Untitled - Šolski center Kranj
Tehniški šolski center Kranj DRAGE DIJAKINJE IN DIJAKI, SPOŠTOVANI STARŠI! Dijaki in dijakinje, zavedam se, da ste v enem od najlepših obdobij v življenju in da poleg šole želite tudi »živeti«. Obenem pa Vas želim spodbuditi k resnemu in odgovornemu delu v šoli. Tehniški šolski center Kranj Vam ponuja veliko. Veseli bomo, če boste zahtevali še več. Učite se sproti, veliko lažje in z večjim uspehom boste sledili delu v šoli, ostalo pa vam bo tudi dovolj časa za »življenje«. Izkoristite tudi dodatna področja in aktivnosti, ki Vam jih ponuja šola in se vključujte v obšolske dejavnosti. Posebno pozornost bi namenil vsem, ki v našo šolo vstopate prvič. To, da izobražujemo za poklice prihodnosti, ni le slogan, pač pa dejstvo. Izbrali ste tehniko in poklici s tega področja so v Sloveniji, Evropi in celem svetu med najbolj iskanimi. Spremembe na področju računalništva, mehatronike, elektronike, robotike in energetike so stalnica. Tehniški šolski center Kranj Vam s svojimi partnerji omogoča stalen stik s sodobnimi tehnologijami. Izkoristite te možnosti in jih nadgradite z vestnim in resnim delom. Starši, spremljajte delo vaših otrok in sodelujte z nami. Mi se bomo trudili, da bi bilo to sodelovanje čim boljše. Zavedamo se, da so otroci Vaše največje bogastvo, zato v šoli delamo odgovorno, vestno in strokovno. Jože Drenovec, univ.dipl.org.inf. direktor TŠC Kranj 1 Tehniški šolski center Kranj Dijak, dijakinja, pozdravljen v TŠC Kranj! Brezskrbne avgustovske počitniške dneve je zamenjal neprijeten septembrski vonj po šoli, in to po novem centru, ki združuje celo več šol. Porajajo se ti vprašanja, kako se boš znašel v njem, kakšni so učitelji, učilnice, pravila ... Vendar naj te pomirim, to so običajna vprašanja dijakov na prelomnici iz osnovne v srednjo šolo. Da bi bila ta prelomnica zate čim lažja, smo pripravili publikacijo, ki jo imaš v rokah. Precej obsežna publikacija je to, vendar brez strahu; nekatera poglavja boš preskočil, nekatera ošvrknil, nekaj pa ti jih priporočam v skrben študij. Npr. organizacija dela v šoli, šolska pravila, šolski koledar. Zakaj? Če boš seznanjen z organizacijo dela v šoli, boš tudi svoje delo organiziral bolj premišljeno. Poznavanje šolskih pravil omogoča prijetnejše (so)bivanje v skupnosti, kakršno predstavlja šola. S pomočjo šolskega koledarja si boš svoje delo enakomerno porazdelil in ne boš imel težav z učenjem tik pred zdajci in z negativnimi ocenami. Pred tabo je mnogo poti. Po kateri boš šel, je odvisno OD TEBE. Ponujam pa ti nekaj PREIZKUŠENIH RECEPTOV. • • • • Ne izostajaj neopravičeno od pouka, kajti izostajanje je vedno povezano s slabšim učnim uspehom. Pouk je namenjen usvajanju nove učne snovi in sodelovanju. Če boš to dojel, boš imel več prostega časa. Morebitna nesoglasja s profesorji rešuj takoj in na kultiviran način. Sodeluj pri raznih šolskih in obšolskih dejavnostih, kajti tako boš na ustvarjalen način preživljal prosti čas in se družil s sošolci in ostalimi dijaki centra. Prepričana sem, da če jih boš upošteval, bo tudi naš center kraj, kamor boš zahajal z veseljem. Uspešno v šolsko leto 09/10! Maja Jošt, prof. urednica publikacije 2 Tehniški šolski center Kranj PODATKI O ŠOLI TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ TELEFONSKE ŠTEVILKE TAJNIŠTVO ++386 (0)4 280 40 00 fax: ++386 (0)4 280 40 35 SPLETNI NASLOV: http://www.tsckr.si/ SEDEŽ ŠOLE: Kidričeva cesta 55, 4000 KRANJ DIREKTOR ++386 (0)4 280 40 21 ORGANIZACIJSKE ENOTE Strokovna in poklicna šola ¾ Strokovna gimnazija ¾ Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center ¾ ¾ RAVNATELJICA SiPŠ ++386 (0)4 280 40 23 RAVNATELJICA SG ++386 (0)4 280 40 22 DIREKTOR ZAVODA Jože Drenovec, univ. dipl. org. dela RAVNATELJICA VSŠ ++386 (0)4 280 40 31 RAVNATELJICA STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE Saša Kocijančič, prof. SVETOVALNA DELAVKA ++386 (0)4 280 40 32 RAVNATELJICA STROKOVNE GIMNAZIJE Zdenka Varl, prof. IZOBRAŽEVANJE OB DELU ++386 (0)4 280 40 27 RAVNATELJICA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE Gabrijela Krajnc, univ.dipl.inž. ZBORNICA SŠ ++386 (0)4 280 40 26 VODJA MIC-a Ivan Brajdič, prof. ZBORNICA VSŠ ++386 (0)4 280 40 43 ORGANIZATORICA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Beti Vučko, univ. dipl. inž. KNJIŽNICA ++386 (0)4 280 40 38 ORGANIZATOR PRAKTIČNEGA POUKA SiPŠ Aleš Bregar, inž. REFERAT ++386 (0)4 280 40 42 ORGANIZATORJA DELOVNE PRAKSE SiPŠ Miloš Frelih, dipl. inž. Anton Žnidar, prof. ORGANIZATOR PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VSŠ Leon Mizerit, univ.dipl.inž. SVETOVALNE DELAVKE Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih. Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc. Mirjana Erlah Košnik, univ. dipl. ped. in prof. soc. URADNE URE TAJNIŠTVO vsak dan od 12.00 do 14.00 ure KNJIŽNIČARKI Romana Debeljak, univ. dipl. ped. in prof. slov. Milena Ilić RAČUNOVODSTVO vsak dan od 12.00 do 14.00 ure POSLOVNI SEKRETARKI Branka Zadnikar Martina Meglič KNJIŽNICA ponedeljek, sreda in petek – dopoldan torek in četrtek - tudi popoldan ADMINISTRATOR Mojca Miklavčič IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH torek, sreda in petek – 8.00 do 11.00 ponedeljek in četrtek – 14.00 do 17.00 RAČUNOVODJA VII Dragica Zugwitz REFERAT vsak dan od 9.00 – 10.30 torek in četrtek od 14.00 – 16.30 RAČUNOVODJA VI Marta Rakovec REFERENTKA ZA ŠTUDIJSKE IN ŠTUDENTSKE ZADEVE Mateja Resman 3 Tehniški šolski center Kranj KAZALO PODATKI O ŠOLI ..................................................................................3 KAZALO ................................................................................................4 ORGANI ZAVODA ..................................................................................5 ZGODOVINA ŠOLE.................................................................................6 PREDSTAVITEV TŠC KRANJ ....................................................................7 MATERIALNI POGOJI ŠOLE .....................................................................9 DEJAVNOSTI ŠOLE ...............................................................................10 ŠOLA IN STARŠI....................................................................................12 Publikacija TŠC Kranj za šolsko leto 09/10 UREDNIŠTVO Urednica: Maja Jošt, prof. STROKOVNA GIMNAZIJA......................................................................30 Avtorji besedil: Andreja Pogačnik, prof. Mirko Meglič, dipl. inž. Vlasta Jemec, prof. Jože Drenovec, univ. dipl. org. Zdenka Varl, prof. Saša Kocijančič, prof. Lijana Medič Jermančič, dipl. psih. Beti Vučko, univ. dipl. inž. Simona Rozman, prof. Tatjana Zupan, prof. Romana Debeljak, prof. Špela Tomažič, prof. Maja Jošt, prof. STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ..........................................................34 TEHNIČNA PRIPRAVA ODDELKI IN RAZREDNIKI V LETU 2009/2010 ..........................................13 STROKOVNI DELAVCI ZAVODA .............................................................15 ORGANIZACIJA DELA V ŠOLI ................................................................17 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA ...............................................................19 ŠOLSKA KNJIŽNICA..............................................................................20 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH .................................................................22 ZAKLJUČNI IZPIT V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU ..................23 SPLOŠNA MATURA ...............................................................................25 POKLICNA MATURA .............................................................................28 ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA (VELJAJO ZA SIPŠ) ...............................48 ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 .....................................52 OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE....................................................................55 INTERESNE DEJAVNOSTI .......................................................................57 PROSTA IZBIRA DIJAKOV ......................................................................61 DIJAŠKA SKUPNOST..............................................................................62 UTRIP ŠOLE..........................................................................................63 4 Računalniški prelom: Janko Uhan, univ. dipl. inž. Lektoriranje: Maja Jošt, prof. Fotografije: Vera Brezar, labor. Oblikovanje naslovnice: David Kladnik ORGANI ZAVODA Tehniški šolski center Kranj ZGODOVINA ŠOLE TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ JE ŠOLA Z DOLGOLETNO TRADICIJO. V Kranju je Ministrstvo za industrijo Slovenije v letu 1946 ustanovilo Strojno tovarno, ki se je že marca 1946 preimenovala v ISKRO. Ob tovarni je bila leta 1951 zgrajena šola za 300 učencev. Potrebe po strokovnih kadrih so iz leta v leto naraščale. Novo prelomnico v zgodovini šole je pomenila uvedba usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82. V tem obdobju se je za potrebe elektrotehnike in strojništva izobraževalo že 950 učencev. Stara šola, zgrajena l. 1951, imenovana industrijska šola ISKRA Prostorska stiska se je kazala pri izvajanju teoretičnega in praktičnega pouka. Odločitev za gradnjo in financiranje nove šole je prevzela občina Kranj in njeno gospodarstvo. Z vselitvijo v nove prostore, leta 1985, je postajala šola vse bolj moderno opremljen izobraževalni center s sodobno učno tehnologijo, ki je med drugim tudi plod sodelovanja z Iskrinimi, predvsem kranjskimi tovarnami. Šolsko leto 1991/92 pomeni konec usmerjenega izobraževanja. Šola je z odločbo Ministrstva za šolstvo in šport postala javni zavod z imenom Srednja elektro in strojna šola Kranj, ki je imela dve enoti: • • Povojna generacija učencev pri praktičnem pouku Strokovno gimnazijo, Poklicno ter strokovno šolo, ki je izvajala programe srednjega strokovnega izobraževanja s področja elektrotehnike, informatike in strojništva. Januarja 2005 je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo sklep o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Tehniški šolski center Kranj, ki je s šolskim letom 2005/2006 imel naslednje organizacijske enote: • • • Strokovno in poklicno šolo, Strokovno gimnazijo in Višjo strokovno šolo. Glavni vhod v šolo 6 Tehniški šolski center Kranj PREDSTAVITEV TŠC KRANJ KJE SMO? V predmestju Kranja, na Zlatem polju. KAJ VSE JE POD STREHO? TŠC Kranj ima štiri organizacijske enote: • Strokovno in poklicno šolo • Strokovno gimnazijo • Višjo strokovno šolo • Medpodjetniški izobraževalni center. OD KDAJ SMO? Srečali smo se že z Abrahamom, vendar bivamo v veliki, svetli, sodobni šoli, v kateri bomo verjetno še dolgo uživali. KAJ PA SOSEDJE? Sama znana imena: Fakulteta za organizacijske vede, Osnovna šola Franceta Prešerna, Dijaški in študentski dom, Ekonomska gimnazija. Prenovljen, sodoben laboratorij za mehatroniko TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ Strokovna in poklicna šola Srednje poklicno izobraževanje Srednje tehniško izobraževanje Poklicnotehniško izobraževanje Strokovna gimnazija Poklicni tečaj Tehniška gimnazija 7 Maturitetni tečaj Višja strokovna šola Mehatronika Informatika Tehniški šolski center Kranj raziskovalca, športnika ali kulturnika glasbenika, kar dijaku olajša delo v šoli in izven nje. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Šola organizira izobraževanje za odrasle. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki rednega šolanja niso zaključili. Možne so tudi prekvalifikacije za kandidate, ki so že končali poklicno šolo. Prenovljena knjižnica je tudi prostor za razstave. IN NOTRANJOST? 32 prostornih, specializiranih učilnic in 16 delavnic za praktični pouk, sodoben izobraževalni računalniški center, velika multimedijska predavalnica, velika kuhinja, športna dvorana Zlato polje v Kranju z rokometnim igriščem, z dvema igriščema za košarko in z enim za odbojko, z veliko plezalno steno, s prostori za tenis, atletiko, fitnes … KAJ POČNEMO POLEG REDNE DEJAVNOSTI? Zanimiv program v šoli Biologija z ekologijo, zdravstvena vzgoja s tečajem prve pomoči, vzgoja za družino, mir in nenasilje, spoznavanje družbene ureditve, kulturne, športne in strokovne ekskurzije. Tekmovanja, ki se jih udeležujejo najboljši Srednješolska tekmovanja iz fizike, matematike, elektrotehnike, strojništva, slovenskega jezika, tujih jezikov, računalništva, športna tekmovanja v različnih disciplinah, tekmovanja mladih raziskovalcev. Raziskovalna dejavnost Že vrsto let se na tekmovanjih uvrščamo na najvišja mesta. Vsako leto imamo bogato bero raziskovalnih projektov s področja elektrotehnike, strojništva, računalništva, slovenskega jezika. UGODNOSTI, KI JIH JE DOBRO POZNATI Kuhinja z organizirano malico in jedmi po izbiri, izposoja učbenikov v šoli, možnost pridobitve statusa Interesne dejavnosti v šoli Elektro krožek, video krožek, računalništvo in informatika, cestnoprometni predpisi, angleški jezik, nemški jezik, matematika, fizika, košarka, odbojka, fitnes, namizni tenis, prosto plezanje, popotniški krožek. Interesne dejavnosti izven šole Obiskovanje glasbene, likovne, jezikovne šole; sodelovanje v raznih društvih, redno treniranje v klubih (košarka, atletika, vaterpolo); redno sodelovanje v humanitarnih ustanovah. Laboratorij za elektrotehniko 8 Pri pouku Tehniški šolski center Kranj MATERIALNI POGOJI ŠOLE ŠPORTNA DVORANA ZLATO POLJE Športna dvorana Zlato polje se nahaja ob Tehniškem šolskem centru v Kranju. Z njim je povezana s podzemnim hodnikom. Objekt ima dve nadstropji. V pritličju je telovadna dvorana, namenjena raznim prireditvam, pouku športne vzgoje ter športnim dejavnostim in sodobna plezalna stena. V drugem nadstropju je glavni vhod v športno dvorano z galerijo ter dvema enotama za aerobiko in fitnes. V tretjem nadstropju se nahajajo pisarne in tehnični prostori. Športna dvorana Zlato polje Predavalnica Laboratorij za mehatroniko TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER Šolski objekt ima tri nadstropja. V kleti je zaklonišče in vhod v športno dvorano Zlato polje. V pritličju šole se nahajajo učilnice za izvajanje praktičnega pouka in laboratorijskih vaj. V osrednjem delu je multimedijska predavalnica ter večnamenski prostor s kuhinjo in jedilnico. V pritličju najdemo upravne prostore Višje strokovne šole in strokovnih služb. V 1. nadstropju šole se nahajajo splošne učilnice, upravni prostori Strokovne in poklicne šole, Strokovne gimnazije ter izobraževanja odraslih. Tu najdemo tudi šolsko knjižnico. Pouk športne vzgoje poteka v športni dvorani Zlato polje in na šolskih igriščih. Sodobne računalniške učilnice 9 Tehniški šolski center Kranj DEJAVNOSTI ŠOLE svojo Julijo, v prenovljeni knjižnici pa si je bilo mogoče ogledati originalne izvode Kranjske čbelice in Kmetijskih in rokodelskih novic, ki nam jih je posodila Osrednja knjižnica Kranj. ° Fotografske razstave Dijaki pod vodstvom mentorjev v knjižnici prirejajo razne fotografske razstave ter se tudi udeležujejo fotografskih natečajev. Na šoli že vrsto let organiziramo regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Gorenjske. Tehniški šolski center deluje že več kot 60 let. V teh letih so se dijaki in učitelji udejstvovali na različnih področjih, prav tako pa tudi v šolskem letu 2008/09. Udeležili so se različnih projektov, se izkazali na šolskih ter državnih tekmovanjih in za svoje dosežke prejeli precej priznanj. Na šoli so potekale razne dejavnosti in projekti: ° Šolski časopis Iskrica Na šoli že leta izdajamo šolski časopis, v katerem dijaki pod mentorstvom profesorice objavljajo članke o aktualnih dogodkih na šoli, informacije o ekskurzijah, pohodih ter zabavni problematiki. Časopis si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.tsckr.si. ° Mednarodna odprava MEPI za srebrno in zlato stopnjo MAURITIUS 2009 MEPI je eden izmed šestih največjih svetovnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Koncept programa temelji na osebnem izzivu in mladim predstavlja uravnotežen, netekmovalen program, ki vključuje 4 področja delovanja: prostovoljno delo, veščine, rekreativni šport in odpravo. Petnajst dijakov TŠC, trije prejemniki zlatega priznanja, dijak in dijakinja iz Ljubljane ter štirje mentorji so se od 22. 4. do 4. 5. 2009 udeležili mednarodne odprave po programu MEPI. Letošnja odprava je potekala na otoku Mauritius. Utrinke s potovanja si lahko ogledate na spletni strani: http://www.mepi.info/mauritius/. ° Kulturni dan Ob kulturnem prazniku nas je 6. februarja obiskal France Prešeren s ° Projekt Kranj V okviru posodobitve gimnazijskih programov je bil letos na naši šoli izveden medpredmetni projekt Kranj. Dijaki so v se udeležili dela na terenu ter tako praktično uporabili znanje iz predmetov: biologija, matematika, kemija, zgodovina, geografija, likovna umetnost. Po končanem delu pa so pripravili tudi predstavitev za starše ter jim prikazali svoje delo v okviru projekta Kranj. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Na Tehniškem šolskem centru je izredno razvita raziskovalna dejavnost. Šola že več let zapored organizira regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki poteka konec aprila ali v prvi polovici maja. Delo in izobraževanje na šoli je vse bolj vpeto v gospodarstvo, zato sodelujemo z različnimi podjetji Gorenjske. 10 Tehniški šolski center Kranj ° Regijsko srečanje mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol Na naši šoli je potekalo 18. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih srednjih šol ter 9. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol. Osnovnošolci so predstavili raziskovalne naloge s področij biologije, ekologije z varstvom okolja, ekonomije, etnologije, geografije, kemije, fizike in astronomije, slovenskega jezika in književnosti, sociologije ter zgodovine in umetnostne zgodovine. Srednješolci pa so predstavili raziskovalne naloge ne le z družboslovnih temveč tudi z naravoslovnih in tehničnih področij. Naši dijaki so na regijskem srečanju dosegli 2 uvrstitvi na prva mesta. ° Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije Letos je potekalo že 42. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, naši dijaki so predstavili raziskovalne naloge ter dosegli eno srebrno priznanje. TEKMOVANJA Tehniški šolski center Kranj se je v šolskem letu 2008/2009 poleg tekmovanj, ki jih je organizirala šola, udeleževal še drugih velikih tekmovanj s splošnih in strokovnih področij. ° Fizika V marcu je bilo v Gimnaziji Škofja Loka regijsko tekmovanje iz znanja fizike. Tekmovanja se je udeležilo 41 dijakov našega centra. Tekmovanje poteka v treh tekmovalnih skupinah. V prvi skupini so dijaki reševali naloge iz mehanike. Trije dijaki so za visoke uvrstitve prejeli srebrna priznanja in se bodo udeležili državnega tekmovanja. Ena dijakinja in dijak pa sta prejela bronasti priznanji. V drugi skupini so dijaki reševali naloge iz toplote in elektrike. Dva dijaka prejmeta srebrni priznanji in s tem tudi uvrstitev na državno tekmovanje. ° Tuji jeziki Naši dijaki se prav tako udeležujejo regijskih ter državnih tekmovanj iz angleškega in nemškega jezika. ° Telekomunikacije V maju je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v znanju telekomunikacij CCNA 2009, ki so se ga udeležili tudi dijaki naše šole in pokazali, da zanimivo, perspektivno in zahtevno področje računalniških telekomunikacij dobro poznajo. En dijak je dosegel 3. mesto, druga dva dijaka pa osmo in deveto mesto. ° Šport Ena izmed odlik dijakov in dijakinj Tehniškega šolskega centra Kranj je tudi šport, kjer naši dijaki posegajo tudi po prvih mestih v različnih športnih zvrsteh. ° Slovenščina V februarju je na OŠ Orehek potekalo regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Tekmovalo je tudi petnajst naših dijakov, od tega jih je 5 prejelo srebrna priznanja. ° Matematika Na šolskem tekmovanju Evropski matematični kenguru 19. marca 2009 je sodelovalo 40 dijakov Tehniške gimnazije, od tega jih je 12 osvojilo bronasto priznanje, med dijaki Strokovne in poklicne šole je sodelovalo 143 dijakov, 45 dijakov je doseglo bronasto priznanje, 36 pa se jih je uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Strahinju, naši dijaki pa so se odlično odrezali. Na državnem tekmovanju iz matematike so štirje dijaki Strokovne in poklicne šole prejeli zlata priznanja. Mladi raziskovalci 11 Sodelovanje s podjetji NAGRADE DIJAKOM Dijake, ki so uspešno zastopali šolo na različnih področjih in najboljše dijake po učnem uspehu, vsako leto nagradimo s knjižnimi nagradami, v mesecu septembru pa najboljši razred na šoli popeljemo na enodnevni izlet. Tehniški šolski center Kranj ŠOLA IN STARŠI medsebojnega obveščanja o odsotnosti dijaka od pouka. Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od izostanka dijaka od pouka, o izostanku obvestiti razrednika. Če razrednik v tem roku ni obveščen o vzrokih dijakove odsotnosti, vzpostavi stik s starši. Starši morajo dijaka pisno opravičiti najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu v šolo. PREDČASNI ODHODI OZ. ZAMUJANJE Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (npr. vozni red avtobusov oz. vlakov) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. saj nam le-ta nenehno ponuja nove izzive. Hkrati je krožek tudi odlična priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj med starši. Udeležba je brezplačna. Mentorica krožka bo ga. Karmen Kanalec, svetovalna delavka. SVET STARŠEV POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE TER SVET STARŠEV STROKOVNE GIMNAZIJE Vsak oddelek izvoli predstavnika staršev v Svet staršev, kjer starši rešujejo problematiko vzgojnoizobraževalnega procesa . Svet staršev Strokovne gimnazije izvoli enega predstavnika, svet staršev Strokovne in poklicne šole pa dva predstavnika v Svet zavoda. RAZGOVOR PRED IZREKANJEM VZGOJNIH UKREPOV Na informativnem dnevu se bodoči dijaki in njihovi starši najbolje seznanijo s šolo, tako z načinom dela kot s prostori. PRAVILA Na začetku šolskega leta ravnateljici Strokovne gimnazije, Strokovne in poklicne šole ter razredniki seznanijo starše z značilnostmi izobraževalnega programa, šolskimi pravili in organizacijo dela šole. RODITELJSKI SESTANKI Šola sodeluje s starši na roditeljskih sestankih; prvi je praviloma ob začetku šolskega leta, naslednji pa ob koncu ocenjevalnega obdobja. GOVORILNE URE Učitelji sodelujejo s starši na govorilnih urah. Razpored govorilnih ur dobijo dijaki, objavljen je na spletnih straneh šole in oglasni deski šole. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI DIJAKA Razrednik na prvem roditeljskem sestanku obvesti starše o načinih Starše pred izrekom višjih vzgojnih ukrepov povabimo, da prisostvujejo razgovoru z dijakom, ki ima pravico do zagovora. V kolikor se starši tudi drugemu vabilu ne odzovejo, dijaku pri zagovoru pomaga strokovni delavec, ki ga dijak izbere sam. Če je dijaku izrečen alternativni vzgojni ukrep, razrednik o tem obvesti starše. PREDAVANJA ZA STARŠE Na šoli bomo tako kot prejšnja leta gostili ugledne predavatelje, strokovnjake s področja vzgoje, odraščanja in duševnega zdravja sploh. ŠTUDIJSKI KROŽEK ZA STARŠE Ob koncu šolskega leta 2008/09 je svoje delo zaključil študijski krožek »Mala šola za velike starše«. Zaradi izjemnega interesa udeleženk bo njegovo poslanstvo v tekočem šolskem letu nadaljeval nov študijski krožek za starše, ki bo poleg stalnih članov sprejel tudi nove. Glavne teme bodo tako kot doslej starševstvo, vzgoja mladostnika, odnosi v družini in pomen teh vsebin za dijakov učni uspeh. Krožek je namenjen staršem, ki bi radi napredovali v svoji starševski vlogi, 12 Dijaki so predstavili staršem Projekt Kranj na razstavi fotografij in utrinkov s projekta v šolski knjižnici, sam potek dela pa v predavalnici. Tehniški šolski center Kranj ODDELKI IN RAZREDNIKI V LETU 2009/2010 STROKOVNA GIMNAZIJA ZAP. ŠT. RAZRED PROGRAM IN POKLIC RAZREDNIK 1. 1. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA Darija Kramarič, univ. dipl. bio. 2. 1. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA Mojca Krmelj, prof. 2 ODDELKA 1. LETNIKA 3. 2. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA Andreja Bešter, prof. 4. 2. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA Simona Rozman, prof. 2 ODDELKA 2. LETNIKA 5. 3. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA Tilka Sever, prof. 6. 3. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA Dragica Debeljak, prof. 2 ODDELKA 3. LETNIKA 7. 4. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA Goran Vujovič, prof. 8. 4. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA Tatjana Zupan, prof. 9. 4. GC TEHNIŠKA GIMNAZIJA Andrej Starman, univ. dipl. inž. 3 ODDELKI 4. LETNIKA 10. 5. GA MATURITETNI TEČAJ Jerca Kebe, prof. 11. 5. GA MATURITETNI TEČAJ Marko Arnež, prof. 2 ODDELKA 5. LETNIKA 13 Tehniški šolski center Kranj STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ZAP. ŠT. 1. RAZRED PROGRAM IN POKLIC RAZREDNIK 1. Ea ELEKTROTEHNIK Srećko Simović, univ. dipl. inž. 2. 1. Ra TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Meta Arnež, prof. 3. 1. Rb TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Gorazd Tekalec, univ. dipl. inž. 4. 1. Rc TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Branko Lojk, prof. 5. 1. Ma TEHNIK MEHATRONIKE Alenka Jelovčan, univ.dipl.inž. 6. 1. Rek RAČUNALNIKAR, ELEKTRIKAR Katjuša Lapajne 7. 1. Me MEHATRONIK OPERATER Mihael Žerovnik, inž. 8. 2. Eak ELEKTROTEHNIK Nataša Gazvoda, prof. 9. 2. Ra TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Mojca Brenkuš, prof. 10. 2. Rb TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Irena Jerala, prof. 11. 2. Ma TEHNIK MEHATRONIKE Polonca Hafner Ferlan, prof. 12. 2. Eek ELEKTRIKAR Nina Šorli Zupan, prof. 13. 2. Re RAČUNALNIKAR Jurij Stavrov, prof. 14. 2. Me MEHATRONIK OPERATER Jože Trdina, inž. 15. 3. Eak ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK Alenka Luštrek 16. 3. Ra ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Marija Rogelj, prof. 17. 3. Rb ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Špela Tomažič, prof. 18. 3. Rc ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Jolanda Škofic Zakotnik, prof. 19. 3. Ma TEHNIK MEHATRONIKE Tomaž Štular, univ.dipl.inž. 20. 3. Eek ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ENERGETIK Branko Franc Potočnik, univ.dipl.inž. 21. 3. Re RAČUNALNIKAR Maja Arh, prof. 22. 3. Me MEHATRONIK OPERATER Andrej Tomin, prof. 23. 4. Eak ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ENERGETIK Adrijana Dimitrovska 24. 4. Ra ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Mateja Markun, prof. 25. 4. Rb ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Srečko Uranič, univ.dipl.inf. 26. 4. Ma TEHNIK MEHATRONIKE Maja Jošt, prof. 27. 4. Ei ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK – PTI Maja Jocif, prof. 28. 4. Ej ELEKTROTEHNIK ENERGETIK – PTI Anja Ambrož Bizjak 29. 4. Ri TEHNIK RAČUNALNIŠTVA – PTI Aleš Hvasti, univ.dipl.inž. 31. 5. Ei ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK – PTI Milena Ilić 32. 5. Ej ELEKTROTEHNIK ENERGETIK – PTI Robert Šifrer, univ.dipl.inž. 33. 5. PT POKLICNI TEČAJ – ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Borut Pogačnik, univ.dipl.inž. 14 Tehniški šolski center Kranj STROKOVNI DELAVCI ZAVODA Stanje 2. 7. 2009 Zap. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. Priimek AMBROŽ BIZJAK ARH ARH ARNEŽ ARNEŽ BALANTIČ BERTONCELJ BEŠTER BEZNIK BIZANT BRAJDIČ BREGAR BRENKUŠ BREZAR CANJUGA DEBELJAK DEBELJAK DIMITROVSKA DRENOVEC ENGELMAN FRELIH GAZVODA GREGORC GROS HAFNER FERLAN HVASTI ILIĆ JAGODIC JARC KOVAČIČ JELOVČAN JEMEC JERALA JOCIF JOŠT KANALEC KEBE KERT KOCIJANČIČ KOZMUS KRAJNC KRAMARIČ KRMELJ LAPAJNE LAVTIŽAR LOGONDER LOJK LUŠTREK MARČAN MARKIČ Ime Anja Maja Andrej Marko Meta Branka Robert Andreja Nastja Sašo Ivan Aleš Mojca Vera Tomislav Dragica Romana Adrijana Jože Bojan Miloš Nataša Klemen Melita Polonca Aleš Milena Stanislav Branka Alenka Vlasta Irena Maja Maja Karmen Jerca Simona Saša Miran Gabrijela Darija Mojca Katjuša Matej Rado Branko Alenka Marko Janez Izobrazba gimnazijski maturant prof. matematike dipl. inž. elektrotehnike prof. filozofije prof. angleškega jezika univ. dipl. organizator dela univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. angleškega jezika in nemškega jezika univ. dipl. organizator dela mag. znanosti, univ. dipl. organizator dela prof. športne vzgoje inž. elektrotehnike prof. športne vzgoje gimnazijski maturant univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. slovenskega in nemškega jezika univ. dipl. pedagog, prof. slovenskega jezika univ. dipl. organizator univ. dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. strojništva prof. matematike in fizike dipl. inž. elektrotehnike prof. matematike in fizike prof. filozofije in umetnostne zgodovine univ. dipl. inž. elektrotehnike družboslovno-jezikoslovni tehnik dipl. inž. strojništva mag. znanosti, univ. dipl. inž. kemijske tehnologije univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. slovenskega in ruskega jezika prof. zgodovine in umetnostne zgodovine univ. dipl. lit. komp. in prof. slovenskega jezika prof. slovenskega in ruskega jezika univ. dipl. pedagog, prof. sociologije prof. zgodovine in sociologije, univ. dipl etnologinja prof. športne vzgoje prof. matematike in fizike dipl. inž. elektrotehnike univ.dipl. inž. računalništva univ. dipl. biolog prof. matematike in fizike univ. dipl. geograf, prof. zgodovine univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. športne vzgoje družboslovno-jezikovni tehnik univ. dipl. inž. elektrotehnike inž. elektroenergetike 15 Tehniški šolski center Kranj Zap. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. Priimek MARKIČ MARKUN MARN MEDIČ JERMANČIČ MEGLIČ MIZERIT NEŽMAH OKRŠLAR OVSENEK PAVLIČ POGAČNIK POGAČNIK POLAK POLJANEC POTOČNIK PRISLAN RAUTER ROGELJ ROZMAN RUPAR SEVER SIMOVIĆ STARMAN STAVROV STRNIŠA ŠIFRER ŠKOFIC ZAKOTNIK ŠTULAR ŠUBIC TEKALEC TOMAN TOMAŽIČ TOMIN TRDINA TVRDY UHAN URANIČ VARL VOLČANŠEK ČERNE VREČEK VUČKO VUJOVIĆ ZUPAN ŠORLI ZUPAN ZUPANEC ŽEROVNIK ŽNIDAR Ime Vasja Mateja Janez Lijana Mirko Leon Vojko Almira Aleš Branko Andreja Borut Jožef Damjan Branko Franc Tomislav Mitja Marija Simona Marko Tilka Srećko Andrej Jurij Gašper Robert Jolanda Tomaž Marija Gorazd Ivanka Špela Andrej Jože Igor Janko Srečko Zdenka Danica Ivan Beti Goran Nina Tatjana Janez Mihael Anton Izobrazba univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. slovenskega jezika univ. dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. psiholog dipl. inž. strojništva univ. dipl. inž. strojništva inž. elektrotehnike univ. dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. elektrotehnike prof. fizike in kemije univ. dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. inž. elektrotehnike elektrotehnik elektronik računalniški tehnik prof. matematike prof. nemškega in španskega jezika naravoslovno matematični tehnik prof. angleškega in slovenskega jezika univ. dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. inž. strojništva prof. športne vzgoje univ. dipl. org. dela univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. slovenskega jezika, univ. dipl. etnologinja univ. dipl. inž. strojništva prof. angleškega in francoskega jezika univ. dipl. inž. kemije prof. fizike prof. slovenskega jezika prof. športne vzgoje inž. strojništva univ. dipl. organizator dela, inž. strojništva univ. dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. organizator dela prof. angleškega jezika in pedagogike univ. dipl. inž. elektrotehnike dipl. inž. elektrotehnike univ. dipl. inž. elektrotehnike prof. matematike in fizike prof. umetnostne zgodovine in zgodovine prof. nemškega in italijanskega jezika univ. dipl. inž. matematike inž. strojništva prof. matematike 16 Tehniški šolski center Kranj ORGANIZACIJA DELA V ŠOLI ORGANIZACIJA POUKA Teoretični in praktični pouk potekata v eni zgradbi. Športno vzgojo izvajamo v športni dvorani poleg šole. Šola in športna dvorana sta med seboj povezani s podzemnim hodnikom. V šolskem letu 2009/10 pouk na šoli izvajamo v dopoldanskem času, razen v poklicnem in maturitetnem tečaju, ki imajo pouk v popoldanskem času. Redne mesečne pedagoške konference potekajo v sodobni predavalnici. NAČIN INFORMIRANJA DIJAKOV ČASOVNI RAZPORED UR IN ODMOROV Šol. ura DOPOLDAN 1. ura 7.15 - 8.00 2. ura 8.05 - 8.50 3. ura 8.55 - 9.40 4. ura 9.45 – 10.30 5. ura 10.35 – 11.20 6. ura 11.25 – 12.10 7. ura 8. ura 12.15 – 13.00 13.05 – 13.50 9. ura 13.55 - 14.40 10. ura 11. ura 12. ura 13. ura 14. ura 14.45 – 15.30 15.35 - 16.20 16.25 – 17.10 17.15 – 18.00 18.05 – 18.50 Prvi šolski dan smo sprejeli nove dijake, ki šele začenjajo srednješolsko pot. Organizacija regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev je zahtevno timsko delo. Utrip v zbornici 17 PREHRANA TOPLI OBROK TOPLI OBROK TOPLI OBROK TOPLI OBROK TOPLI OBROK TOPLI OBROK Za pravočasno in točno informiranje dijakov uporabljamo: • zgoščenko na začetku šolskega leta; • okrožnice, ki jih preberemo po ozvočenju; • oglasne deske, na katerih objavljamo prebrane okrožnice; • pisna obvestila o nadomeščanju odsotnih učiteljev; • pisna obvestila o rokih za prijavo in razpored izpitov; • sporočila na šolski spletni strani http://www.tsckr.si; • šolski časopis; • panoje za predstavljanje dejavnosti v knjižnici; • predstavitve raziskovalnih nalog, izdelkov, dejavnosti ob zaključku šolskega leta. Tehniški šolski center Kranj TAJNIŠTVO IN RAČUNOVODSTVO Jože Drenovec, univ.dipl.inf., direktor TŠC V tajništvu dobijo dijaki potrdila o vpisu, se prijavljajo na izpite, urejajo obveznosti v zvezi z izpisom iz šole, zavarovanjem. V računovodstvu dijaki poravnajo vse denarne obveznosti do šole (obrabnina učbenikov, ekskurzije, izpiti …). Uradne ure za delavce, starše in dijake so vsak dan od 12.30 do 13.30. Uradne ure v času počitnic bodo objavljene na glavnem vhodu. računavodkinja Marta Rakovec, dipl. ekon., Zdenka Varl, prof., ravnateljica SG Dragica Zugwitz, dipl. upr. org., Igor Šiler, računovodkinja hišnik Saša Kocijančič, prof., ravnateljica SiPŠ Damijana Gabrič, Stane Sušnik, knjigovodkinja hišnik Borut Pogačnik, univ. dipl. inž., pomočnik ravnateljice SiPŠ Mojca Miklavčič, Marjan Grah, administratorka hišnik Beti Vučko, univ. dipl. inž., Branka Zadnikar, vodja izobraževanja ob delu Nejko Ržen, vzdrževalec učne tehnologije 18 administratorka Tehniški šolski center Kranj ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA Svetovalna delavka Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih. SODELOVANJE Z DIJAKI Na svetovalno službo se lahko obrnete: • Ko ste še v osnovni šoli in iščete informacije o poklicih, takrat razmišljate oz. vas zanima, katera srednja šola bi bila primernejša, o kakšen uspeh morate imeti, če želite na določeno šolo, o kaj boste znali, ko boste imeli določen poklic, o kako se boste vpisali v srednjo šolo. o Da bi se lažje odločili, vam na • o • o naši šoli svetovalni delavki s pomočjo učiteljev strokovnih predmetov predstavita šolo oziroma poklice, za katere izobražujemo. Ko ste na začetku šolanja v srednji šoli, vas z razrednikom seznanimo s šolskimi pravili in vam pomagamo, da se vključite v novo okolje. Ko ugotavljate, da se morda niste najbolj pravilno odločili, ko ste izbrali poklic oziroma šolo, takrat se pogovorimo, ali bi bilo bolje, da ostanete v tem programu ali o bi bilo bolje, da program zamenjate. o Kaj boste morali storiti v primeru, da ostanete ali da ste se odločili za drug program? • Kadar ugotovite, da vam učenje dela težave oziroma so se pojavile slabe ocene, o poskušamo ugotoviti vzroke težav, o se pogovorimo o boljših učnih metodah, o naredimo načrt, kako izboljšati ocene pri posameznih predmetih, o se sestanemo skupaj s profesorjem predmeta, pri katerem so se težave pojavile. • Kadar se med sošolci ne počutite dobro ali pa ste v konfliktu le s katerim od sošolcev oziroma dijakov iz drugih razredov, o se pogovorimo z vsemi vpletenimi dijaki, o v razgovor vključimo tudi starše. • Kadar ste prekršili pravilnik o šolskem redu, se pred izrekom vzgojnega ukrepa pogovorite tudi s svetovalno delavko, ki vas bo poskušala razumeti in se pogovoriti z vami o odgovornem vedenju v podobnih situacijah. • Ko zaključujete program, za katerega ste se odločili, o vam svetujemo, kakšne so možnosti nadaljevanja šolanja. SODELOVANJE S STARŠI V svetovalni službi se lahko oglasijo tudi starši, kadar potrebujejo nasvet v zvezi s šolanjem svojih otrok. SODELOVANJE Z OSTALIMI Svetovalna služba pri svojem delu sodeluje z vodstvom šole, učitelji in zunanjimi institucijami. Svetovalna delavka Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc. 19 V svetovalni službi so zaposlene: Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih., Mirjana Erlah Košnik, univ. dipl. ped. in prof. soc. kult. (tel. 280 40 32) in Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc. (tel. 280 40 46). Tehniški šolski center Kranj ŠOLSKA KNJIŽNICA Seminarske, raziskovalne naloge – po dogovoru. Revije, CD – 7 dni. Ne izposojamo zadnjih številk revij in gradiva iz priročne knjižnice (enciklopedije, leksikoni). Možne so tudi rezervacije gradiva. Dijaki si lahko izposojajo gradivo do konca pouka. Vrniti ga morajo, preden dobijo spričevala. Vse poravnane obveznosti v knjižnici so pogoj za izposojo dijakom za popravne izpite, za maturo ali zaključni izpit. 