1. No category

PROBLEM ODSOTNOSTI CERKVA
V NEKATERIH POZNOANTIČNIH KASTELIH ILIRIKA
SLAVKO CIGLENEČKI
Inštitut za arheologijo
SLO - Ljubljana, Gosposka 13
UDK: 904:725.96(497.1-2)“04/05“
904:725.96(497.4-7)“04/05“
Izvorni znanstveni članak
Primljeno: 1. X. 2010.
Karakteristika vojničkih utvrda druge polovine 5. st. i naročito 6. st. u Iliriku bile su jednostavne ranokršćanske crkve. Autor predstavlja dobro istražene
kastele u Đerdapu i u istočnoalpskom području te osobito kasnoantičke vojničke utrvrde Stenos – Markova Mehana, Gradina i Gustijerna na otoku Žirju,
Koštur kod Dabrice te Grad kod Gornjih Vrbljana, u kojima nisu bile otkrivene
ranokršćanske crkve. Autor pokušava odgovoriti na pitanje o uzrocima gradnje
tog tipa utvrda. Najvjerovatnija se čini hipoteza, barem za bolje poznate, Gradinu na Žirju, Košturja kod Dabrice i Grada kod Gornjih Vrbljana, o posebnom
tipu u kojem je dominirala veća i bolje građena stožerna zgrada. Čini se, da je
tu moguće upravo prepoznati kastele u kojima su u kritičnim vremenima bila
stacionirana samo vojnička odjeljenja, a ne utvrđenja u kojim bi boravili vojnici s familijama ili čak civilno stanovništvo.
Poznoantične vojaške postojanke so v primerjavi z rimskimi vojaškimi
kasteli in tabori mnogo težje prepoznavne. Če so kasteli v 4. st. še ohranili
temeljne značilnosti vojaških utrdb, pa sta se njihova oblika in struktura
močno spremenili v drugi polovici 5. st. in v 6. st. Posebej je to razvidno
na območju prefekture Ilirik, kjer je razgiban relief narekoval nastanek cele
vrste vojaških utrdb in kastelov, ki jih je brez podrobnejših raziskav težko
zanesljivo določiti, zlasti še, če ležijo v hribovitem svetu, kjer se je njihova
oblika popolnoma prilagodila izoblikovanosti zemljišča.
Posebna značilnost vojaških utrdb druge polovice 5. in predvsem 6. st.
pa so preproste cerkve. Te so bile v Iliriku zanesljivo potrjene pri obsežnih
zaščitnih izkopavanjih v Đerdapu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja,
kjer se je izkazalo, da je imel vsak le malo večji kastel in včasih tudi večji
673
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
stolp zgradbo oziroma prostor, ki ga je mogoče tolmačiti kot zgodnjekrščansko cerkev.1
Zaradi lege ob Donavi in v kar največji meri pravolinijskega poteka
zidov so vojaške utrdbe v Đerdapu lahko prepoznavne. Veliko težje je njihovo identificiranje v hribovitem svetu, kjer so bile zgrajene na naravno zavarovanih hribih in popolnoma prilagojene terenu. Njihovo prepoznavanje
posebej otežuje tudi dejstvo, da se je povsem zabrisala meja med vojaškimi
in civilnimi postojankami.2
Preproste zgodnjekrščanske cerkve so značilne tudi za višinske utrdbe
v vzhodnoalpskem svetu, ki so bile postavljene na pomembnih strateških
točkah in bile vsaj v določenih obdobjih zasedene z manjšimi vojaškimi
posadkami ali lokalno milico, federati itd. Kot vojaški postojanki sta bili
že ob samem začetku raziskav poznoantičnih naselbin v vzhodnoalpskem
prostoru označeni utrdbi Duel in Hoischhügel, v katerih sta bili razmeroma
veliki cerkvi.3
Tudi v Sloveniji smo v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili kar nekaj postojank, ki so ležale na izpostavljenih strateških
točkah in ki so jih domnevno zasedale manjše vojaške posadke ali lokalna
milica, v njihovi notranjosti pa je dominirala zgodnjekrščanska cerkev. Kot
takšna je bila najprej prepoznana utrdba na Korinjskem hribu, sledile so ji
še nekatere druge, Limberk, Gradec pri Veliki Strmici in Zidani gaber.4 Zdi
se, da bi smeli v to skupino uvrstiti tudi zadnjo fazo dobro raziskane utrdbe Rifnik in pomembno strateško naselbino in utrdbo Kranj, poznoantični
Carnium. 5
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so opozorili na cerkve v številnih vojaških utrdbah, ki so bile zgrajene na dalmatinskih otokih in delno
na kopnem za varovanje poti, in to pretežno v 6. st. (Korintija, Svetojanj,
Osinj, Sveti Damjan, Mokro polje).6
Navedeni primeri kažejo, da so postale cerkve v 6. st. in delno tudi že
1. Pregl. o kastelih pri PETROVIĆ 1980; KONDIĆ 1984; VASIĆ, KONDIĆ 1986;
VASIĆ 1994/1995; ŠPEHAR 2010.
