo v slabo voljo, revija ki je pred vami,
povzema predvsem pozitivne in optimistične zgodbe, ki so se
tudi s pomočjo velikega števila krajank in krajanov v iztekajočem
se letu zgodile v Mekinjah.
Po lanskem letu, ko je bila v Mekinjah obnovljena podružnična
šola in ko smo praznovali 100-letnico postavitve dveh
pomembnih krajevnih objektov, smo v letošnjem letu prestavili
še en mejnik v razvoju našega kraja. Odkupljeno je bilo namreč
zemljišče, na kateremo bomo v bližnji prihodnosti lahko
zgradili tako željen prostor za druženje predvsem Mekinjčank
in Mekinjčanov. Po več kot 20 letih pogajanj in prigovarjanj je
občina Kamnik namreč ob koncu leta 2013 le kupila zemljišče
na severo-zahodni strani mekinskega samostana, kamor bomo
(upamo da – delali bomo na tem) v prihodnjem letu umestili
igrišče, ki bo tako postal prostor za športno udejstvovanje in
druženje.
Poleg odkupa zemljišča je bilo v letu 2013 končanih tudi
nekaj drugih investicij, ki so obogatile naš kraj. Med njimi velja
izpostaviti predvsem dokončanje javne razsvetljave na Neveljski
in Drnovškovi cesti, asfaltiranje in obnova nekaj krajevnih cest
in pločnikov, postavitev določenih novih obcestnih ogledal,
postavitev nekaterih odbojnih ograj, dokončanje javne
razsvetljave do doma upokojencev, ureditev Keršmančevega
parka, postavitev nekaj tabel za označevanje ulic, skrajšanje
amplitude čakanja na semaforju na Cankarjevi cesti, obnova
določenih vodovodnih sistemov, ureditev pokopališča, ureditev
odvodnjavanja doma ŠKD Mekinje,...
Članici in člani sveta KS Mekinje smo na leto 2013 upravičeno
ponosni in verjamemo, da bo leto, ki prihaja, prineslo nove izzive,
katerim bomo tudi v letu, ki prihaja kos!
Vsem Mekinjčankam in Mekinjčanom v imenu sveta KS Mekinje
želim sreče, zdravja, optimizma, ljubezni in uspehov v letu
2014. Želim vam, da bi praznike preživeli v čim bolj prijetnem
in sproščenem prazničnem vzdušju. Članici in člani sveta KS
Mekinje pa bomo v ta namen v zadnjih dneh leta obdarili in
obiskali vse krajanke in krajane iz Mekinj, ki so stari preko 85 let.
Preko leta je ekipa ŠKD delovala aktivno in izpeljala
zastavljene športne in kulturne dogodke, ki so v nadaljevanju
podrobneje predstavljeni. Večji del energije in tudi finančnih
sredstev smo letos namenili v obnovo in vzdrževanje. Tako
smo v jesenskem času rešili že nekaj časa pereč problem
odvajanja deževnice, ki je ob večjih nalivih zastajala pred
stavbo in tako škodila objektu. Gradbena ekipa je prekopala
dvorišče, postavila odvodne jaške in cevi za odvod v cestni
jašek in naredila nove stopnice, utrdila in predpripravila
teren za asfaltiranje. Na pripravljen teren je po priporočilu
Dušana Papeža ekipa asfalterjev položila grob in fin asfalt in
tako se lahko pohvalimo z prelepim in praktičnim vhodom do
društvenega doma. Na tem mestu bi se rad Dušanu zahvalil,
saj nam je priskrbel zares ugodno ponudbo del, ob tem pa še
doniral del sredstev.
V začetku kurilne sezone smo se podali v še eno večjo
investicijo. To je prehod ogrevanja na zemeljski plin. Do sedaj
smo se ogrevali na kurilno olje, kar je predstavljalo zelo visok
strošek, ki naj bi se z investicijo zmanjšal za 30-40%.
Na koncu lahko strnem, da je bilo leto pestro, zanimivo in
hkrati zelo uspešno. Izpostavil bi našo zagnano dramsko
skupino, ki nam je ob krajevnem prazniku pripravila premiero
nove igre in trikrat navdušila polno dvorano gledalcev.
Igralcem želim veliko uspeha na gostovanjih.
V imenu društva se vsem članom, krajanom zahvaljujem za
sodelovanje in vam želim lepe božično novoletne praznike,
v novem letu pa zdravja, veselja, osebnega zadovoljstva ter
obilo športnih in kulturnih užitkov skupaj s ŠKD.
SREČNO 2014!!!
Predsednik ŠKD Mekinje,
Brane Golob
Predsednik sveta KS Mekinje,
Matej Slapar
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
4
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
Z veseljem pa svoje delo oz. znanje delijo z drugimi,
na raznih kulturnih prireditvah v šoli, v KS, na
matični šoli oz. se radi odzovejo na razna povabila.
KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE V LETU 2013 IN OBETI
Ponosni smo na naše male ustvarjalce, ki
samozavestno sodelujejo na različnih natečajih
in pevskih revijah ter uspejo doseči tudi najboljše
rezultate. Hvaležni smo staršem naših šolarjev, ki se
zavedajo, da je velika naložba, če svoj dragoceni čas
namenijo otrokom ter so tako njim in nam pri tem
delu v pomoč. Z roko v roki smo še bolj povezani in
predvsem lažje dosegamo zastavljene cilje na poti
vzgoje in izobraževanja.
Da nam je uspelo postati kulturna šola, je zagotovo
delo mnogih generacij. Učitelji, ki so leta 1012 v
mekinjsko šolo sprejeli prve učence so se močno
zavedali, kaj za kraj in narod kultura pomeni.
Učence so vzgajali v tem duhu in to dediščino smo
uspeli ohraniti do danes. Hvaležni smo zanjo in
trudili se bomo, da jo obogatimo po svojih močeh
ter z njo obdarimo rodove, ki pridejo za nami.
Spoštovani Mekinjčani,
leto 2013 je že ugledalo konec svoje poti. Učenci
in učiteljice na PŠ v Mekinjah se v decembru radi
ozremo nazaj in se veselimo vsega, kar nam je leto
prineslo dobrega. To skrbno shranimo v svoj spomin
za spodbudno popotnico v novo leto. Zagotovo pa se
moramo včasih soočiti tudi z manj prijaznim dnem oz.
dogodkom. Takrat se potrudimo raziskati, kaj naj bi se
iz tega naučili, kar nam bo v prihodnosti v pomoč.
Naj za vse tiste krajane, ki v tem letu še niste uspeli
pokukati v notranjost naše šole povem, da hodnik v
pritličju krasi zastava KULTURNE ŠOLE. Naziv smo si
pridobili z dolgoletnim ustvarjanjem na kulturnem
področju. Večina naših učencev z navdušenjem
spoznava in razvija svoje likovne, literarne, dramske,
pevske, plesne, igralske,… talente.
5
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
V življenju hodimo po različnih poteh. Mekinjska
šola je mnoge od teh poti v majhnem kosu združila,
zato je prav, da smo pozorni tudi na kulturo,
ki se odraža v naših odnosih. Prijazen pozdrav,
topel nasmeh, razumevajoč pogled, kanček
potrpežljivosti, pripravljenost razumeti druge,
znati prisluhniti, … vse te preproste in enostavne
majhne stvari lahko delajo velike premike na poti k
prijaznejšemu sobivanju.
Zavedajmo se, da vedno vzamemo delček drugih s
seboj, ko se odpravimo po svoji poti naprej. Učenke,
učenci in kolektiv mekinjske šole vam želimo, da bi
v letu 2014 s seboj nosili vse tiste kulturne vrednote,
ki vam bodo pomagale ohranjati zdravje, vas bodo
pogosto nasmejale, vam dajale občutek varnosti in
zavedanje, da vas ima nekdo rad.
Vodja podružnične šole Mekinje
Jana Svetec
Nova razsvetljava v Mekinjah
Svet KS Mekinje se je tudi v letu 2013 redno sestajal.
