SEP ‘12 brezplačna revija za študente in dijake Osišče: Zaposlovanje mladih Raziskujemo: Kje je najcenejša študentska košarica? Intervju: Sara Oblak, novinarka e-Zapik: Ko mobilnik postane modem NAPOVEDNIK KLUBA ŠTUDENTOV KRANJ KŠK 25. september 2012, torek KŠK na Openfestu (dan odprtih vrat v Openlabu) 8.30–15.30, Openlab (Koroška c. 19), vstopnine ni. Šport ŠPORT Izobraževanje 29. september 2012, sobota Planinski izlet na Kriške pode in okoliške vrhove ob 6.00 izpred Sloge, dvodnevni izlet. 7. oktober 2012, nedelja Potopisni večeri – Argentina ob 19.30, KluBar, predaval bo Jože Ričnik, vstopnine ni. 13. oktober 2012, sobota Glasbeni tematski večeri – Rocktoberfest Down Town– Rock bar, od 21h dalje, slovenska rock glasba, vstop prost. Kultura Šport Zdravstvo in sociala Izobraževanje Kultura KULTURA Zdravstvo in sociala prijave do 1. oktobra 2012 Cikel umetniških projektov – Grafiti s šablonami ter nalepke Prvi jesenski projekt v ciklu umetniških projektov bo potekal v mesecu oktobru, prijave do 1. oktobra na [email protected]. Udeležba je brezplačna. 29. september 2012, sobota Glasbeni tematski večeri – Otvoritev 10. sezone: koncert Pasi, The Mor(R)ons Down Town– Rock bar, od 21h dalje, koncert Pasi (HR), Mor(R)ons, DJ Keptn. Vstopnina člani 2 €, ostali 4 €. 30. september 2012, nedelja Ustvarjalne delavnice – Obnovimo stare čevlje Ob 18h, prostori Kluba študentov Kranj, člani KŠK brezplačno, ostali 2 €. Prijave na [email protected] do 28. 9. 2012. 6. oktober 2012, sobota 3 + 1 žur z MI2 20.00, Bazen Kranj, nastopajo MI2, DAPC, Dandelion Children in Hulahoop, vstopnice v predprodaji na Info točki KŠK za člane KŠK 3 €, za nečlane 6 €; na dan dogodka člani KŠK 5 €, za nečlane 10 € (članstvo se izkazuje na podlagi veljavne članske izkaznice). 14. oktober 2012, nedelja Ustvarjalne delavnice – Izdelovanje sveč Ob 18h, prostori Kluba študentov Kranj, člani KŠK brezplačno, ostali 2 €. Prijave na [email protected] do 12. 10. 2012. 14. oktober 2012, nedelja Potopisni večeri – V osrčju Indokine Ob 19.30, KluBar, predaval bo Gvido Pevec, vstopnine ni. Šport Izobraževanje IZOBRAŽEVANJE Kultura 22. september 2012, sobota Gardaland Odhod ob 4h izpred Mercator centra na Primskovem. Za člane KŠK 48 €, za nečlane 58 €. Prijave na Info točki do 20. 9. 2012. Info: [email protected]. Zdravstvo in sociala oktober 2012 Jezikovni tečaji Začetna in nadaljevalna stopnja nemščine, francoščine, ruščine, španščine in italijanščine. Cena 60-urnega tečaja za KŠK-jevce: 120 €, za nečlane 210 €. Tečaji bodo potekali med ponedeljkom in četrtkom, od 18.00 do 20.30 na Gimnaziji Kranj. Več informacij na www.ksk.si. INFO TOČKA NA NOVI LOKACIJI: Slovenski trg 3 (zraven trgovine Army Shop) Delovni čas Info točke: ponedeljek, torek, četrtek, petek: od 9.00 do 12.30 in od 13.00 do 17.00 sreda: od 10.00 do 13.30 in od 14.00 do 18.00 sobota, nedelja in prazniki zaprto. Pre sm selili os e! #19 brezplačna revija za študente in dijake Naslovnica: Žiga Žužek Odgovorna urednica: Mojca Jagodic [email protected] Tehnična urednica: Sandra Kert Oblikovanje: Jure Vukovič, www.creatizem.si Avtorji prispevkov: Petra Ajdovec Anja Babič Urša Bajželj Jan Grilc Mojca Jagodic Dejan Rabič Pina Sadar Žan Sadar Luka Stare Mihael Šorli Maja Šter Barbara Zupanc Žiga Žužek Urednik fotografije: Oto Žan Križanka: Mateja Novak Kukovič Izdajatelj: Klub študentov Kranj Poletju zamerim. Ker se mi je spet izmuznilo skozi stranska vrata, ne da bi se prej dostojno poslovilo. Je pa tudi res, da si Zapikovci niti nismo uspeli pretegniti in posončiti krakov, saj smo ga preživeli precej delovno: poleg razširjene poletne številke smo snovali novo sezono in podobo Zapika. Ob novi podobi so se zarisale tudi nekatere nove rubrike; ena izmed takšnih, ki zna pogosto priti prav, je e-Zapik, v kateri najprej svetujemo, kako na mobitelu deliti internetno povezavo. Za tiste, ki jim besede prehitro spolzijo skozi miselni tok, bo rubrika v video različici objavljena tudi na portalu zapik.si. Sicer pa smo v septembrski številki pripravili še obilo zanimivega čtiva: o preteklih olimpijskih igrah smo se pogovarjali s Saro Oblak, nekdanjo Zapikovko, sedaj pa športno novinarko na TV Slovenija, in Tjašo Vozel, obetavno mlado plavalko, ki je letos na njih nastopala. Občudovali smo pisano ustvarjanje Alje Starc, se veselili s kranjskimi Lisičkami, evropskimi prvaki v softballu in se v 6 različnih trgovskih centrih podali v lov za najcenejšo študentsko košarico živil. Podrobneje na naslednjih straneh. Za všečke ne bomo barantali, bomo pa veseli vaših odzivov in komentarjev. Prijeten skok v novo šolsko in študijsko leto. Mojca Jagodic, odgovorna urednica [email protected] KAZALO USTVARJALNICA KLUBOVANJE Planinski izlet na Kriške pode in okoliške vrhove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Prihaja 6. Down Town festival . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 KŠK-jevi jezikovni tečaji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Potopisne nedelje v KluBaru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Cikel umetniških projektov: Grafiti s šablonami ter nalepke . . . . . . . . . 5 3. Openfest – Festival inovativnosti in ustvarjalnosti mladih ali dan odprtih vrat v Openlabu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Športajmo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 ZAPIKOVA ŠTAFETA Dvoličja izžete Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 DŽUNGARSKA PROSTRANSTVA INTERVJU OSIŠČE www.zapik.si Najcenejša študentska košarica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Pekel v raju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 RECENZIJE Lynyrd Skynyrd – Last Of A Dyin' Breed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Film: Histerija (Hysteria) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 e-ZAPIK Ko mobilnik postane modem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 KULTURA »Ni pomembno zgolj, kaj sporočaš, vendar tudi, na kakšen način sporočaš.« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 KULT(UR)NO TV-serija: Sherlock . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Knjiga: Andrzej Stasiuk – Taksim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 TEST FOTOREPORTAŽA Športna obsesija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Nagradna križanka POPRAVLJAJMO VEJICE Pungart. Ali Pungert. Pungrat? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Za luno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Koncertni napovednik AKTUALNO www.zapik.si/zapik/narocilnica. EKSTRA MLADINSKI SPLETNI PORTAL ZAPIK.SI RAZISKUJEMO Zapik se lahko znajde tudi v tvojem poštnem nabiralniku. Brezplačno ga lahko naročiš na dom prek: ZAPIKOV FUTR »Dig or die« (koplji ali umri): projekt Zeleno srce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Težki časi tudi za prve iskalce zaposlitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Naklada: 3000 izvodov TO JE KRANJ! Sirova torta (v izvirniku cheesecake) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Sara Oblak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 S subvencijo na faks – spremembe v novem šolskem letu ŠTUDELO Plavanje je premagovanje samega sebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zbogom in hvala za vse strani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Trženje: [email protected] ŠVIC Kranjske Lisičke osvojile Evropo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Študentsko delo: oskrbnik v živalskem vrtu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Festivalsko poletje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Tisk: Tiskarna Littera Picta Pisano ustvarjanje Alje Starc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 . . . . . . . . . . 21 Fotogalerija KLUBOVANJE SEP '12 Šport 4 5 Izobraževanje Planinski izlet na Kriške pode in okoliške vrhove Šport Izobraževanje Kultura Potopisne Kultura nedelje v KluBaru Zdravstvo in sociala Šport Že tradicionalno se z oktobrom pričenjajo KŠK-jevi potopisni večeri v KluBaru, ki bodo na sporedu vsako nedeljo ob 19.30. Jože Ričnik nas bo 7. oktobra popeljal v Argentino, Gvido Pevec pa teden kasneje, 14. oktobra, v osrčje Indokine. Vabljeni na skodelico čaja in tople spomine. Izobraževanje KŠK-jevi planinci bomo za piko na i poletni sezoni prespali v gorah. Odhod na idilično dvodnevno turo na Kriške pode in okoliške vrhove bo v soboto, 29. septembra, ob 6h izpred Sloge, od koder se bo naša planinska karavana vila čez prelaz Vršič do odcepa za dolino Zadnjico. Pot bo potekala zložno in v 4 urah bomo osvojili Pogačnikov dom na Kriških podih. Ob poti se bomo ustavili pri Spodnjem Kriškem jezeru, uživali v lepih razgledih in nadaljevali proti cilju, ki je na višini 2060 m nad morjem. Sprejelo nas bo prijazno osebje, ki bo poskrbelo, da ne bomo lačni ali žejni. Po odmoru se bomo odpravili na Zgornje Kriško jezero, ki je nad našim prenočiščem. Če bo še kaj energije, se isti dan odpravimo še kam višje, sicer bomo okoliške vršace osvojili naslednji dan. Naužili se bomo pogledov in razgledov ter se zadovoljni odpravili nazaj v dolino. Poleg dobrih planinskih čevljev, toplih oblačil in nahrbtnika s hrano in pijačo je nujna tudi čelada, za cenejše spanje pa priporočamo planinsko izkaznico. Prijave na izlet zbiramo na [email protected]. Cikel Kultura Zdravstvo in sociala Zdravstvo in sociala umetniških projektov: Grafiti s šablonami ter nalepke Po stop motion animaciji in strip artu sledi nov umetniški projekt. Vizualna komunikacija z občinstvom preko ulične umetnosti postaja vse bolj pogosta oblika umetnosti, zato tokrat pripravljamo projekt z naslovom: grafiti s šablonami ter nalepke. Šablonski grafiti se uporabljajo za hitro reprodukcijo risbe in so lahko sestavljeni iz več plasti ter barv (kot dober in znan primer uporabe te tehnike je britanski umetnik Banksy). Pod umetnost nalepk pa spadajo tako klasične "odbijač nalepke", kot tudi risbe oz. slike narejene na rižev, transparentni papir. Če se ti zgoraj napisano sliši in bere zabavno, se do 1. oktobra prijavi na [email protected]. Šport Izobraževanje Prihaja Kultura 6. Down Town festival Zdravstvo in sociala Zadnji teden septembra, od 21. do 29. septembra, se bo na dvorišču kranjskega Rock bara odvijal že šesti Down Town festival, eden zadnjih v sezoni, ki ponuja druženje na prostem. V desetih dneh se bodo vrstili koncerti, gledališke improvizacije, predavanja, umetniška tržnica, jam session, družabne igre … V petek, 21. septembra, se bodo rokerskim sladokuscem predstavili Incurabili in Žoambo Žoet Workestrao, sledil bo sobotni metal večer s Classifield, Armaroth in Shutdown, v nedeljo se bomo smejali predstavi KUD-a Kiks, v ponedeljek nas bo Maša s sošolci s Fakultete za arhitekturo popeljala v Južno Afriko, kjer so tudi z našo pomočjo gradili šolo. V torek vas vabimo na umetniško tržnico kranjskih ustvarjalcev, v sredo na jam session, v četrtek pa na rokerski večer s skupinama Mit in Bohem. Drugi petek se bo pri nas ustavil Klubski maraton Radia Študent z bendoma Čao Portorož in Timo Chinala, v soboto pa bomo s pomočjo pankerjev Pasi iz Reke in The Mor(R)ons odprli novo, že deseto sezono Glasbenih tematskih večerov. Zaključili bomo v nedeljo, 30. septembra, z druženjem ob taroku, šahu, balinčkanju, ročnem nogometu … Za podrobnosti odklikajte na FB stran Rock bara Down Town. 3. Openfest – Festival inovativnosti in ustvarjalnosti mladih ali dan odprtih vrat v Openlabu Pred uradnim začetkom sezone bo tudi letos Openlab (Koroška c. 19) na široko odprl svoja vrata: v torek, 25. septembra, bo od 8.30 do 15.30 obiskovalce navduševal z internetom stvari, Android, iOS in NetBox aplikacijami, varnostjo na internetu, multimedijo in video produkcijo. Dogodek se bo zaključil z delavnico "Izdelaj aplikacijo za Android", ki se bo pričela ob 16:30, na delavnico pa se je treba predhodno prijaviti na [email protected]. Poleg dnevnega dogajanja bodo pestri tudi Glasbene tematske večere bodo otvorili rokerji Pasi iz Reke. Športajmo! Šport Izobraževanje Šport Tudi letos bo Klub študentov Kranj poskrbel, da boste ostali v vrhunski formi. Z oktobrom bomo začeli z rekreacijo na badmintonu, plavanju, vodni košarki in košarki. Badminton bo potekal vsako sredo od 20.00 do 21.30 v športni dvorani TŠC, ljubitelji vodnih športov boste lahko vsak četrtek in vsako nedeljo plavali od 20.00 do 21.00, vsako nedeljo od 20.00 do 21.30 pa igrali vodno košarko, seveda na olimpijskem bazenu Kultura KŠK-jevi jezikovni tečaji Izobraževanje Kultura Če se oktobra že začne novo študijsko leto in je šolsko leto že dodobra v teku in če se že lotevamo lova na nova znanja, zakaj se vsega skupaj ne bi lotili še nekoliko bolj odprtih glav in svoje znanje poglobili tudi na področju tujih jezikov. Na KŠK bomo z oktobrom začeli z novo sezono jezikovnih tečajev, ki bodo tudi letos potekali na Gimnaziji Kranj, in sicer od poneZdravstvo in sociala deljka do četrtka, med 18.00 in 20.30. Učili se bomo francosko, italijansko, nemško, rusko in špansko; vseh pet jezikov tako na začetnem kot tudi na nadaljevalnem nivoju. Cena posameznega tečaja bo 120 € za člane KŠK in 210 € za ostale. Podrobneje na www.ksk.si. drugi dnevi v Openlabu: 18. in 20. septembra bo potekala osnovna delavnica Photoshopa, 26. septembra bo v Mestni knjižnici Kranj premiera dokumentarnega filma Industrijska zgodovina Kranja, ki so jo s skupnimi močmi ustvarili dijaki Gimnazije Kranj in Klub Openlab, 27. septembra in 2. oktobra bo potekala delavnica o nastavitvi domačega omrežja, 3. oktobra pa predavanje o kompoziciji v videu. Podrobnosti na www.openlab.si. Zdravstvo in sociala v Kranju. Košarka bo potekala vsako soboto od 17.30 do 19.00 v Prošportu. Člani Kluba študentov Kranj boste badminton in košarko lahko igrali brezplačno, ostali bodo prispevali 2 €. Za plavanje bodo člani Kluba študentov Kranj prispevali 1 €, ostali 2 €, za vodno košarko pa bodo člani prispevali 2 €, ostali pa 3 €. Z novembrom se bomo začeli rekreirati tudi na športnem plezanju, o tem pa v naslednji številki Zapika. Gremo v Gardaland! Odhod: • sobota, 22. 9. 