2. Pregl. pri BASLER 1972, 61 in BASLER 1993, 39; LAWRENCE 1983, 189; CIGLENEČKI 1987, 153–154; MIKULČIĆ 2002, 60; MILINKOVIĆ 2008, 546–548; ŠPEHAR 2008, 598.
3. EGGER 1916, 97–104; EGGER 1929; PETRIKOVITS 1986, 236–237; GLASER
1996, 69–72, 75–78.
4. CIGLENEČKI 1985; CIGLENEČKI 1987; BOŽIČ, CIGLENEČKI 1995.
5. BOLTA 1981; PIRKMAJER 1994; BIERBRAUER 2003; SAGADIN 2008.
6. DELONGA 1984, 277; FABER 1986-1987, 123; TOMIČIĆ 1986-1987, 150–151;
TOMIČIĆ 1996, 112.
674
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
prej pomemben del ustroja vojaških postojank.7 Čeprav so mnoge vojaške
utrdbe raziskane le delno ali pa ugotovljive zgolj po dobro ohranjenih zidnih strukturah, so prav cerkve v njih tisti element, ki je najbolje viden in
velikokrat prepoznan že pred sistematičnimi raziskavami. Zato se zdi pomembno opozoriti na problem poznoantičnih utrdb v območju Ilirika, kjer
cerkva v raziskanih ali pa le na površini dobro vidnih ostankih niso ugotovili. Izpostavili bomo nekaj teh postojank in skušali ugotoviti, ali obstojajo
elementi, ki bi pojasnili, zakaj v njih ni bilo cerkva.
Celovito raziskana zgodnjebizantinska utrdba Stenos – Markova Mehana na meji med prefekturama Ilirik in Trakija, je stala na prelazu Succi,
ki je v antiki dobil poseben strateški pomen, saj je čezenj tekla pomembna
kopenska povezava med vzhodom in zahodom, ki je bila po mnenju Amijana Marcelina pomembnejša kot Via Egnatia. Zgrajena je bila že za časa
Anastazija, po domnevnem potresu pa opuščena in ponovno prenovljena v
Justinijanovem času.8 (Sl. 1)
Le 70 x 36 m velika utrdba je bila zavarovana z dvema pentagonalnima in enim trikotnim stolpom, v notranjosti pa so po celotni dolžini 2,2
m širokega obzidja zasledili odprto galerijo in nad njo bivališča posadke.
Osrednji del utrdbe je bil prazen, preseneča odsotnost cerkve v notranjosti.
Trdnjava je v celoti raziskana. V galerijah se je odvijalo vsakdanje življenje, tu so bile delavnice in mlini. Nad galerijo so bili prostori kasarne
Sl. 1. Stenos - Markova Mehana. Načrt utrdbe (po Mitova-Džonova 1998).
7. PRINGLE 1981, 164
8. MITOVA DŽONOVA 1998, 538; DINCHEV 2007, 524–525.
675
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
in stanovanje komandanta. Domnevajo, da so prostori v zgornjih etažah
peterokotnega stolpa služili kot pretorij in kvestorij, za kar bi govorile tam
najdene globoke niše.
Glede na dobro ohranjenost ruševin utrdbe in njeno dobro raziskanost
je mogoče zanesljivo trditi, da cerkve v njej ni bilo, prav tako na njen obstoj
ni mogoče sklepati v obrambnih stolpih, kot to možnost dopuščajo npr. pri
utrdbi Saldum v Đerdapu.9
Poleg te celovito raziskane utrdbe poglejmo podrobneje še tri druge
utrdbe v Iliriku, kjer dosedanje raziskave in dobra ohranjenost arhitekture
na površju dopuščajo domnevo, da v njih ni bilo cerkva.
Zelo značilna in hkrati dobro raziskana je postojanka Gradina na otoku
Žirju, ki omogoča poglobljen vpogled v način gradnje zgodnjebizantinskih,
najverjetneje celo justinijanskih vojaške utrdb.10 Utrdba je bila postavljena
na jugovzhodnem rtu otoka Žirja, nad zalivom Vela Stupica, okoli 50 m n.
m. Umeščena je tako, da je z nje mogoč dober pregled nad dostopom v luko
kot tudi nadzor nad plovbo ob zunanji strani otoka Žirje. (Sl. 2)
Utrdba leži na manjšem hribcu in meri približno 100 x 50 m: ima
približno obliko peterokotnika z zidovi, v celoti
prilagojenimi terenu, a še
vedno dokaj ravno zasnovanimi. S treh strani je dobro zavarovana, najlažji je
dostop s severozahodne
strani, kjer jo od višjega
grebena loči le nekaj metrov nižje sedlo. Severni zid je zgrajen na vrhu
grebena, notranjost utrdbe
pa se razprostira po poloSl. 2. Gradina na Žirju. Načrt utrdbe (po Krnčević 1995). žnem južnem pobočju.
