1. No category

Obnovljivi viri
energije v prometu
LOKALNA AKTIVNOST ZA SPODBUJANJE PREHODA
NA SOLARNO MOBILNOST
Smernice za nosilce odločanja
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
PROJEK T J E S O F I N A N C I R A N S S R E D S T V I E V R O P S K E GA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA SKLADA
1
> Univerza v Mariboru - FCE, ITS (SI)
> University Bocconi CERTeT (IT)
> Rhônalpénergie Environnement (FR)
> RCL – Center za razvoj Litija (SI)
> Provincia di Brescia (IT)
> Provincia di Belluno (IT)
> Parco Nazionale Cinque Terre (IT)
> Helmholtz Zentrum München (DE)
> Holding Graz (AT)
> Austrian Mobility Research FGM - AMOR (AT)
> Dolomiti Bus Spa (IT)
> Comune di Padova (IT)
> Comune di Torino (IT)
> AllgäuNetz GmbH & Co. KG (DE)
Partnerji:
> B.A.U.M. Consult München (DE)
Vodilni partner:
CO2NEUTRALP - CO2-NEUTRAL TRANSPORT FOR THE ALPINE SPACE
Predgovor
Mobilnost je postala ena izmed najpomembnejših potreb in hkrati zahtev sodobnega časa. Življenjski stil
iz dneva v dan postaja vse bolj dinamičen, potrebe po mobilnosti naraščajo. Zato bi bilo nesmiselno iskati
rešitev v zmanjšanju mobilnosti. Kljub temu pa lahko poskrbimo, da bodo prevozni sistemi trajnostni, tako
v ekološkem, gospodarskem kot tudi socialnem smislu. Najti moramo rešitev, kako zadovoljiti vse večje
potrebe po mobilnosti in hkrati zmanjšati negativne učinke.
Alpski prostor je občutljivo območje. Odvisen je od dobrih in hkrati okolju in ozračju prijaznih oblik mobilnosti, do določene mere še bolj kot druga območja. Prebivalcem in obiskovalcem je treba omogočiti mobilnost
ter obenem preprečiti, da bi pri tem onesnaževali zrak. Poskrbeti je treba tudi, da prometni zastoji ne bodo
vplivali na kvaliteto življenja ali ogrožali gospodarske rasti in blaginje. Vlečne sisteme pa je potrebno oblikovati tako, da bo energija za njihov pogon učinkovito uporabljena.
Transnacionalni projekt CO2NeuTrAlp povezuje 15 partnerjev iz različnih mest in regij, ki so se odločili
preizkusiti nove vzorce mobilnosti. Želeli so dokazati - in uspelo jim je! - da je možno obdržati prožnost
in kvalitetno življenje ter hkrati v Alpah ohranjati raznolikost. Uporabili so vozila z električnimi sistemi in
avtomobile z biogenimi gorivi. Vozili so se s kolesi, avtomobili, tovornjaki, ladjami, po strmih vinogradih pa
celo z električnimi enotirnimi vlaki. Preizkusili so tudi kombinirane sisteme z avtobusi, avtomobili in celo
žičnicami ter taksiji na vodi. V prometne povezave pa so začeli vključevati električne sisteme ter sisteme
obnovljivih energijskih virov.
Ugotovili so, da spreminjanje tradicionalnih sistemov mobilnosti in uporaba novih pogonskih sistemov zahteva veliko mero sodelovanja in zdravega razuma. Potrebuje nosilce odločanja na lokalni ravni, ki znajo
prisluhniti novim idejam, ter ljudi z vizijo na vodilnih položajih prevoznih in energetskih podjetij. Predvsem
pa je potrebno najti motivirane ljudi, ki so pripravljeni pokazati, da uporaba okolju prijaznih vozil in drugih
prevoznih sredstev ne zmanjšuje, temveč izboljšuje kakovost življenja.
Dovolite mi, da kot vodja partnerstva CO2NeuTrAlp izrazim globoko spoštovanje do vseh sodelujočih pri
projektu. Orali smo ledino in uspelo nam je preseči več organizacijskih in tehnoloških ovir. Te smernice
nudijo vpogled v delovne procese in rezultate. Nosilcem odločanja z različnih področij pomagajo razumeti,
zakaj je trajnostna mobilnost smiselna, ter jim pomagajo pri oblikovanju lastne zgodbe o uspehu.
V imenu vseh sodelujočih bi se rad zahvalil institucijam na evropski, nacionalni in regionalni ravni, ki so
finančno podprle ta projekt. Z njihovo pomočjo nam je za območje Alp uspelo razviti dobre zglede prometnih sistemov, ki so CO2 nevtralni in trajnostno usmerjeni. Upamo, da bodo tisti, ki nam bodo sledili,
imeli zadostno mero poguma in volje za posodobitev prometnih sistemov in uspeli dolgoročno spremeniti
odnos do okolja. To bo dobro za vse; ne samo za edinstven alpski ekosistem, temveč tudi za prebivalce in
obiskovalce.
Ludwig Karg, izvršni direktor vodilnega projektnega partnerja B.A.U.M.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
3
4
10
Solarna kompresija stisnjenega
zemeljskega plina & E-mobilnost
Comune di Torino (IT)
2 3
9
E-kolesa & Solarno polnjenje in sistem izposoje
Comune di Padova (IT)
Električna vozila za mestno logistiko
Interporto Padova (IT)
8
6
Trajnostna mobilnost na območju Srca Slovenije
RCL - Development Centre Litija
Alternativni pogonski sistemi in dostopnost v kmetijstvu in turizmu
Parco Nazionale Cinque Terre (IT)
5
E-mobilnost in javni ter turistični transport
University of Maribor
vozni park, mestni promet, turizem, kmetijstvo in sistem e-koles.