2012 • Kranj, izpred Mercator centra na Primskovem ob 4.00 Cena: • za člane KŠK: 48 € • za ostale: 58 € Prijave na Info točki KŠK! ZAPIKOVA ŠTAFETA DŽUNGARSKA PROSTRANSTVA SEP '12 6 7 Dvoličja izžete Evrope Zbogom in hvala za vse strani Pričujoči zapisi nastajajo na 10.900 metrov nadmorske višine, verjetno nekje nad Nemčijo. Naše letalo je usmerjeno proti Bruslju, kjer se bom udeležila pogovorov o novih smernicah mladinskih politik. Sodeč po delovnem načrtu, odprtem v sosednjem Wordovem okencu, bo govora predvsem o problemih obubožanosti mladih v izžeti Evropi. Cena mojega leta je primerljiva z minimalno slovensko plačo; nastanitev, hrana in predstavitvena brošura bodo stroške enodnevnega sestanka dvignili na solidni mesečni prihodek marljivega delavca v povprečnem domačem podjetju. Stroške je gostoljubno povrnila izžeta Evropa. Dve leti je že tega, kar se je od te strani poslovil sloviti Fokinjak, vsestranski glasbenik, učenjak, športnik in meščan. Zdaj se bom od te strani poslovil tudi jaz in jo prepustil mlajšim generacijam, polnim svežih idej, zanosa, energije in, no, mladostnega pogleda na svet. Ker sem večinoma jaz tisti, ki sprašuje in ne odgovarja, ker mi nečimrnost ne da, da ne bi še zadnjič izkoristil prostih rok, in ker upam, da bo tovrstno ravnanje postalo tradicija, je pred vami še drugi (če ne celo tretji) avtointervju v zgodovini Zapika. Ideja evropskih mladinskih projektov je nedvomno krasna. Pretok znanja, izpraševanje kulturne relativnosti, izmenjavanje mednarodnih izkušenj, raziskovanje političnih struktur in povezovanje z mladimi Soevropejci so nedvomno dejavnosti, s katerimi bi se preprosto moral sproprijeti vsak mlad človek v sodobnem svetu, preplavljenim z deročimi globalizacijskimi tokovi. Investicijo Evropske unije v tovrstne mladinske aktivnosti s svojo strastno lojalnostjo do pregovornega evropskega “povezovanja v različnosti” seveda pozdravljam in spodbujam. Vsaj na idejni ravni. Po približno petih letih aktivnega udejstvovanja in soustvarjanja evropskih mladinskih projektov so – zaradi taiste strastne lojalnosti do prej omenjenega evropskega slogana – oblivi razočaranja vse bolj redni in bridki. Vse pogosteje se mi namreč zazdi, da sicer v izhodiščni ideji izvrstno začrtani programi zvodenijo na skoraj dobesedno raven kruha in iger. Namesto natančno stesanih programskih okvirov, prodornih trenerjev ter predvsem konkretnih naslavljanj konkretnih problemov se vse prevečkrat bistvo evropskih projektov usidra v uživanju dobre hrane in zabavnem programu, ki sta si na evropskih mladinskih projektih zagotovila že zimzelen sloves. Za to seveda niso krive zagrete mladinske organizacije in entuziastični aktivisti, ki jim niti dolgoletne izkušnje s kreativnimi interpretacijami razpisnega proračuna ne pomagajo pri prelisičenju čudaškosti delovnih pogojev. Kot organizatorju se nam namreč pogosto zgodi, da nesramno visokega zneska ne moremo potrošiti za resnične potrebe projekta, vendar izključno v natančno določene namene postranskega pomena, na primer za povračilo absurdno dragih potnih stroškov, pripravljalne sestanke delovne ekipe ali zavidljivo hotelsko nastanitev trimestnih vsot. Če tega denarja ne porabimo, ga seveda ne smemo preusmeriti v pomembnejše struge po svoji lastni vesti, vendar ga moramo razočarano vrniti v črnino evropske blagajne. Opisano stanje botruje številnim absurdom. Tako se nam na primer dogodi, da o nezmožnosti financiranja razvojnih projektov v podsaharski Afriki razglabljamo ob večerji v Michelinovi restavraciji, katere končni račun bi lahko več kot učinkovito pripomogel k rokovanju s problemom v osišču pogovora. Ali pa ure in ure neotipljivo modrujemo o tem, kako omogočiti več študijskih štipendij; kaj ne bi bilo boljše, če bi lahko stroške našega sestanka porabili za financiranje konkretnega študenta? Namesto natančno stesanih programskih okvirov, prodornih trenerjev ter predvsem konkretnih naslavljanj konkretnih problemov se vse prevečkrat bistvo evropskih projektov usidra v uživanju dobre hrane in zabavnem programu, ki sta si na evropskih mladinskih projektih zagotovila že zimzelen sloves. Seveda opisane težave ne zradirajo pozitivnih učinkov mladinskega dela. Evropski mladinski projekti so rodili nemalo iskrivih iniciativ, projektov in programov, ki so – nesmiselno uporabljenim stroškom navkljub – prispevali k občutnemu izboljšanju blaginje evropske mladine. Vseeno pa ostaja pomembno, da si mladi v zavest s krepko pisavo vtetoviramo dejstvo, da mora evropsko mladinsko delo temeljiti na aktivizmu, ki bo pripomoglo k dvigu standarda vseevropske mladine, in ne na uživanju luksuza, ki bo dvignilo standard izključno nam samim. Pina Sadar Pred vami je ta stran pripadala gospodu Fokinjaku, velikemu mojstru pisane besede. Kako je bilo stopiti v čevlje take velikosti (nič ne namigujem, da ima velika stopala, to se tako samo reče)? Kaj naj rečem, hvala bogu mu ne smrdijo noge, tako se je dalo zdržati. Sicer pa zatakneš v njih nekaj časopisnega papirja in se takoj bolje prilegajo nogi. Konec koncev, menda papir vse prenese. Ste si kdaj želeli, tako kot vaša novinarska kolegica Pina, da bi postali novinar meseca (op. a.: interna fiktivna nagrada, ki naj bi zviševala raven motivacije in kakovost novinarskih prispevkov, vendar se zaradi njene fiktivnosti težko izmeri dejanski učinek)? Kot sem že omenil v uvodu, sem na čase zelo nečimrn človek, tako da si je vsaj del mene gotovo kdaj želel tovrstnega priznanja. Toda v resnici se mi nečimrnost vendarle ne zdi najboljša lastnost človeka, tako da sem to hlepenje raje zatiral in se držal v ozadju, zaradi česar se bom, sumim, nekoč še kam zatekel po pomoč. Osredotočimo se zdaj raje na vaše pisanje. Od kje želja po tem, da vaše pero pušča sledi na papirju? In zakaj ravno Zapik? Že od nekdaj sem tičal v knjigah, tako da so se mi črke na papirju vedno zdele zelo pomemben del našega sveta. Ker razen tega niti nisem počel preveč drugih reči, vsaj ne redno, druge izbire kot vzeti kemični svinčnik – peresa so nekoliko preživeta, čeprav ne bom trdil, da ni na njih nekaj romantičnega, nek spomin na sveče in pergament in veljavo pisane besede –, pravzaprav tipkovnico, v roke in nekaj napisati. Med dolgimi urami biologije sem rad v roke vzel kako dodatno čtivo, pa je bil po navadi najbolj pri roki ravno Zapik, ki se je vedno znašel v avli gimnazije, tako da je bila to spet najbližja priložnost, ki sem jo lahko videl in zgrabil. Menda ne trdite, da je bil Zapik nekoč poln biologije, da ste v njem lahko prebrali o razmnoževanju mahov, pa mitohondrijih in drugih rečeh z nenavadnimi imeni, ki jim je kar težko verjeti? Kolikor mi je znano ne, pa saj sem ga ravno zato vzel v roke, ker ni notri nič pisalo o kaki Linnejevi razvrstitvi živih bitij ali mahu kot pionirski rastlini. Večkrat se pri svojem pisanju sklicujete, opirate ali vsaj omenjate Douglasa Adamsa (tako kot tudi na vrhu tega teksta), britanskega avtorja, verjetno najbolj znanega po Štoparskem vodniku po galaksiji. Čemu takšno oboževanje? Le kako ga ne bi, ko pa je napisal toliko modrih misli. Vsak, ki je vsaj pol toliko nagnjen k zamujanju, kot sem jaz, bo zadovoljen, če bo neka velika avtoriteta zapisala, da naravnost ljubi žvižgajoči zvok zamujenih rokov, ko letijo mimo. Da ne govorim o genialni zasnovi Štoparja, ki se dogaja v prostranem in nam domala popolnoma neznanem vesolju, kar mu je omogočilo, da piše pravzaprav o vsem, kar mu pade na pamet. In tisti prizor s kitom in loncem petunij, ki padata proti površju Magrateje, je nepozaben. Kako pa je z vašimi bralci? V Zapiku namreč nimate pisem bralcev, kako torej pridete v stik z njimi? Bralci že poskrbijo za to, da jih slišim. Na vrhuncu slave, v mojih zlatih dneh, sem po svetu moral hoditi z umetnimi brki in očali, da sem sploh lahko v miru šel po špecerijo. Če sem si slučajno pozabil nadeti krinko, sem bil takoj obkrožen s stotinami vreščečih mladenk, tako da na čase na blagajni niti nisem vedel, kakšen je znesek, ki ga moram poravnati. Zdaj, ko sem že bolj star in betežen, pa je vse oboževalke osvojil stanovski kolega Žan Sadar, tako da lahko v miru kadim pipo in uživam ob sončnih zahodih. Dejan Rabič INTERVJU INTERVJU SEP '12 8 9 »Zame je bilo vse tako lepo in sanjsko« Sara Oblak je mlada športna novinarka, ki je svojo novinarsko pot začela prav v Zapiku, danes pa dela na RTV Slovenija. Vsi oboževalci športa smo jo letos poleti redno videvali na televizijskih zaslonih, saj je bila ena od poročevalk z londonskih olimpijskih iger, od koder se je vrnila polna novih izkušenj in navdušenja, ki ga je delila tudi z nami. O letošnjih igrah se je govorilo v presežkih. Kaj je bil zate vrhunec in zakaj? Že začelo se je s čarobno otvoritvijo, malce drugačno, kot smo jih vajeni. Britanci so dokazali, da znajo narediti spektakel, režiser Danny Boyle je res poskrbel za vse okuse. Potem pa fantastični nastopi Michaela Phelpsa, jamajške dvojice Bolt – Blake, vsi so poskrbeli za svojevrstne vrhunce, vzdušje na atletskem stadionu in tudi drugod je preseglo pričakovanja. Odlična je bila zaključna prireditev, pravi rock koncert. Seveda pa med vrhunce štejem tudi vse slovenske medalje in prav vsak dan posebej, ker sem bila na igrah prvič in sem bila očarana in začarana. Katere pa so bile njihove največje pomanjkljivosti, ki jih gledalci za televizijskimi ekrani nismo opazili? Največ preglavic nam je delalo muhasto angleško vreme. Organizatorji so se nanj pripravili z levo roko, komentatorska mesta in novinarske pozicije so bili pod milim nebom, na trenutke smo vsi samo pogledovali v nebo in upali, da bo vreme zdržalo. Veliko je bilo pritožb nad prodajo vstopnic. Tudi do prometnih zastojev je prihajalo. Kolegi, ki so bili v Pekingu, so povedali, da je tam vse skupaj delovalo bolj tekoče. In da je bila tudi okolica samih prizorišč precej lepše urejena. Sara Oblak Računala sem na 4 odličja, kar je za tako majhno državo odličen izkupiček, le pri dobitnikih sem se malce uštela. Pred igrami se je največ pozornosti namenjalo sprinterskemu dvoboju Bolt – Blake, ameriški košarkarski reprezentanci in možnostih Michaela Phelpsa, da postane najuspešnejši olimpijec vseh časov. Ali so po tvoje razpleti teh dogodkov zadovoljili visoka pričakovanja javnosti? So. Vzdušje na stadionu je bilo nepozabno. Jamajčana sta res priredila šov, v tistem trenutku se je zdelo, da je svet z Boltom dobil novega kralja. Ovacijam ni bilo videti konca. Phelps je dokazal, da je najboljši, plavalna dvorana je bila v ekstazi ob njegovih nastopih, košarkarji ZDA pa so potrdili primat. Javnost je dobila, kar je želela in nenazadnje tudi zahtevala od teh zvezdnikov. Slovesna in zaključna prireditev sta bili kar precej dragi, kar je med številnimi gledalci sprožilo kritike. Ali si bila ti prisotna na obeh prireditvah? Se ti zdijo stroški upravičeni? Bila sem na otvoritveni slovesnosti. Dejstvo je, da ne gre več za igre v tisti pristni športni obliki, ampak gre vse bolj za igre denarja, prestiža. Danes je pač tako, da države gostiteljice med seboj tekmujejo, katera bo naredila večji spektakel, pred zaslone privabijo milijardo gledalcev in treba je zadovoljiti vse te različne okuse. Londončani so se nad zapravljenimi vsotami precej pritoževali, a na koncu so bili ponosni, da so pripravili tako uspešne igre. Kako pa gledaš na odločitev organizatorjev, da olimpijski ogenj prižge sedem mladih športnikov in ne ena izmed športnih legend, kot je bilo doslej v navadi? Vsi smo tako nestrpno čakali in ugibali, komu bo pripadla ta čast. Ali bo ogenj prižgal Steve Redgrave ali Daley Thompson … No, na koncu so to storili mladi športniki. Ideja mi je bila v tistem trenutku takoj všeč. Organizatorji so namreč ves čas poudarjali, kako bodo te igre navdih generacijam, ki prihajajo. In s to gesto so zagotovo na svojo stran pridobili ogromno mladih športnikov, ki sanjajo, da bi nekoč nastopili na olimpijskih igrah. Tudi v samem olimpijskem parku je bilo ogromno mladih obiskovalcev in vsi so kar žareli, ko so ploskali svojim vzornikom. Kakšna so bila tvoja pričakovanja o slovenskih uspehih pred začetkom OI? In kako si zadovoljna z razpletom? Računala sem na 4 odličja, kar je za tako majhno državo odličen izkupiček, le pri dobitnikih sem se malce uštela. Prepričana sem bila, da bo medaljo osvojil Peter Kauzer in še kak »novinec«, pa so jih osvajali le izkušeni mački. Izvrstna Iztok Čop in Luka Špik sta me malce presenetila, Primož Kozmus ne, saj je že pred odhodom v London nakazal, da je dobro pripravljen, izkušeni Rajmond Debevec je poskrbel za veselje že pred svojo paradno disciplino, Urška Žolnir pa je potrdila, da se trdo delo še kako izplača. Veliko si bila v družbi slovenskih športnikov. Katerega olimpijca bi označila za najbolj odprtega, nasmejanega, radoživega? Težko izberem le enega, ker ima vsak nekaj, kar pritegne. Pri Vasiliju Žbogarju mi je všeč primorska sproščenost, pri Petru Kauzerju način razmišljanja, Saša Golob je vedno nasmejana, Živa Dvoršak prikupno sramežljiva, Bojan Tokič zna poskrbeti za obilico smeha … Si se morda s katerim od najboljših športnikov tudi fotografirala, da ti ostane za spomin? Ali pa si se s kom morda želela, pa ti ni uspelo? Fotografij imam malo morje, ker je to eden izmed mojih hobijev. Seveda so mi najljubše tiste s slovenskimi dobit- INTERVJU OSIŠČE SEP '12 10 11 niki odličij. S Sodelavko Andrejo Okorn imava čudovito fotografijo s Kozmusove podelitve, pa Iztok Čop nama je za trenutek posodil svoj bron. Na kajakaškem prizorišču je za BBC intervjuje delal Jonathan Edwards in z njim je nastala lepa slika. Tudi naključna med intervjujem z najboljšim jadralcem vseh časov Benom Ainsliejem bo dobila posebno mesto v albumu. Davida Beckhama in Kobeja Bryanta žal nisem srečala, sem pa potem na postaji podzemne železnice naletela na Kevina Duranta in Jamesa Hardna ter seveda hitro izkoristila priložnost. Imaš še kakšno zanimivo anekdoto iz Londona? Zgodb je cel kup, med drugim nas je prvi teden z obiskom presenetil smučarski skakalec Peter Prevc, s katerim smo potem posneli zanimiv prispevek, pa med potikanjem po enem najbolj pestrih kotičkov Londona, po Camdnu, smo srečali Trkaja, ki je hitro spesnil eno rimo za naše olimpijce. Pa za spomin sem si kupila največjo maskoto, metrsko, ki je potem nisem mogla vzeti na letalo, in so mi jo skupaj s televizijsko opremo kasneje pripeljali s tovornjakom. Včasih si pisala tudi za našo revijo Zapik. Kako dolga in težka je pot od Zapika do RTV-ja? Ni težko, samo z nekaj sreče moraš biti v pravem času na pravem mestu. Že v času študija je dobro, da se lotiš različnih zadev, od pisanja člankov, morda radijskih prispevkov, do televizijskih intervjujev. Potem pa skušaš čim bolje izkoristiti priložnosti, ki se ti ponudijo. Nekako velja, da moške bolj zanima šport kot ženske, a je med športnimi novinarji kar precej predstavnic nežnejšega spola. Te že od nekdaj zanima šport ali te je pot šele kasneje zanesla v športno novinarstvo? Kakšno pa je tvoje mnenje o športnikih, ki grejo na olimpijske igre brez pravih možnosti za uspeh? Mnogi jih obtožujejo, da so »turisti«, kot da bi se pozabilo na geslo »Važno je sodelovati, ne zmagati.