Nakit in modni dodatki: etnološki pogledi Delavnica v okviru mednarodnega rokodelskega natečaja ROKODELSKE AKADEMIJE Pomelaj, 20.4.2011 Predava: Mateja Huber, Pokrajinski muzej Murska Sobota Viri za etnološko raziskovanje nakita v preteklosti Vprašanje, kakšen nakit se je nosil tako na podeželju kot tudi v mestu, je relativno slabo raziskano Marija Makarovič: Kmečki nakit (Ljubljana: SEM, 1965) Ustni viri, muzejski predmeti, fotografije, pisni viri Kaj je nakit? Nakit so drobni predmeti za okras telesa in oblačil TELESNI NAKIT se nosi neposredno na telesu: uhani, lasne igle, ogrlice, obeski, zapestnice, prstani, diademi, krone,… OBLAČILNI NAKIT se nosi na oblekah: sponke, našitki, pasovi, pasne spone,… Nakit je znak socialnega statusa, tudi spola, simbol sreče in dobre usode Kratki zgodovinski pregled nošenja nakita - - - - Nošenje nakita izvira iz prazgodovinskih časov, ko so za izdelavo okrasa uporabljali kovino in tudi predmete živalskega izvora (rog, zob, školjke, pero) Najstarejši na Slovenskem najdeni nakit izvira iz bakrene dobe (3.tisočletje p.n.š.): prevrtani zglajeni kamni, školjke, podočnjaki kot amuleti (kolišča Ljubljanskega barja) Umetniško oblikovanje nakita je bilo na vrhuncu v starem veku (Egipt, Grčija) Od 17. stoletja naprej je statusni, simbolični in verski pomen nošenja nakita začela izpodrivati njegova okrasna funkcija; poleg plemstva so ga vse pogosteje nosili tudi srednji sloji Z industrializacijo v 19. stoletju so se razvile nove tehnike obdelovanja cenejših materialov in nakit je postal dostopen še večjemu številu ljudi Nakit iz obdobja preseljevanja ljudstev iz Lajha v Kranju, 6. stoletje. Narodni muzej Slovenije, http://www.nms.si/photos/arheoloski/slika21.jpg Par srebrnih uhanov iz Srednje vasi v Bohinju, 10. stoletje. Narodni muzej Slovenije, http://www.nms.si/photos/arheoloski/slika25.jpg Funkcije nakita KRASILNA FUNKCIJA: je najpoglavitnejša – njegova funkcija je v tem, da krasi osebo, ki ga nosi REPREZENTAČNA FUNKCIJA: hkrati s krasilnostjo izpričuje tudi denarno moč in bogastvo posameznika PRAKTIČNA FUNKCIJA: uporabni predmeti s krasilnimi elementi (npr. verižice za žepno uro, sponke za lase) STANOVSKA FUNKCIJA: nakit loči neporočene od poročenih SPOMINSKA FUNKCIJA: nakit se lahko nosi kot spomin na drago osebo Odnos do nakita - Nakit se varuje/hrani - Redko kdaj si ga nosilci kupujejo sami: starši ga kupujejo otrokom, moški ženskam, starši ali sorodniki ga zapuščajo mlajšim - Kmetje so reprezentančni pomen nakita izražali le ob praznikih in svečanih priložnostih – v tem je tudi ena od razlik glede nošenja nakita pri kmetu in bogatem meščanu Nakit pri kmetih - Nakit pri kmetih je bil v večini primerov uvožen (prevozniki, potujoči kramarji, sejmarji) - Nakit iz boljših materialov so premožni kmetje ob koncu 19. stoletja kupovali pri zlatarjih v mestu - Kmetje so nosili serijski cenen nakit, zlato so nosile le premožnejše kmetice (vendar le ob določenih praznikih) - Za nakit pri kmetih je veljala splošna uniformnost serijskih izdelkov, za razliko od nakita meščanov, za katere je veljala individualizacija nakita po naročilu Sestavni deli nakita pri kmetih - Uhani - Ogrlice in verižice z obeski - Zaponke - Prstani - Verižice za uro - Zapestnice - (Sklepanci oz. kovinski pasovi) Uhani So splošno razširjen kmečki nakit Deklicam so prve uhane zelo pogosto darovale krstne ali birmanske botre Uhani pri ženskah pomenijo v večini primerov darilo z izrazito okrasno funkcijo Nosili so jih tudi moški, vendar ne zaradi okrasne funkcije, temveč kot varovalno sredstvo, če jih je pogostokrat bolela glava, proti hudemu pogledu ipd. uhani so morali biti zlati, ker po ljudskem verovanju le zlato bolezen “ven vleče”. Noša uhanov pri moških je izginjala po 50. letih 20. stoletja. Šalovci, 30. leta 20. stoletja (?), fotografiral Jurij Schönauer, fototeka PMMS Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja, fototeka PMMS Ogrlice in verižice z obeski Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja so bogatejše bogatejše kmetice nosile ob nedeljah k pražnjim oblekam različne ogrlice Po letu 1920 se uveljavljajo tanjše verižice, izmed obeskov pa križ, deteljica ipd. DŽÜNDŽ (madžarščine gyöngy = biser) se je nosil v Prekmurju, je temnordeč in je po barvi ali obliki enak rdečim koraldam Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja, fototeka PMMS Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja, fototeka PMMS Gornji Lakoš (heteš), fotografija kmečke ženske, začetek 20. stoletja. Original last Szunyoga Szandor Lendava , foteka PMMS Zaponke Izpričane v 19. stoletju Imele so praktično in krasilno funkcijo, z njimi so se pripenjale naprsne rute Nosile so se ob prazničnih dneh in posebnih priložnostih Kuštanovci, fototeka PMMS Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja. Fototeka PMMS Markovci, fototeka PMMS. Prstani V kmečki noši se bolj splošno uveljavijo sredi 19. stoletja. Poročni prstan je predstavljal simbol zakonske zveze in je zato najpogostejša oblika tega nakita. Glede poročnega prstna se kmečko okolje razlikuje od mestnega. Za prvo polovico 20. stoletja velja, da moški iz kmečkega okolja niso nosili poročnega prstana, saj jih je prstan oviral pri delu. V Prlekiji so še po 2. svetovni vojni nekateri moški nataknili poročni prstan samo ob nedeljah, ko so šli k maši. Fototeka PMMS Verižice za uro V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, zlasti pa po 1. svetovni vojni, so kmečki moški in ženske nosili, po tedanji meščanski modi, verižice z uro Iz vsakdanje rabe so izginjale po letu 1950 Motvarjevci 79, Toth Pal v delovni obleki, Vlasta Koren 1961, fototeka PMMS
© Copyright 2024