Osnove AERODInamike ali TEORIJA LETENJA
TEČAJ JADRANJA POBOČNO JADRANJE POGOJ: s p l o š e n ve t e r p i h a č e z n e k o ov i r o : n p r. POB OČJ E, st olpnic a, oblak KAKO: o s m i c e o b poboč ju POMEMBNO: - ko si nad t erenom p a zi n a za n o s ve t r a , l e t i m o n a p r av i oddaljenost i od poboč ja - p a zi m o n a d r u g e l e t a l c e (DESN O POB OČN O J A DRA N J E K a d a r ve t e r p i h a i z s t r a n i s e i zo g i b a j m o zave t r n i h l e g n a poboč ju! T U RBU L EN CA PRIVETRNA STRAN: stran ki je obrnjena v smer vetra le te nje ZAVETRNA STRAN: stran ki je obrnjena stran od smeri vetra – turbule nc a! LAMINARNI TOK: urejen, vsi deli toka tečejo v isto smer TURBULENTI TOK: neurejen, intenzivno mešanje in spreminjanje smeri in hitrosti ROTOR – stalni vrtinec za gorskim grebenom Zavetrne lege, vetrovi iz različnih smeri ali hitrosti TURBULENCA OB POBOČJU Pobočja s počasnih prehodom na ravninski del niso turbulentna, na drugi strani lahko pričakujemo propadanje. Pobočja s hitrim prehodom so ze lo turbule ntna. T U RBU L EN CA OB POB OČJ U Če je pobočje izredno strmo in hitro prehaja v ravninski del (p r i m e r K ov k , L i j a k , Dr a žg o š k a g o r a ), j e n a v r h u n a d t erenom t urbulent no o zr a č j e v d o l ži n i 3x višina poboč ja! J akost t urbulenc e je o d v i s n a o d hitrosti vetra! J A DRA N J E OB POB OČJ U KO SONCE OGREVA POBOČJE, SE ZRAK DVIGA OB POBOČJU – ANABATNI VETER KO JE POBOČJE V SENCI (npr. zvečer) SE SITACIJA OBRNE, HLADEN TEŽJI VETER SE SPUŠČA OB POBOČJU – KATABATNI VETER T U RBU L EN CA NA POB OČJ U Dviganje se na vrhu grebena ali na izbočenih delih „odlepi“ od pobočja. Za termičnim dviganjem je turbulentno ozračje. TERMIČNO DVIGANJE KAKO NAJTI DVIGANJE DVE KLJUČ NI VPRAŠANJI! Katera podlaga najbolje ogreva ozračje? Kje bi se to bolj ogreto ozračje dvigalo – upoštevamo veter in teren KAKO NAJTI DVIGANJE – podlaga NEKAJ SPLOŠNIH PRAVIL: vlažna zemlja absorbira veliko energije, slabo ogreva ozračje Listnati gozdovi imajo sicer nizek albedo, a zadržujejo veliko vlage – iglasti gozdovi so boljši Skalnata teren potrebuje več časa da se ogreje, a se počasneje ohlaja - ogreva tudi v krajših obdobjih prekritega neba. KAKO NAJTI DVIGANJE podlaga Suha peščena območja imajo visok albedo. Iglasti gozdovi in gozdne čistine so odlični proizvajalci termičnih dviganj Vlažna zelene travnate površine niso dobre, suha pokošena so dosti boljša. Pšenična polja Zorane njive so boljše kot neobdelane Parkirišča, pokopališča KAKO NAJTI DVIGANJE - izvor SEGRETI ZRAK RABI DOLOČEN ZUNANJI IMPULZ DA SE ZAČNE DVIGATI Sprememba terena ali vegetacije (robovi gozdov, greben, izbokline na pobočju) Sprememba temperature (sneg, voda, senca) Drugi zunanji dejavniki (premikajoči objekti, zvok) KAKO NAJTI DVIGANJE - izvor KAKO NAJTI DVIGANJE – iskanje dviganj in opazovanje Drugi piloti Ptiči Listje, prah Dim na tleh Oblaki Naključno iskanje CIKEL OBLAKA CENTRIRANJE DVIGANJA CENTRIRANJE DVIGANJA Na sliki piha veter iz leve strani, steber je zanešen Če prihajamo v steber iz privetrne strani hitro obrnemo in centriramo Če prihajamo iz zavetrne strani lahko dalj časa čakamo preden naredimo zavoj Bolje je, če steber izgubimo na privetrni strani Popravljamo smer proti vetru DVIGANJE – zanos vetra Termično dviganje je vedno zanešeno iz meri vetra Jakost in smer vetra se z višino spreminja Inverzna plast TERMIČNO DVIGANJE - oblike „Dežurni steber“ „Balonček“ Več manjših se združuje v večjega, ... TURBULENCA v dviganju Na robu dviganja je turbulentno ozračje. Ko izstopimo iz stebra lahko pričakujemo turbulentno ozračje in intenzivno spuščanje – AKTIVNO LETENJE T ERM I K A – l e t n i p r e s e k POB OČJ E d n ev n i p r e s e k Zjut raj najboljša dviganja najdem o na jugovzhodnih s trmih poboč jih Ok o l i p o l d n ev a s o n a j b o l j š a manj s trma južna p o b o č j a Po p o l d n e n a j b o l j š a dviganja najdem o na jugozahodnih s trmih poboč jih Z ve č e r s o n a j b o l j š a d v i g a n j a n a zahodnih s trmih p o b o č j i h .
© Copyright 2024