TSG-1-001:2007 - Energetski servis doo

AR N OST V STAVBA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Tehni~na smernica
T S G - 1 - 0 0 1: 2 0 0 7
PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
[irjenje po`ara na sosednje objekte
Nosilnost konstrukcije ter {irjenje po`ara po stavbah
Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje
Naprave za ga{enje in dostop gasilcev
2
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Tehni~na smernica
TSG-1-001:2007
PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
Širjenje po`ara na sosednje objekte
Nosilnost konstrukcije ter {irjenje po`ara po stavbah
Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje
Naprave za ga{enje in dostop gasilcev
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
TEHNI^NA SMERNICA TSG-1-001: 2007
Minister za okolje in prostor na podlagi prvega odstavka 11. ~lena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, {t.102/04 ZGO -1 - uradno pre~i{~eno besedilo in 14/05 - popravek, 92/05
– ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - US, 120/2006 - US) izdaja tehni~no smernico
PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
[irjenje po‘ara na sosednje objekte
Nosilnost konstrukcije ter {irjenje po‘ara po stavbah
Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje
Naprave za ga{enje in dostop gasilcev
Minister za okolje in prostor
JANEZ PODOBNIK
[tevilka: 35102-15/2007
V Ljubljani, dne 27. 11. 2007
K tej tehni~ni smernici je pridobljeno soglasje ministra za gospodarstvo, {t. 315-15/2007-4 z dne
29. 8. 2007 in predhodno mnenje ministra za obrambo, {t. 017-03-2/2005 z dne 13. 8. 2007.
Ta tehni~na smernica je vklju~ena v seznam tehni~nih smernic Ministrstva za okolje in prostor,
ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
od 33
TSG-1-001: 2007
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
V postopku izdaje te tehni~ne smernice so bile upo{tevane
vse zahteve Uredbe o postopkih notificiranja na podro~ju
standardov, tehni~nih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti (Uradni list RS, {t. 66/00 in 35/05) v
tistem delu, ki predstavlja prevzem Direktive 98/34/ES
Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998
(Direktiva 98/34/ES).
Oblikovanje in prelom: IDFL d.o.o.
Risbe je po predlogah iz Die schweizerischen
Brandschutzvorschriften; VKF (Vereinigung Kantonaler
Feuerversicherungen) izdelal dr. Stane Srp~i~.
od 33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
KAZALO
0 0.1
0.1.1
0.1.2 0.1.3 0.2
0.2.1
0.2.2
0.2.3 0.3
UVOD
POMEN IN VLOGA TEHNI^NE SMERNICE »PO@ARNA VARNOST V STAVBAH«
Zakonska podlaga za izdajo tehni~ne smernice
Pravilnik o po‘arni varnosti v stavbah - pravni okvir delovanja smernice
Pravne posledice (ne)uporabe tehni~ne smernice
REFEREN^NI DOKUMENTI
Predpisi
Standardi
Smernice in drugi dokumenti
POMEN IZRAZOV
5
5
5
5
7
8
8
9
10
10
1
[IRJENJE PO@ARA NA SOSEDNJE STAVBE
1.1
UVOD
1.2
POMEN IZRAZOV
1.3 OSNOVNE ZAHTEVE
1.4
POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
1.4.1 Enostanovanjske stavbe in nestanovanjske kmetijske stavbe
1.4.2 Manj{e ve~stanovanjske stavbe
11
11
11
11
12
12
12
2 NOSILNOST KONSTRUKCIJE TER [IRJENJE PO@ARA PO STAVBAH
2.1 UVOD
2.2
POMEN IZRAZOV
2.3
NOSILNOST KONSTRUKCIJE
2.3.1 Osnovne zahteve
2.3.2 Posebne zahteve za posamezne vrste stavb
2.3.2.1 Visoke stavbe
2.4
PO@ARNI SEKTORJI
2.4.1 Osnovne zahteve
2.4.1.1 Zahteve za po‘arno odpornost mejnih elementov po‘arnih sektorjev
2.4.1.2 Po‘arna za{~ita instalacij in instalacijskih ja{kov in njihovih prehodov
2.4.1.3 Prezra~evalni kanali
2.4.1.4 Kanali za odvod dima in toplote
2.4.1.5 Po‘arna vrata
2.4.2 Velikost po‘arnih sektorjev 2.5
DIMNI SEKTORJI
2.6
POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
2.6.1 Enostanovanjske stavbe
2.6.2 Ve~stanovanjske stavbe
2.6.3 Stavbe s prostori za nastanitev
2.6.4 Visoke stavbe
2.6.5 Nakupovalni centri
2.6.6 Stavbe za zdravstvo - bolni{nice
2.6.7 Stavbe z atrijem
2.6.8 Stavbe s prostori za ve~je {tevilo uporabnikov
2.6.9 Posebni prostori v stavbah
2.6.10 Lakirnice
13
13
13
13
13
15
15
15
15
15
17
17
18
18
18
18
18
18
19
19
19
19
19
19
19
19
19
3
EVAKUACIJSKE POTI IN SISTEMI ZA JAVLJANJE TER ALARMIRANJE
3.1
UVOD
3.2
POMEN IZRAZOV
3.3
EVAKUACIJSKE POTI
3.3.1 Osnovne zahteve
3.3.2 Dolo~itev {tevila evakuacijskih poti, njihova dol‘ina in {irina
3.3.2.1 Pot za umik v prostoru
3.3.2.2 [tevilo evakuacijskih poti
3.3.2.3 Skupna dol‘ina evakuacijskih poti
20
20
20
20
20
21
21
21
21
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
od 33
TSG-1-001: 2007
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
3.3.2.4 [irine evakuacijskih poti
3.3.2.5 Kletne eta‘e
3.3.3 Izvedba evakuacijske poti
3.3.3.1 Za{~itena stopni{~a
3.3.3.2 Stopnice in klan~ine
3.3.3.3 Hodniki
3.3.3.4 Evakuacijski balkoni in mostov‘i
3.3.3.5 Vrata
3.3.3.6 Oblo‘ni materiali
3.3.3.7 Varnostna razsvetljava
3.3.3.8 Evakuacijske poti v stavbah s sprinklerskim sistemom
3.3.3.9 Dvigala
3.4 DODATNE ZAHTEVE ZA STAVBE S PROSTORI ZA VELIKO UPORABNIKOV
3.4.1Sede‘i v vrstah
3.5 SISTEMI ZA PO@ARNO JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
3.6
POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
3.6.1 Visoke stavbe
3.6.2 Industrijske stavbe in skladi{~a
3.6.3 Nakupovalni centri
3.6.4 Stavbe za zdravstvo – bolni{nice
3.6.5 Stavbe z atrijem
3.6.6 Stavbe s prostori za ve~je {tevilo uporabnikov
3.6.7 Posebni prostori v stavbah
3.6.8 Lakirnice
22
23
23
23
24
24
24
24
24
25
25
25
25
25
26
26
26
27
27
27
27
27
27
27
4 NAPRAVE ZA GA[ENJE IN DOSTOP GASILCEV 4.1
UVOD
4.2
NAPRAVE ZA GA[ENJE
4.2.1 Zagotavljanje vode za ga{enje
4.2.2 Hidranti
4.2.2.1 Hidranti na gradbeni parceli
4.2.2.2 Notranji hidranti
4.2.3 Sprinklerski sistemi
4.2.4 Posebne zahteve za posamezne vrste stavb
4.2.4.1 Visoke stavbe do vi{ine 40 m
4.2.4.2 Visoke stavbe nad vi{ino 40 m
4.3
NEOVIRAN IN VAREN DOSTOP GASILCEV
4.3.1 Neoviran in varen dostop gasilcev do stavb 4.3.2 Neoviran in varen dostop za ga{enje in re{evanje v stavbi
4.3.3 Odvod dima in toplote
4.3.3.1 Osnovne zahteve
4.3.3.2 Naravni odvod dima in toplote
4.3.3.3 Naprave za odvod dima in toplote
4.3.3.4 Zahteve za mehanski odvod dima in toplote
4.3.4 Posebne zahteve za posamezne vrste stavb
4.3.4.1 Gara‘ne stavbe
4.3.4.2 Stavbe z atrijem
4.3.4.3 Nakupovalni centri
4.3.4.4 Stavbe za zdravstvo – bolni{nice
4.3.4.5 Stavbe s prostori za ve~je {tevilo uporabnikov
4.3.4.6 Posebni prostori v stavbah
28
28
28
28
28
28
28
29
29
29
29
29
29
29
29
29
29
29
30
30
30
30
30
30
30
30
5
DODATKA31
DODATEK 1: RA^UNSKO [TEVILO UPORABNIKOV GLEDE NA NAMEMBNOST STAVBE OZIROMA
31
PROSTOROV V NJEJ
DODATEK 2:
POTREBNE KOLI^INE VODE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
32
od 33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
0 UVOD
0.1POMEN IN VLOGA TEHNI^NE SMERNICE “PO@ARNA VARNOST V STAVBAH”
0.1.1
Zakonska podlaga za izdajo tehni~ne smernice
To tehni~no smernico je izdal minister za okolje in prostor
v soglasju z ministrom za gospodarstvo na podlagi prvega
odstavka 11. ~lena Zakona o graditvi objektov (Uradni
list RS, št.102/04 ZGO -1 – uradno pre~iš~eno besedilo
in 14/05 – popravek, 92/05 – ZJC-B, 93/05 - ZVMS,
111/05 - US, 120/06 - US) in po predhodnem mnenju
ministra za obrambo, ki je v skladu z Zakonom o varstvu
pred po‘arom (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB) splo{no
pristojen za podro~je varstva pred po‘arom in je kot tak dal
soglasje k Pravilniku o po‘arni varnosti v stavbah (Uradni
list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07), ki je predpis
ministra za okolje in prostor, v katerega pravnem okviru
neposredno deluje ta tehni~na smernica (glej t~. 0.1.2).
V Zakonu o graditvi objektov je tehni~na smernica
opredeljena kot “dokument, s katerim se za dolo~eno
vrsto objekta uredi natan~nej{a opredelitev bistvenih
zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma
razredi gradbenih proizvodov oziroma materialov,
ki se smejo vgrajevati ter na~ini njihove vgradnje in
na~in izvajanja gradnje z namenom, da se zagotovi
zanesljivost objekta ves ~as njegove `ivljenjske dobe,
kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je
mogo~e ugotoviti, ali so tak{ne zahteve izpolnjene” (t~.
3.2, prvega odstavka 2. ~lena).
Pravna narava in uporabnost tehni~nih smernic je
bolj podrobno obravnavana v 9. ~lenu zakona, kjer
je dolo~eno, da se z gradbenimi predpisi (to je vrsta
izvr{ilnih predpisov, izdanih na podlagi zakona) za
posamezne vrste objektov dolo~ijo njihove tehni~ne
zna~ilnosti tako, da ti objekti glede na svoj namen izpolnjujejo eno, ve~ ali vse naslednje bistvene zahteve:
- mehanska odpornost in stabilnost,
- varnost pred po‘arom,
- higienska in zdravstvena za{~ita in za{~ita okolice,
- varnost pri uporabi,
- za{~ita pred hrupom, in
- var~evanje z energijo in ohranjanje toplote.
V navedeni zakonski dolo~bi je nadalje dolo~eno, da se
gradbeni predpisi lahko sklicujejo na standarde oziroma
tehni~ne smernice, ki se nana{ajo na dolo~eno vrsto
objekta in dolo~ijo njihovo obvezno uporabo oziroma
dolo~ijo, da velja domneva, da je dolo~en element
skladen z zahtevami gradbenega predpisa, ~e ustreza
zahtevam standardov oziroma tehni~nih smernic.
^e je v gradbenih predpisih dolo~ena domneva o
skladnosti, morajo gradbeni predpisi opredeliti tudi
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
pristojne organe za odlo~anje in postopek, v katerem
se doka‘e, da projekt, v katerem niso bili uporabljeni
standardi oziroma tehni~ne smernice, temve~ je
projektant pri svojem delu uporabil re{itve iz zadnjega
stanja gradbene tehnike, zagotavlja vsaj enako stopnjo
varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov
ali tehni~nih smernic.
Zadnje stanje gradbene tehnike je stanje, ki v danem
trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali
izvaja gradnja, predstavlja dolo~eno stopnjo razvoja
tehni~ne zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov
in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti,
tehnike in izku{enj s podro~ja graditve objektov, ob
hkratnem upo{tevanju razumnih stro{kov (t~. 3.1,
prvega odstavka 2. ~lena zakona).
0.1.2
Pravilnik o po‘arni varnosti v stavbah - pravni okvir delovanja
smernice
Gradbeni predpis, ki za stavbe podrobneje opredeljuje
bistveno zahtevo “varnost pred po`arom” je Pravilnik o
po`arni varnosti v stavbah. V tem pravilniku so dolo~ene
naslednje zahteve za varnost pred po`arom:
- {irjenje po‘ara na sosednje objekte (3. ~len),
- nosilnost konstrukcije ter {irjenje po‘ara po stavbah
(4. ~len),
- evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje
(5.~len),
- naprave za ga{enje in dostop gasilcev (6. ~len).
Vsebina zgoraj navedenih ~lenov pravilnika je zapisana pred
uvodom prve do ~etrte to~ke te tehni~ne smernice.
V poglavju pravilnika, ki dolo~a na~in izpolnjevanja
predpisanih zahtev, so za uporabo te tehni~ne smernice
najbolj pomembne naslednje dolo~be:
7. ~len
(izdaja in uporaba tehni~nih smernic)
(1) Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve,
izda v soglasju z ministrom, pristojnim za dajanje
gradbenih proizvodov v promet tehni~no smernico
“Po‘arna varnost v stavbah”, ki dolo~a priporo~ene
gradbene ukrepe oziroma re{itve za dosego zahtev
tega pravilnika in je sestavljena iz naslednjih delov:
- “[irjenje po`ara na sosednje objekte” (obravnava
zahtev iz 3. ~lena),
- “Nosilnost konstrukcije ter {irjenje po`ara in dima po
stavbah” (obravnava zahtev iz 4. ~lena),
- “Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter
alarmiranje” (obravnava zahtev iz 5. ~lena),
- “Naprave za ga{enje in dostop gasilcev” (obravnava
zahtev iz 6. ~lena).
od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
(2) ^e so pri gradnji stavb v celoti uporabljeni gradbeni
ukrepi oziroma re{itve (v nadaljnjem besedilu:
ukrepi), navedeni v tehni~ni smernici iz prej{njega
odstavka oziroma v dokumentih, na katere se le-ta
sklicuje, velja domneva o skladnosti z zahtevami iz
3. do 6. ~lena tega pravilnika.