Ker sveti krajevnih skupnosti nimajo več krajevnega
samoprispevka in finančnih sredstev za investicije
(proračun KS je velik okoli 5000 € letno), je bila
vloga sveta KS Mekinje tudi letos v opozarjanju
na pomanjkanje oziroma neustreznost določene
infrastrukture v našem kraju. Na sestankih sveta
KS Mekinje smo v letu 2013 obravnavali preko
230 točk in skozi celotno leto 2013 na občino
Kamnik in na druge pristojne institucije naslovili
preko 100 pobud za izboljšave infrastrukture in
pogojev bivanja v našem kraju. Pri nekaterih smo
bili uspešni (postavitev določenih novih obcestnih
ogledal, postavitev nekaterih odbojnih ograj,
asfaltiranje določenih dotrajanih občinskih cest
in pločnikov, postavitev javne razsvetljave na
posameznih predelih, postavitev nekaj tabel za
označevanje ulic, skrajšanje amplitude čakanja na
semaforju na Cankarjevi cesti, obnova določenih
vodovodnih sistemov, ureditev pokopališča,...), pri
drugih pa verjamemo, da bomo z vztrajnim delom
in prigovarjenjem cilje dosegli v prihodnje. Vse naše
pobude izhajajo iz potreb krajank in krajanov in
verjamemo, da jih bo večina v bodoče uresničenih.
Svet KS Mekinje se je tudi v letu 2013 redno sestajal.
Ker sveti krajevnih skupnosti nimajo več krajevnega
samoprispevka in finančnih sredstev za investicije
(proračun KS je velik okoli 5000 € letno), je bila
vloga sveta KS Mekinje tudi letos v opozarjanju
na pomanjkanje oziroma neustreznost določene
infrastrukture v našem kraju. Na sestankih sveta
KS Mekinje smo v letu 2013 obravnavali preko
230 točk in skozi celotno leto 2013 na občino
Kamnik in na druge pristojne institucije naslovili
preko 100 pobud za izboljšave infrastrukture in
pogojev bivanja v našem kraju. Pri nekaterih smo
bili uspešni (postavitev določenih novih obcestnih
ogledal, postavitev nekaterih odbojnih ograj,
asfaltiranje določenih dotrajanih občinskih cest
in pločnikov, postavitev javne razsvetljave na
posameznih predelih, postavitev nekaj tabel za
označevanje ulic, skrajšanje amplitude čakanja na
semaforju na Cankarjevi cesti, obnova določenih
vodovodnih sistemov, ureditev pokopališča,...), pri
drugih pa verjamemo, da bomo z vztrajnim delom
in prigovarjenjem cilje dosegli v prihodnje. Vse naše
pobude izhajajo iz potreb krajank in krajanov in
verjamemo, da jih bo večina v bodoče uresničenih.
Uradnega odprtja se je udeležilo precej krajank in krajanov;
predsedniku KS Mekinje pa je čestital tudi
direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda.
Naslednja večja pridobitev za naš kraj je bila
gotovo postavitev 14 svetilk javne razsvetljave na
Neveljski in Drnovškovi cesti v Mekinjah. Celotna
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
6
2013 MEKINJČAN
trasa zgrajene javne razsvetljave obsega Neveljsko
pot od Športno kulturnega doma v Mekinjah do
križišča z Drnovškovo potjo v dolžini 460 metrov in
Drnovškovo pot v dolžini 190 metrov. Postavljenih
je 14 drogov z ustreznimi svetilkami. Celotna
investicija je znašala 64.000 € in je bila financirana iz
proračuna Občine Kamnik. Na tem mestu v imenu
sveta KS Mekinje in Občine Kamnik izrekam zahvalo
prebivalcem, ki živijo predvsem ob Neveljski cesti,
da so dovolili prekopati svoja dvorišča in s tem
poceniti celotno investicijo, s čimer smo z nižjimi
sredstvi dosegli javno razsvetljavo na celotni prej
omenjeni trasi. Poleg javne razsvetljave je bil v traso
položen tudi kabel za hitro internetno povezavo,
ki bo dodatna pridobitev za ta predel krajevne
skupnosti.
Krajani, ki so podpisali ustrezno služnost na njihovih zemljiščih,
kjer poteka javna razsvetljava.
Svet KS Mekinje je poleg zgoraj omenjenih
pridobitev v letu 2013 sodeloval tudi pri zagotovitvi
nekaterih drugih manjših projektov, ki so ravno
tako izboljšali kakovost bivanja v našem kraju.
Med temi manjšimi pridobitvami, pri katerih smo v
večji ali manjši meri sodelovali, lahko izpostavimo
pomoč pri asfaltiranju Ceste treh talcev pri hišni
številki 22, pomoč pri ureditvi odvodnjavanja doma
ŠKD Mekinje, kjer smo z investicijo rešili stavbo
pred zamakanjem in razpadanjem, poleg tega pa
asfalt v okolici doma omogoča tudi lažje parkiranje
in sprehajanje.
Naslednja pridobitev, ki jo velja izpostaviti je tudi
preplastitev dotrajanih občinskih cest, katere je
7
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
MEKINJČAN 2013
bo v prihodnje ob enkratnem rezanju v telo ceste
narejenega čim več in da bo določena cesta potem za
daljše obdobje na novo asfaltirana in urejena.
Poleg zgornjih projektov je bilo v letu, ki se izteka,
narejenih tudi več manjših pridobitev, med katere
sodijo postavitev določenih obcestnih ogledal (pri
vrtcu Peter Pan, na koncu Ceste treh talcev, na izvozu
Drnovškove ceste na Neveljsko,...) in postavitev
določenih odbojnih obcestnih ograj (na mostu na
Jeranovem, na Cankarjevi cesti,...). Postavljenih je bilo
tudi nekaj opozorilnih tabel proti odlaganju odpadkov
ter tabel za označevanje ulic.
Podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar je skupaj s poslancem DZ
mag. Matejem Toninom in predsednikom Krajevne skupnosti Mekinje
Matejem Slaparjem uradno odprla javno razsvetljavo
na Neveljski in delu Drnovškove ceste.
občina Kamnik preplastila tudi na prigovarjanje sveta
KS Mekinje. Določene luknje so bile na teh cestah
zelo problematične in so ob nalivih ogrožale okoliške
hiše. Poleti je bilo postavljenih tudi še nekaj dodatnih
svetilk do doma uporkojencev, ki bodo okoliškim
prebivalcem, zlasti v nočnem času, izboljšale kakovost
bivanja in hoje na tem predelu Mekinj. Na pobudo
sveta KS Mekinje se je odkupil tudi del zemljišča
za prestavitev ekološkega otoka na avtobusni
postaji (za domom ŠKD Mekinje), v sklepni fazi pa
so tudi postopki za odkup zemljišča za prestavitev
ekološkega otoka pri Zarji (malo naprej in desno od
sedanje lokacije – na travniku, kjer je velika obcestna
tabla). Svet KS Mekinje je na koncesionarja, ki opravlja
pogrebno službo, v letu 2013 naslovil tudi več pobud
za preureditev žalne vežice in ureditev dostopa do
pokopališča. Naša želja namreč je, da bi v prostoru,
kjer leži pokojni, s preureditvijo (prestavitev stene)
pridobili več prostora za svojce. Dejansko nam je bilo
obljubljeno, da bo investicija končana v teh dneh.
V centru Mekinj je bila v jeseni končana tudi
vzdrževalna investicija v vodovodno omrežje. Po
več sestankih, dopisih in pobudah, s katerimi smo
zagovarjali naše stališče, da bi ob razkopavanju v
cesto položili še ostale vode (javna razsvetljava,...) in
potem za daljše obdobje preplastili cestišče, je bilo žal
sklenjeno, da se zaradi pomanjkanja sredstev v tem
trenutku uredi le najnujnejše (obnova vodovoda).