15 partnerjev bo izvajalo 13 pilotnih projektov: elektrika in biogoriva bodo vpeljana v javni prevoz, avtomobilski
Mobilnost na čisto rastlinsko olje
Pays de Romans (FR)
E-mobilnost & Poletni prevozi turistov
Safari Park de Peaugres (FR)
E-mobilnost in zimski turistični prevoz
PiP Villard de Lans (FR)
12
1
Bio plin & Javni vozni park
Graz (AT)
Trajnostna mobilnost v gorskem območju
Provincia di Belluno and Dolomitibus (IT)
Trajnosten ladijski in jezerski prevoz
7
11
Lago d’Idro (IT)
13
E-mobilnost
AllgäuNetz GmbH & Co. KG
Vsebina
PREDGOVOR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
1
POVZETEK. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
2
PROBLEM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Podnebne spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Izčrpanje fosilnih goriv. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Onesnaženost zraka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Prometni zastoji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Zunanji stroški prometa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
3
IZZIV. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Preprečevanje pomanjkanja energije, ki lahko negativno vpliva na
gospodarstvo in življenje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Dolgoročno zagotavljanje mobilnosti za gospodarske in družbene dejavnosti. . . . . . . . 16
Razvijanje okolju in podnebju prijaznih tehnologij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Vzpostavitev oskrbe z obnovljivimi viri energije ter potrebna infrastruktura . . . . . . . . . 17
Upravljanje tehnologije, ki je skoraj nedostopna in uporabnikom neznana. . . . . . . . . . 17
4
PRILOŽNOST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Na področju inovacij naj vodilna mesta prevzamejo regije, mesta in podjetja. . . . . . . . 18
Ustvarjanje pozitivne podobe pionirjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
ravočasne priprave na neizogibne spremembe v prihodnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Krepitev regionalnega in nacionalnega gospodarstva s pomočjo v prihodnost
usmerjenega sektorja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Zmanjševanje stroškov infrastrukture. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Zmanjševanje zunanjih stroškov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
5
NALOGE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Poiskati način, kako izpeljati zamenjavo vozil s pogonom na fosilna goriva v
lokalnih voznih parkih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Črpanje iz lastnih sredstev in iskanje alternativnih možnosti financiranja. . . . . . . . . . . 21
Oblikovanje spodbudnih okvirnih pogojev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Ozaveščanje lokalnih uporabnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
5
1. Povzetek
Ta publikacija je nastala v okviru evropskega projekta CO2NeuTrAlp (CO2 nevtralni promet za območje Alp). V obdobju med leti 2008 in 2011 je 15 partnerjev iz 5 držav in različnih sektorjev, med
njimi lokalni in provincialni organi ter uradi, javne službe, komunalna podjetja, logistična podjetja na
področju prometa in urbanizma ter univerze in raziskovalne institucije, izvedlo 13 pilotnih projektov,
da bi preizkusili tehnologije in metodologije za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije ter
energetsko učinkovitost v prometu. Ta dokument predstavlja glavne izkušnje in ugotovitve, ki so
jih pridobili pri načrtovanju, organiziranju, financiranju in izvajanju inovativnih tehnologij ter praks na
različnih področjih, ki so povezana s prometom; prevoz z zasebnimi vozili, javni prevozi, vozni parki,
urbanizem, turistični prevozi, izposoja električnih koles, itd.
Smernice za nosilce odločanja nagovarjajo javne in zasebne akterje, ki na določenih področjih igrajo
ključno vlogo in odločajo o tehnologijah uporabljenih pri prevoznih storitvah, in sicer predvsem osebe s
področja javnih prevozov in voznih parkov, bodisi v zasebni bodisi v javni lasti:
župane
prometne ministre
direktorje prometnih oddelkov
vodje javnih in zasebnih prevoznih podjetij
vodje voznih parkov pri različnih podjetjih in organizacijah (npr. javna uprava, zasebna podjetja,
ponudniki storitev, nevladne organizacije, itd.).
6
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
Tehnološki premiki v prometnem sektorju, s katerimi se bodo morale sodobne družbe soočiti v prihodnjih
desetletjih, prinašajo številne izzive. Vzajemno učenje, izmenjava izkušenj ter razvijanje rešitev bodo
ključnega pomena za hiter in nemoten prehod v prometnem sektorju. V ta namen smo oblikovali
smernice za tehnične strokovnjake, ki so odgovorni za načrtovanje in izvajanje potrebnih ukrepov. Te
smernice nudijo vpogled v tehnično znanje pridobljeno v tem pionirskem projektu.
Obstaja cela vrsta argumentov, ki spodbujajo javne kot tudi zasebne nosilce odločanja, da
postanejo pionirji na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v prometu:
Državljani in potrošniki od političnih voditeljev in uspešnih podjetnikov pričakujejo trajnostno in v
prihodnost usmerjeno ter odgovorno ravnanje.
Varstvo okolja in podnebja je postalo glavna skrb sodobne družbe, kar posledično zahteva
sprejemanje odločitev za doseganje skupnih ciljev.
