Bo? - Občina Škofja Loka
Avgust 2014 2 Avgust 2014 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 4 Bo? Ne bo? Ne bo … 6 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 10 Brez grobih poseganj 12 Obvoznica postaja realnost 14 Trije poslanci z Loškega 15 Odstranjuje tudi dušikove in fosforjeve spojine 16 Ob boku svojih vzornikov Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. 17 Konec meseca bo Škofja Loka postala Pisana Loka 18 Dobimo se ob pol desetih 19 52. Čipkarski dnevi v Železnikih Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! 20 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 21 Žirovske novice 22 Poletje je čas za knjigo 23 Vedno sem se počasi prebijal med najboljše 24 Ilustratorji na Loškem 26 Starinarnica na Plac' 27 Tudi nova sezona v Sokolskem domu bo pestra 28 V objemu domačih korenin 30 Tudi julija smo LUFtali 31 Ponosni 'specialci' 32 Prvi začetki košarke v Škofji Loki 33 Vesele nogice in Tek štirih mostov 34 Balkan trip 36 Videli smo še žirafe, gnuje, antilope, zebre, šakale, hijene … 38 Prireditve v avgustu Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Klavdija Rupar, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 3 Avgust 2014 Bo? Ne bo? Ne bo … … odločanja o odloku za odmero komunalnega prispevka. Sprejem bo najverjetneje počakal naslednji občinski mandat. Svetniki so omenjeni odlok v prvem branju sprejeli maja, drugo branje pa je bilo predvideno tretjega julija. V vmesnem času se je oblikovala Iniciativa za pravični komunalni prispevek, ki vztraja pri svojih zahtevah, naj bo »višina komunalnega prispevka pravična (primerljiva s prispevkom naših sokrajanov in občanov v ostalih občinah) in taka, da jo bomo vsi občani zmogli plačati«. Župan. mag. Miha Ješe je nato dejal, da bodo iz več razlogov (med drugim zato, ker v kratkem pričakujejo odločbo t. i. osmega razpisa o morebitnem dodatnem sofinanciranju) odlok sprejemali v začetku septembra. Zato je za mnoge sledilo presenečenje, ko je z obrazložitvijo, da je občina v skladu s področno zakonodajo dolžna v roku pol leta od sprejetja občinskega podrobnega načrta (OPN) sprejeti tudi program opremljanja, sklical izredno sejo za deseti julij. Grožnje onemogočile sejo? Omenjena iniciativa je poslala dvanajst strani dolgo protestno pismo, ki ga je podkrepila s preko tisoč štiristo podpisi občanov. Dan pred napovedano sejo je slednjo župan preklical, obvestilo o preklicu pa naslovil 'Grožnje onemogočile sejo'. V njem je zapisal: »Seja … je odpovedana, ker ni bilo mogoče zagotoviti zadostne prisotnosti svetnic in svetnikov. Številni svetniki in svetnice občinskega sveta so nas obvestili, da jih na napovedano izredno sejo ne bo oz. da raje ne pridejo. Skupine občanov so v preteklih dneh na domu nenapovedano obiskovale svetnice in svetnike v zvezi s tematiko odloka o opremljanju stavbnih zemljišč. Občina Škofja Loka pa si bo še naprej prizadevala za pravičen komunalni prispevek, ki bo enakomerno obremenil vse naše občane in občanke in ne bo izrazito v korist samo ene skupine občanov.« Pojavili so se tudi pomisleki, da so se svetniki premislili zaradi državnozborskih volitev, ki so bile trinajstega julija, saj da bi sprejemanje odloka lahko vplivalo na izid. Župan je sklical novinarsko konferenco, na kateri je natanč- neje obrazložil razloge za odpoved seje: »Občinska uprava škofjeloške občine je skupaj s pripravljavcem družbo Locus pripravila kvaliteten odlok za odmero komunalnega prispevka. V odloku je predvidena pravična odmera za posamezne komunalne ureditve, ki skladno z zakonom upošteva dejanske stroške izgradnje, pridobljena nepovratna evropska in državna sredstva, že plačane prispevke sedanjih in novih uporabnikov in občinska sredstva v odvisnosti od velikosti neto tlorisnih površin in velikosti gradbene parcele … Zaradi pritiska in nadlegovanja svetnic in svetnikov s strani posameznih skupin občanov in dopustov danes ne moremo zagotoviti potrebne sklepčnosti, zato je bila seja občinskega sveta odpovedana. Odlok zato v iztekajočem mandatu sedanjega sklica občinskega sveta verjetno ne bo sprejet in bo za sprejem počakal naslednji občinski svet. Kot župan sem naredil vse, da bi odlok sprejeli že sedaj in zagotovili stanje ,skladno z zakonodajo.« Župan je še dodal, da je bila vodstvom krajevnih skupnosti jasno predstavljena finančna struktura projektov in finančna situacija občine, »ki je največjo investicijo v zgodovini, ki jo mora dokončati v treh letih in bo služila vsaj trem generacijam, začela z več kot 80-odstotno izčrpanim kreditnim potencialom. Prav tako je bilo predstavljeno, da bi dodatno sofinanciranje investicij v kanalizacijo, ki jih po zakonodaji financirajo uporabniki, pomenilo v naslednjih dveh letih zmanjšanje oziroma ukinitev vseh težko pridobljenih pravic in ugodnosti občanov«. Kljub trenutnemu stanju, ko odlok še ni sprejet, se bodo občani lahko priključili na komunalno omrežje, komunalni prispevek pa bodo plačali po sprejetju odloka. Novograditelji pa bodo do sprejetja občinskega lahko plačali po državnem odloku. Načrtovani komunalni prispevek je med občani povzročil veliko ogorčenja. Zato bo odlok sprejemal naslednji občinski svet. kov, temveč da so jim predstavili svoja stališča in da je očitno pri njih »prevladal razum«. »Iniciativa je pomisleke in dvom v predstavljene številke obračunskih in skupnih stroškov osebno predstavila občinskim svetnikom, saj smo ocenili, da je osebni stik boljši način za lažje razumevanje podanih dejstev. Vsem svetnikom, ki smo jih obiskali, smo dali protestno pismo z dopisom, v katerem smo predstavili dejstva, ki so nas prisila v dvom o pravilnosti izračuna ter posledično o višini komunalnega prispevka. Vsakega od obiskanih smo prosili, naj nam ne verjame na besedo, temveč naj se sam prepriča o pravilnosti naših trditev, kakor tudi o moralnih in pravnih posledicah glasovanja o odloku, temelječem na zavajajočih oz. nepopolnih podatkih. Zbrali več kot tisoč štiristo podpisov Predstavnika omenjene civilne iniciative Pia Delalut in Rolando Kranjec sta zatrdila, da ni šlo za nadlegovanje svetnic in svetni4 Člani iniciative smo delovali in še delujemo v imenu vseh novih priključnikov, ki smo podpisali izjavo, da nasprotujemo predlagani oderuški višini komunalnega prispevka. Teh podpisov je tisoč štiristo in ne gre za 'skupino' posameznikov', kot to sedaj hoče prikazati župan. Nikomur tudi nismo grozili … Želimo pravičen odlok za obračun komunalnega prispevka, ki bo v grobem temeljil na verodostojnih številkah ter upošteval pretekla vlaganja občanov v izgradnjo komunalne opreme ter upošteval okoljsko dajatev, ki smo jo do sedaj že plačali, in ne bo bremenil našega premoženja, če komunalnega prispevka ne bi zmogli plačati,« so med drugim zapisali člani Iniciative za pravični komunalni prispevek. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2014 Mora biti komunalni prispevek v Škofji Loki res med najdražjimi v državi? Osnovni problem, ki se ponavlja ves čas našega boja za pravičen komunalni prispevek, je nedostopnost informacij ter ignorantski odnos župana in njegove ekipe. Nepravilnostim, na katere opozarjamo župana, občinsko upravo in občinske svetnike že več kot leto dni, še kar ni videti konca. Da je nekaj hudo narobe, nam je bilo jasno tisti trenutek, ko so občani iz Vincarij prejeli odločbe za plačilo komunalnega prispevka za kanalizacijo. Zneski na odločbah so bili tudi do štirikrat višji, kot so jih za enako storitev prejeli krajani Sv. Duha, zato smo od občine zahtevali pojasnilo, pri tem pa naleteli na številne čudne in zelo zaskrbljujoče zadeve. Županova ekipa noče ali ne zna dati na mizo dejanskih številk, iz katerih bi se dalo razbrati, kolikšen je v resnici strošek izgradnje nove kanalizacije – kolikšen del sredstev je občina prejela iz evropskih skladov, kolikšen del je primaknila država, kolikšen občina in koliko bi morali na koncu plačati uporabniki sami. Dobili smo občutek, da nekaj skrivajo, zato smo zahtevali vpogled v podatke. Kljub temu da imamo občani pravico do teh informacij javnega značaja in tudi informativnih izračunov, ničesar od tega še vedno nismo dobili. Zanimivo je, da so končni obračunski stroški znani, podlage po projektih zanje pa še vedno neznanka! Na kakšen način so potemtakem sploh uspeli izračunati višino komunalnega prispevka?! Župan se v medijih zelo rad pohvali, da je nam uporabnikom namenil 75-odstotni popust. Človek bi bil seveda vesel takšne velikodušnosti, a kaj, ko je to samo pesek v oči javnosti! Ko smo preučili program opremljanja, ki predstavlja podlago za sestavo odloka, smo zasledili jasen zapis, da nam občina zaračuna kar enainšestdeset odstotkov skupnih stroškov izgradnje kanalizacijskega omrežja in ne le petindvajset odstotkov. Sprašujemo se, ali župan namerno zavaja ali pa mu sicer dokaj preprosta matematika predstavlja nerešljivo uganko – po letu dni njegovega poigravanja z nami nam vsekakor res ni več do šal in smeha. V oči bode tudi dejstvo, da občina za izgradnjo kanalizacijskega omrežja iz občinskih sredstev ni prispevala ničesar. To pomeni, da je celoten preostanek investicije prevalila na breme nas, občanov. Župan to celo javno prizna, čeprav ve, da je takšno početje v nasprotju z veljavno zakonodajo. In kot da to še ni dovolj, so na občini v osnovo za izračun porinili tudi vse stroške obnove že delujočega sistema, kar je po veljavni zakonodaji tudi nezakonito. Če je do sedaj naša kanalizacija le blago smrdela, pa zdaj iz nje že močno zaudarja! To je dal vedeti celo župan sam, ko je javno izjavil, da so na občini skupne in obračunske stroške za ceste določili na pamet. Kako je to sploh možno?! Pred seboj imajo vse račune za opravljena dela, pa vendar zneske določajo kar 'na pamet'! Kam in pred kom se je pamet tukaj skrila? Občina dodatno zavaja občane s podatkom o povprečni višini komunalnega prispevka, ki naj bi znašal 2600 evrov. Dejansko je tudi po zadnjem predlogu povprečen komunalni prispevek za kanalizacijo enormno visok, kar 3500 evrov (povprečna NTP je 305 kvadratnih metrov in povprečna parcela 1018 kvadratnih metrov). To je trikrat več, kot so plačevali naši sokrajani in dvakrat več, kot plačujejo občani sosednje občine Kranj. In da bo slika še lažje razumljiva: vsi občani, ki še nismo priključeni na kanalizacijsko omrežje (ker slednje pač ne obstaja), že vsa leta plačujemo desetkrat višjo okoljsko dajatev kot ostali, ki že leta uporabljajo javno kanalizacijo. To pomeni, da smo v tem času že plačali od 2500 do 3500 evrov na objekt. Poleg tega smo zgradili lastne greznice oz. male čistilne naprave, kar ni zanemarljiv strošek. V večini slovenskih občin župani svojim občanom želijo olajšati življenje, zato takim uporabnikom priznajo popust za pretekla vlaganja. V Škofji Loki pa župan o tem noče niti slišati. V svoji vnemi je šel celo tako daleč, da je, kljub lastnim ugotovitvam, da vsaj deset odstotkov bodočih uporabnikov nikoli ne bo zmoglo plačati komunalnega prispevka, petindvajset odstotkov pa zelo težko, pripravil načrt odplačevanja, ki predvideva vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo. Po domače: »Kdor ne bo zmogel plačati, mu bo občina zarubila hišo in jo prodala na dražbi!« Župan po našem mnenju ne deluje v dobro občanov. Župan ni lastnik občine, ampak le izvoljeni predstavnik, kateremu je zaupano krmilo v dobri veri, da bo varno, predvsem pa z mislijo na vse občan- ke in občane, krmaril skozi mandat. Izsiljevanje nemoralno visokega plačila komunalnega prispevka pod grožnjo rubeža premoženja kaže povsem drugačno sliko o njem, kot nam jo je risal o sebi v času svoje predvolilne kampanje. Zato v svojih zahtevah ostajamo neomajni. Plačati želimo komunalni prispevek, ki bo zares pravičen do vseh občanov, ki že živimo v Škofji Loki in ga bomo zmogli plačati – to pomeni v povprečju največ tisoč evrov na uporabnika. Iniciativa za pravičen komunalni prispevek s tisoč štiristo podpisanimi občani (številka še narašča) http://www.iniciativapkp.com Iščemo raznašalce Loškega utripa na območju Železnikov in Škofje Loke. Pišite na: [email protected] 5 Avgust 2014 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Razpis za oddajo plinovodnega omrežja predvidoma avgusta Kmalu znan izvajalec zimske službe – Manjše otroško igrišče na Nunskem vrtu še letos, pred stavbo upravne enote pa leta 2016 – Malo kanalizacijsko omrežje ali mala komunalna čistilna naprava? – Na področju kanalizacije ne bo prišlo do izpada investicij, temveč 'zgolj' do zamika; razlog so finančna sredstva Kdaj boste objavili razpis za prodajo oziroma oddajo plinovodnega omrežja? Ali bo še v letošnjem letu in kolikšen znesek pričakujete? Razpis mora biti obvezno objavljen še v letošnjem letu. Z njegovo objavo sicer zaradi cenitve plinovodnega omrežja nekoliko zamujamo, objavo razpisa pa predvidevamo v avgustu. Vrednost težko napovem, odvisna bo od ponudnikov. Ko že govoriva o razpisih … Kdaj bo znano, kdo bo izvajalec zimske službe? Razpis za izvajalca zimske službe je že zaključen, komisija mora dati še zadnje potrditve, potem bo pa šel predvidoma na septembrsko sejo v potrditev občinskemu svetu. Za enega od sklopov letnega vzdrževanja pa izvajalec še ni izbran, saj zaradi previsoke ponudbe še vedno potekajo dogovori V enem od intervjujev v Loškem utripu ste dejali, da novo otroško igrišče pri upravni enoti ne bo urejeno v letošnjem letu. Kdaj ga prebivalci starega mestnega jedra oz. mali nadobudneži lahko pričakujejo? V dogovoru s krajevno skupnostjo bomo uredili eno manjše otroško igrišče v starem mestnem jedru na Nunskem vrtu do sredine septembra. Žal je igrišče pri stavbi upravne enote finančno prezahtevno in računamo, da bo le-to zgrajeno v letu 2016. Ostaniva pri najmlajših. Ali sedaj kaj bolj konkretno lahko rečete, kje in kako boste reševali povišan vpis otrok v vrtec? V zadnjem intervjuju ste kot možnosti omenjali enote v Retečah in Bukovščici. Ti dve različici sta še vedno odprti, vendar gotovo ne bosta urejeni do začetka šolskega leta. Povišan vpis otrok v vrtec bomo urejali, potem ko bosta oba objekta energetsko sanirana. Ravno sedaj poteka energetska sanacija obeh omenjenih objektov v Retečah in Bukovščici. Na nas se je obrnil starejši prebivalec, ki doma ne uporablja računalnika in posledično ne interneta. V novem, tiskanem imeniku je želel poiskati telefonsko številko Sokolskega doma, pa je po številnih različnih poizkusih ni našel. Čeprav si danes skorajda ne moremo več zamisliti življenja brez interneta, pa nekateri brez njega še vedno lahko živijo brez težav, zato je prav, da se ne pozabi na tiste, ki prisegajo na klasiko. Zadeva je preprosta. Sokolski dom nima svoje številke, ker ni svoja organizacija. Kdor se zanima za dogajanja v Sokolskem domu, lahko pokliče številko Občine Škofja Loka 04/511 23 00 oziroma Kina Sora 04/7512 10 78, ki Sokolski dom že vrsto let upravlja, in si lahko pridobi vse informacije. Uslužbenko, ki koordinira dogodke v Sokolskem domu, pa lahko občani dobijo na telefon 04/511 23 12. Informacije so dostopne po internetu, prav tako pa morajo biti dosegljive tudi na klasičen način. Na ogledu posodobljene centralne čistilne naprave Škofja Loka (Foto: K. Š. K.) skih omrežij ali malih komunalnih čistilnih naprav. Do sedaj smo izvedli vse predstavitve, razen v dveh zaselkih. Ti dve predstavitvi bosta konec avgusta, potem se bodo do konca leta občani na podlagi predlaganih tras in jasnih predračunov odločili, na kakšen način bodo uredili čiščenje odpadnih voda v svojih zaselkih. V naslednjem letu predvidevamo izdelavo projektov. V letih 2016– 2017 lahko začnemo s postopno gradnjo. Zaradi tega prebivalcem predlagam, naj še nekoliko počakajo z nakupom malih komunalnih čistilnih naprav. Kdor pa si seveda želi in je že zdaj prepričan, da je to zanj najbolj optimalna rešitev, je razpis odprt, denarja je dovolj in prepričan sem, da tudi v letošnjem letu ne bodo koriščena vsa razpoložljiva sredstva. Pridobijo lahko do petnajst odstotkov vrednosti male komunalne čistilne naprave oz. največ petsto evrov. Objavljen je razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav za letošnje leto, ki je odprt do petnajstega septembra. Komu je namenjen, kolikšen je znesek ter pod kakšnimi pogoji ga lahko pridobijo? Kakšen je bil odziv do sedaj? Ta razpis je bil objavljen tudi v lanskem letu. Odziv sicer zaenkrat ni velik, saj našim občanom predlagamo, da še počakajo. V manjših zaselkih potekajo predstavitve malih kanalizacijskih omrežij, na podlagi katerih se bodo občani lahko odločili in dogovorili o načinu odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ali bodo šli v izgradnjo manjših kanalizacij- Objavljena je prednostna lista za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem. Koliko stanovanj naj bi podelili še v letošnjem letu? Ali bo ta lista sedaj veljavna, dokler se ne izprazni (na njej je 71 prosilcev)? Kaj pa če se pojavi nov občan, ki potrebuje takšno 6 stanovanje? Dejansko se nam je ta razpis zelo potegnil. Predvidevali smo, da bo v enem letu končan, zaradi potrebnih dopolnitev in preverjanj pa poteka že drugo leto. Skupaj bo razdeljenih šest stanovanj, od tega so tri že zasedena. Na ostala vprašanja pa v tem trenutku ne morem odgovoriti, saj bo to stvar naslednje občinske uprave. Ker najbrž v tem mandatu ne bo sprejet odlok za odmero komunalnega prispevka, bo v proračunu 2014 luknja v višini 3,8 milijona evrov. Prosim, da konkretno navedete, kaj to pomeni: kateri projekti bodo izpadli in kateri bodo prestavljeni? Izpadel ne bo noben projekt, ki je predviden in ki ga moramo izvesti. To pomeni, da bodo s krajšim časovnim zamikom narejena vsa kanalizacijska omrežja. Bistveni razlog zamika je predvsem pomanjkanje finančnih sredstvih. V letošnjem letu smo šele v juliju začeli dobivati prva plačila nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Običajno smo prve prilive iz tega naslova dobili že sredi februarja, tako da imamo trenutno izpad v višini dobrega milijona evrov. Poleg tega čakamo na rezultate Avgust 2014 osmega razpisa za nepovratna sredstva, ker imamo trenutno na aglomeracijah v Retečah, Godešiču in v Puštalu predvidene izgradnje oziroma posodobitve in nadomestne gradnje tudi določenih vodovodnih vodov, ne samo kanalizacije. Tudi zaradi neizdanih odločb za komunalni prispevek bo prišlo do zamika investicij. Kako bližajoče se volitve vplivajo na delovanje občinske uprave? Vemo, da je bilo v preteklosti tik pred volitvami precej pritiskov na občinsko upravo, zato smo se mi odločili, da od petega aprila dalje ne podpisujemo oziroma ne sklepamo več zadev, ki bodo zadevale naslednji mandat. Na ta način ne bomo obremenili naslednje občinske uprave s projekti, na katere sama nima vpliva. Sam sem se srečal s precej zadevami, ki so bile podpisane bodisi septembra 2010 ali pa v zadnjem mesecu pred volitvami leta 2006. Večinoma so to zadeve, ki so sprocesirane po skrajšanem postopku, zato niso dovolj premišljene, velikokrat so izpeljane pod pritiskom in lahko neupravičeno posegajo v breme javnega interesa. Zasebni interes skuša torej izpodriniti javni interes. Izjema je bil seveda komunalni prispevek, ki smo ga že nekaj mesecev pripravljali in smo ga na vsak način skušali spraviti v zakonske okvire; to se pravi, da bi bil sprejet še do 21. julija – v šestmesečnem roku po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN). Ker zadeve ni bilo mogoče izpeljati, bo počakala na naslednji mandat. Klavdija Škrbo Karabegović Najem kozmetičnega salona Na Trati oddamo v najem opremljen kozmetični salon z zagotovljenimi parkirnimi prostori. Informacije: 04/51 55 880, [email protected] od 7 do 16 let od 7 do 16 let od 5 do 12 let 7 od 5 do 12 let Avgust 2014 Prejeli smo iz OO LDS Škofja Loka Pravični komunalni prispevek Imamo občino, ki ima župana in podžupane zadolžene za posamezne projekte in področja. Imamo občino, ki izvaja projekt desetletja, izgradnjo komunalne infrastrukture, kot sta vodovod in kanalizacija s čistilnima napravama. Imamo pridobljena evropska sredstva, nimamo pa pobranega lastnega prispevka občanov. Kot predsednik odbora občinskega sveta za gospodarjenje z nepremičninami, opremljanje stavbnih zemljišč in stanovanjsko gospodarstvo se že kar nekaj mesecev ukvarjam z problematiko pravičnega komunalnega prispevka. Prvič sem se srečal z predlogom za odlok o komunalnem prispevku za območje Vincarij. Predstavljen nam je bil s strani odgovornih kot primerna rešitev. Odbor je odlok obravnaval, tehtal argumente in ga na koncu priporočil občinskemu svetu v sprejem. A do seje so se odgovorni premislili in župan je odlok umaknil z dnevnega reda! V kratkem bo ponujena, boljša, strokovna in bolj pravična rešitev. Načrtujejo svoje obveznosti in dopuste! Glede na javne izjave župana, nov zasuk, naj seje ne bi bilo do jeseni. Občina potrebuje denar, zakonski rok bo prekoračen. A sledi nov poskus, koalicija je soglasna, sklicana je izredna seja teden dni po napovedanem datumu, z eno samo točko o komunalnem prispevku. Skličem odbor in posvetovanje s predstavniki krajevnih skupnosti. Odbor je odlok potrdil z pripombami in z glasovi predstavnikov koalicije, ki jim ni vseeno, kako bo z projektom kanalizacije in vodovoda. Politično je vroče in napeto, civilna iniciativa pritiska z svojimi argumenti, bližajo se še državnozborske volitve v nedeljo. Kolegij župana in podžupanov, na katerem sem bil prisoten kot predsednik odbora občinskega sveta. Podžupan Strah kot odgovorni za celoten projekt kanalizacije in vodovoda predstavi nova dejstva: SDS ne bo zagotovil glasov in udeležbe na izredni seji občinskega sveta! Premislili so se od ponedeljka zvečer, ko je njihov predstavnik odlok podprl, do srede zjutraj! Krasno koalicijsko usklajeno, župan bo kriv, Odboru in občinskemu svetu je bil predstavljen osnutek odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in o merilih za odmero komunalnega prispevka za območje škofjeloške občine. Upošteval je, da imamo eno območje za celotno občino, torej ljudje niso krivi, kje je občina pridobila evropska sredstva in kje ne. Po argumentih je koalicija odlok potrdila na odboru in v prvi obravnavi na občinskem svetu. Beležimo burne reakcije občanov, ki zahtevajo pravičen komunalni prispevek. Odgovorni premlevajo odlok in ga odboru pripravijo kot predlog za dokončno sprejetje na občinskem svetu. Na neuradnih posvetovanjih na odbor občinskega sveta, ki ga vodim, pade naloga, da se poskuša najti sprejemljiva rešitev za občino in za ljudi, ki bodo komunalni prispevek plačali. Težka naloga saj so predlogi daleč vsak k sebi! Ljudje želijo plačati, ampak pravično in dokazano številko. Občinski svetniki v skladu z napovedmi pričakujejo izredno sejo, posvečeno tej tematiki, da bi zadevo razrešili. 8 ker zadeva ni usklajena, SDS pa bo pridobil volilne glasove v nedeljo. A je komu mar za občino? Zakaj ni župan odstavil podžupana Straha, odgovornega za projekt, ki ga je hudo izigral? Seja je bila odpovedana, odlok o komunalnem prispevku čaka na sprejem, na zakonski rok se požvižgamo. Že razposlani amandmaji NSi so ostali v zraku. Nihče ne ve, kakšna je bila resnična volja svetnikov, kolikšna bi bila udeležba, saj svetnikov ni nihče klical, ali pridejo ali ne. Kakšen odlok bi bil sprejet na izpeljani seji, ne ve nihče, saj so svetniki pripravljali amandmaje, ki bi lahko zagotovili pravičen komunalni prispevek za vse občane. Torej je junak tisti, ki revidira in kritizira vse delo v preteklosti, vodenje projekta kanalizacije pa izrablja zgolj za politično predstavo. In kdaj bomo sedaj odločali o pravičnem komunalnem prispevku, pred ali po lokalnih volitvah? Jože Galof, predsednik odbora in občinski svetnik občine Škofja Loka Avgust 2014 Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka Odlok o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka naloga naslednjega mandata V SDS Škofja Loka smo v povezavi s sprejemom odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje škofjeloške občine prisluhnili pobudam lokalnih iniciativ in menimo, da Gregor Hostnik ni realno pričakovati, da bi občinski svet v tem času do zaključka mandata sprejel omenjeni odlok v drugi obravnavi. in komunalna ureditev Spodnjega trga – ugotovitve zunanjih revizij in pravnih mnenj) še dodatno otežuje trenutno izvajanje vseh nujnih in zadanih investicij. Pri tem je treba maksimalno izkoristiti vmesni čas do nove sestave občinskega sveta jeseni letos in se dodatno osredotočiti na strokovni pregled pobud javnosti in argumentov za izboljšavo trenutnega predloga odloka. V zvezi s tem še niso bile izkoriščene vse možnosti za sprejemljivejši prispevek vseh priključnikov na območju občine. zavedamo resnosti finančnega položaja škofjeloške občine, ki zaradi največjih investicij v njeni zgodovini s težavo premaguje vse obveznosti in projekte na lokalni ravni. Pri tem ji zadolžitev, negospodarno in protizakonito ravnanje prejšnjega mandata (zadolžitev občine v višini 13,3 milijona evrov v obdobju 2007– 2010, tudi zaradi netransparentno vodenih projektov – športna dvorana Trata, Sokolski dom Likvidnost občinskih financ zaradi odloga sprejema samega odloka ne bo ogrožena, v povezavi s tem tudi ne bo potreben rebalans proračuna za letošnje leto. Vsekakor pa se 9 V SDS Škofja Loka bomo še naprej sledili širšemu javnemu interesu in iskanju kompromisnih variant za pravičnejši in sprejemljivejši komunalni prispevek. Gregor Hostnik, občinski svetnik občine Škofja Loka Avgust 2014 Brez grobih poseganj Idejni projekt za ureditev protipoplavnih ukrepov na območju Puštala je pripravljen. V njegovem prvem planu je protipoplavna zaščita območja, ki je hkrati tudi podlaga za ureditev športno-rekreativnih površin. Kdaj bo prišlo do realizacije, je v tem trenutku težko napovedati. »Predvsem nismo želeli, da bi bila protipoplavna zaščita izvedena v obliki visokih škarp in betonskih zidov, torej grobih posegov v ta prostor. Pravzaprav smo želeli, da bi bila protipoplavna zaščita osnova, na kateri bi lahko uredili rekreativno-športno področje in s tem izkoristili naravne danosti območja,« je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik. Občina Škofja Loka je pred časom izvedla javni natečaj Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditev obrežja obeh Sor. Sestavni del tega natečaja je bil tudi ureditev Puštala. Natečaj je bil v tem delu anketni, ker je naročnik želel preveriti ustreznost programov. Glede na predlagane rešitve je občina v sodelovanju s prvonagrajeno ekipo, ki sta jo sestavljala tudi strokovnjaka vodarske in krajinarske stroke, pripravila idejno rešitev. »Prevladal je predlog, da se protipoplavni nasip pelje ob vodotoku. Nasip je ozelenjen in v najvišjem delu doseže višino maksimalno 1,5 metra. Na območju kopališča se nasip razširi v sistem teras v različnih nivojih, najvišji nivo je na koti zdajšnjega objekta, potem se pa preko sistema različnih teras spusti do vode. Torej te terase služijo kot razlivno polje v primeru poplav, sicer pa imamo tu ureditve za športne oziroma rekreativne namene. Tako je na eni terasi predvideno igrišče na mivki, na drugi bi lahko bila otroška igrala, zadnja terasa je namenjena poležavanju kopalcev. Tukaj ni predvidenih kamnitih opornih zidov, nobenih skalometov, podlaga je zatravljena in gručasto zasajena z drevjem in grmičevjem. Predvidena sta prostor za parkiranje manjšega števila avtodomov in manjši prostor za šotore. Glavni dostop do vseh rekreativnih površin bi bil v najnižjem delu, ki je spet prost, zato da se lahko voda razlije. Del ob cesti je dvignjen na višino osemdeset centimetrov, to je na višino že postavljenega objekta. Predviden je bolj prijazen, urejen dostop do vode, tudi za hendikepirane osebe; hkrati pa bo del namenjen za bolj varno kopanje, predvsem za otroke. Namen gručaste zasaditve visokih dreves je, da voda lažje odteka in da v poletnih mesecih ta drevesa nudijo senco. Celotna ureditev bo sonaravna,« je konkretno ureditev obrazložila Bernikova. 10 Časovnica in ocenjeni stroški Idejni projekt je v nadaljevanju treba uskladiti z vsemi nosilci urejanja prostora in z lastniki zemljišč. »V letošnjem letu bi morda lahko začeli s pridobivanjem teh pogojev in mnenj, tako da bi mogoče celo lahko do konca leta pripravili vso dokumentacijo, potrebno za gradnjo. Skozi ta proces se bo tudi izkazalo, ali je potrebno gradbeno dovoljenje ali ne. Imamo že približne ocene stroškov, potem pa bi, seveda glede na razpoložljiva sredstva v občini Škofja Loka, lahko pričeli z gradnjo. Seveda bo treba urediti lastniška razmerja z lastniki zemljišč, zato smo jim projekt že predstavili in z njimi pričeli pogovore. Naj ponovno poudarim, da bi protipoplavne ukrepe morala peljati država, a Avgust 2014 bi na ureditev Puštala čakali predolgo, zato smo iniciativo prevzeli na občini. Kljub temu se bomo trudili pridobiti kakršna koli dodatna sredstva za izvedbo tega projekta,« je pojasnila Bernikova. Želja je bila namreč, da bi protipoplavne ukrepe na območju Puštala uredili še letos, sedaj pa se to pomika v prihodnost. Razlog tiči v sredstvih. Ocenjena vrednost izključno protipoplavnih ukrepov je okoli tristo tisoč evrov, ureditev športno-rekreativnih površin pa še dodatnih sto tisoč evrov. Pri slednjih bodo finančno lahko sodelovali tudi privatni investitorji. Klavdija Škrbo Karabegović Doživite raj v Baru Raj Nedeljko Rodić se z gostinsko dejavnostjo v Škofji Loki ukvarja že deset let, pri tem pa mu zadnja leta pridno pomaga tudi njegov sin Vukašin Rodić z vzdevkom Vuke. Pred letom dni je Nedeljko ob kopališču v Puštalu odprl nov gostinski objekt in s tem dodatno oživil nekdaj zelo priljubljen del mesta. V Baru Raj lahko gostje izbirajo med raznoliko ponudbo osvežilnih pijač, med toplimi in hladnimi napitki ter sladoledom. »Med vikendi se lahko okrepčajo tudi s hrano. Zanje smo med drugim pripravili pice, ribe in solate,« je povedal Vuke. V simpatičnem lokalu, ki ga je zasnoval domačin, arhitekt Primož Žitnik, so vedno dobrodošli tudi kolesarji in pohodniki. Lokacija ob reki Sori je namreč odlična izhodiščna točka za pohodniški ali kolesarski izlet v okoliške hribe ali le za krajši oddih po naporni hoji ali kolesarjenju. Blizu bara, pod sencami drevesnih krošenj, najmlajše goste čaka tudi lepo otroško igrišče. Otroci se tako lahko brezskrbno igrajo na bližnjem igrišču, medtem ko njihovi starši v miru uživajo na leseni terasi s pogledom na Loški grad in okolico Škofje Loke. Prijazno 11 in simpatično osebje vabi v Bar Raj vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od 8. in do 23. ure. Oglasno sporočilo V zavetju zelene oaze ob reki Sori je Nedeljko Rodić lani odprl Bar Raj. Boljšega imena za arhitekturno dovršen gostinski lokal s pogledom na Loški grad in Škofjo Loko si Nedeljko ne bi mogel izmisliti. Bar se namreč nahaja na mirni in senčni lokaciji, stran od mestnega vrveža, in je idealno zatočišče pred poletno vročino. Avgust 2014 Obvoznica postaja realnost Še decembra lansko leto s(m)o številni Ločani trepetali za usodo poljanske obvoznice. In kot bi vsi trije dobri možje, ki razveseljujejo v decembru, združili moči, se je zgodba končno začela odvijati v pravo smer. Kaj vse so v tem času izvajalci uspeli narediti in kako trenutno potekajo dela, smo si pogledali tudi na terenu. Za dokončanje izgradnje druge in tretje etape poljanske obvoznice je bila izbrana Gorenjska gradbena družba s partnerjema OHL ŽS in Iskra Sistemi. Po podpisu pogodbe so v letošnjem letu stekla tudi gradbena dela, in sicer s pospešeno hitrostjo, saj se rok za dokončanje obvoznice, v kolikor ne želimo vračati evropskih sredstev, neusmiljeno približuje. Naj spomnimo, obvoznico morajo dokončati do pogodbenega roka, ki je avgusta prihodnje leto. Ogled gradbišča Na gradbišču so zabrneli stroji, ne samo v predoru, temveč tudi na delu od predora do Zminca. 