(uporaba drugih ukrepov)
(4) Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma
zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu
Izkaz požarne varnosti stavbe iz priloge 3, ki je sestavni
del tega pravilnika. Izpolnjen del obrazca “na~rtovani
ukrepi” je sestavni del projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. Stolpec “izvedeni
ukrepi” se izpolni ob zaklju~ku gradnje. Študija požarne
varnosti oziroma zasnova požarne varnosti mora biti v
~asu gradnje za potrebe gradbenega in inšpekcijskega
nadzora na voljo na gradbiš~u.
(1) Pri projektiranju in gradnji stavb se smejo namesto
ukrepov, navedenih v tehni~nih smernicah iz
prej{njega ~lena, uporabiti:
(5) Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga
dokazila o zanesljivosti objekta, kot je ta dolo~en v
zakonu o graditvi objektov.
- ukrepi iz drugih standardov, tehni~nih smernic,
tehni~nih specifikacij, kodeksov uveljavljenega
ravnanja ali drugih dokumentov, ki dolo~ajo
po‘arnovarnostne ukrepe v smislu tega pravilnika
ali
- ukrepi, ki temeljijo na izra~unih v okviru metod
po‘arnega in‘enirstva.
(6) Izkaz požarne varnosti iz ~etrtega odstavka tega ~lena
izpolni odgovorni projektant požarne varnosti, ki je
izdelal študijo požarne varnosti oziroma odgovorni
projektant, ki je izdelal zasnovo požarne varnosti.
8. ~len
(2) Ukrepi iz prej{njega odstavka pomenijo uporabo
zadnjega stanja gradbene tehnike, v skladu v zakonom
o graditvi objektov. S projektiranjem po zadnjem
stanju gradbene tehnike je treba zagotoviti vsaj enako
stopnjo varnosti pred po`arom, kot s projektiranjem
po tehni~ni smernici iz prej{njega ~lena.
V poglavju pravilnika, ki dolo~a vsebino projektne
dokumentacije, so najbolj pomembne naslednje
dolo~be:
11. ~len
(študija, zasnova in izkaz požarne varnosti)
(1) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti po tem
pravilniku mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar
je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti.
(2) Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana,
mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti
izhajati iz dokumenta »zasnova požarne varnosti«, ki
na kratek in pregleden na~in dolo~a potrebne ukrepe,
povezane s/z:
- širjenjem požara na sosednje objekte,
- nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po
stavbah,
- evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in
alarmiranje,
- napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
(3) Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni
del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja.
od 33
(7) Izvajalec je dolžan pravo~asno obvestiti odgovornega
projektanta o ~asu za~etka in o predvidenem ~asu izvajanja vseh tistih gradbenih del, ki lahko bistveno vplivajo
na izpolnitev tehni~nih zahtev iz tega pravilnika.
12. ~len
(pogoji za izdelavo {tudije po‘arne varnosti
oziroma posameznih na~rtov)
(1) [tudijo po‘arne varnosti iz prvega odstavka prej{njega
~lena sme izdelati odgovorni projektant, ki izpolnjuje
pogoje po predpisih, ki urejajo {tudijo po‘arne
varnosti.
(2) Zasnovo požarne varnosti iz drugega odstavka prejšnjega
~lena sme za požarno zahtevne stavbe izdelati odgovorni
projektant, ki sme izdelati študijo požarne varnosti.
Zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne
stavbe sme izdelati odgovorni projektant, ki je vpisan v
imenik odgovornih projektantov v skladu z zakonom o
graditvi objektov in je opravil posebni ali dopolnilni izpit
iz arhitekturnega ali iz tehni~nega projektiranja.
--14. ~len
(revizija)
(1) Z revizijo je glede bistvene zahteve varnosti pred
požarom treba preveriti ali:
- je s predvidenimi ukrepi zasnove požarne varnosti
zagotovljeno doseganje zahtev tega pravilnika, in
- so rešitve v posameznih na~rtih, kot so ti dolo~eni
s predpisi o projektni dokumentaciji, v skladu s
predvidenimi ukrepi.
(2) ^e je treba za projektno dokumentacijo pridobiti soglasje
s podro~ja varstva pred požarom, se revident glede
požarne varnosti stavbe omeji na preveritev, ali so rešitve
v posameznih na~rtih, v skladu s predvidenimi ukrepi.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
(3) Revizijo predvidenih ukrepov iz prve alinee prvega
odstavka tega ~lena sme opraviti le odgovorni revident
požarne varnosti, ki je vpisan v imenik odgovornih
revidentov v skladu z zakonom o graditvi objektov.
Obvezna vsebina {tudije po‘arne varnosti vrste objektov,
za katere je izdelava {tudije obvezna in pogoji za izdelovalca {tudij so dolo~eni v Pravilniku o {tudiji po‘arne
varnosti (Uradni list RS, {t. 28/05 in 132/06). Glede
obveznih elementov {tudije po‘arne varnosti je treba
upo{tevati tudi dolo~be Pravilnika o projektni in tehni~ni
dokumentaciji (Uradni list RS, {t. 66/04 in 54/05).
0.1.3
Pravne posledice (ne)uporabe tehni~ne smernice
TSG-1-001: 2007
b) Projektiranje po zadnjem stanju gradbene tehnike
^e se odgovorni projektant v skladu s pravilnikom odlo~i
za uporabo (delno ali v celoti) gradbenih ukrepov iz
zadnjega stanja gradbene tehnike, kot je to opredeljeno
v 10. ~lenu pravilnika, pa se zagotovljenost vsaj enake
stopnje varnosti pred po‘arom tudi pri po‘arno manj
zahtevnih stavbah mora izkazati z obvezno revizijo
projektne dokumentacije, kar predstavlja predpisani
na~in dokazovanja odgovornega projektanta, da je
izpolnil predpisano zahtevo.
Tudi pri projektiranju po zadnjem stanju gradbene
tehnike je treba izhajati iz dejstva, da so ukrepi varstva
pred po‘arom praviloma medsebojno povezani in
njihovega kon~nega u~inka ni mogo~e obravnavati
izklju~no na podlagi analize vsakega ukrepa posebej,
torej brez upo{tevanja rezultatov celotnega izbranega
koncepta varstva pred po‘arom.
a) Uporaba tehni~ne smernice - domneva o skladnosti
Kot je razvidno iz prej{njih to~k tega uvoda, so v tej
tehni~ni smernici zapisani gradbeni ukrepi oziroma
re{itve zgolj priporo~en na~in za izpolnitev v pravilniku
predpisanih zahtev o po‘arni varnosti v stavbah.
Upo{tevanje priporo~enih gradbenih ukrepov je podlaga
za ustvaritev domneve o izpolnjenosti zahtev pravilnika.
Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da so ukrepi varstva
pred po‘arom praviloma medsebojno povezani in
njihovega kon~nega u~inka ni mogo~e obravnavati
izklju~no na podlagi analize vsakega ukrepa posebej,
torej brez upo{tevanja rezultatov celotnega izbranega
koncepta varstva pred po‘arom. Zato mora odgovorni
projektant pri izbiri ukrepov po tej tehni~ni smernici in
njihovem kombiniranju z ukrepi, navedenimi v razli~nih
referen~nih (podpornih) dokumentih, vedno poskrbeti
za njihovo medsebojno usklajenost.
Opisano na konkretnem primeru to pomeni, da se pri
projektiranju bolni{nic med drugim uporabijo ukrepi,
povezani s nosilnostjo konstrukcije in po‘arnimi
lastnostmi mejnih elementov, kot so dolo~eni s to
tehni~no smernico (glej to~ki 2.3.1 in 2.4.1.1), glede
dopolnilnih zahtev (tistih, ki niso urejene s to tehni~no
smernico in so kompatibilne z njenimi osnovnimi
zahtevami) pa se upo{tevajo re{itve podpornega
dokumenta, tehni~ne smernice VKF Brandschutzerläuterungen; Beherbergungsbetriebe (glej to~ko 2.6.6
te tehni~ne smernice).
Dokazno breme o neizpolnjenosti zahtev iz pravilnika
je v primeru uporabe te tehni~ne smernice na strani
pristojnih dr‘avnih organov oziroma z zakonodajo
dolo~enih udele‘encev pri graditvi, katerih vloga je
nadzor nad pravilnostjo projektiranja (in{pektorji in
revidenti). Kadar je projektiranje sledilo gradbenim
ukrepom iz te tehni~ne smernice, med gradnjo in pri
pridobitvi potrebnih upravnih odlo~b, ni treba dokazovati
skladnosti z ustreznimi predpisi, ker se ta samodejno
domneva na podlagi dolo~b pravilnika.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
c) Dolo~anje nosilnosti konstrukcije z uporabo
evrokodov
Bistvena zahteva nosilnosti konstrukcije iz prvega
odstavka 4. ~lena pravilnika (“Stavbe morajo biti
projektirane in grajene tako, da njihova nosilna
konstrukcija ob po‘aru dolo~en ~as ohrani potrebno
nosilnost.”) je del podro~ja, ki je pokrito tudi z evrokodi,
ki so sestavljeni iz evropskih standardov EN, ki dolo~ajo
na~ela in pravila za zagotovitev varnosti, uporabnosti
in trajnosti objektov, opisujejo osnove njihovega
projektiranja in preverjanja ter podajajo usmeritve za
dosego navedenih vidikov zanesljivosti objektov. Ker so
evrokodi že privzeti kot slovenski nacionalni standardi
SIST EN, je mo‘no nosilnost konstrukcije v primeru
po‘ara dolo~iti tudi z njihovo uporabo, pri tem pa se
tako projektiranje {teje za projektiranje po zadnjem
stanju gradbene tehnike v smislu pravilnika o po‘arni
varnosti v stavbah. Pravna narava in pravne posledice
projektiranja z uporabo evrokodov so podrobneje
dolo~ene s Pravilnikom o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
d) Rekonstrukcija stavb
V drugem odstavku 1. ~lena pravilnika je v zvezi z
rekonstrukcijo stavb podana splo{na omejitev glede
njegove uporabe, saj je dolo~eno, da se uporablja, kadar
so dane tehni~ne mo‘nosti za dosego njegovih zahtev in
upo{tevani pogoji varstva kulturne dedi{~ine. Navedeno
pomeni, da je treba vsaj pri nekaterih rekonstrukcijah
namesto s to tehni~no smernico predlaganih ukrepov
izbrati tako alternativno kombinacijo preventivnih
oziroma aktivnih gradbenih in tehni~nih ukrepov, ki
upo{tevaje konkretno ugotovljene omejitve in pogoje,
kar v najve~ji meri doprinese k izpolnitvi zahtev pravnega
reda na podro~ju varstva pred po‘arom. Iskati je treba
alternativne re{itve bodisi za celo stavbo bodisi za
njen del. Tudi pri rekonstrukcijah je treba izhajati iz
od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
ugotovitve, da so ukrepi varstva pred po‘arom praviloma
medsebojno povezani in njihovega kon~nega u~inka ni
mogo~e obravnavati izklju~no na podlagi analize vsakega
ukrepa posebej, torej brez upo{tevanja rezultatov
celotnega izbranega koncepta varstva pred po‘arom.
e) Razmerje do zahtev pravnih predpisov s podro~ja
po‘arne varnosti
Vsebina te tehni~ne smernice priporo~a gradbene
ukrepe, ki so izjemoma lahko tudi predmet urejanja
nekaterih pravnih predpisov. V razmerju do veljavnih
predpisov je tehni~na smernica napisana tako, da
predlagani gradbeni ukrepi niso v nasprotju z zahtevami
predmetnih predpisov. ^e pa se pri njeni uporabi kljub
temu ugotovi, da bi izvedba dolo~enega predlaganega
ukrepa pomenila kr{itev dolo~b veljavnega predpisa, je
treba v celoti upo{tevati obvezne zahteve zakonodaje.
V to~ki 0.2.1 je upo{tevano stanje veljavnosti predpisov na dan izdaje te tehni~ne smernice. Spremembe,
povezane z izdajo novih predpisov in s tem povezanimi
razveljavitvami morajo uporabniki spremljati preko
Uradnega lista Republike Slovenije oziroma Uradnega
lista Evropskih skupnosti za odlo~be ES.
f) Razmerje do organizacijskih ukrepov varstva pred
po‘arom
^eprav organizacijski ukrepi varstva pred po‘arom
niso predmet te tehni~ne smernice, kakor tudi ne njej
nadrejenih gradbenih predpisov, pa jih je bilo treba
upo{tevati pri dolo~itvi njene vsebine. To pa zaradi
tega, ker v njej predlagani gradbeni ukrepi zagotavljajo
potrebno po‘arno varnost zgolj ob predpostavki ustrezno
uvedenih in kontinuirano izvajanih organizacijskih
ukrepov v ~asu uporabe stavbe. Le delujo~i aktivni
sistemi varstva pred po‘arom, kot so sistemi za javljanje
in alarmiranje, za nadzor dima in toplote in za ga{enje
po‘ara, so zagotovilo, da bodo tudi izbrani gradbeni
ukrepi varstva pred po‘arom resni~no odigrali svojo
vlogo in s tem upravi~ili vanje vlo‘ena sredstva. Enako
velja za trajno vzdr‘evanje ravni v ~asu graditve uvedenih
preventivnih ukrepov, ki so povezani z izbiro gradbenih
materialov in elementov (npr. obloge, po‘arna vrata in
po‘arne lopute). Organizacijski ukrepi, katerih izvajanje
sicer ~asovno sledi izvedbi gradbenih ukrepov, so zato
nelo~ljivo povezani s slednjimi in le sou~inkovanje
obojih nas privede do predpisane ravni po‘arne varnosti
v stavbah. Zato v to~ki “Referen~ni dokumenti” ta
tehni~na smernica vsebuje tudi navedbo predpisov, ki
urejajo podro~je organizacijskih ukrepov varstva pred
po‘arom.
0.2REFEREN^NI DOKUMENTI*
0.2.1
Predpisi
0.2.1.1
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS,
št.102/04 ZGO -1 – uradno pre~iš~eno besedilo
in 14/05 popravek, 92/05 – ZJC-B, RS 93/05
- ZVMS, 111/05 - US, 120/06 - US),
Zakon o varstvu pred po‘arom (Uradni list RS, št.
