Številka: 0712-143/2012/2
Datum: 2.1.2013
Lovska zveza Slovenije
Župančičeva 9
1000 LJUBLJANA
ZADEVA: Mnenje informacijskega pooblaščenca
Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je v medijih zasledil, da nekatere lovske
družine na loviščih, ki jih pokrivajo, nameščajo video kamere, da bi za nazaj ugotavljale, katere in
koliko živali se gibljejo na tem območju. V zvezi s tem smo na vas naslovili prošnjo za pojasnila glede
izvajanja videonadzora v gozdovih. V odgovoru ste pojasnili, da so posamezne lovske družine
popolnoma suverene upravljavke lovišč in vas niso dolžne obveščati o metodah in načinih
izpolnjevanja lovsko upravljavskega načrta.
V nadaljevanju vam na podlagi prej navedenega in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena
Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2.
člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v
nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora v gozdovih.
Prosimo vas, da z njim nemudoma seznanite vse lovske zveze oziroma družine.
Pooblaščenec na splošno meni, da izvajanje videonadzora v naravi (v odprtem prostoru)
lovskim družinam ni dopuščeno. ZVOP-1 izrecno omejuje izvajanje videonadzora na tri namene
(dostop v službene prostore, dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb, deli
delovnih prostorov), ti pa niso takšni, da bi se dalo izvajanje videonadzora v lovsko
upravljavskem območju oziroma gozdu uvrstiti pod katerega od njih.
Kadar ni pravne podlage za izvajanje videonadzora, zavezanec (pravna oseba, s.p.,
posameznik…) stori prekršek, če ga kljub temu izvaja in se kaznuje z globo.
Uporaba videokamer za snemanje okolice, ki jo objektiv pokrije, predstavlja obdelavo osebnih
podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1, če so posamezniki, katerih podoba je zabeležena na
spominskem mediju, vsaj določljivi, če že ne določeni. Posameznik je določljiv takrat, če se ga lahko
neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega
ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali
družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega
napora ali ne zahteva veliko časa.
Navedeno pomeni, da se ZVOP-1 ne uporabi, s tem pa tudi ni podana pristojnost Pooblaščenca, če
posamezniki na video posnetkih niso določljivi, npr. zaradi tega, ker se za snemanje okolice uporabi
kamera, ki zazna samo toploto živega bitja, ne omogoča pa prepoznave oziroma določljivosti
posameznika - fizične osebe.
V nadaljevanju je tako treba obravnavati izvajanje videonadzora, ko so posamezniki na posnetkih
določljivi, ko gre torej za obdelavo osebnih podatkov, ki je predmet varstva po ZVOP-1.
ZVOP-1 v 2. členu določa, da se morajo osebni podatki obdelovati zakonito. Navedeno načelo
zakonitosti je na splošno konkretizirano v 8. členu ZVOP-1, kjer sta kot pravna podlaga za obdelavo
osebnih podatkov navedena dva pravna temelja, in sicer zakon oziroma osebna privolitev. Upoštevati
pa je treba, da je zakonodajalec dovoljene namene izvajanja videonadzora posebej uredil, v določbah
od 74. do 78. Za izvajanje videonadzora je treba kot specialne določbe uporabiti te.
Upoštevaje osnovno načelo obdelave osebnih podatkov, po katerem je zaradi varstva človekove
pravice dovoljeno le tisto, kar je izrecno dovoljeno z zakonom, vse ostale oblike obdelave osebnih
podatkov pa so prepovedane, Pooblaščenec poudarja, da je po ZVOP-1 za namene, ki jih taksativno
določajo prej navedeni členi, dopusten videonadzor le nad:
1/2
-
dostopom v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen),
dostopom do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovimi skupnimi prostori (76.
člen),
tistimi deli delovnih prostorov, kjer je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za
varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi
sredstvi (77. člen).
Navedeno pomeni, da je videonadzor na drugih mestih dopusten le pod pogoji, če je tako določeno v
drugem zakonu, ali če so za izvajanje videonadzora izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 9. člena
ZVOP-1 oziroma iz tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1. Pooblaščenec ugotavlja, da predpis, ki bi
urejal oziroma dajal neposredno zakonsko podlago za izvajanje videonadzora v gozdovih oziroma na
območju lovsko upravljavskega območja za kakršen koli namen (npr. zbiranje podatkov o tem, koliko
in katera divjad se nahaja oziroma preči lovišča…), ne obstaja.
Tako je treba v zvezi z izvajanjem videonadzora s strani lovske družine (ta kot društvo sodi praviloma
v zasebni sektor, za katerega so pravne podlage urejene v 10. členu ZVOP-1) obravnavati edino
preostalo pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov iz že navedenega tretjega odstavka 10.
člena ZVOP-1. Ta določa, da se ne glede na prvi odstavek 10. člena ZVOP-1 lahko v zasebnem
sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega
sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni
podatki.
Pooblaščenec meni, da obdelava osebnih podatkov v pojavni obliki izvajanja videonadzora v gozdovih
oziroma loviščih za potrebe opravljanja nalog, ki jih izvajajo lovske družine in lovci, ni v ničemer nujna.
Kot kaže, so se videokamere v gozdovih pojavile zaradi cenovne dostopnosti in zaradi dejstva, da v
nekaterih primerih lovcem omogočajo udobnejše opravljanje nalog. Prav tako je na dlani, da se z
izvajanjem videonadzora v naravi poseže v posameznikov upravičeni interes, ki se v naravo praviloma
umakne zaradi sprostitve, v zvezi s katero pričakuje predvsem zasebnost.
Do enakih ugotovitev pridemo, če lovska družina izvaja javna pooblastila iz Zakona o divjadi in lovstvu
(Uradni list RS, št. 16/04 s sprem.), in v tem primeru sodi v javni sektor, za katerega so pravne
podlage urejene v 9. členu. Kot že navedeno, tudi četrti odstavek 9. člena ne pride v poštev kot pravna
podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ker izvajanje videonadzora v gozdovih ni nujno za opravljanje
teh javnih pooblastil, samo izvajanje videonadzora pa poseže v posameznikov upravičen interes, to je
zasebnost, ki jo posameznik pričakuje v naravi oziroma gozdovih.
Zaradi statusne oblike lovske družine kot društva tudi ne more priti v poštev izjema od uporabe ZVOP1 iz 7. člena - torej ne gre za zasebno rabo.
Glede na navedeno, lovske družine v nobenem primeru (tudi ko izvajajo javna pooblastila) nimajo
pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v pojavni obliki izvajanja videonadzora v gozdovih.
Glede na to, da izvajanje videonadzora v gozdovih na podlagi zgoraj navedenih argumentov ni
dopustno, je treba opozoriti še na kaznovalni vidik nespoštovanja določb ZVOP-1. Ta zakon v 91.
členu določa, da se z globo od 4.170 do 12.510 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če obdeluje osebne podatke
v nasprotju z 8. členom ZVOP-1. Poleg tega se z globo v višini od 830 do 2.080 evrov kaznuje za
prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, z globo od 200 do 830 evrov pa posameznik, ki obdeluje osebne
podatke brez pravne podlage.
S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka
Vročiti:
- naslovniku, po elektronski pošti: [email protected] in redni pošti s povratnico;
- arhiv, tu.
2/2