« To geslo žal že dolgo ne velja več, morda do izraza pride le še na paraolimpijskih igrah. Gledalci od vsakega zahtevajo, da se bori za odličja. A nekateri si morajo še nabrati potrebne izkušnje, drugim pač na olimpijskih igrah ne bo nikoli uspelo, morda jim bo vedno zmanjkal tudi kanček sreče. A vsak, ki se uvrsti na olimpijske igre, mora za to izpolniti normo in tako že s tem dokaže, da sodi med najboljše olimpijce. Mislim, da nikomur niti na misel ne pride, da bi šel na najveličastnejši športni dogodek le v vlogi turista. Vsak iz sebe hoče izvleči maksimum, o tem je nenazadnje sanjal vso kariero. Kakšno pa je bilo vzdušje v olimpijski vasi? Kaj je na njej tako posebnega, da jo vsi vselej opisujejo bolj ali manj v pozitivni luči? Olimpijsko vas sem obiskala le enkrat, slovenski športniki so mi pokazali, kako poteka življenje v njej. To je res nekakšno mesto v malem. Navdušeni so bili nad hrano, ponudba je bila res pestra, na voljo jim je bila ogromna telovadnica, zelo moderna, pa prostori za preživljanje prostega časa, veliko računalnikov, miz za biljard pa ročni nogomet … Njihove sobe so bile lično opremljene z olimpijskim pridihom, balkone so okrasili v nacionalnih barvah. V vasi vlada pozitiven duh, športniki se med seboj spoznavajo. Po končanih tekmovanjih pa so vendarle dejali, da si že želijo domačih postelj, nekateri so bili potem že kar naveličani »zaporniškega« načina življenja. Odkar pomnim, sem z atijem obiskovala nogometne tekme, planiške polete … cele dneve sem preživljala na igriščih. Vedno sem zbirala članke, v zvezke lepila sličice Jureta Koširja, Brigite Bukovec, Primoža Peterke. In vedno me je zanimalo le športno novinarstvo. Težki časi tudi za prve iskalce zaposlitve V času vse večje gospodarske krize se z nižanjem življenjskega standarda vztrajno viša število brezposelnih oseb v evidencah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavoda). Slabi zaposljivosti in dolgotrajnemu iskanju dela pa ne uidejo niti iskalci prve zaposlitve. »Konec julija 2012 je bilo na Gorenjskem registriranih 7.532 brezposelnih oseb, med njimi je bilo 1.490, oziroma 19,8 % mladih do 30 let,« je o številu brezposelnih mladih povedala direktorica območne službe iz Zavoda RS za zaposlovanje Dragica Ribnikar. Jeseni nov priliv brezposelnih mladih »Kot vsako leto, tudi letos v jesenskih mesecih pričakujemo večji priliv mladih v evidenco Zavoda po končanem šolanju,« dodaja. Mladi naj bi namreč težje nastopali na trgu dela zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj oziroma neustrezne ali nedokončane izobrazbe. Skozi leta (po razpoložljivih podatkih od 2007 dalje) se število brezposelnih mladih do 30 let postopno povečuje, vendar je to povečevanje vseeno manjše kot skupno povečevanje brezposelnosti vseh starostnih skupin. Kot tabelo razlaga Ribnikarjeva, je v mesecu juliju 2012 število mladih nižje tudi zato, ker med brezposelnimi osebami še ni novo prijavljenih mladih po končanem jesenskem šolanju. Naslednje olimpijske igre so že čez 2 leti v Sočiju. Se jih že veseliš? Ja, zelo. Ker so mi zimski športi še bolj pri srcu kot poletni. Poleg tega pa sem bila zdaj na olimpijskih igrah prvič in zame je bilo vse tako lepo in sanjsko, da si vse to želim doživeti še najmanj enkrat. V London sem bila zaljubljena že prej, zdaj sem še bolj. samostojno iščejo zaposlitev ali pa jim pri tem pomagajo svetovalci. Na voljo so jim tudi kratke modularne delavnice, kjer posamezniki lahko izpopolnijo svoje veščine iskanja zaposlitve. Poleg svetovanja in podpore so v Zavodu organizirali tudi projekt Prvi izziv, ki je eden od ukrepov aktivne politike zaposlovanja, namenjen posebej mladim brezposelnim osebam. Po besedah Ribnikarjeve, ta omogoča mladim iskalcem zaposlitve pridobitev redne, najmanj petnajstmesečne zaposlitve, ki vključuje tudi poskusno dobo, namenjeno spoznavanju novega delodajalca in delovnega okolja ter preizkusu na delovnem mestu. S tem mladi lahko pridobijo nova znanja in delovne izkušnje, ki prispevajo k odpiranju novih zaposlitvenih možnosti, redna zaposlitev pa k višji socialni varnosti. Zanimanje za subvencionirano zaposlitev v okviru Prvega izziva je veliko, v Območni službi Kranj pa predvidevajo v ukrep vključiti 85 mladih. »Brezposelnim osebam so na voljo še ostali ukrepi ak- dec. 07 dec. 08 dec. 09 dec. 10 dec. 11 dec. 12 število mladih do 30 let 956 1.070 1.660 1.748 1.767 1.490 delež mladih do 30 let med brezposelnimi osebami 23,7 23,5 24,3 21,2 21,9 19,8 Vir: Zavod RS za zaposlovanje Kaj pa bodo tvoji vrhunci do takrat? Čaka me naporna zima, prihajajo številna svetovna prvenstva, upam, da bom lahko poročala s prvenstva v nordijskem smučanju, ki bo februarja v Val Di Fiemmeju. Lani je bilo v Oslu zelo lepo. Morda za konec še, kateri je tvoj najljubši šport in kdo najljubši športnik? Vsak dan tečem, odlično se počutim v gorah, pozimi smučam in tečem na smučeh, rada igram odbojko in košarko, obožujem pa morje in rada odpotujem v kraje, kjer potem lahko deskam na valovih. Nimam najljubšega športnika, spoštujem vse, ki delajo, igrajo, tekmujejo s srcem. Morda bi to lahko bil Lionel Messi. Žan Sadar osebni arhiv Sare Oblak Delež mladih med brezposelnimi osebami (na tabeli prikazan v odstotkih) pa se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšal, predvsem zaradi večjega priliva ostalih starostnih kategorij brezposelnih oseb v evidenco Zavoda, kar je posledica splošne gospodarske krize. Zavod skuša omiliti visoko brezposelnost mladih »Mladim svetujemo, da aktivno iščejo zaposlitev na različnih naslovih: na Zavodu RS za zaposlovanje, na različnih zaposlitvenih spletnih portalih, v dnevnih časopisih ipd.,« pravi Ribnikarjeva in dodaja, da imajo v kariernih središčih na Gorenjskem stranke dostop do najrazličnejših pripomočkov, med njimi E-svetovanje, KIK, portal PoiščiDelo.si, kjer lahko tivne politike zaposlovanja. Poleg Prvega izziva, Zavod na spletni strani objavlja še pet javnih povabil, kamor se lahko vključujejo tudi mladi, ki izpolnjujejo še dodatne pogoje ciljnih skupin,« pojasnjuje Ribnikarjeva in izpostavlja javno povabilo Zaposli.me, namenjeno subvencioniranju zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih mladih in program Usposabljanja na delovnem mestu, ki omogoča iskalcem zaposlitve pridobiti nove delovne izkušnje, znanja in spretnosti. Mladi se lahko vključujejo tudi v programe izobraževanja, v različne tečaje in v pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Študentom v oporo tudi Karierni centri Brezposelni mladi pa pomoč lahko poiščejo tudi v Kariernih centrih, med drugimi na Kariernem centru Univerze v Lju- SEP '12 12 13 Spodbujanje podjetništva Kot alternativna oblika zaposlovanja se iz različnih strani spodbuja razvoj podjetništva. V Kranju za to skrbi Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT), ki primarno podpira zagon novih podjetij in nudi pomoč v začetnem obdobju rasti podjetij. Potencialni podjetniki in podjetja v inkubatorju pridobijo popolnoma infrastrukturno opremljeno in spodbudno podjetniško okolje, ki jim pomaga v vseh začetnih fazah podjetništva, od razvoja poslovne ideje do novoustanovljenega podjetja s pomočjo podjetniških in tehnoloških svetovalcev, mentorjev, mreženja in drugih aktivnosti, ki jih nudi RC IKT svojim inkubirancem. RC IKT novonastalo podjetje finančno podpre in mu omogoča priložnosti za povezovanje, rast in prodor na globalni trg. V Ljubljani pa na podoben način deluje Ljubljanski univerzitetni inkubator, kjer strokovnjaki svetujejo inpodajo oceno podjetniške poslovne ideje ter mlade podjetnike usmerijo pri pisanju poslovnega načrta. Organizirajo tudi visokokakovostne delavnice za pisanje poslovnega načrta, omogočajo uporabo popolnoma opremljenih poslovnih prostorov, pomagajo poiskati nove sodelavce, že ustanovljenim podjetjem pa nudijo po ugodni subvencionirani ceni opremljene poslovne prostore. Najbolj iskani profili Zaposlitvenih možnosti je torej veliko, ogromno je tudi projektov in takih ali drugačnih centrov, s katerimi si mladi lahko pomagajo pri iskanju prve zaposlitve. A vendar se naj bi po poročanju portala rtvslo.si, že jeseni na Zavod prijavilo okoli devet tisoč novih mladih, ki so težje zaposljivi, saj povpraševanja po njihovih poklicih skorajda ni. Da bi se brezposelnosti izognili, je tako pametno že pred izbiro poklica temeljito razmisliti, v katero stroko se podati. Ribnikarjeva o najbolj iskanih profilih pravi, da so »glede na strokovno in poklicno izobrazbo v gorenjski regiji najbolj iskani prodajalci, natakarji, kuharji, delavci v gostinstvu in turizmu, vozniki, zidarji, ekonomisti, strojniki, gradbeniki, elektrotehniki in kovinarski delavci na IV., V., VI. in VII. stopnji izobrazbe ter delavci v zdravstvu«. Ali kot je na spletni strani Zavoda v prispevku z naslovom 'Najbolj iskani poklici 2012' citirana Ksenija Štrekelj, direktorica Iskanja in selekcije v agenciji za zaposlovanje Adecco: »V prihodnosti bodo najbolj uspešni tisti, ki bodo v danem trenutku znali dobro uporabiti in prodati svojo kombinacijo znanj, veščin in izkušenj – ne glede na področje dela«. Maja Šter Oto Žan Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. bljani ali na Kariernem centru Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Peter Volf, predstavnik za odnose z javnostmi na Fakulteti za organizacijske vede, razlaga, da je osnovno poslanstvo Kariernega centra FOV povezati delodajalce na eni strani in fakulteto oziroma študente na drugi. Dodaja pa, da se v okviru Kariernega centra trudijo »z raznovrstnim spektrom aktivnosti vplivati na zaposljivost diplomantov Fakultete za organizacijske vede preko spremljanja njihove študijske in karierne poti ter vključevanja potencialnih delodajalcev v študijski in karierni razvoj študentov«. To poskušajo doseči z organiziranjem strokovnih predavanj, seminarjev, okroglih miz in delavnic ter organizacijo obveznih strokovnih praks za dodiplomske študente. Študentom s spodbujanjem podjetij za različne oblike sodelovanja s študenti in fakulteto nudijo zaposlitvene priložnosti za kakovosten razvoj kariere in jim omogočajo individualno svetovanje in skupinsko usposabljanje. Študentje preko Kariernega centra FOV lahko tudi pridobijo koncesijo za posredovanje zaposlitev s strani Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve. Izvajajo pa tudi različna tekmovanja študentov v reševanju študije primera (case study), v okviru katerega izbrano podjetje štiri- do petčlanskimskupinam študentom, poda enoten poslovno naravnan problem, ki ga morajo nato v točno določenem roku (običajno je to 1 dan) predstaviti in zagovarjati pred člani strokovne komisije. Najboljša skupina študentov običajno prejme praktične nagrade, za vse sodelujoče pa predstavlja udeležba veliko kompetenčno referenco na trgu dela, saj običajno podjetja bolj prodorne študente povabijo k nadaljnjemu sodelovanju, nam je razložil Volf. Kot še dodaja, v Kariernem centru FOV povprečno v obdobju študentskega leta poiščejo zaposlitev nekje do desetim interesentom, z zagotavljanjem strokovnih praks, priložnostnega dela ipd., pa pomagajo precej večjemu številu študentov. Skleni paket ejmi: r p n i i d a l m Vzajemna zdravstveno vje, o n il ln o p o d a Vzajemna Zdr zavarovanje odek,* g o d IT Š P O T a vstopnico z . ce Vzajemne n a v o r a v a z a ugodnosti z Klikni na www.pokazijezik.si ali pošlji SMS** na 6001 s ključno besedo LAJKAM in updejtaj status besed! * Velja do 29. 11. 2012 | ** Poslani SMS se zaračuna po ceniku operaterja, vsi povratni SMS so BREZPLAČNI. • Kranj, Zlato polje 2 PE KRANJ Koroška cesta 1 • jesenice, C. Cirila Tavčarja 3/b tel.: 04/ 201 03 00 • radovljica, Kranjska c. 1 • ŠKofja loKa, Kapucinski trg 8 RAZISKUJEMO SEP '12 14 15 LIDL Najcenejša študentska košarica Začetek novega študijskega leta se vztrajno približuje, za prenekaterega uka željnega mladostnika pa pomeni (poleg entuziastičnega začetka predavanj in vaj) predvsem veliko finančno obremenitev. Že stara babičina modrost pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci, nekoliko aktualizirano pa lahko trdimo, da je lačen študent – nesrečen študent. Ker v času praznih žepov kvantiteta velikokrat zmaga v boju proti kvaliteti, smo šli na tokratni Zapikovi raziskovalni misiji povsem na dno cenovne lestvice – v šestih različnih večjih nakupovalnih centrih v Kranju smo poiskali devet različnih artiklov, ki predstavljajo vsakdanji živež povprečnega študenta in ugotovili, kje imajo najcenejšo študentsko košarico. Srečneži, ki so se prebili skozi sito stroge Zapikove komisije, so kruh, mleko, kava, čokolada, testenine, omaka za testenine, pašteta, pivo in toaletni papir. V vsakem nakupovalnem centru smo poiskali prej omenjene artikle, ki so bili najcenejši in ustrezali sledečemu opisu: kruh – najcenejša zapakirana štruca belega z zaželeno maso 1 kg mleko – polnomastno mleko v litrski embalaži kava – 100-gramska embalaža čokolada – 100-gramska mlečna čokolada testenine – kakršnakoli vrsta testenin z maso 500 gramov omaka za testenine – kakršnakoli, samo da je najcenejša pašteta – jetrna pašteta v najmanjši možni embalaži pivo – litrska pločevinka piva z vsaj 4% alkohola (ker pripravke z manjšo vsebnostjo alkohola po mnenju nekaterih članov ekipe s težavo poimenujemo pivo) toaletni papir – najcenejši paket papirja brez posebnih preferenc o slojih, motivih, vonjih in barvah Za nakup izdelkov enake znamke se nismo odločili, ker nam na primer enaka znamka mleka ne bi bila dostopna v vseh nakupovalnih centrih. Tudi kakovost izdelkov nam je bila tokrat nepomembna, saj smo nakupovali pod geslom »how low can you go«. Vozičke smo divje poganjali v naslednjih spomenikih potrošniški kulturi: Mercator, Lidl, Hofer, Tuš, Spar in Eurospin. Stanje na policah je sledeče: MERCATOR Z razvejano mrežo poslovalnic po Sloveniji je najboljši sosed pogost postanek na študijski poti. Izjemno bi pohvalili organiziranost in dobro označenost polic, saj z iskanjem artiklov nismo imeli nikakršnih težav. Nekoliko so nas zamotile zagrete promotorke in skušale že takoj na začetku streti našo plačilno skromnost, a jeklena volja in hladne glave so nas kaj kmalu pripeljale nazaj na prava pota. Najcenejše 500-gramske testenine so bili polžki, omaka za testenine pa 200-gramski ragu. Paket dvoslojnega toaletnega papirja je vseboval 8 rolic, sam papir pa je izgledal precej uborno. Na 800-gramsko štruco belega narezanega zapakiranega kruha smo lahko namazali 100-gramsko jetrno pašteto. Hvalimo Lidlovo »pekarno«, kjer je kruh vedno topel in dodobra oglaševano pravilo, da za vsako peto stranko v vrsti odprejo novo blagajno. Na drugi strani pa smo se že takoj ob vstopu izgubili med kupi škatel, palet in nerazumljivo razporejenih artiklov. Najcenejše testenine so bili peresniki, omaka pa paradižnikova. Naj kot zanimivost omenimo še pestro, predvsem pa ugodno ponudbo bolj obogatenih omak za testenine. Kruh je bil kilogramski, paket toaletnega papirja pa je vseboval osem rolic s potiskom. HOFER Tudi Hofrove police so zmedeno postavljene, vrsta pred blagajno pa je bila v času našega obiska precej dolga. Denarnico so najmanj izpraznili polžki, pri omaki pa smo lahko za isto ceno celo izbirali med dvema vrstama – bolonjsko ali pekočo omako v 420-gramskem kozarcu, kar nas je precej navdušilo. Najmanjša jetrna pašteta, ki smo jo našli je bil 150-gramski jetrni namaz, kruh pa je na tehtnici pokazal 800 gramov. Najcenejši toaletni papir je bil lično potiskan dvoslojni papir v paketu desetih rolic. TUŠ Nihče ni upal izreči naglas, a vsi smo upali, da nas bo pri vhodu prijazno pozdravila Teja Stuša in nas seznanila z dobro kupčijo ali dvema. Ostali smo pri potlačenih čustvih, saj so nas pričakale le nakupovalne košarice in obilica artiklov. Po najnižji ceni smo lahko kupili dve različni znamki testenin – ene so sodile pod Tuševo blagovno znamko, druge pa prihajajo iz ajdovske tovarne. Najcenejša izmed omak je bila 350-gramska omaka z baziliko, medtem ko smo za 30-gramsko pašteto odšteli 15 centov. Na oddelku z zapakiranimi kruhi je vladalo precejšnje pomanjkanje pekovskih izdelkov (opoldanski uri navkljub), prav tako pa smo se precej trudili z iskanjem informacij o teži kruha. Na koncu smo bili primorani vzeti pol kilograma zapakiranega kruha. Paket dvoslojnega toaletnega papirja je vseboval deset rolic. SPAR »Dobro zame« je že večletna parola Spara. Ugotoviti, ali ne gre za še eno lažnivo propagandno kampanjo, smo morali sami. Omaka za testenine je bila 390-gramska, pašteta 50-gramska, kruh pa je bil kilogramski. Paket kar troslojnega toaletnega papirja je vseboval osem rolic. Ponovno hvalimo organizirane police. EUROSPIN Z nakupovalnim pohodom smo zaključili v Eurospinu, kjer smo ponovno naleteli na kaotično atmosfero, prežeto s škatlami in paletami. Paket dvoslojnega toaletnega papirja je tvorilo deset rolic, kruh je bil polkilogramski, pašteta pa 75-gramska. 