3/07 - UPB),
Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS,
št. 52/00, 110/02 – ZGO-1),
Zakon o tehni~nih zahtevah za proizvode in o
ugotavljanju skladnosti, (Uradni list RS, {t. 99/04)
Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst
objektov in o dolo~itvi objektov dr‘avnega pomena
(Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.),
Pravilnik o po‘arni varnosti v stavbah (Uradni list
RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07),
Pravilnik o {tudiji po‘arne varnosti (Uradni list RS,
št. 28/05 in 132/06),
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega
dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
ve~stanovanjskih stavb (Uradni list RS, {t. 97/03),
Pravilnik o potrjevanju skladnosti in ozna~evanju
gradbenih proizvodov (Uradni list RS, {t. 54/01),
Pravilnik o prezra~evanju in klimatizaciji stavb
(Uradni list RS, {t. 42/02 in 105/02),
Pravilnik o tehni~nih normativih za hidrantno
omre‘je za ga{enje po‘arov (Uradni list SFRJ, {t.
30/91),
Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS, {t.
97/03),
Pravilnik o projektni in tehni~ni dokumentaciji
(Uradni list RS, št. 66/04 in 54/05),
Pravilnik o po‘arnem redu (Uradni list RS, št.
52/07),
Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, {t.
89/99),
Pravilnik o grafi~nih znakih za izdelavo prilog {tudij
po‘arne varnosti in po‘arnih redov (Uradni list RS,
{t. 138/04),
Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo
pred po‘arom in usposabljanju odgovornih
oseb za izvajanje ukrepov varstva pred po‘arom
(Uradni list RS, {t. 64/95),
Pravilnik o pogojih za izvajanje po‘arnega
varovanja (Uradni list RS, {t. 64/95),
Pravilnik o pregledovanju in preizku{anju vgrajenih
sistemov aktivne po‘arne za{~ite (Uradni list RS,
št. 45/07),
Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih
vodov in zra~nikov pri opravljanju javne slu‘be
0.2.1.2
0.2.1.3
0.2.1.4
0.2.1.5
0.2.1.6
0.2.1.7
0.2.1.8
0.2.1.9
0.2.1.10
0.2.1.11
0.2.1.12
0.2.1.13
0.2.1.14
0.2.1.15
0.2.1.16
0.2.1.17
0.2.1.18
0.2.1.19
0.2.1.20
* Referen~ni dokumenti, navedeni v:
- to~ki 0.2.1 so dosegljivi na spletni strani: http://zakonodaja.gov.si/,
- to~ki 0.2.2 so dosegljivi na Slovenskem in{titutu za standardizacijo
(z izjemo NFPA),
- to~ki 0.2.3 so dosegljivi v Centralni tehni{ki knji‘nici v Ljubljani, kjer
so dosegljivi tudi standardi NFPA
od 33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
izvajanja meritev, pregledovanja in ~i{~enja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zra~nikov (Uradni
list RS, št 128/04 in 18/05 – popr.),
0.2.1.21 Uredba o na~inu, predmetu in pogojih izvajanja
obvezne dr‘avne gospodarske javne slu‘be
izvajanja meritev, pregledovanja in ~i{~enja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zra~nikov zaradi
varstva okolja in u~inkovite rabe energije, varstva
~lovekovega zdravja in varstva pred po‘arom
(Uradni list RS, {t. 129/04),
0.2.1.22 Pravilnik o preizku{anju hidrantnih omre‘ij (Uradni
list RS, {t. 22/95),
0.2.1.23 Pravilnik o minimalnih tehni~nih in drugih pogojih
za vzdr‘evanje ro~nih in prevoznih gasilnih
aparatov (Uradni list RS, {t. 108/04),
0.2.1.24 Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti
objektov (Uradni list RS, št. 101/05),
0.2.1.25 Pravilnik o protieksplozijski zaš~iti (Uradni list RS,
št. 102/00 in 91/02),
0.2.1.26 Odlo~ba Komisije: 1996/603/ES, 2000/605/ES
in 2003/424/ES, ki dolo~a seznam proizvodov,
ki sodijo v razrede A (ne prispevajo k po‘aru),
0.2.1.27 Odlo~ba Komisije: 1998/457/ES o presku{anju
posameznega gradbenega proizvoda glede odziva
na ogenj (SBI preskus),
0.2.1.28 Odlo~ba Komisije: 2000/147/ES in 2003/632/
ES o izvajanju Direktive Sveta {t. 89/106/EGS v
zvezi s klasifikacijo gradbenih proizvodov glede
odziva na ogenj,
0.2.1.29 Odlo~ba Komisije: 2000/367/ES in 2003/629/
ES o izvajanju Direktive Sveta {t. 89/106/EGS
v zvezi s klasifikacijo gradbenih proizvodov,
gradbenih objektov in njihovih delov glede
po‘arne odpornosti,
0.2.1.30 Odlo~ba Komisije: 2000/553/ES o izvajanju Direktive
Sveta {t. 89/106/EGS v zvezi z obna{anjem stre{nih
kritin pri po‘arih z zunanje strani,
0.2.1.31 Odlo~ba Komisije: 2001/671/ES o izvajanju
Direktive Sveta {t. 89/106/EGS v zvezi s
klasifikacijo streh in stre{nih kritin glede na
obna{anje pri po‘arih z zunanje strani in
0.2.1.32 Odlo~ba Komisije: 2003/43/ES in 2003/593/ES,
ki dolo~a razrede glede na odziv na ogenj za
dolo~ene gradbene proizvode.
0.2.2.
Standardi
0.2.2.1
SIST ISO 6707-1 Stavbe in gradbeni in‘enirski
objekti - Slovar - 1. del: Splo{ni izrazi,
SIST ISO 8421-1 Po‘arna za{~ita - Slovar - 1. del:
Splo{ni izrazi in pojavi pri po‘aru,
SIST ISO 8421-2 Po‘arna za{~ita - Slovar - 2. del:
Po‘arna za{~ita konstrukcij,
SIST ISO 8421-3 Po‘arna za{~ita - Slovar - 3. del:
Odkrivanje in javljanje po‘ara ter alarmiranje,
SIST ISO 8421-4 Po‘arna za{~ita - Slovar - 4. del:
Naprave in sredstva za ga{enje po‘arov,
0.2.2.2
0.2.2.3
0.2.2.4
0.2.2.5
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TSG-1-001: 2007
0.2.2.6
0.2.2.7
0.2.2.8
0.2.2.9
0.2.2.10
0.2.2.11
0.2.2.12
0.2.2.13
0.2.2.14
0.2.2.15
0.2.2.16
0.2.2.17
0.2.2.18
0.2.2.19
0.2.2.20
0.2.2.21
0.2.2.22
0.2.2.23
0.2.2.24
SIST ISO 8421-5 Po‘arna za{~ita - Slovar - 5. del:
Nadzor dima,
SIST ISO 8421-6 Po‘arna za{~ita - Slovar - 6. del:
Evakuacija in sredstva za umik,
SIST ISO 8421-8 Po‘arna za{~ita - Slovar - 8. del:
Izrazi, ki so specifi~ni za ga{enje po‘ara, re{evalne
slu‘be in ravnanje z nevarnimi snovmi,
SIST EN 1838 Razsvetljava - Zasilna razsvetljava,
SIST EN 50171 Central power supply systems,
Centralni sistemi elektri~nega napajanja,
SIST EN 60598-2-22 Luminaires - Part 222: Particular requirements - Luminaires for
emergency lighting, Svetila - Posebne zahteve
- Svetila za varnostno razsvetljavo,
SIST 1007, Ozna~evalne tablice za hidrante,
SIST EN 12845, Vgrajene naprave za ga{enje
- Avtomatski sprinklerski sistemi - Projektiranje,
vgradnja in vzdr‘evanje,
NFPA 20 Stationary Fire Pumps for Fire Protection,
Vgradnja stacionarnih ~rpalk za po‘arno za{~ito,
NFPA 22 Water tanks for private fire protection,
Zbiralniki za po‘arno varstvo stavb,
DIN 4102-4, Brandverhalten von Baustoffen
und Bauteilen; Zusammenstellung und
Anwendung klassifizierter Baustoffe, Bauteile
und Sonderbauteile, Po‘arne lastnosti gradbenih
materialov in elementov, Sestava in uporaba
klasificiranih gradbenih materialov, gradbenih
elementov in posebnih gradbenih elementov,
DIN 14090 Flächen für die Feuerwehr auf
Grundstücken - Povr{ine za gasilce ob zgradbah,
SIST EN 81-72 Varnostna pravila za konstruiranje
in vgradnjo dvigal (liftov) - Posebne aplikacije
za osebna in osebno-tovorna dvigala - 72. del:
Dvigala za gasilce,
SIST EN 81-73:2005 Varnostna pravila za
konstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) –
Posebne izvedbe osebnih in osebno-tovornih
dvigal – 73. del: Obnašanje dvigal (liftov) v
primeru požara,
skupina standardov SIST EN 54 - Odkrivanje in
javljanje požara in alarmiranje, Fire detection and
fire alarm systems,
skupina standardov SIST EN 54 - Odkrivanje in
javljanje po‘ara in alarmiranje, Fire detection and
fire alarm systems,
NFPA 88A - Standard for Parking Structures,
Standard za gara‘ne stavbe,
DIN 18232-5 - Rauch- und Wärmefreihaltung Teil 5: Maschinelle Rauchabzugsanlagen (MRA);
Anforderungen, Bemessung; Nadzor dima in
toplote - 5. Del: naprave za mehanski odvod
toplote; zahteve, dimenzioniranje,
NFPA 92B - Standard for Smoke Management
Systems in Malls, Atria, and Large Spaces, Standard
za nadzor dima v nakupovalnih sredi{~ih, atrijih in
velikih prostorih,
od 33
TSG-1-001: 2007
0.2.2.25 skupina standardov SIST EN 12101 – Sistemi za
nadzor dima in toplote, Smoke and heat control
systems.
0.2.3
Smernice in drugi dokumenti
0.2.3.1
Dokument SIA 81: Societe Suisse des Ingenieurs
et des Architectes (SIA). Evaluation du risque
d’incendie. Methode de calcul. Documentation
No. 81, Zürich, 1999; Ocena po‘arnega tveganja;
Ra~unska metoda, Dokument {t. 81, Zürich,
1999,
Zbirka švicarskih požarnovarnostnih smernic VKF:
Die schweizerischen Brandschutzvorschriften - VKF
(Vereinigung Kantonaler Feuerversicherungen);
Brandschutzerläuterungen; Švicarske smernice
za varstvo pred požarom Združenje kantonalnih
požarnih zavarovalnic, Usmeritve za požarno
varnost; spletni naslov: http://bsvonline.vkf.ch/
Smernica VdS 2095, Automatische BMA, Planung
und Einbau, Sistemi za javljanje po‘ara, Smernica
za projektiranje in vgradnjo,
Smernica VdS CEA 4001: Richtlinien für
Sprinkleranlagen neu erschienen, Smernice za
sprinklerske sisteme, projektiranje in vgradnja,
S m e r n i c a Vd S 2 2 2 1 , R i c h t l i n i e n f ü r
Entrauchungsanlagen in Treppenräumen (EAT);
Planung und Einbau; Smernice za naprave
za nadzor dima v stopni{~ih; na~rtovanje in
vgradnja
Smernica VdS CEA 4020 RWA - Planung und
Einbau; Naprave za nadzor dima in toplote,
na~rtovanje in vgradnja,
Smernica VfdB Vorbeugender Brandschutz;
herausgegeben von der VfdB e.V.; Das standard
Werk der Brandschutz-Vorschriften der deutschen
Republik und ihrer Bundesländer; Varstvo pred
po‘arom; izdaja VfdB; standardni po‘arnovarstveni
predpisi republike Nem~ije in njenih de‘el,
Smernica DVGW, Technische Regeln für GasInstallationen; DVGW Deutscher Verein für
Gas- und Wasserfaches e.V.; Tehni{ka pravila za
plinske instalacije; nem{ko zdru‘enje za plinske
in vodovodne instalacije.
0.2.3.2
0.2.3.3
0.2.3.4
0.2.3.5
0.2.3.6
0.2.3.7
0.2.3.8
10 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
0.3POMEN IZRAZOV
(1)Izrazi s podro~ja graditve stavb, ki niso opredeljeni v tej
tehni~ni smernici, imajo pomen, kakor je opredeljen v
Zakonu o graditvi objektov, Pravilniku o po‘arni varnosti
v stavbah oziroma v standardu SIST ISO 6707-1.
(2)Izrazi s podro~ja po‘arne varnosti, ki niso opredeljeni v
tej tehni~ni smernici, imajo pomen, kakor je opredeljen
v Zakonu o varstvu pred po‘arom, Pravilniku o po‘arni
varnosti v stavbah oziroma v seriji standardov SIST ISO
8421.
(3)Glede pomena izrazov, opredeljenih v posameznih
delih te tehni~ne smernice glej to~ke 1.2, 2.2 in 3.2 V
teh to~kah opredeljeni izrazi veljajo za celotno tehni~no
smernico.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
1.[IRJENJE PO@ARA NA SOSEDNJE OBJEKTE
3. ~len
({irjenje po‘ara na sosednje objekte)
(1) Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane
in grajene tako, da je z upo{tevanjem njihovega
odmika od meje parcele omejeno {irjenje po‘ara
na sosednje objekte.
(2) Lo~ilne stene, skupaj z vrati, okni in drugimi preboji,
med posameznimi stavbami morajo biti projektirane
in grajene tako, da je omejeno {irjenje po‘ara na
sosednje objekte. Med posamezne stavbe se {tejejo
tudi dvostanovanjske stavbe in vrstne hi{e.
1.1UVOD
(1) Po‘arne lastnosti zunanjih in lo~ilnih sten ter streh stavb so
s to tehni~no smernico dolo~ene tako, da ob upo{tevanju
odmika od meje gradbene parcele, predstavljajo priporo~en
na~in za doseganje omejenega {irjenja po‘ara na sosednje
objekte oziroma sosednje parcele.
(2)Zahteve te to~ke ne veljajo za enostavne stavbe.
(3)Zahteve te to~ke ne veljajo za skladi{~a in industrijske
stavbe, v katerih se skladi{~ijo oziroma opravljajo dela z
eksplozivnimi in lahko vnetljivimi snovmi (npr. lahko vnetljive
teko~ine, gorljivi plini, oksidativne kemikalije, eksplozivi).
1.2POMEN IZRAZOV
(1) O dmik stavbe je odmik od parcelne meje ali od
nami{ljene parcelne meje.
(2) Nami{ljena parcelna meja je meja na geometri~ni sredini
med dvema stavbama na parceli(ah) istega lastnika.
(3) Zunanja stena stavbe je tista stena stavbe in del strehe
(skupaj z vrati, okni in drugimi preboji), ki je bodisi
vzporedna s parcelno mejo ali nami{ljeno parcelno
mejo oziroma nima ve~ kot 80° odklona (kot α in β iz
Slike 1) glede na parcelno mejo ali sosednji objekt.