Zaradi vedno manjših zalog fosilnih goriv, nafte, plina in urana je energetska varnost postala
ena izmed najpomembnejših zadev v zvezi z zagotavljanjem nemotenega prometnega delovanja,
od česar je sodobna družba, vključno z gospodarstvom, tako zelo odvisna. Izziv postaja vse večji,
predvsem zaradi naraščajoče politične nestabilnosti v državah proizvajalkah nafte.
Spodbujanje razvoja in uporaba prometnih tehnologij, ki temeljijo na obnovljivih energetskih
virih in učinkovitosti, spodbuja konkurenčnost v inovativnem in v prihodnost usmerjenem
gospodarskem sektorju. To posameznim mestom in regijam v hitro spreminjajočem se svetu
zagotavlja dolgoročen razvoj in rast.
Povečanje uporabe lokalnih virov obnovljive energije pomaga krepiti majhne gospodarske krogotoke, ki koristijo lokalnemu in regionalnemu gospodarstvu.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
7
Namesto da bi zaradi uvoza fosilnih goriv izgubljali regionalno kupno moč, se bodo stroški za
oskrbo z energijo vračali v regionalno blagajno in posledično doprinesli h gospodarski rasti ter
ustvarjanju novih delovnih mest.
Ker je energijo iz obnovljivih virov najbolje proizvajati v manjših obratih razpršenih po vsej državi,
je to enkratna priložnost za spodbujanje gospodarskega razvoja podeželja, ki je bilo v zadnjih
desetletjih destabilizirano zaradi modernizacije, industrializacije in globalizacije.
Z upravljanjem mobilnosti se bomo izognili nepotrebnemu prometu, preostali promet pa bo okolju
prijazen, in sicer s pomočjo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. To bo izboljšalo
kakovost življenja in okolja v mestih in regijah. Atraktivne lokacije pa bo vedno zanimive za
zasebne investicije, kar se bo odražalo v gospodarski rasti in zadovoljstvu prebivalcev ter tudi
obiskovalcev.
Brošura Smernice za nosilce odločanja je sestavljena iz več poglavij, ki bralcu v logičnem zaporedju
predstavijo idejo. Bralec se najprej seznani s »problemom« sedanjih »netrajnostno usmerjenih« prometnih sistemov, nato z »izzivom«, ki je povezan s potrebnimi tehnološkimi premiki, ter dalje s »priložnostjo«, ki se tiče regionalnega gospodarskega razvoja in varstva okolja. V zadnjem delu je predstavljena
»naloga«, s katero se morajo spoprijeti nosilci odločitev in njihove institucije, da bi premagali izzive, s
katerimi se bomo na področju mobilnosti srečevali v prihodnjih desetletjih.
8
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
2. Problem
Podnebne spremembe
Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed glavnih izzivov, s katerimi se bo človeštvo
soočalo v 21. stoletju. Prometni sektor vse bolj prispeva h globalnemu segrevanju; trenutno ustvari
več kot četrtino vseh emisij toplogrednih plinov.
Sl. 1: Podnebne spremembe: predvidena sprememba temperature površin v obdobju med 2081 in 2100 v primerjavi z obdobjem med 1951 in 1980.
Za območje Alp regionalni podnebni modeli napovedujejo, da se bodo temperature do konca 21.
stoletja zvišale za 2,6 do 3,9 °C. Prihodnje zvišanje temperatur v Alpah bo vidno zlasti v visokogorju.
Globalno segrevanje bo spremljalo vedno višje število ekstremnim vremenskih dogodkov, kot so
poplave in plazovi. Zaradi višjih temperatur se bodo začele taliti plasti permafrosta, to pa je nevarno
zaradi nestabilnosti pobočij in zemeljskih plazov.
Prometni sektor še naprej ogroža cilje podnebne politike glede zmanjševanja emisij, ker potreba po mobilnosti pri zasebnih uporabnikih, predvsem pa v proizvodnem sektorju, stalno narašča.
Doslej prizadevanja za zmanjševanje emisij ogljika pri vozilih in za spodbujanje sprememb pri
načinu prevoza potnikov in blaga, da bi povečali delež okolju prijaznejših prevoznih sredstev, še niso
prinesla zadovoljivih rezultatov. V primerjavi z mehkimi upravljalnimi ukrepi je celoten prevozni sektor
zelo robusten. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi na področju predpisov in tehnologije, na podlagi katerih
bodo sistemi mobilnosti tako v evropskem kot tudi v lokalnem in regionalnem merilu postali bolj zeleni.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
9
45
40
35
Število
30
25
20
15
10
5
1980
1982
1984
Geofizični dogodki
(potres, cunami)
1986
1988
1990
1992
Meteorološki dogodki
(nevihta)
1994
1996
1998
Hidrološki dogodki
(poplava)
2000
2002
2004
2006
2008
Podnebni dogodki
(ekstremne temperature)
Sl. 2: Dramatične nevarnosti (500 milijonov US $), v letih med 1980 in 2008 (vir: München RE)
Izčrpanje fosilnih goriv
Že od 70. let prejšnjega stoletja povpraševanje po nafti presega število na novo odkritih naftnih
polj. Znanstveniki, okoljske nevladne organizacije, politiki in dobavitelji nafte burno razpravljajo o tem,
v katerem letu bo svetovna proizvodnja nafte začela neustavljivo upadati (t. i. »peak oil« oz. vrhunec črpanja nafte). Dejstvo je, da je večina držav proizvajalk nafte že presegla vrhunec pri nacionalni
prodaji nafte. Vse večji razkorak med ponudbo in povpraševanjem bo treba zapolniti z dragimi alternativi
in z zmanjševanjem svetovne porabe nafte. Razsežnost tega izziva postane še bolj očitna, če upoštevamo, da se bo po pričakovanjih število svetovnega prebivalstva v naslednjih 15 letih povečalo
za več kot milijardo. S tem bo narasla tudi potreba po mobilnosti, ki je značilna za globalizacijo svetovnega gospodarstva, predvsem za gospodarske velikane, kot so Kitajska, Indija, Indonezija in Brazilija.