25. april pa je bil na simbolni ravni izredno pomemben za projekt poljanske obvoznice. Ta dan so natanko ob dvanajsti uri prebili predor pod Stenom. Zasijala je torej luč na koncu predora. Od takrat do danes je bilo storjenega veliko dela. Koliko in kakšno je sploh videti gradbišče, smo si ogledali tudi sami v drugi polovici julija. Sprejel nas je odgovorni nadzornik za projekt poljanske obvoznice Luka Brenk. Na vprašanje, v kakšni fazi se nahaja projekt, nam odgovori, da so praktično vsi objekti v grobem že narejeni, glavnina del pa bo opravljena do konca letošnjega leta, nato pa sledi še finalizacija, torej robni venci, ograje ipd. Manjši mostovi so praktično Vhod v predor s severne strani. Vidimo robot za brizganje betona. (Foto: K. Š. K.) zaključeni, pospešeno delajo na mostu čez Poljansko Soro v Zmincu, ki bo dolg 202 metra; s polno paro pa delajo tudi na deviaciji v dolino Hrastnice nad južnim delom predora, saj želijo čim prej urediti promet v tej smeri. Predvidevajo, da bo cesta v Hrastnico urejena do konca septembra. Kar zadeva sam predor, je ta, kot smo omenili, prebit, delavci pa izvajajo izkop temelja in talnega oboka. Izvajalec se pripravlja na betonažo notranjega oboka. Predor je dolg 712,28 metra – gre za dolžino najdaljših stranic portala, poševnine. Rudarski del – izkopna dolžina predora pa je 647,63 metra. V teh dneh bodo zaključena tudi izkopna dela v reševalnem rovu, ki bo dolg 467,20 metra, torej dve tretjini predorske cevi. V avgustu bodo pričeli s pripravo finalnega obrizga in s polaganjem hidroizolacije tako v predoru kot v reševalni cevi. Na trasi dela enaindvajset, na objektih pa petintrideset delavcev, in sicer šest dni v tednu. V samem predoru v dveh izmenah po dvanajst ur dela štirinajst delavcev na izmeno vse dni v tednu, razen praznikov. Kako natanko potekajo dela v predoru, nam razloži odgovorni nadzornik za predor Roman Maček: »Ob prihodu na delovno Odvoz materiala iz reševalnega rova (Foto: K. Š. K.) Sveta Barbara v predoru pod Stenom – zavetnica rudarjev, kamnosekov, gradbenih delavcev in vseh tistih, ki delajo pod zemljo. (Foto: K. Š. K.) mesto delavcem najprej razdelimo delo, ki je odvisno od faze. V reševalnem rovu tako najprej uro do dve vrtajo, nato sledi miniranje, material v nadaljevanju morajo naložiti na tovornjake in odpeljati. Sledi faza reprofiliranja, polaganja armaturne mreže, vgradnja podpornih lokov TH 21 in nanos brizganega betona. V predoru delavci kopljejo temelj na levi in desni strani. Vsak dan izkopljejo en do dva temelja in ga tudi zabetonirajo. Delamo še portalno konstrukcijo na južni in severni strani predora, to je zunanji opaž za betoniranje portalne konstrukcije. Slednja je sestavljena iz brizganega be- Luč na koncu predora na južni strani (Foto: K. Š. K.) 12 Avgust 2014 Vhod v predor na južni strani. Zgoraj bo potekala cesta v dolino Hrastnice, ki naj bi bila odprta do konca septembra. (Foto: K. Š. K.) Trasa poljanske obvoznice v smeri proti Zmincu (Foto: K. Š. K.) Oporni zid na trasi obvoznice (Foto: K. Š. K.) Izgradnja 202 metra dolgega mostu v Zmincu (Foto: K. Š. K.) tona, lokov in armaturnih mrež.« Rok je realen Ugotavljamo, da dela potekajo po načrtu. Pripomnim, da je lepo slišati optimistične napovedi. Sogovornika me popravita, da ne gre za optimizem, temveč za realnost, kar je še bolj razveseljiva novica. Poudariti velja, da predor ni končan, ko so zaključena betonarska dela, sledita namreč še električna in strojna instalacija. »Vsak predor ima svoje možgane,« se slikovito izrazi Maček in tudi 'možgani' predora morajo biti zaključeni do 23. avgusta 2015. Na potek dela sicer vpliva tudi vreme, predvsem na trasi, na zemeljskih delih, medtem ko dela v predoru lahko potekajo neovirano. Ko smo si ogledali gradbišče, je sicer deževalo, a delavcev to ni oviralo. Odpravili smo se skozi predor in se na desni strani ozrli na kip sv. Barbare. Opazili smo, da so izkopane tudi vse niše, na vhodu je stroj brizgal beton. Odpravili smo se do reševalnega rova, ki v tistem trenutku še ni bil prebit. Delavci so vozili izkopani material. Vrnili smo se v predorsko cev in se sprehodili do izhoda na južni strani. V tistem trenutku so zaradi dežja dela na deviaciji proti dolini Hrastnice stala. Kasneje se zapeljemo po trasi obvoznice proti Zmincu. Občutek je dober. Delavci delajo oporne zidove, vidijo se nosilci za protihrupne ograje. Ogledamo si še most v Zmincu in se počasi vrnemo na severno stran predora. Primerno opremljeni, ne samo s fotoaparatom, diktafonom in pisalom, temveč tudi v škornjih in s čelado, poslušamo navodila obeh nadzornikov, ki sta za konec še prosila, naj se občani zaradi svoje varnosti ne zadržujejo na gradbišču, četudi takrat mogoče ne delajo, saj je slednje tako veliko, da se ga ne da v celoti zaščititi. Klavdija Škrbo Karabegović 13 Avgust 2014 Trije poslanci z Loškega Predčasne volitve v državni zbor, ki so bile trinajstega julija, so prinesle zmago Stranki Mira Cerarja (SMC). Na Loškem je bila ponovno volilna udeležba višja kot skupno v celotni državi, v državni zbor pa so se uvrstili trije kandidati. Udeležba in izidi glasovanja za Slovenijo Volilna udeležba v Sloveniji je bila slabih 52 odstotkov. Največ glasov je dobila SMC, in sicer približno 34,5 odstotka, sledila ji je SDS, ki jo je podprlo malo manj kot 21 odstotkov volivcev, DeSUS je prejel dobrih deset odstotkov, slabih šest odstotkov SD in Koalicija združena levica. V državni zbor se je uspelo uvrstiti tudi NSi, ki je prepričala približno 5,6 odstotka volivcev, in Zavezništvu Alenke Bratušek (ZAAB), ki ga je podprlo približno 4,4 odstotka volivcev. V državnem zboru bo tako sedelo 36 poslancev SMS, 21 iz vrst SDS, deset iz DeSUS, po šest iz SD in Združene levice, pet iz NSi, štiri iz ZAAB in dva pripadnika narodnih skupnosti. Škofja Loka V volilnem okraju Škofja Loka I, ki zajema škofjeloško občino, je bila volilna udeležba skoraj 58-odstotna. V volilni imenik je sicer vpisanih 18.500 volivcev. Slabih 32 odstotkov volivcev se je odločilo za SMC, dobrih 27 odstotkov pa za SDS. Z osmimi odstotki jim sledi Združena levica, skoraj 7,5 odstotka podpore je dobila NSi in dobrih šest odstotkov DeSUS. V poslanskih klopeh tako ostaja mag. Marko Pogačnik (SDS), pridružil pa se mu bo Miha Kordiš (Združena levica). volivcev, nekaj več kot šest odstotkov pa je dobila Državljanska lista, ki se prav tako ni uvrstila v državni zbor. V poslanske klopi bo tako sedel Žan Mahnič iz SDS, poslavljata pa se Mihael Prevc in Bojan Starman. Klavdija Škrbo Karabegović Bližajo se lokalne volitve. Predstavite se svojim volivcem. Pokličite 041 233 350 Poljanska in Selška dolina V volilnem okraju Škofja Loka II, ki zajema Poljansko in Selško dolino, je trinajstega julija glasovalo malo manj kot 59 odstotkov od 15.330 volivcev. Slednji so se odločali drugače od slovenskega povprečja, in sicer so največ podpore dali SDS (slabih 30 odstotkov). SMC je dobila 25,8 odstotka; SLS, ki se sicer ni uvrstila v državni zbor, pa dobrih devet odstotkov. Za NSi se je odločilo dobrih osem odstotkov 14 Avgust 2014 Odstranjuje tudi dušikove in fosforjeve spojine S prvim julijem je začela poskusno obratovati centralna čistilna naprava (CČN) na Suhi. Posodobljena in dograjena CČN Škofja Loka omogoča tudi tretjo stopnjo čiščenja, to je odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin. Na ogledu CČN, ki bo sedaj eno leto poskusno obratovala, se je škofjeloški župan mag. Miha Ješe ozrl na pomen projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter pri tem poudaril, da se dela nahajajo v zaključni fazi ter da gre za najbolj pomembno investicijo v zgodovini Škofje Loke. Predstavnica bodočega upravljavca Mojca Müller iz Loške komunale pa je pogledala v zgodovino in omenila nekoliko manj znano dejstvo, da smo bili v Škofji Loki že pred štiridesetimi leti ekološko osveščeni, saj smo leta 1974 imeli čistilno napravo, medtem ko je Ljubljana o njej začela razmišljati leta 1989. »Že leta 1984 smo znali pridobivati električno energijo iz odpadne vode. Kogeneracija v Škofji Loki je bila tako prva v takratni Jugoslaviji. Nova čistilna naprava pa bo čistila odpadno vodo za eno stopnjo več kot stara,« je poudarila Müllerjeva. V spomladanskem sklopu gradbenih del je izvajalec na CČN dokončal zadnjo fazo biološkega bloka, in sicer naknadni usedalnik. Dokončali so tudi izgradnjo upravne stavbe in dokončno obnovili obstoječo linijo blata, kamor sodijo zalogovniki blata, gnilišča, strojnice zalogovnika blata, strojnice gnilišč in plinohram. Izvajalec je dogradil še zadrževalni bazen deževnih voda, ki ublaži večje ekstremne dotoke v napravo. Novo Pogled od zgoraj (Foto: K. Š. K.) In ven priteče bolj prečiščena ter sveža voda … (Foto: K. Š. K.) je tudi terciarno čiščenje odpadne vode, ki ga na čistilni napravi pred izvedbo projekta ni bilo. Čistilna naprava je nemoteno obratovala ves čas njene nadgradnje in rekonstrukcije. Posamezne faze čiščenja odpadne vode pa so ob njihovih izgradnjah sproti vključevali v obratovanje. Posodobljena in dograjena CČN bo tako omogočala tretjo stopnjo čiščenja, to je odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin, prevzemala greznično goščo in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav, dosegala boljše parametre od predpisanih, povečala učinek Obnovili so obstoječo linijo blata, kamor sodijo zalogovniki blata, gnilišča, strojnice zalogovnika blata, strojnice gnilišč in plinohram. (Foto: K. Š. K.) čiščenja, kar pomeni, da bo v reko Soro odtekala bolj prečiščena in sveža voda. S tem bodo zadostili Tu se začne čiščenje odpadne vode … (Foto: K. Š. K.) 15 strogim okoljskim predpisom in standardom. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2014 Ob boku svojih vzornikov Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku je župan mag. Miha Ješe podelil naziv častnega občana Občine Škofja Loka dr. Francetu Štuklu. Slednji je požel dolge stoječe ovacije. Skoraj ni občana, ki ne bi poznal ali vsaj slišal za dr. Štukla, znanega poznavalca loške zgodovine ter življenja Ločanov nekoč in danes. »Z izdajami knjig in redno objavo prispevkov v Loških razgledih je poleg dr. Pavla Blaznika najbolj zaslužen, da je loška zgodovina tako obsežno popisana in s tem ohranjena za vse čase,« so med drugim zapisali predlagatelji. Dr. Štukl je s svojim 35-letnim neumornim delom pustil globok pečat v škofjeloškem zgodovinopisju. Prvih dvajset let službovanja je bil edini zaposleni, ki je skrbel za varovanje in ohranjevanje bogate arhivske dediščine na obsežnem škofjeloškem ozemlju. Kot njegovo avtorsko delo zato lahko štejemo vse strokovno delo, ki je bilo v škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana opravljeno do leta 1987. Hkrati mu je arhivsko gradivo, ki ga je strokovno urejal in popisoval, vseskozi ponujalo neizčrpen vir za njegovo raziskovalno delo. Tako je publicistična bera dr. Štukla zelo bogata. Obsega sedem samostojnih knjižnih monografij ter preko sto sedemdeset naslovov strokovnih člankov, referatov, recenzij, poročil, vodnikov idr., objavljenih v Loških razgledih, Arhivih, Kroniki in drugi strokovni literaturi. Osrednje mesto med njegovimi objavljenimi raziskavami zavzemajo tri monografije o hišah v Škofji Loki, njenih predmestjih in v Stari Loki, ki so izšle v letih 1981, 1984 in 1996. Leta 2004 je uredil in s komentarjem opremil očetove spomine in jih objavil v knjigi Iz mojega življenja. Leta 2011 pa je svoje obsežno umetnostnozgodovinsko, zgodovinsko in arhivistično znanje združil v interdisciplinarni monografiji Po poti kulturne dediščine. Dr. Štukl je bil tudi član Arhivskega društva Slovenije, ki mu je leta 2012 podelilo najvišje strokovno priznanje – Aškerčevo nagrado za življenjsko delo. Že od leta 1964 je dejaven v Muzejskem društvu Škofja Loka, ki ga je tudi imenovalo za svojega častnega člana. Zadnja leta se s predavanji redno vključuje v Dneve evropske kulturne dediščine. Njegova predavanja, ki jih nadgradi z anekdotami in loško govorico, so vedno odlično obiskana. Zaradi svojega izjemnega poznavanja loške zgodovine se nanj obračajo mnogi posamezniki, ki raziskujejo svoje rodbinske korenine ali širšo zgodovino domačih krajev in ljudi. Dr. Štukl jim vedno velikodušno priskoči na pomoč. Pogovor z dr. Štuklom ni nikoli dolgočasen. Poln je anekdot, zanimivih iskric, predvsem pa ima odličen dar, da dogodke iz zgodovine, iz katerih se lahko veliko naučimo, spretno aktualizira. Tako je bilo tudi pri najinem pogovoru, ki je minil, kot bi mignil, in prav težko je iz množice zanimivosti izluščiti tisto, kar je najpomembnejše. O dr. Štuklu bi lahko napisali knjigo (spominov, nemara?) in ne zgolj intervjuja … Častni občan Občine Škofja Loka dr. Franc Štukl (Foto: K. Š. K.) Ali lahko izpod vašega peresa v kratkem pričakujemo še kakšno presenečenje? Večjih projektov se zaradi zdravja ne morem več lotiti, nameravam pa objaviti eno krajše delo, ki je preobsežno za Loške razglede, in sicer dnevnik loškega župnika. Še naprej Naziv častnega občana Občine Škofja Loka je najvišje priznanje občine, ki ga je moč prejeti. Kaj vam osebno pomeni ta naziv? Zelo sem vesel, da so me Ločani, stari in mladi, opazili in me dali ob bok mojim vzornikom dr. Blazniku, profesorju Planini in Ivanu Omanu. Ali pa če pogledamo še nekoliko bolj nazaj, kar Ločani niti ne vedo – častna občana Škofje Loke sta bila tudi Bleiweis in deželni glavar Šuštaršič. bom ostal zvest Loškim razgledom. Spogledujem se še z objavo lastnih spominov, s katerimi se bo lahko spopadel tudi kdo drug, tako kot sem se jaz z očetovimi – nad njimi so bralci navdušeni in knjigo preberejo na dušek. Klavdija Škrbo Karabegović Obvestilo volivcem o oddaji podpore kandidaturi za župana in listi kandidatov za člane občinskih svetov Upravna enota Škofja Loka obvešča volivce na območju Upravne enote Škofja Loka, da lahko oddajo podporo kandidaturi za župana in listi kandidatov za člane občinskih svetov. Zbiranje podpor bo potekalo od ponedeljka 21. 7. 2014 do vključno srede 10. 9. 2014. Na katerega od številnih dosežkov, omenjenih v obrazložitvi, ste najbolj ponosni? Najbolj sem ponosen na sistem Knjige hiš, ki bi se ga, zaradi novih podatkov, lahko še nadgradilo in tudi računalniško obdelalo. Želim si, da bi nekdo moje delo peljal naprej. Navdušen sem nad svojo 'učenko' Petro Leben Seljak, ki podobno dela v Žireh. Na ta način namreč približamo pretekli čas sedanjemu. Kar ne morete si misliti, kaj korenine pomenijo ljudem, ki so jih izgubili! Volivci lahko svojo podporo oddajo osebno na sedežu Upravne enote Škofja Loka ves poslovni čas. Mag. Bojan Miklavčič, načelnik Obvestilo o razgrnitvi volilnih imenikov Upravna enota Škofja Loka obvešča volivce na območju Upravne enote Škofja Loka, da bodo splošni volilni imeniki za izvedbo rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov razgrnjeni na sedežu Upravne enote Škofja Loka, v Oddelku za upravne notranje zadeve v dneh od 10. 8. 2014 do vključno 19. 9. 2014. Kaj imate v Škofji Loki najraje? To je zelo težko reči. Pa vendarle, v Loki imam najraje, ko se sprehajam po njenih ulicah in opazujem kot tisti otroci, ki sodelujejo v Mali Groharjevi slikarski koloniji ter najdejo čuda kotičkov. Loka me vedno znova preseneti s svojimi tisočerimi detajli. Volivci lahko v tem času volilne imenike pregledajo in zahtevajo morebitne popravke. Mag. Bojan Miklavčič, načelnik 16 Avgust 2014 Konec meseca bo Škofja Loka postala Pisana Loka Pod okriljem Zavoda O bo od 21. do 30. avgusta potekal festival Pisana Loka. Organizatorji so si letos zastavili ambiciozen cilj: želijo, da Pisana Loka ne bo le skupek kulturnih dogodkov, ampak da bo Škofja Loka v času festivala postala pisano mesto. Programski vodja festivala Tine Hafner je pojasnil, da si organizatorji želijo, da se Pisana Loka vzpostavi kot povezovalna platforma, ki je po njegovih besedah nujno potrebna za razvoj festivala. »Problem Pisane Loke smo videli v tem, da je v vseh letih delovala zgolj kot ponudnik kulturnih vsebin. Mi hočemo to logiko obrniti, želimo si, da bi Pisana Loka postala skupnostni festival,« je letošnji cilj organizatorjev predstavil Hafner. Po njegovih besedah bo festival svoje ime upravičil šele potem, ko se bodo povezale različne organizacije, društva in posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturo in mladimi, ter skupaj nekaj naredili. Rezultat tega povezovanja je tudi letošnji program festivala, ki vključuje ure pravljic in lutkovne predsta- Glasbeni vrhunci Vrhunec letošnjega festivala bo koncert kultne skupine Laibach 29. avgusta na Loškem gradu. (Foto: Maja Slavec) ve za najmlajše, kino predstave, skejterski dogodek, kulinarične popoldneve in javne tribune. Na slednjih bodo sodelujoči kritično razpravljali tudi o tem, kakšen položaj bi morala imeti kultura v Škofji Loki in kakšen bi moral biti odnos občinskih oblasti do kulture. Glavni dogodki festivala bodo potekali v srednjeveškem ambientu Loškega gradu. Vrhunec letošnje Pisane Loke bo zagotovo koncert kultne skupine Laibach. Glede tega, kakšen spektakel pripravljajo, je bil Hafner skrivnosten: »Pustimo se presenetiti, že vnaprej pa lahko razkrijem, da bo obiskovalce na Loškem gradu nagovoril naš sokrajan, filozof Peter Mlakar.