1. No category

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
DANIEL KOVAĈEVIĈ RUDOLF
Digitally signed by
Dani-PC\Dani
Date: 2014.02.14
00:44:19 CET
Reason: Oddaja
magistrske naloge
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE
V NOVEM MESTU
MAGISTRSKA NALOGA
RAZVOJ MODELA ZA PODPORO ODLOĈANJA
NA PODROĈJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Mentor: doc. dr. Matej Mertik
Novo mesto, februar 2014
Daniel Kovaĉeviĉ Rudolf
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Daniel Kovaĉeviĉ Rudolf, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:




da sem magistrsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v
magistrski nalogi,
da dovoljujem objavo magistrske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na
spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjiţnici,
da je magistrska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki identiĉna tiskani verziji,
da je magistrska naloga lektorirana.
V Novem mestu, dne _________________
Podpis avtorja ______________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Mateju Mertiku za mentorstvo in za vse usmeritve, podporo
in prisluh, ter za posredovano znanje tekom študija.
Posebej bi se rad zahvalil Kseniji Ţnidaršiĉ, dr.med.spec.spl.med., ki je kot ekspert ocenila
sestavljeni model magistrske naloge. Prav tako bi se rad zahvalil mag. Dubravki Trampuţ, dr.
med. in asist. Jasni Kordić Lašiĉ, dr. med. za strokovno pomoĉ pri iskanju definicije duševnih
bolezni, ki jih obravnavam v magistrski nalogi.
Posebno se zahvaljujem druţini, ki mi je med študijem stala ob strani, mi bila v oporo in
navdih. Zahvaljujem se tudi lektorici Katji Seĉenj, ki je strokovno lektorirala mojo magistrsko
nalogo ter Ani Malešiĉ, mag. za pomoĉ pri iskanju teorije odloĉanja, ki je kot steber
magistrske naloge. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali, da je
magistrska naloga nastala v tej obliki.
POVZETEK
V magistrski nalogi razpravljamo o tekstovnem rudarjenju, ki je proces podatkovnega
rudarjenja, razvitega kot znanstveni pristop iz strojnega uĉenja in statistike. V nalogi
obravnavamo raziskovalni problem pridobivanja uporabnega znanja iz nestrukturiranih
besedilnih virov za namen podroĉja diagnostike na podroĉju medicine, natanĉneje na
podroĉju duševnega zdravja. V nalogi najprej opišemo podroĉje rudarjenja nad besedili, t. i.
tekstovno rudarjenje, in nekaj poglavitnih metod, predstavimo domeno diagnostike in izzive
na podroĉju duševnega zdravja in na podlagi metodologije, ki smo jo v ta namen razvili,
pripravimo model nad pridobljenimi podatki iz besedilnih virov, kar je namenjeno podpori
odloĉanju v medicini. Magistrska naloga raziskuje, ali je pridobivanje informacij iz besedilnih
virov s pomoĉjo tekstovnega rudarjenja primerno kot orodje za pomoĉ pri diagnostiki v
medicini.
KLJUČNE BESEDE: Podatkovno rudarjenje, tekstovno rudarjenje, diagnoza, podpora pri
odloĉanju.
ABSTRACT
In the thesis we discuss text mining as the process of data mining developed by scientific
approach of machine learning and statistics. The thesis research dealt with the problem of
extracting useful knowledge from unstructured text sources for the purpose of the diagnosis in
the medical field, specifically in the field of mental health. The paper first describe the mining
of texts, so-called text mining, and some of the main methods to present the domain of
diagnosis and challenges in the field of mental health and on the basis of the methodology that
we have developed, we have prepared a model of the data acquired from text sources, which
is designed to support decision-making in medicine. Master's thesis explores the extraction of
information from textual sources using text mining tools as appropriate to assist in the
medicine diagnosis.
KEY WORDS: Data mining, text mining, diagnose, decision support.
KAZALO
1
UVOD ................................................................................................................................. 1
2
ODKRIVANJE ZNANJA V PODATKIH .......................................................................... 3
3
2.1
Definicija podatkovnega rudarjenja ............................................................................. 3
2.2
Namen in uporaba odkrivanja znanja v podatkovnih bazah......................................... 4
2.3
Koncept tekstovnega rudarjenja ................................................................................... 5
TEORIJA ODLOĈANJA V DIAGNOZI BOLEZNI ......................................................... 7
3.1
4
5
3.1.1
Postavljanje diagnoze po standardu DSM-5 ....................................................... 10
3.1.2
Postavljanje diagnoze po standardu MKB-10 .................................................... 11
3.2
Odloĉitveni proces v postavljanju diagnoze bolezni .................................................. 12
3.3
Kliniĉni sistem za podporo odloĉanja (CSDD) .......................................................... 16
3.4
Ekspertni sistem ......................................................................................................... 17
3.5
Podatkovno rudarjenje v medicini .............................................................................. 20
FUNKCIJE PODATKOVNEGA RUDARJENJA ............................................................ 21
4.1
Analiza asociacij......................................................................................................... 22
4.2
Analiza skupin ............................................................................................................ 23
4.3
Model za napovedovanje ............................................................................................ 24
4.4
Zaznavanje anomalij................................................................................................... 25
TEHNIKE PODATKOVNEGA RUDARJENJA ............................................................. 26
5.1
6
Standardi za postavljanje diagnoze v medicini na podroĉju duševnega zdravja .......... 8
Klasifikatorji ............................................................................................................... 27
5.1.1
Bayesov klasifikator ............................................................................................ 28
5.1.2
K-NN klasifikator ................................................................................................ 30
5.1.3
SVM klasifikator .................................................................................................. 33
PROCES PODATKOVNEGA RUDARJENJA ............................................................... 37
6.1
Razumevanje problema in njegova identifikacija ...................................................... 37
6.2
Priprava podatkov in ekstrakcija ................................................................................ 38
6.3
Raziskovanje podatkov............................................................................................... 39
6.4
Modeliranje ................................................................................................................ 39
6.5
Ocenjevanje modela ................................................................................................... 40
6.6
Razvoj modela ............................................................................................................ 41
7
ANALIZA IN SELEKCIJA PROGRAMSKEGA ORODJA ........................................... 41
8
PREDSTAVITEV PROBLEMA, PREDSTAVITEV GRADNIKOV IN ORODIJ ......... 44
8.1
Definicija in simptomi shizofrenije ............................................................................ 44
8.2
Definicija in simptomi depresije ................................................................................ 46
8.3
Izbira in predstavitev baze podatkov .......................................................................... 47
8.4
Razumevanje diagnostiĉnega problema ..................................................................... 48
8.5
Priprava podatkov....................................................................................................... 48
8.5.1
Analiza podatkov ................................................................................................. 52
8.5.2
Čiščenje podatkov ............................................................................................... 53
8.5.3