TSG-1-001: 2007
1.3 OSNOVNE ZAHTEVE
(1) Za omejitev {irjenja po‘ara morajo biti, ob upo{tevanju
izbranih materialov, zagotovljeni najmanj naslednji
odmiki D (m) stavbe od parcelne meje:
tabela 1
Po‘arne lastnosti zunanje
stene*
Zahtevan odmik
D (m) ‹1›
Zunanja stena stavbe je iz
materialov z odzivom na
ogenj razreda A1 ali A2 in je
po‘arno odporna (R)EI 60;
pod kapjo so obloge po‘arne
odpornosti EI 30 ‹ 2›;
0m
Finalna obloga je iz materialov
z odzivom na ogenj razreda
A1 ali A2;
najmanj 5,0 m
Ni zahtev glede po‘arnih
lastnosti;
najmanj 10,0 m
‹1› - Pri nami{ljeni parcelni meji se upo{tevajo polovi~ni
odmiki od nje.
‹2 › - ^e zunanja stena meji na parcelo v javni rabi na kateri
ni dovoljeno graditi stavb (npr. cesta, park) in je od
zunanje stene stavbe do sredine parcele v javni rabi
ve~ kot 2,5 m zahteva za po‘arno odpornost zunanje
stene EI 60 ne velja.
(2)Za velikost povr{ine vrat, oken in drugih prebojev
zunanje stene ni omejitev, ~e zunanja stena izpolnjuje
zahteve iz prej{njih odstavkov. Glede omejitev na
odprtinah zunanjih fasad pri izvedbah evakuacijskih poti
glej to~ko 3.3.3.1.
(3) Odmik se meri od fasade stavbe, ~e nadstre{ek in/ali
drugi deli (balkon, mostov‘, hodnik, zimski vrt ipd.) ne
segajo ve~ kot 1,0 m od ravnine fasade. Deli stavbe, ki
so od fasade odmaknjeni ve~ kot 1,0 m so sestavni del
odmika (npr. za balkon {irine 1,7 m se pri{teje 0,7 m)
(glej sliko 2).
(4) Visoka stavba je stavba, ki ima, merjeno od nivoja terena,
vi{ino poda zadnje eta‘e vi{jo od 22,0 m.
Slika 1: Ugotavljanje odklona zunanje stene glede na parcelno mejo ali nami{ljeno parcelno mejo
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
* Klasifikacija po‘arnih lastnosti (odziv na ogenj in po‘arna odpornost)
v skladu z vsebino odlo~b Komisije: 96/603/ES, 2000/605/ES in
2003/424/ES, ki dolo~ata seznam proizvodov, ki sodijo v razrede A
(ne prispevajo k po‘aru), 98/457/ES o presku{anju posameznega
gradbenega proizvoda glede odziva na ogenj (SBI preskus), 2000/147/
ES in 2003/632/ES o izvajanju Direktive Sveta {t. 89/106/EGS v zvezi s
klasifikacijo gradbenih proizvodov glede odziva na ogenj, 2000/367/ES
in 2003/629/ES o izvajanju Direktive Sveta {t. 89/106/EGS v zvezi s
klasifikacijo gradbenih proizvodov, gradbenih objektov in njihovih delov
glede po‘arne odpornosti, 2000/553/ES o izvajanju Direktive Sveta {t.
89/106/EGS v zvezi z obna{anjem stre{nih kritin pri po‘arih z zunanje
strani, 2001/671/ES o izvajanju Direktive Sveta {t. 89/106/EGS v zvezi
s klasifikacijo streh in stre{nih kritin glede na obna{anje pri po‘arih z
zunanje strani in 2003/43/ES in 2003/593/ES, ki dolo~a razrede glede
na odziv na ogenj za dolo~ene gradbene proizvode.
11 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
POZOR!
Za gradbene materiale oziroma proizvode, za katere ne
obstajajo evropski standardi ali evropska tehni~na soglasja*
(oziroma v prehodnem obdobju pri ‘e obstoje~ih evropskih
tehni~nih specifikacijah), se glede po‘arnih lastnosti
gradbenih materialov oziroma proizvodov upo{tevajo
nacionalne klasifikacije posameznih dr‘av ~lanic EU. Tako
upo{tevanje temelji na na~elu medsebojnega priznavanja,
ki velja na neharmoniziranem podro~ju med dr‘avami
~lanicami EU. V slovenskem pravnem redu je na~in
izvajanja omenjenega na~ela urejen v 18.a ~lenu Zakona o
tehni~nih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti.
Za ugotovitev izpolnjenosti zahtev te tehni~ne smernice je
treba v takih primerih s pomo~jo primerjalnih tabel razli~nih
nacionalnih klasifikacij ugotoviti enakovredno raven po‘arnih
lastnosti uporabljenih materialov oziroma proizvodov.
Podatki o primerjalnih tabelah so dosegljivi na Ministrstvu
za okolje in prostor.
1.4POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
1.4.1
Enostanovanjske stavbe in nestanovanjske kmetijske
stavbe**
(1)Za omejitev {irjenja po‘ara morajo biti, ob upo{tevanju
izbranih materialov, zagotovljeni najmanj naslednji
odmiki D (m) od parcelne meje:
Tabela 2
Po‘arne lastnosti zunanje
stene
Zahtevan odmik
D (m) ‹ 1›
Zunanja stena stavbe je iz
materialov z odzivom na
ogenj razreda A1 ali A2 in
je po‘arno odporna EI 60;
pod kapjo so obloge po‘arne
odpornosti EI 30 ‹ 2›
0m
Finalna obloga je iz materialov
z odzivom na ogenj razreda
A1 ali A2;
najmanj 4,0 m
Ni zahtev glede po‘arnih
lastnosti;
najmanj 8,0 m
‹1› - Pri nami{ljeni parcelni meji se upo{tevajo polovi~ni odmiki
od nje.
‹2 › -^e zunanja stena meji na parcelo v javni rabi na kateri ni
dovoljeno graditi stavb (npr. cesta, park) in je od zunanje stene
stavbe do sredine parcele v javni rabi ve~ kot 2,5 m zahteva
za po‘arno odpornost zunanje stene EI 60 ne velja.
1.4.2
Manj{e ve~stanovanjske stavbe
Dovoljene neza{~itene povr{ine v stanovanjskih stavbah v
odvisnosti od odmika
(4) Za ve~stanovanjske stavbe, ki imajo najve~ dve nadstropji
(P+2) in niso dalj{e od 24 m, je dovoljena naslednja velikost
skupne povr{ine zunanje stene brez po‘arne odpornosti,
~e so zagotovljeni najmanj naslednji odmiki D (m) stavbe
od parcelne meje ali nami{ljene parcelne meje:
Tabela 3
Odmik manj{ih stanovanjskih stavb v odvisnosti
od skupne povr{ine zunanje stene brez po‘arne
odpornosti
Slika 2: Dolo~anje odmika stavbe
* Dajanje gradbenih proizvodov v promet ter pomen in vloga
harmoniziranih tehni~nih specifikacij (evropski standardi in evropska
tehni~na soglasja) oziroma pomen in vloga nacionalnih tehni~nih
specifikacij je predmet urejanja Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni
list RS, {t. 52/00) in Pravilnika o potrjevanju skladnosti in ozna~evanju
gradbenih proizvodov (Uradni list RS, {t. 54/01).
** Velja za nestanovanjske kmetijske stavbe, ~e povr{ina pritli~ne stavbe
ne presega 2500 m2 ali ~e povr{ina dvoeta‘ne kmetijske stavbe ne
presega 1500 m2.
12 od 33
Najve~ja skupna
povr{ina brez po‘arne
odpornosti
5 m2
Najmanj{a razdalja
zunanje stene stavbe
do parcelne meje ali
nami{ljene parcelne meje
najmanj 1,0 m
12 m2
najmanj 2,0 m
18 m2
najmanj 3,0 m
24 m2
najmanj 4,0 m
30 m2
najmanj 5,0 m
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
2 NOSILNOST KONSTRUKCIJE TER [IRJENJE PO@ARA PO STAVBAH
4. ~len
TSG-1-001: 2007
(4)Glede ugotavljanja oziroma razvrstitve po‘arne
odpornosti stavb in delov stavb brez presku{anja
(Classified Without Further Testing – CWFT) glej DIN
4102-4. Glede gradbenih proizvodov glej predpise o
dajanju gradbenih proizvodov v promet.
(nosilnost konstrukcije ter {irjenje po‘ara po stavbah)
(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da
njihova nosilna konstrukcija ob po‘aru dolo~en ~as
ohrani potrebno nosilnost.
(2) Stavbe morajo biti razdeljene v po‘arne sektorje, ~e
je to nujno za omejitev hitrega {irjenja po‘ara v njih.
Projektirati in graditi jih je treba tako, da se v najve~ji
mo‘ni meri omeji hitro {irjenje po‘ara po navpi~nih
oziroma vodoravnih povezavah. Razdelitev v po‘arne
sektorje in njihova velikost sta odvisni od:
– namembnosti stavbe,
– velikosti in drugih arhitekturnih lastnosti posamezne
stavbe,
– proizvodnega procesa, ki poteka v stavbi, ter od vrste
in koli~ine gorljivih snovi, ki se nahajajo v stavbi,
– vgrajenih oziroma postavljenih sistemov za ga{enje
in
– drugih izvedenih po‘arnovarnostnih ukrepov.
2.2POMEN IZRAZOV
(1)Nosilna konstrukcija je sestav medsebojno povezanih
delov, ki zagotavlja nosilnost in dolo~eno mero
stabilnosti stavbe (npr. stebri, nosilci, stene, plo{~e).
(2)Po‘arni sektor je del stavbe, sestavljen iz enega ali ve~
prostorov, zgrajen tako, da je za dolo~eno ~asovno
obdobje omejeno {irjenje po‘ara iz po‘arnega sektorja,
kjer je po‘ar nastal, v sosednje po‘arne sektorje.
(3)Atrij je zaprt prostor znotraj stavb, ki ima svojo notranjo
fasado, in ki poteka skozi ve~ nadstropij.
(4) Po‘arna celica je prostor ali skupina prostorov v stavbi s
skupno povr{ino do 200 m2 (npr. stanovanje, hotelska
soba, tehni~ni prostori) zgrajena tako, da je za dolo~eno
~asovno obdobje, ki je lahko kraj{e ali dalj{e kot pri
po‘arnem sektorju, omejeno {irjenje po‘ara iz po‘arne
celice, kjer je po‘ar nastal.
(3) Za omejitev hitrega {irjenja po‘ara po stavbi morajo
biti uporabljeni taki gradbeni materiali oziroma
gradbeni proizvodi, ki:
(5) Mejni elementi so deli stavbe, ki delijo stavbo na ve~
lo~enih po‘arnih sektorjev ali po‘arnih celic (npr. po‘arna
stena, po‘arni strop, po‘arna vrata, po‘arna loputa).
– se te‘ko v‘gejo,
– v primeru v‘iga oddajajo nizke koli~ine toplote in
dima in
– omejujejo hitro {irjenje po‘ara po povr{ini.
(6)Dimni sektor je prostor lo~en z elementi, ki prepre~ujejo
{irjenje dima.
2.1UVOD
(1)V tej to~ki tehni~ne smernice so kot priporo~en na~in
za projektiranje navedene zahteve za po‘arne lastnosti
nosilne konstrukcije stavb, po‘arne lastnosti gradbenih
elementov, ki omejujejo hitro {irjenje po‘ara po stavbah
ter razdelitev stavb v po‘arne sektorje.
(7)Po‘arne lastnosti gradbenih materialov, proizvodov in
elementov predstavljajo njihovo obna{anje v po‘aru, ki
se deli na odziv na ogenj in po‘arno odpornost.
(8) Po‘arne odpornosti, uporabljene v tej tehni~ni smernici so
izra‘ene v minutah: 30, 60, in 90. Po‘arna odpornost ni‘ja
za eno stopnjo pomeni, da se zmanj{a za 30 minut (vendar
v nobenem primeru ne more zna{ati manj kot 30 minut).
2.3NOSILNOST KONSTRUKCIJE
(2)Ta to~ka se ne nana{a na evakuacijske poti, ki so
obravnavane v 3. to~ki.
2.3.1
(3)Pri projektiranju in gradnji je treba v dolo~enih primerih
upo{tevati tako zahteve za po‘arne odpornost (R)
nosilne konstrukcije (Tabela 3), kot tudi zahteve za
po‘arne odpornost (E in I) mejnih gradbenih elementov
po‘arnih sektorjev (Tabela 4) .
(1)Nosilnost (R) kot merilo za po‘arno odpornost nosilne
konstrukcije stavbe mora biti dolo~ena tako, da stavba
v primeru po‘ara za dolo~en ~as ohrani stabilnost, kot
je to dolo~eno v Tabeli 4.
Primer 1: Stena je lahko element nosilne konstrukcije
stavbe z zahtevo za po‘arno odpornost R (nosilnost)
60 in je hkrati tudi mejni gradbeni element s po‘arno
odpornostjo EI (celovitost in izolativnost) 30, ki deli
stavbo v po‘arne sektorje.
Primer 2: Po‘arna odpornost po‘arnega sektorja REI
60 pomeni, da ima nosilna konstrukcija nosilnost R 60
in da gradbeni elementi, ki lo~ujejo stavbo v po‘arne
sektorje zagotavljajo celovitost in izolativnost EI 60.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Osnovne zahteve
(2)Dolo~itev potrebnih po‘arnih lastnosti nosilnih gradbenih
elementov je odvisna od:
(i)
(ii)
(iii)
(iv)
(v)
{tevila eta‘,
specifi~ne po‘arne obremenitve*,
namembnosti oziroma nevarnosti za po‘ar,
velikosti stavb,
vgrajenih sistemov za ga{enje.
* Specifi~ne po‘arne obremenitve za posamezne vrste stavb povzemi
po smernici SIA 81
13 od 33
TSG-1-001: 2007
(3)^e ni s to tehni~no smernico druga~e dolo~eno, mora
biti nosilna konstrukcija iz materialov z odzivom na ogenj
razreda A1 ali A2 *.
(4)Zahteve to~ke 2.3 ne veljajo za pritli~ne stavbe in za
najvi{je nadstropje oziroma mansardo ve~nadstropnih
stavb. Glede zahtev za najvi{je nadstropje stavb, ki so
povezane z izvedbo evakuacijskih poti glej to~ko 3.