4. Zamudnina Prenovljena knjižnica KNJIŽNIČNI RED V šolskem letu 2008/2009 smo dobili novo knjižnico. Trenutno je na voljo približno 6000 enot gradiva. Knjižnica ima sicer približno 10000 enot gradiva, ki ga postopoma vnašamo v sistem COBISS. Poleg knjig izposojamo tudi okrog 20 splošnih in strokovnih revij (npr. Gea, Joker, Svet elektronike, Moj mikro …) ter avdio in video kasete. Dijaki si najpogosteje izposojajo knjige za domače branje, strokovne knjige za različne referate ter revije. Šola ima tudi bogat učbeniški sklad, tako da si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike v šoli. V čitalnici prirejamo razstave in pri tem velikokrat sodelujejo tudi dijaki. Razstavljajo izdelke, ki so nastali pri umetnostni vzgoji, nekateri pa se odločijo tudi za samostojne razstave. Dijaki se lahko vključijo v srednješolsko bralno značko. Preberejo določeno število knjig iz predloženega seznama in napišejo svoje mnenje o njih. Na koncu sledi tudi zaključna prireditev na temo prebranega gradiva. 1. Članstvo Ob vpisu na našo šolo postanejo vsi vpisani dijaki člani šolske knjižnice. Članarine ni. Člani so tudi vsi delavci šole. Poleg tega so člani tudi občani, ki se na naši šoli izobražujejo ob delu. Če član vrne knjige ali drugo gradivo po pretečenem roku izposoje, mora plačati zamudnino. Ta znaša 4 cente na enoto gradiva na dan. Štejejo samo delovni dnevi; sobote, nedelje, prazniki in počitnice ne štejejo, saj tedaj gradiva ni mogoče vračati. 2. Odpiralni čas Ponedeljek, sreda, petek dopoldne. Torek, četrtek – tudi popoldne. – 3. Izposoja knjižničnega gradiva Šolska knjižnica izposoja knjige, priročnike, učbenike in revije na dom. Nekateri priročniki so namenjeni izključno uporabi v šoli. Kadar knjižnica gradiva nima, knjižničarka napoti uporabnika v drugo knjižnico, kjer gradivo imajo. Lahko si tudi izposodi gradivo za bralca iz druge knjižnice preko medknjižnične izposoje, kadar je to smiselno. Čas izposoje: Knjižno gradivo – 21 dni, z možnim podaljšanjem. Knjižno gradivo za obvezno branje – 21 dni, brez možnosti podaljšanja. 20 Januarja se je zaključila prenova naše knjižnice, s katero smo dobili dva prijetna in sodobna prostora za druženje, delo in učenje. Tehniški šolski center Kranj 5. Odnos gradiva do knjižničnega Znesek izposojevalnine plačajo po položnici. starši Za poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo morajo člani plačati odškodnino, če ga ni mogoče nadomestiti z enakim novim. Dijakinje/dijaki si učbenike izposodijo za obdobje enega šolskega leta. Ob koncu šolskega leta (do razdelitve letnih spričeval) jih vrnejo v knjižnico. 6. Obnašanje knjižnice V primeru, da dijakinje/dijaki ne potrebujejo celotnega kompleta, si lahko izposodijo samo posamezne učbenike. v prostorih Vstop v knjižnico s hrano in pijačo ni zaželen. Knjižnica je študijski prostor, zato smo primerno tiho, da ne motimo drugih. pa ne sme presegati polovice nabavne cene učbenika (Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, Ur.l. RS št. 43/02). Dijakinje/dijaki se lahko tudi odločijo, da bodo posamezen učbenik obdržali. V tem primeru Letu astronomije je bila namenjena razstava fotografij o neskončni pestrosti in ugankah vesolja. UČBENIŠKI SKLAD Učbenike si v učbeniškem skladu lahko sposodijo dijaki vseh letnikov in smeri brez predhodnega naročila. V učbeniški sklad lahko vključimo samo učbenike, ki so objavljeni v Katalogu učbenikov. Le-ta izide vsako šolsko leto. Komplet učbenikov iz učbeniškega sklada si lahko izposodijo dijakinje/dijaki, ki plačajo izposojevalnino – obrabnino učbenikov. Izposojevalnina znaša največ tretjino nabavne cene vseh v kompletu izbranih učbenikov. so zanj dolžni plačati razliko do polne cene učbenika oziroma ceno, ki jim jo določi šola. Predlog za plačilo učbenika pripravi skrbnica učbeniškega sklada, pisno pa potrdi direktor šole. Če na koncu šolskega leta dijakinje/dijaki vrnejo poškodovan učbenik ali pa ga sploh ne vrnejo, plačajo zanj odškodnino, ki je odvisna od nabavne cene in od starosti učbenika. Predlaga jo skrbnica učbeniškega sklada, pisno pa potrdi direktor šole. Višina odškodnine pri poškodovanih učbenikih ne sme presegati tretjine nabavne cene poškodovanega učbenika, pri uničenih in izgubljenih učbenikih 21 Že od samega začetka je knjižnica prostor za različne razstave. Ob svečani otvoritvi sta bili postavljeni dve razstavi: fotografska in likovna. Tehniški šolski center Kranj IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH konzultacije pri posameznem profesorju. Tedenski urnik je objavljen na spletni strani izobraževanja odraslih in na oglasni deski. Udeleženci izobraževanja odraslih za šolanje plačajo šolnino. Ob vpisu pridobijo status udeleženca izobraževanja odraslih. PROGRAMI SREDNJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA (SPI) – trajajo tri leta Vodja izobraževanja ob delu Beti Vučko, univ. dipl. inž. V programe izobraževanja odraslih se lahko vključijo: • vsi, ki med rednim izobraževanjem niso bili uspešni, želijo pa dokončati šolanje, • vsi, ki niso dokončali izobraževanja in želijo opraviti posamezne izpite, zaključni izpit ali poklicno maturo, • vsi, ki že imajo določeno stopnjo formalne izobrazbe, pa si želijo pridobiti naslednjo stopnjo izobrazbe, • brezposelne osebe, ki se izobražujejo preko Zavoda za zaposlovanje RS, • vsi, ki že imajo določeno formalno izobrazbo, pa se želijo prekvalificirati. Predavanja in vaje potekajo v učilnicah in delavnicah Tehniškega šolskega centra v popoldanskem času, izjemoma tudi ob sobotah. Po zaključku predavanj in vaj za posamezni predmet udeleženci izobraževanja odraslih opravljajo izpit. Obveznosti posameznega predmeta običajno opravljajo za posamezen letnik. Izobraževalno delo pa je lahko organizirano tudi tako, da udeleženci opravijo obveznosti posameznega predmeta za več letnikov hkrati. Predavanja in vaje potekajo tedensko čez vse leto ali pa v strnjeni obliki. Za manjše število udeležencev so organizirane Kandidati lahko izbirajo med naslednjimi programi: • elektrikar elektronik (dokončanje programa, samo konzultacije) • mehatronik operater • računalnikar (NOVOST ZA ODRASLE). Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali osnovno šolo ali ustrezen program nižjega poklicnega izobraževanja. Šolanje se konča z zaključnim izpitom. PROGRAMI POKLICNOTEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA (PTI) – trajajo dve leti Za odrasle organiziramo izobraževanje po programih: • elektrotehnik elektronik in elektrotehnik energetik (dokončanje po iztekajočem programu do 31.8.2011) • nov program elektrotehnik. Pogoj za vpis je uspešno končan ustrezen program srednjega poklicnega izobraževanja. Šolanje traja dve leti in se konča s poklicno maturo. Po uspešno opravljeni poklicni maturi kandidati lahko nadaljujejo izobraževanje v višješolskih in visokošolskih strokovnih programih. PROGRAMI SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (SSI) – trajajo štiri leta Udeleženci se lahko vključijo v dokončanje ali prekvalifikacijo v programih: 22 • elektrotehnik elektronik (dokončanje po iztekajočem programu) • elektrotehnik računalništva (dokončanje po iztekajočem programu). V navedene programe se lahko vključijo: • kandidati, ki so se že izobraževali v teh programih, pa jih niso uspešno zaključili, • kandidati, ki so že zaključili določen program srednjega strokovnega izobraževanja, pa bi se radi prekvalificirali. V primeru prekvalifikacije se priznajo opravljeni splošni predmeti, ki so primerljivi predmetniku izbranega programa. Šolanje traja štiri leta in se konča s poklicno maturo. PROGRAM DOKONČANJA IZOBRAZBE Tistim bivšim rednim dijakom, ki so z izobraževanjem prekinili tik pred ali med zaključnim izpitom oziroma poklicno maturo, nudimo priprave na opravljanje posameznih izpitov, zaključnega izpita ali poklicne mature. Trajanje programa je odvisno od števila že opravljenih izpitov in predmetov. Zaradi uvajanja novih programov se za dokončanje odločite čimprej. Tehniški šolski center Kranj ZAKLJUČNI IZPIT V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU Kandidat lahko opravlja izpite ZI v različnih izpitnih rokih, vendar največ trikrat v letu. Kandidat lahko opravlja ustni in pisni del izpita v različnih dneh, vendar v istem izpitnem roku. Kandidat lahko izpit iz zaključnega dela opravlja v enem dnevu. Izpite ZI lahko izboljšuje ali popravlja večkrat. ŠOLSKA IZPITNA KOMISIJA (ŠIK) Za izvedbo ustnega izpita, zagovora imenuje ravnatelj ŠIK, ki jo sestavljajo: predsednik, izpraševalec in najmanj en član. Kandidatu postavlja vprašanja le izpraševalec. TRAJANJE IN POTEK IZPITOV Pogoje, način in postopek opravljanja zaključnega izpita (kratica ZI) za dijake srednjega poklicnega programa določa Pravilnik o zaključnih izpitih, ki ga na podlagi drugega odstavka 75. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) izdaja minister za šolstvo in šport. Zgradba zaključnega izpita: ZI obsega izpit: • iz slovenščine (ki se opravlja v skladu z izpitnim katalogom pisno in ustno) • iz zaključnega dela, ki se opravlja kot izdelek oz. storitev z zagovorom. Ključne in poklicne kompetence, način opravljanja izpita in ocenjevanje določa ustrezni izpitni katalog. ZI iz treh predmetov – 30. člen. Ne glede na določbo 3. člena Pravilnika o ZI obsega ZI še izpit iz strokovnoteoretičnega predmeta, če je tako določeno v izobraževalnem programu (velja za neprenovljene programe). Zaključni izpit lahko opravlja kandidat, ki je uspešno končal zaključni letnik srednjega poklicnega izobraževanja oz. je dosegel predpisano število kreditnih točk in je opravil druge, s programom določene, obveznosti. Kandidat lahko ZI ali posamezni predmet popravlja ali izboljšuje večkrat. PRIJAVE IN ODJAVE Pisno prijavo za opravljanje ZI odda kandidat najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka. Iz utemeljenih razlogov je možna prijava za opravljanje ZI najkasneje tri dni pred pričetkom izpitnega roka. O utemeljenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v dveh dneh po prejemu vloge. Kandidat se lahko pisno odjavi od ZI najkasneje dva dni pred pričetkom izpitnega roka. Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku, ostane pri izpitni enoti neocenjen. Pisni del ZI traja najmanj 90 minut in največ 120 minut. Pisni izpit nadzorujeta najmanj dva nadzorna učitelja, ki ne smeta biti učitelja slovenščine. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Kandidat lahko enkrat po vpogledu zamenja listek, kar ne vpliva na oceno. Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na odgovor. Odgovarja na vprašanja z listka. IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV IZPITOV Zaključno delo: Šola najkasneje do konca oktobra pripravi predlog za zaključno delo in mentorje in s tem seznani kandidate. Zaključno delo in mentorja potrdi šolska komisija najkasneje do konca decembra in s sklepom seznani kandidate. Zaključno delo lahko dijak opravi pred zaključkom pouka v zaključnem letniku. Lahko se izvaja individualno ali skupinsko. Mentor svetuje, spremlja in zagotavlja samostojno izdelavo izdelka oz. storitve. Izpitne roke za opravljanje ZI določi šola s svojim letnim delovnim načrtom v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem in navodili ministra. Izpitni roki morajo biti objavljeni na oglasni deski v šoli. Izpitni roki so: spomladanski, jesenski, zimski. Praktični del zaključnega izpita 23 Tehniški šolski center Kranj OCENJEVANJE IN SPLOŠNEGA USPEHA DOLOČANJE Ključne in poklicne zmožnosti se v skladu z izobraževalnim programom ocenjujejo z ocenami od 1 do 5 oz. od 2 do 5 in opisno oceno »ni opravil«. Ocene od 2 do 5 so pozitivne ocene. Kandidat, ki ne doseže pozitivne ocene, izpita ni opravil. Kandidat opravi ZI, ko doseže pozitivno oceno pri vseh izpitih ZI. Kandidat, ki doseže najvišje možno število točk, doseže izjemen splošni uspeh. Splošni uspeh pri ZI se določi v točkah tako, da se seštejejo ocene izpitov in vsota deli s številom izpitov in zaokroži na eno decimalko. Kandidatu, ki je opravil ZI, izda šola spričevalo o ZI in obvestilo o uspehu pri ZI. Kandidat, ki ZI ne opravi, prejme le obvestilo o uspehu pri ZI. Kandidat, ki opravi ZI z izjemnim splošnim uspehom, izda šola spričevalo o ZI s pohvalo. KRŠITVE POSTOPKA Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, se lahko izreče naslednje ukrepe: - opomin; - prekinitev dela izpita ali izpita. Ukrepi se praviloma stopnjujejo. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV Če so bile pri opravljanju ZI v šoli kršene določbe , ki se nanašajo na postopek izvedbe izpita, je dovoljena pritožba na šolsko komisijo naslednji dan po izpitu. Postopek ugovora na oceno poteka v skladu z določbo 81. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Predstavitev izdelkov in seminarskih nalog dijakov SiPŠ 24 Tehniški šolski center Kranj SPLOŠNA MATURA PRIJAVA IN ODJAVA Kandidat, ki želi opravljati splošno maturo v tekočem šolskem letu, odda predprijavo k splošni maturi. Kandidat se prijavi k splošni maturi najkasneje 60 dni pred pričetkom izpitnega roka na šoli, na kateri želi opravljati splošno maturo. Pravočasna je tudi prijava, ki je iz opravičljivih razlogov vložena do deset dni pred začetkom izpitnega roka. O upravičenosti teh razlogov odloči v treh dneh po prejemu dokazil ŠIKSM na podlagi meril, ki jih sprejme Republiška maturitetna komisija. Gaudeamus igitur… Splošna matura se opravlja v gimnazijah in strokovnih gimnazijah. Srednja šola lahko izvaja pripravo za maturitetne predmete, ki se v šoli poučujejo po programu. Srednja šola vsako leto z razpisom za vpis v prvi letnik objavi maturitetne predmete, za katere bo izvajala pripravo na splošno maturo. Srednja šola lahko v skladu z normativi ter standardi izvaja pripravo tudi za maturitetne predmete, ki jih ni razpisala, če za to obstaja interes dijakov. Splošno maturo lahko opravlja, kdor je končal splošno gimnazijo, strokovno gimnazijo in maturitetni tečaj v skladu z veljavnimi predpisi. PREDMETI Splošna matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela. Predmeti skupnega dela splošne mature so obvezni za vse kandidate, ki opravljajo splošno maturo, predmete izbirnega dela pa si izbere kandidat sam. Predmeti skupnega dela splošne mature so: • slovenščina, • tuj jezik in • matematika. Kandidat se ob prijavi k splošni maturi odloči, iz katerih predmetov bo opravljal splošno maturo, v skladu z izbirnimi pravili, določenimi z Maturitetnim izpitnim katalogom za splošno maturo. Kandidat lahko opravlja na višji ravni zahtevnosti največ dva predmeta. Kandidat lahko opravlja izpite iz izbirnih maturitetnih predmetov, za katere šola ne izvaja priprav, tudi na drugi šoli, ki jo sam izbere, če mu to dovoli ŠIKSM izbrane šole. IZPITNI ROKI Kandidat opravlja splošno maturo v enem izpitnem roku. Izpit pri posameznem maturitetnem predmetu se opravlja pisno in ustno, pisno in kot izpitni nastop ali samo pisno. Splošna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, praviloma v mesecu juniju in septembru. Datume pisnih in ustnih izpitov in obdobje ustnih izpitov v posameznem izpitnem roku določi Republiška maturitetna komisija ob soglasju ministra, pristojnega za šolstvo, najkasneje 60 dni pred začetkom splošne mature v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku. Izpiti so lahko tudi ob sobotah. RMK lahko določi datum za opravljanje dela posameznega izpita pred spomladanskim oz. jesenskim izpitnim rokom. 