Integracija podatkov ........................................................................................... 55
8.5.4
Redukcija podatkov ............................................................................................. 56
8.6
Metodologija dela ....................................................................................................... 56
8.6.1
Grozdenje – »clustering« .................................................................................... 57
8.6.2
Podobnost dokumentov ....................................................................................... 60
8.6.3
Avtomatizirana klasifikacija – Naivni Bayes. ..................................................... 62
8.6.4
Avtomatizirana klasifikacija – k-NN ................................................................... 66
8.6.5
Avtomatizirana klasifikacija SVM ....................................................................... 68
8.6.6
Asociacijska pravila za Depresijo ....................................................................... 71
8.6.7
Asociacijska pravila za Shizofrenijo ................................................................... 72
8.6.8
Avtomatizirana klasifikacija za Naive Bayes, k-NN in SVM pri spletnem
rudarjenju ............................................................................................................ 73
8.6.9
Korelacijski koeficient za primerjavo med atributi ............................................. 74
8.7
9
Razprava o rezultatih .................................................................................................. 75
ZAKLJUĈEK .................................................................................................................... 79
10 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................... 3
PRILOGE
KAZALO SLIK
Slika 3.1: Blok diagram za postavljanje diagnoze .................................................................... 13
Slika 3.2: Mockler Chart pri postavljanju diagnoze ................................................................. 14
Slika 3.3: Logiĉne komponente procesa za postavljanje diagnoze v medicini ........................ 17
Slika 3.4: Primerjava med klasiĉnimi in ekspertnimi sistemi .................................................. 18
Slika 3.5: Sestava ekspertnega sistema .................................................................................... 19
Slika 4.1: Funkcije podatkovnega rudarjenja ........................................................................... 22
Slika 5.1: Napovedovanje v podatkovnem rudarjenju ............................................................. 27
Slika 5.2: Formula za Bayesov izrek ........................................................................................ 29
Slika 5.3: Primer k-NN algoritma na primeru .......................................................................... 32
Slika 5.4: Grafiĉni prikaz SVM Algoritma .............................................................................. 34
Slika 5.5: Doloĉitev optimalne hiperravnine pri SVM algoritmu (1)....................................... 34
Slika 5.6: Doloĉitev optimalne hiperravnine pri SVM algoritmu (2)....................................... 35
Slika 5.7: Primer loĉevanja vektorjev v SVM klasifikatorju.................................................... 35
Slika 5.8: Ohranjanje ohlapnosti spremenljivk pri algoritmu SVM ......................................... 36
Slika 5.9: Loĉevanje dveh skupin v SVM algoritmu................................................................ 36
Slika 6.1: Proces podatkovnega rudarjenja............................................................................... 37
Slika 8.1: Glavni proces pri sestavljanju lastne podatkovne baze ............................................ 49
Slika 8.2: Doloĉanje imena makroja......................................................................................... 50
Slika 8.3: Iteracija za operator »Loop« .................................................................................... 50
Slika 8.4: Kreiranje vektorja znotraj operatorja Process Documents From Data ..................... 52
Slika 8.5: Operatorji RapidMiner-ja za ĉišĉenje besedila ........................................................ 55
Slika 8.6: Pretvorba PDF v Word s pomoĉjo NitroPDF .......................................................... 55
Slika 8.7: Pretvorba Word v TXT format ................................................................................. 55
Slika 8.8: Operatorji za grozdenje dokumentov ....................................................................... 57
Slika 8.9: Rezultati grozdenja glede na ExampleSet ................................................................ 58
Slika 8.10: Proces podobnosti dokumentov, izbranih s strani eksperta.................................... 60
Slika 8.11: Histogram podobnosti pri podatkih, izbranih s strani eksperta .............................. 61
Slika 8.12: Podobnost pri podatkih, izbranih s strani eksperta ................................................. 61
Slika 8.13: Operatorji za Naivni Bayes .................................................................................... 62
Slika 8.14: Nastavitve za izvedbo navzkriţnega preverjanja pri algoritmu Naivni Bayes....... 62
Slika 8.15: Uĉenje in testiranje modela na podlagi algoritma »Naive Bayes«......................... 63
Slika 8.16: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma Naivni Bayes......................................... 63
Slika 8.17: Distribucijska tabela operatorja Naivni Bayes ....................................................... 64
Slika 8.18: Primer grafiĉnega prikaza uteţi za parameter »Delusion«..................................... 64
Slika 8.19: Operatorji za k-NN ................................................................................................. 66
Slika 8.20: Nastavitve za izvedbo navzkriţnega preverjanja pri algoritmu k-NN ................... 67
Slika 8.21: Uĉenje in testiranje modela na podlagi algoritma »k-NN« .................................... 67
Slika 8.22: Nastavitve algoritma k-NN .................................................................................... 67
Slika 8.23: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma k-NN ..................................................... 67
Slika 8.24: Operatorji za SVM ................................................................................................. 69
Slika 8.25: Nastavitve za izvedbo navzkriţnega preverjanja pri algoritmu SVM.................... 69
Slika 8.26: Uĉenje in testiranje modela na podlagi algoritma »SVM« .................................... 69
Slika 8.27: Nastavitve algoritma SVM ..................................................................................... 70
Slika 8.28: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma k-NN ..................................................... 70
Slika 8.29: Operatorji za asociacijska pravila pri depresiji ...................................................... 71
Slika 8.30: Nastavitve za operatorja »FP-Growth« »Create Association Rules«..................... 71
Slika 8.31: Prikaz asociacij pri depresiji .................................................................................. 72
Slika 8.32: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma Naivni Bayes......................................... 73
Slika 8.33: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma k-NN ..................................................... 73
Slika 8.34: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma SVM...................................................... 74
Slika 8.35: Operatorji za korelacijo dokumentov ..................................................................... 75
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Znaĉilnosti in omejitve štirih modelov tekstovnega rudarjenja............................... 6
Tabela 3.1: Tabela kategorij bolezni po MKB-10 standardu ................................................... 10
Tabela 3.2: Kriteriji za diagnozo shizofrenije in depresije po DSM-5 standardu .................... 11
Tabela 3.3: Odloĉitvena tabela simptomov .............................................................................. 15
Tabela 3.4: Odloĉitvena tabela za diagnozo ............................................................................. 15