Največje tveganje za katero koli nacionalno gospodarstvo in tudi lokalne skupnosti izhaja iz dejstva,
da dobava nafte najverjetneje ne bo upadala postopoma, posledično pa to isto pomeni tudi za cene
energije; tudi te se ne bodo dvigovale postopoma. Kot je pokazala finančna kriza leta 2008 in nemiri
v Severni Afriki v letu 2011, se cene nafte dvigajo, če na svetovnih trgih vladata nestabilnost
in zaskrbljenost. Glede na to, da prometni sektor pomembno vpliva na vse vidike gospodarskega
in družbenega življenja, je še toliko bolj očitno, da je potreba po spodbujanju na prehajanje naših
10
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
mb/d
120
Tekoči zemeljski plin
Nekonvencionalno olje
100
Nafta v razvoju (vklj. EOR)
ali jo je potrebno najti
80
Nafta - trenutno
proizvajajoča polja
60
40
20
0
1990
2000
2010
2020
2030
Sl. 3: Vse večja vrzel med ponudbo in povpraševanjem glede surove nafte po vsem svetu (Vir: IEA 2008)
prevoznih sistemov na energetsko učinkovite in dolgoročno avtonomne sisteme, ki bodo v večji meri
neodvisni od zunanje oskrbe z energijo, nujno potrebna. Razvoj in vzpostavitev sedanjih verig
oskrbe z energijo ter cestnoprometnih infrastruktur v Evropski uniji, od česar je kar 98 % odvisnih
od nafte, sta trajala več desetletij. Čas je, da se tudi mi pripravimo na izzive v prihodnosti, ki jih je
mogoče premagati zgolj z eno samo vizijo: doba solarne mobilnosti.
2007
OECD Severna Amerika
2030
Združene države
Kitajska
Druge azijske države
OECD Evropa
OECD pacifiške države
Evropska unija
Indija
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
Sl. 4: Porast odvisnosti EU od zunanje oskrbe z nafto (Vir: IEA 2008)
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
11
Onesnaženost zraka
Čezalpski tovorni promet (več kot 100 milijonov ton na leto), čezalpski potniški promet ter promet
znotraj Alp so pomembni dejavniki pri onesnaževanju zraka. Več kot 60 % vsega blaga se prevaža s
tovornjaki in več kot 80 % ljudi potuje po cestah. V letu 2009 je avtocestni predor Brenner prečkalo 1,6
milijona težkih vozil in 9,6 milijona avtomobilov.
Sl. 5: Koncentracija NO2 ob prometnih žilah (Foto: Gemeente Utrecht)
Dramatično povečanje čezalpskega prometa je osredotočeno le na nekaj alpskih dolin. To močno vpliva
na ljudi in ekosisteme, zlasti v bližini cest. Obseg prometa na vzhodnem delu doline reke Inn se je v
letih med 1980 in 2000 podvojil in se še naprej povečuje. Alpske doline so občutljive na onesnaženost
zraka, ker emisije nastajajo v dolinah, topografija s kanalnimi učinki in tipičnimi vremenskimi razmerami
s temperaturnimi inverzijami, še posebej pozimi in ponoči, pa stanje še poslabša.
12
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
Prometni zastoji
Prometni zastoji se odražajo v razmeroma visokih posrednih stroških za mestna gospodarstva.
Gospodarstvo posredno trpi zaradi časa, ki ga zaposleni zaradi zastojev izgubijo za volanom, ter okoljskih problemov, predvsem hrupa in onesnaževanja zraka. Ekološke probleme je mogoče delno rešiti z
uvedbo alternativnih pogonskih sistemov. Vendar pa lahko poleg hoje, kolesarjenja in uporabe javnih
prevoznih sredstev le tako imenovana lahka električna vozila (LEV), kot npr. e-skuterji in e-kolesa, nudijo
učinkovito rešitve za vse večje izzive, s katerimi se srečujemo na področju prometnih zastojev.
Notranji tovorni promet
7000
6000
Notranji tovorni promet
1000M Tn-km
1000M Tn-km
5000
7000
4000
6000
3000
5000
2000
4000
1000
3000
0
20001950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
2020
2030
2040
2050
1960
1970
1980
1990
2000
2010
2020
2030
2040
2050
1000
0
1950
Sl. 6 : Notranji tovorni promet (Eurostat, Mednarodni prometni forum, OECD, »Evropska energija in promet: trendi do leta 2030,
posodobljeno 2007«, EC 2008, PRIMES, »Predvidevanje o globalnem prometu in povpraševanju po energiji«, študija TRIAS 2007).
Notranji potniški promet
14000
12000
Notranji potniški promet
1000M pax-km
1000M pax-km
10000
14000
8000
12000
6000
10000
4000
8000
2000
6000
0
40001950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2000
Sl. 7 : Notranji potniški promet (Eurostat, Mednarodni prometni forum, OECD, »Evropska energija in promet: trendi do leta 2030,
posodobljeno 2007«,0 EC 2008, PRIMES, »Predvidevanje o globalnem prometu in povpraševanju po energiji«, študija TRIAS 2007).