« Programski vodja festivala je še dodal, da so v prireditev skušali zajeti publiko različne generacije: »Začeli bomo s Klemnom Klemnom, ki ga po mojih izkušnjah pozna občinstvo od petnajstega do petinštiridesetega leta. Za njim bo nastopil Vasko Atanasovski, ki ga posluša predvsem srednja generacija, a ga poznajo tudi mlajši.« Na svoj račun bodo prišli še ljubitelji odbite elektronike, alter indie popa in bluesa, ob koncu festivala pa se bodo na Mestnem trgu predstavili še škofjeloški rock bandi. In še opozorilo za vse Škofjeločane: prvi dan festivala v mesto prihajajo posebni gostje, ki bodo marsikoga nekoliko vrgli iz tira. Luka Mlakar Ali ste vedeli ... , ... da Loški utrip berete že celih 18 let? 17 Avgust 2014 Dobimo se ob pol desetih Dobimo se ob pol desetih so dejavnosti za otroke od prvega do petega razreda, ki vsak dan od 9.30 do 12.30 potekajo v dveh skupinah. Prva skupina se zbira pred OŠ Ivana Groharja, druga pa pred OŠ Cvetka Golarja. Projekt Dobimo se ob pol desetih že dvajseto leto zapored organizirajo mentorji Društva prijateljev mladine. Otroci imajo na voljo športne dejavnosti, udeležujejo se ustvarjalnih delavnic, ki jih organizirajo mentorji ter Knjižnica Ivana Tavčarja, Loški muzej in Rokodelski center DUO. Enkrat tedensko imajo otroci na programu delavnice taborniških veščin. Letos so se udeležili tudi delavnice Unicefa, ki jo je v okviru projekta Knjižnica pod krošnjami organizirala Univerza za tretje življenjsko obdobje (ta deluje pod okriljem Društva upokojencev Škofja Loka). Program je pester in za vsakogar se kaj najde. Udeležba na delavnicah je za otroke brezplačna, vnaprejšnje prijave niso potrebne, pride pa jih vsako leto več. Letos jih je obiskalo že več kot 270 otrok, večina pa jih delavnice obiskuje vsak dan. Klavdija Rupar Manca, 11 let: »Najbolj mi je všeč v centru DUO, kjer ustvarjamo z rokodelci.« Nina, 7 let: »Najraje sem v telovadnici, kjer se igramo različne igre in se lahko obešam na gimnastičnih krogih.« Ivana, 6 let: »Najbolj uživam v druženju z ostalimi otroki, s katerimi se veliko igramo.« Loška skupina pri izdelavi zmaja Traška skupina v knjižnici Traška skupina v telovadnici 18 Avgust 2014 52. Čipkarski dnevi v Železnikih V Železnikih so predzadnji vikend v juliju potekali že 52. Čipkarski dnevi. Organizatorjem je sicer muhasto vreme namenilo nekaj dni prave poletne vročine, tako da je celotno dogajanje potekalo v tistem pravem vzdušju, kot ga je na Čipkarskih dnevih pričakovati. Železniki v času Čipkarskih dni postanejo mesto najrazličnejših dogodkov in prireditev, ki privabijo tako domačine kot obiskovalce z vseh koncev Slovenije. »Organizatorji smo napeli vse moči, da bi obiskovalcem ponudili čim bolj raznolik program«, je zagotovil predsednik TD Železniki Tomaž Weiffenbach. Čipkarski dnevi so za vami, kakšni so prvi vtisi? Organizatorji smo veseli obiska od blizu in daleč. Obiskovalci so najbolj pohvalili bogate razstave čipk in še nekaterih drugih ročnih spretnosti, za katere se vselej potrudimo. Ni lahko izbrati, katero izmed številnih razstav naj obiskovalec obišče, zato je z ogledom najbolje začeti kar pri Benedik in v Kulturnem domu Železniki ter pot nadaljevati do razstav pri Špendal in v Lovskem domu ter jo zaključiti v Galeriji Muzeja Železniki. Tudi ostali dogodki so bili dobro obiskani, predvsem zabavni program – v soboto je nastopila skupina Gadi, v nedeljo pa Ansambel Saša Avsenika. Ste v sicer dokaj ustaljeni program vnesli kakšno novost? Letošnja novost je bila ta, da smo Čipkarske dneve skrajšali za en dan, tako da je odprtje potekalo v petek. Še istega večera smo bili deležni vrhunskega koncerta, na katerem sta nastopila trio Kranjc in harmonikar Simon Razpotnik. Plnada je resnično kraj, na katerem vsak koncert resnično zaživi, saj je lepo obnovljena najstarejša hiša v Železnikih vrhunska kulisa za take dogodke. Zakonca Fajfar vedno z veseljem odstopita prostor, kjer se tako rekoč še dandanes piše zgodovina, zato se jima kot predsednik turističnega društva iskreno zahvaljujem. vanjem sta obiskovalce zabavala pihalna orkestra Alples Železniki in Limena glazba iz Lepoglave na Hrvaškem. Seveda so tekmovalke in tekmovalci nestrpno pričakovali razglasitev najboljših: med odraslimi je zmagala Marjeta Adam iz Logatca, v kategoriji otrok od prvega do petega razreda je prvo mesto zasedel Benjamin Jamšek iz Čipkarske šole Idrija, med otroki od šestega do devetega razreda pa je zmagala Mateja Čuk iz iste čipkarske šole. Po tekmovanju nas je pozno v noč zabaval Ansambel Saša Avsenika. Ne smem pozabiti omeniti, da so v okviru Čipkarskih dni – kot vsako leto – potekala različna tekmovanja. Športniki in drugi ljudje dobre volje so se pomerili v kolesarjenju, odbojki na mivki, tenisu, balinanju, kegljanju in taroku. Letos je prvič potekalo tekmovanje v šahu ter 'frtavkanju'. Na slednjem je slavila domačinka, devetletna Tina Šmid, ki je pometla s konkurenco. Po tekmovanju v 'frtavkanju' se je o tem veliko govorilo in je bilo mnogim žal, da se tekmovanja niso udeležili. Naj jih potolažim z novico, da bodo imeli možnost preizkusiti svoje spretnosti spet prihodnje leto. Sobota in nedelja privabita največ obiskovalcev. V čem so uživali letos? Razstave so bile odprte v soboto preko celega dne, popoldne so otroci uživali na Živžavu, kjer je nastopila pevka in animatorka Alenka Kolman, pozno popoldne pa je bila v Njivici nogometna tekma, na kateri so oženjeni premagali ledik nasprotnike. Pod večer je stari običaj pobiranje kranceljnev postregel z bogatim programom, ki so ga pripravili mladi, obiskovalci pa so si ga z zanimanjem ogledali. Ob mraku je ob svoji petintrideseti obletnici delovanja nastopil pihalni orkester Alples Železniki, potem pa nas je do zgodnjega jutra zabavala skupina Gadi. Vrhunec turistične in etnološke prireditve je vsekakor nedelja. Že zjutraj se je ducat udeležencev podalo po poteh rapalske meje na Soriški planini, ob desetih pa je bila maša za klekljarice in turistične delavce, sočasno pa zlata maša msgr. Franceta Dularja, ki je bil trinajst let duhovnik v Železnikih. Razstave so bile najbolje obiskane v nedeljo, saj Čipkarske dni obišče tudi precej tujih turistov. Ob dveh je izpred Mercatorja do plavža krenil tradicionalni klekljarski sprevod, uro kasneje pa se je začelo tekmovanje otrok in odraslih v klekljanju. Med tekmo- Kaj vam pri organizaciji vzame največ časa? Pri organizaciji vse ne teče vedno gladko. Največ časa nam vzame papirna vojna. Za zaporo ceste od štirinajste do petnajste ure, ko poteka klekljarski sprevod, je škofjeloška Spretni prstki mladih tekmovalk hitijo ustvarjati čim bolj dovršene čipke. (Foto: Andrej Tarfila) upravna enota od nas zahtevala štiriintrideset različnih dokumentov, kot so dovoljenja občine, direkcije za ceste, upravljavca cest, soglasij lastnikov, izjav organizatorja in podobno. Birokracija ne pozna meja, vse to pa za seboj potegne tudi visok strošek, ki ga je treba plačati že pred pridobitvijo dovoljenja. Zato organizatorji razmišljamo, da bi sprevod organizirali le na nekaj let. Vam zdaj misli uhajajo že k naslednjim Čipkarskim dnem? Ne gre drugače (smeh). Seveda že razmišljamo, kaj ponuditi za 53. Čipkarske dni, kaj dodati, kaj odvzeti. Dejstvo je, da bodo. V kakšni obliki, pa je predvsem stvar pripravljenosti prostovoljcev. Odlično bi bilo, če bi uspeli obuditi še katerega izmed starih običajev, da se le-ti ne pozabijo. Pa mogoče čipki posvetiti še več pozornosti. Ne samo na Čipkarskih dnevih, ampak vse leto. Turistično društvo Železniki je aktivno v vseh obdobjih leta. Vsekakor se trudimo. Letos nas čakata še prireditev Moja dežela, lepa in gostoljubna ter letos že dvajseti Andrejev sejem. To sta prireditvi, ki sta za kraj prav tako pomembni in za kateri smo ugotovili, da ju imajo ljudje radi. Zato se organizatorji potrudimo za bogato dogajanje, ljudje pa so vedno tisti, ki te s svojim obiskom podprejo ali pa jih preprosto ni. Ob tej priliki bi na naše prireditve in naslednje Čipkarske dneve prisrčno povabil prav vse bralke in bralce: pridite, boste videli, da se v Železnikih dogaja veliko zanimivega. Nina Drol Ročno klekljana čipka še vedno vzbudi občudovanje. (Foto: Andrej Tarfila) 19 Avgust 2014 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane PGD Sovodenj je obeležil šestdeset let delovanja Kdo se ne spomni pretresljivih prizorov z začetka februarja, ko je Sovodenj z okolico prizadel žled in tamkajšnje prebivalce za dlje časa odrezal od civilizacije? Prav gasilci so bili tisti, ki so bili požrtvovalno – domala štiriindvajset ur na dan – v nenehni pripravljenosti, da so lahko, če je bilo treba, nesebično priskočili na pomoč občanom. Ko so julija gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Sovodenj s slavnostno akademijo praznovali šestdeseto obletnico obstoja in delovanja, so se spomnili tudi tistih dni. Številni občani, ki so jim ob praznovanju hvaležno stisnili roke, so dokazali, da njihovega truda še dolgo ne bodo pozabili. Ob tej priložnosti so podelili več različnih priznanj in zahval, med drugim tudi najzaslužnejšim gasilcem ter vsem, ki so v težkih trenutkih, ko je narava pokazala zobe, najbolj pomagali. Značke za aktivno dolgoletno delo v društvu so prejeli: za deset let Urška Dolinar, za dvajset let Miklavž Šifrar in Boštjan Šega, za trideset let Gregor Telban in Tomo Peternelj, za štirideset let Simon Homec in Sašo Debeljak, za šestdeset let pa ustanovna člana Anton Dolinar in Franc More. Kipec Florijana za posebne zasluge so izročili v roke poveljniku Boštjanu Peternelju. Predsednik društva Mitja Pavšič je bil na prehojenih šestdeset let zelo ponosen: »Uradno smo začeli obstajati trinajstega junija 1954. Občinska gasilska zveza nam je namenila 50.000 dinarjev, da smo lahko kupili uniforme in spojke za cevi. Za orodjarno smo uredili prostor na Opalti. Že čez tri leta smo kupili prvo motorno brizgalno. Pisalo se je leto 1963, ko smo zgradili sušilni stolp za cevi, namestili sireno in prebivalce poučili o pomenu tonov. Omeniti moram leto 1969, ko smo razvili prvi društveni prapor, za praporščaka pa določili Stanka Bajta. Nove motorne brizgalne smo se Bolj malo je bilo dobrega Anica Kržišnik je letos edina prebivalka krajevne skupnosti Javorje, ki je dosegla visoko starost devetdesetih let. Med drugimi so jo obiskali župan Milan Čadež, predsednik krajevne skupnosti Ciril Alič, župnik iz Javorij Ciril Istenič in Mici Kos, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa iz Javorij. Četena Ravan, kjer živi, kaže danes povsem drugačno podobo kot nekoč. Le cesta, ki pelje skozi vas in naprej do smučišča Stari vrh, je v bolj žalostnem stanju. Hiše so obnovljene, da lahko poleti in pozimi nudijo zatočišče mestnim gostom in učencem osnovnih šol. V Četeno Ravan je Anica prišla s Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. Njena družina je poleti hodila pomagat na kmetijo v Dolenčice, kjer je živela njihova teta. Pot, ki so jo v treh dobrih urah prehodili, je bila naporna. Ko je Ožbetov Tone prvič zagledal pridno in delovno dekle, je takoj vedel, da bo prava. »Hiša, v kateri je živel z očetom, je bila v zelo slabem stanju. Podirala se je že. Že takoj naslednje leto, ko sem prišla, smo začeli delati novo. Vsega sem se morala naučiti, tudi kuhanja. Najtežje je bilo priti do denarja. Iz hleva so šli repi eden za drugim, drugače ni šlo. Včasih se mi je zdelo, da ne bom zmogla vsega, kar mi je bilo naloženo na ramena. A je šlo. Ni kazalo drugega, kot delati, delati, potrpeti in se odpovedovati,« je pripovedovala Anica. Na vprašanje, kaj je bilo v njenem življenju lepega, je zmajala z glavo. »Tega pa ne bi vedela povedati,« je počasi odgovorila, »same grde reči so se dogajale.« Na srečo danes, ko je že v letih, domači dobro skrbijo zanjo. Žal bolj slabo vidi, a je hvaležna, da lahko gre malo ven in poklepeta s sosedi. Vsako nedeljo odide v Javorje, kdaj pa kdaj tudi v Poljane. »S sosedi je treba biti prijatelj, kregati se ni vredno. Mir je treba darovati drug drugemu, pa pogovoriti se je treba, če je kdaj kaj narobe. Tisti, ki se rad prepira, je vedno bolj hud, ne manj. Danes tudi še ni tako hudo, da bi bilo treba jamrati, sploh ne vem, zakaj nekateri kar ne nehajo tarnati,« je večkrat ponovila, kot bi želela, da jo slišijo tisti, ki ne upoštevajo starih in preizkušenih pravil poštenega kmečkega človeka, ki je moral nenehno biti boje z naravo visoko v poljanskih hribih. razveselili tri leta kasneje. Prvi voznik kombija je bil Bernard Velikonja, strojnik pa Dušan Bajt. Leto 1980 je bilo namenjeno ženskam, saj smo ustanovili gasilsko desetino članic, njihov mentor je bil Andrej Pagon. Nov gasilski dom je bil zgrajen konec leta 1984, leta 1994 pa smo nadomestili staro, dotrajano intervencijsko vozilo z novim.« Ni pozabil omeniti, kako zmeraj držijo skupaj, kako so solidarni. Da to drži, se je bralo tudi na obrazih prisotnih, ki so – nekateri ganjeni do solz – spremljali slovesnosti. Živimo zdravo in po domače Med tistimi kmeti, ki so pristopili k projektu 'Pridelovanje ekološke hrane na vrtovih in njivah – moj eko vrt' so tudi nekateri kmetovalci iz Poljanske doline: kmetija Jejlar na Trebiji, kmetija v Zalešah na Žirovskem Vrhu sv. Antona, Brdarjeva turistična kmetija Ljubica v Vinharjah, kmetija pri Boštjanovcu na Hotavljah, kmetija pri Frjanovc v Stari Oselici in kmetija Stanonik v Javorjah. Projekt je potekal od septembra 2012 do junija 2014. V tem času so se kmetje izobraževali na področju ekološke pridelave sadja in zelenjave, organizirani so bili ogledi ekoloških vrtov in kmetij. Na koncu so pripravili katalog, v katerem so te kmetije predstavljene. Pri Jejlar na Trebiji je gospodar Janez Urh. Zgodaj je izgubil očeta, zato je že kot otrok moral poprijeti za marsikatero delo. Mama je kmetijo uradno prepisala na sina leta 1996. »Odločitev za ekološko kmetijo je bila lahka,« pripoveduje Janez. »Ko sta se nama z ženo rodili dvojčici, smo začeli resno razmišljati o tem, da moramo narediti nekaj, 20 kar bo našim otrokom za zgled. Že dolgo pred tem smo se zavedali, da ni vse v intenzivni pridelavi. Danes sejemo pšenico, piro, lan, ajdo. Smo samooskrbna kmetija. Kruh, ki ga pečemo doma, je res povsem domač. Pridelujemo tudi nekaj zelenjave, a bolj kot ne za domačo uporabo. Vse delamo sami, veliko pomagata sinova, srednješolca. Zdi se mi, da je treba otroke vzgajati k delu, k odgovornosti in ljubezni do zemlje, kajti le tako se lahko nadejamo, da bo šla kmetija iz roda v rod. Radi se družimo tudi z drugimi ekološkimi pridelovalci, med njimi je veliko krasnih ljudi, ki se prav tako kot mi trudijo, da pridelajo kakovostno in zdravo hrano.« Avgust 2014 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Brazilija na žirovski način Kogar koli bi v Žireh vprašali, kdo je največji ljubitelj nogometne žoge, bi vam hitro odgovoril: »Milan Oblak!