Tabela 3.5: Obstojeĉi sistemi za kliniĉno podporo odloĉanja .................................................. 16
Tabela 4.1: Primer asociacijskih pravil .................................................................................... 23
Tabela 5.1: Frekvenĉna tabela Bayeseove enaĉbi .................................................................... 29
Tabela 5.2: Verjetnostna tabela Bayesove enaĉbe.................................................................... 30
Tabela 5.3: Izraĉun vseh kasnejših napovedi po Bayesovi enaĉbi ........................................... 30
Tabela 5.4: Primer k-NN z Euclideanovo razdaljo................................................................... 33
Tabela 8.1: Definicija simptomov shizofrenije po standardu DSM-5 ...................................... 44
Tabela 8.2: Kriteriji za diagnozo velike depresivne motnje ..................................................... 46
Tabela 8.3: Kriteriji za diagnozo bipolarne motnje .................................................................. 47
Tabela 8.4: Integracija podatkov za analizo v RapidMiner-ju ................................................. 56
Tabela 8.5: Grozdenje v skupine glede na simptome po standardu DSM-V ........................... 59
Tabela 8.6: Rezultati grafiĉnega prikaza specifiĉne uteţi glede na Naivni Bayes ................... 65
Tabela 8.7: Korelacijska tabela doloĉenih simptomov ............................................................. 75
Tabela 8.8: Povzetek rezultatov metod avtomatizirane klasifikacije ....................................... 76
1. UVOD
Raĉunalniško omreţje in digitalizacija dokumentov je postalo hrbtenica znanosti in skoraj
vseh podroĉij gospodarstva. Sodobno digitalno obdobje nam je omogoĉilo ogromne koliĉine
strojno berljivih dokumentov. Hkrati pa nam je raĉunalništvo omogoĉilo obdelavo besedila,
da ga lahko analiziramo na besedni ravni. Na tak naĉin lahko zelo hitro in enostavno
preverimo in analiziramo besedilo, ki nam lahko kasneje koristi pri odloĉitvah. Ravno s
sprejemanjem odloĉitev se namreĉ sreĉujemo dnevno. Številne pomembne odloĉitve v praksi
se pogosto sprejemajo brez podpore metodologij za odloĉanje. Promembne odloĉitve se
sprejemajo predvsem v medicini, še posebej, kadar gre za diagnozo bolezni. Napaĉno
postavljena diagnoza ima lahko slabe posledice za zdravljenje ĉloveka. Zato je diagnoza v
medicini kombinacija razliĉnega in obširnega znanja ter prakse. Sprejemanje odloĉitev o
zdravljenju posameznika zna biti oteţen postopek predvsem, kadar gre za bolezni, pri katerih
so simptomi podobni. Takšen primer bolezni sta v medicini shizofrenija in depresija. Zato se
bomo v magistrski nalogi osredotoĉili na ti dve podroĉji duševnega zdravja. V obeh primerih
gre za duševno motnjo. Obe bolezni imata podobne simptome in ju je zato teţko
diagnosticirati. Diagnoza med shizofrenijo in depresijo ni povsem zanesljiva, saj imata
navedeni bolezni nekaj skupnih lastnosti. Diagnostiki sicer imajo vzorec, po katerem
postavljajo diagnozo bolniku, zato se pod diagnozo opredeljuje celota vseh ukrepov za
odkrivanje (diagnosticirani rezultat) bolezni. Sodobna raĉunalniška tehnologija nam je v
pomoĉ, da lahko analiziramo besedilo, s ĉimer si vsak posameznik tvori »teorijo znanja« s
katero si lahko, ĉetudi zgolj naĉelno, pomagamo sprejeti odloĉitev. Na podlagi raĉunalniške
analize besedila si lahko tvorimo ekspertne sisteme. Takšni sistemi nam omogoĉajo, da
ustvarimo ekspertne sisteme, ki delujejo na osnovi inteligentnega raĉunalniškega sistema in
znanja ter procedur sklepanja za reševanje problemov na nekem strokovnem podroĉju.
Medicina je ena od znanstvenih podroĉij, za katero lahko pri raziskavah uporabljamo
podatkovno rudarjenje. Podatkovno rudarjenje se namreĉ osredotoĉa na iskanje znanja v
poljubnih vhodnih podatkih, zato je del procesa KDD (angl. Knowledge Discovery in
Database). Proces KDD se osredotoĉa na veĉ strok, kot sta strojno uĉenje in statistika. Zato
lahko s pomoĉjo podatkovnega rudarjenja iz veĉdimenzijskih, relacijskih, besedilnih in
multimedijskih zbirk podatkov izvleĉemo dodatno znanje, ki lahko koristi tudi za diagnostiko
na podroĉju medicine. Tekstovno rudarjenje je specializirano podroĉje podatkovnega
1
rudarjenja. Namreĉ, pri naboru znanstvenih prispevkov imamo ravno opravka s procesiranjem
veĉjih koliĉin nestrukturiranih tekstovnih podatkov. S takšnim procesiranjem lahko v naboru
znanstvenih prispevkov poišĉemo vzorec v besedilu, ki ga lahko uporabimo za podporo pri
postavljanju diagnoze. Cilj tekstovnega rudarjenja pri razkrivanju skritih podatkov s pomoĉjo
metod, ki so na eni strani sposobni, da se spopadejo z velikim številom besed in na drugi
strani omogoĉa ravnanje z neodloĉnostjo, negotovostjo in nejasnostjo.
Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. Teoretiĉnega in empiriĉnega dela. V
teoretiĉnem delu je predstavljena definicija podatkovnega rudarjenja in njene funkcije ter
tehnike. Prav tako je predstavljen naĉin postavljanja diagnoze na podlagi standardov ter
kakšne sisteme za podporo odloĉanja v medicini poznamo. V empiriĉnem delu pa bomo s
pomoĉjo programa RapidMiner, ki je nesporno vodilni svetovni odprtokodni sistem za
podatkovno rudarjenje, bomo poskušali analizirati tekst korpusa znanstvenih prispevkov,
zbranih s strani eksperta.
Namen magistrske naloge je razvoj modela za podporo odloĉanju na podroĉju duševnega
zdravja, kjer bomo analizirali besedilne vire ter preverili, oziroma testirali ta model v praksi.
Za uresniĉitev namena magistrske naloge bomo morali izpolniti dva cilja:
1. Cilj magistrske je narediti model za podporo odloĉanju pri diagnostiki na podroĉju
duševnega zdravja na podlagi nestrukturiranih besedilnih virov.
2. Preveriti napovedni model v praksi. Njegovo veljavnost bomo preverili s pomoĉjo
ocene eksperta zdravnice specialistke splošne medicine.
Hipotezi, na katere ţelimo odgovoriti, sta:
H1: Simptomi pri shizofreniji in depresiji so soodvisni: S pomoĉjo RapidMinerja bomo
poskušali ugotoviti, ali enaki simptomi definirajo obe bolezni.
H2: Podatkovno rudarni model z analizo besedil lahko pomaga ekspertu pri
diagnosticiranju bolezni shizofrenija in depresija.
Raziskovalni vprašanji sta:
1. Kakšna je dodana vrednost napovednega modela pri podpori odloĉanju glede diagnoze
duševnega zdravja (na podroĉju shizofrenije in depresije)?
2. Ekspert zdravnik bo na podlagi svoje prakse in znanja ugotovil, ali takšen napovedni
model sluţi za podporo pri odloĉanju glede diagnoze duševnega zdravja.
2
2. ODKRIVANJE ZNANJA V PODATKIH
Odkrivanje znanja v podatkih, oziroma drugaĉe povedano – podatkovno rudarjenje je
tehniĉna stroka, ki nam pomaga analizirati vhodne podatke. Pri tem nam je v pomoĉ
raĉunalnik kot orodje za analizo podatkov. Raĉunalniška obdelava besedila nam omogoĉa, da
besedilo analiziramo na besedni ravni. Gre za relativno enostaven in hiter postopek
preverjanja in analiziranja besedila, ki je zaradi hitrosti in natanĉnosti koristno za uporabnika
(na primer osnove statistike, kot je število besed, število stavkov, itd.) (Mlakar, 2012).
2.1
Definicija podatkovnega rudarjenja
Temelji tehniĉne stroke podatkovnega rudarjenja (angl. data minig) so bili postavljeni v
petdesetih letih s pojavom strojnega uĉenja (angl. machine learning). V tem ĉasu so bili
razviti prvi algoritmi za iskanje znanja. Prave temelje te stroke so postavili ţe statistiki z
opredelitvijo osnovnih pojmov, kot so enota, populacija, vzorec in spremenljivka. Podatkovno
rudarjenje je namreĉ del procesa KDD (angl. Knowledge Discovery in Database), ki pa se
osredotoĉa na iskanje znanja v poljubnih vhodnih podatkih. Proces KDD se opira na veĉ
strok, kot sta strojno uĉenje in statistika. Podatkovno rudarjenje predstavlja kljuĉni proces
KDD (Konda in Peljhan 2010, str. 175-176). Mehanizme in tehnike s podroĉja delovanja
podatkovnega rudarjenja je skratka mogoĉe opisati kot zdruţitev pristopov strojnega uĉenja in
statistike. Iz tega vidika lahko pravimo, da se je podatkovno rudarjenje razvilo iz discipline
strojnega uĉenja in statistike (Coenen 2011, str. 26). Zato ima ta tehnika tudi široko podroĉje
uporabe glede razliĉnih virov podatkov in uporabljenih metod. Kot vir podatkov lahko poleg
veĉdimenzijskih zbirk podatkov uporabljamo tudi relacijske, besedilne in multimedijske
zbirke podatkov, zbirke podatkov o ĉasovnih vrstah, skladišĉa podatkov, datoteke in podobne
podatke v oblikah, ki jih je teţko ali nemogoĉe predstaviti z dimenzijskim modelom.