1950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
2020
2030
2040
2050
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
13
MtCO2
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
Celotni
transport
1990
Avtomobili
Domači
Tovorna in
zračni promet
lahka
tovorna vozila
Železnica
Navigacija
2007
Sl. 8: Emisije CO2 iz prometa v EU, 1990-2007 (Vir: www.co2-emissionen-vergleichen.de)
Zunanji stroški prometa
Prometne dejavnosti povzročajo onesnaževanje zraka, hrup, podnebne spremembe, zastoje in
nesreče. Stroškov teh učinkov, t.i. zunanjih stroškov, običajno niso financirani neposredno s strani
uporabnikov prometnih storitev in se zato ne upoštevajo pri odločitvah na področju prevozov.
Zunanji stroški v prometnem sektorju so veliki (ocenjeni na okoli 8 % BDP EU), veliko vlogo pa pri
tem igra vrsta vozila in prometne razmere.
14
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
Poleg zunanjih stroškov se velike količine javnega denarja porabijo za prevoz avtomobilov, vključno
z izdelavo, vzdrževanjem, čiščenjem in osvetlitvijo ulic in parkirišč, prometnimi signali in prometno
policijo. Ti stroške, ki vsekakor niso zanemarljivi, se le delno pokrijejo z denarjem, ki priteka v
proračun preko glob, cestnin in parkirnin, ki jih neposredno plačajo uporabniki zasebnih vozil. Študija, ki jo je izvedla mednarodna mreža lokalnih organov za trajnost ICLEI, je pokazala, da lokalne
oblasti po vsej Evropi subvencionirajo uporabo zasebnih avtomobilov do 250 € na državljana letno.
Študija, ki so jo izvedli za Svetovno mednarodno organizacijo (WHO) leta 1999 je pokazala dodatne
zunanje stroške zdravljenja, ki jih povzroča prometni sektor. Stroški presegajo 300 € na osebo na
leto v številnih alpskih državah.
Medtem ko so subvencije javnega prevoza pogosto predmet kritike, s tovrstnimi subvencijami
za osebna motorna vozila širša javnost ni seznanjena. V večini primerov s tem niso seznanjeni
niti pomembni politični akterji, saj občinski proračun ne obsega seznama prihodkov in odhodkov
posameznega prevoza - ti so skriti v skoraj vseh proračunskih postavkah. Zato je težko javnosti
pokazati, koliko javnega denarja porabimo za zasebni prevoz.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
15
3. Izziv
Preprečevanje pomanjkanja energije, ki lahko negativno vpliva
na gospodarstvo in življenje
Sodobne družbe in gospodarski sistemi so v veliki meri odvisni od prevoznih storitev in mobilnosti.
Ti namreč omogočajo državljanom, da zadovoljijo vse osnovne potrebe v povezavi z gospodarskim,
socialnim, kulturnim, itd. vidikom življenja. Proizvodnja in distribucija blaga ter tudi izmenjava storitev
so vedno bolj odvisne od prevoznih storitev, ki jih lahko le delno in na dolgi rok nadomestijo telekomunikacijska sredstva ali zmanjšani gospodarski cikli. Stabilen gospodarski in družbeni razvoj ogroža
več dejavnikov; stroški energije se nenehno povečujejo zaradi izčrpavanja virov poleg tega pa obstaja
nevarnost dobavne krize tudi zaradi politične nestabilnosti v regijah z glavnimi proizvajalkami nafte. Ker
sta naša družba in gospodarstvo še vedno močno odvisna od nafte, to predstavlja velik problem.
Dolgoročno zagotavljanje mobilnosti za gospodarske in družbene dejavnosti
Čeprav si mnogi politični in gospodarski voditelji v prvi vrsti prizadevajo zadovoljiti potrebe kratkoročnih volilnih ciklov in kmalu žeti sadove, je treba predvideti tudi dolgoročne grožnje, obenem pa začeti pripravljati
strategijo, kako se jim pravočasno zoperstaviti. Kar 98 % cestnega prometa v EU je odvisnih od fosilnih
goriv, kar pomeni, da sta gospodarstvo in družba zelo ranljiva in da lahko pride do kriz z oskrbo z energijo
za daljša časovna obdobja. Zato je potrebno ukrepati takoj in poskrbeti, da se bo začelo obdobje
dolgoročnega prehoda na energetsko učinkovite oblike prevoza ter povečano uporabo obnovljivih
virov energije v prometnem sektorju.
16
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
Razvijanje okolju in podnebju prijaznih tehnologij
Javni prevoz lahko pomaga zmanjševati negativne učinke prometa, vendar pa bo obseg, v katerem javni
promet, predvsem v razpršenih podeželskih območjih, lahko pomaga preprečiti motoriziran osebni prevoz,
vedno ostal omejen. Zato je potrebno tehnologije, na katerih temelji motorizirana mobilnost, preoblikovati, da bodo izpolnjevale strožje okoljske standarde. Ukrepe za spodbujanje sprememb pri načinih
prevoza, da bi zmanjšali individualne motorizirane prevoze, pa je treba dopolniti s prizadevanji, da bi motorizirane oblike prevoza postale neodvisne od fosilnih goriv in da bi nadomestile neučinkovite pogonske
tehnologije. Čeprav je električna mobilnost danes še vezana na mešanje z drugimi viri energije, to odpira pot
brezogljični mobilnosti na dolgi rok.