Poleg naravno dobro zavarovane lege ima utrdba značilen, 80–95 cm
debel obrambni zid, z izstopajočimi pravokotnimi stolpi in enim pentagonalnim stolpom. Obrambni zidovi so na nekaterih delih izjemno dobro
ohranjeni (na severni strani celo v višino 6 m z ohranjenimi cinami). Omenjajo tudi ostanke zidane rampe, ki je služila za vzpenjanje na obrambni
9. PETROVIĆ 1982–83, 131–132; VASIĆ 1994/1995, 45.
10. GUNJAČA 1985; PEDIŠIĆ 2001.
676
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
Sl. 3. Gradina na Žirju. Na terenu prezentirani ostanki poveljniške zgradbe.
hodnik na vrhu obzidja. Ta je bil zanesljivo lesene konstrukcije in postavljen na raven nekoliko pod krono obzidja. Leseni mostovž so nosile grede,
ki so bile vstavljene v zadnjo vrsto značilnih odprtin, razporejenih vzdolž
severnega zidu in verjetno tudi ostalih zidov utrdbe. Glavni vhod je vodil
skozi propugnakul, poleg tega so bili odkriti še trije ožji vhodi, ki so bili
zgrajeni v neposredni bližini obrambnih stolpov. (Sl. 3 in 4)
Sl. 4. Gradina na Žirju. Odlično ohranjeno obzidje in (desno) obrambni stolp utrdbe.
677
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
Postojanka je bila dodatno utrjena s proteihizmo, ki je bila zgrajena v
obliki nižjega zidu iz večjih kamnitih blokov, manj skrbno in brez uporabe malte.
V notranjosti je nekaj manjših zgradb, ki so v glavnem ohranjene le v
temeljih. V letu 1987 so začeli raziskovati večjo bivalno zgradbo ob jugovzhodnem delu obzidju.11 Odkrili so več prostorov, od katerih sta bila
dva ogrevana, prefurnij in latrino. Kopalnica je bila obložena z marmornimi ploščami. Med stavbo in obzidjem je bila z vodotesno malto ometana
shramba za hrano.12 Glede na kompleksno zasnovo in luksuzno izvedbo
zgradbe raziskovalci domnevajo, da gre za bivališče poveljnika utrdbe.
Dimenzije in višina ohranjenih obrambnih stolpov s propugnakulom in
poveljnikovo stavbo vred dovoljujejo izračun o številu posadke, ki jo I.
Pedišić ocenjuje na 170 mož.13
Z. Gunjača je nastanek utrdbe datiral v čas Justinijanove rekonkviste,
dosedanje najdbe potrjujejo zgodnjebizantinsko obdobje.
Povsem sorodna ji je na otoku Žirju utrdba Gustjerna, ki je od
Gradine oddaljena le kilometer, a
je obrnjena proti kopnu in je tako
nadzorovala promet po notranji
strani. Zavarovana je bila s tremi
stolpi, s tanjšim obzidjem in proteihizmo, sledov drugih stavb v njej
ni.14 (Sl. 5 in 6)
V notranjosti province Dalmacije se kot vojaška utrdba brez cerkve nakazuje velik zidani kastrum
Koštur, ki leži v vasi Dabrica pri
Stolcu, v hribovitem, težko dostopnem delu nad kanjonom reke Radimlje. Naselbina je s treh strani
dobro zavarovana s strminami in na
severni strani s prepadnimi skalami, lažje pa je dostopna na zahodni
Sl. 5. Gustjerna na Žirju. Načrt utrdbe strani, kjer se le za nekaj več kot 10
m dviguje nad nižji del grebena.
(po Iveković 1927).
11. GUNJAČA 1987, 145–147; PEDIŠIĆ 2001, 125–127.
12. PEDIŠIĆ 2001, 126.
13. PEDIŠIĆ 2001, 127–129.
14. IVEKOVIĆ 1927, 45–49; GUNJAČA 1986, 126.
678
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
Sl. 6. Gustjerna na Žirju. Obrambni stolp s cisterno.
Arheoloških raziskav na hribu doslej ni bilo, podrobneje pa ga je ovrednotil, izmeril in leta 1972 predstavil Đ. Basler v svoji temeljni knjigi o
poznoantični arhitekturi v Bosni in Hercegovini.15 Večinoma do gole skale
izprana notranjost utrdbe jasno kaže ostanke arhitekture v notranjosti. Terenski ogled leta 1988 je opozoril na manjše pomanjkljivosti v Baslerjevem
načrtu, zato smo vanj vnesli manjše popravke.