Upamo samo lahko (in tudi delali bomo na tem), da
Poleg investicijskih in vzdrževalnih projektov je svet
KS Mekinje v letu 2013 pomagal tudi pri izvedbi večine
prireditev in projektov, ki so se odvijali v Mekinjah. Ob
koncu leta 2012 smo članice in člani sveta KS Mekinje
obdarili starejše krajanke in krajane (tudi letos
bomo s skromnimi darili obdarili preko 30 krajank
in krajanov, ki so v našem kraju stari preko 85 let).
Pomagali smo tudi pri izvedbi prireditev in projektov,
ki so se v lanskem letu dogajali v našem kraju
(kresovanje ob Dnevu državnosti, piknik za mekinjsko
mladino, 25. Mekinjski kros in 7. Memorial Mira
Petka, pohod na Vovar, 6 urni košarkarski maraton,
krajevno miklavževanje, krajevno pustovanje,...).
Novembra pa smo s pomočjo pri organizaciji in
izvedbi nove mekinjske igre počastili tudi krajevni
praznik. V mesecu septembru smo sodelovali tudi
pri vseobčinskem projektu »Varna pot v šolo«, kjer so
mekinjski prostovoljci v prvih šolskih dneh poskrbeli
za varnejšo pot v šolo za naše osnovnošolce.
Obeti...
Med pomembnejšimi projekti, ki nas čakajo v letu
2014, velja prav gotovo izpostaviti izgradnjo igrišča.
Za realizacijo tega cilja moramo počakati še na
sprejetje ustreznih občinskih dokumentov. V svetu
KS Mekinje bomo naredili vse, kar je v naši moči, da
do tega objekta dejansko pridemo v letu 2014. Poleg
igrišča, si bomo v naslednjem letu prizadevali tudi
za izgradnjo avtobusnega postajališča in parkirišča
nasproti šole v Mekinjah, vse sile pa bomo uprli tudi v
izgradnjo manjkajoče javne razsvetljave na območju
Ceste treh talcev in ceste Dr. Tineta Zajca. Verjamemo,
da bomo s skupnimi močmi lahko tudi v letu 2014
naredili veliko za izboljšanje kakovosti bivanja krjank
in krajanov krajevne skupnosti Mekinje.
Poleg zgoraj navedenih aktivnosti in ciljev, bomo
tudi v prihodnjem letu po svojih močeh poskušali
premakniti tudi druge, za naš kraj pomembne
projekte, zato krajankam in krajanom omogočamo,
da nam s predlogi pomagate izboljševati kvaliteto
bivanja v Mekinjah. Potrudili se bomo, da bomo vaše
želje posredovali na prave naslove, oziroma bomo
poskusili rešiti, kar je v naših pristojnostih in močeh.
Za predloge smo tako dosegljivi na uradnih urah, ki
so vsak prvi četrtek v mesecu ob 18.30 uri v prostorih
ŠKD Mekinje. V primeru, da ob četrtkih nimate časa, pa
so vaše pobude in predlogi dobrodošli v nabiralniku
pred vhodom v ŠKD Mekinje. Na uradnih urah lahko
kupite tudi mekinjske zbornike in mekinjske zastave,
ki smo jih dodatno naročili.
Skratka: v letu, ki se izteka, smo v svetu KS Mekinje
aktivno soustvarjali življenje v našem prelepem kraju.
Verjamemo, da bomo tudi v prihodnjem letu lahko
veliko naredili za izboljšanje kvalitete bivanja na tem
prelepem delu Slovenije, krajankam in krajanom pa v
letu 2014 v imenu članic in članov sveta KS Mekinje
želim veliko sreče, zdravja in poguma za prave
odločitve. Želim vam, da bi se v Mekinjah počutili
prijetno!
Srečno 2014!
Matej Slapar
Predsednik sveta KS Mekinje
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
8
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
MEKINJSKA PODJETJA SE PREDSTAVIJO
MEKINJSKA PODJETJA SE PREDSTAVIJO
Računovodstvo Libres
V Mekinje se je v preteklih letih preselilo tudi kar
nekaj uspešnih podjetij in podjetnikov. Med njimi
velja izpostaviti tudi podejtje Libres d.o.o., katerega
lastnika sta nova Mekinjčana, ga. Sonja in g. Pavle
Kobilšek.
Libres je družinsko podjetje, ki je s svojimi storitvami
na trgu prisotno že 15. let. Visoko izobraženi zaposleni,
katerih je v podjetju okoli 20, imajo izkušnje iz bank, javnih
zavodov ter velikih in malih podjetij. Vsi visoko izobraženi
sodelavci delajo z mislijo, da strankam ponudijo čim več za
njihov denar. Izvajajo storitve računovodenja, davčnega,
pravnega in kadrovskega ter podjetniškega svetovanja.
Podjetjem pomagajo tudi pri izdelavi poslovnih načrtov.
Zavedajo se namreč, da so banke v teh časih previdnejše
in da morajo biti zato poslovni načrti še toliko boljši,
finančne projekcije pa natančnejše.
Zaposleni v podjetju Libres d.o.o.
V Libresu uporabljajo programsko opremo več ponudnikov
in tako za vsako stranko poskusijo najti zanjo najboljši
sistem sodelovanja. Njihovo vodilo je takojšen odziv na
zahtevo naročnika. Z vsakim naročnikom se dogovorijo
o načinu opravljanja storitev, ki je za njih najoptimalnejši.
Dokumentacijo lahko stranke nosijo do njih, lahko ali pa jo
hodijo sami iskat. Pri njih je »brezpapirno računovodstvo«
realnost.
9
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
Zarja Elektronika
Ni mnogo računovodskih podjetij, ki opravljajo storitve
za javne zavode kot so šole, vrtci in zdravstveni domovi.
Podjetje Libres d.o.o. to zna in tudi dela. Poleg davčnega in
računovodskega svetovanja, podjetje Libres d.o.o. svetuje
in pomaga tudi na področju odpiranja novih podjetij,
preko svojih poslovnih partnerjev, pa strankam lahko
pomagajo pri izbiri odvetnikov in drugih pravnih znanj.
Podjetje že več let sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, za
kar se jim v imenu uredniškega odbora tudi zahvaljujemo!
Uredniški odbor
www.libres.si I [email protected]
Tel: 01/5466 020
V Mekinjah je že vse od svoje ustanovitve prisotno tudi
podjetje Zarja Elektronika, ki je vodilno slovensko
podjetje na področju tehničnega varovanja z
delovanjem v širši regiji. Podjetje je bilo ustanovljeno
leta 1969, ko je majhna skupina navdušencev začela
z razvojem, proizvodnjo in montažo protivlomnih
sistemov. Od začetkov do danes se je Zarja Elektronika
preko vztrajnega dela, nenehnega strokovnega
izpopolnjevanja, sledenja svetovnim trendom in
izvedbe tehnično najzahtevnejših projektov razvila v
dinamično vodilno strukturo na področju tehničnega
varovanja v širši regiji, z več kot 50 zaposlenimi.
Poslanstvo podjetja je ponuditi uporabnikom kar največjo
tehnično varnost pred posledicami požara, vloma,
kraje, ropa, uhajanja plina, razlitja tekočine ali drugimi
neprijetnimi dogodki.
Širok spekter naprav in sistemov lastnega razvoja in
proizvodnje omogoča veliko prilagodljivost uporabnikovim
željam in potrebam. Komponente sistema so med seboj
enostavno združljive in nadgradljive, kar pomeni, da ni
poljubno prilagodljiva le velikost sistema (”Security Gear”,
“Puzzle Philosophy”) ampak tudi funkcionalnost (vlom,
požar, zaznavanje plina, zaznavanje razlitja ...). Nabor
lastnih izdelkov dopolnjujejo s komponentami vodilnih
svetovnih proizvajalcev opreme za tehnično varovanje. V
veliko veselje jim je preko 5000 zadovoljnih uporabnikov
enostavnih, zahtevnih in najzahtevnejših objektov, ki
imajo nameščeno njihovo opremo in uporabljajo njihove
rešitve.