Vzpostavitev oskrbe z obnovljivimi viri energije ter potrebna
infrastruktura
Trenutni svetovni sistem oskrbe z energijo, od katerega so odvisne prevozne storitve industrializiranih držav, se
je pripravljal in izvajal več desetletij. Zamenjava trenutne infrastrukture, tehnologije in dobavne verige z novim
decentraliziranim sistemom, ki temelji na obnovljivih virih energije, je zelo kompleksna in zahtevna naloga, ki
bo v prihodnjih desetletjih predstavljala velik izziv za različne politične, raziskovalne in poslovne sektorje. Kar se tiče električne mobilnosti, bo ta prehod zahteval tesno sodelovanje prometnega in energetskega
sektorja, in sicer z namenom, da bi se izognili dramatičnim grožnjam in stroškom pri elektroenergetskem sistemu ter v postopek vključili električne avtomobile kot hrambe in blažilnike za hlapno proizvodnjo električne energije. V tem tranzicijskem tehnološkem procesu si vsa vodilna svetovna gospodarstva neposredno konkurirajo za
najboljše tehnološke rešitve in izdelke, ki se bodo v velikem obsegu v prihodnosti uporabljali na globalnih trgih.
Upravljanje tehnologije, ki je skoraj nedostopna in uporabnikom neznana
V politiki in gospodarstvu nosilci odločanja z jasno vizijo stojijo pred izzivom, kako vzpostaviti ustrezne okvirne pogoje za izvajanje novih prometnih tehnologij. To vključuje vzpostavitev nove verige oskrbe z energijo,
financiranje, upravljanje in vzdrževanje sistemov. Da bi tovrstnim pionirjem omogočili izmenjavo izkušenj in
da bi se kar čim več naučili, je projekt CO2NeuTrAlp združil številne partnerje iz različnih alpskih držav. Da pa
bi občina ali podjetje postalo uspešno pri uvajanju novih tehnoloških trendov v prometu, se je potrebno učiti
iz dosedanjih izkušenj in izhajati iz njih, kajti le tako se lahko izognem nepotrebnim težavam in preprekam.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
17
4. Priložnost
Na področju inovacij naj vodilna mesta prevzamejo regije, mesta
in podjetja
Znanstveniki so si enotni, da se »doba fosilnih goriv« počasi izteka. Brez pravočasnih in ustreznih
ukrepov se bo med gospodarstvi tako na nacionalni kot tudi regionalni ravni razvil hud boj za zaloge
energetskih virov, ki se bodo vztrajno manjšale, njihova cena pa bo čedalje bolj rasla. Po drugi strani pa
se bodo inovativna podjetja vse bolj razvijala, saj bo zahtev po sodobno zasnovanih izdelkih vse
več, v mestih in regijah, ki so spodbujala prevzem novih tehnologij za proizvodnjo obnovljive energije,
pa se bodo povečali blagostanje, stabilnost in življenjska raven. Kako pozitiven učinek imajo inovacije, si lahko ogledamo na primeru razvoja električnih koles: njihova prodaja v Evropi vsako leto naraste
za približno 50 odstotkov, najvišja pa je prav v regijah, ki spodbujajo tovrsten energetsko učinkovit in
okolju prijazen način prevoza. V švicarski podeželski skupnosti Emmental za izjemno hitro rast števila
delovnih mest skrbi prav proizvodnja električnih koles.
Ustvarjanje pozitivne podobe pionirjev
Splošno je znano, da izvrstna javna podoba koristi predvsem pionirjem, oziroma tistim, ki se določenih
zadev lotijo med prvimi. Tržni učinek si lahko podjetja, regije in celo mesta obetajo le, dokler je njihovo
prizadevanje za uvajanju čistih in inovativnih tehnologij na področju prevoza nekaj posebnega in edinstvenega. Pozitivna podoba je izjemno pomembna pri razvoju tržnih znamk, za zasebne vlagatelje,
ki podpirajo inovativnost mest in regij, pa je celo ključnega pomena. Tako je za dinamično podjetje ali
območje nujno, da sledi trendom na področju obnovljivih virov energije in spodbuja uporabo okolju
prijaznih prevoznih sredstev.
Pravočasne priprave na neizogibne spremembe v prihodnosti
Prehod iz dobe fosilnih goriv v dobo sončne energije je na področju prometa le še vprašanje časa. Z
zgodnjimi pripravami lahko ta prehod močno olajšamo, sunkovit preskok z uporabe fosilnih goriv na
druge vire energije, v katerega bi bili prisiljeni zaradi pomanjkanja zalog ali nepojmljivo visokih cen goriva, pa bi lahko povzročil resne težave v gospodarskem sektorju in družbenem življenju tistih družb, ki
18
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
so močno odvisne od fosilnih goriv. Če upoštevamo, da bo v prometnem sektorju za popoln prehod
na obnovljive vire energije in alternativne pogonske sisteme potrebnih nekaj desetletij, bi morali
nosilci odločanja zagotoviti, da bo ta na začetku vsaj na najosnovnejših področjih gospodarskega in
javnega življenja potekal nemoteno – to je mogoče kratkoročno doseči z učinkovitim kombiniranjem obstoječih sistemov ter trajnostne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je potrebna uporaba najnovejših
tehnologij na področju proizvodnje, shranjevanja, prenosa in distribucije obnovljive energije.