Utrdba je dolga pribl. 180 m in široka pribl. 65 m.16 Tloris je nepravilne
oblike, spretno prilagojen terenu, graditeljem je uspelo v veliki meri ohraniti dokaj raven potek obrambnega zidu. Tako se tloris še najbolj približa
pentagonalni obliki. Zidovi utrdbe so na površini večidel zelo dobro vidni
in ponekod dosegajo višino več kot 2 m. (Sl. 7 in 8)
Obrambni zid je posebej močno utrjen na lažje pristopni zahodni strani, kjer
dosega debelino 2,3 m, drugje pa je precej tanjši, od 1, 1 do 1, 4 m Na notranji
strani obrambnega zidu so opazni trije stolpi. Na obzidje se na jugozahodni
strani navezuje krajši, slabše ohranjeni zid, ki varuje dostop na lažje dostopni
južni del pobočja pod obrambnim zidom. Vhod širine 2, 1 m je viden v seve15. BASLER 1972, 50-51.
16. BASLER 1988.
679
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
rozahodnem delu obzidja.
Zidovi so grajeni zelo pravilno, v čelnem delu iz lepo
obdelanih pravokotnih kamnov. Ob vznožju pobočja
pod zahodnim obrambnim
zidom je opaziti sledove
manjšega jarka in za njim
manjši okop (morda proteihizma?).
V notranjosti je na najbolje naravno zavarovanem
mestu naslonjena na severSl. 7. Koštur pri Dabrici. Načrt utrdbe
no
obzidje velika stavba z
(dopolnjeno po Basler 1972).
dimenzijami pribl. 42 x 18
m. Na južni strani jo na vogalih dopolnjujeta močna stolpa, ki sta povezana
z dvema zidovoma. V njeni notranjosti so opazni močno zaraščeni sledovi
več prostorov in povsem ob obrambnem zidu velika šesterokotna cisterna z
1, 75 m debelim zidom in notranjim premerom 4, 5 m. Nanjo se navezujejo
slabše vidni in le 0, 8 m debeli zidovi dveh prostorov. Zaradi goste vegetacije
na terenu podrobnejši opis ni mogoč.
V bližini zahodnega dela obrambnega zidu so sledovi zgradbe, ki pa je
slabše ohranjena in je ni mogoče zanesljivo opredeliti. Baslerjeva domneva,
Sl. 8. Pogled na utrdbo Koštur z zahodne strani.
680
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
da gre morda za cerkev, se
ne zdi verjetna, tako zaradi lege zgradbe, oblike
kot tudi manj kakovostne
gradnje. V preostalem
delu notranjosti ni opaziti
sledov drugih zgradb.
Kastrum je Basler v
začetku pripisal justinijanskemu utrjevanju meje
pred začetkom vojne z
Sl. 9. Grad pri Gornjih Vrbljanih. Načrt utrdbe
Vzhodnimi Goti, torej v
(po Bojanovski 1979).
čas pred 535, kasneje pa
ga je glede na tehniko gradnje in oblikovanost utrdbe postavil širše v 6. st.17
Cerkve prav tako niso našli v postojanki Grad pri Gornjih Vrbljanih.18 Leži v hribovitem predelu blizu izvira reke Sane, na južnem robu
zaselka Mijatovići na n. m. v. pribl. 700 m in se dviguje nad okolico več
deset metrov. Velika je približno 110 x 65 m in zavzema le del večjega
prazgodovinskega gradišča. Prostor je bil izredno ugodno izbran nad kanjonom potoka Lučice, ki ga obliva z dveh strani. (Sl. 9 in 10)
Sl. 10. Pogled na utrdbo Grad pri Gornjih Vrbljanih s severne strani.
17. BASLER 1972, 51; BASLER 1988.
18. BOJANOVSKI 1974; 1979.
681
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
Obsežnejša izkopavanja so opravili v letih 1967–1968 pod vodstvom I.
Bojanovskega.19 Raziskali so obrambni zid, ki je debel 0, 65 m in z obeh
strani utrjen z lezenami. V poznoantičnem času je bil pred obzidjem izkopan ali samo poglobljen jarek.
Ob severnem obzidju so odkopali večjo stanovanjsko zgradbo, veliko
22 x 10 m. Na vzhodni strani je bilo manjše preddverje z domnevnim stopniščem. Osrednji prostor je bil velik 11,1 x 9,9 m in naj bi rabil za spalnico. V zahodnem delu zgradbe je bil manjši prostor z velikim kaminom,
dvoriščem, kuhinjo (s pečjo) in manjši vodni zbiralnik.
Ob zahodnem zidu sta vidni še dve neraziskani gomili (ruševini zgradb),
v katerih pa je glede na velikost in lego prej mogoče domnevati stolpe kakor cerkev.