(5)Pri stavbah katerih deli imajo razli~no namembnost
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
(npr. trgovina in gara‘na stavba) se nosilnost celotne
konstrukcije dolo~i z upo{tevanjem najvi{je dolo~enih
zahtev za del stavbe z dolo~eno namembnostjo
uporabe. (npr. pri stavbi visoki P+2, katere del je trgovina
del pa gara‘na hi{a nosilnost dolo~i na podlagi vi{je
zahteve t.j. R 60).
(6)Glede dolo~anja nosilnosti konstrukcije z uporabo
evrokodov glej to~ko 0.1.3 c).
Tabela 4
‹1› - Podesti/galerije s povr{ino do 40 % bruto eta‘ne
povr{ine eta‘e ne {tejejo kot eta‘e;
‹2› -^e ne gre za visoko stavbo;
‹3› -Zahteva se nana{a samo na nosilno konstrukcijo kletnih
eta‘;
‹4› -A - Nosilnost konstrukcije R - ~e v stavbi ni vgrajen
sprinklerski sistem;
B - Nosilnost konstrukcije R - ~e je v stavbi vgrajen
sprinklerski sistem;
‹5› -Dovoljena lesena nosilna konstrukcija;
‹6› -Posebne nastanitvene stavbe v katerih so uporabniki,
odvisni od tuje pomo~i oziroma so pod nadzorom, kot
so npr. bolni{nice, stanovanjske stavbe za posebne
namene, zapori, prevzgojni domovi;
‹7› -Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
‹8› -Zahteve za odprte gara‘ne hi{e glej v NFPA 88A.
* Glede klasifikacije po‘arnih lastnosti materialov glej opombo v to~ki 1.3
14 od 33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
2.3.2
Posebne zahteve za posamezne vrste stavb
2.3.2.1
Visoke stavbe
(1)Nosilna konstrukcija visokih stavb mora imeti nosilnost
R 90, uporabljeni materiali zanjo pa morajo biti glede
odziva na ogenj razreda A1 ali A2.
(2) Za najvi{je nadstropje oziroma mansardo zahteve ne
veljajo.
2.4PO@ARNI SEKTORJI
2.4.1
Osnovne zahteve
(1)Celovitost (E) in izolativnost (I) kot merili za po‘arno
odpornost mejnih elementov po‘arnega sektorja
in njegova velikost morajo biti dolo~eni v skladu z
zahtevami Tabele 5 in Tabele 6.
(2)^e ni s to smernico druga~e dolo~eno, morajo biti mejni
elementi, z izjemo vrat in oken, iz materialov z odzivom
na ogenj razreda A1 ali A2.
(3)^e je v stavbi vgrajen sprinklerski sistem, se zahtevana
po‘arna odpornost mejnih elementov zni‘a v skladu s
Tabelo 5.
(4)Glede tehni~nih zahtev za sprinklerski sistem glej to~ko
4.2.3.
(5)Po‘arni element, ki lo~uje streho stavbe na mestu,
kjer se stikata dela stavbe z razli~no namembnostjo
(npr. trgovina in stanovanje) ali na mestu, kjer je meja
razli~nih lastnikov, mora segati do kritine, na vsaki
strani tega elementa morajo biti v pasu najmanj 1,5 m
uporabljeni materiali z odzivom na ogenj razreda A1 ali
A2.
(6)^e se zahteva po‘arna razdelitev med posameznimi
eta‘ami, mora imeti zunanja stena (s fasadnimi
oblogami) med okni teh eta‘ v vi{ini 1,0 m enako
po‘arno odpornost, kot se zahteva za po‘arno odpornost
med sektorjema.
(7)Pri stavbah katerih deli imajo razli~no namembnost (npr.
trgovina in gara‘na stavba) se po‘arna odpornost mejnih
elementov dolo~i z upo{tevanjem najvi{je dolo~enih
zahtev za del stavbe z dolo~eno namembnostjo
uporabe. (npr. pri stavbi visoki P+2, katere del je trgovina
del pa gara‘na hi{a nosilnost dolo~i na podlagi vi{je
zahteve t.j. EI 60).
2.4.1.1
Zahteve za po‘arno odpornost mejnih elementov po‘arnih
sektorjev
Slika 3: Prikaz razdelitve po‘arnih sektorjev s po‘arno
steno
(1)Zahteve za po‘arno odpornost nosilne konstrukcije stavb
so odvisne od: vrste stavb, po‘arne zahtevnosti stavb
in po‘arne za{~ite (A, B).
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
15 od 33
TSG-1-001: 2007
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
Tabela 5
‹1› - Podesti/galerije s povr{ino do 40 % bruto eta‘ne
povr{ine eta‘e ne {tejejo kot eta‘e.
‹2› -Velja tudi za najvi{je nadstropje.
‹3› - ^e ne gre za visoko stavbo.
‹4› -Zahteva se nana{a samo na mejne elemente kletnih
eta‘.
‹5› -A - Po‘arne lastnosti mejnih elementov - ~e v stavbi ni
vgrajen sprinklerski sistem.
‹8› -Posebne nastanitvene stavbe v katerih so uporabniki,
odvisni od tuje pomo~i oziroma so pod nadzorom, kot
so npr. bolni{nice, stanovanjske stavbe za posebne
namene, zapori, prevzgojni domovi.
‹9› -Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
ter druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
‹10› - Zahteve za odprte gara‘ne hi{e glej v NFPA 88A.
B - Po‘arne lastnosti mejnih elementov - ~e je v stavbi
vgrajen sprinklerski sistem.
‹6› -Poleg negorljivih materialov so dovoljeni tudi leseni
mejni elementi.
‹7› - Toplotna izolacija mora biti odziva na ogenj razreda A1
ali A2.
16 od 33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
(4)Vzdr‘evalne/revizijske odprtine instalacijskih kanalov
morajo imeti po‘arno odpornost najmanj EI 30.
(5)Instalacijski ja{ki morajo biti v vertikalni smeri prekinjeni z
elementi po‘arne odpornosti EI 30 med kletnimi eta‘ami
in pritli~jem ter v vsaki drugi eta‘i ali pa morajo imeti na
vrhu ja{ka odprtino na prosto velikosti najmanj 0,2 m2.
2.4.1.3
Prezra~evalni kanali
po`arna stena
streha s po‘arno
odpornostjo
Slika 4: Prikaz za{~ite strehe in okna dveh sosednjih po‘arnih
sektorjev
po`arna stena
po‘arna za{~ita:
podalj{ana
po‘arna stena,
enake po‘arne
odpornosti kot
se zahteva za
po‘arno steno
(1) Na prehodih prezra~evalnih kanalov skozi meje po‘arnih
sektorjev in po‘arnih celic, v katere lahko vstopa vro~
dim (T > 100 °C) je treba vgraditi po‘arne lopute s
po‘arno odpornostjo, ki je lahko za eno stopnjo ni‘ja
od zahtevane po‘arne odpornosti za steno, vendar ne
manj kot EI 30 - S. Zapiranje po‘arnih loput s termo
elementom je dovoljeno v stavbah, kjer ni zagotovljeno
krmiljenje z avtomatskim javljanjem po‘ara (AJP).
(2) ^e se prezra~evalni kanal uporablja tudi za odvod dima
in toplote mora ustrezati zahtevam iz to~ke 2.4.1.4.
(3) Pri po‘arnih celicah se lopute vgradijo na meji po‘arnega
sektorja, katerega del so, pri tem pa se upo{teva zahteve
iz prvega in drugega odstavka te to~ke.
(4) Vgradnja po‘arnih loput ni potrebna, ~e se sosednji
prezra~evalni sektor ne napaja iz iste veje prezra~evalnega
kanala in je kanal za{~iten z oblogami s po‘arno
odpornostjo, ki je zahtevana za po‘arni sektor.
po`arna stena
po‘arna za{~ita:
podalj{ana
po‘arna stena,
enake po‘arne
odpornosti kot
se zahteva za
po‘arno steno
Slika 5: Prikaz razdelitve po‘arnih sektorjev s po‘arnim zidom
v obmo~ju podstre{ja
2.4.1.2
Po‘arna za{~ita instalacij in instalacijskih kanalov in njihovih
prehodov
(1)Po‘arna odpornost za{~ite prehodov instalacij mora biti
enaka, kot je po‘arna odpornost gradbenega elementa
skozi katerega prehaja.
(2)Instalacijski kanali morajo biti med seboj lo~eni po
namembnosti (npr. instalacijski kanali za elektri~ne kable
in prezra~evalni kanali).
(3)Instalacijski kanali za elektri~ne kable in podobno imajo
lahko po‘arno odpornost za eno stopnjo ni‘jo, kot
se zahteva za ostale gradbene elemente po‘arnega
sektorja, vendar najmanj EI 30.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Slika 7: Prikaz ureditve kanalov in po‘arnih loput
17 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
2.4.2
Velikost po‘arnih sektorjev
Najve~je dovoljene bruto tlorisne povr{ine po‘arnih
sektorjev (v m2) so:
Tabela 6
AJP - avtomatsko odkrivanje in javljanje po‘ara
Slika 8: Prikaz ureditve kanalov in po‘arnih loput
2.4.1.4
Kanali za odvod dima in toplote
(1) Kanali za odvod vro~ega dima (T > 100 °C) in toplote
morajo imeti po‘arno odpornost enako kot po‘arni
sektor iz katerega odvajajo dim in toploto, vendar ne
ni‘jo od mej po‘arnih sektorjev skozi katere potekajo
(Upo{tevati je treba vi{jo zahtevo).
(2) ^e so v kanal vgrajene po‘arne lopute, le-te ne
smejo prepre~evati odvoda dima (npr. z ustreznim
krmiljenjem).
2.4.1.5
Po‘arna vrata
(1)Po‘arna vrata je treba vgraditi na mejah po‘arnih
sektorjev. Po‘arna vrata imajo lahko za eno stopnjo ni‘jo
po‘arno odpornost kot stena v katero so vgrajena, vendar
morajo imeti po‘arno odpornost najmanj EI 30 - C.
(2)Po‘arna vrata morajo biti opremljena s samozapiralom.
Po‘arna vrata morajo biti opremljena s samozapiralom,
ki vrata zapre neodvisno od vseh virov napajanja.
18 od 33
VRS -visoko regalno skladi{~e je skladi{~e, kjer je vi{ina
skladi{~enja ve~ kot 7,5 m
Tvnet.-temperatura vneti{~a skladi{~enih snovi
‹1› - za ostale stavbe glej to~ko 2.6. in 2.7
‹2› - glej ~etrti odstavek to~ke 2.4.1
‹3› - ustrezni so standardi navedeni v to~ki 4.2.3
2.5DIMNI SEKTORJI
(1)Dimne sektorje znotraj po‘arnih sektorjev se projektira
po CEA VdS 4020 (naravni odvod dima in toplote) in
DIN 18232-5 (mehanski odvod dima in toplote) in
NFPA 92B za atrije.
(2)Lo~itve dimnih sektorjev morajo biti zagotovljene z
gradbenimi elementi z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2.
2.6POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
2.6.1
Enostanovanjske stavbe
(1) Zahteva tretjega odstavka to~ke 2.4.1 ne velja za
enostanovanjske stavbe.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
2.6.2
Ve~stanovanjske stavbe
(1)Vsako stanovanje je po‘arna celica, lo~ena z mejnimi
elementi (stenami in stropi) po‘arne odpornosti EI 60.
Za vrata v stanovanja ni zahtev za po‘arno odpornost, ~e
evakuacijska pot ni dalj{a od 35 m. ^e je evakuacijska
pot dalj{a od 35 m, morajo imeti vrata v stanovanja
po‘arno odpornost EI 30 - C.
(2)Fasadni elementi med okni posameznih eta‘
ve~stanovanjske stavbe morajo v vi{ini 1,0 m zagotavljati
po‘arno odpornost EI 30.
2.6.3
Stavbe s prostori za nastanitev
(1)Hotelske sobe morajo biti izvedene kot po‘arne celice s
po‘arno odpornostjo mejnih elementov EI 60. Vrata na
hodnik morajo biti po‘arno odporna najmanj EI 30 - C.
TSG-1-001: 2007
dvorane) uporabijo tudi dopolnilne zahteve VfdB
Versammlungsstätten.
2.6.9
Posebni prostori v stavbah
(1)Za posebne prostore v stavbah (npr. prostori z ogrevalnimi
napravami na kurilno olje, plin, bioplin, lesne sekance)
se poleg zahtev te tehni~ne smernice uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF (Wärmetechnische Anlagen
25-03d in v to~ki 2.15 Weitere Bestimmungen 41-03d
navedeni podporni dokumenti).
2.6.10
Lakirnice
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VfdB (Lackieren: Lackierräume und
-einrichtungen) in Pravilnika o protieksplozijski zaš~iti
(Uradni list RS, št. 102/00 in 91/02).
2.6.4
Visoke stavbe
(1)Mejni elementi po‘arnih sektorjev morajo imeti po‘arno
odpornost EI 90.
(2)Prehodi na meji po‘arnega sektorja morajo imeti
po‘arno odpornost najmanj EI 60, ~e v drugih delih te
smernice ni druga~e dolo~eno.
(3)Po‘arno neza{~itene odprtine instalacijskih ja{kov ne
smejo biti znotraj po‘arnih stopni{~.
(4)Po‘arna vrata imajo lahko za eno stopnjo ni‘jo po‘arno
odpornost kot stena, v katero so vgrajena, vendar morajo
imeti po‘arno odpornost najmanj EI 60 - C. Vrata v
po‘arne celice (npr. stanovanja, pisarne, hotelske sobe)
morajo imeti po‘arno odpornost najmanj EI 30 - C.
2.6.5
Nakupovalni centri
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VfdB (Verkaufsstättten).
2.6.6
Stavbe za zdravstvo - bolni{nice
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF (Beherbergungsbetriebe).
2.6.7
Stavbe z atrijem
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF (Atriumbauten).
2.6.8
Stavbe s prostori za ve~je {tevilo uporabnikov
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se za stavbe s
prostori za ve~je {tevilo uporabnikov (npr. stavbe za
izobra‘evanje, stavbe za kulturo in razvedrilo, {portne
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
19 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
3. EVAKUACIJSKE POTI IN SISTEMI ZA JAVLJANJE TER ALARMIRANJE
3.3EVAKUACIJSKE POTI
3.3.1
Osnovne zahteve
5. ~len
(evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje)
(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako,
da je ob po‘aru na voljo zadostno {tevilo ustrezno
izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih
lokacijah, ki omogo~ajo uporabnikom hitro in varno
zapustitev stavbe.