500-gramske testenine bomo lahko popestrili s 400-gramsko omako. Še zadnji postanek na blagajni in čas je bil za nekaj osnovnošolske matematike in napeto pričakovanje rezultatov. IZDELEK KRUH MLEKO KAVA ČOKOLADA TESTENINE OMAKA PAŠTETA PIVO WC PAPIR SKUPAJ MERCATOR 0,84 € 0,64 € 0,54 € 0,44 € 0,44 € 1,09 € 0,48 € 0,51 € 1,35 € 6,33 € LIDL 1,23 € 0,63 € 0,45 € 0,35 € 0,41 € 0,99 € 0,55 € 0,49 € 1,29 € 6,39 € HOFER 0,99 € 0,63 € 0,45 € 0,49 € 0,69 € 0,99 € 0,65 € 0,57 € 1,21 € 6,67 € TUŠ 0,99 € 0,64 € 0,69 € 0,49 € 0,95 € 1,09 € 0,15 € 0,64 € 1,19 € 6,83 € SPAR 1,05 € 0,63 € 0,45 € 0,45 € 0,48 € 0,89 € 0,22 € 0,57 € 1,68 € 6,42 € EUROSPIN 0,59 € 0,63 € 0,45 € 0,45 € 0,41 € 0,99 € 0,29 € 0,55 € 1,29 € 5,65 € Presenečeni smo bili nad precejšnjo izenačenostjo končnih izračunov, saj se je kar pet končnih cen gibalo pri šestih evrih. Hladen tuš smo doživeli v Tušu, kjer boste našli najdražjo študentsko košarico. Sledita mu Hofer na petem in Spar (očitno dobro zame, ne pa najboljše) na četrtem mestu. Na najnižjo stopničko se povzpenja Lidl, drugo mesto pa presenetljivo pripada po poljudno znanemu dragemu Mercatorju. Prvak med nakupovalnimi centri je tako postal Eurospin, edini s skupno vsoto pod šestimi evri, ki ima tako največ možnosti, da se usidra v srca obubožane študentarije. Čestitke! Petra Ajdovec Oto Žan e-ZAPIK KULTURA SEP '12 16 17 Ko mobilnik postane modem Ste se že kdaj znašli v brezupni situaciji, ko ste krvavo potrebovali internetno povezavo, te pa od nikoder? Že res, da dandanes preveč posedamo pred računalniki, vendar brez njih ne zmoremo več, najbolj od vsega pa uporabljamo prav internet. Navadili smo se, da je ta že skorajda na vsakem koraku zastonj in povrh vsega še brezžičen. A kaj, če povezave ni, mi pa moramo obvezno všečkati fotografijo prijateljevega novega hišnega ljubljenčka? Drži, da to lahko neposredno storimo kar z našimi pametnimi mobilniki, a recimo, da bi radi njegovo podatkovno povezavo, pa naj bo to EDGE, HSDPA ali 3G, delili z našim prenosnikom. Mobilnik lahko postane modem, takšno povezavo pa imenujemo »tethering«. Telefon z računalnikom lahko povežemo preko povezave Bluetooth ali USB-kabla, slednji pa sočasno telefon tudi napaja, kar je vsekakor velik plus. Deluje lahko tudi kot WiFi usmerjevalnik, nanj pa se brezžično lahko poveže več uporabnikov hkrati. Teoretično imamo lahko internet povsod, kjer ima signal naš telefon, a hitrost najpočasnejše oziroma šibke linije ni ravno vratolomna, nam bo pa zadostovala za osnovne potrebe, kot sta brskanje po spletu ali pregledovanje e-pošte. Do tega lahko pridemo na več načinov, nastavitve med različnimi mobilnimi operacijskimi sistemi se seveda razlikujejo. Pri sistemih Android in iOS se nahaja v omrežnih nastavitvah, uporaba pa je nadvse preprosta. Izbiramo lahko med USB-povezavo ali pa mobilno dostopno točko, ki deluje kot brezžični usmerjevalnik (router) in že se lahko povežemo na splet. Na voljo nam je tudi malo morje aplikacij (EasyTether, Clockwork Modtether ipd.), ki nam lahko omogočijo še naprednejšo uporabo tovrstne storitve. Ob vsem tem je zelo pomembno, da si naložimo aplikacijo oziroma merilnik porabe prenosa podatkov (data counter), ki beleži vsak naložen kilobajt, saj nas prekoračitev zakupljene meje lahko drago stane. Prenos podatkov je določen v uporabniškem paketu, ki smo ga sklenili z mobilnim operaterjem. Če potrebujemo več prenosa podatkov, pa te lahko še dodatno zakupimo. Na primer, obisk strica Googla tehta približno 104 kilobajte (0,104 MB), ogled videa na YouTubu pa vse od 2 MB do 100 MB ali več, odvisno od dolžine. Preverjanje porabe se absolutno splača. Vsekakor pa tega ne počnite v tujini, če nimate za to primernega paketa, najbolje je, da se pred potovanjem posvetujete s svojim operaterjem. Pri starejših ali butastih oziroma ne tako zelo pametnih telefonih, ki tetheringa še nimajo privzeto vključenega, internet pa vseeno imajo, se zadeve rahlo zapletejo, a nič zato. Ko seznanimo in povežemo našo mobilno napravo z računalnikom, je treba ustvariti dial-up povezavo, kot smo to počeli včasih, ko so modemi med povezovanjem spuščali nenavadne robotske zvoke, babica pa nas ni dobila na telefon, ker je bila linija zasedena. To storimo v naših omrežnih nastavitvah (network and sharing center), kreiranje nove povezave pa od nas zahteva nekaj podatkov. Ti so odvisni od našega ponudnika mobilnih storitev. Treba je vnesti klicno številko, uporabniško ime in geslo, včasih pa tudi APN. Podatki za slovenske operaterje: Operater Klicna št. Up. ime Geslo APN Simobil *99# simobil internet internet.simobil.si Mobitel *99# mobitel internet internet ali internetpro internet.tusmointernet bil.si Tušmobil *99# tusmobil Izimobil *99# izimobil izimobil Izimobil T-2 *99# / / internet.t-2.net Veliko pomoči na to temo obstaja na spletu; če vam zgoraj napisane informacije niso pomagale, vam svetujem, da v iskalnik vtipkate: telefon kot modem, tethering, mobilni dial up itd. Izbrskate lahko povsem natančne nasvete za konkreten telefon, še posebej to velja za popularne telefone, kot sta denimo iPhone ali Galaxy S. Lahko pa tudi pozabite na to, kar ste pravkar prebrali in se raje odpravite ven, čim dlje stran od računalnika in Facebooka … O, nov komentar! & Žiga Žužek »Ni pomembno zgolj, kaj, vendar tudi, na kakšen način sporočaš.« Colm Breathnach je irski pesnik, štirikratni dobitnik prestižne irske literarne nagrade Oireachtas in prevajalec. Gostujoči pesnik na festivalu Vilenica se je za pet tednov preselil v Slovenijo, da bi se bolje spoznal s slovensko literaturo in kulturo. Pogovarjala sva se v Layerjevi hiši, kjer biva v rezidenci. Kakšne so kulturne razlike med Slovenijo in Irsko? Kako se bodo odražale v vaši poeziji? literature, da bi z njo povzdigoval politične ideje. Poezijo se zlahka napačno interpretira in tako pesnik ostane nerazumljen. Raje bi se osredotočil na podobnosti med slovensko in irsko kulturo, saj imamo podobno zgodovino. Seveda pa obstajajo tudi razlike. Sam pišem v irščini in ne v angleščini. Slovenska literatura in slovenski jezik sta močno povezana s slovensko kulturo. Slovenski pesniki, s Prešernom na čelu, morda niso izoblikovali slovenske identitete, vendar so k temu močno pripomogli s svojo poezijo. Podobna situacija je bila na Irskem konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko smo se borili za svobodo. Naš jezik je postal srčika naše identitete, saj nas je ločil od Angležev. Vendar vlogi vseeno nista popolnoma podobni. Na Irskem so namreč že vsi govorili angleško na vsakodnevni ravni, vendar se je kasneje zavest do irščine okrepila. Po osamosvojitvi pa je zanimanje za irščino zopet upadlo. Za Irce je zelo pomembna tudi angleščina, kot naš vsakdanji jezik. Mnogo irskih ustvarjalcev ustvarja v angleščini, mnogi pa ustvarjamo v irščini. Oireachtas je stara irska beseda za parlament. Nagrade podeljujejo vsakoletno za delovanje na področju irske kulture. Podeljujejo jih za različna področja, med drugim tudi za pisanje poezije in proze. Vsekakor sta to najbolj cenjeni nagradi za literarno udejstvovanje na Irskem. Nisem pa edina oseba, ki ji je uspelo prejeti nagrado štirikrat; uspelo je tudi mojemu prijatelju, s katerim sva bila sošolca v študijskih letih. Samo zato, ker si dobitnik nagrade, še ne pomeni, da si najboljši pesnik. Moja poezija je zelo dostopna za bralce, ker uporabljam dokaj preprost jezik. Vendar pa to ne pomeni, da je preprosta sama po sebi. Kot sem že omenil, pišem o ljubezni in smrti, o temah, ki so aktualne. Na tekmovanje pa se nikoli ne prijavim zato, da bi na njem zmagal. Želim dobiti le neko povratno informacijo o svojem delu. Ste štirikratni dobitnik literarne nagrade Oireachtas. Kaj je tisto, kar vašo poezijo naredi boljšo? V prvi in drugi pesniški zbirki pišete o ljubezni na romantičen način, v tretji zbirki pa je tema ljubezni prežeta s temo strasti. Kakšna sprememba v vašem življenju je povzročila ta preobrat v literarnem ustvarjanju? Tega pravzaprav ne vem. Ob pisanju prvih dveh zbirk sem bil mlajši. V tretji zbirki so sicer res ljubezenske pesmi bolj strastne, vendar to ni edina tema zbirke. Želel sem se izraziti na drugačen način in to je prišlo samo od sebe. Celotna zbirka je napisana brez ločil in gre za neko simfonijo glasov. Med pisanjem zbirke sem našel tak način ustvarjanja. Zelo pomembna tema, ki se pogosto znajde v vaših pesmih, je smrt vašega očeta. Oče mi je umrl, ko sem bil star 17 let in sem začel pisati in objavljati. V tistem obdobju je bil najin odnos zelo napet. Šele 17 let po njegovi smrti sem spoznal, da je morda tak odnos normalen v puberteti in da sem vse bolj podoben svojemu očetu. Tako sem v svoji poeziji dal glas svojemu očetu. Zdelo se mi je pomembno, da samega sebe preusmerim, kot sem preusmeril svoj odnos do pokojnega očeta. V ustvarjanju imaš dve poti. Lahko zelo dolgo čakaš na inspiracijo, lahko pa se preprosto usedeš in začneš pisati. Misel na očeta je bila vedno dovolj, da sem lahko pisal. Šele kasneje v življenju doumeš določene stvari, ki so ti jih poskušali privzgojiti v mladosti in se zaveš svojega položaja v predajanju tradicije na nove rodove. Ali so v vaši literaturi prisotne tudi politične ideje? Nisem član nobene politične stranke, vendar imam močno izoblikovana stališča do določenih stvari. Kot pesnik ne želim, da bi bile moje pesmi napačno interpretirane zaradi mojih stališč. Seveda so moja stališča izražena tudi v mojih delih, vendar ne pišem Kakšno je vaše mnenje o branju poezije v izvirniku inprevodu? Pišem v irščini zaradi strukture, ritma in zvoka jezika. Šele, ko to dovršenost jezika dosežem v irščini, sem zmožen pesem prevesti v angleščino, kjer upoštevam podoben vzorec pisanja in želim doseči neko dovršenost. Seveda pesem ne zveni enako, vendar dosežem podoben ritem na drugačen način. Moraš najti podobne odmeve med jezikoma. Seveda prevod ni original, vendar dobiš neko predstavo tudi ob branju prevoda. Ni pomembno zgolj, kaj, vendar tudi, na kakšen način sporočaš. Barbara Zupanc Miha Horvat POPRAVLJAJMO VEJICE AKTUALNO SEP '12 18 19 Pungart. Ali Pungert. Pungrat? Večkrat zasledim različne zapise kranjskih lokacij in me zanima, če je kje sploh določeno, kako je prav. Primera: grad Khislstein ali Kieselstein ter Pungert ali Pungart, včasih celo Pungrat. Kateri izmed zapisov je pravilen? Tako sprašuje zvesta bralka Mojca. Izvor vseh teh tegob je dokaj jasen: gre za stari imeni, kar botruje množici različnih zapisov; gre za besedi tujega izvora, kar hitro pomeni negotovost pri zapisovanju. Vprašanje je sicer povsem na mestu: vsaj v uradnih besedilih bi bilo prav dosledno uporabljati eno samo različico. Seveda sem se nekoliko šel detektiva (na čim bolj udoben način, kajpak, torej iz svojega oguljenega pisarniškega stola z rokami na tipkovnici). Najprej sem zajadral na spletno stran Kako pa je s Pungartom/Pungertom. Kratka ekskurzija po Googlu nam izpriča Pungart v Kranju, Metliki, na Kopah; Pungert v Kranju, pri Škofji Loki, Loškem potoku, Ivančni Gorici, Šmartnem pri Litiji; Dvorano Pungrt v Šmartnem pri Litiji; planino Pungrat, smučišče Pungrat ... Če se zopet omejimo na Kranj oziroma na spletno stran kranjske občine, najdemo zadetke le z iskalnim nizom pungert. Tako tudi na straneh Zavoda za turizem. Kar se torej tiče kranjskih oblasti in prvega skrbnika kranjskega turizma, je stvar jasna. Od kod torej poimenska zmeda? Izvor besede Pungert iščemo v nemškem občnem imenu Baumgarten: »Tudi ob koncu pomola pri sotočju Kokre in Save je ostalo več nezazidane ploskve. O tem priča ledinsko ime 'Pungert' (Pungrat, Baumgarten, in Pomario, kakor ga vobče pogosto srečujemo bodi kot ledinsko ime (n. pr. pri Cerkljah), bodi kot krajevno ime (n. pr. pri Škofji Loki), navadno pa kot ime mestnega dela (n. pr. pri nemških in holandskih mestih; povsod pomeni prvotno zelenjadne in sadne vrtove, ki so bili ob razširitvi mest priključeni mestnemu ozemlju.« (Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana: Muzejsko društvo za Slovenijo, 1939, str. 37–38.) kranjske občine in se pozabaval z njenim iskalnikom. Iskalni niz khislstein je navrgel dva zadetka, prvi nosi naslov O Kranju, drugi Znamenitosti. Strani turistične narave, skratka. Iskanje po kieselstein obrodi drugačnega drevesa sadove: javni razpisi, načrti za obnovo itd. Druga iskanja (npr. khieselstein, khiselstein, kiselstein) ne dajo zadetkov. Zavod za turizem Kranj dosledno uporablja ime Khislstein. Za pomoč povprašajmo še Enciklopedijo Slovenije: slovito kranjsko-štajersko plemiško rodbino bomo našli pod geslom Khisl s pripombo: tudi Khiesel, Khisel ali Kisel (ES, Od tu dalje je razvoj besede prepuščen slovenskim ušesom: b je prešel v p, kot npr. tudi v Bürger > Burger/Burgar/Purger/Purgar, tudi občno ime purgar; Bauer > paver ipd. Ponekod so očitno dovolj razločno slišali a, drugje je ošibel v polglasnik, ki se pogosto zapiše s črko e (ali sploh ne kot v primeru Pungrt). Beseda je torej prepuščena razvojnim zakonitostim slovenščine, posledično pa so tudi zapisi skozi zgodovino takšni in drugačni. Danes se poimenovanji za obe slikoviti kranjski turistični točki pojavljata v najrazličnejših besedilih: javnih napisih, časopisnih člankih, občinskih dokumentih … Enotnost pri zapisovanju teh imen bi tako pomenila tudi manj zmede in negotovosti pri bralcih teh besedil. Trenutno torej, vsak na svoji lestvici, vodita zapisa Khislstein in Pungert. 