Imajo ekspertna znanja, dolgoletne izkušnje in
usklajene usposobljene ekipe, ki obvladajo naslednja
področja:
- Odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje
- Sisteme Aktivne požarne zaščite
- Gašenje z okolju in zdravju prijaznimi gasili
- Javljanje plina
- Gostu in uslužbencem prijazne Hotelske sisteme, SOS
signalizacijo ter tehnične alarme
- Protivlomne in Protiropne sisteme
- Registracijo prisotnosti in delovnega časa
- Kontrolo dostopa
- Videonadzorne sisteme
- Grafične Nadzorne Centre (GNC)
Tudi podjetje Zarja Elektronika že vrsto let sodeluje
z lokalno skupnostjo, zato jim s tega mesta še enkrat
izrekamo zahvalo!
Njihovim strankam nudijo izvedbo projektov “na ključ”,
od svetovanja, idejne zasnove, projektiranja, inženiringa
do same izvedbe - montaže in kasnejšega servisiranja ter
vzdrževanja. Za sistem oziroma podsistem - komponente,
skrbijo skozi celoten življenjski cikel.
Uredniški odbor
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
10
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
ALOJZ PRAŠNIKAR IN NJEGOV KURHAUS
Kamnik je bil ob koncu 19. stoletja med turisti priljubljen tako kot Bled in vse to po zaslugi Alojza Prašnikarja in nekdaj
znamenitega Kurhausa, ki ga je zgradil v domačih Mekinjah. A ne le zdravilišča, Prašnikar se je lotil tudi cementarne,
opekarne in mnogih drugih dejavnosti, zahvaliti pa se mu imamo tudi za kamniško železnico.
Alojz Prašnikar je bil rojen 13. maja 1821 v Izlakah pri
Zagorju, umrl je 14. januarja 1899 v Mekinjah, kjer je tudi
pokopan. Komaj 14-leten se je preselil v Kamnik, kjer se
je izučil strojarstva. Septembra leta 1839 se je pri svoji
osemnajstih letih oženil s štiri leta starejšo domačinko
Terezijo Šporn ter s poroko prevzel lepo posestvo njene
tete v Mekinjah številka 16.
V zakonu se jima je rodilo deset otrok. Kmalu po prihodu
v Kamnik je Prašnikar ugotovil, da mu strojarstvo ne
leži preveč, tako da je, podjeten in nadarjen, kot je bil, z
ženinim sorodnikom ustanovil majhno zidarsko podjetje
in začel sprejemati različna gradbena dela, kot npr.
popravilo cerkve svetega Primoža nad Kamnikom, gradnjo
cest in mostov na Kranjskem in Koroškem. S prirojeno
poslovno žilico in dobrim delom je leta 1852 kot gradbeni
podjetnik dobil naročilo, da pozida vse objekte kamniške
smodnišnice – ki jo je država namesto nekdanjih fužin
ustanovila v predmestju Kamnika, v Grabnu - in dolgo
obzidje okoli nje. Ker so gradnje v smodnišnici zahtevale
mnogo gradbenega materiala, je Prašnikar nasproti
gradbišča, na drugi strani Kamniške Bistrice, postavil
opekarno in nekaj let zatem (1854) še cementarno. To pa je
bila šele druga tovarna cementa v avstro-ogrski monarhiji.
Prav smodnišnica oziroma »c. kr. praharna«, kot so ji rekli,
in Prašnikarjeva cementarna sta imeli za nadaljnji razvoj
Kamnika zelo velik pomen.
Po zgraditvi kamniške smodnišnice se je Prašnikar usmeril
na novo delovno področje. Po izkušnjah, pridobljenih
pri gradnji smodnišnice, je namreč kmalu začel dobivati
naročila za gradnjo železniških prog v Avstriji, na
Ogrskem in v Švici. Kmalu je postal eden bolj upoštevanih
gradbenikov v monarhiji.
Da se je v precej kratkem času razvil v izredno sposobnega podjetnika, pričajo tudi podatki o drugih dejavnostih, s
katerimi se je ukvarjal. »Alojz Prašnikar je 28. oktobra 1867 v
davčni občini Mekinje prijavil proizvodnjo čistilnega praška,
Portland cementa in apna. /.../
Po količini plačanih davkov je Alojz Prašnikar sodil v sam vrh najbogatejših Kamničanov. Kot veleposestnik in veleindustrialec
si je ustvaril veliko kapitala, ob čemer je bil trdno odločen, da ga bo investiral v nadaljnji razvoj. Kot lastnik opekarne in
cementarne je hitro doumel, da razvoj večjih obratov in tovarn na območju Kamnika in Domžal zahteva hitrejšo in zanesljivejšo
prometno povezavo. Kot priznan graditelj železniških prog po Evropi je kmalu prišel do zamisli o gradnji lokalne železniške
proge Ljubljana–Kamnik in bil nato vseskozi glavni pobudnik gradnje.
Poleg pomena prometnih povezav je Prašnikar na svojih pogostih potovanjih po Evropi spoznal tudi pomen t. i. tujskega
prometa. Videl je, kako kopališča, zdravilišča ali zgolj zabavišča privabljajo tujce in s tem pomagajo kraju k splošnemu
napredku. Odločil se je, da tudi sam vloži sredstva v gradnjo kopališkega kompleksa. Vendar njegova prva investicija ni bila
v Kamniku, ampak v rojstnih Izlakah, kjer je obnovil nekdanje Valvazorjevo gospostvo Medijo in uredil termalno kopališče
(danes Medijske toplice v Izlakah). Po uspešni investiciji v Izlakah se je odločil, da bo nekaj podobnega zgradil tudi v Mekinjah.
Zdraviliški park – razglednica, 7. septembra 1913
(vir: Aleksander Sarnavsky)
Kakor pa je bila prikladna okolica, je bilo primerno tudi
obdobje. V 2. polovici 19. stoletja je namreč turizem začel
dobivati vse pomembnejšo vlogo in Alojz Prašnikar je bil
kot razgledan, odprt in iznajdljiv gospodarstvenik eden
prvih v monarhiji sploh, ki so se pomena tega pojava
zavedali že zelo zgodaj.
Alojz Prašnikar – Alois Praschniker (13. maj 1821–14. januar 1899)
(vir: Kamničan prvih sto let, str. 13)
Za proizvodnjo cementa in čistilnega praška je plačeval skupno
okoli 60 goldinarjev davka. Poleg teh je imel v davčnem katastru
za okrožje Kamnik prijavljene še naslednje obrti: od leta 1869
mlin in žago v Mekinjah 33, točilnico vina, piva, žganja, kave in
pekarno kruha v Mekinjah 43.« 1
Leta 1875 je Alojz Prašnikar začel graditi kamniško
kopališče in vodno zdravilišče ali na kratko Kurhaus in
s spretno reklamo v vseh najpomembnejših časopisih,
predvsem na Dunaju, poskrbel za njegov hiter vzpon. V
kopališče privabil mnoge znance – petičneže iz Ljubljane,
Trsta, Dunaja, Prage, Primorske in od drugod. 16. julija
1883 je Kurhaus obiskal tudi cesar Franc Jožef.
In kaj je pravzaprav obsegalo kopališče in zdravilišče v
Kamniku, kakšna je bila ponudba, ki je vsako leto privabila
več oddiha željnih gostov?
mag. Zora Torkar, Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud’ Kamniku gliha nič ni,
Najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja, Kamnik 1996, str. 20.
Zavedal se je, da Kamnik brez ustreznih
turističnih naprav ne bo mogel postati
letoviški kraj. Zato se je odločil, da
bo na robu svoje obširne mekinjske
posesti med Bistrico in Nevljico zgradil
kopališke naprave in stavbe, namenjene
za stanovanja gostov. »Kopališče in
vodno zdravilišče Kamnik na Kranjskem
(Bad Stein) je bilo ustanovljeno leta 1876.