Najpogostejša
podroĉja
uporabe
podatkovnega
rudarjenja
so
finance,
trţenje,
telekomunikacije, medicina in astronomija, redkeje kot vir nastopajo besedilni in bibliografski
podatki (Hudomalj 2005, str. 42 in 44).
Proces odkrivanja zakonitosti v podatkih poteka v veĉ stopnjah: (i) vzorĉenje in selekcija
podatkov, (ii) transformacije surovih podatkov, (iii) podatkovno rudarjenje in (iv)
interpretacija rezultatov in indukcija spoznanj ter splošnih zakonitosti iz podatkov.
3
Podatkovno rudarjenje je raĉunsko najintenzivnejši del tega procesa, ki vkljuĉuje uporabo
metod, tehnik in orodij za avtomatsko konstrukcijo vzorcev, modelov in zakonitosti iz
podatkov (Kastrin 2008, str. 52-53). Tehnika rudarjenja podatkov vkljuĉuje uporabo posebnih
algoritmov za odkrivanje uporabnega znanja. Algoritmem v podatkovnem rudarjenju je
segment raĉunalniške kode, ki opravlja izraĉune na modelu. Napovedna analitika
podatkovnega rudarjenja vkljuĉuje številne napovednike, tj. spremenljive dejavnike (faktorje),
ki bodo najverjetneje vplivali na prihodnje dogodke (Gilchirst, Mooers, Lehmann,
Skrubbeltrang in Vachon 2012, str. 3).
Podatkovno rudarjenje specializira tudi podroĉje tekstovnega rudarjenja (angl. text mining), ki
je kot multidisciplinarno znanstveno podroĉje in se ukvarja s procesiranjem veĉjih koliĉin
nestrukturiranih tekstovnih podatkov, zapisanih v naravnem jeziku z namenom pridobivanja
manjše koliĉine visoko kakovostnih informacij. Procesiranje v tem delu pomeni iskanje
vzorcev ali korelacije v besedilu oziroma med ducat polji v velikih relacijskih podatkovnih
bazah (Brezovnik 2009, str. 11; Çakir in Demirel 2011, str. 1505).
2.2
Namen in uporaba odkrivanja znanja v podatkovnih bazah
Podatkovno rudarjenje je torej proces zbiranja, raziskovanja in modeliranja velikega nabora
podatkov ter analiza podatkov iz razliĉnih zornih kotov z namenom odkrivanja koristnih
informacij (Koh in Chan Kin 2002, str. 4; Çakir in Demirel 2011, str. 1505). Orodja za
podatkovno rudarjenje se klasificirajo glede na to, kar lahko izvedejo. Bodisi opis in
vizualizacijo, bodisi asociacijo in grozdenje, bodisi klasifikacijo in estimacijo (napoved) (Koh
in Chan Kin 2002, str. 4).
Programska oprema za to tehniko rudarjenja je analitiĉno orodje za analizo podatkov. To
omogoĉa uporabnikom, da analizirajo podatke iz razliĉnih dimenzij in kotov, jih
kategorizirajo in povzemajo ugotovljene povezave – korelacije med vzorci (Çakir in Demirel
2011, str. 1505). Torej podatkovno rudarjenje uporablja razliĉne tipe napovednih modelov z
namenom izvleĉi informacije iz podatkovne baze (Gilchirst, Mooers, Lehmann, Skrubbeltrang
in Vachon 2012, str. 4).
Namen podatkovnega rudarjenja oziroma odkrivanja znanja v podatkih je zbrati ĉim veĉ
informacij o posameznem vprašanju, tako da analitiki lahko opazijo trend in napovejo, kaj se
bo verjetno zgodilo naslednje (Answer™).
4
Omenjeni KDD je torej enostaven proces identifikacije veljavnih, neobiĉajnih, potencialno
uporabnih in navsezadnje razumljivih vzorcev v podatkih. Podatkovno rudarjenje je predvsem
korak v tem procesu, saj vkljuĉuje uporabo posebnih algoritmov za ekstrakcijo vzorcev
(modelov) iz podatkov (Choudhary, Harding in Tiwari 2009, str. 503). KDD in podatkovno
rudarjenje sta videti kot sinonima, vendar tehniĉno je podatkovno rudarjenje podproces KDD
(Coenen 2011, str. 25).
Dodatni koraki v KDD procesu, kot so na primer priprave podatkov, izbor podatkov, ĉišĉenje
podatkov, vkljuĉevanje predhodnega znanja in pravilno interpretacijo rezultatov rudarjenja
zagotavlja, da koristno znanje izhaja iz podatkov. Pomemben pojem »zanimivost« se obiĉajno
jemlje kot splošni ukrep vzorca vrednosti, ki zdruţuje veljavnost, novost, uporabnost,
enostavnost in razumljivost. Znanje v tej definiciji je zgolj uporabniško usmerjeno in se
doloĉa glede na funkcijo ter mejo, ki jo uporabnik izbere. Vloga zanimivosti je, da je meja
veliko število odkritih vzorcev, poroĉa pa se samo tiste, ki so lahko uporabni (Choudhary,
Harding in Tiwari 2009, str. 503).
Poznamo dve vrsti podatkovnega rudarjenja. Prvo je deskriptivno, drugo pa predikcijsko
podatkovno rudarjenje. Z vidika magistrske naloge obravnavamo predikcijsko podatkovno
rudarjenje. Ta se ukvarja z iskanjem podatkovnih vzorcev s sposobnostjo generalizacije, ki jo
nato poskuša odraţati v odloĉitvah prihodnosti. Ta uporabniku omogoĉa poizvedovanje, kjer
v sistem odda zapis z nedefinirano vrednostjo doloĉene lastnosti. Glede na to vrednost in
vzorce zapisov iz preteklosti pa sistem lahko predvidi vrednost neznanemu zapisu (Mertik
2013, str. 7).
2.3
Koncept tekstovnega rudarjenja
Tekstovno rudarjenje je kot »odkrivanje novih, prej neznanih informacij, s samodejnim
pridobivanjem informacij iz razliĉnih pisnih virov« (Zhang in Segall 2010, str. 626).
Tekstovno rudarjenje se je razvilo iz diskriminatornih modelov, kot so latentno semantiĉne
analize do generativnih modelov, kot so verjetnostno latentna semantiĉna analiza, latentno
Dirichletovo dodeljevanje in model korelacije teme (glej Tabela 2.1) (Sangno, Jaeki in
Yongjin 2010, str. 2).