5. zvezek, str. 60). Izpričanih zapisov je torej več, zgodovinska Mihael Šorli stroka pa, kot kaže, daje prednost različici Khisl. Matej Slabe Draga bralka, dragi bralec. Gotovo tudi vas kdaj kaj zmoti, morda vas pesti vprašanje, odgovora pa od nikoder ... Pišite! Tako bo ta stran res dobila svoj pravi smisel. Svoje jezikovne zadrege in opažanja lahko pošljete na: [email protected]. S subvencijo na faks – spremembe v novem šolskem letu Tudi v letošnjem šolskem letu se nam že tradicionalno obeta nekaj sprememb, ki bodo prevetrile bančne račune, avtobuse in železniške tire. Na kratko vam predstavljamo najpomembnejše novosti, ki zadevajo študente in dijake v letu 2012/13. Subvencionirani prevozi za študente in dijake Štipendije Vsak dijak ali študent (v nadaljevanju upravičenec), ki biva najmanj 5 kilometrov od svoje izobraževalne ustanove, bo lahko uveljavljal pravico do subvencioniranega prevoza. S predložitvijo vloge, ki jo predhodno potrdi izvajalec vzgojnoizobraževalnega programa, lahko upravičenec pri izvajalcu medkrajevnega avtobusnega in/ali železniškega prevoza kupi subvencionirano mesečno vozovnico. Vsak upravičenec bo imel na podlagi subvencionirane mesečne vozovnice pravico do brezplačne uporabe mestnega prometa v Ljubljani in Mariboru v primeru, ko mu uporaba medkrajevnega/železniškega prevoza ne omogoča dostopa do mesta izobraževanja. Primer: Vsi tisti, ki se izobražujejo v Ljubljani in morajo razdaljo med glavno železniško/avtobusno postajo in šolo/fakulteto premagovati z mestnim potniškim prometom, so upravičeni do brezplačne mesečne vozovnice za mestni promet. Na vlogo za izdajo subvencionirane mesečne vozovnice mora upravičenec vpisati dve relaciji (primer: Kranj–Ljubljana in Ljubljana–Ljubljana) in si narediti kopijo vloge za subvencijo. Kopijo je nato treba posredovati LPP-ju, kjer izdajajo mesečne vozovnice za mestni potniški promet. Gmotni položaj upravičenca ne vpliva več na višino cene vozovnice, saj bo ta po novem odvisna zgolj od razdalje (v eno smer) od kraja bivanja upravičenca do izobraževalne ustanove. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu uvaja dva tipa subvencioniranih vozovnic: 1. splošno subvencionirano mesečno vozovnico – njena cena je odvisna glede na to, kolikšna je razdalja (Kranjčani in okoliški prebivalci tako sodijo v prvi razred, v katerem bo za vozovnico treba odšteti 20 evrov) V skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev roka za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več. Vlogo za državno štipendijo lahko torej dijak/študent vloži vsak mesec, štipendija pa mu nato pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge do konca šolskega leta. Poplačil za nazaj ni, kar pomeni, da začnete v primeru oddaje vloge v mesecu oktobru, štipendijo prejemati novembra, za september in oktober pa vam štipendija ne pripada, saj ste vlogo oddali »prepozno«. Zakonski roki za vložitev vlog za Zoisove štipendije ostajajo nespremenjeni. Dijaki so morali vloge Skladu za razvoj kadrov in štipendije oddati do 5. septembra, študenti pa še imajo čas do 10. oktobra. Kasneje Zoisove štipendije ne bo več mogoče uveljaviti. Razred oddaljenosti Cena, ki jo plača upravičenec do vključno 60 km 20 evrov več kot 60 do vključno 90 km 30 evrov več kot 90 km 50 evrov 2. mesečno vozovnico za 10 voženj – namenjena je predvsem tistim, ki začasno bivajo v kraju izobraževanja, njena cena znaša 15 evrov in ni odvisna od razdalje med stalnim prebivališčem in krajem izobraževanja Zaradi subvencionirane mesečne vozovnice državni in Zoisovi štipendisti ne bodo več dobivali dodatka za prevoz, saj se ta ukinja. Štipendisti, ki bivajo izven kraja stalnega bivališča, bodo še vedno upravičeni do dodatka za bivanje, prav tako pa ostajajo ostali dodatki – za učni/študijski uspeh, vrsto in področje izobraževanja ter za posebne potrebe – nespremenjeni. Vloge, obrazce in dodatne informacije lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (www.mddsz.gov.si), Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (www.mizks.gov.si) in Ministrstva za infrastrukturo in prostor (www.mzip.gov.si). Petra Ajdovec wikipedia FOTOREPORTAŽA SEP '12 20 21 Metalcamp Festivalsko poletje Možgane na pašo in gremo na festivale! Tudi letošnje poletje je bilo pestro, naša ekipa pa je v objektiv ujela trenutke treh domačih festivalov: rokerskega Rock Otočca, ki se je dogajal od 27. junija do 1. julija na Otočcu, seksi Schengenfesta, ki je od 3. do 5. avgusta potekal v Vinici, in metalskega Metalcampa, ki je od 5. do 11. avgusta rohnel v Tolminu. Naj vas spomini na brezskrbno glasbeno uživancijo grejejo še celo leto. Mojca Jagodic Matic Zorman, Blaž Šter, Žiga Žužek Rock Otočec Schengenfest USTVARJALNICA ŠVIC SEP '12 22 23 Pisano ustvarjanje Alje Starc Kranjske Lisičke osvojile Evropo Na melanholičen septembrski dan se je v prostore Hiše Layer z rožnatim kolesom pripeljala Alja. Nasmejanega obraza me je pozdravila, hitela odklepati vrata svojih prostorov – oblikovalskega ateljeja in šiviljskega kotička, kjer je vsakomur že po kratkem ogledu jasno, kdo je Alja in kakšni so njeni izdelki. Pisani, vzorčasti, živih barv, z duhovito noto in s kančkom pravljične skrivnostnosti. V začetku avgusta je kranjska softball ekipa Lisičke postala evropska prvakinja v slow pitch softballu. Pomerili so se s trikratnimi evropskimi prvaki, ekipo Chromies iz Londona. Do letošnjega avgusta je ta naslov uspelo ubraniti le Angležem in Ircem. Hkrati z odprtjem Hiše Layer je odprla vrata svojega oblikovalskega ateljeja, kjer so razstavljeni njeni izdelki; od predpasnikov z vintage pridihom do vzorčastih okrasnih blazin ter izdelkov iz porcelana, ki jih ročno oblikuje. Atelje in šiviljski kotiček ji pomenita prostor za prijetnejše ustvarjanje, saj so umetnije izpod njenih rok prej nastajale v domači kleti, kjer jih naravna svetloba ni dosegla. Že od malih nog ji je bliže kreativno razmišljanje, kar je v praksi pomenilo večkratno prestavljanje pohištva in preurejanje sobe ter šivanje oblačil za punčke. V želji, da bi v življenju počela kaj kreativnega, se je vpisala na Srednjo tekstilno šolo in izpopolnila svoje tehnično znanje, ki ga je potrebovala, da bi lahko odprla lasten butik, kar pa ji zaradi slabe situacije v tekstilstvu ni uspelo. Namesto tega je šivala za prijatelje in druge, sedaj pa zase z veseljem sešije kakšno oblekico, saj veliko bolj zaupa lastnim kot pa kupljenim izdelkom, ker sama uporablja kakovostne materiale. Kolekcije oblačil si še ni zamislila, je pa sešila serijo predpasnikov, ki so na voljo v njenem ateljeju. Družbo jim delajo tudi izdelki iz gline, s katero se je prvič srečala na Tednu mladih, ko je na Pungertu poslušala predavanje in obiskala delavnico iz oblikovanja gline, kar je potem postala njena redna aktivnost. Oče ji je kupil peč, tako da je sama lahko preizkušala različne glazure, kar brez peči ni mogoče. V Nemčiji, kjer je tri leta živela s fantom, je odkrila veliko kreativnih tehnik, med drugim tudi oblikovanje iz mase fimo, ki je v času Jugoslavije pri nas še nismo poznali. Alja se tujine dotakne tudi takrat, ko je govora o novostih v oblikovalskem svetu. Ena izmed takih je po njenem mnenju šivanje, saj je v tujini učenje šivanja postal velik trend. V Nemčiji denimo obstajajo tečaji v lokalih, kjer šivanje poteka ob kavi, pri Alji pa »dobijo čaj in piškote«. V Sloveniji je več takih delavnic edinole v Ljubljani, medtem ko je situacija v Kranju drugačna. Prav to pa ji je dalo idejo in pogum, da sama organizira tečaje modnega kreativnega šivanja, kjer udeleženci z njeno pomočjo osvojijo osnove rokovanja s šivalnim strojem, obvladujejo veščine različnih tehnik šivanja, ukrojijo in sešijejo izdelek. V bližnji prihodnosti bi se rada osredotočila predvsem na organiziranje in vodenje delavnic oziroma tečajev, zato v letošnji sezoni pripravlja tudi tečaje oblikovanja gline. Izdelovanje, delavnice in njen atelje jo polno zaposlujejo, zato ima delo zaenkrat registrirano kot osebno dopolnilno. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da je profil delovne terapevtke, za katero se je med študijem izučila, težko zaposljiv. Zaveda se, da se moraš na trgu znati prodajati, da moraš biti iznajdljiv, zato sta možnost za zaposlitev predstavljala njena kreativnost in tehnično znanje in tako je nadaljevala z oblikovanjem glinenih izdelkov, izdelkov iz porcelana, luči, svečnikov, okrasnih blazin, pravljičnih vil s posebnim sporočilom in še kaj bi se našlo v njenem ateljeju. Izdelke namenja in najbolj pristajajo »stanovanjem z dušo«. Da ima stanovanje dušo, pa poskrbi sama, saj se ukvarja tudi z dekoriranjem notranjih prostorov. Njeno delo lahko občudujemo v Layerjevi hiši, avli Mestne občine Kranj in drugje. Softball je baseball igra, ki se igra na večjem polju in z manjšo žogo kot klasični baseball. Definirali so jo leta 1888 v Chicagu kot dvoransko igro in jo tako tudi poimenovali kar dvoranski baseball oziroma ženski baseball, saj so jo igrale tudi ženske. Šele leta 1926 je disciplina dobila svoje pravo ime – softball. Leta 1933 so softball igrali na Svetovnem sejmu v Chicagu in s tem je softball dobil veliko privržencev predvsem znotraj ZDA. Istega leta je bila ustanovljena The Amateur Softball Association of America, ki je gonilna sila softballa v ZDA še danes. The International Softball Federation pa postavlja pravila softballa v več kot 110 državah. Softball je olimpijski šport postal leta 1996, na programu pa je bil do leta 2008. Kljub imenu pa žoga pravzaprav sploh ni mehka. V premeru meri 30 cm (8 cm več kot pri baseballu), razdalja med sosednjima bazama pa 18 m, kar je 9 m manj kot pri baseballu. Tipi softballa Umetnica, ki navdih najde v naravi, v stavbni arhitekturi in pri velikem Gaudiju, mi je, tako kot ena od njenih vil, v mislih pustila svoj ideal in željo: »Da bi vsi delali to, kar želimo in poslušali svoje srce in da bi nam to uspelo do te mere, da bi od tega lahko živeli«. Anja Babič Miha Horvat Slow pitch softball se je v Sloveniji začel leta 2006. V slow pitch softballu mora žoga leteti od podajalca do odbijalca v loku, ki mora biti visok med 183 cm in 366 cm. Gre za spodnjo podajo. Dolžina podaje je določena na 15,24 m. Za slow pitch ekipo potrebujemo najmanj 5 fantov in 5 deklet. V Sloveniji trenutno obstaja 6–8 ekip, ki se udeležujejo državnega prvenstva Slovenije, ki poteka kot serija 6–7 turnirjev na sezono. Slovenske ekipe se od leta 2007 redno udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Slovenija je dvakrat tudi gostila evropsko prvenstvo. Najboljši ekipni uspeh do sedaj je bil osvojeno 2. mesto reprezentance v Bolgariji. Fast pitch softball se je v Sloveniji začel okoli leta 1980. Pri fast pitchu je podaja dolga med 10,67 m in 13,11 m, odvisno od starosti podajalca. Žoga pa leti s hitrostjo, večjo od 97 km/h. Lisičke so bile prvotno softball fast pitch ekipa, vendar je zanimanje za fast pitch upadlo in tako so se preusmerili v slow pitch. V Sloveniji zaenkrat bolj malo ekip Leta 1979 sta se v softballu pomerili dve ljubljanski ekipi: Ježica in Gunclje. Do leta 1994 je bila osrednja Slovenija bogatejša še za ekipe Zajčic, Golovca, Os in Želv. Leta 1999 so začele s treningi tudi kranjske Lisičke, ki so se na državnem tekmovanju pomerile leta 2004. Svojo softball ekipo pa ima tudi dolenjska regija – Krpan Little League. Grega Valančič, odbijalec, je o razmerah za trening in priljubljenosti športa povedal: »Razmere za trening so dobre. Treniramo v Škofji Loki, saj se glede igrišča s kranjsko občino zapletamo že 12 let. Med osnovnošolci je zanimanja za baseball in softball iz leta v leto več, vendar pa je med ostalimi poznavanje tega športa zelo slabo. Letos se bomo posvetili promoviranju našega kluba po srednjih šolah.« Podrobneje pa je predstavil tudi dogajanje v ozadju novoosvojene lovorike: »Ekipo smo sestavili leta 2007 iz ženske slow pitch softball ekipe ter dela moške baseball ekipe. Tako smo pridobili prvo slow pitch gorenjsko ekipo. Ekipo sestavljamo večinoma Gorenjci in Gorenjke, vendar pri nas trenirajo tudi Ljubljančani in Ljubljančanke. Nekateri člani ekipe imajo več mednarodnih izkušenj. Leta 2011 smo postali državni prvaki in se s tem uvrstili na evropsko prvenstvo, ki je potekalo na Češkem v prvem tednu avgusta. Za Slovenijo naš rezultat evropskih prvakov v slow pitch softballu pomeni zelo veliko, vendar pa je na žalost med ljudmi poznavanje tega športa izredno slabo. Za osvojitev tega naslova smo morali premagati Angleže, kar je za nas izredno velik dosežek. Anglija ima namreč več kot 5000 registriranih igralcev, v Sloveniji pa nas ni niti 100.« Barbara Zupanc Grega Valančič ŠTUDELO TO JE KRANJ! SEP '12 24 25 Študentsko delo: oskrbnik v živalskem vrtu Plavanje je premagovanje samega sebe Če so v tvojem delovnem okolju slon, opica, medved, lev in kača, potem si: a.) skoraj brez možnosti za preživetje; b.) oskrbnik v živalskem vrtu. V primeru Žana Kuralta gre za drugo možnost. Od lanskega novembra dela v živalskem vrtu v Ljubljani, kjer je večinoma skrbel za govedo, žirafe, slona, zebre in druge živali, ki spadajo v skupino tako imenovanih »parkljarjev«. Tjaša Vozel, komaj osemnajstletna plavalka in dijakinja četrtega letnika Gimnazije Moste, prihaja iz Trbovelj, od lanskega septembra pa trenira v Kranju pri plavalnem društvu Zvezda. Že od sedmega leta živi s plavanjem, trdo delo pa je bilo nagrajeno z nastopom na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu, kjer je v disciplini 100 m prsno dosegla 30. mesto med najboljšimi svetovnimi plavalkami. V živalskem vrtu imajo živali namreč razvrščene v štiri skupine in »parkljarji« so najmanj nevarna izmed njih, zalomi se lahko le pri slonici Gangi: »Sloni so v bistvu zelo pametne živali. Ko je bila Ganga zaprta, sem mimo nje nosil neke veje, vendar sem šel preblizu ograde in zagrabila jih je z rilcem. A naj bi se ruval s štiritonskim slonom? Seveda ne, spustil sem veje in šel naprej, kasneje pa sem jo prelisičil. Vrgel sem ji jabolko v ogrado, ona je šla ponj, jaz pa mimo,« se spominja Žan. Pravi, da sicer podobno »stresnih« situacij ni veliko in da mu je v bistvu še največ problemov povzročala vožnja štirikolesnika s štiri metre dolgo prikolico, ki je dolgo ni znal pravilno usmerjati med vzvratno vožnjo. Zdaj je baje mojster tudi v tej prvini. »Sloni so v bistvu zelo pametne živali. Ko je bila Ganga zaprta, sem mimo nje nosil neke veje, vendar sem šel preblizu ograde in zagrabila jih je z rilcem. A naj bi se ruval s štiritonskim slonom? Seveda ne, spustil sem veje in šel naprej, kasneje pa sem jo prelisičil. Vrgel sem ji jabolko v ogrado, ona je šla ponj, jaz pa mimo.