Zgrajeno je bilo 411 m nad morjem, sredi
prekrasnega parka, na ozemlju nekdanje
mekinjske občine, na levem bistriškem
bregu, v kotu, kjer priteka Nevljica k
Bistrici, in ob vznožju do 2560 m visokih
Kamniških planin. Okolica je bila zares za
to prikladna.« 2
In kaj je pravzaprav obsegalo kopališče in zdravilišče v
Kamniku, kakšna je bila ponudba, ki je vsako leto privabila
več oddiha željnih gostov? V zemljiški knjigi na okrajnem
sodišču v Kamniku najdemo podatke, ki govorijo o tem,
da so bile na parceli, katere lastniki so bili brata Prašnikar
in Janez Kecel, že leta 1875 zgrajene kopališka stavba,
zdraviliška restavracija, vila Neptun, urejen pa je bil tudi
lep park z vrtovi in sprehajališči. V vili Neptun so bila
stanovanja za premožne tuje goste. Viri omenjajo, da je bilo
vodno zdravilišče udobno urejeno, da je imelo eleganten
zdraviliški salon z biljardom, dobro restavracijo in čitalnico
ter mikaven park. Zdraviliško poslopje naj bi imelo tudi vso
potrebno zdravniško pomoč. Zaradi neposredne bližine
Kamnika je imel Kurhaus zelo ugodne poštne (dvakrat
na dan) in telegrafske zveze ter organizirano vožnjo z
omnibusi v vse smeri v okolico. Kopališče je imelo vse
priprave za uporabo vodnega zdravljenja z elektroterapijo
in masažo ter bazen s tuši za plavalce in neplavalce.
1
11
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
2
Peter Borisov, Zdravilišča in kopališča na nekdanjem Kranjskem, Kronika 16, 1968, str. 49.
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
12
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
Alojz Prašnikar je kot uspešen gradbenik že zelo zgodaj
spoznal pomen železnic in drugih prometnih povezav za
razvoj gospodarstva in t. i. tujskega prometa. Za gradnjo
lokalne železniške proge Ljubljana–Kamnik si je prizadeval
vse od leta 1868, in po večletnih zapletih in prizadevanjih je
bila kamniška železnica, takrat kot prva lokalna železniška
proga na Kranjskem, 28. januarja 1891 predana svojemu
namenu.
Vila Neptun in ribnik pred njo – razglednica iz leta 1905
(vir: Aleksander Sarnavsky)
Že takrat je bilo poskrbljeno tudi za dodatno ponudbo;
posebej so vabili na mnoge izlete v okolico – do izvira
Kamniške Bistrice, do Kamniškega sedla, Grintovca in
Ojstrice, do Tuhinjske doline, doline Črne in cerkvice
svetega Primoža nad Kamnikom.
V začetnem obdobju so v kamniškem Kurhausu zdravili
predvsem na napravah po Priessnitzevi metodi in z
Riklijevimi parnimi posteljami, saj se je Prašnikar veliko
zgledoval po takratnem Bledu in zdravilnih metodah
švicarskega tovarnarja in hidropata Arnolda Riklija, ki je
tam deloval. Alojzu Prašnikarju je v tem obdobju uspelo,
da se je Kamnik oz. Bad Stein (kopališče Kamnik) z Bledom
uspešno kosal. O tem priča tudi takrat zelo razširjen rek:
»Veldes und Stein sind die Perlen von Krain!«3 (Bled in Kamnik
sta bisera Kranjske!)
Leto 1891 pa poleg dograditve kamniške železnice za
Kurhaus pomeni prelomno letnico še zaradi ene novosti,
ki je Kamnik kot letovišče dokončno povzdignila v sam
vrh najbolj priljubljenih in obiskanih turističnih krajev na
Kranjskem in mu prinesla novo obdobje napredka in slave.
Avgusta leta 1891 so v kamniškem Kurhausu v skladu z
modo uvedli takrat izjemno priljubljen Kneippov način
zdravljenja. Z uvedbo omenjene metode se je neuradno
spremenilo tudi ime zdravilišča, ki se v literaturi poslej
pojavlja kot kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku
na Kranjskem ali le kot Kneippovo zdravilišče.
Ko so avgusta leta 1891 vpeljali Kneippovo metodo, so
kopališče temeljito preuredili in pripravili vse potrebne
naprave in prostore. Potrebnih je bilo tudi več dozidav,
tako da so že obstoječim napravam (bazen s tuši za
plavalce in neplavalce itd.) dodali še nekaj novih. Prav tako
je bilo sedaj treba paziti na temperaturo vode, tako da so
iz Hočevarjevega jezu na Bistrici po ceveh napeljali mrzlo
bistriško vodo, v bazen in kadi pa so še vedno dovajali toplo
vodo iz Nevljice.
Kurhaus leta 1875
(vir: Aleksander Sarnavsky)
Zdraviliško poslopje Kurhaus, osrednja stavba v zdravilišču, po kateri
je celoten kompleks tudi dobil ime
(vir: Aleksander Sarnavsky)
3
13
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
Kamniško zdravilišče je leta 1893, a verjetno že vse od
uvedbe Kneippovega načina zdravljenja, na obširnem
mekinjskem posestvu Alojza Prašnikarja obsegalo
zdraviliško poslopje, kopališče za izvajanje zdravilnih
metod, obširen in lepo urejen park ter vile za nastanitev
gostov –Neptun, Mlin, Luiza in Johana. Posebni gostje so
lahko najeli tudi sobe v »poletni hiši« pri vili lastnika Alojza
Prašnikarja, ki sta obe sodili k tako imenovani Prašnikariji.
Leta 1893 je bilo tako v samem kopališču in zdravilišču na
razpolago skupaj okoli 60 postelj.
Kopališče in vodno zdravilišče na razglednici Antona Slatnarja
iz leta 1907
(vir: Mesto pod Malim gradom, str. 198)
»Kopeljne sobe« za tople in kropilne kopeli, velik bazen
s šestnajstimi kabinami, vodno zdravilišče, naprave za
zdravljenje po Priessnitzevi in Riklijevi metodi, parne kopeli,
masaža, hidroterapija, združena z elektroterapijo, in milo
planinsko podnebje s čudovitim okoljem - to je sestavljalo
glavni del ponudbe, in ko so v kamniški Kurhaus uvedli še
Kneippovo metodo, je zdravljenje v zdravilišču obsegalo
naslednje vrste zdravilnih metod: sistematično zdravljenje
z vodo, kamor je sodilo kopanje, polivanje, otiranje ali
masaža telesa s kapljajočim tušem, vlažni ovitki, kure za
potenje s suhimi ovitki, polna kopel, kopel s potapljanjem,
nagla kopel, polkopel, sedežna kopel, nožna kopel, različne
lokalne kopeli, zračna kopel, polivajoči tuš, deževni tuš,
kopel za nos in mrzli ovitki; medicinske kopeli (blatne,
smrečne, solne in ogljikove); elektroterapija, za katero
so bili v rabi aparati s faradičnim in galvaničnim tokom;
masaža, zdravilna telovadba in inhalacija; Kneippova dieta,
kure s pitjem vode in kure s hojo in gibanjem po svežem
zraku; zdravljenje s suhim, vročim zrakom ter sončna kopel.
Že leta 1891 je število gostov zelo naraslo, obisk pa se je
še bolj povečal po letu 1892, ko je sam Sebastian Kneipp
javno priporočal zdravljenje v Kamniku. Poleg samega
zdravljenja, ki je bilo namenjeno vsem slojem, pa je
kamniški Kurhaus svojim gostom ponujal še mnogo več.
Prenočišča, prehrana, postrežba, zabava in vse, kar je v
tistem času sodilo v mondena kopališča, je zadovoljevalo
najzahtevnejše goste in v tem pogledu je bil Kurhaus
gotovo letovišče za petičneže.