« Nestrpno je čakal letošnje svetovno prvenstvo v nogometu v Braziliji. Udeležil se je spektakularnega odprtja ter tekme med Brazilijo in Hrvaško. Trdi, da je bilo noro dobro. Vzel si je tudi čas, da si je ogledal nekatere znamenitosti, doživel prepade med bogastvom in revščino. Opazil je, da so domačini zelo odprti za nogomet. Tudi tisti, ki so pred pričetkom prvenstva protestirali, so ob kotaleči se žogi hitro pozabili na težave vsakdana. »Nekega jutra sem bil priča ropa. Trije mulci so se pripeljali s kolesom in bliskovito napadli žensko, ki je stopila z avtobusa. Še zmeraj pretresen sem potem naključno srečal neko dekle, ki je študiralo v Sloveniji. Pospremilo me je naokoli. Ogledal sem si, kako plešejo sambo, okusil nacionalno kuhinjo. Brazilija je dežela, v kateri Konjeniški klub Žiri V Konjeniškem klubu Žiri je dejavnih kar oseminšestdeset fantov in deklet. Že pred leti so od občine vzeli v najem kos zemlje, postavili brunarico, ob tem pa so padle številne ideje, kako popestriti klubsko življenje. Najprej so organizirali blagoslov konj, Žirovce so sedem let razveseljevali z zabavami ob čakanju na novo leto, organizirali so kresovanja. Ko se je ponesrečil njihov član Janko Rupnik, so se odločili, da vsako leto na začetku septembra izvedejo Bičkov konjeniški pohod. »Na pohod gremo vsakič po drugi poti,« je povedal Cene Kavčič, predsednik kluba. »Na koncu se ustavimo na Mrzlem vrhu, ob obeležju, ki smo ga postavili Bičku – tako smo mu rekli po domače – v spomin.« Junij je v znamenju rekreativne konjeniške prireditve v spretnostnem jahanju, štafeti, otroških igrah in barellu. Vsako leto se jim pridruži veliko tekmovalcev iz vse Slovenije. »Vseh, ki so nastopili letos, je bilo petintrideset. Med domačini so se najbolje odrezali Blaž Kav- imata nogomet in vera glavno besedo. Je zelo zanimiva, polna nasprotij, vtisnila se mi je v spomin, podobno kot tudi ogromni stadioni, na katerih sem si ob slovesu ogledal tekmo med Argentino in Bosno,« je povedal Milan. Nič več ambulante za otroke? čič, Špela Krvina, Luka Oblak, Janez Naglič in Karin Bernik.« Žirovci posedujejo okoli sto konj. Kmetije s tradicijo jih imajo že od nekdaj, le da so jih v starih časih uporabljali bolj za delo. Še danes se najdejo takšni, ki s konjem 'prigrebajo' krompir. »Financiramo se v glavnem sami. Brunarico oddajamo v najem, nekaj dobimo s prireditvami. Vse, kar imamo, smo naredili udarniško, nekaj je pomagala občina. V kraju smo zelo dejavni. Letos smo nastopili v ljudski igri Kontrabant, ki so jo žirovski gledališčniki odigrali na prostem, na Ledinici. Pridružimo se čistilnim akcijam, poskušamo, da smo kar se da družbeno koristni,« je še dodal Cene Kavčič. Ali so organizacijske in kadrovske težave, neustreznost ambulantnih prostorov ter finančne težave pri nakupu potrebne opreme res glavni krivci, da se pediatrična ambulanta z jesenjo poslavlja tudi v Žireh, je vprašanje, ki gloda predvsem razočarane starše. Marsikatera mlada družina nima niti avtomobila, tako da jih bo morebitni ukrep še dodatno, predvsem finančno prizadel, če se bodo hoteli zapeljali do škofjeloškega zdravstvenega doma. Tanja: »Prvič se je o ukinjanju govorilo že takrat, ko so se zaprla vrata ginekološke ambulante. Imam dva otroka, pri hiši je le en avto, ki ga mož uporablja za vožnjo v službo. Da bi vzel dopust in peljal otroka na pregled v Škofjo Loko, v teh časih ni misliti.« Iščemo raznašalce Loškega utripa na območju Železnikov in Škofje Loke. Pišite na: [email protected] Sabina: »Imam srečo, da je moja sestrična pediatrinja. Z žirovsko pediatrično ambulanto nisem bila zadovoljna. V nujnih primerih raje obiščem splošnega zdravnika dr. Sedeja, ki mu zaupam.« Lea: »Naša malčica ima pet mesecev, za nama je že prvo cepljenje. Bom morala naslednjič z njo sesti na avtobus in se zapeljati do Škofje Loke? V medijih nenehno poslušam, koliko zdravnikov je brezposelnih, v Žireh pa ne morejo najti enega od njih? Kako naj zaupam takšnemu zdravstvu, kjer se vse suče le okoli denarja, o zdravniški etiki in pomoči bolnikom pa nič?« Neža: »Pazim na dva vnuka; tisti, ki je v vrtcu, pogosto prinaša domov različne bolezni. Ker sta sin in snaha v službi, otroka, če je treba, sama odpeljem k zdravniku. Vozniškega izpita nimam. Bom morala z bolnim otrokom na avtobus, ki iz Žirov pelje dvakrat ali trikrat na dan?« Glasbena šola pihalnega orkestra Jeseni bo v Žireh pričela delovati Glasbena šola Pihalnega orkestra Alpina Žiri. Klarinet, saksofon, rog, bariton, pozavna, tuba, trobenta ali bobni pa so glasbila, ki bodo, vsaj tako se nadejajo, pritegnili pozornost mladih. Učitelj trobente bo Žiga Čuk, rog bo poučevala Patricija Albreht, dobitnica zlate plakete in tretjega mesta na državnem tek- movanju v Temsigu. Davor Loštrek, ki sodeluje s Pihalnim orkestrom Logatec, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter s skupino D Zombies, bo poučeval saksofon in klarinet. Za učence, ki jih privlačijo tolkala, bo skrbel Daniel Podobnik. Branko Mrak, ki je od leta 2010 dirigent Pihalnega orkestra Žiri, bo učil pozavno. Učitelj baritona in nauka o glasbi bo Domen Gantar. Svoje znanje je izpopolnjeval pri Branimirju Slokarju, Arminu Bachmannu, Stefanu Schulzu, Jamieju Williamsu, Dietmarju Küblböcku in Jonasu Bylundu. Učne ure iz tube bodo potekale pri Roku Šinkovcu, ustanovitelju trobilnega kvinteta UPOL Brass, vodji naveze Mirko & BreakBeat Brass Band, dolgoletnemu članu najstarejše godbe 21 v Evropi GDR Idrija, tubistu priznane zasedbe Kar Češ Brass Band. Za njimi je že ena od uspešno izvedenih promocij in glasbenih delavnic za novo glasbeno šolo, deležni pa so je bili otroci oratorija župnije Žiri. Izvedli so tudi dobrodelni koncert, ki je bil prav tako namenjen delovanju glasbene šole. Avgust 2014 Poletje je čas za knjigo Mnogim med letom primanjkuje časa za branje. Poletje je kot nalašč za to, da v roke vzamemo tudi knjigo. Da bi olajšali izbiro in priskrbeli podatke o knjižnih novostih, smo v škofjeloški knjižnici preverili, kakšno literaturo beremo poleti. V Knjižnici Ivana Tavčarja lahko bralci najdejo večino knjižnih novosti, toda le v minimalnem številu izvodov, saj se sredstva za knjige vsako leto zmanjšujejo. Na oddelku za odrasle v Škofji Loki si bralci trenutno izposojajo predvsem lahkotnejšo literaturo: »Sprašujejo po knjižnih uspešnicah, kot sta Ob tebi in Divja, po romanu slovenske pisateljice Brine Svit Noč v Reykjaviku, po Infernu, šesti knjigi slavnega pisca kriminalk Dana Browna, ter romanu In v gorah odzvanja ameriškega pisatelja afganistanskega rodu Khaleda Hosseinija,« je povedala knjižničarka Danijela Dolinar. Kot ugotavlja Dolinarjeva, ljudi še vedno privlačijo knjige iz fantazijske serije Igra prestolov, kriminalke Harlana Cobena in Tess Gerritsen ter skandinavski humor Arta Paasilinne. Odraslim v knjižnici priporočajo tudi naslednje naslove: Leon in Louise, Poletje brez moških, Knjižničarki Romana Hafnar (levo) in Neža Hribernik (desno) radi priskočita na pomoč pri izbiri prave knjige. (Foto: Luka Mlakar) Sarajevski čelist, En dan, Obtožena, Panter v kleti, Soba, Dnevnik srbske gospodinje, Samotnost praštevil, Annina poroka, Morilčeve solze in Brodolom. Bralci si lahko izposodijo tudi dva bralnika, na katera lahko naložijo največ štiri e-knjige hkrati. Berejo tudi mlajši Za mlajše bralce so na mladinskem oddelku pripravili veliko poletnih aktivnosti. »Branje spodbujamo z 22 zbiranjem štampiljk v Poletnem potnem listu, ustvarjalnimi delavnicami, knjižnimi ugankami in kvizom. Mlade bralce vabimo, naj nam v knjižnico pošljejo razglednice, naj s počitnic prinesejo kamenčke za mozaik počitniških poti in sodelujejo v fotografskem natečaju,« je pojasnila knjižničarka Romana Hafnar. Mladi bralci tudi letos dokazujejo, da ne berejo le med šolskim letom. Na njihovem seznamu želenih knjig se med drugim znajdejo roman Krive so zvezde, knjige iz trilogij Čisti in Merlin ter zgodbe iz serij Kronike podzemlja, Padli angeli, Hiša noči in Vampirkin dnevnik. »Priporočamo jim še Solze so za luzerje, Zastrupljene besede, Komet prihaja, iBoy, Tedaj, Ime mi je Mina, Nimin otok, Sedem minut čez polnoč in trilogijo Hrup in kaos,« je dejala knjižničarka Neža Hribernik. Luka Mlakar Avgust 2014 Povabili smo se na kavo … Vedno sem se počasi prebijal med najboljše Eden najboljših slovenskih plezalcev Urban Primožič je član slovenske reprezentance postal že pri rosnih šestnajstih letih. 22-letni Škofjeločan je pred tremi tedni v francoskem Chamonixu na tekmi svetovnega pokala osvojil osmo mesto in s tem rezultatom odlično odprl letošnjo sezono, katere vrhunec bo septembrsko svetovno prvenstvo v Španiji. Urban, najprej čestitke za osmo mesto v Chamonixu. Je to dosežek vaše kariere? To je bil moj tretji finale na tekmah svetovnega pokala. Rezultat svoje kariere sem dosegel pred tremi leti na zaključku svetovnega pokala v Kranju, ko sem bil v finalu peti. Svojo najboljšo uvrstitev sem izenačil lani na Kitajskem, kjer je bilo peto mesto res nepričakovano glede na to, da me je prej tri mesece ovirala poškodba prsta. Vesel sem tudi osmega mesta v Chamonixu, saj ta tekma med plezalci velja za eno izmed najbolj cenjenih preizkušenj. Osmo mesto v Chamonixu je vrhunski rezultat tudi zato, ker trenutno trenirate sami. Vso svojo kariero sem imel trenerja, pred nekaj meseci pa sem se odločil, da bom treniral sam. Velik razlog, zakaj sem šel na svoje, je tudi to, da imam zaradi študija strojništva precej natrpan urnik in lažje treniram, če se osredotočim le nase. Treningi niso zaradi tega nič manj kvalitetni in intenzivni. Glede uvrstitve v Chamonixu pa mislim, da je tudi odraz mojega preteklega dela s trenerjem in ne le treningov v zadnjem mesecu ali dveh. Tekma v Chamonixu ni bila prva tekma v letošnjem svetovnem pokalu. Prva tekma je bila na Kitajskem, ampak na tisto nisem šel. Glede na to, da so finance v reprezentanci zelo okrnjene, sta dobila možnost za nastop samo najboljši tekmovalec in tekmovalka. To zna biti za marsikaterega tekmovalca kar huda ovira. Treniraš celo leto in marsikatero stvar žrtvuješ za to, da na koncu nastopiš na dveh ali treh mednarodnih tekmah. Zelo pomembna je motivacija, saj le tako lahko vztrajaš pri treningih. Vlada med člani reprezentance zaradi te omejitve kakšno rivalstvo? Ne, že na splošno je plezanje nerivalski šport. Ko tekmuješ, seveda upaš, da boš najboljši, da boš tokrat ti imel malo sreče (smeh) in da boš na koncu vse premagal. Toda ko je enkrat konec tekme, se vsi tekmovalci pogovarjamo in družimo med seboj. Vzdušje je dobro in tudi zato je plezanje eden od lepših športov. Po eni strani k temu pripomore tudi to, da v plezanju ni tako veliko denarja kot v drugih športih in da se od tega športa ne da živeti. podano oceno, ki služi plezalcu kot merilo, da se lahko primerja z drugimi. Trenutno imam v skali preplezano najtežjo oceno 8B+. So vaši trenerji na vas že od malih nog gledali kot na plezalni biser? Niti ne (smeh). Če bi katerega od njih to vprašali pred leti, bi rekel, da nisem ravno plezalni biser (smeh) in da bi bilo morda bolje, če bi poskusil s kakšnim drugim športom. Na vseh ravneh tekmovanja sem se namreč počasi prebijal med najboljše. Pri mlajših dečkih sem se uvrščal za prvo deseterico, pri starejših dečkih med najboljših deset, kdaj tudi med najboljših pet. Ko sem začel tekmovati v mladinski reprezentanci, sem sprva dosegal rezultate okrog tridesetega mesta, nato pa vedno višje uvrstitve. Na tekmi za evropski mladinski pokal sem tudi zmagal in te zmage sem še danes vesel. Ko sem potem začel tekmovati v članski reprezentanci, se je zgodba iz mladinske vrste na nek način ponovila. Kakšni so vaši načrti za letošnjo tekmovalno sezono? V državnem prvenstvu ciljam na končno zmago. Na prvi tekmi državnega prvenstva sem imel nekaj smole, toda nič še ni izgubljeno. Za septembrsko svetovno prvenstvo v Španiji trenutno nimam nobenih pričakovanj. Videli bomo, kaj bom tam dosegel, medtem ko si v svetovnem pokalu želim čim več uvrstitev v finale. Ali boljši rezultati pripomorejo Kako pogosto plezate v skali? V skali ne plezam veliko, ker so vse tekme na umetnih stenah. Načeloma vrhunski tekmovalci v skali plezajo bolj redko, najpomembnejši je trening na umetni steni. Vključevanje skal je odvisno od vsakega tekmovalca in njegovega načina priprave. Plezanje v skali je po drugi strani primerno, ker lahko premagaš samega sebe in podiraš osebne rekorde. Vsaka smer v skali ima glede na svojo težavnost 23 tudi k večjemu številu oboževalk? Vsekakor (smeh). Plezalci trenutno (še) nismo med najbolj obleganimi športniki, lahko bi pa rekli, da imamo nek ožji krog oboževalk, ki pa so nam bolj zveste kot ostalim športnikom (smeh). Krivico bi naredil, če ne bi omenil, da zame zelo navijata tudi mami in starejša sestra. Kako ponosni pa ste plezalci na svoje bicepse? Po pravici povedano plezalci nismo znani po tem, da bi imeli velike bicepse. Bolj znani in ponosni smo na to, da imamo močne bicepse (smeh). Luka Mlakar Avgust 2014 Ilustratorji na Loškem V Sokolskem domu tudi poleti ni prav nič počitniško. Tako so v petek, 18. julija, odprli likovno razstavo z naslovom Ilustrator- ji na Loškem, v okviru katere so predstavljena dela članov Združenja umetnikov Škofja Loka in drugih umetnikov iz širše škofje- loške okolice. Do 13. avgusta so na ogled oblikovno in tehnično zelo različna dela – od knjižne ilustracije, naravoslovnih upodobitev, plakata, stripa do fantazijskih slik … in še kaj bo lahko uzrlo vaše oko. Razstava je nadvse primerna za vse generacije, tudi najmlajše. K. Š. V Škofji Loki in okolici se na področju ilustracije udejstvuje vrsto vizualnih umetnikov. Tokrat svoja dela razstavljajo Saša Bogataj Ambrožič, Jelena Bertoncelj, Matjaž Bertoncelj, Tina Dobrajc, Nina Drol, Peter Gaber, Vida Igličar, Boris Oblak, Mirna Pavlovec, Janez Plestenjak, Nataša Šušteršič Plotajs, Daša Simčič, Iztok Sitar in Maja Šubic ( našteti po abecednem vrstnem redu). Na odprtju so razstavo z dobrimi besedami opremili (od leve proti desni) član umetniškega sveta Združenja umetnikov Škofja Loka Peter Gaber, strokovna sodelavka Sokolskega doma Agata Pavlovec, predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Herman Gvardjančič ter župan mag. Miha Ješe. Iztok Sitar se ukvarja s stripom, ilustracijo in karikaturo ter s stripovsko teorijo in kritiko. Mag. um. akad.slik. Peter Gaber že več kot petnajst let med drugim ilustrira motive iz knjig pisatelja J. R. R. Tolkiena. 24 Avgust 2014 Daša Simčič se je z ilustracijo začela ukvarjati kmalu po tem, ko je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ilustrirala je že preko petdeset večinoma otroških knjig. Maja Šubic se veliko posveča knjižni ilustraciji. Ilustrirala je več kot dvajset samostojnih knjižnih izdaj, prav tako pa redno objavlja v slovenskih otroških in mladinskih revijah. 