« Njegov delovni dan se začenja ob sedmih in traja 11 ur. Dopoldne večinoma čisti kletke, popoldne pa hrani živali, torej razvaža seno po kletkah in podobno. Delo sicer ni preveč fizično naporno, saj ne prelagajo nobenih težjih tovorov in med odpiralnim časom živalskega vrta marsikdaj ostane še dovolj časa tudi za druge dejavnosti – recimo dresuro živali. Kamelo dresirajo in navajajo na jahanje, pomagal je tudi pri dresuri žirafe. Ena izmed njih si je poškodovala koleno in navaditi so jo morali, da je prišla k ogradi in da je ni motilo, da ji nekdo maže koleno. »Pri žirafah gre vse počasi in postopoma, ker so tako velike. Ni kot pri psu – daj taco, jaz ti dam hrano in zadeva rešena. Tu morata vedno delati dva – eden spodaj, ki ji masira koleno, in eden zgoraj, ki ji daje brikete, ko se pravilno odziva. Žirafa je le večnadstropna žival.« Eden izmed večjih problemov v živalskem vrtu so po njegovem obiskovalci, ki živali in pravil ne spoštujejo. »Če bi medvedu vsaj Kako je doživeti olimpijske igre – to so navsezadnje sanje vsakega športnika? Olimpijske igre so res nekaj neverjetnega, gre za nepredstavljive občutke – vzdušje v olimpijski vasi, ko si med vsemi najboljšimi športniki in vidiš svoje vzornike, to je res nekaj neverjetnega. Tudi sam nastop na bazenu je nekaj drugega kot običajne tekme, saj te gleda množica ljudi, vsi te spodbujajo in navijajo. Res vsi, tako športniki kot prebivalci mesta, so v olimpijskem duhu. Ljudje se hočejo fotografirat s teboj, pa čeprav ne vedo, kdo si… metali jabolka, medvedi tako ali tako večinoma jedo sadje. Če pa mu mečeš piškote in napolitanke, pa seveda ni dobro, ker je to preveč sladkorja. Ena izmed šimpanzovk je zaradi tega dejansko umrla. Obiskovalci so ji ves čas dajali bonbone in zgnil ji je zob. Ker tega niso pravočasno ugotovili, je umrla. Pokazali so nam njeno lobanjo – pol zgornje čeljusti je imela razžrte.« Problem je tudi s spoštovanjem čistoče in metanjem odpadkov povsod naokoli, pa tudi s prepovedmi. »Če je na ograji napisano »prehod prepovedan«, to pomeni, da ne greš čez gledat, če se morda za ovinkom skriva leopard. Tudi razbijanje po kletkah in ogradah je zelo stresno za živali.« Žan Kuralt sicer študira biologijo, delo v živalskem vrtu pa mu je bilo zanimivo predvsem zaradi nenehnega stika z živalmi. »Naučiš se veliko novega o vedenju in tudi prehranjevanju živali. Če nekoga vprašaš, kaj jé slon, najbrž ne boš dobil ravno natančnega odgovora. Spoznaš precej praktičnih stvari.« Opazil je, da so se ga živali kmalu navadile, hkrati pa se je spremenil tudi njegov odnos, saj se je tudi on navadil njih. »Tudi živali imajo dobre in slabe dneve. Slonica Ganga je recimo povsem nemogoča, ko se goni. Takrat ne uboga nikogar in najbolje jo je pustiti povsem pri miru.« Žan pravi, da so mu veliko pomagali sodelavci, tudi ko je kaj naredil narobe, recimo nahranil zebre ob napačnem času, da jih kasneje niso mogli spraviti v ogrado, ker niso bile več lačne. A vsaka žival ima svoje potrebe in navade, zato je na začetku potreboval nekaj časa, da je spoznal vsa pravila. »Malo moraš uporabljati pamet, pa je vse v redu in se ti ne more nič zgoditi.« Jan Grilc Blaž Šter Ko se udeležujete tekem, vidite lep kos sveta. Koliko vam ostane časa, da se malo razgledate naokoli? Ja, zaradi plavanja sem res videla že veliko sveta, bila sem v Dubaju, Singapurju, Južni Afriki, Peruju, Mehiki … V bistvu je tako, da tja pridemo zaradi tekme. Pred tekmo ne hodimo nikamor, ampak se skoncentriramo na nastop. Potem, ko odplavamo, imamo še nekaj časa, ki ga izkoristimo tudi za turistične oglede, večinoma je to nekaj dni, tako da ne zamudimo veliko. Si iz Trbovelj, vmes si trenirala v Ljubljani, zdaj pa si prišla v Kranj. Kakšni se ti zdijo pogoji na bazenu in v klubu? Lani septembra sem prišla trenirat v Kranj, k Igorju Veličkoviču v plavalni klub Zvezda. Zelo sem zadovoljna z vsem – Kranj ima zelo dober olimpijski bazen, treniram lahko kadarkoli in s progami ni težav, na voljo imamo tudi fitnes, pilates, lahko gremo v hribe. Tukaj imamo vse, tako da tudi bolj redko hodimo na priprave. Edino, kar manjka, je nadmorska višina za višinske priprave. Res sem zadovoljna s Kranjem, malo je manjši od Ljubljane in se počutim bolj domače. Za vse uspehe se moram zahvaliti mojemu klubu in trenerju, pilates in fitnes trenerjema, pa moji družini in prijateljem. Kako ti uspe biti tako uspešna v šoli – vseskozi si odlična –, poleg tega pa še uspešno trenirati? Kje je skrivnost? Pri plavanju dobiš delovne navade. Poleg tega si moraš pravilno razporediti čas. Treningi so na prvem mestu, potem moram najti še čas za učenje. Šole ne obiskujem vsak dan, ampak grem samo pisat teste. Ko imam čas, si delam zapiske in podobno. Nekaj gradiva mi pošljejo profesorji, imam tudi sošolko, ki mi veliko pomaga. Veliko plavalcev se po zaključku srednje šole odloči za nadaljevanje študija v ZDA, pri čemer so jim v pomoč tudi športne štipendije. Tudi ti nameravaš kaj podobnega? Ko sem bila mlajša, sem si tega seveda močno želela. Ampak zdaj sem zadovoljna z delom v Kranju in že iz tega vidika ne bi rada menjala okolja. Pogovarjala sem se tudi z nekaterimi, ki so bili ali so še v Ameriki, da je tam veliko različnih smeri, ki jih lahko študiraš, ampak potem, ko prideš nazaj, niso nujno priznane. Tako da zaenkrat mislim, da bom kar ostala v Sloveniji. Kaj te pri plavanju najbolj privlači? Odkar me je dedek naučil plavati, se odlično počutim v vodi. Poleg tega menim, da je plavanje šport, pri katerem nisi odvisen od nikogar. Vedno poskušaš izboljšati svoj prejšnji rezultat. Res si želim, da bi v plavanju prišla do konca, da vidim, koliko sem res sposobna. V športu na vrhunskem nivoju je doping pogost pojav. Kako je s tem pri plavanju in kakšne so tvoje izkušnje? Zaradi olimpijade sem morala sodelovati v programu antidopinške komisije. Vedeti morajo, kje se nahajaš vsak dan, ure treningov in podobno, potem pa te nenapovedano pridejo testirat. Letos so prišli enkrat po državnem prvenstvu zjutraj na trening in smo to opravili. Sicer menim, da pri plavanju doping ni ravno pogost. Vsekakor pa se mi zdi, da je doping nesmiseln, ker škoduješ predvsem sebi in svojemu zdravju. Menim, da so kazni še premile. Če te dobijo, bi ti morali vzeti vse dosežke in ti prepovedati tekmovati do konca življenja. Dejan Rabič Črt Slavec ZAPIKOV FUTR SEP '12 26 27 Sirova torta (v izvirniku cheesecake) Kljub splošni domnevi, da ima sirova torta korenine v New Yorku, naj bi izhajala iz antične Grčije, natančneje s Samosa, ki je sicer bolj znan po tem, da je tam prebival Pitagora. Prednico te sladice naj bi stregli atletom na prvih olimpijskih igrah, ženini in neveste pa so jo imeli za poročno torto. Kasneje so različico te torte jedli tudi Rimljani, ki so jo z razširjanjem svojega imperija ponesli po Evropi, kjer so po različnih regijah z dodajanjem lokalnih sestavin pripravljali nove lastne verzije. Tako v Italiji uporabljajo ricotto, v Grčiji feto, v Nemčiji pa skuto. Šele v 18. stoletju se je sladica razvila v podobno različico, kot jo poznamo danes. Kremni sir so k receptu dodali Američani, potem, ko ga je leta 1872 izumil William Lawrence, mlekar iz New Yorka, ko je poskušal narediti francoski sir neufchâtel. Tri leta kasneje so njegov sir pričeli prodajati pod imenom »Philadelphia Cream Cheese«.V Ameriki je danes najbolj znana newyorška verzija torte, ki jo postrežejo brez dodatkov. Priznane so še različice iz Chicaga, St. Louisa in Philadelphie, za slednjo je recept spodaj. Philadelphijska sirova torta naj bi bila lažja in bolj kremasta kot tista iz New Yorka, postreže pa se jo lahko s sadjem ali čokoladnim prelivom. PROTENEX BADMINTON MULTI IGRIŠČE TENIS 9,00 EUR 37,00 EUR 10,00 EUR ZAVOD ZA ŠPORT KRANJ OLIMPIJSKI BAZEN 2,50 EUR enkratna vstopnica A2U BIKES Piškotno testo: 1 ½ skodelice zdrobljenih maslenih piškotov 15% popusta pri nakupu in servisnih storitvah kolesarske opreme 5 žlic sladkorja FOTO BONI izdaja digitalnega potrdila in razvijanje 4 fotografij 5 žlic stopljene margarine 13,00 EUR RC VOGU Nadev: 6 paketkov po 175 g Philadelphie na sobni temperaturi 1 skodelica belega sladkorja 3 večja jajca 1 čajna žlička vanilin sladkorja Prižgite pečico na 160°C, da se ogreje in namastite okrogel pekač, tistega, ki ga imate za peko tort. Sledi najbolj zoprni in zamudni del priprave: čim bolj drobno zdrobiti piškote, če jih seveda ne vržete v multipraktik. Sama sem ob pomanjkanju te fine naprave spravila piškote v prozorno plastično vrečko in zopet sproščala agresijo nad njimi z raznimi trdimi kuhinjskimi pripomočki. Priporočam multipraktik. Ko uspešno preskočite prvo in praktično edino oviro pri tem receptu, zamešajte zraven 5 žlic sladkorja in 5 žlic stopljene margarine ter nastalo mešanico prenesite v pripravljeni pekač. Pritisnite maso na dno pekača, da ustvarite podlago za torto. Piškotno testo pecite 10 minut, nato pa ga vzemite iz pečice in povišajte temperaturo na 230°C. Medtem, ko se testo peče, se lahko lotite nadeva. Skupaj zmešajte Philadelphio in sladkor, nato pa dodajte jajca, vsako jajce posebej in dobro premešajte. Na koncu dodajte še vanilin sladkor in prenesite maso na pekač s piškotnim testom, ki se je medtem že speklo. Pecite 10 minut pri 230°C, nato pa zmanjšajte temperaturo na 120°C in pecite nadaljnjih 25 do 30 minut. Če se »cheesecake« dvigne, ne skrbite, upade, ko se malo ohladi. Ko se to zgodi, ga odstranite iz pekača in postrezite samega, z dodatkom sadja po izbiri, s sadnim ali čokoladnim prelivom. ODBOJKA NA MIVKI SKUPINSKA VADBA mesečna karta - 8 obiskov mesečna karta - 12 obiskov BADMINTON SQUASH TENIS SPINNING mesečna karta - 4 obiski mesečna karta - 8 obiskov 6,00 EUR 22,00 EUR 25,00 EUR 6,00 EUR 6,00 EUR 4,00 EUR 18,00 EUR 28,00 EUR MAXXIMUM SHOP 20% popusta pri nakupu športne prehrane REFLEKSNA MASAŽA BARBARA FAJFAR Klasična masaža celotnega telesa Presoterapija – strojna limfna drenaža Presoterapija - Body wrapping – anticelulitna terapija Refleksna masaža stopal Refleksna masaža za nosečnice in otroke 20,00 EUR 18,00 EUR 24,00 EUR 25,00 EUR 25,00 EUR MEDNARODNA ŠTUDENTSKA IZKAZNICA ISIC 12,00 EUR VIDEMCE TENIS 1 ura dopoldne 1 ura popoldne Sezonska dop. karta ODBOJKA 1 ura Sezonska – 1 ura/teden Sezonska – 2 uri/teden & Urša Bajželj 3,00 EUR 4,00 EUR 50,00 EUR 6,00 EUR 90,00 EUR 180,00 EUR FITNESS STUDIO IRENA PROŠPORT FITNES mesečna karta – dopoldanska mesečna karta – neomejena trimesečna karta - neomejena AEROBIKA mesečna karta – neomejena FITNES/AEROBIKA 8 vadb 12 vadb SAVNA 1h 3h BADMINTON 25,50 EUR 38,25 EUR 102,00 EUR 39,10 EUR 27,20 EUR 38,25 EUR 5,95 EUR 12,75 EUR 5,52 EUR VITACENTER SKUPINSKA VADBA/SPINNING 4 vadbe 8 vadb mesečna karta – neomejena SAVNA 3 ure 9,00 EUR 0,04 EUR 0,07 EUR 0,09 EUR 0,15 EUR 0,45 EUR 0,80 EUR 0,20 EUR 0,40 EUR 0,50 EUR 1,50 EUR PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 2,50 EUR cenejša vstopnica MEGACENTER 20 % popusta pri fitnesu, skupinski vadbi, solariju, savni, badmintonu in squashu mesečni tečaj kickboxa 30,00 EUR MAXXFIT 15 % popusta pri fitnesu, aerobiki in kombinirani vadbi TK TRIGLAV KRANJ FITNES CENTER POPAJ fitnes - mesečna karta aerobika – mesečna karta 4,00 EUR 27,00 EUR 27,00 EUR DIGITEH 15% popusta pri vezavi diplomskih/magistrskih nalog 15% popusta pri tisku majice z lastnim motivom 50% popusta pri servisu računalnika NEFIKS neformalni indeks 6,00 EUR FRIZERSKI STUDIO GLAMUR KONCERTI.NET 20% popusta pri frizerskih in ostalih storitvah 5% popusta pri nakupu aranžmajev LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 260,00 EUR 350,00 EUR GAMING SHOP popust pri servisu računalnikov in nakupu računalniške opreme KUNSTELJ FRIZERIJA IN KOZMETIKA 20% popusta pri frizerskih storitvah 5,20 EUR 7,00 EUR 2,40 EUR cenejša članarina TENIS – poletna sezona 1h FOTOKOPIRANJE ČLANI A4 ena stran A4 obojestransko A3 ena stran A3 obojestransko A4 ena stran barvno A4 obojestransko barvno A4 skeniranje A3 skeniranje vezava vezava (ni fotokopirano pri nas) 21,50 EUR 29,90 EUR 9,50 EUR 4,50 EUR MESTNA KNJIŽNICA KRANJ ŠD ČRNI PANTER 18,00 EUR 28,00 EUR 36,00 EUR KŠK SPLOŠNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV 60 ur 80 ur FITNES dopoldanska karta celodnevna karta SAVNA SOLARIJ (9 min) SQUASH dopoldan popoldan EVENTIM prodaja kart PARKIRNE KARTICE ZA KRANJ 3,60 EUR SPORT & FUN SKUPINSKA VADBA mesečna karta - 1 vadba tedensko mesečna karta - 2 vadbi tedensko mesečna karta - 3 vadbe tedensko mesečna karta - neomejeno vadb trimesečna karta - neomejeno vadb 21,60 EUR 30,60 EUR 37,80 EUR 44,10 EUR 107,20 EUR Cenik velja od 11. 9. 2012. Vse cene so v EUR in �e vsebujejo DDV. EKSTRA SEP '12 28 29 »Dig or die« (koplji ali umri): projekt Zeleno srce Pekel v raju Še nekaj mesecev nazaj je imel park ob bivši vojašnici v Škofji Loki le ime, ki ga je definiralo kot park, njegove funkcije pa ni več opravljal. Stanje je bilo že več let enako – grmovja so bila zaraščena, asfalt uničen, klopi razmajane in nefunkcionalne. Od 1. septembra naprej pa ima park novo podobo, ki širši lokalni skupnosti obljublja možnost uporabe parka kot večnamenskega prostora. Matjaž Vouk, direktor škofjeloškega Zavoda O, je že več let premleval idejo, da bi bilo treba prenoviti park, saj je s svojo zanemarjenostjo postal sramota mestu. Letošnjega septembra pa je njegova ideja postala realizirana. Zavod O in prostovoljci Evropske prostovoljne službe (EVS) so od 6. julija do 1. septembra vsak dan posvetili načrtovanju in obnovi parka. Vedno večje število obiskovalcev, ki na sprehodu obiščejo tudi park in posedajo po na novo pobarvanih modrih klopeh, so dokaz temu, da je projekt Zeleno srce uspel, hkrati pa balzam za dušo vsem prostovoljcem. V prvih dneh so prostovoljci skupaj s pomočjo krajevnega arhitekta osnovali načrt prenove parka. Ilona, 22-letna prostovoljka iz Litve, je zatrdila, da se ji je sama ideja zdela povsem preprosta, po dnevih in tednih kopanja po parku pa je bila šokirana, koliko dela je že za njimi in kaj vse jih še čaka. Energijo jim je dajal tudi moto, ki so si ga natisnili na majice »What doesn't kill you makes you stronger. Dig or die.« oziroma v prevodu: »Kar te ne ubije, te okrepi. Koplji ali umri.« V dneh, ki so sledili kopanju, so uredili sprehajalne poti in zelene površine. Obnovili in postavili so nove klopi ter pod budnim očesom restavratorja obnovili spomenik Jožeta Gregorčiča – Gorenjca, po katerem se je imenovala vojašnica v Škofji Loki. V veliko pomoč so jim bili tudi upokojenci s sodelovanjem na javnih nastopih in zbiranjem materiala ter Krajevna skupnost, ki jim je zagotovila potrebna orodja za delo ter pesek za sprehajalne poti. Pri obnovi parka so skušali delati z že uporabljenim gradbenim materialom; z lesom, odvečnimi tlakovci in opekami, ki so jih med drugim pridobili tudi od občanov. Delavni, motivirani in zagnani so prostovoljci in aktivisti v dveh mesecih stanje v parku izboljšali do te mere, da se bodo v njem lahko odvijale prireditve in da ima potencial za razvijanje naprej. »V skate parku načrtujemo možnost postavitve pokritega odra, glede česar je bil v prejšnjih letih vedno problem.