1. No category

Nakit in modni dodatki:
etnološki pogledi
Delavnica v okviru mednarodnega rokodelskega natečaja
ROKODELSKE AKADEMIJE
Pomelaj, 20.4.2011
Predava: Mateja Huber, Pokrajinski muzej Murska Sobota
Viri za etnološko raziskovanje nakita v
preteklosti
 Vprašanje, kakšen nakit se je nosil tako na
podeželju kot tudi v mestu, je relativno slabo
raziskano
 Marija Makarovič: Kmečki nakit (Ljubljana:
SEM, 1965)
 Ustni viri, muzejski predmeti, fotografije, pisni
viri
Kaj je nakit?
 Nakit so drobni predmeti za okras telesa in
oblačil
 TELESNI NAKIT se nosi neposredno na
telesu: uhani, lasne igle, ogrlice, obeski,
zapestnice, prstani, diademi, krone,…
 OBLAČILNI NAKIT se nosi na oblekah:
sponke, našitki, pasovi, pasne spone,…
 Nakit je znak socialnega statusa, tudi spola,
simbol sreče in dobre usode
Kratki zgodovinski pregled nošenja
nakita
-
-
-
-
Nošenje nakita izvira iz prazgodovinskih časov, ko so za
izdelavo okrasa uporabljali kovino in tudi predmete
živalskega izvora (rog, zob, školjke, pero)
Najstarejši na Slovenskem najdeni nakit izvira iz bakrene
dobe (3.tisočletje p.n.š.): prevrtani zglajeni kamni, školjke,
podočnjaki kot amuleti (kolišča Ljubljanskega barja)
Umetniško oblikovanje nakita je bilo na vrhuncu v starem
veku (Egipt, Grčija)
Od 17. stoletja naprej je statusni, simbolični in verski
pomen nošenja nakita začela izpodrivati njegova okrasna
funkcija; poleg plemstva so ga vse pogosteje nosili tudi
srednji sloji
Z industrializacijo v 19. stoletju so se razvile nove tehnike
obdelovanja cenejših materialov in nakit je postal
dostopen še večjemu številu ljudi
Nakit iz obdobja preseljevanja ljudstev iz Lajha v Kranju, 6. stoletje.
Narodni muzej Slovenije, http://www.nms.si/photos/arheoloski/slika21.jpg
Par srebrnih uhanov iz Srednje vasi v Bohinju, 10. stoletje.
Narodni muzej Slovenije, http://www.nms.si/photos/arheoloski/slika25.jpg
Funkcije nakita
 KRASILNA FUNKCIJA: je najpoglavitnejša – njegova




funkcija je v tem, da krasi osebo, ki ga nosi
REPREZENTAČNA FUNKCIJA: hkrati s krasilnostjo
izpričuje tudi denarno moč in bogastvo posameznika
PRAKTIČNA FUNKCIJA: uporabni predmeti s
krasilnimi elementi (npr. verižice za žepno uro,
sponke za lase)
STANOVSKA FUNKCIJA: nakit loči neporočene od
poročenih
SPOMINSKA FUNKCIJA: nakit se lahko nosi kot
spomin na drago osebo
Odnos do nakita
- Nakit se varuje/hrani
- Redko kdaj si ga nosilci kupujejo sami: starši
ga kupujejo otrokom, moški ženskam, starši
ali sorodniki ga zapuščajo mlajšim
- Kmetje so reprezentančni pomen nakita
izražali le ob praznikih in svečanih
priložnostih – v tem je tudi ena od razlik glede
nošenja nakita pri kmetu in bogatem
meščanu
Nakit pri kmetih
- Nakit pri kmetih je bil v večini primerov uvožen
(prevozniki, potujoči kramarji, sejmarji)
- Nakit iz boljših materialov so premožni kmetje ob
koncu 19. stoletja kupovali pri zlatarjih v mestu
- Kmetje so nosili serijski cenen nakit, zlato so nosile le
premožnejše kmetice (vendar le ob določenih
praznikih)
- Za nakit pri kmetih je veljala splošna uniformnost
serijskih izdelkov, za razliko od nakita meščanov, za
katere je veljala individualizacija nakita po naročilu
Sestavni deli nakita pri kmetih
- Uhani
- Ogrlice in verižice z obeski
- Zaponke
- Prstani
- Verižice za uro
- Zapestnice
- (Sklepanci oz. kovinski pasovi)
Uhani
 So splošno razširjen kmečki nakit
 Deklicam so prve uhane zelo pogosto darovale
krstne ali birmanske botre
 Uhani pri ženskah pomenijo v večini primerov darilo z
izrazito okrasno funkcijo
 Nosili so jih tudi moški, vendar ne zaradi okrasne
funkcije, temveč kot varovalno sredstvo, če jih je
pogostokrat bolela glava, proti hudemu pogledu ipd.
uhani so morali biti zlati, ker po ljudskem verovanju le
zlato bolezen “ven vleče”. Noša uhanov pri moških je
izginjala po 50. letih 20. stoletja.
Šalovci, 30. leta 20. stoletja (?), fotografiral Jurij Schönauer, fototeka PMMS
Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja, fototeka PMMS
Ogrlice in verižice z obeski
 Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja so
bogatejše bogatejše kmetice nosile ob
nedeljah k pražnjim oblekam različne ogrlice
 Po letu 1920 se uveljavljajo tanjše verižice,
izmed obeskov pa križ, deteljica ipd.
 DŽÜNDŽ (madžarščine gyöngy = biser) se je
nosil v Prekmurju, je temnordeč in je po barvi
ali obliki enak rdečim koraldam
Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja, fototeka PMMS
Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja, fototeka PMMS
Gornji Lakoš (heteš), fotografija kmečke ženske, začetek 20. stoletja.
Original last Szunyoga Szandor Lendava , foteka PMMS
Zaponke
 Izpričane v 19. stoletju
 Imele so praktično in krasilno funkcijo, z njimi
so se pripenjale naprsne rute
 Nosile so se ob prazničnih dneh in posebnih
priložnostih
Kuštanovci, fototeka PMMS
Goričko (?), fotografirano v 30. ali 40. letih 20. stoletja. Fototeka PMMS
Markovci, fototeka PMMS.
Prstani
 V kmečki noši se bolj splošno uveljavijo sredi 19.
stoletja.
 Poročni prstan je predstavljal simbol zakonske zveze
in je zato najpogostejša oblika tega nakita.
 Glede poročnega prstna se kmečko okolje razlikuje
od mestnega. Za prvo polovico 20. stoletja velja, da
moški iz kmečkega okolja niso nosili poročnega
prstana, saj jih je prstan oviral pri delu.
 V Prlekiji so še po 2. svetovni vojni nekateri moški
nataknili poročni prstan samo ob nedeljah, ko so šli k
maši.
Fototeka PMMS
Verižice za uro
 V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, zlasti
pa po 1. svetovni vojni, so kmečki moški in
ženske nosili, po tedanji meščanski modi,
verižice z uro
 Iz vsakdanje rabe so izginjale po letu 1950
Motvarjevci 79, Toth Pal v delovni obleki, Vlasta Koren 1961, fototeka PMMS