25 Kandidat v prijavi poleg osebnih podatkov navede, iz katerih maturitetnih predmetov in na kateri ravni njihove zahtevnosti bo opravljal splošno maturo. Dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje splošne mature predloži najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka, sicer nima pravice pristopiti k splošni maturi. Kandidat lahko pisno prekliče prijavo k splošni maturi najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka. Kandidat, ki ni pravočasno preklical prijave k splošni maturi ali se ni udeležil celotnega izpita, je neocenjen in lahko opravlja splošno maturo v celoti ali iz neocenjenih predmetov v naslednjem izpitnem roku. Kandidat, ki po objavi sklepov o omejitvi vpisa na visokošolske zavode želi spremeniti prijavo izbirnih predmetov pri splošni maturi ali raven zahtevnosti, pošlje šoli, na kateri se je prijavil, spremembo prijave na posebnem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka. ŠIKSM objavi seznam prijavljenih kandidatov v osmih dneh po preteku prijavnega roka. TRAJANJE IN POTEK IZPITOV Opravljanje pisnih izpitov iz posameznega predmeta vodita dva nadzorna učitelja, ki ne smeta Tehniški šolski center Kranj poučevati maturitetnega predmeta, pri katerem nadzorujeta opravljanje izpita. Pred začetkom pisnega izpita nadzorna učitelja seznanita kandidate s pravili izpitnega reda, z načinom ravnanja s šiframi in z ukrepi ter posledicami za kršitelje. spomladanskem roku, prizna v jesenskem roku istega leta. Pisne izdelke ocenjujejo zunanji ocenjevalci, ki jih imenuje Državni izpitni center. Uspeh pri ustnem izpitu iz maturitetnega predmeta ocenjuje šolska predmetna komisija. Kandidati opravljajo pisni izpit iz posameznega predmeta istega dne ob istem času. Pisni izdelek mora biti označen samo s šifro kandidata. Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 120 in največ 240 minut. Izpitni nastop traja največ 60 minut, kandidat pa ima pravico do 15minutne priprave. Razpored kandidatov za opravljanje ustnih izpitov določi ŠIKSM in ga objavi najkasneje 3 dni pred začetkom opravljanja ustnih izpitov. Vprašanja oz. naloge za ustni izpit pripravijo republiške predmetne komisije na podlagi predmetnih izpitnih katalogov. Splošni uspeh pri splošni maturi se izraža v točkah kot vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Pri predmetih, opravljenih na višji ravni zahtevnosti, se vsoti prišteje dodatno število točk. Šolska predmetna komisija je sestavljena iz 3 članov: predsednik, izpraševalec in član. Ustni izpit traja največ 20 minut. Kandidat ima pravico do 15minutne priprave na ustni izpit, ki se opravlja pred šolsko predmetno komisijo. Vprašanja oz. naloge na ustnem izpitu postavlja kandidatu izpraševalec. Kandidat lahko opravlja isti dan le pisni del izpita iz enega predmeta ali največ dva ustna izpita. OCENJEVANJE IN USPEH Ocenjevalna maturitetne petstopenjska. lestvica predmete za je Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu ter uspeh iz vsebin in dejavnosti maturitetnega predmeta, ki se ocenjuje v zadnjem letniku, se ocenjuje v točkah. Če kandidat iz upravičenih razlogov v izpitnem roku opravi le del izpita, se mu prizna oz. upošteva dosežena ocena pri ponovnem opravljanju tega izpita. Prav tako se kandidatu ocena, dosežena pri eseju in izpitnem nastopu v nadaljuje s kršitvijo ali ponovno krši izpitni red; • prepoved opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita, če ga zaloti pri uporabi nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu. Opomin izreče nadzorni učitelj oz. šolska predmetna komisija tako, da kandidata opomni in opozori na posledice kršitve in to zapiše v zapisnik o poteku izpita. Če kandidat pri splošni maturi uspešno opravi tri izbirne predmete, se za splošni uspeh pri splošni maturi upošteva dva najbolje ocenjena izbirna predmeta. Pozitivna ocena tretjega izbirnega predmeta ne more nadomestiti negativne ocene prvega ali drugega izbirnega predmeta. Kandidat je opravil splošno maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno. Kandidat, ki je opravil splošno maturo in želi izboljšati oceno pri enem ali več predmetih, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja maturitetnega izpita na šoli, ki mu je izdala maturitetno spričevalo. Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami, ima pravico do dvakratnega opravljanja popravnih izpitov v prvih treh zaporednih izpitnih rokih. Kandidat opravlja izpite na šoli, kjer je predhodno opravljal splošno maturo. Če ta šola splošne mature ne izvaja več, pa si lahko izbere drugo šolo. Kandidat, ki je uspešno opravil splošno maturo, dobi maturitetno spričevalo. KRŠITVE POSTOPKA Kandidatu, ki krši pravila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednje ukrepe: • opomin, če ne upošteva oz. krši pravila izpitnega reda; • prekinitev opravljanja dela izpita do konca tega dela izpita, če kljub izrečenemu opominu 26 Če kandidat ponovno po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda oz. stori kršitev uporabe nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu, nadzorni učitelj oz. predsednik šolske predmetne komisije o tem nemudoma obvesti predsednika ŠIKSM, ki takoj ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi ŠIKSM odloči o ukrepu ter ga takoj izvrši. Če ŠIKSM izreče enega od ukrepov, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita. Kandidatu, ki mu je bil izrečen ukrep prekinitve opravljanja dela izpita, se ne prizna doseženega števila točk iz dela izpita, pri katerem je storil kršitev. Kandidat, ki mu je ŠIKSM izrekla ukrep prepovedi opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita, je iz tega izpita neocenjen. Zoper odločitev ŠIKSM ima kandidat pravico pritožbe v 24 urah po Tehniški šolski center Kranj prejemu pisne odločitve o izrečenem ukrepu na Republiško maturitetno komisijo. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi v 30 dneh po njeni vložitvi. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. Če Republiška maturitetna komisija razveljavi odločitev ŠIKSM, se kandidatu določi ocena na način, ki ga predpiše Republiška maturitetna komisija. Če Republiška maturitetna komisija naknadno po izpitu na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mu razveljavi oceno iz maturitetnega predmeta. Če se ugotovi, da je kandidat storil kršitev, ko mu je bilo spričevalo izročeno, Republiška maturitetna komisija razveljavi maturitetno spričevalo in o tem obvesti visokošolske zavode. obveščena. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV Če so bile pri opravljanju izpita kršene določbe Pravilnika o maturi ter pravila in merila, je dovoljena pritožba na ŠIKSM. Pritožbo lahko kandidat vloži v 24 urah po opravljanju posameznega izpita. ŠIKSM odloči o pritožbi v dveh dneh od prejema pritožbe in o odločitvi takoj obvesti Republiško maturitetno komisijo. Zoper odločitev ŠIKSM se kandidat lahko pritoži na Republiško maturitetno komisijo v treh dneh po prejemu odločbe. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi v 30 dneh po vložitvi pritožbe, katere odločitev je dokončna. Kdor opazi oz. izve, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mora o tem takoj, najkasneje pa v 24 urah, obvestiti ŠIKSM ali Republiško maturitetno komisijo. Na podlagi utemeljenega suma, da je kandidat storil kršitev nedovoljene uporabe sredstev, pripomočkov ali metod, Republiška maturitetna komisija zadrži izročitev maturitetnega spričevala do dokončnosti odločitve in kandidata obvesti v 24 urah. Kandidat ima pravico vložiti pritožbo zoper izpitno oceno na Republiško maturitetno komisijo v treh dneh po objavi rezultatov. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je bila pritožba vročena. Če je bila pritožba utemeljena, se ocena popravi, odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. Republiška maturitetna komisija mora odločiti o kandidatovi odgovornosti v tridesetih dneh po tem, ko je bila o dogodku Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu Državni izpitni center omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore in ocenjevalni list) in pisno razloži način izračuna izpitne ocene. Pisni zahtevi mora priložiti dokazilo o plačilu stroškov vpogleda. Višino stroškov vpogleda vsako leto določi Državni izpitni center v soglasju s pristojnim ministrom in jih objavi v Uradnem listu RS, najkasneje do roka za prijavo na splošno maturo. Državni izpitni center pripravi časovni razpored vpogledov in o tem obvesti kandidate v desetih dneh po roku, ko kandidat vloži zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo. V treh dneh po vpogledu v izpitno dokumentacijo kandidat lahko vloži pritožbo zoper oceno na Republiško maturitetno komisijo, če meni, da ni bil pravilno ocenjen. PRAVICA DO VPOGLEDA 27 Ustni del izpita iz angleškega jezika Tehniški šolski center Kranj POKLICNA MATURA IZPITNI ROKI Izpitni roki za opravljanje PM so v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem obdobju določeni v letnem delovnem načrtu šole v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem in navodili ministra. Izpitni roki so objavljeni na oglasni deski šole najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta. Kandidati opravljajo PM v enem izpitnem roku, kandidati s posebnimi potrebami oz. posebnimi pravicami in odrasli pa lahko v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih. Tajnica poklicne mature Simona Rozman, prof. Poklicna matura je državni izpit. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo, hkrati pa daje poklicna maturo pravico do nadaljevanja študija v višjih in v visokih strokovnih programih brez dodatnih pogojev. Pogoje, način in postopke PM določa Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 44/08) in Zakon o maturi (UL RS, št. 1/07). PREDMETI PM obsega obvezni in izbirni del. Obvezni del obsegata dva predmeta: • slovenščina (pisni in ustni del), • izpit iz temeljnega strokovnoteoretičnega predmeta (pisni in ustni del). Izbirni del pa naslednja dva predmeta: • matematika ali tuj jezik (pisni in ustni del), • izdelek oz. storitev z zagovorom. OPRAVLJANJE IZPITOV Kandidat mora opravljati predmet, ki obsega pisni in ustni del, v istem izpitnem roku, prav tako izdelek oz. storitev ter zagovor. Kandidat praviloma opravlja na isti dan največ en del izpita. Praktični del izpita in zagovor se lahko opravi v enem dnevu. PM na šoli vodi šolska maturitetna komisija, ki jo sestavljajo: predsednik, namestnik, tajnik in najmanj dva člana. Predsednik ŠMK je ravnatelj, ki imenuje namestnika, tajnika in dva člana šolske maturitetne komisije. Administrativno-organizacijska dela za PM opravlja tajnik PM. Ravnatelj imenuje šolske izpitne komisije za spomladanski, jesenski in zimski izpitni rok PM. Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit in prve tri predmete sestavljajo predsednik, izpraševalec in član, od katerih sta dva učitelja tega predmeta. Šolsko izpitno komisijo za četrti predmet pa sestavljajo predsednik, mentor – izpraševalec (ocenjevalec izdelka oz. storitve) in član oz. zunanji član. najpozneje 60 dni pred zimskim izpitnim rokom. Najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka kandidat predloži ustrezno spričevalo oz. druga dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje PM. Kandidat, ki nima statusa dijaka, se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal. Dve leti po zaključku izobraževanja se kandidat lahko prijavi k PM na katerikoli šoli, ki izvaja program, po katerem se je izobraževal. Iz upravičenih razlogov se lahko kandidat prijavi k PM najkasneje deset dni pred rokom za začetek PM. O upravičenosti razlogov odloči šolska maturitetna komisija za PM. Kandidate, ki v predpisanem roku ne predložijo dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje PM, ŠMK obvesti najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka. Kandidat se lahko pisno odjavi od PM najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka. Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku, je v tem izpitnem roku in pri tem predmetu neocenjen. Če kandidat iz upravičenih razlogov ne more pristopiti k opravljanju PM ali jo prekine, mu lahko ŠMK na podlagi pisne vloge omogoči opravljanje oz. nadaljevanje opravljanja PM v istem izpitnem roku, razen pisnega izpita iz prve in tretje izpitne enote ni mogoče opravljati v istem izpitnem obdobju. PRIJAVA IN ODJAVA Kandidat se mora prijaviti k PM na šoli, ki jo obiskuje, najpozneje 60 dni pred spomladanskim izpitnim rokom, prijavo za jesenski izpitni rok odda najkasneje dan po objavi rezultatov PM spoml. roka in 28 Ustni izpit na poklicni maturi Tehniški šolski center Kranj TRAJANJE IN POTEK IZPITOV Kandidat mora biti pred začetkom opravljanja PM seznanjen s pravili oz. postopkom za opravljanje izpitov, svojimi pravicami in dolžnostmi in s posledicami kršitev izpitnega reda. Pisni izpit traja najmanj 90 minut največ 120 minut. Trajanje izpita določeno na vsaki izpitni poli. Pisni izpit nadzirata dva učitelja, ne poučujeta predmeta, katerega se opravlja izpit. in je ki iz Za ustni izpit učitelji oz. izpraševalci najkasneje ob začetku zaključnega letnika seznanijo kandidate z izpitnim katalogom in pripravijo na njegovi podlagi najkasneje do konca decembra enoten seznam izpitnih vprašanj. Učitelji oz. izpraševalci pripravijo tudi izpitne listke s po tremi vprašanji s tega seznama. Izpitni listki so izpitna tajnost. Ustni izpit se prične, ko predsednik izpitne komisije pozove kandidata, naj si izbere izpitni listek. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno. Kandidat ima pravico, da se 15 minut pripravlja na odgovor. Kandidat odgovarja na vprašanja z listka in na dodatna vprašanja, ki jih zastavlja izpraševalec. Ustni izpit lahko traja največ 20 minut. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat. Predlog tem in mentorjev za izdelke oz. storitve pripravijo učitelji, lahko pa tudi kandidati sami. Kandidati lahko predložijo kot temo tudi raziskovalno nalogo. Seznam tem in mentorjev potrdi ŠMK najkasneje do konca decembra tekočega leta in z njim seznani dijake. Zagovor izdelka oz. storitve se začne tako, da predsednik izpitne komisije pozove kandidata, da predstavi in utemelji svoje delo. Vprašanja za zagovor postavlja mentor in morajo biti povezana z vsebino naloge ali izdelka ali storitve. Zagovor lahko traja največ 20 minut. OCENJEVANJE IN USPEH Ocenjevanje je določeno z izpitnim katalogom v obliki točk, ki se v skladu z merili spremenijo v ocene. Skupno število točk za posamezno izpitno enoto je 100. Merila za pretvorbo točk v ocene za prvi in tretji predmet določi Državna izpitna komisija za PM na predlog predmetnih izpitnih komisij, za drugi in četrti pa ŠMK na predlog strokovnih aktivov šole. Pri pisnih in ustnih izpitih se razmerje med obema deloma določi z izpitnim katalogom, skupna ocena pa se določi na podlagi seštevka točk iz pisnega in ustnega izpita. Pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca in če se števili točk razlikujeta, se izračuna povprečje točk, zaokroženo navzgor. Izdelek oz. storitev oceni v točkah šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Oceno kandidata pri ustnem izpitu določi šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca. Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh predmetih ocenjen pozitivno. Uveljavljeno je tudi načelo pogojno pozitivne ocene, ki omogoča, da kandidat pri predmetu opravi izpit oziroma je pozitivno ocenjen, če je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, in je hkrati pri vsakem od ostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3). Rezultate PM šola razglasi na slovesen način. Kandidatu, ki ni opravil PM, izda šola obvestilo o uspehu z doseženimi ocenami predmetov. Popravni izpiti: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (Ur. l. RS, št. 115/06) je kandidatom, ki so že bili ali še bodo neuspešni (največ pri dveh predmetih), dal več možnosti za popravljanje negativnih maturitetnih rezultatov še dve leti po prvem opravljanju cele poklicne mature. To pomeni, da lahko kandidati, ki so opravljali PM v zimskem izpitnem roku 2004/05, opravljajo popravne izpite zadnjič v zimskem izpitnem roku 2006/07. V navedenih rokih lahko kandidati popravljajo popravne izpite mature ne glede na to da so predhodno že izkoristili (ali pa tudi ne) pravico do dveh opravljanj popravnih izpitov. Kandidat, ki je uspešno opravil poklicno maturo in želi izboljšati 29 oceno iz enega ali več predmetov, lahko enkrat v enem od treh naslednjih zaporednih izpitnih rokov na isti šoli izboljšuje oceno oz. ocene, kjer se upošteva boljša ocena. KRŠITVE POSTOPKA Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednja ukrepa: • opomin, • prepoved opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita. Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda, mora biti o tem obveščen predsednik ŠMK, ki ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi ŠMK odloči o ukrepu in z njim seznani kandidata. Če ima kandidat prepoved opravljanja oz. nadaljevanja izpita, mu ŠMK naloži, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita. Kandidat, ki mu ŠMK izreče ukrep, je iz tega predmeta neocenjen. PRAVICA DO VPOGLEDA Kandidat ima pravico, da v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z rezultatom pri PM, pisno zahteva vpogled v izpitno dokumentacijo. Predsednik ŠMK omogoči kandidatu najkasneje v sedmih dneh po vročitvi vpogled v izpitno dokumentacijo. PRITOŽBE Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita oz. ugovor na oceno pri pisnem izpitu, če je prišlo do pisne oz. računalniške napake pri ocenjevanju pisne naloge. Obrazložen ugovor mora v pisni obliki predložiti ŠMK najkasneje naslednji dan po vpogledu v pisno dokumentacijo. ŠMK mora v 15 dneh po prejemu vloge s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. V primeru ugovora na oceno pri pisnem izpitu imenuje komisijo, ki preveri izpitno dokumentacijo in določi oceno. Če je ugovor upravičen, se ocena popravi. Odločitev ŠMK je dokončna. Tehniški šolski center Kranj STROKOVNA GIMNAZIJA Drage dijakinje in dijaki! Dobrodošli na Tehniški gimnaziji, ki z vašo generacijo vstopa v drugo desetletje izobraževanja dijakov, ki jih zanimajo predvsem različna področja tehnike. Zame ste in boste posebna generacija, ker ste prvi, ki vas nagovarjam kot ravnateljica Tehniške gimnazije. Veseli me, da ste se odločili za našo gimnazijo in v imenu vseh zaposlenih na naši gimnaziji Vam obljubljam, da Vam bomo pomagali na Vaši poti do maturitetnega izpita in da si boste lahko pridobili vsa potrebna znanja za uspešen študij na fakulteti. Verjamemo, da si želite uspeti v življenju in da se boste znali potruditi tudi takrat, ko ne bo lahko. Prepričani smo, da bomo skupaj z Vašimi starši kos vsem problemom. Želim Vam, da bi našo gimnazijo po štirih letih zapustili s prijetnimi spomini, z obilo znanja in da bi s sošolci in Vašimi razredniki spletli vezi, s pomočjo katerih boste lažje premagovali ovire v življenju. Zdenka Varl, prof. ravnateljica SG 30 Tehniški šolski center Kranj TEHNIŠKA GIMNAZIJA Šolanje se zaključi z uspešno opravljeno maturo, ki je enaka za vse gimnazije v državi in omogoča vpis na univerzo, višje in visoke šole. ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO MEHANIKA Kot pove že ime, je izobraževalni program tehniške gimnazije enakovreden izobraževalnemu programu splošne gimnazije. Posebnost predmetnika tehniške gimnazije v primerjavi s predmetnikom splošne gimnazije je v tem, da si dijak izbere tri tehniške predmete s področja elektrotehnike, računalništva ali strojništva. Eden od njih so laboratorijske vaje, ki pomenijo dopolnitev teorije v praksi. Pri pouku elektrotehnike Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki so se odločili za gimnazijski program, poleg splošnih predmetov pa bi radi spoznali še nekaj tehniških vsebin, kar jim bo olajšalo študij ali pa omogočilo lažji prehod v poklic. V čem je posebnost tehniške gimnazije? • • • • Razvija tehniško razmišljanje. Dijaka nauči uporabljati različne vire informacij. Dijaka nauči razumeti povezave med razvojem naravoslovja, tehnike in družbe. Dijaku pomaga razviti zanimanje za področje tehnike in sposobnosti, ki so V aprilu smo izvedli terenski del medpredmetnega povezovanja z naslovom Projekt Kranj, kjer so dijaki z določenimi nalogami krožili med posameznimi točkami starega mestnega jedra in okolico šole, poglabljali znanje s področja naravoslovja, umetnosti in zgodovine. Projekt je bil izveden za dijake prvih letnikov SG. • pomembne za študij tehnike. Dijaku olajša pričetek univerzitetnega študija tehniških usmeritev. 31 Projektni dan za 1. letnik Tehniške gimnazije. Z dijaki smo se odpeljali do Podnarta, kjer smo izvedli terensko delo s področja naravoslovja. Tehniški šolski center Kranj PREDMETNIK ZA TEHNIŠKO GIMNAZIJO PREDMETI KRATICA I. II. III. IV. SKUPAJ letnih ur I. OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI 01 Slovenščina 02 Matematika 03 Prvi tuji jezik SLO MAT 4 4 3 4 4 3 4 4 3 4 4 3 560 560 420 TJ1 – angleščina (angl. jezik) TJ1 – nemščina (nem. jezik) ANG NEM 3 3 3 3 420 3 3 3 3 420 2 2 2 (+17) 2 (+10) 2 (+10) - 2 2 2 (+10) 2 (+10) 2 (+10) 2 - 2 2 (+10) 2 2 (+20) - 210 140 140 140 280 70 70 2 3 (+78) - - - 70 105 - 2 3 3 280 - 2 (+70) - [(+21)] 2 (+70) 3 [(+21)] 2 (+70) 3 210 210 [(+21)] [(+21)] 32 90 33 90 31 2 90 27 6 30 4305 280 300 32 33 31 - 33 27 - 33 4605/4885 04 Drugi tuji jezik TJ2 – angleščina (angl. jezik) TJ2 – nemščina (nem. jezik) ANG NEM ŠVZ 05 Športna vzgoja II. OBVEZNI PREDMETI 06 Zgodovina ZGO 07 Geografija GEO 08 Biologija BIO 09 Kemija KEM 10 Fizika FIZ 11 Psihologija ali sociologija PSI, SOC 12 Psihologija ali sociologija PSI, SOC, ali filozofija FIL 13 Likovna umetnost LUM 14 Informatika INF III. IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI 15 Izbirni strokovni maturitetni predmet Elektrotehnika ELE Mehanika MEH Računalništvo RAČ 16 Laboratorijske vaje LAV 17 Izbirni strokovni predmet Elektronika ELK Računalniški sistemi in RSO omrežja Strojništvo STŠ SKUPAJ Ure za izbirne predmete IV. OBVEZNE IZBIRNE OIV VSEBINE SKUPAJ VSEH UR (TEDENSKO, LETNO) VSEBINA MATURE: 1. OBVEZNI DEL: 1. slovenščina, 2. prvi tuji jezik, 3. matematika, 2. IZBIRNI DEL - dijak izbere 2 predmeta: drugi tuji jezik, fizika, zgodovina, elektrotehnika, mehanika, računalništvo. Za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja se je medpredmetno povezovanje pokazalo kot dober način, da dosežemo zastavljene cilje. Tema povezovanja angleškega jezika in umetnostne vzgoje je bil PICASSO. Med dijaki 1. Gb razreda je bil nov način dela dobro sprejet. 32 Tehniški šolski center Kranj MATURITETNI TEČAJ Šolo si končal s poklicno maturo/ zaključnim izpitom - za vpis na želeno fakulteto pa potrebuješ maturo. Redno vpisani dijaki imajo status dijaka in ne plačujejo šolnine. Kaj boš naredil? Dijaki oddajo prijavo (dobijo jo v šolski svetovalni službi ali na spletnih straneh MŠŠ) najkasneje do 21. septembra. Prijavi priložijo fotokopijo spričevala o zaključnem izpitu oz. poklicni maturi in fotokopijo spričeval prvega, drugega in tretjega letnika srednje šole. Kandidati, ki so zaključili tretji letnik gimnazije, priložijo fotokopijo spričeval prvega, drugega in tretjega letnika gimnazije ter potrdilo, da niso bili v izobraževalnem procesu vsaj eno leto po zaključenem tretjem letniku. Vpiši se v maturitetni tečaj. Pogoji za vpis: v program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, in sicer iz predmetov slovenščina, matematika, tuj jezik in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov. Kako se prijaviš? Kaj se zgodi, če se v maturitetni tečaj prijavi preveč dijakov? Če se v maturitetni tečaj prijavi preveč kandidatov, so kandidati izbrani po številu doseženih točk. Upoštevan bo seštevek ocen splošnega učnega uspeha in uspeha pri slovenščini, matematiki in 1. tujem jeziku v prvem, drugem in tretjem letniku. Kandidat lahko skupno dobi največ 60 točk. Tečaj traja eno šolsko leto, začne pa se v začetku oktobra. Predmeti v maturitetnem tečaju? • • obvezni: slovenščina, matematika, tuji jezik; dva izbirna (zgodovina, geografija, računalništvo, elektrotehnika, fizika, sociologija ...). Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem se pridobi pravica do opravljanja mature. PREDMETNIK ZA MATURITETNI TEČAJ PREDMETI 01 Slovenščina 02 Tuji jezik 03 Matematika KRATICA SLO TJ1 MAT 04 Izbirni maturitetni predmet 05 Izbirni maturitetni predmet 06 Izbirni maturitetni predmet oz. tuji jezik 2 SKUPAJ Število tednov pouka 33 Število tedenskih ur 6 6 6 Skupno število ur v programu 174 174 174 Maturitetni standard 560 420 560 4-6 4-6 0-4 26-30 116-174 116-174 0-116 754-870 29 280-315 280-315 280-315 Tehniški šolski center Kranj STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA Spoštovane dijakinje in dijaki SiPŠ TŠC Kranj! Veseli smo, da ste prišli po znanja, spretnosti in veščine na našo Strokovno in poklicno šolo na področju elektrotehnike, računalništva ali mehatronike. Zavedamo se, da so vaši cilji visoki in veseli smo, da jih želite doseči in uresničiti v naši šoli. Naš učiteljski zbor vam bo pri doseganju le-teh pomagal z visokim strokovnim znanjem, sodobnimi učilnicami in vrhunsko opremo, predvsem pa s posluhom vseh zaposlenih na šoli za vas mlade, z vsemi dobrimi in posebnimi lastnostmi. Na vaši poti pridobivanja znanja in življenjskih izkušenj vam bomo pomagali pridobiti lastnosti samostojnih in vseživljenjsko učečih ljudi, ki imajo pozitiven odnos do soljudi, dela in okolja. Pri vas bomo cenili in vzpodbujali prijaznost, delavnost, poštenost, objektivnost, strokovnost in inovativnost, kar so tudi temeljne smernice in vrednote našega dela. Tehnični poklici, za katere se želite izobraževati, so prihodnost. Ustvarite si prijazno, kvalitetno in uspešno prihodnost, v kateri imajo vrednote, kot so delavnost, poštenje, spoštovanje in osebni razvoj, temeljni pomen! Želim vam veliko uspeha na tej poti! Saša F. Kocijančič, prof. ravnateljica SiPŠ 34 Tehniški šolski center Kranj IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE Strokovna in poklicna šola je največja organizacijska enota Tehniškega šolskega centra Kranj. Organizacijske spremembe in vplivi socialnega okolja so strokovna področja strojništva in elektrotehnike, za katera je izobraževala »Iskra«, spremenili, posodobili in prilagodili potrebam gospodarskega okolja. Tako danes izobražujemo za področja ELEKTROTEHNIKE, RAČUNALNIŠTVA in MEHATRONIKE. Ta tri področja predstavljajo temelj sodobnih tehnologij, ki se uveljavljajo v našem okolju. Računalništvo Elektrotehnika Ob vključitvi v evropske povezave so se tudi na področju strokovnih izobraževanj pojavile velike spremembe. Prvi korak so predstavljali izobraževalni programi, pripravljeni po novih izhodiščih. Takšna sta izobraževalna programa na področju mehatronike. Na ostalih dveh strokovnih področjih se spremembe uvajajo prav s tem šolskim letom. Pojavijo se drugačne programske enote, ciljno orientiran pouk s tesnim medpredmetnim povezovanjem, spremljanje usvojenih kompetenc ter kreditno vrednotenje. V tej publikaciji so podrobneje predstavljeni le prenovljeni programi, ni pa predstavljenih starih izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali v višjih letnikih do izteka. Ena izmed najznačilnejših sprememb je »odprti kurikul«, ki predstavlja petino celotnega obsega učnega programa. Vsebine določi šola v sodelovanju s Socialnim sosvetom, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarstva, podjetništva ter gospodarskih in socialnih organizacij v regiji. Socialni sosvet SiPŠ je za naslednje kratkoročno obdobje oblikoval naslednja izhodišča za razporeditev ur iz odprtega dela kurikula: • največjo pozornost nameniti strokovnoteoretičnim znanjem, • dijakom nuditi dobre pogoje za poglobitev znanj pri maturitetnih predmetih in za nadaljnji študij, • zagotoviti temeljna znanja podjetništva, • zagotoviti kompetenco sporazumevanja v maternem jeziku. Mehatronika 35 Šola je navedena izhodišča pri oblikovanju izvedbenega kurikula za posamezne programe upoštevala in za šolsko leto 2008/09 ure odprtega kurikula v prvih letnikih razporedila maturitetnim predmetom in strokovnim modulom. Dijaki v prenovljenih izobraževalnih programih opravljajo tudi praktično izobraževanje v delovnem procesu (PUD). Dijaki in starši si lahko delodajalca izberejo sami, v nasprotnem primeru ga določi šola. V času opravljanja PUD šola uredi dijakom nezgodno zavarovanje. V triletnih programih se PUD izvaja v prvem in drugem letniku v obsegu treh tednov, v tretjem letniku pa celotno polletje. V štiriletnih programih se PUD izvede združeno, štiri tedne v tretjem letniku. Tehniški šolski center Kranj ELEKTROTEHNIKA • Elektrikar SPI (3-letni) – z možnima izhodoma: elektronik ali energetik; • Elektrotehnik SSI (4-letni) – z možnimi izhodi: energetik, elektronik ali avtomatik; • Elektrotehnik PTI (2-letni) – z možnimi izhodi: energetik, elektronik ali avtomatik. Podrobnosti vsebin in obsega so razvidne iz predmetnikov. Laboratorijske vaje iz elektrotehnike Elektrotehnika je zagotovo področje z največjo intenzivnostjo razvoja. Pokriva širok spekter sodobnih tehnologij na področjih elektronike, energetike, avtomatike, multimedijske tehnike in telekomunikacij. Na vsakem koraku jo spremlja računalništvo, saj si dela na katerem koli področju elektrotehnike skoraj ne moremo zamisliti brez računalniške podpore. Načrtovanje elektronskih vezij, izdelava dokumentacije, oblikovanje naprav, meritve, regulacije, upravljanje telekomunikacij in druga opravila se namreč lahko konkurenčno in kvalitetno opravljajo le s pomočjo sodobnih programskih orodij. Osnovnošolci, ki so svoj prosti čas porabili za igranje miselnih, arkadnih, strateških in simulacijskih iger, bodo svoje spretnosti in znanje koristno uporabili in nadgradili za načrtovanje ali upravljanje realnih naprav, strojev, robotov itd. Zato je področje elektrotehnike verjetno za mlade tehnike najmikavnejše. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da je elektrotehnika močno prepletena z gospodarstvom naše regije, kar zagotavlja 100% zaposljivost elektrikarjev in elektrotehnikov tudi v bodoče. Na naši šoli se na področju elektrotehnike izvajajo trije izobraževalni programi, in sicer: Bodoči elektroniki, energetiki, avtomatiki pri praktičnem pouku Praktični pouk pri elektrotehniki 36 Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: ELEKTROTEHNIK / SSI Oznaka Programske enote A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik P4 Umetnost P5 Zgodovina P6 Geografija P7 Sociologija P8 Psihologija P9 Fizika P10 Kemija P11 Športna vzgoja Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem M2 Uporaba IKT pri poslovanju M3 Upravljanje s programirljivimi napravami M4 Izdelava osnovnih vezij M5 Načrtovanje in priklopi električnih naprav M6 Izdelava el. in komunikacijskih inštalacij M7 Načrtovanje električnih inštalacij M8 Pogonska tehnika M9 Uporaba regulacij M10 Delovanje elektroenergetskih sistemov M11 Proizvodnja in prenos električne energije M12 Upravljanje distribucijskih omrežij M13 Uporaba mikroprocesorskih naprav M14 Prenos in zapis informacij M15 Vzdrževanje računalniške opreme M16 Načrtovanje avtomatiziranih postrojev M17 Oprema za multimedijsko tehniko M18 AV komunikacije M19 Pridobivanje in pretvarjanje el. energije M20 Zajemanje in obdelava procesnih veličin M21 Spletne aplikacije v multimedijski tehniki M22 Računalniško oblikovanje Skupaj B C – Praktični pouk Č – Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Skupaj (A+B+Č+D+E) Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Izvajanje Skupno ur Kred. točk obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno obvezno obvezno obvezno 487 383 417 68 102 68 68 68 140 70 340 2143 24 19 20 3 5 3 3 3 6 3 14 100 obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno 136 136 170 204 204 136 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 1766 640 152 352 614 5027 6 6 8 10 10 6 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 86 30 7 14 29 236 4 240 obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno Izbirni predmeti: Šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo. Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere pet strokovnih modulov: • M7, M8, M9, M10 in enega od preostalih strokovnih modulov med M7 in M22 ali • M8, M10, M11, M12 in enega od preostalih strokovnih modulov med M7 in M22 ali • M9, M13, M16, M20 in enega od preostalih strokovnih modulov med M7 in M22 ali • M13, M14, M15, M20 in enega od preostalih strokovnih modulov med M7 in M22 ali • M15, M17, M18, M21 in enega od preostalih modulov strokovnih med M7 in M22. 37 Tehniški šolski center Kranj Poklicna matura obsega: Obvezni del: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • pisni in ustni izpit s strokovnega področja. Izbirni del: • pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, • izdelek oziroma storitev in zagovor. Predmetnik: ELEKTRIKAR / SPI Oznaka Programske enote A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik P4 Umetnost P5 Družboslovje P6 Naravoslovje P7 Športna vzgoja Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem M2 Izdelava električnih tokokrogov M3 Električne naprave M4 Uporaba krmilnih naprav M5 Izdelava elektr. in komunikac. inštalacij M6 Delovanje elektroenergetskih sistemov M7 Priklopi električnih motorjev M8 Elektronski sklopi M9 Zajemanje in obdelava procesnih veličin M10 Montaža inteligentnih inštalacij M11 Obnovljivi viri energije Skupaj B C – Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum Skupaj (A+B+Č+D+E) Zaključni izpit (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Izvajanje Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere tri module: • M6, M7 in enega od modulov M10 ali M11 ali • M8, M9 in enega od modulov M10 ali M11. Zaključni izpit obsega: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • izdelek oziroma storitev in zagovor. 38 Skupno ur Kredit. točk obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno 213 213 164 33 132 132 164 1051 12 12 9 2 6 6 7 54 obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno 136 136 156 114 136 156 136 136 156 103 103 1073 6 6 8 6 6 8 6 6 8 6 6 52 655 30 912 36 160 6 582 3778 30 178 2 180 Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: ELEKTROTEHNIK / PTI Oznaka Programske enote Obvezno / izbirno A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik P4 Umetnost P5 Zgodovina P6 Geografija P7 Sociologija P8 Psihologija P9 Fizika P10 Kemija P11 Informatika P12 Športna vzgoja Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Podjetništvo s poslovnim sporazumevanjem M2 Programirljive naprave M3 Uporaba električnih vezij in naprav M4 Načrtovanje električnih inštalacij M5 Elektromotorni pogoni in regulacije M6 Proizvodnja in prenos električne energije M7 Vzdrževanje računalniške opreme M8 Upravljanje distribucijskih omrežij M9 Regulacije v avtomatiziranih postrojih M10 Uporaba mikroprocesorskih naprav M11 Pridobivanje in pretvarjanje električne energije M12 Prenos in zapis informacij M13 Oprema za multimedijsko tehniko M14 AV komunikacije M15 Spletne aplikacije v multimedijski tehniki M16 Računalniško oblikovanje Skupaj B C – Praktično izobraževanje v šoli Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu D – Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Skupaj (A+B+Č+D+E) Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Skupno število ur Število kreditnih točk Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Izbirno Izbirno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno 276 206 276 30 40 40 40 40 80 40 60 150 1238 13 10 13 2 2 2 2 2 4 2 3 7 60 Obvezno Obvezno Obvezno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno Izbirno 60 99 99 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 156 726 204 76 96 256 2392 2 5 5 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 36 12 4 4 12 116 4 120 Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Izbirni predmeti: Šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo. Izbirni strokovni moduli: Šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module: • M4, M5 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16 ali • M6, M8 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16 ali • M9, M10 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16 ali • M10, M12 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16 ali • M13, M14 in enega od preostalih strokovnih modulov med M4 in M16. Poklicna matura obsega obvezni in izbirni del: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • pisni in ustni izpit iz elektrotehnike. • pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, • izdelek oziroma storitev in zagovor. 