(2) ^e je glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in
velikost stavbe to nujno, morajo biti za zagotovitev
hitre in varne evakuacije uporabnikov stavbe ter
hitrega posredovanja gasilcev v stavbi vgrajeni sistemi
za po‘arno javljanje in alarmiranje.
3.1UVOD
(1)V tej to~ki tehni~ne smernice so kot priporo~en na~in
za projektiranje navedene zahteve za evakuacijske poti
(zahteve za ureditev, izgradnjo, tehni~no opremo in
vzdr‘evanje) in sisteme za javljanje ter alarmiranje.
(1)Evakuacijsko pot je treba projektirati tako, da predstavlja
najkraj{o mo‘no pot za umik ljudi, za umik iz ogro‘enega
prostora na varno (npr. do izhoda iz ogro‘enega
prostora; do hodnika; po hodniku do stopni{~a in do
izhoda na prosto)* .
(2)Evakuacijske poti morajo biti projektirane tako, da se
upo{teva predvsem:
(a) vrsto stavbe, njeno velikost in razdelitev v
po‘arne sektorje,
(b) {tevilo eta‘,
(c) {tevilo uporabnikov (glede ra~unskega {tevila uporabnikov v stavbi in prostorov v njej glej
dodatek 1) in vrsto uporabnikov stavbe.
(3)Pri projektiranju evakuacijskih poti je treba poleg zahtev
te tehni~ne smernice upo{tevati predvsem tudi zahteve
Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega
dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter
ve~stanovanjskih stavb.
(4)Skupna dol‘ina evakuacijske poti se se{teva in se v prostorih
meri kot zra~na linija, na hodnikih pa v njegovi osi.
(2)Ta to~ka se ne nana{a na dostop gasilcev do stavb, ki
je obravnavan v 4. to~ki te tehni~ne smernice. Glede
odvoda dima in toplote na evakuacijskih poteh glej to~ko
4.3.3.
3.2.POMEN IZRAZOV
(1)Evakuacijska pot je pot, po kateri je mogo~ umik s
katerekoli to~ke v stavbi do kon~nega izhoda.
(2)Za{~iten del evakuacijske poti je tisti del evakuacijske
poti, za katerega je zagotovljena ustrezna stopnja za{~ite
pred po‘arom.
(3)Varno mesto je mesto, kamor se ogro‘eni ljudje lahko
umaknejo iz dela stavbe, kjer je po‘ar na varno; to je
na prosto, v za{~iteno stopni{~e, v drug po‘arni sektor,
od koder je zagotovljena mo‘nost umika na prosto.
Slika 9: Merjenje poti za umik v prostoru.
(4)Varnostna razsvetljava je vrsta zasilne razsvetljave, ki ob
izpadu splo{ne razsvetljave omogo~a, da ljudje, preden
se umaknejo, izvedejo za varnost nujno potrebna
opravila, pri umiku pa vidijo dele evakuacijskih poti in
znake za izhode in smer evakuacijskih poti, ki vodijo na
varno mesto znotraj ali izven stavbe.
(5)Dvigalo za gasilce je dvigalo, ki je v normalnih pogojih
namenjeno prevozu oseb in ima vgrajeno dodatno
za{~itno opremo, krmilne in signalne naprave, da ga lahko
med ga{enjem po`ara upravljajo in uporabljajo gasilci.
Vgrajeno je v po`arno varnem ja{ku, v stavbi ali na fasadi
stavbe in s po`arno varnimi predprostori pred ja{kovnimi
vrati, ki so vklju~eni v za{~iten del evakuacijske poti.
20 od 33
Slika 10: Merjenje poti za umik v prostoru z ve~ izhodi.
* Evakuacijske poti morajo biti vedno proste in se ne smejo uporabljati
za druge namene
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
(5)Dol‘ina poti znotraj za{~itenega stopni{~a se ne pri{teva
k dol‘ini evakuacijske poti.
(6)[irina evakuacijske poti se meri kot:
(a) svetla {irina vrat,
(b)svetla {irina hodnika,
(c) svetla {irina med dr‘ali ograje stopni{~a,
(d) svetla {irina med naslonjalom in sede‘em sosednje vrste sede‘ev.
Slika 11: Dol‘ina poti za umik v prostoru z enim izhodom.
(7)^e ni s to smernico druga~e dolo~eno, se smejo na
za{~itenem delu evakuacijskih poti uporabljati materiali
z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2*.
(8)Strop mora biti na delih, kjer so za{~iteni deli evakuacijske
poti (hodniki, stopni{~a, izhodi) iz materialov, ki so glede
odziva na ogenj razreda od A1 do E, vendar morajo
biti glede odziva na ogenj razreda A2 do E dodatno
klasificirani kot razred d0 (pri gorenju materiali ne smejo
kapljati).
3.3.2
Dolo~itev {tevila evakuacijskih poti, njihova dol‘ina in {irina
3.3.2.1
Pot za umik v prostoru
(1)^e ima prostor samo en izhod, ne sme biti nobena
to~ka v prostoru od njega oddaljena ve~ kot 20 m.
(2)^e vodita iz prostora najmanj dva izhoda, pot za umik ne
sme biti dalj{a od 35 m. Izhodi morajo biti razporejeni
tako, da so razdalje med njimi ~im ve~je.
(3)^e edini izhod ne vodi neposredno na prosto ali
v za{~iteno stopni{~e, je treba urediti za{~iten del
evakuacijske poti.
(4)Za{~itena stopni{~a so lahko od kateregakoli vogala
stavbe oddaljena najve~ 15 m.
Slika 12: Dol‘ina poti za umik v prostoru z ve~ izhodi.
3.3.2.2
[tevilo evakuacijskih poti
(1)^e bruto eta‘na povr{ina eta‘e ne presega 600 m2,
lahko do za{~itenega stopni{~a vodi le ena evakuacijska
pot. ^e evakuacijska pot iz eta‘e vodi do ve~ za{~itenih
stopni{~, je dovoljena bruto povr{ina eta‘e na eno
za{~iteno stopni{~e 900 m2.
3.3.2.3
Slika 13: Pot za umik po prostoru in za{~itenem hodniku.
Skupna dol‘ina evakuacijskih poti
(1)^e vodi evakuacijska pot do enega za{~itenega stopni{~a
ali enega kon~nega izhoda, skupna dol‘ina evakuacijske
poti ne sme biti dalj{a od 35,0 m.
(2)^e vodi evakuacijska pot do dveh ali ve~ lo~enih
za{~itenih stopni{~ ali lo~enih kon~nih izhodov, skupna
dol‘ina evakuacijske poti ne sme biti dalj{a od 50,0 m.
(3)Slepi hodnik ne sme biti dalj{i od 15,0 m.
* Glede klasifikacije po‘arnih lastnosti materialov glej opombo v to~ki
1.3
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Slika 14: Najve~je dovoljene razdalje poti za umik
po prostoru in za{~itenem hodniku.
21 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
Slika 15: Pot za umik v za{~iteno stopni{~e.
Slika 16: Pot za umik po ve~ hodnikih.
Slika 20: Pot za umik v ve~ smereh.
Slika 17: Pot za umik po za{~itenem hodniku.
3.3.2.4
[irine evakuacijskih poti
(1)[irina izhodov, hodnikov in stopni{~ je odvisna od {tevila
uporabnikov. Upo{teva se prostor, kjer je najve~je {tevilo
uporabnikov (glej sliko 21).
(2)Prostori z ve~jim {tevilom uporabnikov morajo imeti
izhode z naslednjo {irino:
Slika 18: Pot za umik po za{~itenem hodniku.
(a) do 50 uporabnikov:
(b) do 100 uporabnikov:
(c) do 200 uporabnikov:
(d) nad 200 uporabnikov:
i) pritli~je:
ii) eta‘e nad pritli~jem:
iii) eta‘e pod pritli~jem:
en izhod {irine 0,9 m,
dva izhoda {irine po 0,9 m,
trije izhodi {irine po
0,9 m ali dva izhoda, en izhod {irine 0,9 m in drugi izhod {irine
1,2 m,
skupna {irina vseh izhodov se ra~una kot sledi:
po 0,6 m na 100 ljudi,
po 0,6 m na 60 ljudi,
po 0,6 m na 50 ljudi.
(3)^e je po izra~unih {irina izhodov, stopni{~ in hodnikov ve~ja
od 1,2 m se vsaka nadaljnja {irina pove~a za 0,6 m.
Slika 19: Dolo~itev {tevila in pozicij poti za umik.
22 od 33
(4)Najmanj{a {irina stopni{~ in hodnikov mora biti 1,2 m; iz
stanovanjskih enot je najmanj{a dovoljena {irina 0,9 m.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
(5)Izhodi iz to~ke d) iz drugega odstavka morajo biti {iroki najmanj
1,2 m. ^e je potrebna {irina izhodov ve~ja od 1,2 m,
se {irine izhodov pove~ujejo za 0,6 m (npr. 1,8 m,
2,4 m), po ena~bi:
{tevilo uporabnikov v prostoru * 0,6 m
{irina izhoda =
{tevilo uporabnikov glede na vrsto nadstropja
TSG-1-001: 2007
3.3.3
Izvedba evakuacijske poti
3.3.3.1
Za{~itena stopni{~a
(1)Za{~iteno stopni{~e mora biti po‘arno lo~eno od ostale
stavbe. Stene stopni{~a morajo imeti po‘arno odpornost
(R)EI 60. Po‘arna odpornost prehodov (vrat) mora biti
EI 30.
(2)Pri stavbah, ki imajo najve~ tri nadzemne eta‘e (do
P+2) in je v to~ki 2.3.1 dovoljena lesena konstrukcija, je
potrebna po‘arna odpornost za{~itenega stopni{~a
REI 60 z materiali z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2.
(3)Zunanja stopni{~a morajo biti urejena tako, da so varna
pred ognjem v stavbi, zato mora biti v 1,5 m pasu okoli
zunanjega stopni{~a zagotovljeno, da:
Slika 21: Prikaz {tevila izhodov in stopni{~ ter njihovih {irin
glede na {tevilo uporabnikov.
3.3.2.5
Kletne eta‘e
(1)Zahteve za izhode in za za{~itena stopni{~a veljajo tudi
za kletne eta‘e.
(2) Pri dveh ali ve~ kletnih eta‘ah sta potrebni dve lo~eni
stopni{~i.
(a) je pas po‘arne odpornosti EI 30 in da so fasadne obloge iz materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2;
(b)so okna in druge odprtine izven 1,5 m {irokega pasu zunanjega stopni{~a ali pa morajo imeti zasteklitve s po‘arno odpornostjo EI 30;
(c) so dostopi iz za{~itenega dela evakuacijske poti
na zunanje stopni{~e lo~eni s po‘arnimi vrati
po‘arne zasteklitve s po‘arno odpornostjo EI 30;
(4)Izhod iz zunanjega stopni{~a mora voditi na varno
mesto.
(5)Za{~iteno stopni{~e v stavbi v javni rabi, ki vodi v ve~
kot eno kletno eta‘o mora imeti izhod na prosto, ki je
lo~en od evakuacijske poti iz nadzemnih eta‘.
Slika 23: Prikaz izvedbe zunanjega stopni{~a.
Slika 22: Stopni{~a v kleteh.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
23 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
3.3.3.2
3.3.3.4
Stopnice in klan~ine
Evakuacijski balkoni in mostov‘i
(1)Stopnice in podesti morajo biti lahko dostopni, iz
materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2 in
ravne (ne kro‘ne, zavite, ipd.).
(1)Evakuacijski balkoni in mostov‘i so dovoljeni, kjer je
fasada oziroma streha stavb iz materialov z odzivom na
ogenj razreda A1 ali A2. Pod evakuacijskega balkona in
mostov‘a mora imeti po‘arno odpornost EI 30 in ne
sme imeti odprtin.
(2)Kro‘ne in zavite stopnice so dovoljene kot notranje
povezave v stanovanjih in kot servisni dostopi za najve~
5 ljudi.
(3)Na evakuacijskih poteh je dovoljeno le stopni{~e z
najmanj tremi stopnicami.
(4)Klan~ine na evakuacijskih poteh ne smejo imeti ve~ kot
6 % naklona.
(2)Evakuacijski balkoni in mostov‘i morajo voditi na varno
mesto ali na za{~iteno stopni{~e.
(3)Zunanja stena evakuacijskih balkonov in mostov‘ev
mora imeti najmanj 50 % stalno odprtih povr{in.
3.3.3.5
Vrata
3.3.3.3
Hodniki
(1)Vrata se morajo odpirati v smeri umika. Izjeme so vrata
iz prostorov:
(1)Hodniki, ki se uporabljajo kot za{~iten del evakuacijske
poti morajo biti po‘arno lo~eni ob ostale stavbe s
stenami po‘arne odpornosti EI 30, prehodi (vrata)
na tak hodnik morajo zagotavljati po‘arno odpornost
EI 30 - C.
- s povr{ino do 200 m2, ki niso namenjeni zadr‘evanju
uporabnikov,
- kjer je manj kot 20 uporabnikov in
- kjer ni pove~anega po‘arnega tveganja (npr. mokri
prostori, strojnice, toplotne postaje).
(2)V stavbah, kjer je v to~ki 2.3.1 dovoljena lesena
konstrukcija, so za za{~iten del evakuacijske poti
zahtevane naslednje po‘arne lastnosti:
(2)Vrata se morajo odpirati brez pripomo~kov in morajo
biti taka, da jih lahko intervencijske enote odprejo od
zunaj.
(a) brez sprinklerskih sistemov:
- do P+2: po‘arna odpornost gradbenih elementov
EI 30, obloge sten iz materialov z odzivom na ogenj
razreda A1 ali A2,
- P+3: po‘arna odpornost nosilnih gradbenih elementov
EI 60, obloge sten iz materialov z odzivom na ogenj
razreda A1 ali A2,
- P+4 in P+5: po‘arna odpornost gradbenih elementov
EI 60, polnila lahkih predelnih sten z odzivom na
ogenj morajo biti najmanj iz 95 ut% razreda A1 ali
A2, obloge na obeh straneh iz materialov z odzivom
na ogenj razreda A1 ali A2.
(b) s sprinklerskim sistemom:
- do P+3: po‘arna odpornost gradbenih elementov
EI 30, obloge sten iz materialov z odzivom na ogenj
razreda A1 ali A2,
- P+4 in P+5: po‘arna odpornost gradbenih elementov
EI 60, obloge sten iz materialov z odzivom na ogenj
razreda A1 ali A2,
(3)Za{~iteni deli evakuacijskih poti morajo voditi do
za{~itenega stopni{~a. Zahteve za po‘arne odpornosti
(stene EI 60; prehodi EI 30) so neodvisne od dol‘ine
poti na varno.