« Matjaž Vouk cilja predvsem na težave pri postavljanju odra za potrebe Dijaškega Živ žava, ki vsako leto kot zaključna slovesnost ob koncu šolanja škofjeloških dijakov poteka v parku. V primeru pokritega odra in stalne električne omarice v bližini bi bil prostor veliko uporabnejši, saj bi ga za prireditve lahko začela uporabljati širša lokalna skupnost – od nevladnih organizacij, ki imajo prostore v bivši vojašnici, do tekmovanj v košarki. Matjaž meni, da je lokalna skupnost ob koncu prenove in otvoritvi parka na mlade aktiviste začela gledati drugače, saj so dokazali da so resni in odgovorni ter sposobni sprememb, ki ne koristijo le njim, ampak predstavljajo velik plus celotni skupnosti. EVS (European Voluntary Service) prostovoljci so v mesecih bivanja v Škofji Loki pobliže spoznali lokalno skupnost in okolico. Med vikendi pa so jih člani Zavoda O animirali z izleti na Bled, v Bohinj, Ljubljano, nekateriso se opogumili in se povzpeli na Triglav. Poleg veščin na področju krajinske arhitekture, gradnje, restavratorstva in rekonstruiranja, so se naučili dela v skupini in pobliže spoznali slovensko kulturo, začenši s tečajem osnovnih fraz v slovenščini. Matjaž jih ni mogel prehvaliti. »Dobro, da so bili tako motivirani, ker dela je bilo res veliko.« Prostovoljci imajo nove izkušnje in se od Slovenije poslavljajo z dobrimi vtisi, Škofja Loka pa ima prenovljen park, za katerega verjamemo, da bo privabil še več nedeljskih sprehajalcev in »gostil« še več prireditev. Anja Babič arhiv Zavoda O Tudi letos smo obiskali največji in najlepši festival v Sloveniji, na rajski lokaciji ob reki Soči v Tolminu. Metalcamp je potekal že devetič, a tudi zadnjič pod tem imenom, saj se bo festival preimenoval. Metalcamp, ki je letos potekal od 5. do 11. avgusta, je tokrat privabil rekordno število obiskovalcev. Sredin večer, ko je med drugim nastopila tudi legendarna skupina Korn, je bil z več kot 12.000 obiskovalci praktično razprodan. Poleg njih je nastopilo še veliko drugih svetovno znanih imen, kot so Amon Amarth, Machine Head, Sabaton, At the Gates, Hatebreed, ParadiseLost, Testament, Eluveitie, Kataklysm, Pain, Edguy, Epica, Napalm Death in še mnogo drugih. Domače barve pa so tokrat zastopali Noctiferia, Inmate, Metalsteel, Dead Dildo Drome, Era of Hate, Motorfire, Nephrolith, Negligence, Shutdown, Use less, Within Destruction, Avven, Brezno, Doomed in Morana. Med vsemi nastopajočimi so letos prav zagotovo najbolj izstopali pionirji novodobnega metala Korn, ki so nam postregli z izjemno dobrim nastopom, tako zvočno kot vizualno. Slišali smo lahko večino njihov hitov, predstavili pa so nam tudi nekaj novih skladb, pri katerih je na najnovejšem albumu sodeloval tudi Skrillex. Izpostaviti je treba tudi nastop švedskih vikingov Amon Amarth, ki so nas dobesedno zasipali z ognjem in pirotehniko, pevec pa je vihtel tudi ogromno Thorovo kladivo. Prava energična poslastica so bile skupine Machine Head, Gor- guts, Hatebreed, Nile, The Black Dahlia Murder in Napalm Death, kjer so na sredini občinstva nastali največji »mosh piti« oziroma, kot je doživetje z legendarno izjavo opisal moj prijatelj: »Folk je metu folk v folk«. Epica je dokazala, da gresta metalska in orkestralna glasba s pomočjo božanskega ženskega vokala izjemno dobro skupaj, nedvomno pa je mnogo moških, morda tudi ženskih oči, privabila tudi pevka sama. Manjkal pa ni niti zvok harmonik, škotskih dud, piščalk, violin in drugih metalsko netipičnih inštrumentov, na katere so nam zagodli folk metalci Finntroll, Eluveitie, Korpiklaani in podobni. Edguy so nas s svojim pussy metalom, kot mu sami pravijo, nasmejali do solz, niso pa imeli tako dobrega nastopa kot prejšnja leta, saj je pevec potožil, da je poškodovan. Tudi pripadniki stare šole so prišli na svoj računv – s skupinami, kot so Sanctuary, Testament in Sodom, za bolj temačne okuse pa so na malem odru poskrbeli Dark Funeral. Zadnji dan so nam s svojo zmesjo elektronske in metalske glasbe usta zaprli Pain, sledili pa so iz leta v leto bolj uspešni, vojaško obarvani in nadvse energični Sabaton, ki so na oder namesto modrca dobili Kinder Milchschnitte. Kljub dobri glasbi, pivu in hrani je bilo vseeno čutiti nekoliko grenak priokus zaradi govoric o tem, da se Metalcamp poslavlja. A poslavlja se zgolj ime, saj se bo festival verjetno preimenoval, vse ostalo pa naj bi bilo enako oziroma podobno. Vsaj tako je na novinarski konferenci zatrdil organizator Roman Fileš. Razlogov za to pa je več: med drugim naj bi se razšli z avstrijskimi partnerji Rock the Nation, ki so sodelovali vse od leta 2005. Drugi razlog je ta, da organizacija festivala take razsežnosti postaja vse težja, pridobivanje raznih dovoljenj in soglasij med lastniki parcel predstavlja veliko oviro, dolgovi raznim upnikom pa segajo vse tja do leta 2006. Povedal je tudi, da bo festival ohranil vse dobre lastnosti, ki jih je imel sedaj, le da se bo po novem imenoval MetalDays. Praznovala se bo tudi 10. obletnica obstoja festivala, potrjen pa je že datum, in sicer bo festival potekal od 22. do 28. julija 2013. Več informacij lahko najdete na naslovu www.metaldays.net. Vsekakor si vsi zadovoljni obiskovalci želimo, da bi bilo konfliktov in zapletov pri organizaciji čim manj in da bo festival v objemu reke Soče in Tolminke še deseto leto zapored dokazal, da je najlepši in največji festival v tej deželi. Pred obiskom festivala natančno preberite razpored nastopajočih, o tveganju ali neželenih učinkih slemanja in mošanja se posvetujte s frizerjem ali travmatologom. & Žiga Žužek WWW.ZAPIK.SI SEP '12 30 31 MLADINSKI SPLETNI PORTAL ZAPIK.SI Spremljajte nas! ZAPIK – Zabavno, ažurno, poučno, informativno, kul Preživeli smo pekel v raju – Metalcamp 2012! od 3. se pt em bra do 12. okto bra Tudi letos smo obiskali največji festival v Sloveniji, na rajski lokaciji ob reki Soči v Tolminu. Metalcamp je potekal že devetič, a tudi zadnjič pod tem imenom, saj se bo festival preimenoval. ter sod eluj Vclan i se ali pod alj saj cla nst vo v zre ba nju za privla cn e na gra de! pre no sn ik Fujits u Lifeboo k, ki ga poda rja mo nit or Fujits u, ki ga poda rja Redna letna Skupščina Kluba študentov Kranj Na kraju, kjer se ni zgodil glasbeni zločin Kaj smo ugotovili na letni Skupščini Kluba študentov Kranj? Kaj pravi nova članica Upravnega odbora Tjaša Teropšič? Kakšne so klubske smernice za naprej? Z Gregorjem Grašičem sva na kraju zločina, na Pungertu, sklenila napraviti obračun letošnjega festivala. Govorim seveda o Jazz kampu, ki je mnogo več kot le jazzovski festival. KOLUMNE, REPORTAŽE, INTERVJUJI letn a karta za fitn es ali sku pin ske vadbe, ki jo pod arj a polletn a karta za fitnes ali skupi nske vadbe, ki jo podarja sezon ska karta za skupi nske vadbe, ki jo podarja Jejmo zdravo, jejmo domače! Z nakupovalnim vozičkom pred sabo se sprehajam čez nakupovalno središče in v oči mi bodejo vedno višje cene prehranskih izdelkov, prebijam se od ene strani trgovine do druge in si v mislih oddahnem pri veliki večini zelenjave, sadja in začimb. Te namreč lahko dobim na domačem vrtu, kjer sem prepričana o njihovem poreklu in odsotnosti prehranskih dodatkov in mi zanje ni treba odštevati denarja. Maja Šter Mala Španka: Paradižnikova vojna Akcij a potek a na Info tocki KSK ter na stojnicah v solah v Kranju in okolici. Z a vpis ali podalj sanje clanst va potrebujes origina lno potrdilo o solanju. Like mushrooms growing in the forest, festivals sprout everywhere during summertime. In the same way, a wide variety of them can be found, suitable for any taste, from traditional fan audiences to the most audacious ones. For this reason, lovers of unique experiences would find this specific festival held in Valencian community as the opportunity to fulfill their extravagant expectations. So to continue the mushroom metaphor: let’s hallucinate! Maria Angeles Sanchez Če študent na rajžo gre Ko konec visoke sezone osvobodi turistične romarske poti, iz izpitnih karanten prilezejo z nahrbtniki oprtani študentje, ki jih nekaj organizacijske kreativnosti tudi brez zavidljivega finančnega zaledja popelje po vsem svetu. Namesto obveznega nedeljskega potopisa se tako tokrat zaziramo v možnosti, da do svojih iskrivih potopisov pripotujete tudi sami. V prvem delu mini potovalne serije prečesavamo metode ugodnega iskanja prevozov. Pina Sadar RECENZIJE KULT(UR)NO SEP '12 32 33 Lynyrd Skynyrd – Last Of A Dyin' Breed TV-serija: Sherlock Če prijateljem omenite skupino Lynyrd Skynyrd, večina po navadi ne ve, o kom teče beseda. A ko jim takoj zatem omenite južnjaško rock himno Sweet Home Alabama in virtuozno kitarsko balado Free Bird, verjetno le vedo, za kakšen stil glasbe gre. Skupina sicer nikoli več ni imela takega hita, kot je Sweet Home Alabama, a vseeno pridno ustvarjajo naprej. Izmišljeni detektiv, ki s pomočjo logike in dedukcije razreši vsak primer, v nasprotju s številnimi dosedanjimi filmskimi in televizijskimi upodobitvami, spretno rešuje misterije in spravlja ljudi v zadrego v sodobnem Londonu, v britanski kriminalni drami Sherlock. O skupini in dogodkih, ki vplivajo na njihovo glasbo, bi lahko povedali veliko. Največji vpliv ima letalska nesreča, v kateri so leta 1977 umrli člani zasedbe Ronnie Van Zant, Steve Gaines in Cassie Gaines. Skupina nato kar deset let ni ustvarjala glasbe, potem pa so se ponovno zbrali. Namesto pevca Ronnieja Van Zanta se je za mikrofonom preizkusil kar njegov mlajši brat Johnny. Med letoma 1987 in 2009 je tako v različnih presledkih sledilo sedem albumov, po letu 2009 in albumu God & Guns pa so sedaj izdali najnovejšega, že petnajstega studijskega po vrsti, z naslovom Last Of A Dyin' Breed. Album vsebuje vse, kar se v tako imenovanem južnjaškem rocku pričakuje. Slišimo veliko solo kitar (za kar so Skynyrdi sicer specialisti, saj imajo v zasedbi kar tri solo kitariste), ogromno melodike in besedila, polna čustev in osebnih izpovedi. In seveda Boga. Kar lahko seveda od skupine, ki je prejšnji album poimenovala God & Guns, tudi pričakujemo. V besedilih se lahko najde prav vsak, saj večino črpajo iz svojih lastnih izkušenj, vse skupaj pa podkrepijo z odlično kitarsko spremljavo. Pesmi so skupno delo kitarista in edinega originalnega člana zasedbe Garyja Rossingtona, pevca Johnnyja Van Zandta in kitarista Rickeyja Medlocka. Prehajajo od ritmično močnih komadov, kot so za primer naslovni Last Of A Dyin' Breed, Poor Man's Dream, Low Down Dirty in Life's Twisted, pa do spevnih in izpovednih balad, kot so Sad Song, One Day At A Time in Something To Live For. Poleg naslovnega komada te po prvih nekaj poslušanjih najbolj prevzame pesem Ready To Fly, v kateri umirajoča mati v sinovi družbi podoživlja svoje življenje. Album verjetno ne prinaša nobene svetovne uspešnice, a bo pravi za ljubitelje južnjaškega rocka. Luka Stare Film: Histerija (Hysteria) Histerija, britanska romantična komedija ameriške režiserke Tanye Wexler, nas prežarči v viktorijanski London, kjer v obdobju največje družbene konzervativnosti paradoksalno razvijejo – prvi ženski vibrator. Zgodba domnevno temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih, ki so se v britanski prestolnici odvijali v poznem 19. stoletju. Mlad zdravnik Mortimer (Hugh Dancy) zaradi svojih naprednih medicinskih pogledov neutrudno menjava službe in naposled pristane pri priznanem londonskem zdravniku, ki se specializira za zdravljenje ženske histerije, takrat povsem legitimne klinične diagnoze. Medtem ko Mortimer v družbi prijatelja izumitelja patentira revolucionarni medicinski pripomoček, ki bi skrajšal in olajšal njegove terapevtske seanse, se zaplete v romantične odnose s hčerkama svojega delodajalca. Prav svobodomiselna hčerka Charlotte (Maggie Gyllenhaal), ustanoviteljica zatočišča za revne in strastna borka za pravice žensk, pooseblja osrednje sporočilo filma. Film Histerija namreč razvoj nemara najbolj priljubljene erotične igrače predstavi kot igrivi simbol ženskega osvobajanja, s katerim humorno portretira težavno pot k priznavanju ženske svobode in neodvisnosti, prežete z nerazumevanjem in podcenjevanjem. A družbeno angažirana tematika kljub temu ne ostaja v osišču pozornosti. Feministična sporočila in sporne tematike ženske seksualnosti s filmskega platna potiskajo eleganten (in mestoma histerično zabaven) humor, zgodovinski kostumi in romantična zgodba. Tudi danes kontroverzni tematiki navkljub tako Histerija ostaja lahkoten žanrski film, ki tabuizirane tematike s šarmom Jane Austen pretaplja v neobremenjeni dve uri smeha in mimobežnega razmisleka o družbenih neenakostih. Pina Sadar Genialnega Holmesa, ki si ga je konec 19. stoletja v detektivskih romanih in kratkih zgodbah zamislil Škot sir Arthur Conan Doyle, upodablja Benedict Cumberbatch (Kotlar, krojač, vojak, vohun; Pokora), njegovega prijatelja Johna Watsona pa Martin Freeman (Pravzaprav ljubezen, Štoparski vodnik po galaksiji, Hobit). Serija ima trenutno za sabo dve sezoni, vsako sestavljeno iz treh delov po uro in pol. Medtem ko je prva sezona le v prvi epizodi in potem s karakterji sledila originalnim zgodbam, je bila druga sezona sestavljena iz najbolj priljubljenih zgodb o detektivu, Baskervillskega psa, Škandala na Češkem in Končnega problema. Moderni Sherlock za reševanje ugank uporablja sodobno tehnologijo, kot so recimo pošljanje SMS-ov, internet in GPS, ter pri primerih asistira Metropolitanski policiji, največkrat inšpektorju Lestradu (Rupert Graves), na pomoč pa mu priskoči Dr. Watson, ki se je nedavno vrnil s služenja vojaškega roka v Afganistanu. Drugi knjižni junaki, ki se posodobljeni pojavijo v seriji, so Irene Adler, gospa Hudson, stanodajalka Holmesa in Watsona, Sherlockov brat Mycroft, ki ga upodablja Mark Gatiss, ki je skupaj s Steven Moffatom ustvaril serijo, ter seveda Holmesov najhujši sovražnik Moriarty. Serijo odlikuje fantastično interpretiranje viktorijanskih zgodb na moderen način, zabavni dialogi in situacije ter zanimiv pristop do prikazovanja SMS-ov ali hitrostnega razmišljanja v Sherlockovi glavi, ko se na zaslonu med odvijanjem scene istočasno izpisuje sporočilo ali brzijo mimo številke. Holmes je morda zamenjal pipo za vrsto nikotinskih obližev, vendar je obdržal svojo genialnost. Urša Bajželj Knjiga: Andrzej Stasiuk – Taksim Kilometri zakotnih cest Evrope na vzhodni strani železne zavese, postavljeni v sedanji čas instantnega potrošništva in poceni kitajske robe. Napovedani »slovanski roadtrip« poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka je poln zaprašenih makadamskih poti, usnjenih jopičev in delno resničnih zgodb dveh potujočih trgovcev. Na tristotih straneh se sicer veliko dogaja, a malo zgodi – vsaj v smislu prisotnosti nekega klasičnega dramatskega trikotnika – saj v zgodbo vstopajo in izstopajo medli stranski karakterji, kraji se menjujejo s svetlobno hitrostjo, nobeden izmed dogodkov, ki ima potencial, pa se ne razvije v nek prevladujoč motiv, ki bi zgodbo potegnil iz območja stagnacije. Tako sem se večino časa počutila izgubljeno med vonjem po cenenih pralnih praških in sintetičnih oblačilih, v potencirano depresijo pa sta me zvlekli še slovanska melanholija in brezperspektivnost tako stranskih, kot tudi glavnih karakterjev. Stasiuk kljub temu izpostavi nekaj aktualno perečih tem, kot je na primer selitev proizvodnje v Azijo (»Kitajci so prišli, da bi nas nadomestili.