Utrdba naj bi bila zgrajena v prvi polovici 5. st. in naj bi bila naseljena
do avarskih vpadov ob koncu 6. st. I. Bojanovski omenja tudi možnost izgradnje za časa gotsko-bizantinskih vojn in domneva v njej pribežališče.20
Poleg predstavljenih je še nekaj postojank, kjer ni povsem jasno, ali
cerkve v utrdbi ni bilo ali pa je pri dosedanjih raziskovanjih niso odkrili
oziroma je bila že tako uničena, da to ni bilo možno. Kot bolje raziskan
primer lahko navedemo utrdbo Sadovsko kale v Bolgariji.21 Utrdba leži
v neposredni bližini utrdbe Golemanovo Kale, od katere je v zračni črti
oddaljena le 500 m. Trdnjavi, vsaka na eni strani reke Vit, zapirata dolino,
ki se kmalu za njima razširi. Velikost utrdbe je pribl. 85 x 50 m. Raziskana sta bila zahodni del na lepo položeni terasi pod vrhom in proteihizma
pod njim. Povsem neraziskan pa je vzhodni višji del, kjer je prav tako slutiti ostaline stavb. J. Werner umešča njeno izgradnjo v justinijanski čas,
najverjetneje okoli leta 540. V nasprotju z blizu ležečo utrjeno naselbino
Golemanovo Kale v njej niso našli cerkve in tudi nasploh kaže utrdba bolj
vojaški značaj.22
Vprašljiv se zdi tudi obstoj cerkve v gosto pozidani utrdbi Biograci v
Bosni. Na majhni vzpetini, od koder se odpira odličen pregled nad Mostarskim blatom, je na hribu Gradina manjša (velikost 90 x pribl. 40 m), a
gosto pozidana poznoantična utrdba.23 V notranjosti so stavbe razporejene
ob notranji strani obzidja in naslonjene nanj, le stolp z notranjo apsido je
na zunanji strani. O funkciji utrdbe govori položaj ob prometnici, ki je povezovala notranjost z obalo. V preliminarni objavi dobro raziskane utrdbe
19. BOJANOVSKI 1979, 109–119.
20. BOJANOVSKI 1979, 116, 120.
21. UENZE 1992.
22. WERNER 1992, 415–417.
23. ČREMOŠNIK 1987/1988.
682
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
I. Čremošnikova cerkve ni identificirala, P. Chevalier pa jo prepoznava v
stolpu z apsidalno oblikovanim notranjim zaključkom.24 Morda bi lahko
kot paralele navedli manjše utrdbe v Đerdapu, kjer je pri Saldumu, Donjih
Butorkah in Ravni videti stolpe, ki so zaključeni z apsido. Vendar se zdi
domnevana cerkev majhna za tako gosto pozidano trdnjavo! (Sl. 11)
Sl. 11. Gradina, Biograci. Načrt utrdbe (po Čremošnik 1987/1988).
Že Z. Gunjača je v pregledu poznoantičnih utrdb ugotavljal, da ima večina sakralne objekte, v nekaterih primerih pa so bile cerkve locirane blizu
utrdb.25 Med tovrstne vojaške postojanke ni mogoče uvrstiti utrdb Veli grad
pri Vrbniku z domnevno pripadajočo cekvijo v zalivu Ogrul in pozneje
odkrite Zidine pri Šilu z domnevno sočasno cerkvijo v zalivu Murvenice,
saj postojanki spričo večjih dimenzij kažeta pribežališčni značaj oziroma
gre za utrdbi, ki so ju uporabljali le izjemno redko.26 V izprani skalni notranjosti pri obeh namreč ni videti ostankov arhitekture niti znatnejše kulturne
plasti. Glede na bližino sočasnih sakralnih objektov sta navedenima soro24. ČREMOŠNIK 1987/1988, 113; CHEVALIER 1995, 413–414.
25. GUNJAČA 1986, 130.
26. FABER 1986/1987, 119; BRUSIĆ 1988, 113; STARAC 2006, 311.
683
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
dni tudi manjši utrdbi Toreta na Kornatih s cerkvijo Sv. Marije ob vznožju
hriba in Lopar v kraju Novi Vinodolski s pripadajočo cerkvico na otočku
Sv. Marina, kjer pa gre morda zgolj za memorialni značaj.27 Pri manjših
vojaških kastelih se zdi razumljiva lokacija cerkva v bližini, pri večjih utrdbah, ki niso bile stalno poseljene, pa je te mogoče povezati z obstojem
manjših nezavarovanih naselbin ali pristanišč.28
Razloge za odsotnost cerkva v utrdbah Markova Mehana, Gradina in
Gustjerna na Žirju, Koštur in Grad pri Gornjih Vrbljanih je mogoče osvetliti iz več zornih kotov. Še najlažje bi razložili odsotnost cerkve na Gustjerni,
kjer naj bi utrdba po mnenju Z. Gunjače ne bila dokončana, kar se vidi
po veliki količini pripravljenega, a ne uporabljenega Kamenja.29 Po drugi
strani pa bližina in podobnost s sosednjo Gradino dovoljujeta domnevo, da
cerkve niti niso nameravali zgraditi!