25 Avgust 2014 Starinarnica na Plac' Od maja do vključno oktobra lahko vsako prvo soboto v mesecu pokukate na stojnice in odkrivate zgodbe, ki jih skriva Starinarnica na Plac'. Sejem starin od leta 2013 poteka pod organizacijsko taktirko Turizma Škofja Loka (Razvojna agencija Sora). Na njej se predstavijo trije do štirje starinarji, ki v prodajo in tudi na ogled postavijo starinske kose pohištva, slike, fotografije, star denar, okrasne predmete, posodo in še marsikaj, kar ima zbiralsko, celo zgodovinsko ali pa 'zgolj' sentimentalno oziroma nostalgično vrednost. Gre za kose, ki nekomu pomenijo 'staro šaro', spet drugemu dragocenost, ki nosi zgodbo in obudi spomine. Starinarnica na Placu prav gotovo pusti pečat, nad njo so navdušeni tako domačini kot tujci, zato si organizatorji želijo še več sodelujočih. »Na Loškem imamo veliko starinarjev in želimo si, da bi tudi oni prišli na sejem ter ponudili v prodajo svoje podlagi dobrih praks iz Štanjela, Ljubljane in Celovca oživili staro mesto jedro. Praviloma sejem organizirajo prvo soboto v mesecu od maja do vključno oktobra, in sicer v povezavi z drugimi dogodki, ki se takrat odvijajo na ulicah srednjeveške lepotice. Na ta način privabijo še več obiskovalcev, dogodki pa se dopolnjujejo. Za več informacij ali morebitne prijave so vam na voljo v Rokodelskem centru DUO na Mestnem trgu, kjer bodo še posebno veseli vsakega domačega starinarja. Klavdija Škrbo Karabegović Kosi, ki vzbujajo zanimanje. (Foto: K. Š. K.) kose,« je povedala vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar, ki je dodala, da so se za organiziranje sejma starin odločili, da bi na Bližajo se lokalne volitve. Predstavite se svojim volivcem. Pokličite 041 233 350 Starinarnica na Plac' bo organizirana še drugega avgusta, šestega septembra in četrtega oktobra. (Foto: K. Š. K.) 26 Avgust 2014 Tudi nova sezona v Sokolskem domu bo pestra V sezoni 2014/2015 v Sokolskem domu ponovno pripravljajo kakovosten kulturni program. Koncertni Kristalni abonma, tokrat že šesti zapored, prinaša sedem izvrstnih koncertov, Otroški glasbeni abonma, ki prinaša umetnost otrokom, pa sedem raznovrstnih prireditev za najmlajše. Koncertni Kristalni abonma ponuja izredna glasbena doživetja, ki jih podčrtuje kakovostna glasba. Tako bo tudi v novi koncertni sezoni, ki prinaša izvrstna glasbena imena. Med njimi so harfistka Nicoletta Sanzin ter Barbara Kresnik na marimbi, Duo Claripiano, ki bo prepletel zvoke klavirja in klarineta, pevec Jérémie Couleau ter Bor Zuljan z renesančno lutnjo, Seven Heaven Jazz Band, ki je pravzaprav nova formacija učiteljev Glasbene šole Škofja Loka, vsekakor vznemirljiv koncert za ljubitelje jazza, mlada, komaj dvanajstletna pianistka Zala Kravos, vzhajajoča zvezda na evropski pianistični sceni in Slovenski oktet kot vokalni prispevek letošnjega abonmaja. Ob tem bomo v Škofji Loki priča še projektu Tango compás Stefana Milenkoviča in Marka Hatlaka. »Compás je ritem, metronom, tempo koraka, pulz oziroma osnovno merilo. Temeljni element, na katerem temelji vsa glasba,« pojasnjujejo glasbeniki in obljubljajo z energijo nabit koncert, ki presega emocionalne pragove. Podobno bo pri nekoliko mlajši publiki, ki se navadno še nekoliko lažje preseli v svet domišljije, kamor jih bo zagotovo popeljal Otroški glasbeni abonma, ki bo prinesel sedem raznovrstnih prireditev. Otroci se bodo lahko skupaj s Francijem Krevhom ter Markom Brdnikom udeležili glasbenih uric s tolkali in pesmijo, si ogledali lutkovno predstavo Gozd raja v produkciji Gledali- Glasbeniki zasedbe Stefan Milenkovič & Marko Hatlak Tango Compás izhajajo iz različnih žanrov – od klasično poglobljenega sveta Stefana Milenkoviča, Hatlakovega prepleta klasike s tango in etno glasbo do Herman Gaiserjevega poigravanja z jazzom in presenetljivih Črnčecovih jazzovskih improvizacij. Na odru se jim bo pridružila gostujoča vokalna in plesna spremljava. (Foto: Blaž Žnidaršič.) šča Glej in Djećijega kazališta Zagreb ter koprodukciji Zavoda Federacija Ljubljana, bili del glasbeno-baletne pravljice Kdo je Vidku napravil srajčico, ki jo bodo uprizorili učenke in učenci Glasbene šole Škofja Loka, in glasbeno-plesne predstave Vrtca Sončni žarek Barve plešejo. Mozartovo delo bo mladim gledalcem približal KUD France Bernik s klasično glasbo za otroke Pantomima, Vrtec Škofja Loka bo poskrbel za glasbeno pravljico Medved išče pestunjo, ne nazadnje pa bo na ogled še baletna pravljica z elementi čarovnije Beli labod v produkciji Čarobne dežele. Gledalci bodo lahko ves čas spremljali profesionalne plesalke in plesalce, kako v ritmih glasbe tistih časov plešejo odlomke raznovrstnih plesov – pradavninskih, egipčanskih ples, raznih baletnih vse do treh belih plesov: Silfide, Giselle in Labodjega jezera. K. Š. 27 11. LUFt z Grajsko gostijo SOBOTA, 9. 8. 2014 LUFt – Mestni trg od 17. do 23. ure. Vabljeni na tržnico z unikatnimi izdelki, kulinaričnimi dobrotami in s spremljevalnim programom. GRAJSKA GOSTIJA Škofjeloški grad od 16. do 23. ure. LUFtova kuhinja na škofjeloškem gradu. www.luft.si Avgust 2014 V objemu domačih korenin Šele ko zaradi vojne, političnih ali ekonomskih razlogov moraš zapustiti rodno grudo, se pogosto zaveš, kako pomembne so lastne korenine. Da slednje gojijo, vsako leto poskrbijo s tradicionalnim srečanjem Slovencev iz zamejstva in po svetu 'Dobrodošli doma', ki ga je letos gostila tisočletna lepotica Škofja Loka. Škofja Loka se je petega julija pokazala kot odlična gostiteljica, ko je na svojih srednjeveških ulicah in drugih prireditvenih prostorih predvsem s kulturnim programom in druženjem poskrbela, da je donela slovenska beseda, pesem in ples. Zbrane je pozdravil škofjeloški župan mag. Miha Ješe, ki je poudaril, kako bo Škofja Loka tudi v prihodnje pričakovala vse Slovence, kot jih je nekoč, ko je v mestu potekal tradicionalni izseljeniški piknik. Številne prisotne z vseh koncev sveta je pozdravil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavec: »Danes bomo spoznali številne Slovence, ki slovensko izročilo z vso srčnostjo ohranjajo iz roda v rod. Od zgodovine se sicer ne da živeti, lahko pa se od nje veliko naučimo. Vsem, ki ste prišli v eno najlepših Nad programom so bili navdušeni tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavec, predsednica vlade RS Alenka Bratušek in škofjeloški župan mag. Miha Ješe. (Foto: K. Š. K.) vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek, ki je dejala: »Razlogi, da ste odšli, so različni. Tudi danes naši mladi odhajajo iz Slovenije. srednjeveških mest v Sloveniji in Evropi, želim, da bi se v Sloveniji počutili dobrodošli doma.« Na oder je stopila tudi takratna predsednica Naša naloga je, da jim zagotovimo pogoje, da bodo radi ostali doma in bodo tu srečni.« Da je doma srečen in se rad vrne v rodno Škofjo Loko iz Francije, kjer je uspešno igral rokomet, pa tudi z drugih športnih popotovanj, je povedal Jure Dolenec, ki je hkrati obljubil, da bo ime Škofje Loke ponesel na vse konce sveta. V nadaljevanju je oder zasedlo slovensko izročilo v vseh svojih različicah in ustvarjalnosti. Predstavila so se različna kulturna društva z vseh koncev sveta, ki gojijo slovenstvo in ga prenašajo na mlajše rodove. Tako sta za folklorne plese poskrbeli Slovensko društvo Lipa iz Münchna in otroška folklorna skupina Društva Slovencev Triglav iz Banjaluke; za ljudsko pesem pevke iz Porabja in Mešani pevski zbor Encijan Slovenskega društva Istra Pulj; doma- V slovenskem društvu Lipa iz Münchna so poskrbeli, da se ob dobri slovenski glasbi zna zavrteti tudi njihov podmladek. (Foto: K. Š. K.) Domače društvo Rovtarji je med drugim pokazalo, kako so včasih pripravili smuči za smuko. V ozadju del ansambla Suha Špaga, ki je poskrbel za dobro voljo. (Foto: K. Š. K.) Za najmlajše je bilo poskrbljeno v vilinski deželi na vrtu Sokolskega doma. (Foto: K. Š. K.) Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem (Foto: K. Š. K.) 28 Avgust 2014 če društvo Rovtarji je navdušilo z glasbo, starodobnimi kolesi in smučanjem v špalirju; skupina dijakov iz Kanade je predstavila domoljubne pesmi, recital pesmi pa dijaki iz Argentine itd. V vseh kotičkih Škofje Loke je bilo čutiti pomen in zven slovenske besede, izročila, običajev in vrednot. Poskrbljeno je bilo tudi za najmlajše, ki so uživali v vilinski deželi, medtem ko so njihovi starši ali stari starši s pomočjo predse- dnika slovenskega Rodoslovnega društva Petra Hawlina odkrivali svoje korenine. Za dobro voljo je poskrbel Ansambel Saša Avsenika, piko na i pa je dodal še večerni program slovenske popevke, v katerem so nastopili in k petju privabili številne prisotne Andrej Šifrer, Alenka Godec, Anastazija, Elda Viler, Irena Vrčkovnik in Tomaž Ahačič – Fogl. Klavdija Škrbo Karabegović Majda Starman: »Prišla sem iz Špitala. Rojena sem bila v Sloveniji, vsak čas pa bo sedemdeset let, odkar živim v Avstriji. Z možem, ki prihaja iz Bitenj, redno hodiva v Slovenijo, skoraj enkrat mesečno, kar nama omogoča bližina. Tu imam sestre in brate. Spomnim se časov, ko nisva mogla priti. Petnajst let je trajalo in bilo je zelo hudo.« Folklorna skupina iz Rezije (Foto: K. Š. K.) Franc Kmetec – Slovensko združenje Jožef Špringer (Kakanj, BiH): »Rojen sem leta 1933, od leta 1952 pa živim v Kaknju. V to bosansko mesto so prvi Slovenci prišli že leta 1901, saj je bilo zelo razvito in jo ponujalo možnosti zaposlitve. Danes je v njem približno šestdeset slovenskih družin. Med vojno je veliko mladih odšlo v Slovenijo, predvsem starejši pa smo ostali. Naše združenje Jožef Špringer je bilo ustanovljeno leta 1992 in je bilo prvo tovrstno v BiH. Družimo se med seboj, imamo različne sekcije, pojemo slovenske pesmi, organiziramo pouk slovenskega jezika. Odkar so organizirana srečanja za Slovence po svetu, se jih z veseljem udeležujemo, za kar bi se zahvalil Matici Slovencev po svetu, ki nam to omogoča. Danes se v Škofji Loki počutimo odlično.« Ko zapojejo, zaigrajo in zavriskajo v Ansamblu Saša Avsenika, zapoje in se objame tudi občinstvo. (Foto: K. Š. K.) 29 Avgust 2014 Tudi julija smo LUFtali Drugo julijsko soboto je v Škofji Loki že tretjič letos potekal Loški umetniški festival (LUFt). Poleg stojnic z unikatnimi izdelki, izmenjave oblačil, zelemenjave ter delavnic in športnih iger za otroke je julijski LUFt posebej zaznamovala Grajska gostija. Idejni voditeljici projekta, dobri prijateljici Tina Vidovič in Mateja Štruc sta LUFt opisali kot edinstven, kreativen, živahen, pisan, vesel in prijazen dogodek, ki enkrat mesečno (letos od maja do decembra) popestri dogajanje v središču mesta. »S festivalom želimo tudi obuditi nekatere zapostavljene točke v mestu, zlasti Cankarjev trg in Loški grad,« je povedala Mateja Štruc. Zaradi prenove Cankarjevega trga je julijski LUFt potekal na Mestnem trgu, medtem ko je na Loškem gradu oziroma pri Baru Freising krst doživela Grajska gostija, katere organizatorja sta bila Davor Gantar in Ana Bulat. Grajska gostija Namen dogodka, ki je popoldne potekal na gradu, je predstaviti različne kulinarične okuse: »Trudimo se, da je ponudba hrane čim bolj raznolika, da je predstavljena hrana dobra in da je cenovno dosegljiva. Tu ima vsakdo možnost poskusiti nevsakdanje specialitete,« je pojasnila Mateja Štruc. Obiskovalci so na šestih stojnicah s hrano in pijačo lahko med drugim spoznali okuse senegalskih jedi, ki so jih pripravili v ljubljanski Skuhni. Od lokalnih ponudnikov hrane se je predstavila škofjeloška Jesharna z grajsko in vegi šnito ter piado. Obiskovalci so se lahko tudi po- Pivo iz pivovarn mladih slovenskih podjetnikov je na gostiji šlo za med. (Foto: Luka Mlakar) sladkali, da ne bi postali žejni, pa so se lahko odžejali z ekološkimi domačimi sokovi. Najbolj žejni so lahko poskusili pivo, ki je bilo zvarjeno v pivovarnah mladih slovenskih podjetnikov. Čeprav je gostijo že dve uri po odprtju zaznamovalo deževno vreme, to prijetnega druženja za grajskim obzidjem ni pokvarilo. različne delavnice,« je pojasnila Tina Vidovič. Skozi vse leto na LUFtu zbirajo hrano, opremo, rjuhe, brisače in odeje za pse in mačke; vse zbrano po zaključku festivala darujejo določenemu zavetišču za živali. Zelo zadovoljni sta bili voditeljici festivala z odzivom ljudi na izmenjavo oblačil. Tina Vidovič je povedala, da se je med ljudmi razvilo prepričanje, da so tudi oblačila iz druge roke trendovska: »Ljudje lahko pridejo pogledat, če jim kaj od ponujenega ustreza. Oblačila lahko vzamejo, jih zamenjajo ali samo pustijo pri nas.« V okviru Dopoldanski program Program festivala se vsak mesec spreminja, toda nekateri dogodki ostajajo stalnica LUFta. »To so tržnica z unikatnimi izdelki, zelemenjava, izmenjava oblačil in Druženja na gradu kasneje ni pokvarilo niti muhasto vreme. (Foto: Luka Mlakar) Stojnice z unikatnimi izdelki so bile po besedah prodajalk dopoldne zelo dobro obiskane. (Foto: Luka Mlakar) festivala je letos v Škofji Loki zaživela tudi blagovna menjava zelenjave zelemenjava, na kateri uporaba denarja ni dovoljena. Festival se v mesto vrača devetega avgusta, in sicer v popoldansko večernem terminu, od 17. do 23. ure. Vzporedno z dnevnim programom bo na gradu spet potekala gostija, zvečer pa obiskovalce v mestu čaka tudi DJprogram z vizualizacijo članov škofjeloškega Vibe departmenta. Več o dogajanju spremljajte na www.luft.si. Luka Mlakar Od lokalnih ponudnikov hrane se je na gostiji predstavila Jesharna. (Foto: Luka Mlakar) 30 Avgust 2014 Ponosni 'specialci' Sredi junija so v Mariboru potekale sedemnajste poletne državne igre Specialne olimpijade Slovenije. Slednje se je udeležilo tudi deset članov društva Sožitje Škofja Loka. Poletne državne igre potekajo vsaka štiri leta in so poleg dosežkov na turnirjih vstopnica za svetovne igre. Rezultatov in doseženih mest ne gre zanemariti, a seveda velja poudariti, da prav pri specialni olimpijadi vsi tekmovalci veljajo za zmagovalce. Pogled na njihove zadovoljne, ponosne in srečne obraze pa je nagrada tudi za vse ostale. »Igre so namenjene osebam s posebnimi potrebami, ki tekmujejo po pravilih specialne olimpijade. Nagrado dobijo vsi, ne samo prvi trije najboljši. Odličja jim pomenijo zahvalo za njihov trud, saj so težko prigarana, obenem pa so jim tudi pozitivna motivacija za sodelovanje v športu tudi v prihodnje. To velja poudariti, saj je motivacija pri teh otrocih pogosto problem,« je pojasnila vodja odbora za šport pri društvu Sožitje Škofja Loka Barbara Tušek. Tokratni organizator državnih iger je bila Osnovna šola Gustava Šiliha, ki si po besedah udeležen- Loški udeleženci poletnih državnih iger Specialne olimpijade Slovenije. cev zasluži vse pohvale, saj organizacija takšnega dogodka ni lahka. V dopoldanskem času so si sledila tekmovanja, popoldnevi so bili namenjeni druženju, ustvarjanju, ogledu mesta in zdravstvenemu programu, večer pa družabnemu plesu, na katerem so vsi, čeprav utrujeni, veselo zaplesali. Za dobro vzdušje je poskrbela skupina Čuki. »Trije nepozabni dnevi so hitro minili. Domov smo se vrnili z uspehi in dobre volje. Prav to je bistvo: da gredo na tekmovanje in se imajo lepo, da je pozitivno doživetje združeno s športom,« je poudarila Tuškova. Sicer pa je naloga odbora za šport, da med drugim svoje športnike vodi, jih poduči o pravilih, organizira dodatne treninge ipd. Ravno zato se je Tuškova v imenu celotnega društva zahvalila tudi OŠ Jela Janežiča, ki jim velikokrat na različne načine priskoči na pomoč, »Ne glede na stopničke smo vsi zmagovalci!« 31 in Branku Farteku, ki jim je za treniranje plavalcev brezplačno nudil bazen v Kranju. Vsi tekmovalci so se potrudili po svojih najboljših močeh in vsakomur dosežen rezultat veliko pomeni, saj je težko prigaran. Ravno zato velja še enkrat zapisati zaprisego oz. slogan specialne olimpijade: »Pustite mi zmagati. Če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Zagotovo so bili pogumni v svojem poskusu tudi loški 'specialci'. V atletiki so se pomerili Žiga Šmid, Monika Grgič in Žana Justin; v plavanju Robi Kenda, Robi Cakiči, Blaž Rakovec in Sandra Možina; v namiznem tenisu Jure Potrebuješ ter v kolesarjenju Tilen Babič in Žan Tušek. Ali se bo komu od njih uspelo uvrstiti na svetovne igre, ki bodo prihodnje poletje v Los Angelesu, v tem trenutku še ni znano; bistvo pa je, da so prav vsi zmagovalci. Klavdija Škrbo Karabegović Avgust 2014 Prvi začetki košarke v Škofji Loki Košarkarski klub Škofja Loka (KK Škofja Loka) letos praznuje šestdeseto obletnico nastanka. Dvanajstega avgusta 1954 so škofjeloški košarkarji v okviru takratnega Telovadnega društva Partizan (TVD Partizan) odigrali prvo tekmo v Litiji. Istega leta so se včlanili v Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) in leto pozneje že nastopali v tretji slovenski ligi. Košarko so v Škofji Loki igrali že pred drugo svetovno vojno. »Po pripovedovanju Minke Bevk se je škofjeloška košarkarska zgodovina začela leta 1936 na Loškem gradu. Pri urah telovadbe, ki so jo vodile uršulinke, so dekleta na igrišču na prostem igrala košarko,« pripoveduje Anže Kalan iz KK Škofja Loka. »Učiteljica deklet je eno izmed različic košarke spoznala v Angliji. Ko se je vrnila domov v Škofjo Loko, je s seboj prinesla žogo in novo igro,« je povedal Kalan, ki je velik poznavalec zgodovine škofjeloškega košarkarskega kluba. Okoli leta 1951 so košarko igrali tudi v vojašnici. »Vojaški oficir za telesno vzgojo Katić je izdelal leseno konstrukcijo za koš, ki so jo nato postavili na športnem igrišču v Puštalu. To igrišče je bilo še dolgo center športnega dogajanja v Škofji Loki,« je razložil Kalan. Klubski začetki Po včlanitvi v košarkarsko zvezo leta 1954 so škofjeloški košarkarji lahko začeli igrati v tekmovanjih pod okriljem KZS. Leta 1955 so na Vrhniki odigrali svojo prvenstveno tekmo v tretji slovenski ligi. V svoji skupini so že prvo leto zmagali in naslednje leto napredovali v drugo slovensko ligo, kjer so poleg njih tekmovali še Polet iz Ljubljane, AŠK 2 – Olimpija, KK Jesenice, KK Proletarec iz Zagorja in Vrhnika. Za