Preprosto povedano, tekstovno rudarjenje je odkrivanje uporabnih in prej neznanih
podatkovnih »draguljev« iz zbirke besedilnih dokumentov. Tekstovno rudarjenje se od
5
podatkovnega rudarjenja loĉi z ugotovitvijo, da se »vzorci tekstovnega rudarjenja razširjajo iz
naravnega jezika in ne od strukturiranih podatkovnih baz o dejstvih.« (Zhang in Segall 2010,
str. 626).
Tabela 2.1: Znaĉilnosti in omejitve štirih modelov tekstovnega rudarjenja
Značilnosti / Omejitve
Znaĉilnosti
 Zmanjšuje dimenzionalnost TF-IDF1 z uporabo singularno razpadlih
vrednosti (angl. Singular Value Decomposition).
 Zajema sinonime besed.
Latentno semantiĉna
 Nima robustnega statistiĉnega ozadja.
analiza (LSA)
Omejitve
 Teţko je doloĉiti število tem.
 Teţko je razloţiti vrednosti obremenjevanja z verjetnostnim smislom.
 Teţko je oznaĉiti temo v nekaterih primerih z uporabo besede v temi.
Znaĉilnosti
 Zmesi komponent so mnogoĉlenske sluĉajne spremenljivke, ki jih je
mogoĉe obravnavati kot prikaz »tem«.
 Vsaka beseda je ustvarjena iz ene teme; razliĉne besede v dokumentu
Verjetnostna latentna
pa se lahko pridobijo iz razliĉnih tem.
semantiĉna analiza
 VLSA delno obravnava polisemijo (po SSKJ: Veĉpomenskost ali
(VLSA)
polisemija je jezikovni pojav, ki oznaĉuje lastnost besede ali besedne
zveze z veĉ razliĉnimi med seboj povezanimi pomeni).
Omejitve
 VLSA model ni na ravni dokumentov.
Znaĉilnosti
 Upošteva odnose (povezave) med temami, ki uporabljajo logistiĉno
normalne porazdelitve.
 Omogoĉa pojavitve besed v drugih temah.
Model korelacije teme
(MKT)
 Omogoĉa temo grafov.
Omejitve
 Zahteva zapletene izraĉune.
 Vsebuje preveĉ splošnih besed v temah.
Model
Vir: Lee, Song in Kim (2010, str. 3)
Kadar se pojem tekstovno rudarjenje razlaga široko, veliko razliĉnih problemov in tehnik sodi
pod podroĉje tega pojma. V veĉini primerov je teţko zagotoviti splošne in pomembne ocene,
ker je naloga na posameznem delu teksta, ki ga obravnavamo, lahko zelo obĉutljiva.
1
TF-IDF: je kratica za 'frekvenca izrazov – frekvence obratnega dokumenta' (angl. Term Frequency – Inverse
Document Frequency). Teţa TF-IDF se pogosto uporablja za iskanje informacij v tekstovnem rudarjenju. Gre za
teţo, ki je statistiĉna mera in se uporablja za oceno, kako pomembna je beseda v dokumentu, v zbirki podatkov
ali v korpusu.
6
Razvrstitev dokumenta, ekstrakcija subjekta in polnjene predlog, ki ustrezajo danim
razmerjem med subjekti, so centralne dejavnosti tekstovnega rudarjenja. Uporaba
strukturiranih podatkov, kot so spletne strani in ne golo besedilo kot vnos odpira nove
moţnosti za pridobivanje informacij. Avtomatske tehnike tekstovnega rudarjenja imajo še
dolgo pot, preden bodo postale tekmec ĉloveškim sposobnostim, tudi brez posebnega
podroĉja znanja, da bi zbrala podatke iz velikih zbirk dokumentov (Witten 2005, str. 20).
Aplikacija pri tekstovnem rudarjenju je namenjena klasificiranju v kategorije ali grozde,
obseţne zbirke dokumentov (najboljši primer so ĉlanki in novice, drugo je spletna stran). Na
splošno je tekstovno rudarjenje proces, kako najbolje predstaviti tekstovne dokumente.
Pogosto se uporablja za predstavitev pristop »torba besed« (angl. »bag-of-words«), kjer so
dokumenti predstavljeni v smislu zbirke kljuĉnih besed (Coenen 2011, str. 28). Kljuĉne
besede so besede, ki jih akademiki oziroma znanstveniki uporabljajo, da razkrijejo notranjo
strukturo avtorske obrazloţitve. V korpusnem jezikoslovju so kljuĉne besede tiste besede, ki
se pojavljajo statistiĉno z nenavadno frekvenco v besedilu ali korpusu besedil (Scott in
Tribble, 2006). Raziskovanje kljuĉnih besed nam pomaga razumeti vrste stvari, ki se jih ljudje
trudijo najti, kot tudi besede, ki jih uporabljajo (Stockwell 2005, str. 7). Pri tekstovnem
rudarjenju pa si je potrebno postaviti vprašanje, katere kljuĉne besede vkljuĉiti. Te besede
lahko definirajo eksperti, ali pa se pridobijo z uporabo drugih tehnik podatkovnega rudarjenja
ali tehnik obdelave naravnega jezika (Coenen 2011, str. 28).
3. TEORIJA ODLOČANJA V DIAGNOZI BOLEZNI
Teorija odloĉanja predpostavlja, da je tak standard pri roki in se nadaljuje v izraz takšnega
standarda v natanĉen in koristen naĉin (Ove Hansson 1994, str. 14). Lonĉariĉ in drugi (2012)
opredelijo faze odloĉitvenega procesa po sledeĉem modelu: 1) Opredelitev problema. 2)
Doloĉitev kriterijev – doloĉanje kriterijev, na osnovi katerih se sprejemajo odloĉitve. 3)
Strukturiranje kriterijev – kriterije se strukturira v drevesno strukturo. 4) Vnos merskih lestvic
za posamezne kriterije – za vsak kriterij se vpišejo zaloge vrednosti. 5) Doloĉanje funkcije
koristnosti – pri sestavljenih kriterijih se opredelijo deleţi vpliva posameznega podkriterija.
V medicini je diagnoza pojem, ki predstavlja proces ugotavljanja bolnikove bolezni in
vzrokov, ki so do nje pripeljali. Diagnoza je nujno potrebna, da se lahko bolnika zaĉne
7
zdraviti, saj pred pravilno postavljeno diagnozo zdravnik ne ve, katero bolezen naj zdravi,
katera zdravila in posege naj predpiše (eDoktor). Skratka, diagnoza je rezultat strokovne
presoje in sprejete odloĉitve o zdravljenju posameznika, druţine ali skupnosti ter prestavlja
osnovo za planiranje ustreznih zdravstvenih intervencij, za katere je odgovorno zdravstveno
osebje (Šĉavniĉar, 1998, str. 168). Zdravstveno odloĉanje oziroma diagnoza bolezni pri
bolnikih predstavlja izziv za kliniĉno prakso, etiĉnega razglabljanja in pravne ureditve (Jox in
drugi 2008, str. 153).
Diagnostiki sicer imajo vzorec, po katerem postavljajo diagnozo bolniku, zato se pod
diagnozo opredeljuje celota vseh ukrepov za odkrivanje (diagnosticirani rezultati) bolezni.