Eden izmed tehtnejših razlogov za odsotnost cerkva se zdi predvsem
možen starejši datum nastanka utrdb (predvsem v obdobju Anastazija), ko
cerkve še niso bile tako samoumeven del vojaških utrdb, kot se to dobro
vidi pri kastelu Markova Mehana. Predstavljene utrdbe so doslej objavljene le preliminarno, zgolj pri utrdbi Grad pri Gornjih Vrbljanih poznamo
izbor drobnega gradiva. Raziskovalci so se za datacijo v justinijanski čas
odločili zato predvsem na podlagi historičnih razlogov (rekonkvista).30
Glede na izraženo datacijo so torej vsaj v zadnjem obdobju te utrdbe sočasne s kasteli v Đerdapu, ki so bili zanesljivo prenovljeni v justinijanskem
času, in prav takrat so bile vanje tudi vgrajene preproste cerkve.31 Drugače
je pri kastelih s cerkvijo v vzhodnoalpskem svetu, ki so v večjem delu nastali ob koncu 5. st. in pri katerih smemo zaradi njihove lege in poudarjene
obrambne arhitekture domnevati vojaški značaj.32
Obstaja tudi zelo majhna možnost, da cerkve pri navedenih kastelih z
izjemo Markove Mehane niso bile odkrite zaradi ne dovolj sistematično
raziskane notranjosti utrdb. Vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da so bili
pri večini najdišč ostanki arhitekture dobro vidni že pred izkopavanji.
Najverjetnejša se zato zdi domneva, da imamo pri Gradini na Žirju,
Košturju pri Dabrici in Gradu pri Gornjih Vrbljanih nedvomno opravka s
posebnim tipom vojaških postojank, v katerih so imele izpostavljeno mesto večje in kakovostneje grajene bivalne zgradbe za poveljnika in morda
27. PETRICIOLI 1970; STARAC 2006, 312.
28. BRUSIĆ 1988, 116.
29. GUNJAČA 1986, 130.
30. SUIĆ 1976, 238.
31. VASIĆ 1994–1995.
32. CIGLENEČKI 1987, 156; CIGLENEČKI 2008, 500–501.
684
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
njegov štab. Tudi če bi pri Košturju in Gradini na Žirju kdaj kasneje morda
le prepoznali cerkve v doslej neraziskanih ostankih, bi bile te nedvomno
manjše in manj pomembne kot omenjene bivalne zgradbe. Tako ta tri najdišča prepoznavno izstopajo med doslej odkritimi vojaškimi kasteli v Iliriku.
Glede na umestitev ob obzidju predstavljene večje bivalne zgradbe spominjajo na veliko večjo sočasno bizantinsko utrdbo Zenobijo ob Evfratu,
kjer je med številnimi stolpi tudi velika, kvalitetneje izdelana zgradba, ki so
jo označili kot pretorij.33 Podobnost lokacije vojaške zgradbe, namenjene
nastanitvi poveljnika utrjenega mesta, se kaže tudi pri veliki zgradbi, ki so
jo raziskali v bližini obzidja v Caričinem gradu.34 Seveda pa gre v navedenih primerih za kombinacijo utrjenega mesta in vojaške posadke v njem.
V naslovu nakazani problem ostaja tako nerazrešen, hkrati pa se nakazuje možnost, da je tudi med bizantinskimi vojaškimi postojankami mogoče izpostaviti poseben tip utrdb brez sakralnih objektov oziroma tip, v
katerem je dominirala poveljniška oziroma štabna zgradba. Zdi se, da je
prav v tem mogoče prepoznati kastele, v katerih so bili v kritičnih časih
stacionirani zgolj vojaški oddelki, in ne postojank, kjer so bivali vojaki z
družinami ali pa celo civilno prebivalstvo.
BIBLIOGRAFIJA
BASLER, Ð. 1972, Arhitektura kasnoantičkog doba u Bosni i Hercegovini. –
Sarajevo.
BASLER, Đ. 1993, Spätantike und Frühchristliche Architektur in Bosnien
und der Herzegowina. - Schr. d. Balkankomm., Ant. Abt. 19.
BASLER, Đ. 1988, Koštur, Dabrica, Stolac. - V: Arheološki leksikon Bosne i
Hercegovine 3, 184.
BAVANT, B. 2007, Caričin Grad and the Changes in the Nature of Urbanism
in the Central Balkans in the Sixth Century. - Proceedings of the British Academy
141, 337-374.
BIERBRAUER, V. 2003, Rifnik. - V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 24, 613-619.
BOJANOVSKI, I. 1974, Ranosrednjovjekovno utvrđenje u Vrbljanima na
Sani. - Glas. Zem. Muz. Sarajevo, Ns 29, (1976) 245-258.