razvoj škofjeloške košarke in košarkarskega kluba v petdesetih letih so zaslužni naslednji košarkarski zanesenja- Člani ekipe leta 1954 (od leve proti desni): Andrej Rihtaršič, Franc Homan, Peter Kafol, Tone Rupar (na žogi), Ivan Hafner, Franc Šmid in Peter Kavčič (Foto: KK Škofja Loka) ki: Franc Homan, Peter Kafol, Ivan Hafner, Boris Čajič, Vlado Kolendo, Miloš Mitič, Avgust Hartman, Andrej Rihtaršič, Tone Rupar, Franc Kemperle, Janez Jemc, Franc Šmid, Peter Kavčič, Lovro Kalan, Janez Megušar, Boris Potočnik in Jože Sever. Leta 1961 so košarkarji prvič zaigrali v prvi slovenski ligi, vendar je naslednje leto pomlajena ekipa izpadla v drugo slovensko ligo. Košarkarji so leta 1965 ustanovili samostojni Košarkarski klub Sora, ker so ugotovili, da kot sekcija TVD Partizana nimajo možnosti za nadaljnji razvoj. Čez eno leto se je klub preimenoval v KK Kroj Škofja Loka. Košarkarji Kroja so leta 1968 dosegli enega od večjih uspehov, saj so postali državni podprvaki. V odločilni tekmi za prvaka Slovenije so le za tri točke izgubili proti ŽKK Maribor (65 : 68). Leta 1960 je Ivan Hafner poskušal pregovoriti nekaj deklet, da bi začela trenirati košarko. »Prve igralke so bile Andreja Balderman, Majda Bohinc, Joža Filipič, Dragica Luštica in Štefka Černetič. Velikega zanimanja za košarko med dekleti ni bilo, zato je ekipa hitro razpadla,« je pojasnil Anže Kalan. Kljub začetnim neuspehom pri sestavljanju ekipe so košarkarice Kroja leta 1974 s prepričljivo zmago nad KK Ježica (izid je bil 61 : 52) osvojile naslov prvakinj Slovenije. Luka Mlakar Ali ste vedeli ... , ... da Loški utrip berete že celih 18 let? Nov logotip Košarkarskega kluba Škofja Loka ob praznovanju šestdesete obletnice košarke v Škofji Loki 32 Avgust 2014 Vesele nogice in Tek štirih mostov Za nami je že tretji Tek štirih mostov. Tokrat si ga bo marsikdo zapomnil tudi zaradi truda še posebno izstopajoče skupine dvanajstih otrok, starih od enajst do petnajst let. Otroci z OŠ Jela Janežiča za otroke s posebnimi potrebami namreč niso tekli na šolskem teku, temveč na teku za odrasle, nočnem teku. Da smo si malce olajšali preizkušnjo, smo se odločili za tek štafet na štiri in šest kilometrov, pri čemer so mlajši otroci tekli krajšo progo. Priprave, vključno z nabiranjem pokroviteljev, so trajale skoraj dva meseca. Glavni pokrovitelji so bili škofjeloški rotarijci, ki že tradicionalno večkrat letno razveselijo otroke z OŠ Jela Janežiča. Zahvaljujemo se tudi donatorjema, podjetju Parkagroup in Zobozdravnikom Osovnikar. Da je akcija zaživela, je poskrbela Jožica Vavpotič Srakar, članica Rotary kluba Škofja Loka in duša te akcije. Pri organizaciji osmih treningov za otroke, ki so potekali večinoma na igrišču osnovnih šol Jela Janežiča in Škofja Loka – Mesto, je pomagalo precej prostovoljcev (Jože, Boris, Andrej, Jerca, Irena, Brigita, Rok, Uroš). Pomagala je tudi vsa družina glavne organizatorke. Da so otroci med pripravami uživali, lahko vidite na fotografijah. Ker pa niso samo iz Loke in okolice, ampak prihajajo tudi iz Selške in Poljanske doline ter iz okolice Kranja, je bila ena od težjih nalog koordinirati priprave s časi odhoda kombijev, velikokrat Tudi dež nas ni ustavil. pa je bilo treba za prevoz otrok kar osebno poskrbeti. Ves čas je potekala tudi komunikacija s starši – tako preko šole kot tudi neposredno. Marsikdo od njih bo morda naslednje leto tekel tudi sam ali pomagal pri organizaciji, tako smo jih navdušili. Potem pa je prišla sobota. Vsi tekači, njihovi starši, spremljevalni tekači in prostovoljci smo se zbrali pri mami organizatorke, ki je spekla kup dobrot. Posladkali smo se s pecivom, odrasli smo kakšno rekli, otroci so se zabavali, kakšno ušpičili, pa prav nobene treme ni bilo čutiti. In nastopil je čas za štart. Ko se je sprožila štartna pištola, se je prva skupina šestih otrok skupaj s spremljevalnimi tekačicami Jožico, Ireno, Brigito in Jerco podala na pot v najhujšem dežju. Pa dobre volje sploh ni zmanjkalo. Držali smo se za roke in tekli. Po pretečenih štirih kilometrih so kljub nalivom mlajši otroci veselo pritekli na cilj na Mestni trg in predali štafete otrokom iz višjih razredov, ki so odtekli šest kilometrov. Sliši se nadvse preprosto, pa vendar – koliko odraslih Ločanov uspe preteči štiri ali šest kilometrov? Uspelo nam je kljub muhastemu vremenu, ki je bilo prava preizkušnja. Vsi otroci so veselo pritekli na cilj, večinoma še hitreje kot spremljevalke. Podcenjevali smo njihovo pripravljenost in na koncu koncev tudi tekmovalnost. Prav vsi zaslužijo priznanje! Z nekaj samorefleksije ocenju- Priprave na tek jemo opravljeno in lahko rečemo, da je bilo ogromno vloženega, a brez vseh, ki so izkazali podporo, bodisi finančno ali organizacijsko, brez odličnega sodelovanja z OŠ Jela Janežiča, brez prijateljev prostovoljcev (Jože, Boris, Irena, Brigita, Jerca, Andrej, Talita, Alenka, Mirjam, Roza, Meta, Albert, Uroš, Helena, Luka in mama Slavka), ki so pomagali pri pripravah ter nato na samem teku, vse to ne bi uspelo. Med otroki je nekaj izjemnih športnih oz. atletskih talentov, škoda bi bilo, da jim ne bi še naprej pomagali. Že sedaj se pogovarjajo, kako bodo jeseni nadaljevali s tekom. Otroci si zaslužijo našo pozornost in podporo. Še posebej velja to za ranljive in deprivilegirane skupine. Za otroke je bila to izjemna izkušnja, ki je pomembno prispevala k izgradnji pozitivne samopodobe ter jih motivirala pri postavljanju ciljev in premagovanju ovir. In ne nazadnje: pri vsem tem smo skupaj z otroki prav zares uživali tudi prostovoljci. Njihova iskrivost in dobra volja sta marsikomu polepšali sicer stresen dan. Jožica Vavpotič Srakar Iščemo raznašalce Loškega utripa na območju Železnikov in Škofje Loke. Pišite na: [email protected] Mladi navdušeni tekači 33 Avgust 2014 Balkan trip Dvanajst dni, dobra družba in premajhen avto je enako super izlet po Balkanu. Katja Cof, Katja Jezeršek in Anže Nunar iz Škofje Loke so se podali po poteh stare Jugoslavije in našli čudovite skrite kotičke na Balkanu. Na Balkan ste se pravzaprav odpravili zaradi študijskih terenskih vaj v Sarajevu. Tako je. Jaz in Katja J. študirava etnologijo in kulturno antropologijo. Konec maja so naju v Sarajevu čakale študijske terenske vaje in ker sva si že dalj časa želeli ogledati Balkan, sva se odločili, da se, preden se znajdeva v Sarajevu, odpraviva še po nekaterih ostalih balkanskih državah. S sabo sva vzeli Anžeta, naši skupinici pa se je za prvih pet dni pridružil še Miha Zobec iz Sežane. Vaš prvi postanek je bil Dubrovnik. Dva dni pred odhodom smo se dobili pri Katji doma, si približno začrtali pot, nato pa smo se v torek, 29. aprila, zvečer usedli v premajhen avto, ki smo ga do zadnjega kotička napolnili z ogromno prtljage in opremo za taborjenje. Po osmih urah vožnje smo se zgodaj zjutraj znašli v Dubrovniku, kjer zaradi prezgodnje ure nismo dobili kave, naš cilj pa ni bilo opazovanje dubrovniških znamenitosti, ampak iskanje baterij za fotoaparat. Ko smo fotoaparat končno napolnili (presenetila nas je predvsem cena polnjenja, prva ura izredno draga, druga pa zelo poceni), smo prečkali mejo s Črno goro ter se ustavili pri srednjeveškem obmorskem mestecu v zalivu Boke kotorske, Kotorju. Ogledali smo si znamenito cerkvico in tako postali mnogi izmed turistov, ki se vale proti njej na vrh Kanjon reke Pive (Črna gora) vzpetine. Polni elana smo krenili proti nacionalnemu parku Lovčen, izkoristili še zadnje sončne žarke za odlične fotografije, nato pa utrujeni prenočili v apartmaju v vasici, imenovani Njeguši. iskali cenovno ugodno bivanje. V Skadarju pa smo naleteli na hotel s štirimi zvezdicami, v katerem je prenočitev znašala enajst evrov na osebo in bili smo popolnoma navdušeni, dokler nismo videli razpadajoče notranjosti in nedodelanih sten. Očitno štiri zvezdice še ne pomenijo razkošja. Sledil je ogled mesta Skadar, sprehodili pa smo se tudi do jezera, po katerem sva se s Katjo J. zapeljali z ribičem, ki nama je povedal, da tri mesece na leto lovi ribe in živi v hišici na drevesu, v tem času pa zasluži za celo leto. Sledil je ogled mesta Kruja, kjer smo si ogledali tudi etnografski muzej, fanta pa sta bila še posebej navdušena nad tamkajšnjim gradom. Midve sva dan preživeli na spodobnem bazarju s spominki. Naslednji dan ste se odpravili proti Cetinjam. Po prespani noči smo se odpeljali naprej proti nekdanji prestolnici Črne gore, Cetinjam, kjer smo si po polovični študentski ceni ogledali etnografski muzej. Po ogledu smo se odpravili proti Skadarskemu jezeru, ki leži na meji med Črno goro in Albanijo. Mejo smo prečkali ob južni strani jezera in prispeli v mesto Skadar. Na potovanju smo seveda želeli porabiti čim manj denarja, predvsem smo želeli prihraniti pri prenočiščih, zato smo Nacionalni park Durmitor v sredini maja še vedno v snegu Na poti proti Draču vas je spremljalo slabo, nevihtno vreme. Res je, vendar pa smo med pitjem čaja v eni izmed mestnih kavarn naleteli na izredno zanimivo albansko knjigo z znamenitostmi, v kateri smo našli tudi idejo za naslednji dan. Ogledali smo si še mesto Shëngjin, v katerem potekajo gradbena dela, mesto pa spreminjajo v turistično letovišče. Tam smo opazili, da se Albanija vedno bolj razvija in je primerna za poletno dopustovanje, saj ima lepe plaže, peščeno obalo in turkizno morje. Naslednji dan smo Miha odložili v Tirani, od koder je poletel nazaj v Slovenijo, mi pa smo se odpravili poiskat cerkev, imenovano Kisha e Marmiroit, katere fotografija nas je navdušila prejšnji dan. Ker nismo vedeli, kje točno je in smo imeli težave s sporazumevanjem, smo potrebovali kar nekaj časa, da smo prišli do tja. Na koncu sta situacijo rešila mimoidoča pastirja (mati z otrokom), ki smo ju srečali ob cesti, in nam pokazala točno pot, saj je dostop do cerkve precej težaven in turisti jo le malokrat obiščejo, ampak se nam jo je navkljub vsemu na koncu splačalo ogledati. Naprej smo se odpravili proti jugu Albanije ali bolj natančno do mesta Ksamil, ki je primerno mesto za počitnikovanje, saj je polno plaž, manjka pa znamenitosti. Vzeli smo si poceni apartma, si oprali perilo in pospravili avto. Ker smo bili izredno blizu severne Grčije, sva naslednji dan punci Anžeta peljali v Grčijo, Prijazna domačina, ki sta nam pomagala najti Kisho e Marmiroit. 34 Avgust 2014 Skupinska slika z albansko slaščičarko kjer pa nas je navdušenje minilo, ko smo za kavo odšteli tri evre. Po vrnitvi iz Grčije smo se ustavili v albanskem mestu Korça, kjer smo tik pred vstopom v mesto imeli prvo bližnje srečanje s policisti. Zaradi jezikovnih preprek nismo razumeli, zakaj so nas ustavili. To smo ugotovili šele naslednje jutro, ko smo opazili, da nam ne gorijo luči. V Korçi vam je končno prišla prav tudi oprema za taborjenje. Ob nekem smetišču smo našli malo večji travnik, postavili šotore in tam preživeli precej hladno noč. Zjutraj smo se nato sprehodili po tržnici, kjer si našel vse od izvijačev in vijakov do telefonov, s Katjo sva si privoščili nakupovanje in moram pohvaliti Anžeta, ki je bil potrpežljiv in je cel dan hodil z nama. Ker pa smo bili povsem blizu Makedonije, smo se odpravili še tja. Od daleč smo si ogledali Prespansko jezero, ki je malo manj turistično kot Ohridsko. V nadaljevanju nas je pot zanesla do Ohrida, kjer smo prespali pri domačinu, ki nam je pripovedoval o svojih spominih na nekdanjo Jugoslavijo ter nas zavoljo starih časov pogostil z rakijo. Ob Ohridskem jezeru smo si ogledali muzej na vodi. Zanimivo je videti rekonstrukcijo koliščarskega naselja na vodi, ki prikazuje življenje v kolibah v času okrog tisoč let pred našim štetjem. Zaradi obiska v zgodnjih jutranjih urah smo se na srečo izognili gručam turistov. Naslednji postanek je bil Kosovo. Z Ohrida smo se odpravili proti Kosovu, na poti pa smo šli še jest in spoznali smo nekaj domačinov, ki jim ni bilo preveč jasno, zakaj si želimo ogledati Kosovo, vendar so Zgodovinsko mesto Prizren (Kosovo) nam vseeno povedali, po kateri poti naj gremo, dobili pa smo še zastonj kavo. Šok smo doživeli na meji med Makedonijo in Kosovom, kjer nam je prijazen policist povedal, da na Kosovu velja posebna zelena karta (ki niti ni tako zelo poceni – trideset evrov za sedem dni) in jo moramo kupiti ob vstopu v državo. Žal tokrat nismo bili deležni študentskega popusta in smo se vdali v usodo. Prespali smo v motelu, naslednji dan pa smo si ogledali mesto Prizren, kjer sta nas presenetila predvsem čistoča in urejenost. Več ljudi nam je svetovalo, naj se ne vračamo nazaj čez Srbijo, saj bi vstop v Srbijo s Kosova smatrali za ilegalen. (Srbija Kosovu ne priznava neodvisnosti, op. p.) Zato smo se odpravili nazaj v Črno goro, kjer smo v Žabljeku prespali v apartmaju in se naslednje jutro zapeljali do Črnega jezera, ki je najbolj znano jezero v narodnem parku Durmitor, nato pa smo naredili ovinek in se spustili do reke Pive. Katja J. se je opogumila in se šla kopat, vendar je bila voda izredno hladna. Albanska plaža (Ksamil) nekajkrat naleteli na čevapčiče, ki smo jih poimenovali kar presni, saj so bili navzven skoraj zažgani, znotraj pa surovi. Še vedno ne vemo, ali gre za specialiteto ali za zgolj za slabo spečene čevapčiče. Katja J. pa je večinoma jedla solate. Ljudje na Balkanu so izredno prijazni in odprti, zelo radi imajo Slovence in so vedno pripravljeni pomagati. V glavnih mestih se nam je sicer nekajkrat zgodilo, da je do nas pristopil kdo, ki je imel željo po zaslužku. V Tirani se nam je tako mlad fant ponudil, da nam bo za plačilo celo noč pazil avto, ker »če ne, se mu lahko kaj zgodi«. Ker se nam je zdelo, da bi on poskrbel, da se avtu kaj zgodi, če mu ne plačamo, smo to raje storili in upali, da bo avto zjutraj še na parkirišču. In je bil. Sicer smo imeli največ stika z domačini predvsem v prenočiščih in v gostilnah. Ugotovili smo, da so gostinci precej prebrisani in imajo vedno pripravljena dva cenika: S Črne gore ste se odpravili še v Sarajevo. Zadnji postanek je bil Sarajevo, kjer smo enajstega maja zaključili naše potovanje in od koder sva Anžeta pospremili na vlak proti Ljubljani, midve pa sva se udeležili študijskih terenskih vaj. Ogledali sva si še Mostar in se v Slovenijo vrnili nekaj dni kasneje. Balkan je znan po dobri hrani in odprtih ljudeh. Na potovanju smo večinoma jedli tipično balkansko hrano, kot so čevapčiči in bureki. V Albaniji smo 35 enega za domačine ter drugega, z dražjimi cenami, za turiste. Vreme vam je na vsake toliko časa malo ponagajalo. V prvih dneh je padal dež, pogoste pa so bile popoldanske plohe in nevihte. Je pa bilo ravno prav toplo, saj ni bilo ne prevroče in ne premrzlo, prave majske temperature. Želeli smo si, da bi večkrat lahko taborili, ampak je bilo vreme preveč nestanovitno, ponoči pa je bilo tudi precej mraz. Kaj vam bo najbolj ostalo v spominu? Najbolj zanimiv je bil tako imenovan hotel s štirimi zvezdicami, ki je dober primer, da videz lahko vara. Zanimivi so tudi domačini, ki so pravi norci na cesti, kljub temu da ni nikjer nobenih ograj. In pa cene, predvsem v nekaterih delih Balkana je vse zelo ugodno, od hrane do prenočišča. Klavdija Rupar Avgust 2014 Videli smo še žirafe, gnuje, antilope, zebre, šakale, hijene … Biologinja Maja Sever preučuje male živali v slovenskih rekah, tokrat pa se je podala na pot v Namibijo, kjer se je srečala s tistimi največjimi in najbolj mogočnimi – slonom, žirafo, levom … Članica Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka namreč obožuje potovanja, zato vsaj enkrat letno raziskuje tuje pokrajine. Tokrat se je za tri tedne podala v južnoafriško državo ob obali Atlantskega oceana. Kako to, da ste se tokrat odločili oditi v drugo najredkeje naseljeno državo na svetu? Moram priznati, da Namibija ni bila na vrhu mojega seznama držav, ki sem jih želela obiskati. Pravzaprav se za to državo nisem posebej zanimala, dokler nista prijatelja biologa Miha in Anamarija povedala, da se odpravljata za tri mesece proučevat leoparde in geparde v Namibijo. Skupaj s tremi prijatelji – Andrejem, Majo in Mojco smo bili hitro sklepčni, da ju gremo obiskat. Kakšne so bile priprave na takšno potovanje? Kakšnih posebnih priprav za