Zdravilišče je v letih 1892–1900 povprečno obiskalo 311
gostov letno, kar je približno petina takratnih gostov
na Bledu. Znani pa so tudi podatki, da je bilo gostov 600
letno (enodnevni gostje niso všteti), saj naj bi jih precej
prenočevalo zunaj kopališča. Med obiskovalci je bilo več kot
50 odstotkov gostov iz drugih avstro-ogrskih dežel, okoli 6
odstotkov tujcev (predvsem Nemcev in Američanov) ter 40
odstotkov Kranjcev.
Konec zlate dobe kamniškega Kurhausa je nastopil leta
1899. Tega leta je namreč Alojz Prašnikar umrl. Kurhaus je
sicer še nekaj časa ostal v lasti Prašnikarjevih potomcev in
vse do prve svetovne vojne užival slavo, a tisti iz 90. let 19.
stoletja se ni nikdar več približal.
Zemljevid kopaliških naprav z okolico leta 1898
Jasna Paladin
Josip Benkovič, Kamnik. Prirodno-zgodovinski obraz, Dom in svet, str. 517.
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
14
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
Sledila so naročila in s kvalitetnimi izdelki se je o njem širil dober glas.
Ker ročno delo ni povsem zadostovalo, je kupil mali električni kombinirani
mizarski stroj (ta je še danes lepa muzejska vrednost). Nabavil je še veliko
ročno prešo, ki je bila potrebna za izdelovanje kvalitetnih panelnih plošč
in furniranje (lepljenje). Takrat se je izdelovalo pohištvo iz masivnega
ali pa iz furniranega lesa, vse po željah kupcev. Kuhinje so se po večini
izdelovale iz masivnega smrekovega lesa v naravni barvi, pa tudi z
barvnim premazom. Spalnice in jedilnice pa so se izdelovale po večini
iz furniranega lesa z mat ali visoko sijajno šelak polituro (premazom).
Stranke so izbirale vrste in oblike pohištva iz katalogov, ki jih je ata dobival
iz Avstrije. Če pa so bile želje po bolj zahtevnih izdelkih (stil bidermajer)
ali z vgrajenimi intarzijami, pa je sprejel tudi takšna naročila. Seveda je to
zahtevalo veliko več truda in tehnike ter umetniških veščin in spretnosti.
DA NE BI ŠLO V POZABO
Plečnikov mizar iz Mekinj
FRANC KONCILJA (1896-1991)
Že dve desetletji je minilo od smrti očeta, mojstra-mizarja, učitelja
mizarskih veščin mnogih generacij mizarjev v kamniški občini. Njegova
mizarska delavnica imenovana »Splošno mizarstvo« je bila majhna,
skromna, a iz nje so prihajala velika dela - kvalitetna in cenjena daleč
naokrog.
V IN MEMORIAM je g. Tone Stele napisal takole: »V tej skromni delavnici
je prišla do izraza vsa njegova mojstrska sposobnost. V svojem delu je bil
pravi umetnik. Iz njegovih rok ni prišel slab izdelek. V vsakega je vložil
vse svoje znanje in vso svojo dušo. Da je bil res vrhunski mojster-mizar
je vsekakor dokaz odločitev prof. arh. Plečnika, da ga je imel za svojega
mizarja, kar dokazujejo številna dela pri Plečnikovih stvaritvah. Bil je
nedvomno eden najboljših obrtnih mojstrov v naši občini in eden tistih
številnih kamniških obrtnikov, ki so v preteklosti dajali Kamniku svoj
pečat in ugled.«
Da ne bi šlo v pozabo, smo v družini Koncilja začeli arhivirati načrte,
pisma in vse, kar še spominja na delo in življenje našega ata. Mene, pisca
teh vrstic in najmlajšega sina očeta Franca, je gnala radovednost do vseh
še neobelodanjenih trenutkov njegovega življenja in dela, s posebnim
poudarkom na prijateljevanju z našim največjim arhitektom g. Jožetom
Plečnikom in delih, ki so bila narejena v njegovi mizarski delavnici.
Naj začnem z časom, ko je ata (tako smo ga vsi v družini klicali) začel
z mizarstvom, njegovo veliko ljubeznijo. Izučil se je za mizarskega
pomočnika z odličnim uspehom (1913). Sprva je delal pri očetu na
Jeranovem kot najstarejši sin in pri delu dokazoval svoje sposobnosti.
Po pripovedovanju njegovih sester (Rezke, Pavline, Minke in brata Janka)
je oče računal, da bo Franc prevzel vodenje obrti. Kako in zakaj je on
to prepustil mlajšemu bratu Vinku in se odločil za samostojno obrt, ni
povsem gotovo.
Odločitvi je verjetno botrovala njegova želja, da postane povsem
samostojen obrtnik, in pa odločitev njegove »ljubezni« Julijane Vidmar,
ki je podedovala hišo v Spodnjih Mekinjah št. 45 in s katero se je poročil
leta 1929. Ustvaril si je nov dom, v katerem si je po svojih zamislih uredil
mizarsko delavnico. Uredil jo je kar v hiši, in sicer: pol hiše za življenje, pol
hiše za delo. Dela je opravljal s svojo veliko voljo in pridnostjo, čeprav so
mu pri tem gotovo pomagali tudi starši. Enega pomočnika je pripeljal
kar z seboj z Jeranovega in to je bil Dolenčev Janez. Tudi vajence je lahko
dobil, saj je bilo za mizarski poklic veliko zanimanje.
15
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
30. maja 1928 leta si je pridobil uradno dovoljenje za obrt – mizarstvo.
Franc Koncilja (1896-1991)
Dleta, obliči, žage, kladiva, merila, spenjala, vrtala, strgala
- so bila orodja v roki mizarja. Z njimi je iz lesa ustvarjal
zamisli arh. Jožeta Plečnika.
Predaja papeževe listine
Prišel pa je čas, ko je poleg mizarstva začel razmišljati o
družini. Tudi tu so se mu načrti začeli uresničevati. Leta
1930 se je rodil prvi sin Janko in v naslednjih letih se je
družina povečevala. Drugi sin je bil Tonček (1931), tretji
sin Franci (1933) - dobil je ime po atu in dedku, potem pa
hčerka Anka (1935) - dobila je ime po babici, in nazadnje
sem se pridružil že dokaj številni družini tudi jaz, Jernej
(1939). V tistih časih tako imenovane »Stare Jugoslavije«
ni bilo lahko preživljati tako številne družine, ob tem pa
še uspešno voditi obrt. Toda naš ata je to zmogel in znal.
Uresničeval je želje številnih Kamničanov in okoličanov
po izdelkih iz njegove delavnice. Ob tem pa je moral še
poplačevati dedne zahteve maminih sester in žlahte. Ko
danes gledam na ta težak čas našega ata, lahko rečem,
da je bil pravi »čarovnik«, da je vse to zmogel. »Z Božjo
pomočjo se da marsikaj narediti«, je bil njegov moto.
In prišli so še težji časi; okupacija fašističnega režima leta
1941. O JOJ!.......o tem več piše hči Anka v svojih spominih.
Nesrečna smrt sina Tončka leta 1946 je ata in vse v družini
zelo prizadela. Toda ata je s svojim značajem in močno voljo
v življenje ter močno krščansko vero pokončno kljuboval
nastali situaciji. »Delo krepi«, je dejal in delal, delal, delal po
vseh svojih močeh.
Teh let po drugi svetovni vojni in naprej pa se pisec teh
vrstic že kar dobro spominjam. Osredotočil se bom na dela
našega ata in njegovo življenje v času nove Jugoslavije.
Takoj po osvoboditvi je moral izdelovati naročila prevzeta
pred 2. svet. vojno in v času okupacije. Začetki so bili
obetavni, kasneje pa so se pričele težave, ki so prizadele
obrtnike »tistega časa«. Toda obupal ni - še naprej je
uspešno vodil mizarsko obrt.