Krepitev regionalnega in nacionalnega gospodarstva s pomočjo v prihodnost usmerjenega sektorja
V času globalizacije inovacije niso več privilegij določenih regij, ki bi na tem področju ostajale vodilne
dolgo časa. Inovativnost je prisotna vsepovsod in se odvija istočasno: konkurenco evropskemu gospodarstvu predstavljajo celo nekatere azijske države. Uporaba obnovljivih virov energije na področju
prometa – predvsem električnih pogonskih sistemov, tretje generacije biogoriv in bioplina – predstavlja
trend, katerega pomen vedno bolj narašča in bo v prihodnosti vodil v industrijsko revolucijo, s katero
se bodo morale spoprijeti tudi industrijsko najrazvitejše sile. Prav zato bo raven konkurenčnosti na
svetovnem trgu obnovljivih virov energije in prometne tehnologije odločujočega pomena za
prihodnost in blagostanje določene regije. Politični in gospodarski voditelji morajo zato v domačem
obrtnem in industrijskem sektorju nemudoma pričeti s pripravami in spodbujanjem prehoda na tehnologije prihodnosti ter na ta način zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj. To so nujne taktične
poteze, ki upravičujejo investicije v omenjene tehnologije in tudi višje začetne stroške, dokler se ne
začne masovna proizvodnja na področju obnovljivih virov energije.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
19
Zmanjševanje stroškov infrastrukture
Prehod na »sončno dobo mobilnosti« je neposredno povezan z zmanjševanjem pretoka prometa: za to
je potrebno decentralizirati zgoščenost poseljenosti, ki je na nekaterih območjih precej večja kot drugod,
ter zmanjšati oddaljenost med posameznimi členi dobavne verige v proizvodnji. Ukrepi na področju
upravljanja mobilnosti bodo pomagali odpraviti nepotrebna potovanja, izboljšana ponudba pa bo spodbujala prehod na okolju prijazne načine prevoza, ki bodo pokrili preostale potrebe po mobilnosti. Tako se
bodo na dolgi rok zmanjšali tudi sorazmerno visoki stroški infrastrukture, ki je potrebna za osebni prevoz
z motornimi vozili. Na področjih, kjer bodo vzorci mobilnosti pokazali, da je osebni prevoz z motornimi
vozili nujen, pa bo potrebno uporabljati vozila z alternativnimi pogonskimi sistemi ter zagotoviti zanje
primerno infrastrukturo. Zmanjšanje celotnih stroškov prometne infrastrukture, kot so npr. ceste,
parkirna mesta ipd., bo občinam in regijam pomagalo pokriti investicijske stroške spodbujanja
in uporabe alternativnih tehnologij v prometu ter ukrepov na področju upravljanja mobilnosti.
Zmanjševanje zunanjih stroškov
Velik del stroškov osebnega prevoza z motornimi vozili se običajno neopazno pretvori v zunanje stroške,
npr. z zagotavljanjem parkirnih mest v mestnih središčih, katerih cena je mnogo nižja od dejanske cene
zemljišča, ali s stroški prometnih nesreč, ki jih na koncu krije družba. Prehod na čistejše načine prevoza, kot so npr. hoja, kolesarjenje in javni prevoz, bo pripomogel k zmanjšanju zunanjih stroškov
za celotno družbo.
20
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
5. Naloge
Poiskati način, kako izpeljati zamenjavo vozil s pogonom na
fosilna goriva v lokalnih voznih parkih
Nekatere občine in regije, ki imajo v lasti vozne parke, kot npr. Emilia Romagna v Italiji, so dokazale, da
je mogoče tudi z uporabo dražjih električnih avtomobilov bistveno zmanjšati stroške, saj je vzdrževanje tovrstnih vozil cenejše, isto pa velja tudi za gorivo. Če se vozni park uporablja redno in znotraj
dnevnega dometa električnega avtomobila (med 100 in 150 km), je prehod na električna vozila izvedljiv
in finančno smiseln. Kot so pokazali rezultati pilotnih projektov izvedenih v okviru CO2NeuTrAlp je to mogoče vpeljati tudi v tako zahtevnih področjih prometnega sektorja, kot so mestna logistika, težka vozila
in javni prevoz. Analiza zahtev po mobilnosti znotraj posameznih podjetij bo najverjetneje pokazala, da
bi lahko nekaj vozil v voznem parku nadomestili celo z električnimi skuterji ali električnimi kolesi. Tako
bi lahko stroške in negativne učinke na okolje še dodatno zmanjšali.
Črpanje iz lastnih sredstev in iskanje alternativnih možnosti
financiranja
Dokler bodo investicije v alternativne pogonske sisteme visoke, bodo morali investitorji z obilico izvirnosti iskati poti do najrazličnejših načinov financiranja in možnosti za zmanjševanje stroškov
ter tako zagotoviti prehod na uporabo čistejših prometnih tehnologij. Manjša podjetja si vozila
lahko delijo in jih uporabljajo izmenično. Vozilo iz voznega parka, ki ga določeno podjetje uporablja čez
dan, lahko zvečer služi tudi kot vozilo za skupinski prevoz (to npr. že izvaja združenje za javni prevoz
na območju Stuttgarta). Nekateri proizvajalci avtomobilov omogočijo svojim strankam najem električnih
avtomobilov ali celo akumulatorja, ki je drugače dokaj drag. V javnih voznih parkih lahko električna
vozila predstavljajo privlačen način oglaševanja za zasebna podjetja ter tako tudi dodaten vir dohodka.