Diagnostika zajema ukrepe, kot je zdravstvena anamneza, analize telesnih tkiv in iztrebkov ter
drugi testi (DocCheck Flexikon – Das Medizinlexikon zum Medmachen). Razni rezultati
analiz in testov so zapisani v obliki znanstvenih prispevkov, ki prispevajo k ugotavljanju
diagnoze pri boleznih, vendar je zaradi svojega prevelikega nabora teţko uporabiti kontekst
vseh prispevkov in na podlagi teh postaviti diagnozo za bolezen. Poleg tega pa resolucija
generalne skupšĉine OZN 46/119 v ĉetrtem principu (Princip 4) navaja, da mora biti diagnoza
duševne bolezni narejena v skladu z mednarodnimi zdravstvenimi standardi (Lapanje, 2013).
Uĉinkovito izvajanje zahtev standardov nudi zdravstvenim organizacijam okvir za odloĉanje,
naĉrtovanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na podroĉju zdravstvene oskrbe (Košnik,
2012). Choudhary, Harding in Tiwari 2009, str. 503).
3.1
Standardi za postavljanje diagnoze v medicini na področju duševnega zdravja
Kot smo omenili, resolucija generalne skupšĉine OZN 46/119 v ĉetrtem principu (Princip 4)
navaja, da mora biti diagnoza duševne bolezni narejena v skladu z mednarodnimi
zdravstvenimi standardi (Lapanje, 2013), kot sta na primer standarda ISO 9001 in NIAHO.
ISO 9001 omogoĉa integracijo z drugimi sistemi vodenja in vkljuĉitev specifiĉnih zahtev za
razliĉne dejavnosti znotraj zdravstva (kot so na primer NIAHO, VVL, HPH in ISO 15189).
NIAHO standard zahteva Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje, saj kot
standard predpisuje jasne zahteve na podroĉju stroke (diagnostike, zdravljenja, kliniĉne
farmacije, prepreĉevanje okuţb itd.). Vendarle se v nalogi osredotoĉamo na podroĉje
duševnega zdravja, kjer se zdravniki in psihiatri posluţujejo diagnostiĉnih kriterijev DSM IV,
oziroma sedaj ţe DSM V standarda. Gre za Diagnostiĉni in statistiĉni priroĉnik duševnih
motenj (DSM), ki ga je objavilo ameriško psihiatriĉno zdruţenje z namenom zagotavljanja
8
skupnega jezika in standardnih meril za klasifikacijo duševnih motenj. DSM se poveliĉuje za
standardizacijo psihiatriĉnih diagnostiĉnih kategorij in meril (Lane, 2013). Poleg standarda
DSM pa se tudi psihiatri pri postavljanju diagnoze posluţujejo standarda MKB-10 (Kodriĉ,
Lašiĉ, 2013).
DSM IV, ĉetrta izdaja Diagnostiĉnega in statistiĉnega priroĉnika (angl. Diagnostic and
Statistical Manual Fourth Edition), je uradni diagnostiĉni priroĉnik Ameriškega psihiatriĉnega
zdruţenja. Priroĉnik je bil objavljen leta 1994, ĉetrta izdaja pa je bila revidirana v letu 2000.
Maja leta 2013 pa je ĉetrto izdajo nadomestila peta izdaja. DSM IV se šteje za zlati standard
za diagnozo. Ta standard je osnova za vse diagnoze v duševnem razvoju, ĉeprav so te
diagnoze podprte z drugimi ocenami, kot so standardizirani inteligenĉni testi (na primer
WISC) (Webster, 2013). Peta izdaja Diagnostiĉnega in statistiĉnega priroĉnika duševnih
motenj, DSM 5, je bila prav tako odobrena s strani Sveta zaupnikov Ameriškega
psihiatriĉnega zdruţenja (APA) 1. decembra 2012 ter objavljena 18. maja 2013 (Cassels,
2012). DSM 5 vsebuje obširno revidirane diagnoze in v nekaterih primerih tudi širi
diagnostiĉne opredelitve, medtem ko v drugih primerih zmanjšuje opredelitve (Jayson, 2013).
Prva izdaja DSM 5 je prekinila rimsko številĉenje, da omogoĉi veĉjo jasnost glede številk
revizije. Pomembna sprememba v peti izdaji je bila ĉrtanje podtipov shizofrenije (Sun, 2013).
Nov DSM-5 je tako razdeljen na 9 poglavij (APA, 2013):
1. Nevrološke teţave.
2. Spektrum shizofrenije in drugih psihotiĉnih motenj.
3. Travma in stresorji ter povezane bolezni
4. Disociativne motnje v DSM-5.
5. Odprava motenj.
6. Disforija2 spola v DSM-5.
7. Moteĉe, impulzno krmiljenje in ravnanje motenj v DSM-5.
8. Osebnostne motnje v DSM-5.
9. Spolne motnje v DSM-5.
MKB-10 oziroma Mednarodna statistiĉna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih
problemov je klasifikacija WHO. Gre za klasifikacijo bolezni po sistemu kategorij, v katerega
so uvršĉene bolezni in stanja v skladu z izbranimi merili. Deseta, uporabna revizija je bila
izdana leta 1992, ki pa je tudi zadnja v vrsti revizij klasifikacije (MKB-10, 2005).
2
Disforija: (iz Leka, slovenski medicinski e-slovar): blaţji odmik od navadnega razpoloţenja – depresija.
9
Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, 10. popravljena izdaja
je razdeljena na 22 poglavij (MKB-10, 2005) (glej tabelo 3.1):
Tabela 3.1: Tabela kategorij bolezni po MKB-10 standardu
Pog.
Kat.
Naslov
Pog.
Kat.
I
A00-B99
Nekatere infekcijske in
parazitske bolezni
XII
L00-L99
II
C00-D48
Neoplazme
XIII
M00-M99
III
D50-D89
XIV
N00-N99
IV
E00-E90
Bolezni krvi in krvotvornih
organov
Endokrine, prehranske in
presnovne bolezni
XV
O00-O99
V
F00-F99
Duševne in vedenjske motnje
XVI
P00-P96
VI
G00-G99
Bolezni ţivĉevja
XVII
Q00-Q99
VII
H00-H59
Bolezni oĉesa in adneksov
XVIII
R00-R99
VIII
H60-H95
Bolezni ušesa in mastoida
XIX
S00-T98
IX
I00-I99
Bolezni obtoĉil
XX
V01-Y98
X
J00-J99
Bolezni dihal
XXI
Z00-Z99
XI
K00-K93
Bolezni prebavil
XXII
U00-U99
Naslov
Bolezni koţe in
podkoţja
Bolezni mišiĉnoskeletnega sistema in
vezivnega tkiva
Bolezni seĉil in
spolovil
Noseĉnost, porod in
poporodno obdobje
Nekatera stanja, ki
izvirajo v obporodnem
obdobju
Prirojene
malformacije,
deformacije in
kromosomske
nenormalnosti
Simptomi, znaki in
nenormalni kliniĉni
izvidi
Poškodbe, zastrupitve
in nekatere druge
posledice zunanjih
vzrokov
Zunanji vzroki
obolevnosti in
umrljivosti
Dejavniki, ki vplivajo
na zdravstveno
Kode za posebno
uporabo
Vir: WHO (2007)
Pri diagnozi se eksperti oziroma psihiatri ravnajo po klasifikaciji (standardih) MKB-10 in
DSM-V. Konĉno diagnozo pa postavijo na podlagi kliniĉne slike, nevropsihološke diagnoze
in rezultatov nevroslikovitih testov ter opazovanja pacienta (Kordiĉ Lašiĉ, 2013).