(4)Za{~iteni deli evakuacijskih poti, ki povezujejo za{~itena
stopni{~a morajo biti lo~eni od stopni{~a s po‘arnimi
vrati EI 30.
24 od 33
(3)Avtomatska dvi‘na, vrtljiva, drsna in rolo vrata so
dovoljena samo v primeru, ~e so poleg njih na voljo
tudi vrata za osebni prehod, ki se odpirajo v smeri
umika. Ustreza je tudi tehni~na re{itev, da se v primeru
prekinjenega elektri~nega napajanja vrtljiva ali drsna
vrata avtomatsko odprejo, oziroma da je mo‘no
odpiranje brez tuje pomo~i in pripomo~kov.
(4)Vrata, ki vodijo na za{~itena stopni{~a morajo biti
opremljena s samozapiralom.
(5)Vrata na evakuacijskih poteh v stavbah v javni rabi
morajo biti opremljena z evakuacijskimi kljukami in
klju~avnicami.
(6)Po‘arna vrata se morajo v primeru izpada omre‘nega
napajanja ali pojava po‘arnega signala samodejno
zapreti neodvisno od vseh virov napajanja. ^e so vrata
na evakuacijskih poteh, morajo omogo~ati osebni
prehod, po prehodu pa se morajo zapreti s pomo~jo
samozapirala.
3.3.3.6
Oblo‘ni materiali
(1)Stenske in stropne obloge, ki se uporabljajo na
za{~itenem delu evakuacijske poti, morajo biti iz
materialov z odzivom na ogenj razreda A1 ali A2.
(2)Talne obloge na za{~itenih delih evakuacijskih poti
morajo biti glede odziva na ogenj najmanj razreda CFl.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
3.3.3.7
3.3.3.9
Varnostna razsvetljava
Dvigala
(1)Varnostna razsvetljava je obvezna v:
(1)Dvigala v stavbah, ki so opremljene s sistemom za
po`arno javljanje in alarmiranje (AJP) morajo biti
narejena v skladu s Pravilnikom o varnosti dvigal in
standardom SIST EN 81-73 ter morajo biti s sistemom
AJP funkcionalno povezana. Ta zahteva ne velja za
dvigala za gasilce, ki morajo biti narejena v skladu s
standardom SIST EN 81-72.
(a) visokih nestanovanjskih stavbah,
(b) gostinskih stavbah, trgovskih in drugih stavbah za
storitvene dejavnosti, stavbah za promet in stavbah
za izvajanje elektronskih komunikacij v javni rabi,
(c) stanovanjskih stavbah za posebne namene, prevzgojnih domovih, zaporih, voja{nicah in podobnih stavbah z ve~ kot 30 le‘i{~i,
(d) industrijskih stavbah,
(e) v upravnih in pisarni{kih stavbah z ve~ kot 20 delovnih mest.
V visokih stanovanjskih stavbah mora biti varnostna
razsvetljava zagotovljena v za{~itenih stopni{~ih.
(2)Oznake izhodov in oznake evakuacijskih poti morajo
biti osvetljene z varnostno razsvetljavo neposredno ali
posredno. Izhodne oznake prostorov za zbiranje ljudi
morajo biti osvetljene neposredno.
(3)Varnostna razsvetljava mora biti izvedena v skladu s
standardi: SIST EN 1838, SIST EN 50171 in SIST EN
60598-2-22.
(4)Varnostna razsvetljava mora imeti zagotovljeno elektri~no
napajanje najmanj 1 uro. Rezervno elektri~no napajanje
se mora v 3 sekundah vklopiti avtomatsko.
(5)V stavbah za zdravstvo in drugih stavbah, kjer mora biti
zagotovljena horizontalna evakuacija, je treba z ustreznimi
tehni~nimi ukrepi zagotoviti rezervno elektri~no napajanje
varnostne razsvetljave najmanj 3 ure.
3.3.3.8
Evakuacijske poti v stavbah s sprinklerskim sistemom
(1) V stavbah z enim izhodom sprinklerski sistem ne
zmanj{uje zahtev za poti za umik.
(2)V stavbah z ve~ kot enim izhodom in z vgrajenim
sprinklerskim sistemom za varovanje oseb (RTI < 50
in stopnjo polivanja najmanj 6 mm/m2 pri ra~unski
povr{ini 145 m2) ter pri zanesljivi oskrbi z vodo (to je:
dvojna oskrba z vodo po VdS CEA 4001), veljajo za
evakuacijske poti naslednje zahteve:
(a) {irina evakuacijske poti mora biti najmanj 1,0 m, svetla {irina vrat pa najmanj 0,8 m;
(b) ~e je slepi hodnik {irine 1,0 m, ne sme biti dalj{i od 15 m; slepi hodnik {irine 1,2 m pa ne sme biti
dalj{i od 20 m;
(c) ~e je mo`en umik v dveh razli~nih smereh, evakuacijske poti ne smejo biti dalj{e od:
(i)
pritli~je
90 m
(ii) druge eta`e
60 m
(iii) pritli~je industrijske stavbe
120 m.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
(2)Dvigalo za gasilce se uporablja kot del poti za ga{enje
in re{evanje v spremstvu gasilcev znotraj stavbe (glej
to~ko 3.1)
(3)Dvigalo za gasilce je obvezno v nestanovanjskih visokih
stavbah.
(4)Dvigalo za gasilce je obvezno tudi, ~e so v vi{jih ali
ni`jih eta`ah od nivoja terena na~rtovani prostori
za funkcionalno ovirane osebe in ni na drug na~in
poskrbljeno za njihovo evakuacijo v primeru po`ara. Za
stavbe do P+3 zadostuje mo`nost umika funkcionalno
ovirane osebe na balkon, teraso ali mostov`, ki so
dosegljivi z gasilsko lestvijo.
3.4DODATNE ZAHTEVE ZA STAVBE S PROSTORI ZA VELIKO UPORABNIKOV
(1)V stavbah, kjer je na~rtovan vsaj en prostor za ve~ kot
100 uporabnikov, je treba, ne glede na bruto tlorisno
povr{ino eta`e (glej to~ko 3.3.2.2), zagotoviti najmanj
dve stopni{~i.
(2)[irina stopni{~ in podestov je odvisna od {irine
najve~jega izhoda iz prostora z najve~jim {tevilom ljudi.
Stopni{~a s svetlo {irino ve~ kot 2,4 m morajo imeti tudi
na sredini ograjo z dr`ajem.
3.4.1
Sede`i v vrstah
(1)Sede`i v vrstah, vmesni prostori med vrstami in prehodi
morajo biti narejeni tako, da je pot za umik ~im bolj
ravna.
(2)Vmesni prostor med vrstami tudi pri spu{~enih sede`ih
ne sme biti o`ji od 0,45 m. Glavni prehodi med vrstami
morajo imeti {irino najmanj 1,2 m.
(3)V eni vrsti, ki ima dostop z dveh strani ne sme biti ve~
kot 32 sede`ev. V eni vrsti, ki ima dostop le z ene strani,
ne sme biti ve~ kot 16 sede`ev.
(4)Sede`i morajo biti pritrjeni na tla. ^e to ni mogo~e,
morajo biti sede`i v eni vrsti povezani med seboj tako,
da umik ljudi ni oviran. Vgrajeni smejo biti samo sede`i,
ki se samodejno zaprejo.
(5)V zaprtih {portnih dvoranah, stadionih, gledali{~ih, v
kino-dvoranah in podobnih dvoranah mora biti sede`i
iz materiala z odzivom na ogenj C.
25 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
opremljene po‘arno zahtevne in po‘arno zelo zahtevne
stavbe v javni rabi, ki nimajo vgrajenega sprinklerskega
sistema.
(2)Vgradnja AJP ne zmanj{a zahtev za evakuacijske poti.
(3)Celoten sistem AJP mora biti projektiran po skupini
standardov SIST EN 54, za elemente, ki niso urejeni s
tem standardom pa je treba uporabiti VdS 2095.
(4)Glede zahtevanih lastnosti dvigal v stavbah, ki morajo
biti opremljene s sistemom AJP, glej to~ko 3.3.3.9.
3.6POSEBNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE STAVB
3.6.1
Visoke stavbe
(1)Za{~itena stopni{~a morajo imeti po‘arno odpornost REI
90. Eno stopni{~e lahko pokriva najve~ 600 m2 bruto
tlorisne povr{ine eta‘e.
Slika 24: Ureditev vrst sede‘ev v dvorani.
(2)Stopni{~e mora imeti en izhod na streho.
(3)Notranja za{~itena stopni{~a morajo imeti v vsaki eta‘i
vhod, ki vodi v predprostor s po‘arno odpornostjo
EI 90. Vrata v predprostoru morajo biti opremljena s
samozapiralom in morajo imeti po‘arno odpornost EI
30. ^e so obloge na stenah in stropu hodnika glede
odziva na ogenj razreda A1 ali A2, imajo lahko vrata
po‘arno odpornost E 30 - W.
Slika 25: Ureditev vrst sede‘ev in izhodov v dvorani v
pritli~ju.
3.5. SISTEMI ZA PO@ARNO JAVLJANJE IN ALARMIRANJE
(1)Stavbe, ki imajo dvigalo za gasilce, morajo biti opremljene
s sistemom za po‘arno javljanje in alarmiranje (AJP),
ki je namenjen delni za{~iti na hodnikih in stopni{~ih,
ki tvorijo evakuacijsko pot. Poleg tega morajo biti z AJP
26 od 33
Slika 26: Prikaz ureditve stopni{~a v visokih stavbah s
predprostorom.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
(4)Stopni{~e, ki ima zunanjo steno ima lahko vhod skozi
odprt predprostor (glej sliko 27).
(5)Notranje za{~iteno stopni{~e s predprostorom mora biti
mehansko prezra~evano. Zra~ni tlak v stopni{~u mora
biti za 15 Pa vi{ji kot v predprostoru.
(6)Prezra~evalne naprave morajo biti povezane z dimnimi
detektorji. Aktivirati se morajo avtomatsko in ro~no.
Zagotoviti je treba nadomestno napajanje prezra~evalnih
naprav v trajanju najmanj 1 ure v skladu z ustreznim
standardom (glej tretji odstavek to~ke 3.3.3.7)
TSG-1-001: 2007
3.6.3
Nakupovalni centri
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VfdB Verkaufsstättten 5.3.
3.6.4
Stavbe za zdravstvo - bolni{nice
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF Brandschutzerläuterungen;
Beherbergungsbetriebe.
3.6.5
Stavbe z atrijem
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF; Brandschutzerläuterungen;
Atriumbauten.
3.6.6
Stavbe s prostori za ve~je {tevilo uporabnikov
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se za stavbe za ve~je
{tevilo uporabnikov (npr. stavbe za izobra‘evanje, stavbe
za kulturo in razvedrilo, {portne dvorane) uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VfdB Versammlungsstätten.
3.6.7
Posebni prostori v stavbah
(1)Za posebne prostore v stavbah (npr. prostori z ogrevalne
naprave na kurilno olje, plin, bioplin, lesne sekance)
se poleg zahtev te tehni~ne smernice uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF Wärmetechnische Anlagen (2503d) in v to~ki 2.15 Weitere Bestimmungen 41-03d
navedeni podporni dokumenti).
3.6.8
Lakirnice
Slika 27: Prikaz ureditve stopni{~a v visokih stavbah z
odprtim predprostorom.
(3)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dodatne zahteve VFDB Lackieren: Lackierräume und
-einrichtungen.
3.6.2
Industrijske stavbe in skladi{~a
(1)V industrijskih stavbah in skladi{~ih, s povr{ino ve~ kot
1600 m2 ali/in veliko svetlo vi{ino prostorov ve~ kot
7,5 m in kjer je {tevilo uporabnikov manj{e od 50, se
lahko {tevilo za{~itenih stopni{~ glede na zahteve iz
to~ke 3.3.2.2 ustrezno zmanj{a, ~e je z zmanj{anjem
{tevila za{~itenih stopni{~ {e vedno zagotovljena
izpolnitev zahteve iz prvega odstavka 5. ~lena pravilnika
o po‘arni varnosti v stavbah.
(2)Industrijske stavbe, ki imajo najve~ eno kletno eta‘o,
morajo imeti poleg za{~itenega stopni{~a dodatno
urejeno evakuacijsko pot z zasilnim izhodom (ustreza
penjalka) do nivoja okoli{kega terena.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
27 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
4. NAPRAVE ZA GA[ENJE IN DOSTOP
GASILCEV
6. ~len
(naprave za ga{enje in dostop gasilcev)
(1) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da so
glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in velikost
stavbe ob po‘aru:
- zagotovljene naprave in oprema za ga{enje za~etnih
po‘arov, ki jih lahko uporabijo vsi uporabniki,
- zagotovljene naprave in oprema za ga{enje, ki jih
lahko uporabijo usposobljeni uporabniki in gasilci,
- vgrajeni ustrezni sistemi za ga{enje po‘ara.
(2) Zagotovljen mora biti neoviran in varen dostop za
ga{enje in re{evanje v stavbi.
4.1UVOD
(1)V tej to~ki tehni~ne smernice so kot priporo~en na~in
za projektiranje navedene zahteve za naprave, opremo
in sisteme za aktivno po‘arno za{~ito in zagotovitev
neoviranega in varnega dostopa za ga{enje in re{evanje
v stavbi.
(2)Zagotovitev javnega hidrantnega omre‘ja, ustrezna
razporeditev hidrantov, pretoki in tlaki vode v omre‘ju
izven meja gradbenih parcel, na katerih je predvidena
gradnja ne sodi na podro~je gradbenih predpisov o
po‘arni varnosti v stavbah. Ta tematika je urejena s
Pravilnikom o tehni~nih normativih za hidrantno omre‘je
za ga{enje po‘arov in s Pravilnikom o preizku{anju
hidrantnih omre‘ij.
(3)Ta tehni~na smernica ne dolo~a pravil za namestitev in
uporabo gasilnikov, kar je predmet urejanja predpisa o
izbiri in namestitvi gasilnikov.
4.2NAPRAVE ZA GA[ENJE
4.2.1
Zagotavljanje vode za ga{enje
(1)Voda, ki je potrebna za ga{enje po‘ara v stavbi se
praviloma zagotavlja z javnim hidrantnim omre‘jem
in/ali iz drugih virov, kot so:
(a) bazeni in rezervoarji,
(b) teko~e ali stoje~e vode, ~e so na voljo ustrezni dostopi za ~rpanje (sesalna vi{ina ne sme biti ve~ja kot 7,0 m) ali ~rpali{~a,
(c) gasilska vozila.