39 Tehniški šolski center Kranj RAČUNALNIŠTVO Velike potrebe trga in hitro posodabljanje računalniške programske opreme zahteva tudi na področju računalništva in informatike veliko znanja in spretnosti. Odkritja na področju nanotehnologij bodo v prihodnje zagotavljala pospešen razvoj računalniške strojne opreme, ki bo sledil zahtevam in napredku programskih orodij. Izdelava in programiranje algoritmov zahteva veliko doslednost in sposobnost kombinatorike, oblikovanje spletnih strani pa tudi sposobnosti oblikovanja. Mladi, ki so se z izdelovanjem programov ali z oblikovanjem baz podatkov že ukvarjali, bodo svoja znanja zagotovo kvalitetno nadgradili. • Vsako napravo, kakor tudi računalnik, je potrebno tudi vzdrževati, za kar se zahteva poznavanje osnov elektrotehnike. • Računalnike pa seveda povezujemo v omrežne sisteme, za kar so potrebna zahtevna strokovna znanja na področju sistemske strojne in programske opreme. • Na naši šoli se na področju računalništva izvajajo trije izobraževalni programi, in sicer: Računalnikar SPI (3-letni) – z možnima izhodoma: vzdrževalec računalniške strojne ali programske opreme; Tehnik računalništva SSI (4letni) – z možnimi izhodi: koder algoritmov, skrbnik informacijskih sistemov ali oblikovalec spletnih strani; Tehnik računalništva PTI (2letni) – z možnimi izhodi: koder algoritmov, skrbnik informacijskih sistemov ali oblikovalec spletnih strani. Podrobnosti vsebin in obsega so razvidne iz predmetnikov. Pri pouku računalništva Pouk računalništva poteka v sodobno opremljenih računalniških učilnicah. 40 Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA / SSI Oznaka Programske enote A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik P4 Umetnost P5 Zgodovina P6 Geografija P7 Sociologija P8 Psihologija P9 Fizika P10 Kemija P11 Športna vzgoja Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem M2 Uporaba IKT pri poslovanju M3 Upravljanje s programirljivimi napravami M4 Vzdrževanje informacijske strojne opreme M5 Vzdrževanje informacijske programske opreme M6 Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij M7 Vzpostavitev in vzdrževanje omrežnih servisov M8 Načrtovanje in razvoj spletnih aplikacij M9 Načrtovanje in postavitev podatkovnih baz M10 Oprema za multimedijsko tehniko M11 Upravljanje IK sistemov M12 Upravljanje z informacijsko programsko opremo M13 Načrtovanje in razvoj programskih aplikacij M14 Napredna uporaba podatkovnih baz M15 Računalniško oblikovanje M16 Uporaba mikroprocesorskih naprav M17 AV komunikacije M18 Načrtovanje avtomatiziranih postrojev Skupaj B C – Praktično izobraževanje v šoli Č – Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Skupaj (A+B+Č+D+E) Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Izvajanje Ur Kreditnih točk obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno obvezno obvezno obvezno 487 383 417 68 102 68 68 68 140 70 340 2143 24 19 20 3 5 3 3 3 6 3 14 100 obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno izbirno 136 136 170 136 136 136 136 176 136 156 156 156 156 156 156 156 156 156 1766 640 152 352 614 5027 6 6 8 7 7 6 7 9 7 8 8 8 8 8 8 8 8 8 87 30 7 14 28 236 4 240 obvezno obvezno obvezno obvezno obvezno Izbirni predmeti: Šola ali dijak lahko izbere sociologijo ali psihologijo. Izbirni moduli: Šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module: • M10, M11 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 ali • M10, M12 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 ali • M13, M14 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 ali • M13, M15 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18. Poklicna matura obsega: Obvezni del: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • pisni in ustni izpit s strokovnega področja. Izbirni del: • pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, • izdelek oziroma storitev in zagovor. 41 Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: RAČUNALNIKAR / SPI Oznaka Programske enote A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik P4 Umetnost P5 Družboslovje P6 Naravoslovje P7 Športna vzgoja Skupaj A B – Strokovni moduli M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem M2 Upravljanje z uporabniško programsko opremo M3 Vzdrževanje informacijske opreme M4 Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij M5 Programiranje naprav M6 Vzdrževanje in postavitev podatkovnih baz M7 Napredno vzdrževanje strojne opreme M8 Napredno vzdrževanje programske opreme Skupaj B C – Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk Č – Praktično izobraževanje pri delodajalcu Praktično usposabljanje z delom D – Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E – Odprti kurikulum Odprti kurikulum Skupaj (A+B+Č+D+E) Zaključni izpit (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk Izbirni moduli: Šola ali dijak izbere en strokovni modul: M7 ali M8. Zaključni izpit obsega: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • izdelek oziroma storitev in zagovor. 42 Izvajanje Skupno ur Kredit. točk Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno 213 213 164 33 132 132 164 1051 12 12 9 2 6 6 7 54 Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Obvezno Izbirno Izbirno 136 102 209 136 160 160 170 170 1073 6 5 10 6 8 8 9 9 52 655 30 912 36 160 6 582 30 3778 178 2 180 Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA / PTI A – Splošno izobraževalni predmeti P1 Slovenščina P2 Matematika P3 Tuji jezik P4 Umetnost P5 Zgodovina P6 Geografija ali Sociologija ali Psihologija P7 P8 Fizika P9 Kemija P10 Športna vzgoja B1 - Obvezni moduli M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem M2 Uporaba IKT pri poslovanju M3 Upravljanje s programirljivimi napravami M4 Vzdrževanje informacijske strojne opreme M5 Vzdrževanje informacijske programske opreme M6 Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij M7 Vzpostavitev in vzdrževanje omrežnih servisov M8 Načrtovanje in razvoj spletnih aplikacij M9 Načrtovanje in postavitev podatkovnih baz B2 - Izbirni moduli M10 Oprema za multimedijsko tehniko M11 Upravljanje IK sistemov M12 Upravljanje z informacijsko programsko opremo M13 Načrtovanje in razvoj programskih aplikacij M14 Napredna uporaba podatkovnih baz M15 Računalniško oblikovanje M16 Uporaba mikroprocesorskih naprav M17 AV komunikacije M18 Načrtovanje avtomatiziranih postrojev C - Praktično izobraževanje v šoli (v sklopu modulov) Č - Praktično izobraževanje pri delodajalcu (4 tedne) D - Interesne dejavnosti E - Odprti kurikulum Poklicna matura (izdelek oziroma storitev in zagovor) Skupaj kreditnih točk v programu Ur 487 383 417 68 102 68 68 140 70 340 Kreditnih točk 24 19 20 3 5 3 3 6 3 14 136 136 170 136 136 136 136 176 136 6 6 8 7 7 6 7 9 7 156 156 156 156 156 156 156 156 156 640 152 352 614 8 8 8 8 8 8 8 8 8 30 7 14 29 4 240 Izbirni predmeti: Šola ali dijak lahko izbere med geografijo, sociologijo in psihologijo dva predmeta. Izbirni strokovni moduli: Šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module: • M10, M11 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 ali • M10, M12 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 ali • M13, M14 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18 ali • M13, M15 in enega od preostalih strokovnih modulov med M10 in M18. Poklicna matura obsega obezni in izbirni del: • • • • pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz strokovnega področja, pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, izdelek oziroma storitev in zagovor. 43 Tehniški šolski center Kranj mehatronika najprej uveljavila na dodiplomskem študiju. Zahteve gospodarstva, v katerem se je avtomatizacija vse pogosteje pojavljala, ter priporočila fakultet, ki so želela pri svojih študentih predhodna temeljna znanja, so vzpodbudila pripravo srednješolskih izobraževalnih programov. Na naši šoli izvajamo naslednja dva programa, pripravljena po novih izhodiščih: • Mehatronik operater (3-letni) in • Tehnik mehatronike (4-letni). Oba programa se z izjemo kreditnega vrednotenja izvajata tako kot ostali prenovljeni programi. Ali bo delovalo? MEHATRONIKA Strokovno področje mehatronike predstavlja sintezo elektrotehnike, strojništva in računalništva. Načrtovanje, izdelava, upravljanje in vzdrževanje procesnih linij, avtomatizacija delovnih mest, računalniško upravljanje strojev in naprav, upravljanje robotov in podobna dinamična opravila predstavljajo velik izziv in motivacijo za vsakega mladega tehnika. Pri nas se je po zgledu drugih evropskih držav Pod budnim očesom profesorja 44 Podrobnosti vsebin in obsega so razvidne iz predmetnikov. Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: MEHATRONIK OPERATER / SPI PREDMETI 1. letnik št. ur na teden leto A – Splošno izobraževalni predmeti Slovenščina 3 Matematika 3 Tuji jezik 2 Umetnost 1 Naravoslovje 1 Družboslovje 2 Športna vzgoja 2 Skupaj A 14 B - Strokovni vsebinski sklopi Tehniško komuniciranje Proizvodni procesi Mehatronika Skupaj B 12 Od tega za: C - Praktično izobraževanje v šoli Praktični pouk 5 Č - Praktično izobraževanje v delovnem procesu Praktično izobraževanje pri delodajalcu D - Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti E - Odprti kurikulum Na ravni šole 7 Skupaj (A+B+Č+D+E) 2. letnik št. ur na teden leto 3. letnik št. ur na teden leto SKUPNO št. ur v programu 99 99 66 33 33 66 66 462 2 2 2 66 66 66 3 3 2 48 48 32 1 2 2 11 33 66 66 363 2 10 32 160 213 213 164 33 66 132 164 985 396 15 495 13 208 1099 165 10 330 10 160 655 114 114 684 912 64 64 32 160 144 1228 606 3762 231 1267 7 Zaključni izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • ustni izpit iz temeljnega strokovnega znanja. Praktični del: • izdelek oziroma storitev in zagovor. 45 231 1267 9 Tehniški šolski center Kranj Predmetnik: TEHNIK MEHATRONIKE / SSI SKUPNO število ur v programu PREDMETI A - Splošno-izobraževalni predmeti Slovenščina 476 Tuji jezik 408 Matematika 408 Umetnost 68 Zgodovina 68 Geografija 68 Sociologija 68 Fizika 136 Kemija 68 Športna vzgoja 340 Skupaj A 2108 B – Strokovni vsebinski sklopi VS Tehniško komuniciranje 170 VS Proizvodni procesi 170 VS Mehatronika 714 VS Informacijski sistemi 340 VS Krmilno - regulacijski sistemi 510 Skupaj B 1904 Od tega Praktični pouk 486 C – Praktično usposabljanje z delom 152 D – Interesne dejavnosti 352 E - Odprti kurikulum 476 Št. ur izobraževanja (A+B+C+D+E) 4992 Vsebina poklicne mature: Obvezni del: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • pisni in ustni izpit iz mehatronike. Izbirni del: • pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, • izdelek ali storitev z zagovorom. 46 Tehniški šolski center Kranj POKLICNI TEČAJ Končal si četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik katerega od programov srednjega strokovnega izobraževanja, mature pa ti tudi v jesenskem roku ne bo uspelo opraviti. Opravil si maturo, na želeno fakulteto pa se ti ni uspelo vpisati. Ponujamo ti rešitev: Vpiši se v poklicni tečaj! Na naši šoli bomo izvajali poklicni tečaj, s katerim boš v enem šolskem letu pridobil poklic elektrotehnik računalništva. V program se lahko do 11. septembra 2009 vpišejo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik katerega od programov srednjega strokovnega izobraževanja. Redno vpisani dijaki imajo status dijaka in ne plačujejo šolnine. Če se bo za poklicni tečaj prijavilo preveč kandidatov, bodo izbrani po številu doseženih točk. Upoštevan bo seštevek ocen splošnega učnega uspeha in uspeha pri slovenščini, matematiki in 1. tujem jeziku od 1. do 4. letnika gimnazije. Kandidat lahko skupno dobi največ 80 točk. Predmeti? Predmeti v poklicnem tečaju: • • • • • • Algoritmi in programski jeziki Podatkovne baze Računalniška omrežja Praktični pouk Računalniške komponente Delovna praksa Izobraževanje traja eno šolsko leto in se zaključi s poklicno maturo. Strokovnoteoretično izobraževanje in praktični pouk v celoti poteka na šoli, praktično izobraževanje v podjetju pa dijaki opravijo lahko v več delih in v več različnih podjetjih. PREDMETNIK: ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA PT PREDMETI KRATICA 01 Algoritmi in programski jeziki 02 Računalniška omrežja 03 Računalniške komponente 04 Podatkovne baze SKUPAJ strokovnoteoretični predmeti APJ ROM RKO PKB 05 Praktični pouk 06 Delovna praksa* SKUPAJ praktično izobraževanje PRA TEORETIČNI POUK 153 102 85 85 VAJE 119 34 51 51 SKUPAJ letnih ur 272 136 136 136 425 255 680 170 170 72 242 SKUPAJ 922 VSEBINA POKLICNE MATURE: 1. OBVEZNI DEL: 1. slovenščina, 2. algoritmi in programski jeziki, 2. IZBIRNI DEL: 3. matematika ali tuji jezik, 4. seminarska naloga ali projektna naloga s strokovnega področja z zagovorom. Šolsko leto obsega 34 tednov strokovnoteoretičnega izobraževanja in praktičnega pouka v šoli. Vaje izvajajo učitelji. Pri vajah se dijaki delijo v skupine skladno z normativi. *Delovno prakso lahko dijaki opravijo po delih in v več različnih podjetjih. 47 Tehniški šolski center Kranj ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA (VELJAJO ZA SiPŠ) 1. PRIZNAVANJE FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA 1. člen (uvodni pogovor) Šola organizira z dijaki oziroma kandidati za vpis v začetni letnik uvodni pogovor, na katerem jih strokovni delavci seznanijo z: – merili in postopki za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, – mapo učnih dosežkov in možnostjo oblikovanja osebnega izobraževalnega načrta. 2. člen (začetek postopka) Postopek priznavanja znanja se prične, ko dijak vloži šoli zahtevo za priznavanje predhodno pridobljenega znanja, kateri priloži ustrezna dokazila. Ravnatelj zahtevo posreduje Stalni komisiji ter o tem obvesti razrednika oddelka, v katerem je evidentiran dijak, in svetovalno službo. 3. člen (organi v postopku) Organi v postopku priznavanja formalno in neformalno pridobljenih znanj so: stalna komisija za priznavanje znanj ocenjevalna komisija ravnatelj razrednik svetovalna služba. 4. člen (stalna komisija) Ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole na začetku šolskega leta imenuje tričlansko Stalno komisijo za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja (v nadaljevanju Stalna komisija). Stalna komisija ugotavlja in priznava formalno in neformalno pridobljena znanja ter določi število kreditnih točk. 8. člen (postopek potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij) 5. člen (ocenjevalna komisija) Na podlagi sklepa Stalne komisije določi oceno posamezne programske enote ali njenega dela Ocenjevalna komisija. Ocenjevalno komisijo za posamezno programsko enoto določi ravnatelj izmed učiteljev, ki to programsko enoto poučujejo oziroma izpolnjujejo pogoje za njeno poučevanje. 6. člen (evidence opravljenih ugotavljanj in priznavanj) 1) Vso dokumentacijo v času postopka priznavanja pridobljenih znanj vodi Stalna komisija. Stalna komisija po potrebi obvesti o poteku druge organe v postopku. 2) Po končanem vrednotenju oziroma ugotavljanju znanja dijaka s preizkusom šola izda sklep o priznavanju pridobljenega znanja. Priznano znanje se evidentira v šolski dokumentaciji na podlagi izdanega sklepa. Dokumentacija se prenese v arhiv šole. 3) Dijak, ki mu je bilo priznano predhodno pridobljeno znanje, je oproščen opravljanja obveznosti iz ustreznega dela izobraževalnega programa. 4)Če dijaku ni bilo priznano znanje, kot je predlagal, se v sklepu o priznavanju znanja to utemelji. 7. člen (poročanje) Poročanje o priznavanju neformalno pridobljenega znanja je sestavni del poročila o kakovosti, ki ga šola javno objavi. Poročilo vsebuje podatke o opravljenih uvodnih razgovorih, vloženih zahtevkih, izdanih sklepih in druge načrtovane ter izvedene analize in ukrepe v zvezi s priznavanjem pridobljenega znanja. 48 Dijak, ki se je izobraževal po modularno oblikovanem izobraževalnem programu, a tega izobraževanja ni zaključil, kljub temu pa je izpolnil obveznosti iz posameznega modula, ki je po obsegu znanja, določenem s katalogom znanj in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije enakovreden, se mu prizna nacionalna poklicna kvalifikacija v skladu s predpisi, ki urejajo potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. 9. člen (pritožba zoper sklep o priznavanju znanja) Dijak oziroma kandidat lahko na Pritožbeno komisijo v osmih dneh po prejetju sklepa vloži pritožbo zoper sklep o priznavanju formalno oziroma neformalno pridobljenega znanja. Pritožbena komisija vodi postopek v skladu s 42. in 43. členom Pravilnika. A) PRIZNAVANJE FORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA 10. člen (postopek priznavanja) 1) Stalna komisija na podlagi predloženih javnih listin dijaka o izobraževanju po javno veljavnih izobraževalnih programih (spričevala, obvestila o uspehu, potrdila o izpitu in drugih javno veljavnih listinah) dijaku prizna pridobljeno primerljivo znanje in ga kreditno ovrednoti. 