3.1.1
Postavljanje diagnoze po standardu DSM-5
Ker se v nalogi osredotoĉamo na dve duševni bolezni, bomo pregledali, kaj pravi standard
DSM-5 pri diagnostiki shizofrenije in depresije.
10
Tabela 3.2: Kriteriji za diagnozo shizofrenije in depresije po DSM-5 standardu
Ime in oznaka duševne
motnje
295.90 Shizofrenija
295.70 Depresija
Kriterij
Izpolnjena morata biti najmanj dva pogoja od naslednjih pogojev: od
katerih eden mora biti bodisi blodnje, halucinacije ali ne-organizirano
govorjenje; skrajno neorganizirano ali katatoniĉno vedenje, negativni
simptomi.
Po DSM-5 gre za shizoafektivno motnjo, ki je v istem razredu kot
diagnostika shizofrenije, vendar pa ne v istem razredu kot motnje
razpoloţenja. Depresivna motnja ali motnja maniĉnega razpoloţenja
hkrati s primarnimi simptomi shizofrenije doloĉa tipe depresije.
Depresivno motnjo navadno imenujemo velika depresija, unipolarna
depresija ali kliniĉna depresija, kjer ima oseba lahko enega ali veĉ velikih
depresivnih epizod. Depresivna epizoda je obdobje, za katerega so
znaĉilni sledeĉi simptomi: hudo depresivno razpoloţenje in izguba
zanimanja ali veselja pri vsakodnevnih dejavnostih, vendar (depresivne
epizode) spremljajo tudi drugi simptomi, kot so obĉutek ţalosti, tesnobe,
praznine, brezupa, nemoĉi, brezvrednosti, krivda ali razdraţljivost,
izguba apetita ali prenajedanje, teţave z zbranostjo, spominjati se
podrobnosti ali sprejetih odloĉitev in misli ali poskusi samomora.
Vir: APA – American Psychiatric Association (2013)
V osmem poglavju pa bomo navedli pregled vseh simptomov, klasificiranih po standardu
DSM-5 za podroĉje shizofrenije in depresije.
3.1.2 Postavljanje diagnoze po standardu MKB-10
Seznam MKB-10 vsebuje 22 poglavij, ki predstavljajo posamezne kategorije bolezni. Z vidika
naloge nas zanima peto poglavje, oziroma kategorija F00-F99 z naslovom »Duševne in
vedenjske motnje«.
V poglavju V MKB-10 opredeljuje duševne in vedenjske motnje v poglavjih od F00 do F99.
Shizofrenija in depresija se razvršĉata v svoji poglavji in sicer (MKB-10, 2005):

F20-F29: Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje.

F30-F39: Razpoloţenjske (afektivne) motnje.
Skratka MKB-10 zelo natanĉno opredeljuje tipe duševnih motenj ter njihov opis. Z vidika
magistrske naloge pa nas zanima le splošna opredelitev shizofrenije in depresije, ki pa obe
klasifikaciji (MKB-10 in DSM-V) opredeljujeta enako. Bistvene razlike med klasifikacijama
so, da MKB-10 ustvarja (je napisan) WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) z misijo
ustanove javnega zdravstva, medtem ko pa DSM ustvarja eno samo nacionalno poklicno
11
zdruţenje. WHO daje glavni poudarek na klasifikacijo duševnih in vedenjskih motenj z
namenom, da pomaga drţavam zmanjšati obolevanje za duševnimi motnjami. Zato je razvoj
MKB-10 globalen, multidisciplinaren in veĉjeziĉen, medtem ko so glavna enota za razvoj
DSM ameriški psihiatri. MKB-10 je odobren s strani Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga
sestavljajo ministri za zdravje iz vseh 193 drţav ĉlanic WHO. DSM-V pa je odobrila
skupšĉina ameriškega psihiatriĉnega zdruţenja. MKB-10 je razdeljen kolikor se da široko po
zelo nizki ceni, s precejšnjimi popusti pri drţavah z nizkimi dohodki in z brezplaĉnim
dostopom do interneta. DMS-V pa ustvarja zelo velik del prihodkov za Ameriško psihiatriĉno
zdruţenje, ne samo od prodaje knjig, ampak tudi od sorodnih izdelkov ter dovoljenj za
avtorske pravice za knjige in znanstvene ĉlanke (APA, 2009).
Odločitveni proces v postavljanju diagnoze bolezni
3.2
Sistemi za podporo odloĉanja (angl. Decision Support Systems – DSS) so opredeljeni kot
interaktivno raĉunalniško podprti sistemi, namenjeni za pomoĉ odloĉevalcem, da uporabijo
podatke in modele z namenom identificirati probleme, jih rešiti in sprejeti odloĉitev. Sistemi
za podporo odloĉanja vkljuĉujejo podatke in modele ter so namenjeni za pomoĉ odloĉevalcem
v polstrukturiranih in nestrukturiranih procesih odloĉanja. Zagotavljajo podporo odloĉanju in
ne nadomešĉajo samega odloĉanja. Poslanstvo sistemov za podporo odloĉanja je izboljšati
uĉinkovitost sprejemanja odloĉitve, ne pa uĉinkovitost odloĉitve (Kukar in Rupnik 2007, str.
196). Odloĉitveni proces je torej proces sistematiĉnega zbiranja in urejanja znanja. Proces je
namenjen zagotavljanju zadosti informacij za primerno odloĉitev ter dvigu kakovosti
odloĉitve (Penev 2006, str. 23). Moderno sekvenĉni model odloĉitvenega procesa Herbert
Simon (1960) modificira preko Deweyevega seznama petih faz in jih tako oblikuje v primeren
okvir za sprejemanje odloĉitev v organizaciji. Po mnenju Herberta Simona je odloĉanje
sestavljeno iz treh glavnih faz:
1.
Iskanje priloţnosti za sprejemanje odloĉitev.
2.
Iskanje moţnih poti.
3.
Izbira med izbranimi potmi (Ove Hansson 1994, str. 10).
Boljšo vplivno razdelitev postopka odloĉanja je predlagal Brim (1962), ki je razdelil postopek
odloĉanja v naslednjih petih korakih (Ove Hasson 1994, str. 10):
1.
Identifikacija problema.
2.
Pridobitev potrebnih informacij.
12
3.
Proizvodnja moţnih rešitev.
4.
Ocena takšnih rešitev.
5.
Izbira strategije za opravljanje.
Kot zasnova sistema pri sprejemanju odloĉitev oziroma postavljanju diagnoze strokovnjak
(psihiater, zdravnik, itd.) uporablja pravilo ekspertnega sistema, ki temelji na znanju.
Struktura teh pravil je »ĉe-potem« (angl. IF-Then). »Ĉe« dokazuje stanje in nato prikazuje
situacijo, »Potem« pa prikazuje predlog. Za prenos znanja s strokovnjakov (ekspertov) na ta
pravila se uporabljajo tri stopnje, ki jih strokovnjak upošteva: 1) blok shema; 2) Mockler
Charts: 3) odloĉitvene tabele (Zeki, Malakooti, Ataeipoor in Tabibi 2012, str. 5). Zeki,
Malakooti, Ataeipoor in Tabibi (2012) v svojem prispevku predlagajo naslednji blok diagram,
Mockler Charts in odloĉitveno tabelo za postavljanje diagnoze pri pacientu. Primere v blok
diagramu, Mocklerjevem Chartu in Odloĉitveni tabeli ponazarjamo nakljuĉno za primer
bolezni »depresije« in »shizofrenije«.