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
16
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
- dnevna soba za družino svečarja g. Janka Steleta iz Kamnika
iz orehovega lesa – premaz: šelak politura. Lestenec za to sobo
(posebno zahtevna izdelava) se je dokončal po arhitektovi smrti
šele leta 1963.
To so bile stvaritve, ki so prinesle spoštovanje do atovega
dela daleč naokrog. Dobil je priznanje »Plečnikov
mizar«ob neki priliki od samega arhitekta. Da je bil
odnos našega ata z arh. Plečnikom nekaj posebnega,
pričajo še ohranjena pisma arhitekta, ki jih bom razkril v
nadaljevanju teh mojih spominov ob drugi priliki.
Mekinje
PLETENJE VENCEV
Pletenje iz vejic cipres je v preteklosti marsikdaj
povzdignilo slovesnosti v Mekinjah. Venci v cerkvi ali oviti
okoli mlajev, so v ljudeh budili praznično razpoloženje.
Ta običaj je v desetletjih po vojni skoraj izumrl. Po
časovnem presledku se je začelo intenzivneje plesti pred
nekaj leti (pred približno dvanajstimi), ko se je zbralo
nekaj žena z željo, da ta običaj ne zamre, da naredijo
nekaj dobrega, da pripomorejo k slovesnejšemu vzdušju
ob jubilejih, birmah in drugih praznovanjih.
Za državo je prišlo naročilo za opremo restavracije
Planinka po načrtih arh. Kregarja. Za dela pri »Planinki«je
zanimivo to, da je arhitekt predvidel, da se oprema za
gostinske sobe izvede v masivnem hrastovem lesu s šelak
polituro in to za tri sobe: bunker, lovska soba in točilnica.
Ena soba pa je bila izdelana (obloge sten) iz naravnega
češnjevega lesa s premazom (šelak politura). V tem času
so v delavnici delali štirje pomočniki in dva vajenca.
Nova maša leta 1979
Gospa Marica Ftičar, ki pozna zgodovino te šege, pravi, da
mora biti delo natančno opravljeno - pletenje ne sme biti
ne pretanko, ne predebelo. Vejice so lahko dolge največ 10
cm. Po sredini teče močnejša vrvica, zelenje pa se povija z
žico.
Pa je prišel čas, ko se je v atovi delavnici začelo izdelovati
izdelke po zamislih arh. Jožeta Plečnika. »Krivec«, da se
je ata začel srečevati z tako uglednim arhitektom, je prav
gotovo g. pater Martin Perc. Sprva je ata pristal na dela
za cerkev sv. Benedikta v Stranjah, a ni ostalo pri tem. Pri
delih za stranjsko cerkev so sledile pohvale in priznanja
arh. Plečnika, njegovih asistentov (arh. Bitenc) in kritikov
dela in naročnika. Tako ata ni mogel odreči nadaljnjih
naročil po načrtih arh. Plečnika. Sledila so dela:
Ta običaj se ohranja ob prijetnem druženju in v želji
narediti nekaj dobrega za Mekinje in izročilo predati tudi
mlajšemu rodu.
Pred letošnjo birmo (in prvim obhajilom) so se s pletenjem trudile
(od leve) ga. Minka Kališnik- pri njej doma je pletenje tudi nastajalo,
ga. Frančiška Krt, ga. Marica Ftičar in ga. Helena Romšak.
(Foto: Matej Kališnik)
- krstilnica v cerkvi sv. Jurija v Nevljah: obloge sten, table iz
masivnega hrastovega lesa(premaz - šelak politura)
- oprema za Božji grob frančiškanske cerkve sv. Jakoba v
Kamniku (les naravni hrast – politiran)
- obloge krstilnice v cerkvi sv. Marije Brezmadežne na Šutni v
Kamniku (natur - hrast) in podstavek za sliko Brezjanske Marije
(politiran oreh).
Cerkev okrašena z
venci za novo mašo
Toneta Humarja
15. 7. 1979
»ORA ET LABORA« je bilo življenjsko geslo tako PLEČNIKA kot
našega ATA. Lepa dela je delal z enostavnimi pripomočki.
Pa smo se mu čudili, zakaj je imel tako močne roke.
- stranska dvojna vhodna vrata v cerkvi sv. Ane v Tunjicah - les
natur hrast - politiran.
(foto: arhiv Andreja
Humar Gruden)
- dve spovednici za cerkev sv. Antona v Beogradu. Zelo zahtevna
izdelava iz hrastovega lesa glede na velikost in veliko struženih
delov. Zaščita - šelak politura.
- škofovi sedeži in tron v Stolni cerkvi v Ljubljani. Vsi elementi
so bili izdelani iz naravnega orehovega lesa - zaščitni premaz šelak politura - visoki sijaj.
- sledila so dela: svečniki, mašni pulti, križi iz orehovega lesa za
cerkve po Sloveniji in svetu.
17
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
Domača hiša
Nova maša leta 1979
Bernarda Rifel
Zapisal sin Jernej
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
18
2013 MEKINJČAN
DRAMSKA SKUPINA V LETU 2013
MEKINJČAN 2013
DRAMSKA SKUPINA V LETU 2013
Dramska skupina Športno kulturnega društva Mekinje je tudi v letošnjem letu, tako kot že več zadnjih let, zelo intenzivno
delala.
Takoj po novem letu je v soboto, 5. januarja 2013 že gostovala v Trzinu z dinamično komedijo Damski krojač, ki so jo premierno
uprizorili v Mekinjah v petek, 21. oktobra 2011 in so z njo uspešno gostovali po številnih krajih Slovenije vse leto 2012.
Predstava v Trzinu je bila že osemnajsta ponovitev.
Komaj štirinajst dni zatem so se 19. januarja 2013 že odpravili na gostovanje v Iško vas. Damskega krojača, avtorja Georgesa
Feydeauja so potem odigrali še v soboto, 23. februarja 2013 v Grobljah, v petek, 8. marca 2013 v Vodicah nad Ljubljano in
takoj naslednji dan v soboto, 9. marca 2013 v Adergasu.
Po poletnem oddihu je dramska skupina Damskega krojača odigrala še v nedeljo, 8. septembra 2013 na 8. Vikendu smeha v
Križah pri Tržiču in 24. predstavo v soboto, 12. oktobra 2013 v prenovljenem Domu kulture v Kamniku. Vsepovsod so doživeli
prijeten sprejem in navdušili gledalce.
Obenem z gostovanji so se člani dramske skupine jeseni začeli pripravljati na dva nova izziva: prvi je bil priprava na novo
premiero, drugi pa organizacija Abonmaja komedije.
Po številnih vajah povezanih z napori in odrekanji vseh
sodelujočih so v soboto, 16. novembra premierno
uprizorili komedijo Hobson v škripcih angleškega
avtorja Harolda Brighousa v prevodu in priredbi Dušana
Tomšeta. Pri uprizoritvi so sodelovali:
IGRALCI:
Henry Horatio Hobson: Mark Dojčinovič
Maggie Hobson: Sonja Bernot
William Mossop: Jure Ftičar
Alice Hobson: Sabina Gruden
Vickey Hobson: Lara Bernot
Albert Prosser: Nace Koncilja
Fred Beenstock: Anže Kumar
Gospa baronica: Marija Golob, Denise Zajc
Tonny: Leon Bernot
Jim Heeler: Rok Jeglič, Žiga Berlec
Ada Figgins: Maja Korošec
Doktor: Nace Koncilja
SODELAVCI
Kostumografija: Lara Bernot
Scenografija: Mark Dojčinovič
Maska: Sabina Gruden
Izdelava kostumov: Marja Sušnik
Luč: Matej Schaffer
Tehnični sodelavec: Tomo Smolnikar
Šepetalka: Marija Golob
Asistentska dela: Maja Gruden
Režija: Andreja Humar Gruden
19
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
Pomoč pri uprizoritvi so nudili še številni neimenovani
prijatelji, krajani in sodelavci dramske skupine s svojim
delom, darovi, vzpodbudami in vsakovrstno podporo, za
kar jim gre iskrena zahvala.