Pri projektiranju teh sistemov se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve iz VfdB.
(2)V dolo~enih primerih pa velikost in po‘arna ogro‘enost
stavb dodatno zahtevata tudi postavitev hidrantov na
gradbeni parceli. Taki hidranti so nujni pri vseh stavbah:
28 od 33
(a) ki imajo notranje hidrantne vode,
(b) so po‘arno zelo zahtevne stavbe.
(3)Potrebne koli~ine vode za posamezne primere je dolo~ena v
dodatku 2, tabeli 1 in 2 in so odvisne od po‘arne zahtevnosti
stavbe in od (ne)vgrajenega sprinklerskega sistema.
4.2.2.
Hidranti
4.2.2.1
Hidranti na gradbeni parceli
(1)Hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Do njih mora biti
zagotovljen stalen dostop. Njihova lokacija je ozna~ena s
tablicami izdelanimi skladno s standardom SIST 1007.
(2)Hidranti morajo biti povezani v obro~ast sistem
cevovodov, razen pri stanovanjskih stavbah, kjer je
dovoljen slepi cevovod najve~je dol‘ine do 200,0 m.
(3)Razdalja med hidranti se dolo~i tako, da je mogo~e po‘ar
na stavbi gasiti najmanj z enim hidrantom, za po‘arno
zelo zahtevne stavbe pa najmanj z dveh hidrantov.
Razdalja med hidrantoma ne sme biti ve~ja od 80,0 m,
v naseljenih krajih kjer so ve~inoma stanovanjski objekti
najve~ 150 m. Razdalja med hidranti in stavbo ne sme
biti manj{a od 5,0 m in ne ve~ja od 80,0 m.
(4)Premer hidranta mora biti najmanj DN 80 .
(5)Hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omre‘ja in
hidrantov na parceli ne sme prese~i 3,0 m/s.
(6)Priklop in uporaba gasilske ~rpalke ne sme povzro~iti
podtlaka in s tem sesanja v ceveh javnega hidrantnega
omre‘ja.
4.2.2.2
Notranji hidranti
(1)Hidranti so obvezni v stavbah, kjer je po‘arni sektor ve~ji
od 600 m2. Ta zahteva ne velja za stavbe, v katere je
vgrajen sprinklerski sistem. V stanovanjskih stavbah z
najve~jo tlorisno povr{ino nadstropja ali kletne eta‘e
manj kot 1000 m2, notranji hidranti niso obvezni.
(2)Hidrantov ni dovoljeno postaviti v prostorih, (npr.
proizvodni obrati, skladi{~a) kjer bi uporaba vode lahko
povzro~ila nastanek vnetljivega plina, eksplozijo, po‘ar ali
bi na kak drug na~in ogro‘ala zdravje in varnost ljudi.
(3)Hidranti morajo biti mokri, s pol-togo cevjo. Hidranti
morajo biti po eta‘i razporejeni tako, da je mo‘no z
enim curkom dose~i celotno povr{ino eta‘e.
(4)Premer izhodne cevi hidranta je odvisen od po‘arne
obremenitve stavbe:
(i) do 1000 MJ/m2;
(ii) nad 1000 MJ/m2;
DN 25
DN 40
(5)Hidranti iz alinee (i) prej{njega odstavka so namenjeni
vsem uporabnikom stavbe, hidranti iz alinee (ii) pa zgolj
usposobljenim uporabnikom stavbe in gasilcem. Hidranti
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
iz alinee (ii) morajo biti ustrezno za{~iteni in opremljeni
z opozorilom »samo za usposobljene osebe in gasilce«.
4.2.3
Sprinklerski sistemi
(1)Sprinklerski sistem mora biti izveden v skladu s
standardom SIST EN 12845 (velja za sestave – »kits«)
ali projektiran in vgrajen v skladu z CEA VdS 4001.
(2)Glede vpliva sprinklerskega sistema na druge ukrepe
po‘arnega varstva glej to~ke 2.3.1, 2.4.1, 2.4.2, 3.3.3.3,
3.3.3.8, 3.5, 4.2.1 in 4.3.3.3.
4.2.4
Posebne zahteve za posamezne vrste stavb
4.2.4.1
Visoke stavbe do vi{ine 40 m
(1)Obvezen je notranji hidrant. Treba je zagotoviti suhi
dvi‘ni vod, ki mora biti projektiran in vgrajen v skladu
z dopolnilnimi zahtevami VfdB in je dostopen samo
gasilcem (oznake, klju~).
(2)Priklju~ek za gasilce mora biti dvojen - tipa B, ozna~en
in vedno dostopen.
4.2.4.2
Visoke stavbe nad vi{ino 40 m
(1)Treba je zagotoviti rezervoar za vodo na nivoju najvi{je
eta‘e. Koli~ina potrebne vode se izra~una glede na
najve~ji po‘arni sektor.
4.3 NEOVIRAN IN VAREN DOSTOP GASILCEV
4.3.1
Neoviran in varen dostop gasilcev do stavb
(1)Ureditev dovozov, dostopov in delovnih povr{in se uredi
v skladu s standardom DIN 14090.
(2)Pri stavbah s tlorisno povr{ino do 600 m2 mora biti
zagotovljen pe{ dostop, pri stavbah s tlorisno povr{ino nad
600 m2 do 6000 m2 in razmerjem dol‘ine in {irine tlorisa
najmanj 3:1, mora biti zagotovljen dostop do najmanj
ene strani stavbe ter najmanj ena delovna povr{ina za
intervencijo. Pri stavbah s tlorisno povr{ino nad 6000 m2
mora biti zagotovljen dostop do najmanj dveh stranic
stavbe ter najmanj dve delovni povr{ini za intervencijo,
ki morata biti urejeni ob razli~nih stranic stavbe.
TSG-1-001: 2007
4.3.3
Odvod dima in toplote
4.3.3.1
Osnovne zahteve
(1)Odvod dima in toplote zagotavlja varovanje ljudi
(omogo~en je varen umik in varna intervencija) ter
varovanje premo‘enja (zmanj{a se toplotna obremenitev
konstrukcije stavb in {koda, ki jo povzro~ijo vro~i dimni
plini in produkti gorenja na opremi in napravah).
(2)Odvod dima iz zavarovanih stopni{~ je treba zagotoviti
v stavbah, ki jih uporablja veliko {tevilo ljudi (npr. hoteli
in druge gostinske stavbe, trgovine, pisarne, {ole) in ~e
njihova stopni{~a povezujejo ve~ kot tri eta‘e.
(3)Odvod dima iz zavarovanih stopni{~ je treba zagotoviti,
kadar povezujejo ve~ kot {tiri nadzemne eta‘e.
(4)Kjer ni omogo~eno ro~no odpiranje fasadnih odprtin
za{~itenega stopni{~a, mora imeti stopni{~e na vrhu
odprtine za odvod dima z velikostjo 5 % svoje tlorisne
povr{ine, pri ~emer mora aerodinami~na povr{ina
zna{ati najmanj 0,5 m 2. Glede drugih zahtev za
na~rtovanje odvoda dima in toplote glej to~ki 2.4.1.3
in 2.4.1.4.
(5)Odpiranje odprtin za odvod dima, ki niso na fasadi, mora
biti omogo~eno v pritli~ju. Odpiranje mora biti zagotovljeno
tudi v primeru izpada elektri~nega napajanja.
(6)V visokih stavbah z enim za{~itenim stopni{~em, ki
povezuje {tiri ali ve~ eta‘, mora biti v stopni{~u nadtlak
15 Pa tako, da je v primeru po‘ara prepre~en vdor dima
na stopni{~e. Enako velja za za{~itena stopni{~a, katerih
{irina je zaradi {tevila ljudi, najmanj 3,6 m.
(7)Odvod dima in toplote se lahko izvede na naravni na~in
(vzgon, dimni{ki efekt) ali se izvede prisilni odvod dima
(s pomo~jo ventilatorjev).
(8)Glede odvoda dima glej tudi zahteve Pravilnika o
prezra~evanju in klimatizaciji stavb in VdS 2221 za
notranja stopni{~a in NFPA 92 B za atrije.
4.3.3.2.
Naravni odvod dima in toplote
(1)V prostorih, s svetlo vi{ino najmanj 4 m zadostuje
naravni odvod dima. Odvodne odprtine morajo imeti
aerodinami~no povr{ino 3 % bruto povr{ine tal prostora.
4.3.2
(2)Dovodne odprtine brez izra~una morajo imeti enako
aerodinami~no povr{ino kot odvodne odprtine.
Neoviran in varen dostop za ga{enje in re{evanje v stavbi
4.3.3.3
(1)Poti za intervencijo (za ga{enje in re{evanje v stavbi)
potekajo po evakuacijskih poteh. Izbrani pristop temelji
na izhodi{~u, da bodo gasilci uporabili pot za intervencijo
po tem, ko bo evakuacija ve~ine uporabnikov stavbe
zaklju~ena. Glede zahtev za evakuacijske poti ter za
dvigala za gasilce glej to~ko 3.
Naprave za odvod dima in toplote
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
(1) Naprave za odvod dima in toplote je treba vgraditi v
prostore ki presegajo 1600 m2.
(2)Izjeme glede obvezne vgradnje naprav za odvod dima
in toplote:
29 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
(i) v prostorih s posebnimi sprinklerskimi sistemi
(npr. ELO, ESFR, EC) ali stavbah, ki so zavarovane
z avtomatskimi gasilnimi sistemi s plini, z
me{anicami plinov ali z lahko peno,
(ii) v stavbah, kjer je verjeten po~asen potek po‘ara (1MW v ~asu 10 minut ali ve~),
(iii) v skladi{~ih z veliko vi{ino stropa in velikim volumnom (npr. v regalnih skladi{~ih, za{~itenih s
posebnimi sprinklerskimi sistemi).
4.3.3.4
Zahteve za mehanski in naravni odvod dima in toplote
prostori za ve~je {tevilo uporabnikov (npr. stavbe za
izobra`evanje, stavbe za kulturo in razvedrilo, {portne
dvorane) uporabijo tudi dopolnilne zahteve VfdB
Versammlungsstätten.
4.3.4.6
Posebni prostori v stavbah
(1)Za posebne prostore v stavbah (npr. prostori z ogrevalne
naprave na kurilno olje, plin, bioplin, lesne sekance) se
poleg zahtev te tehni~ne smernice uporabijo tudi dopolnilne
zahteve VKF Wärmetechnische Anlagen (25-03d).
(1)V prostorih s svetlo vi{ino do 4,0 m je treba zagotoviti
prisilni odvod dima. Kapaciteta odvoda dima mora
zadostovati za 15-kratno izmenjavo zraka na uro, ~e ni
bil opravljen izra~un, iz katerega izhaja, da je odvod dima
zagotovljen tudi pri manj{em {tevilu izmenjav zraka.
Odvodni ventilatorji za vro~i dim morajo biti razreda 1
oziroma razreda 2 po SIST EN 12101-3.
(2)Dovodne odprtine morajo imeti tako povr{ino, da hitrost
sve‘ega zraka ne presega 3 m/s.
(3)Odvod dima in toplote se na~rtuje in izvede v skladu
s skupino standardov SIST EN 12101, za manjkajo~e
zahteve uporabi VdS 4020, za stopni{~a pa VdS
2221.
4.3.4.
Posebne zahteve za posamezne vrste stavb
4.3.4.1
Gara‘ne stavbe
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve standarda NFPA 88 A, Standard for
Parking Structures.
4.3.4.2
Stavbe z atrijem
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF; Brandschutzerläuterungen;
Atriumbauten.
4.3.4.3
Nakupovalni centri
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VfdB Verkaufsstättten.
4.3.4.4
Stavbe za zdravstvo - bolni{nice
(1) Poleg zahtev te tehni~ne smernice se uporabijo tudi
dopolnilne zahteve VKF Brandschutzerläuterungen;
Beherbergungsbetriebe.
4.3.4.5
Stavbe s prostori za ve~je {tevilo uporabnikov
(1)Poleg zahtev te tehni~ne smernice se v stavbah s
30 od 33
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
5. DODATKA
Dodatek 1
RA^UNSKO [TEVILO UPORABNIKOV GLEDE NA
NAMEMBNOST STAVBE OZIROMA PROSTOROV V NJEJ
Predvideno {tevilo uporabnikov je praviloma razvidno iz
projektne naloge investitorja. ^e tega podatka projektant nima,
opravi izra~un {tevila uporabnikov prostora/stavbe, za potrebe
te tehni~ne smernice, dolo~i na podlagi spodnje tabele:
* Upo{tevati je treba tiste prostore, ki so namenjeni kupcem, tudi
nakupovalne ulice in druge prodajne povr{ine. WC-jev z direktnim
izhodom na hodnik za umik in po‘arnih stopni{~a se ne upo{teva.
** Kadar so prostori ve~funkcionalni (npr. koncertni), je lahko {tevilo ljudi
vi{je. Upo{tevati je treba tudi prostore za orkester, ples, za izra~un
obiskovalcev se upo{teva nezasedena talna povr{ina (brez pohi{tva).
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
31 od 33
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
Dodatek 2
‹1› -A - ~e v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem;
POTREBNE KOLI^INE VODE ZA POSAMEZNE VRSTE
STAVB
Potrebne koli~ine vode se dolo~ijo na podlagi tabele 1, v
katero pa niso vklju~ena manj{a naselja brez hidrantnega
omre‘ja in stavbe izven naselij (npr. osamljene kmetije,
gorske ko~e), za katere se potrebne koli~ine vode dolo~i
na podlagi tabele 2.
Tabela 1
32 od 33
B - ~e je v stavbi vgrajen sprinklerski sistem;
‹2› -posebne nastanitvene stavbe v katerih so bolniki in osebe,
odvisne od tuje pomo~i oziroma so pod nadzorom, kot so
npr. stavbe za zdravstvo stanovanjske stavbe za posebne
namene, zapori, prevzgojni domovi (zaprtega tipa);
‹3› - posebne nastanitvene stavbe v katerih so nastanjene
osebe, ki praviloma niso odvisne od tuje pomo~i, kot
so npr. hotelske in podobne gostinske stavbe, in druge
gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
TEHNI^NA SMERNICA PO@ARNA VARNOST V STAVBAH
TSG-1-001: 2007
Tabela 2
POTREBNE KOLI^INE VODE ZA MANJ[A NASELJA IN
STAVBE IZVEN NASELIJ
‹1› - V koli~ini vode je vklju~ena voda, ki jo s seboj pripeljejo
gasilci
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
33 od 33