Tovrsten način financiranja je moč izkoristiti tudi pri postajališčih za izposojo električnih koles, ki lahko
znotraj mesta predstavljajo način oglaševanja za marketinška podjetja. Seveda pa je na razpolago tudi
obilica regionalnih in nacionalnih programov ter programov Evropske unije, ki zagotavljajo finančno
podporo pri izvajanju inovativnih ukrepov na področju prometa in novih poslovnih scenarijev.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
21
Oblikovanje spodbudnih okvirnih pogojev
Celostni pristop do okolju prijaznega prometa vključuje tudi vprašanje oskrbe z energijo. Z dodatnimi
prispevki lahko podjetja in javna uprava spodbudijo povečanje notranje proizvodnje obnovljive energije.
Občine in regije – kot so pokazali že najrazličnejši pionirji v alpskem prostoru – lahko v sorazmerno
kratkem času dosežejo popolno samooskrbo na področju obnovljive energije, katere zaloge zadostujejo
za potrebe vseh lokalnih gospodinjstev in podjetij. Vendar pa bodo za to potrebni novi ukrepi, s katerimi
se bodo uravnovesili regionalna proizvodnja, shranjevanje in distribucija energije, kot se je izkazalo pri
alpskem raziskovalnem projektu AlpEnergy; ta poteka vzporedno s projektom CO2NeuTrAlp (glej www.
alpenergy.net). Ukrepi za zagotavljanje samooskrbe z energijo na vseh področjih, vključno s prometom, ne bodo le koristili okolju, temveč bodo predstavljali tudi stalen vir dohodka in število delovnih
mest v določeni regiji. Državne in lokalne oblasti pa lahko s pomočjo številnih dopolnilnih ukrepov
spodbujajo uporabo alternativnih načinov prevoza: postavitev napajalnih postaj na področjih, kjer
za zasebno napajanje ni veliko možnosti, možnost brezplačnega parkiranja na privlačnih območjih v
mestnih središčih ter omejitev dostopa v mestno središče za običajna motorna vozila – vse to so možnosti, ki bi jih bilo potrebno natančneje preučiti. Dobavitelji energije, izvajalci gospodarskih javnih služb
in uprave bi lahko vzpostavili celo krožne sheme financiranja ter zasebnim investitorjem tako omogočili
nakup električnih ali drugih vozil, ki uporabljajo notranje proizvedene vire obnovljivih energij. S tem bi se
izognili visokim obrestnim meram.
Ozaveščanje lokalnih uporabnikov
Preobrazba prometnega sistema znotraj mesta ali regije je zahtevna naloga, ki se je ne moremo lotiti
brez sodelovanja številnih interesnih skupin in uporabnikov, kot so lokalne oblasti, javne energetske službe, podjetja, dnevni migranti, šolarji, študenti, gospodinjstva. Učinek koristnih ukrepov bo tako
ostal omejen, dokler ne bo vzpostavljen intenziven proces komunikacije, s katerim se bo širilo znanje
in višala stopnja motiviranosti vseh potencialnih partnerjev in državljanov – le tako bo na področju
prometa mogoče znotraj mesta ali regije vpeljati uporabo novih tehnologij. Na voljo so najrazličnejše
možnosti, kot so sejmi, festivali, šolski projekti, ukrepi obveščanja javnosti, mediji. itd., ki jih lahko prikrojimo za potrebe in možnosti katerega koli mesta ali regije, kjer so pripravljeni prevzeti vodilno vlogo
na poti v sončno dobo mobilnosti.
22
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
O publikaciji
Smernice za nosilce odločanja, 1. izdaja, junij 2011
Založnik:
B.A.U.M. Consult GmbH
Gotzinger Straße 48/50, 81371 München, Nemčija
www.baumgroup.de
Avtorji:
Prof. Dr. Rainer Rothfuss, Vivien Führ, Anja Lehmann, Ludwig Karg
Prevod:
Aleksandra Matjašič
Fotografije:
Istock (str. 1, 7, 8, 14, 15, 16 desno, 18); Fotolia (str. 12 spodaj desno, 19); Dr. Manfred Kirchner (str. 12 levo
spodaj); Partner (str. 6, 16 levo, 20).
Postavitev:
Austrian Mobility Research FGM-AMOR, Austria (Družba za raziskavo mobilnosti, Avstrija), www.fgm.at
Dostopno na:
Brošuro si lahko naložite s spletne strani: www.co2neutralp.eu.
Avtorske pravice ©
B.A.U.M. Consult GmbH, München, Nemčija, 2011
Izvodi brošure – kot tudi posamezni deli besedila – se lahko uporabijo le z dovoljenjem in navedbo založnika,
poleg tega pa je potrebno založniku predložiti vzorčni izvod.
Zahvala:
Te smernice so izšle v okviru projekta CO2NeuTrAlp, ki ga podpira program Alpski prostor evropskega teritorialnega sodelovanja in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, projekt št. 01/10-2-D.
Izključno odgovornost za vsebino tega dokumenta nosijo avtorji. Skladno s tem ni nujno, da brošura odraža
mnenje Evropske skupnosti, organa za upravljanje Programa Alpski prostor evropskega teritorialnega sodelovanja (ETC-ASP), skupnega sekretariata ETC-ASP ali avstrijske zvezne dežele Salzburg. Nobena izmed navedenih organov in institucij ne nosi odgovornosti za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.
SMERNICE ZA NOSILCE ODLOČANJA
23
www.co2neutralp.eu
PROJEKT JE SOFIN A N C I R A N S S R E D S T V I E V R O P S K E G A R E G I O N A L N E G A R A Z V O J N E G A S K L A D A