2) V primeru, ko Stalna komisija ugotovi, da je s formalno pridobljenim znanjem mogoče priznati celotno programsko enoto, določi oceno na podlagi pridobljenih javnih listin. 3) V primeru, ko Stalna komisija ugotovi, da je s formalno pridobljenim znanjem mogoče Tehniški šolski center Kranj priznati del programske enote, s sklepom pozove Ocenjevalno komisijo, da določi oceno priznanega dela programske enote in opredeli manjkajoče dele programske enote. Dijak lahko za manjkajoče dele programske enote opravlja preizkus znanja ali pa obveznosti opravi v okviru pouka. B) PRIZNAVANJE NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA 11. člen (vrednotenje znanja) 1) Stalna komisija v postopku priznavanja neformalno pridobljenega znanja ugotavlja ustreznost in primerljivost neformalno pridobljenega znanja s standardi znanja, ki so opredeljeni v posamezni programski enoti. 2) Dokazila, na podlagi katerih se priznava neformalno pridobljeno znanje, so: dokazila o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju, certifikati, izdani v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, dokazila o pridobljenem znanju in opravljenih obveznostih po delih izobraževalnega programa, potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom, potrdila izvajalcev dejavnosti o aktivnostih in doseženih rezultatih dijaka, izdelki z dokazanim avtorstvom ter druga podobna dokazila. 12. člen (merila) 1) Programski učiteljski zbor določi merila za priznavanje neformalno pridobljenega znanja. Pri tem upoštevajo naslednja načela: – znanje se za programsko enoto prizna v celoti, če se ugotovi vsaj 70% primerljivih vsebin, – znanje se prizna, če je njegov obseg v izobraževalnem programu vrednoten najmanj z eno kreditno točko. 2) Če se znanje, pridobljeno z delovnimi izkušnjami, uveljavlja za priznanje splošno izobraževalnega ali strokovnoteoretičnega predmeta oziroma modula, se opravi preizkus znanja v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Pravilnika. 13. člen (postopek priznavanja) 1) Stalna komisija na podlagi predloženih dokazil dijaku prizna pridobljeno primerljivo znanje in ga kreditno ovrednoti. 2) V primeru, ko Stalna komisija ugotovi, da je z neformalno pridobljenim znanjem mogoče priznati celotno programsko enoto ali njen del, s sklepom pozove Ocenjevalno komisijo, da določi oceno priznanega dela programske enote oziroma opredeli manjkajoče dele programske enote. Dijak lahko za manjkajoče dele programske enote opravlja preizkus znanja ali pa obveznosti opravi v okviru pouka. 2. NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA 14. člen 1) Načrt ocenjevanja znanja pripravi programski učiteljski zbor in ga objavi na začetku šolskega leta. 2) Načrt ocenjevanja vsebuje: – programske enote, ki se ocenjujejo, – merila ocenjevanja znanja (obseg znanja, minimalne standarde za ocene, točkovanje in podobno), – oblike, načine in postopke ocenjevanja (načine timskega ocenjevanja in podobno), – koledar opravljanja obveznosti. 3) V šolskem letu sta dve ocenjevalni obdobji. 4) Pisno ocenjevanje znanja je napovedano na začetku ocenjevalnega obdobja. Pred pisnim ocenjevanjem je obvezno pisno preverjanje znanja. eno oceno in le-ta ni pozitivna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje. 16. člen Dijak, ki v ocenjevalnem obdobju, razen v zadnjem, ni dosegel minimalnega standarda znanja pri treh programskih enotah ali manj le-te lahko doseže pri ponovnem ocenjevanju znanja, ki ga določi učitelj posamezne programske enote v dogovoru z dijaki pri prvi uri po ocenjevalni konferenci. 17. člen 1) Dijak, ki v ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda znanja pri več kot treh programskih enotah, v sodelovanju z razrednikom in z učiteljem programske enote v osebnem izobraževalnem načrtu določi rok za izpolnitev neizpolnjene obveznosti. 2) Dijak lahko izpolnjuje neizpolnjene obveznosti do konca šolskega leta. 3) Če dijak do konca pouka ne doseže minimalnih standardov pri posameznih programskih enotah, opravlja dopolnilne izpite v rednih izpitnih rokih. 18. člen 1) Dijak, ki po sklepu programskega učiteljskega zbora napreduje v višji letnik, kljub temu da ni opravil vseh obveznosti za letnik, le- te opravlja v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. 2)V skladu z 8. in 9. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah se z dijakom lahko sklene pedagoška pogodba, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu. 4. NAČRT URESNIČEVANJA JAVNOSTI OCENJEVANJA 3. NAČINI IN ROKI ZA IZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI 15. člen Če ima dijak štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco samo 49 19. člen 1) Učitelj posamezne programske enote ob začetku šolskega leta dijake seznani • z obsegom učne snovi in s cilji, Tehniški šolski center Kranj • z minimalnimi standardi znanja, • z načini in oblikami ocenjevanja znanja, • mejami med ocenami. 2) Pri vsakem pisnem ocenjevanju znanja učitelj navede točkovnik in meje za ocene. 3) Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. 4) Ustni odgovori dijakov se vedno ocenjujejo v oddelku oziroma skupini. Pri ocenjevanju ustnih odgovorov učitelj znanje dijaka oceni takoj po končanem izpraševanju in sproti dokumentira v šolsko dokumentacijo. 5. OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT IN SODELOVANJE DIJAKA 20. člen 1) Osebni izobraževalni načrt pripravi dijak v sodelovanju z razrednikom in s programskim učiteljskim zborom, kadar ni dosegel minimalnih standardov znanja iz treh ali več programskih enot ob konferenčnem obdobju. 2) Osebni izobraževalni načrt pripravi tudi dijak, ki je po sklepu PUZ-a napredoval v višji letnik in ni izpolnil vseh obveznosti za prejšnji letnik. 3) Dijak v osebnem izobraževalnem načrtu določi pogoje, načine, oblike, obseg in roke izpolnitve neizpolnjenih obveznosti. 4) Pri pripravi in izvedbi osebnega izobraževalnega načrta sodelujejo tudi starši dijaka. 6. MAPE UČNIH DOSEŽKOV 21. člen 1) Dijak ob vpisu v šolo začne voditi mapo učnih dosežkov. Za njeno vodenje dobi uvodna navodila. Mapo hrani doma. 2) Mapa učnih dosežkov vsebuje: osebne podatke, spričevala, obvestila o ocenah, certifikate, priznanja, pohvale, dokazila o delovnih izkušnjah, dokazila, ki jih je dijak pridobil s praktičnim izobraževanjem v delovnem procesu, na usposabljanju ter vsa ostala dokazila in potrdila, ki jih je dijak pridobil. 7. VPOGLED IN IZROČANJE OCENJENIH IZDELKOV 22. člen 1) Pisne in druge izdelke učitelj oceni in da dijaku na vpogled najkasneje v sedmih delovnih dneh potem, ko jih je dijak oddal. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi drug rok. 2) V primeru ugovora dijak oziroma starši lahko zahtevajo fotokopijo pisnega ali drugega izdelka. 3)Pisne in druge izdelke učitelj vrne dijakom po preteku petih delovnih dni po tem, ko so bile pridobljene ocene zapisane v šolsko dokumentacijo. 8. NAJVEČJE DOPUSTNO ŠTEVILO PISNIH IZDELKOV NA DAN IN NA TEDEN 23. člen Razpored pisnih preverjanj je sestavni del Načrta ocenjevanja. Dijaki lahko pišejo največ tri pisna preverjanja za oceno na teden in enega na dan. Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru, če dijaki to želijo ali če iz utemeljenih razlogov ravnatelj določi drugače. 9. POGOJI OBVEZNEGA PONAVLJANJA OCENJEVANJA 24 . člen 1) Če 50% ali več dijakov ni doseglo minimalnih standardov, se ocenjevanje ponovi. Ocenjevanje se ponovi za dijake, ki želijo izboljšati oceno. Upošteva se boljša ocena. Pred ponovnim ocenjevanjem je potrebno vsaj eno šolsko uro utrjevati snov. 2) Vzroke za neuspeh se analizira z dijaki in vpiše v ustrezno dokumentacijo. 10. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU 25. člen (odprava napake) Če učitelj ugotovi napako pri ocenjevanju znanja (neustrezno vrednotenje odgovorov, računske napake pri točkovanju ipd.), 50 lahko sam popravi napako in to evidentira v šolski dokumentaciji. O odpravi napake učitelj seznani dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša. 26. člen (ugovor) Dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v šolsko dokumentacijo oziroma v treh dneh po prejemu letnega spričevala, obvestila o uspehu v letniku, obvestila o uspehu v ocenjevalnem obdobju ali obvestila o izpitu vloži ugovor zoper oceno na pritožbeno komisijo. 27. člen (pritožbena komisija) 1) Pritožbeno komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj na začetku šolskega leta. V komisijo mora biti imenovan vsaj en član, ki ni učitelj iste šole. Če je član komisije učitelj, ki je dijaka predhodno ocenil, in dijak ugovarja zoper to oceno ali ugotovitev, imenuje ravnatelj drugega člana. Mandat komisije traja eno šolsko leto. 2) Po prejemu ugovora ravnatelj v komisijo imenuje vsaj še enega učitelja, ki poučuje predmet, na katerega se nanaša ugovor. Mandat tega člana traja do dokončne odločitve komisije o ugovoru. 28. člen (odločanje pritožbene komisije) 1) O utemeljenosti ugovora pritožbena komisija odloči najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi. 2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oz. ugotovitev. 3) Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, oziroma v drugih primerih, ko je bila odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila Tehniški šolski center Kranj učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka. 4) Z odločitvijo komisije se dijaka pisno seznani v treh dneh po sprejeti odločitvi. Odločitev komisije je dokončna. 5) Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z datumom, časom in krajem ter načinom ponovnega ocenjevanja znanja najmanj en dan pred dnevom ponovnega ocenjevanja. 11. IZPITNI RED (PRIJAVA IN ODJAVA, POGOJI OPRAVLJANJA IZPITA, POTEK USTNEGA IN PISNEGA IZPITA IN DRUGA IZPITNA PRAVILA) 29. člen (prijava na izpit) 1) Dijak se mora na izpit pisno prijaviti vsaj tri dni pred izpitnim rokom. Če na izpit ne bo pristopil, se mora od izpita odjaviti vsaj en dan pred izpitnim rokom. 2) Če se dijak iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. 3) Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok. 30. člen (število izpitov) 1) Dijak lahko v posameznem izpitnem roku praviloma opravlja največ tri dopolnilne izpite. Ravnatelj lahko na predlog programskega učiteljskega zbora določi, da dijak opravlja v enem izpitem roku več kot tri dopolnilne izpite. 2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit iz istega predmeta, ki se lahko opravlja v več delih in na različne načine, ustno, pisno, z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, praktičnimi izdelki oz. storitvami, zagovori, nastopi in podobno. 31. člen (potek in trajanje izpitov) 3) Strokovni aktivi oziroma učitelji posameznih programskih enot določijo potek, način in oblike ocenjevanja znanja ter dovoljene pripomočke. 4) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut. Izpit iz praktičnega dela ali storitve traja največ 7 ur. 5) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja brez priprave največ 20 minut. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut. 6) Dijak ima pravico do 15minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita. 7) Sedežni red oziroma vrstni red opravljanja izpita določi izpitna komisija. 12. PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA (NALOGE, NOSILCI IN ROKI) 32. člen (izpitno gradivo) 1) Obliko in način opravljanja izpitov določi strokovni aktiv v skladu z izobraževalnim programom. 2) Izpitno gradivo pripravi učitelj programske enote, pri kateri dijak ni dosegel minimalnih standardov znanja. Učitelji pripravijo izpitno gradivo individualno, za vsakega dijaka posebej, razen v primeru, ko dijak ni dosegel minimalnih standardov znanja iz snovi celega leta in opravlja dopolnilni izpit iz celotne snovi. Za te dijake je izpitno gradivo enotno. Vsako izpitno gradivo pregleda in potrdi strokovni aktiv. 3) Potrjeno izpitno gradivo odda vodja aktiva ravnatelju najkasneje en dan pred izpitnim rokom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v skladu s 51 pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj. 33. člen (nadzor in ocenjevanje) 1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec. 2) Ustni izpiti, zagovori in nastopi se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj. Izpraševalec in ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. 3) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki odgovarjali, se izločijo. 4) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita. 13. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI 34. člen (opredelitev kršitve) 1) Za kršitev pravil pri ocenjevanju znanja se šteje, če dijak uporablja nedovoljene pripomočke, če prepisuje, če se podpiše z lažnim imenom ali odda izdelek drugega dijaka kot svoj izdelek. 2) Kršitev pravil pri pisnem ocenjevanju ugotovi učitelj. Kršitev pravil pri izpitu ugotovi nadzorni učitelj, član izpitne komisije ali predsednik izpitnega odbora. 35. člen (sankcije) Če dijak pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja krši pravila, učitelj to evidentira v šolski ali izpitni dokumentaciji z oznako „nms“ . Tehniški šolski center Kranj ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 1. PRIČETEK POUKA torek, 1. september 2009 2. ZAKLJUČEK POUKA (razdelitev spričeval) ZAKLJUČNI LETNIKI OSTALI LETNIKI petek, 21. maj 2010 četrtek, 24. junij 2010 3. OCENJEVALNA OBDOBJA Pouk v šolskem letu je organiziran v dveh ocenjevalnih obdobjih. OCENJEVALNA OBDOBJA 1. 2. zaključni letniki 2. ostali letniki TRAJANJE OD 01. september 2009 (torek) 16. januar 2010 (sobota) 16. januar 2010 (sobota) DO 15. januar 2010 (petek) 20. maj 2010 (četrtek) 23. junij 2010 (sreda) 4. POČITNICE TRAJANJE OD DO 26. oktober 2009 (ponedeljek) 30. oktober 2009 (petek) 25. december 2009 (petek) 01. januar 2010 (petek) 22. februar 2010 (ponedeljek) 26. februar 2010 (petek) 26. april 2010 (ponedeljek) 30. april 2010 (petek) 25. junij 2010 (petek) 31. avgust 2010 (torek) VRSTA 1. JESENSKE 2. NOVOLETNE 3. ZIMSKE 4. PRVOMAJSKE 5. POLETNE 5. ČASOVNA REALIZACIJA a) Delovni dnevi, prazniki MESEC September Oktober November December DELOVNI Ostali letniki 22 17 21 18 DNEVI Zaključni letniki 22 17 21 18 Januar Februar Marec April 20 14 23 17 20 14 23 17 Maj Junij SKUPAJ 21 18 191 15 / 167 PRAZNIKI / 31. oktober – dan reformacije 1. november – dan spomina na mrtve 25. december- božič, 26. december – dan samostojnosti in enotnosti 1. in 2. januar – novo leto 8. februar – slovenski kulturni praznik – Prešernov dan / 5. april - velikonočni pon., 27. april – dan upora proti okupatorju 1. in 2. maj – praznik dela 25. junij – dan državnosti Šola je dolžna organizirati pripravo na splošno maturo, poklicno maturo in zaključni izpit. Priprave potekajo v ponedeljek, 24. maja 2010 in torek, 25. maja 2010. Organizirana priprava se šteje kot pouk in je za dijake obvezna. 52 Tehniški šolski center Kranj b) Pouka prosti dnevi so - z zakonom določeni državni prazniki in dela prosti dnevi, - šolske počitnice, - dan šole, - en dan za sistematične zdravstvene preglede dijakov, - sobote, razen, če ni z letnim delovnim načrtom šole ali navodili o razporeditvi pouka, ki jih izda minister, določeno drugače, - in nedelje. 6. VPIS IN SPREJEM NOVINCEV Vpis in sprejem novincev bo usklajen s Pravilnikom o vpisu v srednje šole (UL RS št. 12/06, 17/06, 12/08). 7. IZPITI a) P o p r a v n i i z p i t i TRAJANJE ROKI zimski izpitni rok spomladanski izpitni rok jesenski izpitni rok NAMEN OD - DO 01. februar 2010 (ponedeljek) 27. februar 2010 (sobota) 1. julij 2010 (četrtek) 17. julij 2010 (sobota) 16. avgust 2010 (ponedeljek) 27. avgust 2010 (petek) dijaki in občani dijaki in občani dijaki in občani b) Predmetni , diferencialni, dopolnilni in delni izpiti bodo v času popravnih izpitov. Za dijake, ki napredujejo pogojno, ravnatelj določi pogoje, način in roke, do katerih morajo izpolniti pogoje za napredovanje v naslednji letnik. c) Izboljševanje ocen za zaključne letnike, preizkus znanja v primeru priznavanja Sobota, 22. maj 2010 č) Zaključni izpiti za srednje poklicno izobraževanje 2009/2010 ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA ZAKLJUČNI IZPIT DATUM DEJAVNOSTI 24. maj 2010 (ponedeljek) organizirana priprava na zaključek izobraževanja 25. maj 2010 (torek) ROKI zimski izpitni rok spomladanski izpitni rok jesenski izpitni rok TRAJANJE OD – DO 6. februar 2010 (sobota) 01. februar 2010 (ponedeljek) 27. februar 2010 (sobota) 5. junij 2010 (sobota) 24. avgust 2010 (torek) 16. avgust 2010 (ponedeljek) 27. avgust 2010 (petek) 53 NAMEN slovenščina - dijaki in občani dijaki in občani slovenščina - dijaki in občani slovenščina - dijaki in občani dijaki in občani Tehniški šolski center Kranj d) Koledar poklicne mature 2009/2010 ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA POKLICNO MATURO DATUM DEJAVNOSTI 24. maj 2009 (ponedeljek) organizirana priprava na zaključek izobraževanja 25. maj 2009 (torek) ZIMSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE DATUM DEJAVNOSTI 9. februar 2010 (torek) začetek poklicne mature 1. marec 2010 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi SPOMLADANSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE DATUM DEJAVNOSTI 6. marec 2010 (sobota) predmaturitetni preizkus poklicne mature 26. maj 2010 (sreda) začetek poklicne mature 05. julij 2010 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi 05. julij 2010 (ponedeljek) svečana podelitev spričeval poklicne mature JESENSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE DATUM DEJAVNOSTI 23. avgust 2010 (ponedeljek) začetek poklicne mature 06. september 2010 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi e) Koledar splošne mature 2009/2010 ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA SPLOŠNO MATURO DATUM DEJAVNOSTI 24. maj 2010 (ponedeljek) organizirana priprava na zaključek izobraževanja 25. maj 2010 (torek) SPOMLADANSKI ROK SPLOŠNE MATURE DATUM DEJAVNOSTI 06. marec 2010 (sobota) predmaturitetni preizkus splošne mature 04. maj 2010 (torek) esej 26. maj 2010 (sreda) začetek splošne mature 12. julij 2010 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 12. julij 2010 (ponedeljek) svečana podelitev spričeval splošne mature JESENSKI ROK SPLOŠNE MATURE DATUM 23. avgust 2010 (ponedeljek) 15. september 2010 (sreda) DEJAVNOSTI začetek splošne mature seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 8. INFORMATIVNI DAN 12. februar 2010 (petek) in 13. februar 2010 (sobota). 