BOJANOVSKI, I. 1979, Kasnoantički kaštel u Gornjim Vrbljanima na Sani. Glas. Zem. Muz. Sarajevo, Ns 34 (1980), 105-126.
BOLTA, L. 1981, Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče. Kat. in monogr. 19.
33. ZANINI 1994, 154.
34. BAVANT 2007, 361–362.
685
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
BOŽIČ, D. in S. CIGLENEČKI. 1995, Zenonov tremis in poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. - Arh. vest. 46, 247-277.
BRUSIĆ, Z. 1988, Kasnoantička utvrđenja na otocima Rabu i Krku. - Izd.
Hrv. arh. dr. 13 (1989), 111-118.
CHEVALIER, P. 1995, Ecclesiae Dalmatiae, Salona II. – Roma-Split.
CIGLENEČKI, S. 1985, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru
zahodne Dolenjske in Notranjske v času 4. do 6. stoletja. Preliminarno poročilo
o raziskovanjih Korinjskega hriba in rekognosciranjih zahodne Dolenjske. - Arh.
vest. 36, 255-284.
CIGLENEČKI, S. 1987, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im
Ostalpenraum. - Dela 1. razreda SAZU 31.
CIGLENEČKI, S., 2008: Castra und Höhensiedlungen vom 3. bis 6. Jahrhundert in Slowenien. V: H. Steuer – V. Bierbrauer – M. Hoeper (Ed.), Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, 58, BerlinNew York, 481-532.
ČREMOŠNIK, I. 1987/1988, Rimsko utvrđenje na Gradini u Biogracima kod
Lištice. - Glas. Zem. Muz. Sarajevo, Ns 42/43 (1989), 83-128.
DELONGA, V. 1984, Prilog arheološkoj topografiji Mokrog polja kod Knina.
- Starohr. pros. 14, 259-283.
DINCHEV, V. 2007, The Fortresses of Thrace and Dacia in the Early Byzantine Period. -Proceedings of the British Academy 141, 479- 546
EGGER, R. 1916, Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Noricum. Sonderschr. d. Österr. arch. Inst. in Wien 9.
EGGER, R. 1929, Ausgrabungen in Feistritz a.d. Drau, Oberkärnten. Der
Hügel bei Duel. - Jh. Österr. Arch. Inst. 25, Bbl. 190 ff.
FABER, A. 1986/1987, Osvrt na neka utrđenja otoka Krka od vremena prethistorije do antike i srednjeg vijeka. - Pril. Odj. arh. 3/4, (1988), 113-140.
GLASER, F. 1996, Frühchristliche Denkmäler in Kärnten. Ein Führer. –
Klagenfurt.
GUNJAČA, Z. 1985, Otok Žirje/Gradina kasnoantička utvrda. - Arh. preg. 26
(1986), 158.
GUNJAČA, Z. 1986, Kasnoantička fortifikacijska arhitektura na istočnojadranskom priobalju i otocima. - Materijali 22, 124-136.
GUNJAČA, Z. 1987, Otok Žirje/Gradina. Kasnoantička utvrda. – Arheološki
pregled 28 (1989), 44-47.
IVEKOVIĆ, Ć. M. 1927, Otok Žirje. - Starohr. pros., NS 1, 45-59.
KONDIĆ, V. 1984, Les formes des fortifications protobyzantines dans la région des Portes de Fer. - V: Villes et peuplement dans l'Illyricum protobyzantin,
Coll. de l'Éc. franç. de Rome 77, 131-161.
KRNČEVIĆ, Ž. 1995, Historijat arheoloških istraživanja na šibenskom području. - V: Stoljeće arheologije na šibenskom području. Šibenik, 9-56.
686
S. Ciglenečki, Nepostojanje crkava u nekim kasnoantičkim utvrdama u Iliriku
LAWRENCE, A. W., 1983, A skeletal history of Byzantine Fortification. Ann. Brit. School Arch. Athens 78, 171-227.
MIKULČIĆ, I. 2002, Spätantike und frühbyzantinische Befestigungen in
Nordmakedonien. Städte – Vici – Refugien – Kastell. - Münch. Beitr. z. Vor- u.
Frühgesch. 54.
MILINKOVIĆ, M, 2008, Die spätantik-frühbyzantinische befestigten Höhenanlagen in Serbien. - V: H. Steuer – V. Bierbrauer – M. Hoeper (Ed.), Höhensiedlungen
zwischen Antike und Mittelalter von den Ardennen bis zur Adria, Ergänzungsbände
zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 58, Berlin-New York, 533-557.
MITOVA-DŽONOVA, D., 1998. – Dimitrina Mitova-Džonova, Das frühbizantinisches castrum Stenos an der »via a Singiduno per Hadrianopolim usque ad
Constantinopolim« am Succi-Pass (Claustro; Stenos). - V: Radovi XIII međunarodnog kongresa za starokršćansku arheologiju. Split – Poreč (25. 9. – 1. 10. 1994.)