potovanje nismo imeli. Kupili smo letalske karte, rezervirali smo avto in si zagotovili prenočevanje v kampih v Etoshi – namibijskem nacionalnem parku. Nismo si želeli preveč zapolniti načrta potovanja, saj nam vsem bolj ustreza, da se o poti in krajih, ki jih bomo obiskali, odločamo sproti. Dostikrat se zgodi, da prideš v najlepši kraj na svetu, pa moraš naprej, ker imaš na primer rezervacijo za prenočišče drugje. Kaj pa cepljenja in vize? Za Namibijo ni obveznih cepljenj, so samo priporočljiva. Glede na to, da sem bila že cepljena proti hepatitisu A in B, dodatnih cepljenj nisem opravila. Priporočljivo je tudi Prevozno sredstvo in dom v enem jemanje tablet proti malariji, vendar smo se po posvetovanju odločili, da bomo raje uporabili druge načine zaščite pred komarji, kot so mreže, repelenti itd. Smo pa imeli z vizo kar nekaj zabavnih dogodivščin. Vedeli smo, da jo za Namibijo potrebujemo in to smo brez težav dobili na namibijski ambasadi na Dunaju. Teden dni pred potovanjem pa smo ugotovili, da moramo slovenski državljani pridobiti tudi tranzitno vizo za Južnoafriško republiko, saj smo imeli letalsko povezavo preko te države. Takoj smo šli v akcijo in se uspeli dogovoriti, da so nam jo izdali v enem dnevu. Dan pred potovanjem v Namibijo sva se s prijateljico Majo odpravili na izlet na Dunaj in uredili še to. Najeli ste džip, ki je bil hkrati vaš dom, in se vozili od točke do točke. Kako je pravzaprav potekala vaša pot? Avto, ki smo ga najeli, je bil džip z dvema šotoroma na strehi ter vso opremo za taborjenje v prtljažniku. Tako smo bili pripravljeni na namibijske ceste, ki so večinoma makadamske, vendar zelo dobro vzdrževane. Samo glavni razvodnici s severa proti jugu ter vzhoda proti zahodu države sta asfaltirani. Našo pot smo začeli v pokrajini Kalahari, in sicer na farmi Frank, na raziskovalni postaji, kjer sta prijatelja Miha in Anamarija že dva meseca lovila leo- Cesta gre naravnost v daljavo in še naprej ... parde, geparde, šakale itd. Tam smo tudi videli prve velike živali: žirafo, različne antilope, karakala, leoparda in geparde. Na farmi smo se odločili, kako bo okvirno potekalo naše potovanje. Najprej smo se odpravili na jug Namibije, kjer smo si ogledali drugi največji kanjon na svetu – Fish River Canyon. Na poti do tja sta nas očarala še gozd drevesastih aloj (Quiver Tree Forest) ter Igrišče velikanov (Giant's Playground). Pot smo nadaljevali proti parku Namib naukluft in kraju Soussusvlei, kjer so velike sipine, ter naprej do obalnega mesteca Swakoppmund, kjer smo videli endemit namibske puščave – velbičijo (velbičevko). Nato so se nam v Windhoeku pridružili še Miha, Anamarija, Jani in Tia, s kateri smo se skupaj odpravili proti severu, do nacionalnega parka Etosha. V njem smo ostali štiri dni, potem pa nadaljevali pot do atlantske obale in se v Cape Crossu srečali z eno največjih kolonij morskih levov. Kasneje smo se odločili za obisk najvišjega gorovja v Namibiji – Brandberg, kjer smo si ogledali znane bušmanske poslikave White Lady, se popeljali okoli gore po poti, ki je zahtevala pogon na vsa štiri kolesa, do kraterja Messum in se nato vrnili v glavno mesto. Namibija nas takoj spomni na puščavo, med drugim se ponaša z Del ekipe (na sredini Maja Sever) pred kanjonom Fish river 36 Avgust 2014 Takoj pri vhodu v Etosho so slovenske obiskovalce pozdravile žirafe. masivnimi sipinami, ki so največje na svetu. Sicer pa je najvišji namibijski vrh Königstein, ki meri 2606 metrov nadmorske višine. Kako bi skozi vaše oči orisali pokrajino? Pokrajina v Namibiji je izredno veličastna. Med vožnjo po njej bi se lahko ustavil na vsakem ovinku in občudoval lepoto in razsežnost. Posebej se mi je vtisnil v spomin pogled na gore, ki jih od spodaj počasi zasipa pesek. Ob obali so bili zanimivi prehodi od obalnih čeri preko kamnite puščave do masivnih sipin. V notranjosti je bilo bolj zeleno in posamična drevesa akacij so se na nekaterih delih združevala v kar goste sestoje. V tem času je bilo tudi precej zeleno, kar nas je vse zelo presenetilo, saj smo pričakovali bolj puščavske barve. Povprečne poletne temperature dosegajo štirideset stopinj Celzija, pozimi pa so zmrzali pogoste. Kakšne razmere ste imeli vi? V času našega obiska se je v Namibiji ravno začela zima. To pomeni, da je bilo bolj suho, praktično brez padavin ter nekoliko bolj mrzlo. Čreda slonov prihaja do vodnega zajetja. Čez dan je bila temperatura prijetnih petindvajset do trideset stopinj Celzija, ponoči pa se je shladilo tudi skoraj do ničle. Na take razmere smo bili pripravljeni in smo imeli s seboj primerno opremo, kot je termo perilo, kapa, šal, tople spalne vreče itd. V Namibiji je v tem času tudi zelo kratek dan, kar pomeni, da je sonce zašlo že nekaj čez sedemnajsto in je bila uro kasneje že trda tema. Vsem tem razmeram je bilo seveda treba prilagoditi potovanje, zato smo vstajali ob sončnem vzhodu, da smo lahko do teme prispeli do naslednjega kampa. hijene, različni ptiči, kuščarji itd. Videli smo čredo več kot tridesetih slonov, ki se je več ur zadrževala pri vodnem zajetju, zvečer so tja prišli nosorogi, enajst smo jih našteli vseh skupaj. Na poti iz parka smo uzrli trop levov in poleg njih uplenjeno žirafo, s katero so se hranili. Prizor je bil fantastičen. Med tritedenskim potovanjem ste se ustavili tudi v glavnem mestu Windhoek. Naše predstave o Afriki so bržkone nekoliko drugačne, kot kaže vaša izkušnja. Mesto vas je spomnilo na Ljubljano. Nam lahko orišete tamkajšnje razmere? Popolnoma drži, da predstave o Afriki, ki sem jih imela iz različnih dokumentarnih ali drugih filmov, v Namibiji ne držijo. V večjih mestih oz. v glavnem mestu je situacija zelo podobna evropskim mestom. V centru je simpatičen park, na ulicah so trgovinice in kavarnice, na koncu sprehajalne ulice je nakupovalno središče, skratka, tako kot doma. Na Ljubljano me je spomnil utrip mesta, še posebej v poletnem času, ko je polna ljudi. Je pa velika razlika ponoči, ko so ulice v Windhoeku praktično popolnoma prazne. Pred potovanjem so nas opozarjali, da moramo biti previdni, ker naj bi bilo v mestih veliko kriminala, ampak mi nismo imeli nobene slabe izkušnje. Res pa nismo izzivali. Ponoči se nismo sprehajali po mestu, podnevi pa smo avto vedno parkirali na označenih parkiriščih, kjer so imeli varnostnike oz. t. i. 'car guarde', ki so za nekaj drobiža pazili, da je bil avto na varnem. Glede na to, da ste biologinja, vas je zagotovo navduševal živalski svet. Tokrat verjamem, da je bilo na vaši poti še posebno pestro. Res je, živali je v Namibiji, kljub temu da je zelo velika, polno. Sicer se jih večinoma lažje vidi v parkih, ampak tudi med vožnjo ob cesti smo videli mnoge od njih: svinje bradavičarke, ki so tekale čez cesto, različne antilope, noje, zebre. V Etoshi je bilo vse skupaj samo še boljše: žirafe, gnuji, antilope, zebre, šakali, Zakaj bi bralkam in bralcem priporočili takšno potovanje? Kaj vas je najbolj navdušilo? Potovanje po Namibiji bi priporočila iz več razlogov. Vsekakor je Maja in Velbičevka (Welwitschia mirabilis), endemit namibske puščave 37 zelo preprosto potovati v lastni režiji z avtom, ceste so dobro označene, prebivalci razumejo angleško in nemško, torej ni težav s sporazumevanjem. Ljudje so zelo prijazni, hitro ti pomagajo, če potrebuješ pomoč. Nam je počila guma in smo imeli težave z dvigovanjem avtomobila, ker je počila ročka pri dvigalki. Prijazna domačina, ki sta se pripeljala mimo, sta takoj videla, v čem je težava in nam sama zamenjala gumo. Sicer pa je Namibija primerna še, ker so ob cestah številni kampi oz. razni rezorti, lodgi, tako da se prenočišče hitro najde. Tistim, ki imajo radi dobro hrano, pa lahko priporočam izredno okusno divjačinsko meso. Mene osebno so najbolj navdušile živali, tako velike kot male. Držati v roki malega gekona, gledati čredo slonov, ki se kopa v vodnem zajetju, leve, ki se hranijo z žirafo, svinjo bradavičarko, ki teka čez cesto, vse to je name naredilo največji vtis. Ste morda imeli kakšno neprijetno izkušnjo? Osebno nisem imela niti ene neprijetne izkušnje, sta jo pa imeli prijateljici, ki ju je uslužbenka v menjalnici ob menjavi evrov v namibijske dolarje oškodovala za kar nekaj denarja. Glede na to, da obožujete potovanja, nam lahko zaupate, kakšni so vaši načrti? Kam si najbolj želite oditi? Letos verjetno še eno tako večje potovanje ni izvedljivo, saj mi je ostalo premalo dopusta. V prihodnje pa si želim potovati s transibirsko železnico, si pogledati majevske ruševine v Srednji Ameriki, potovati po Amazonki itd. Skratka, idej, kam potovati, ne zmanjka, prej zmanjka dopusta in sredstev. Katja Štucin Avgust 2014 Prireditve v avgustu 8. 7.–30. 8. Mojstri rokodelci: skupinska prodajna razstava Sekcije DUO OOZ Škofja Loka Rokodelski center DUO Škofja Loka 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg 8.00–12.00 Sejem starin: Starinarnica na Plac' Mestni trg Vodenje po utrdbi na Golem vrhu utrdba na Golem vrhu 10.00–18.00 sobota, Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pred zadružnim domom 8. rekreativno kolesarjenje okrog Ratitovca izpred športne dvorane v Železnikih 21.00 Dan teric v Davči pr' Vrhovc v Davči 14.00 Dan teric v Davči, pr' Vrhovc v Davči 15.00 Pobiranje krompirja (brezplačna pokušina hrane) Tavčarjev dvorec Visoko, na njivi pod spomenikom Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg 21. 8.–30. 8. 2014. Bralnica vrt Sokolskega doma četrtek, 10.00–16.00 Pobarvajmo Loko Pisana Loka, Mestni trg 18.00–20.00 Otroški program Invazija Pisana Loka, Mestni trg 20.30–22.00 Koncert: Katarina Juvančič & Dejan Lapanja Pisana Loka, Mestni trg 16.00–18.00 Pisani lov na nagrade Pisana Loka, mestno jedro 16.00–20.00 Pisana elektronika Pisana Loka, Jesharna 20.30–23.00 Koncert: Klemen Klemen & Dubzilla + predskupina Pisana Loka, Bar Freising 10.00–16.00 Pisani nabor slaščic, otroške likovne delavnice, ure pravljic, cirkuška delavnica, predstavitev veganske slikanice Veganstvo je ljubezen z Jadranko Juras Pisana Loka, Cankarjev trg 18.30–20.30 Javna tribuna Mladi in kulturni prostor Pisana Loka, Bar Freising 21.00–23.00 Koncert: Vasko Atanasovski trio Pisana Loka, Bar Freising 17.00–18.00 Vroča župa (pravljice za staro in mlado) Pisana Loka, vrt Sokolskega doma 21.00–23.00 Kino pod zvezdami Pisana Loka, vrt Sokolskega doma 12.00–17.00 Javna dnevna soba Pisana Loka, Mestni trg 15.00–16.00 RSK se predstavi Pisana Loka, Mestni trg 18.00–20.00 Rdeča kapica (predstava ) Pisana Loka, vrt Sokolskega doma 11.00–16.00 Pobarvajmo Loko Pisana Loka, Mestni trg 19.00–20.30 Odprtje razstave: Peter Stegu Pisana Loka, Jesharna 20.30–22.00 Koncert: Helahirn Pisana Loka, Jesharna 16. 8. 8.00–12.00 9.00 sobota, 2. 8. 10.00 nedelja, 3. 8. sreda, 6. 8. sobota, 9. 8. 10.00 Semanji dan z 18. Srečanjem ljudskih pevcev in godcev Sv. Ožbolt nad Škofjo Loko 12.00–24.00 43. Dan oglarjev Grebljica pod Starim vrhom 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg Dvodnevni pohod ob rapalski meji Nova Oselica – Porezen–Soriška planina 7.00 11.00 Mednarodna gorsko hitrostna dirka GHD Lučine 2014 Lučine Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna 16.00–23.00 LUFt: Grajska gostija Loški grad 17.00–23.00 LUFt: umetniška tržnica, izmenjava oblačil, zbiranje materiala za živali v zavetiščih Mestni trg LUFt: zelemenjava Mestni trg LUFt: športno popoldne s ŠD Partizan – predstavitev športnih vadb (pilates, HIIT) in učenje koreografije za Flash mob Mestni trg 18.00 LUFt: brezplačna fotografska delavnica (prijave na festival.luft@ gmail.com) Mestni trg 18.30 LUFt: skupina Getonka Mestni trg 19.00 Večer slovenskih podoknic, veseloigra v domačem narečju, veselica s Strmino in Ansamblom Svetlin Hotavlje 19.30 LUFt: skupina TheWet Mestni trg 21.00 LUFt: Vibe department z vizualizacijo Mestni trg 10.00 Mednarodna gorsko hitrostna dirka GHD Lučine 2014 Lučine Semanji dan na Hotavljah (maša, stojnice, otroške delavnice, indijanska vas, veselica z Ansamblom Petra Finka) Hotavlje Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg Odprtje razstave Dobře svetlo (na ogled do 3. 9. 2014) Vhodna dvorana Sokolskega doma 8.00–12.00 nedelja, 17. 8. sreda, 20. 8. 17.00–21.00 21. 8. petek, 17.00–20.00 17.00 nedelja, 10. 8. sreda, 13. 8. četrtek, 14. 8. 16.00–19.00 19.00 19.00 Odprtje razstave Črvine življenja (na ogled do 3. 9. 2014) 16.00–19.00 22. 8. sobota, 23. 8. nedelja, 24. 8. ponedeljek, 25. 8. torek, 26. 8. preddverje Sokolskega doma 38 Avgust 2014 sreda, 27. 8. četrtek, 28. 8. petek, 29. 8. 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg 17.00–19.00 Predstavitev knjige Večna Treblinka, Jadranka Juras Pisana Loka, Homan 19.00–21.00 Koncert: Seine Pisana Loka, Homan 21.00–23.00 Kino pod zvezdami Pisana Loka, vrt Sokolskega doma 15.00–18.00 Knjižnica pod krošnjami Pisana Loka, Mestni trg 18.00–20.00 Javna tribuna Mladi Pisana Loka, kavarna Vahtnica 21.00–01.00 Koncert: Loka blues fest III.: Easywalkers, Bluzon, Martin Ramoveš band Pisana Loka, Loški pub 14.00–20.00 Skate sešn Pisana Loka, Mestni trg 18.00–19.30 Koncert: Grudnove Šmikle Pisana Loka, Sokolski dom Fotografska razstava Odlikovane fotografije Galerija Muzeja Železniki Koncert: Laibach Pisana Loka, Loški 8.00 Šesti pohod bosonogih s Prtovča na Ratitovec izpred lovske koče na Toli na Prtovču 9.00 Živžav z mini Zminško avanturo Športni park Zminec 16.00–00.00 Koncert: Loški novi rock Pisana Loka, Mestni trg 21.00–23.00 Kino pod zvezdami Pisana Loka, vrt Sokolskega doma 19.00 20.00–23.00 sobota, 30. 8. 39 Avgust 2014 40 Avgust 2014 BMW Avto Aktiv www.avto-aktiv.si Užitek v vožnji AVTO AKTIV KRANJ. Obiščite nas v Kranju, na ulici Mirka Vadnova 2a, pokličite na številko 04 281 14 00 ali nam pišite na [email protected]. POOBLAŠČENI TRGOVEC BMW. Rešitev tokratne križanke je: Nagrade za julijsko križanko: 1. nagrada – vikend vožnja z vozilom BMW 2. nagrada – bon za nakup Lifestyle izdelkov v vrednosti 50 € 3. nagrada – bon za nakup Lifestyle izdelkov v vrednosti 30 € Ime in priimek: Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do 25. avgusta 2014 na naslov: Avto Aktiv Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a, 4000 Kranj – s pripisom “Nagradna križanka” . Podpis: Naslov: Izžrebani nagrajenci junijske križanke so: 1. nagrada, vikend vožnja z vozilom BMW – Viljem Demšar, Železniki, 2. nagrada, bon za nakup Lifestyle izdelkov v vrednosti 50 EUR – Alma Džigal, Škofja Loka, 3. nagrada, bon za nakup Lifestyle izdelkov v vrednosti 30 EUR – Gašper Žakelj, Žiri Vsem nagrajencem čestitamo. O nagradah bodo obvešečeni po pošti. Nagrade podeljuje Avto Aktiv Kranj. 41 Avgust 2014 42 Avgust 2014 POLETJE PRI BMW AVTO AKTIV. BMW Avto Aktiv bmw-avto-aktiv.si Užitek v vožnji Poletni dopusti so vedno vrhunec leta. Veselite se lepih trenutkov s svojo družino in prijatelji – in s svojim BMW. Če dobro načrtujete svojo pripravo, potem ne traja veliko, preden vas prevzame dopustniški občutek. Oglejte si del naše ponudbe in začutite razpoloženje za dopustniško potovanje leta. Obiščite nas v Kranju, na ulici Mirka Vadnova 2a, pokličite na številko 04 28 11 400 ali nam pišite na [email protected]. Celotno ponudbo si lahko ogledate na naši spletni strani. WWW.BMW-AVTO-AKTIV.SI Polnjenje klimatske naprave. Poletne servisne ugodnosti. Zagotovljeno dobra ponudba! Začnite svoj dopust sproščeni. Še posebej, ko potujete v oddaljene kraje, je pomemben dober občutek, da je vse v brezhibnem stanju – in da vam bo klimatska naprava pomagala ohraniti hladno glavo tudi pri visokih poletnih temperaturah. Izkoristite 10 % popust za vse opravljene storitve (mehanična ter kleparska dela) in 10 % popust na vse vgrajene originalne rezervne dele BMW. Za več informacij pokličite naše servisne svetovalce. V tej ponudbi vam nudimo omejeno količino skrbno izbranih novih in rabljenih vozil BMW. Zavezali smo se k zagotavljanju visoke kakovosti vseh naših vozil v tej ponudbi, vam nudimo obširne ugodnosti ter ugodno ponudbo za financiranje. Izbira vozila še nikoli ni bila preprostejša. Izkoristite poletne popuste. Izkoristite izjemne prihranke. Posebna ponudba € 40, 00 43
© Copyright 2024