9. PLANIRANA DELOVNA SOBOTA 10. aprila 2010 bo potekala delovna sobota. Nadomeščali bomo 26. april 2010. V skladu z navodili MŠŠ si pridržujemo pravico do sprememb. 54 Tehniški šolski center Kranj OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE obveznih izbirnih vsebin Zavoda RS za šolstvo. Vsebine pod točko 3 dijaki lahko izbirajo: - Ekskurzija Obvezne izbirne vsebine za tehniške gimnazije so sestavni del učnega programa ter dijakom omogočajo razširjanje in poglabljanje splošnega in ožjega strokovnega znanja. Dijaki morajo do izobraževanja opraviti : 1. vsebine, obvezne dijake, konca za vse 2. vsebine, obvezne za tip gimnazije, 3. vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka. Vsebine pod točko 1 organizira in izvede šola. Vsebine pod točko 2 lahko organizira šola samostojno ali izbere ustrezne ponudnike iz kataloga Športni dan 55 iz kataloga OIV, ki ga pripravi Zavod RS za šolstvo, iz internega kataloga šole, v organizacijah in ustanovah izven šole (npr.: glasbena šola, organizirani športni in plesni treningi, aktivnosti v pevskem zboru in kulturno-umetniških društvih, tečaji tujih jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj, aktivna udeležba v šolskem krožku, gledališki, filmski in glasbeni abonmaji, raziskovalne naloge, tečaji CPP, pedagoško delo v planinski, taborniški in skavtski organizaciji, tekmovanja v znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v društvih (npr. gasilskem, naravovarstvenem itd.) ter druge vsebine po presoji šole. Tehniški šolski center Kranj Razporeditev obveznih izbirnih vsebin za tehniško gimnazijo Vsebine, obvezne za vse dijake Skupaj: Kulturni dan Športni dan Državljanska kultura Knjižnična informacijska znanja Zdravstvena vzgoja Vzgoja za družino, mir in nenasilje Medpredmetne vsebine z ekskurzijo 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 35 5 5 35 5 5 55 5 10 15 5 5 15 15 15 10 10 10 30 30 30 Vsebine, obvezne za tip gimnazije Skupaj: Dejavnost s projektnim delom Podjetništvo Vsebine po dijakovi prosti izbiri Skupaj: Skupaj: 30 55 90 25 90 5 90 25 30 Dijaki tehniške gimnazije lahko program proste izbire v obsegu 45 ur ali več opravijo izven šole, razredniku pa morajo oddati podpisano in žigosano potrdilo izvajalca. Šola mora dijakom ponuditi tudi naslednje vsebine. Dijaki se vanje vključijo ali pa ne. Šola jih izvaja le, če se prijavi vsaj 17 dijakov. Dejavnost Metodologija raziskovalnega dela Obvladovanje tipkovnice Prostovoljno socialno delo Prva pomoč Športni tabori in šole v naravi Učenje za učenje Verstva in etika Logika Ure 15 ur 15 ur 15 ur 15 ur 15 ur 15 ur 15 ur 15 ur 56 Tehniški šolski center Kranj INTERESNE DEJAVNOSTI Interesne dejavnosti so sestavni del učnega programa, ki dijakom omogoča razširjanje in poglabljanje splošnega in ožjega strokovnega znanja. Dijaki morajo do konca izobraževanja opraviti: • • • vsebine, obvezne za vse dijake, vsebine, povezane s programom, vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka. Vsebine, obvezne za vse dijake, organizira in izvede šola. Šola lahko samostojno organizira ali izbere ustrezne ponudnike za izvedbo vsebin, povezanih s programom, iz kataloga obveznih izbirnih vsebin Zavoda RS za šolstvo. Dijaki lahko prostoizbirne vsebine opravijo po internem katalogu šole ali pa v organizacijah in ustanovah izven šole, npr. verouk, glasbena šola, organizirani športni in plesni treningi, aktivnosti v pevskem zboru in kulturno-umetniških društvih, tečaji tujih jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj, aktivna udeležba v šolskem krožku, gledališki, filmski in glasbeni abonmaji, raziskovalne naloge, tečaji CPP, pedagoško delo v planinski, taborniški in skavtski organizaciji, tekmovanja v znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v društvih (npr. gasilskem, naravovarstvenem) ter druge vsebine po presoji šole. Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program. RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Prvi model interesnih dejavnosti se izvaja za vse iztekajoče programe SSI od tretjega letnika dalje. 1. letnik SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih spomenikov seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju ogled študijske knjižnice, sejmov (zdravja, informatike, učil), izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat ipd. zdravstvena vzgoja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad naravoslovni dan - ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke) spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s strokovnega področja ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: Skupno število ur za interesne dejavnosti 57 2. letnik 3. letnik 4. letnik SKUPAJ 18 18 72 18 18 72 6 6 36 36 18 174 4 22 12 4 22 12 4 22 24 36 96 4 12 16 64 4 80 98 352 Tehniški šolski center Kranj RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN PROGRAMIH, PRIPRAVLJENIH PO NOVIH IZHODIŠČIH Pohod na Debelo peč in na Kriško goro Drugi model interesnih dejavnosti velja za vse prve letnike prenovljenih programov in program tehnik mehatronike (poskusno izvajanje od šolskega leta 2006/07) v celoti. SSI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih spomenikov seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju ogled študijske knjižnice, sejmov (zdravja, informatike, učil), izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat ipd. zdravstvena vzgoja. SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad naravoslovni dan - ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke) spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s strokovnega področja ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: Skupno število ur za interesne dejavnosti 58 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. SKUPAJ letnik 24 24 24 24 96 18 18 18 18 72 6 6 6 6 54 18 60 42 42 18 198 4 4 22 22 26 16 96 6 12 4 22 6 12 4 22 12 24 96 24 30 96 4 12 10 64 4 74 80 352 Tehniški šolski center Kranj RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU Prvi model interesnih dejavnosti se izvaja za vse iztekajoče programe SPI od tretjega letnika dalje. 1. letnik SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 2. letnik OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih prireditev na šoli (npr. ob državnem prazniku) seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju naravoslovni dan – ekološki dan; ekološki tabori (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogled čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke) ogled študijske knjižnice, izobraževalnih ustanov,sejmov (sejma zdravja, informatike, učil, ipd.) zdravstvena vzgoja SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: ogled sejma s strokovnega področja oziroma proizvodnih obratov metode učenja in motivacija dijakov spoznavanje organizacije poklicnega področja, delovnih organizacij ali obratovalnic organizirano predavanje s strokovnega področja (na šoli ali zunaj nje) ekologija in stroka (raziskovalni tabor, seminarska naloga) svetovanje v zvezi z zaposlovanjem in nadaljnjim izobraževanjem SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: Skupno število ur za interesne dejavnosti 3. letnik SKUPAJ 18 54 18 48 12 6 6 36 6 18 144 18 6 6 4 4 14 14 64 10 4 4 48 64 356 RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH SREDNJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA IN V PROGRAMIH, PRIPRAVLJENIH PO NOVIH IZHODIŠČIH Drugi model interesnih dejavnosti velja za vse prve in druge letnike prenovljenih programov in za izobraževalni program mehatronik operater. SPI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave ter seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad naravoslovni dan – ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke); ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in šolski delavnici (seminarska naloga); ogled sejmov informatike, učil, izobraževalnih ustanov SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: Skupno število ur za interesne dejavnosti 59 1. letnik 2. letnik 3. letnik SKUPAJ 24 24 24 72 18 18 42 42 36 24 108 4 4 6 6 10 12 64 8 8 8 14 64 18 30 160 8 32 Tehniški šolski center Kranj RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH POKLICNO-TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA 1. letnik SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave ogled študijske knjižnice SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: spoznavanje organizacije področja panoge, strokovna ekskurzija ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici (seminarska naloga) SKUPAJ VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: Skupno število ur za interesne dejavnosti 2. letnik SKUPAJ 18 10 6 34 8 18 18 6 42 6 6 12 10 18 16 6 - 6 18 14 66 22 30 40 14 96 8 INTERNI KATALOG INTERESNIH DEJAVNOSTI Interni katalog izbirnih vsebin pripravi šola ob začetku pouka in je dostopen dijakom na spletnih straneh ter v tiskani obliki v šolski knjižnici. V Internem katalogu interesnih dejavnosti bo objavljena tudi programska ponudba za tiste vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka, ki jih bo izvajala šola. Dijakom se lahko vsebine, povezane s prosto izbiro, priznajo kot opravljene izven šole, če predložijo verodostojno potrdilo izvajalca. Ekskurzija po Dolenjski 60 Tehniški šolski center Kranj PROSTA IZBIRA DIJAKOV V internem katalogu šole so navedene dejavnosti, v katere se vključijo dijaki na osnovi proste izbire. Izvajajo jih učitelji naše šole. Dijake bo o ponudbi šole seznanil razrednik v prvi polovici septembra. Dobili bodo obrazce, ki jih bodo izpolnili in do petka, 18. 9. 2009, vrnili razredniku. Na osnovi prijav bodo učitelji določene dejavnosti tudi izvajali. Za tečaje in krožke je cena enotna, in sicer 1,8 €/uro. Organizirali jih bomo, če se bo prijavilo vsaj 10 dijakov. O ceni tečajev in krožkov (CPP, tečaj prve pomoči, plesni tečaj itd.), ki jih bodo izvajali zunanji sodelavci, bodo dijaki seznanjeni na prvem sestanku z mentorji. Dejavnosti RAČUNALNIŠKI KROŽEK • Delphi (1. do 3. letnik) ELEKTRO KROŽEK • krožek OET ŠPORTNE DEJAVNOSTI • ŠKL • Atletika PRIPRAVE NA MATURO • FIZ (5. predmet) • ANJ PRIPRAVE NA TEKMOVANJA • CANKARJEVO PRIZNANJE Priprave na mat. tekmovanje PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IZ FIZ MATEMATIČNI KROŽEK ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA Iskrice branja DIGITALNA FOTOGRAFIJA POPOTNIŠKI KROŽEK Tečaji tujih jezikov: ruski jezik italijanski jezik nemški jezik ŠILA (šolska impro liga) Vzgoja za gledališče Šolsko glasilo Nemška bralna značka Retorika in javno nastopanje Čas izvedbe Mentor dec. 2009 – feb. 2010 Srečko Uranič, univ. dipl. org. okt. 2009– maj 2010 Alenka Jelovčan, univ. dipl. inž. sept. 2009– maj 2010 Jurij Stavrov, prof. Andrej Tomin ml., prof. sept. 2009– maj 2010 nov. 2009 – maj 2010 Ivanka Toman, prof. Zdenka Varl, prof. nov. 2009– feb. 2010 sept. 2009– maj 2010 sept. 2009 – maj 2010 okt. 2009 – april 2010 sept. 2009– junij 2010 sept. 2009– junij 2010 dec. 2009– feb. 2010 sept. 2009 – apr. 2010 Strokovni aktiv slavistov Strokovni aktiv matematikov Ivanka Toman, prof. Branka Balantič, dipl. org. Andreja Bešter, prof., Romana Debeljak, univ. dipl. ped. in prof. Miran Kozmus, dipl. inž. Tatjana Zupan, prof. okt. 2009 – jan. 2010 okt. 2009– apr. 2010 okt. 2009 – apr. 2010 sept. 2009 – apr. 2010 okt. 2009 – maj 2010 okt. 2009 – maj 2010 okt. 2009 – junij 2010 okt. 2009 – maj 2010 Maja Jošt, prof., Tatjana Zupan, prof., Simona Rozman, prof Anja Ambrož Bizjak Dragica Debeljak, prof. Jolanda Škofic Zakotnik, prof. Simona Rozman, prof. Gašper Strniša, univ. dipl. inž., Vlasta Jemec, prof. Vasja Markič, univ. dipl. inž., Maja Arh, prof., Nataša Gazvoda, prof. Zunanji sodelavci Zunanji sodelavci Zunanji sodelavci Moški pevski zbor okt. 2009 – maj 2010 Tečaj prve pomoči Tečaj CPP Plesni tečaj (4. letniki) nov. 2009 - jan. 2010 okt. 2009 – jan. 2010 okt. 2009 - maj 2010 Za dijake 1., 2., 3. in 4. letnikov bomo organizirali še naslednje dejavnosti: Dejavnost UČENJE ZA UČENJE Metode raziskovalnega dela Prva pomoč Prostovoljno socialno delo Verstva in etika Logika Mentor Lijana Medič Jermančič, univ dipl. psih. Mentorji raziskovalnih nalog Predavatelji RK Po dogovoru z ustreznimi ustanovami Marko Arnež, prof. Dogovor s prof. matematike 61 Tehniški šolski center Kranj DIJAŠKA SKUPNOST MENTORSTVO V šolskem letu 2008/09 je mentorstvo šolske dijaške skupnosti na Strokovni gimnaziji prevzela Špela Tomažič, prof., predsednik dijaške skupnosti pa je bil Urban Soban, namestnica pa Taja Cerar. Mentorstvo dijaške skupnosti na Strokovni in poklicni šoli je prevzela Irena Jerala, prof., predsednik dijaške skupnosti Strokovne in poklicne šole pa je bil Benjamin Najvirt, namestnik pa Aljoša Močnik Štimac. NAGRADNI IZLET ZA NAJBOLJŠI RAZRED Šolsko leto smo začeli z nagradnim izletom v Adrenalinski park v Bohinju za najboljši razred na šoli v preteklem šolskem letu. To lovoriko so osvojili dijaki 1. Gb razreda z razredničarko Marijo Rogelj. Pridružili so se jim še nekateri dijaki, ki so s svojim delom v dijaški skupnosti veliko prispevali k ugledu šole. Zaradi pozitivnega odziva smo s tekmovanjem nadaljevali tudi v šol. letu 2008/09. Postavili smo nova pravila tekmovanja in izbrali novo ime za izlet - Robotkov izlet (točke prispevajo: redno obiskovanje pouka, uspešno sodelovanje na temovanjih, prizadevnost in dejavnost v šoli izven pouka, odličen uspeh in izogibanje vzgojnim ukrepom). Izobesili smo plakat in dijake seznanili s pravili tekmovanja. V začetku septembra 2009 bomo najboljši razred zopet popeljali na izlet. S seboj bomo vzeli tudi dijake, ki so sodelovali pri delu v preteklem šolskem letu. PROGRAM V šolskem letu 2008/09 je program dela obeh dijaških skupnosti TŠC Kranj vključeval naslednje prireditve in aktivnosti: • fazaniranje ali sprejem novih dijakov v septembru • novoletno voščilnico, obisk Božička • proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Prešeren je z nami • otvoritev knjižnice • udeležbo na sejah parlamenta DOS (predsednika oziroma njuna namestnika dijaške skupnosti) • predajo ključa šole dijakom tretjih letnikov • razstave izdelkov v šolski knjižnici OBVEŠČANJE O različnih aktivnostih in pomembnih dogodkih smo obveščali ostale dijake na sestankih dijaške skupnosti, s plakati, oglasi na oglasni deski dijaške skupnosti in na spletni strani šole. NAČRTI V šolskem letu 2009/10 bo mentorstvo dijaške skupnosti na Strokovni in poklicni šoli prevzela prof. Milena Ilić, na Strokovni gimnaziji pa prof. Gašper Strniša. UTRINKI OB PRIREDITVAH FAZANIRANJE Letošnje fazaniranje je bilo na temo »vojaške akademije« in smo ga poimenovali «Fazanska akademija«. Fazani so se pomerili v treh disciplinah: jutranja telovadba, spretnostni poligon in karaoke. Tako kot na tovrstnih akademijah se je dvigovala zastava ob zvokih trobente. Sledila je slavnostna prisega fazanov in podelitev diplom. KULTURNI PRAZNIK Letošnja prireditev se je imenovala Prešeren med nami. Z njo smo želeli Prešerna čim bolj približati dijakom. Zato smo njega in njegovo Julijo povabili v goste. Z dijaki, ki so recitirali njegove pesmi, se je sprehodil po razredih, jih nagovoril in jim delil fige. V knjižnici pa je potekala 62 projekcija v besedi in »Prešeren in njegov čas«. sliki PREDAJA KLJUČA S predajo ključa so se dijaki zaključnih letnikov simbolično poslovili od nas in ključ zapustili mlajšim. Tehniški šolski center Kranj UTRIP ŠOLE Prvi šolski dan je minil malo zadržano, predvsem za »prvčke«, novi obrazi med sošolci, novi profesorji, zahtevnejši programi, ogromno informacij, a občutek izgubljenosti kmalu mine. S fazanovanjem postane zabavneje, tkejo se prijateljske vezi. 63 Tehniški šolski center Kranj Jesen in zgodnjo pomlad izkoristimo za ekskurzije, s katerimi spoznavamo kulturne in naravne znamenitosti naše domovine, pogledamo čez planke proti jugu v dežele bivše Jugoslavije, obiščemo bližnjo Italijo, avstrijsko Koroško, skočimo v širni svet preko Dunaja v Muenchen in naprej v Španijo z glavo na zabavo. 64 Tehniški šolski center Kranj 65 Tehniški šolski center Kranj Seveda so tu še športni dnevi, polni adrenalina, za razvoj telesa in duha. 66 Tehniški šolski center Kranj Pozna jesen in zimski čas zaznamujejo državna in regijska tekmovanja s področja fizike, matematike, elektrotehnike, računalništva, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, srečanje mladih raziskovalcev Gorenjske, obiski strokovnih sejmov, razstav in podjetij, ki so zanimiva za področja našega izobraževanja. Dijaki 3. Gc so se udeležili podjetniškega usposabljanja, na koncu so svoje ideje tudi predstavili. 67 Tehniški šolski center Kranj 68 Tehniški šolski center Kranj Da v šoli ni samo resno, skrbijo kreativni dijaki, ki z glasbo, plesom in zabavo navdušijo vse. 69 Tehniški šolski center Kranj Seveda nas vsako leto obiščeta tudi dedek Mraz ali Božiček, odvisno kateri kostum najprej najdemo. 70
© Copyright 2024