Andreja Humar Gruden
Foto: Bojan Mijatovič
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
20
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
ABONMA KOMEDIJE
MIKLAVŽEVANJE 2013
Prihod Miklavža je svojevrsten dogodek, ki ga posebno otroci vsako leto nestrpno pričakujejo.
Miklavževanje se je letos v Mekinjah začelo 6. decembra z igrico Miklavž prihaja. Zgodbica govori o bratcu in sestrici, Tinetu
in Metki, ki ju peklenščka Rogati in Kosmati naščuvata, da se spreta med seboj. V dogajanje posežejo angeli, ki pokorijo
peklenščka, angela varuha pa nagovorita svoja varovanca, da se pobotata. Vsi skupaj potem veseli pričakajo svetega Miklavža.
V igrici so nastopili: Metka (Manca Krt) in Tine (Ambrož Krt), Rogati (Matej Strehar), Kosmati (Jan Ftičar), Prvi angel (Maja
Gruden), Drugi angel (Neža Pavlinič), Tretji angel (Rebeka Krt), Četrti angel (Neža Strehar), Peti angel (Iza Golob). Igrico je
napisala, režirala in zanjo pripravila sceno Andreja Humar Gruden, za organizacijo je poskrbel Milan Windschnurer, sestra
uršulinka Sabina Vakselj je bila v vsestransko pomoč, Bernarda Rifel in Sabina Gruden sta poskrbeli za masko, Tomo Smolnikar
za luč in zvok, celotna prireditev pa je nastala ob pomoči krajanov ter Športno kulturnega društva in Krajevne skupnosti
Mekinje.
Miklavžu v pozdrav so zapeli pevci cerkvenega otroškega zbora iz Mekinj. V spremstvu angelčkov in peklenščkov je prišel
Miklavž z velikimi košarami daril in jih razdelil pridnim otrokom.
Andreja Humar Gruden
Dramska skupina si je pod okriljem Športno kulturnega
društva in Krajevne skupnosti Mekinje letos zadala
zahtevno nalogo, in sicer izvedbo Abonmaja komedije.
Abonma komedije obsega pet predstav, ki jih bodo
različne amaterske gledališke skupine odigrale v
Društvenem domu v Mekinjah. Vse predstave bodo ob
sobotah ob 19.00.
Kot prva je bila v soboto, 16. 11. 2013 na sporedu
komedija angleškega avtorja Harolda Brighousa
Hobson v škripcih, ki jo je za otvoritev Abonmaja
komedije odigrala domača dramska skupina Športno
kulturnega društva Mekinje. V programu se bodo
odslej zvrstile še naslednje predstave:
sobota, 11. 1. 2013 ob 19.00: S. Goričan: Anže an
Micka (KUD FO FI TÉ Medvode)
sobota, 8. 2. 2014 ob 19.00: V. Möderndorfer:
Limonada Slovenica (KUD »ZARJA Trnovlje –
Celje)
sobota, 1. 3. 2014 ob 19.00: M. Kurat: Nekaj
dragega in popolnoma neuporabnega (KD
PAVZA Selnica ob Dravi)
sobota, 29. 3. 2014 ob 19.00: J. Chapman, R.
Cooney: Ne zdaj, srček (AG DPD SVOBODA Loška
dolina)
Zaradi zdravstvenih razlogov je predstava Ne zdaj, srček, ki bi morala biti odigrana v decembru, prestavljena na 29. 3. 2014,
zaradi internih društvenih razlogov pa so predstavniki društva KUD FO FI TÉ iz Medvod predstavo Vihar zamenjali s predstavo
Anže an Micka.
Gledalci so si lahko abonmajske vstopnice za vseh pet predstav priskrbeli že pred prvo predstavo po ugodnih cenah, in sicer
35€ za vseh pet predstav, kar pomeni po 7€ za vsako predstavo. Cena za vsako posamezno predstavo pa je 9€.
Organizatorji abonmaja podaljšujejo možnost nakupa abonmajskih vstopnic in sicer do 11. 1. 2014, se pravi do naslednje
predstave. Cena abonmaja za štiri predstave je 28€.
Organizatorji so z izborom komedij z najboljših amaterskih odrov omogočili gledalcem izborno razvedrilo za sobotne večere.
Pridružite se!
Andreja Humar Gruden
Foto: Milan Windschnurer
21
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
22
2013 MEKINJČAN
MEKINJČAN 2013
Poleg vsega naštetega pa vas obveščamo, da je v telovadnici društvenega doma še
nekaj prostih terminov, za razne rekreacije (košarka, nogomet, badminton, odbojka,...)
ali druge dogodke. Več informacij dobite na spletni strani www.skd-mekinje.si ali pa na
e-pošti: [email protected]. Za vse, ki pa želite sodelovati ali se vpisati v društvo,
pa je spodaj vpisnica, katero izpolnite in pošljite na naslov ŠKD Mekinje, Cankarjeva 37,
1240 Kamnik (tudi [email protected]). Lahko pa jo tudi osebno prinesite v nabiralnik društvenega doma, ali pa na občni zbor, ki bo 1. februarja. Članarina znaša 5€,
poravnali pa jo boste na občnem zboru, kjer boste dobili tudi člansko izkaznico, lahko
pa članarino nakažete tudi na naš TRR (02312-0014457277 – Nova LB).
Vpisnica v ŠKD Mekinje
23
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
24
2013 MEKINJČAN
25
december 2013
ŠKD in KS Mekinje
MEKINJČAN 2013
ŠKD in KS Mekinje
december 2013
26
2014
Januar
N
P
T
Februar
S
Č
P
S
1
2
3
4
N
P
T
S
Č
Marec
P
S
N
P
T
S
Č
P
1
S
1
5
6
7
8
9
10
11
2
3
4
5
6
7
8
2
3
4
5
6
7
8
12
13
14
15
16
17
18
9
10
11
12
13
14
15
9
10
11
12
13
14
15
19
20
21
22
23
24
25
16
17
18
19
20
21
22
16
17
18
19
20
21
22
26
27
28
29
30
31
23
24
25
26
27
28
23
24
25
26
27
28
29
30
31
April
N
P
Maj
T
S
Č
P
S
1
2
3
4
5
N
P
T
S
Junij
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
1
2
3
1
2
3
4
5
6
7
6
7
8
9
10
11
12
4
5
6
7
8
9
10
8
9
10
11
12
13
14
13
14
15
16
17
18
19
11
12
13
14
15
16
17
15
16
17
18
19
20
21
20
21
22
23
24
25
26
18
19
20
21
22
23
24
22
23
24
25
26
27
28
27
28
29
30
25
26
27
28
29
30
31
29
30
Julij
N
P
Avgust
T
S
Č
P
S
1
2
3
4
5
N
P
T
S
Č
September
P
S
1
2
N
P
T
S
Č
P
S
1
2
3
4
5
6
6
7
8
9
10
11
12
3
4
5
6
7
8
9
7
8
9
10
11
12
13
13
14
15
16
17
18
19
10
11
12
13
14
15
16
14
15
16
17
18
19
20
20
21
22
23
24
25
26
17
18
19
20
21
22
23
21
22
23
24
25
26
27
27
28
29
30
31
24
25
26
27
28
29
30
28
29
30
31
Oktober
N
P
T
November
S
Č
P
S
1
2
3
4
N
P
T
S
Č
December
P
S
N
1
P
T
S
Č
P
S
1
2
3
4
5
6
5
6
7
8
9
10
11
2
3
4
5
6
7
8
7
8
9
10
11
12
13
12
13
14
15
16
17
18
9
10
11
12
13
14
15
14
15
16
17
18
19
20
19
20
21
22
23
24
25
16
17
18
19
20
21
22
21
22
23
24
25
26
27
26
27
28
29
30
31
23
24
25
26
27
28
29
28
29
30
31
30
Design&Print: www.mvm.si