3 (ur.: N. Cambi, E. Marin), Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Supl.
Vol., 87 - 89, Split-Roma, 531-540.
PEDIŠIĆ, I. 2001, Ostaci stambene arhitekture u bizantskoj utvrdi na otoku
Žirju. - Histria antiqua 7, 123-130.
PETRICIOLI, I. 1970, “Toreta” na otoku Kornatu. - V: Adriatica praehistorica et antiqua. Zagreb, 717-725.
PETRIKOVITS, H. v. 1986, Duel. - V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 6, 226-238.
PETROVIĆ, P. 1980, Les fortresses du bas-Empire sur le limes Danubien en
Serbie (Roman frontier studies 1979). - British Archaeological Reports : International Series 71, 757-773
PETROVIĆ, P. 1982-1983, Saldum, rimsko i ranovizantijsko utvrđenje na
ušću potoka Kožica. – Starinar 33-34 (1984), 129-134.
PIRKMAJER, D. 1994, Rifnik. Arheološko najdišče. Vodnik. – Celje.
PRINGLE, D. 1981, The Defence of Byzantine Africa from Justinian to the
Arab Conquest. An account of the military history and archaeology of the African
provinces in the sixth and seventh centuries. - British Archaeological Reports :
International Series. 99.
SAGADIN, M., 2008: Od Karnija do Kranja. Arheološki podatki o razvoju
poselitve v antičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju (neobjavljena disertacija).
STARAC, R. 2006, Sv. Marin (otok). – Hrvatski arheološki godišnjak 3, 311-312.
SUIĆ, M. 1976, Antički grad na istočnom Jadranu. – Zagreb.
ŠPEHAR, P. 2008, Late Antique and Early Byzantine fortifications in Bosnia
and Herzegovina (hinterland of the province of Dalmatia). - V: H. Steuer – V.
Bierbrauer – M. Hoeper (Ed.), Höhensiedlungen zwischen Antike und Mittelalter
von den Ardennen bis zur Adria, Ergänzungsbände zum Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, 58, Berlin-New York, 559-594.
ŠPEHAR, P. 2010, Materijalna kultura iz ranovizantijskih utvrđenja u Đerdapu. - Cahiers des Portes de Fer, Monographies 7. – Beograd.
687
Kačić, Split, 2009.-2011., 41-43
TOMIČIĆ, Ž. 1986/1987, Novija ranosrednjovjekovna istraživanja Odjela za
arheologijo. - Pril. Odj. arh. 3-4 (1988), 141-174.
TOMIČIĆ, Ž. 1996, Auf der Spur der Reconquista Iustiniana: spätantike Befestigungsanlagen an der Nordküste Kroatiens. - Pril .Odj. arh. 10 (1993), 103-116.
UENZE, S. 1992, Die spätantiken Befestigungen von Sadovec (Bulgarien):
Ergebnisse der deutsch - bulgarisch - österreichischen Ausgrabungen 1934 1937. - Münch. Beitr. z Vor u. Frühgesch. 43.
VASIĆ, M. 1994/1995, Le limes protobyzantin dans la province de Mésie
Première. - Starinar 45-46, 41-53.
VASIĆ M. in V. KONDIĆ, 1986, Le limes romain et paleobyzantin des Portes
de Fer. - V: Studien zu den Militärgrenzen Roms III, 542-560.
WERNER, J. 1992, Golemanovo Kale und Sadovsko Kale. Kritische Zusammenfassung der Grabungsergebnisse. - V: UENZE, S. 1992, 391-417.
ZANINI, E. 1994, Introduzione all’archeologia bizantina – Roma.
SUMMARY - SAŽETAK
THE PROBLEM OF ABSENCE OF CHURCHES IN SOME LATE
ANTIQUE FORTIFICATIONS IN ILLYRICUM
One of the characteristics of military fortifications of the second half of the 5th
and above all the 6th century is the presence of simple churches in their interiors.
Among these fortifications the author emphasises the well researched castella in
Đerdap and the eastern Alpine region. In this paper the Late Antique military fortifications of Stenos – Markova Mehana, Gradina and Gustijerna on the island of
Žirje, Koštur near Dabrica and Grad near Gornji Vrbljani where Early Christian
churches were not found are presented with more detail. There exist further similar fortifications, but it is at the moment not clear whether the absence of churches
can be ascribed to the poor state of research or are these fortifications of a different, perhaps refugial character. The author tries to find the reason for the appearance of this type of fortifications. He finds that the most probable explanation, at
least in the cases of the better investigated sites of Gradina on Žirje, Koštur near
Dabrica and Grad near Gornji Vrbljani, is that they represent fortifications where a
larger and better built commander building dominates the site. It seems that in the
times of crisis there were only military units and not soldiers with their families or
even civilians stationed in these fortifications.
688