«), zrcalo pa nastavi sodobni družbi, ki se utaplja v poplavi cenenih izdelkov, ki jih nihče ne potrebuje. Dogajanje je postavljeno na območje srednje in vzhodne Evrope, kjer je med prebivalci odročnih krajev, kjer komunistična preteklost še vedno pušča močan pečat, čutiti ujetost v lastnem okolju. Ljudje, ki hlepijo po svilnatih bluzah iz Pariza, medtem ko pri kitajskih prodajalcih kupujejo svetlečo sintetiko, so ciljna skupina Pawła in Władka, dveh potujočih trgovcev. Neukim vaščanom prodajata ponaredke, čas pa si krajšata s popivanjem in pripovedovanjem zgodb. Čeprav sta protagonista, sta njuni osebnosti žal predstavljeni medlo. Veliko hrupa za prazen nič. »Slovanski roadtrip« očitno izgleda precej duhamorno z očitnim poudarkom na še vedno precejšnji zaostalosti nekdanjega vzhodnega bloka v primerjavi z bleščečim zahodom. Pa saj smo navajeni. Dve zvezdici. Petra Ajdovec TEST SEP '12 34 35 Športna obsesija 1. Kako športna so bila tvoja predšolska leta? a) V predšolskem obdobju sem se igrali z otroki iz okolice in skupaj smo stalno tekali naokoli, nikoli nisem mogel biti pri miru dlje kot 2 minuti. b) Večinoma sem sedel doma za mizo in barval pobarvanke ter risal risbice, sicer pa so me starši odpeljali v hribe na nedeljske izlete. c) Že pri štirih letih sem začel trenirati šport, ki sem ga nato treniral še celo osnovno šolo. d) Starši so me stalno silili k telovadbi in s tem se mi je zamerila že takrat. 2. Kakšni so tvoji pogledi na športno vzgojo na osnovni šoli? a) Zdi se mi dobro, da se otroke spodbuja k telovadbi, vendar je pri športu bistvena pravilna tehnika, ki pa je učitelji športne vzgoje ne znajo naučiti. b)Definitivno moj najljubši predmet, tako na osnovni kot tudi na srednji šoli. Morali bi povečati število tedenskih ur, ki jih namenijo poučevanju športne vzgoje. c) Zdi se mi nesmiselno imeti tak predmet in ga hkrati še ocenjevati. Če pač nekdo ni primeren za telovadbo, mu jo z vsiljevanjem igranja Med dvema ognjema in štopanjem teka na 600 m še dodatno zagabiš. d)Načeloma se strinjam z idejo, da moramo otroke naučiti zdravega življenja, ki seveda vključuje šport. Po drugi strani pa se mi zdi, da učni načrt te ideje žal ne dosega. 3. Kako pogosto se ukvarjaš s športom? a) Zelo redko. Če odgovarjam popolnoma iskreno, se mu poskušam izogniti. b) Vsak dan. Za šport porabim vsak prost trenutek dneva. Če mi kdaj v svoj urnik ne uspe stlačiti vsaj urice športanja, lahko postanem oseba, ki je drugi raje nimajo v svoji bližini. c) Večkrat na teden zagotovo. Tako pogosto, da sem vedno na določenem nivoju telesne pripravljenosti. d) Nekajkrat na mesec. Saj se trudim po najboljših močeh, da se spravim teči ali pa v fitnes, vendar me pri tem vse prepogosto omejuje lenoba. 4. Kakšen je odziv okolice, ko jim sporočiš, da si se danes športal? a) Ko jim to sporočim, zraven navržem še svoje odlične rezultate. Kot pričakovano, se športni kolegi z menoj primerjajo, ostali pa se obnašajo, kot da teh zanimivih informacij sploh niso slišali. b) Starša me vedno s ponosom objameta in mi obljubljata najrazličnejše ugodnosti, če bi le bolj pogosto športal. c) S kolegi se pomenimo o podrobnostih, ki se tičejo bolj družabnega dela športanja kot pa športa samega, npr.: koga sem srečal v fitnesu oziroma med tekom. d) Ljudem navadno tega ne sporočam, če pa že, pa debata hitro nanese na aktualno športno dogajanje. SUDOKU 7 8 9 4 8 3 2 1 6 7 4 9 6 1 4 7 2 5 2 8 5 8 9 3 2 9 2 8 2 4 7 1 9 3 7 2 8 9 5 2 1 8 3 7 9 4 9 7 3 8 7 1 2 9 3 8 5 4 3 5 Rezultati: 14–16 točk: Tvoje življenje bi lahko opisali z naslovom kviza. Si človek, ki ne zdrži brez športa. Že od malih nog si velik privrženec najrazličnejših športov in vedno ti uspe najti še kakšnega, v katerem bi se rad izpopolnil. Okolica tvojega pogleda pogosto ne razume in misli, da si zaradi svojega pogleda na življenje poseben. 11–13 točk: V osnovni šoli si redno obiskoval treninge in tako imaš še danes mnogo prijateljev, ki jim šport pomeni vse. Seveda je tudi tebi šport zelo pomemben del življenja, vendar se zavedaš, da bi se za profesionalno športno kariero moral odreči stvarem, ki se ti zdijo bolj pomembne od športnih rezultatov. 9 6 5 6 7 1 7–10 točk: Tvoji pogledi na šport so v teoriji zdravi, v praksi pa bi se – zdravju na ljubo – lahko bolj pogosto športno udejstvoval. Seveda se tega zavedaš tudi sam, a kaj ko je na tvojem spisku prioritet šport šele nekje bolj proti koncu. Z malo dobre volje in mnogo manj lenobe lahko svoj odnos do športa izboljšaš, nikakor pa ne bi mogel postati športni obsedenec. 4–6 točk: Športa resnično ne maraš. Za nezainteresiranost kriviš predvsem svoje starše: tako na genetski, kot tudi na vzgojni ravni. Poskusil si že marsikaj, pa je vsak poskus pustil za seboj še bolj grenak priokus. Si oseba, ki bolj uživa v branju dobre knjige in gledanju kakovostnega filma kot pa teku po blatni gozdni stezi oziroma stvareh, pri katerih moraš »preveč migat«. Kriterij: 1: a – 4, b – 2, c – 3, d – 1; 2: a – 3, b – 4, c – 1, d – 2; 3: a – 1, b – 4, c – 3, d – 2; 4: a – 4, b – 1, c – 2, d – 3 ZA LUNO SEP '12 36 37 Nagradna križanka Geslo junijske križanke je bilo MOŽGANE NA PAŠO. Milijanka Krneta si je s pravilno rešitvijo priskrbela glavno nagrado, in sicer USB-ključek Kluba študentov Kranj, tolažilna KŠK paketa pa sta tokrat dobila Roman Strmšek in Milka Novak. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve septembrske križanke nam pošljite do 1. oktobra na [email protected] ali preko spletnega obrazca na www.zapik.si/zapik/resitev-krizanke-in-kviza. SESTAVILA MATEJA JAPONSKA POZITIVNA UMETNOST SLOVENIJA ARANŽIRANJA RASTLIN ZLATNIK, DUKAT JUDOVSKI KRALJ ZAPIK NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK CEDROV LES AKER (ANGL.) Rak SKESAN ČLOVEK DOKTOR KRATICA DODATEK TESTU SL. ALPINIST FRANC LADJEVJE PREISKOV. URAD V ZDA VEČJA SKUPINA ŽIVALI RIBJA JAJČECA KDOR SEJE ZBOR LJUDI, MITING ZAPIK OMLATEN SNOP ŽITA AFRIŠKA ANTILOPA, IMPALA ZLITINA ZA ZVONOVE POSADKA, MOŠTVO, TIM PERJE PRI REPI IT. MESTO VENEZIA ŽIVINOREJSKA FARMA V ZDA NINA OSENAR ANTON DERMOTA JAP. BORILNA VEŠČINA INDONEZIJSKI OTOK IT. IGRALKA PAVONE ANGLEŠKA PEVKA DOOLITTLE ENAKI ČRKI Čeprav obožujete morje, globoka jezera in rokave umazanih rek, ki so vaše najboljše zatočišče, boste morali pokukati na plan. Nabrusite klešče, pojdite na manikuro in pedikuro ter očistite oklep, da boste zablesteli prav v vsem sijaju, ki ga premorete. Luna v umazano rdeči zebri napoveduje prvo neopravičeno uro šele po 20. septembru. Nikar ne povejte staršem; vsega jim res ni treba vedeti. Tehtnica KIS, OCET SL. PEVEC OMAR JAPONSKI PISATELJ RINTARO ZAPIK Mlatenje prazne slame še nikoli ni obrodilo sadov. Tudi v tem šolskem letu boste redno špricali zgodovino, dobivali cveke pri fiziki in kemiji, kofetkali v Downu in se nažirali z mesnim burekom pri najboljšem sosedu v pekarni. Zvezde v ljubezni ne kažejo nič novega, tako da bo še naprej trpela leva roka. Dvojčka Predragi dvojčki in cenjene gospe dvojčice! Skrajni čas je že, da zavijete zvezke, kupite voščenke, tempere in krvavo zelene barvice. Prijavite se na vse možne natečaje, saj boste tako na svojo stran potegnili prav vse mlade profesorje. Nikar se ne spogledujte z mlado asistentko kemije in šarmantnim fizikom, saj se v svetu neznanih enačb sploh ne znajdete. Lev Divja poletna romanca pod borovčki ob Vrbskem jezeru vas je popolnoma spremenila. Tako zasanjani že dolgo niste bili. Namesto da bi pisali domačo nalogo in zavijali delovne zvezke, nenehno premišljujete o Amorčku, ki vas je zadel. Na realna tla vas bo postavilo šele nenapovedano spraševanje pri matematiki. Več od cveka seveda ne boste uspeli pridelati. Devica Vsaka šola nekaj stane! Komaj ste prilezli v naslednji letnik, a se po šolskih hodnikih vseeno nosite kot pav. Profesorji vam bodo kaj kmalu pristrigli peruti in nepotrebno perje, ki ga bahavo razkazujete. Ljubezen? Ker itak niste pri zdravi pameti, luna v kozlu kaže, da boste še naprej sedeli na dveh stolih in ležali kar v treh posteljah. Ni vam pomoči, zato je tudi posvet s psihiatrom popolnoma odveč. BIBLIJSKI KRAJ V JUDEJI ŠALJIVA GLASBENA IGRA SL. PEVKA DREMELJ PETER KRALJ RADIJSKI VODITELJ SAŠO Nikar tako pesimistično. Šolsko leto se je komajda pričelo, vi pa že tarnate, jokate in stokate. Če ne nosite kratkih majic, zavihajte rokave in se čim prej lotite obveznosti, ki vam jih dnevno nalagajo učitelji. Zdravje? Ko boste v še hujši stiski, srknite gin, trojno vodko in še viski. Bik KRAVICA, ICIKA STROKOV. ZA ARTIMETIKO NAJBOLJ PRILJUBLJENA ITALIJANSKA JED ZAPIK Oven BELEŽNICA, ZVEZEK, ZAPISNICA VOJAK GORZNAK ZA SKE ENOTE MNOŽENJE ANGLEŠKO ŽENSKO IME JUŽNOAM. INDIJANEC KRAJ PRI KOČEVJU PRIPRAVA ZA VKLEPANJE IGRALEC V GLEDALIŠČU REKA V VZH. ANGLIJI OČE, ATI ANDREJ TORKAR KEM. ELEMENT ERBIJ ŽENSKO IME ANDREJ NOVAK GLAVNO MESTO GRČIJE MIZA ZA UČITELJA V RAZREDU VISOK MOŠKI GLAS POPOLNO UJEMANJE ČETRTINA ČESA Že ptički na vejah čivkajo, da vas šola prav nič ne zanima, zato staršev nikar ne prepričujte o nasprotnem. Ker vas je mati narava obdarila z zelo ostrim jezikom, vam tudi učitelji ne bodo mogli do živega. Pazite le pri sporih s šolsko psihologinjo, ta vam zna dati vetra. Denar? Če bi zadeli na lotu, bi lahko poležavali cel dan. Zdravje? Dobitka na lotu ne bo, zato le premigajte svojo leno rit. Kozorog Spoštovani kozjerejci! Šola je resna stvar. Spravite se k sebi, sodelujte pri pouku, zablestite pred tablo, pomagajte sošolcem in vrtite profesorje okoli prsta. Če boste dovolj ritolizniški, si boste pridelali lepe ocene, s tem pa bo tudi ponosna babica primaknila kakšen evro v praznega pujska, ki zaprašen leži pod posteljo. Pazite na poti skozi Prešernov gaj; če ne boste pazili, vas lahko kranjski posebneži kaj hitro okradejo. Škorpijon Dan po fazaniranju si privoščite bolniško, saj se lahko zgodi, da staknete blažjo obliko ciroze jeter. Ker vam je šola zadnja skrb na svetu, se boste v začetku oktobra odpravili na daljše potovanje. Priznamo, da ste genij, a nikar ne odkrivajte tople vode. Partner in otroci? Še nekaj časa ne boste imeli ne enega in ne drugega, zato se s tem sploh ne obremenjujte. Boste vsaj privarčevali kakšen evro. Vodnar Tečni ste kot podrepna muha! Ves čas le jamrate in se pritožujete nad zgodnjim vstajanjem. S svojim brenčanjem boste ob živce spravili vse sošolce, profesorji pa vas že tako ali tako ne marajo. Pojdite na vrt, oberite sadje, ki je še ostalo, in se nadihajte svežega zraka. Mogoče vam bo slednje pomagalo, da se boste vsaj malo skulirali. No. Ni nujno, a upanje umre zadnje ... Strelec Vaša navihana narava gre marsikomu v nos. Tako razposajeni že res dolgo časa niste bili. Poletne počitnice so vam dale dovolj energije za celo šolsko leto. Čeprav boste obiskali vse žurke v domačem kraju in se ga nalili do onemoglosti, boste naslednji dan ohranjeni kot pušeljc. Piki Miki? Pustite, da vas še naprej nosi po rokah. Ribi Ribič, ribič vas je ujel ... No, na neznanju so vas ujeli profesorji. Stara zgodba se ponavlja, tudi letos boste imeli popravca pribiologiji, telovadbi in glasbi. Poiščite inštruktorja, osvežite do-re-mi ... lestvico in pred tablo zapojte arijo. Konec meseca boste spet plavali kravl v rikverc, saj vas bo rečni tok začel odnašati v nasprotno smer. Agata Petar Stojanović http://foto.ksk.si FOTOGALERIJA SEP '12 Koncertni napovednik 39 Body/Head – Kim Gordon & Bill Nace 17. 9. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, 16 € Hog Hoggidy Hog 20. 9. 2012, Kranj / Trainstation squat, 4 € Nazareth, Wishbone Ash 20. 9. 2012, Ljubljana / Križanke, 37.4 € Silence 21. 9. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, 15 € Steve Vai 13. 11. 2012, Ljubljana / Cvetličarna, 30 € 6. Down Town festival 21. 9.–30. 9. 2012, dvorišče pred Rock barom – Down Town Parni Valjak 22. 9. 2012, Ljubljana / Križanke, 29 € Koncert: Žoambo Žoet Workestrao, Incurabili petek, 21. 9., ob 21h / vstopnine ni Stian Westerhus 26. 9. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, 8 € Metal večer: Shutdown, Armaroth, Classified sobota, 22. 9., ob 20h / 5 € Joe 4, The Gary 28. 9. 2012, Škofja Loka / Ostriga, 5 € The Beatles Revival 29. 9. 2012, Ljubljana / Križanke, od 22 € Vulvathrone, Deathcamp, Sanatorium, Aus der Transzendenz , Kurgaall 29. 9. 2012, Škofja Loka / Ostriga, 7 € The Wedding Present 6. 10. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, 13 € Ensiferum, Amoral, Profane Omen 9. 10. 2012, Ljubljana / Gala Hala, 18 € Jack DeJohnette Group 11. 10. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, od 25 € Paradise Lost 14. 10. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, 18 € Peter Lovšin in Španski borci 18. 10. 2012, Ljubljana / Kino Šiška, 17 € Trio Vasko Atanasovski 18. 10. 2012, Ljubljana / Cvetličarna, 19 € Ž žiga žužek; M matic zorman; H miha horvat; T tea derguti; G grega valančič; Ž oto žan Brit Floyd 9. 11. 2012, Ljubljana / Hala Tivoli, 22 € Or Else, Officer Down 21. 9. 2012, Škofja Loka / Ostriga, 4 € Nana Miličinski 27. 9. 2012, Kranj / Layerjeva hiša FOTOGALERIJA Dan 202 & Keane 29. 10. 2012, Ljubljana / Hala Tivoli, 27 € KUD KIKS: Seksi geek 2: Maščevanje geekov, improvizirana predstava nedelja, 23. 9., ob 20h / 3 € G Prva liga, 7. krog, NK Triglav Kranj : ND Gorica Ž Dirka po ulicah Kranja 2012 O Planinski izlet na Malo Mojstrovko Ž Redna letna Skupščina Kluba študentov Kranj Potopisno predavanje: Grajenje šole za prihodnost v Afriki (Fakulteta za Arhitekturo) ponedeljek, 24. 9., ob 20h / vstopnine ni Ž Na Jazz kampu je nastopila tudi Neisha H Bled Slackline Session vol. 3 T Nočni turnir Mega odbojke na mivki Down Town umetniška tržnica, s stojnicami kranjskih ustvarjalcev, second hand oblačili … torek, 25. 9., ob 18h / vstopnine ni Jam Session sreda, 26. 9., ob 20h / vstopnine ni Rock večer s skupinama Bohem in MIT četrtek, 27. 9., ob 20h / 7 € Klubski maraton Radia Študent: Čao Portorož, Timo Chinala petek, 28. 9., ob 21h / 2 € Otvoritev 10. sezone Glasbenih tematskih večerov: Pasi, The Mor(R)ons; DJ Keptn sobota, 29. 9., ob 21h / člani KŠK: 2 €, nečlani 4 € M Red Hot Chili Peppers v Zagrebu M Siddharta na Kranfestu Družabne igre: turnir v taroku, šahu, balinčkanju, ročnem nogometu nedelja, 30. 9., ob 18h / 2 € God Scard, Within Destruction in Necrotic 27. 10. 2012, Škofja Loka / Pri Rdeči ostrigi, člani KŠŠ 3 € , ostali 4 € M Mountain wake jam na Krvavcu
© Copyright 2024