Slika 3.1: Blok diagram za postavljanje diagnoze
Diagnoza
Pacientova
situacija
Starost
pacienta
Efektivni
faktorji
Simptomi
Testi
Moški
Simptom 1.
(npr.
halucinacije)
Simptom 2.
(npr. prisluhi)
Debelost
Starost >= 25
Nosečniški test
Ženska &
Nenoseča
Simptom 3.
(npr. glavobol)
Simptom 4.
(npr. zamegljen
vid)
Visok krnvni tlak
Zgodovina
družine (v
boleznih)
Drugi testi
Ženska &
Noseča
Simptom 5.
Drugi efektivni
faktorji
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Diagnosticiranje mora biti del, ki je sestavljen iz lastnosti, na podlagi katerih bi razliĉne
kombinacije teh lastnosti omogoĉale uĉinkovitejše nagibanje k razliĉnim diagnozam (Zeki,
Malakooti, Ataeipoor in Tabibi 2012, str. 5). Naslednja faza je oblikovanje Mockler Chart
diagrama, ki temelji na prejšnji shemi – Block Diagram, na kateri mora uporabnik (pacient)
odgovoriti na vprašanja.
13
Slika 3.2: Mockler Chart pri postavljanju diagnoze
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Ta Mocklerjev Chart diagram za postavljanje diagnoze je pripravljen zato, da prikaţe odnos
testov, bolnikove (pacientove) situacije, bolnikove starosti, simptomov in efektivnih faktorjev.
Simptomi v Mocklerjevem Chartu odgovarjajo na vprašanja in odloĉitve, ki so v zvezi z
doloĉitvijo bolnikovih simptomov, ki diagnozirajo bodisi shizofrenijo, bodisi depresijo. V
efektivnih faktorjih Mocklerjevega Charta so prikazana vprašanja in izbire, ki doloĉajo, ali je
bolnikov status riziĉenalizdrav. Zadnji Mocklerjev Chart pa se nanaša na teste diagnoze
bolnikov, da bi pokazali in ugotovili stanje bolnika (Zeki, Malakooti, Ataeipoor in Tabibi
2012, str. 7).
Po ustvarjanju Mocklerjevega Charta je potrebno oblikovati povezano »Odloĉitveno tabelo«,
ki temelji na Mocklerjevem Chartu. Zato je potrebno sestaviti tri odloĉitvene tabele:
1. Odloĉitvena tabela simptomov
2. Odloĉitvena tabela efektivnih faktorjev
3. Odloĉilna tabela testov
14
V tabeli na primer (glej tabelo 3.3) prikazujemo primer odloĉitvene tabele simptomov. Na
enak naĉin se izdelajta ostali tabeli. Nato se rezultati vseh treh odloĉitvenih tabel zdruţijo v
eno skupno tabelo (glej tabelo 3.4): odloĉitvena tabela za diagnozo.
Tabela 3.3: Odloĉitvena tabela simptomov
Diagnoza
Simptomi
Zamegljen vid
Dehidracija
Izguba koncentracije
Utrujenost
Izguba teţe brez razloga
Halucinacije
Vznemirjenost
Obĉutek ţalosti
Brezupje
Zdrav
Bolan (npr.
shizofrenija/depresija
Ne
Ne
Ne
Ne
Ne
Ne
Ne
Ne
Ne
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Da
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Torej konĉna odloĉitvena tabela za diagnozo prikazuje razliĉne kombinacije bolnikovega
stanja, starost bolnika, simptome, efektivne faktorje in teste, kjer se na podlagi njihove
analize zagotavlja konĉna odloĉitev diagnoze. Jasno je, da vsaka vrstica te tabele prikazuje
pravilo odloĉitve za postavljanje diagnoze (Zeki, Malakooti, Ataeipoor in Tabibi 2012, str.
10).
V tabeli (glej tabelo 3.4) prikazujemo le primer, kako naj bi bila odloĉitvena tabela
sestavljena.
Tabela 3.4: Odloĉitvena tabela za diagnozo
Zdrav
Zdrav
Zdrav
Situacija
pacienta
-------
Starost
pacienta
-------
Nezdrav
Moški
< 20
Nezdrav
Ţenska & Nenoseĉa
>= 20
Halucinacije
---
Nezdrav
Moški
---
Hitro
vznemirjanje
---
Testi
Simptomi
Zdrav
Zdrav
Glavobol
Obĉutek
brezupa
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
15
Efektivni
faktorji
Zdrav
Pri tveganju
Zdrav
---
Diagnoza
Zdrav
Pri tveganju
Veĉ pozornosti
Depresija – tip
A
Shizofrenija –
tip A
Depresija – tip
B
3.3
Klinični sistem za podporo odločanja (CSDD)
Kliniĉni sistem za podporo odloĉanja (Clinical Decision Support System) je kot »aktivni
sistem znanja, ki uporablja dve ali veĉ postavk pacientovih podatkov z namenom ustvarjanja
nasvetov za konkretne primere« (Decision support systems, 2005). To pomeni, da je CDSS
preprosto sistem za podporo odloĉanja, ki se osredotoĉa na uporabo upravljanja znanja na tak
naĉin, da se doseţe kliniĉen nasvet za oskrbo pacientov, ki temelji na veĉih postavkah
pacientovih podatkov. Kliniĉni sistemi za podporo odloĉanja ponavadi zahtevajo zdravniško
napoved v realnem ĉasu in razvrstitev na podlagi multivariatnih podatkov, ki imajo veliko
atributov in izrazov. Eden od glavnih algoritmov v kliniĉnem sistemu za podporo odloĉanja je
drevo odloĉanja (Zhang, Fong, Fiaidhi in Mohammed 2012, str. 1). Kliniĉni sistemi za
podporo odloĉanja (CDSS) so torej raĉunalniški programi, ki so namenjeni zagotavljanju
strokovne podpore zdravstvenim delavcem za izdelavo kliniĉne odloĉitve (sprejetju diagnoze)
(Hongyang 2006, str. 6). Cilj teh sistemov je pomagati zdravstvenim delavcem, da analizirajo
podatke o pacientu in sprejemajo odloĉitve v zvezi z diagnozo, prepreĉevanje in zdravljenje
zdravstvenih teţav ter izboljšati kakovost oskrbe pacientov v okoljih z omejenimi sredstvi
(Hongyang 2006, str. 6; Anokwa in drugi 2012, str. 14). Obstaja kar nekaj kliniĉnih sistemov
za podporo odloĉanja (glej tabelo 3.5).
Tabela 3.5: Obstojeĉi sistemi za kliniĉno podporo odloĉanja
Ime
Odloĉitveno drevo za preiskavo
kontaktne tuberkuloze
Iliada
Umetna nevronska mreţa,
namenjena napovedovanju
dispozicije in dolţine bivanja pri
otrocih, okuţenih z bronhitisom
BioStream: arhitektura sistema
obdelave fizioloških signalov v
realnem ĉasu
MYCIN
Avtor
Temelj
Gerald, LB., Tang, S., in Bruce,
Tradicionalno odloĉitveno drevo
F. ter ostali (2002)
Razvit s strani Univerze v Utahu,
oddelek za informatiko in
Bayesova mreţa
medicino
Walsh, P., Cunningham, P.,
Rothenberg, Sj., O'Doherty, S.,
Hoey, H. in Healy, R.
Nevronska mreţa
Amir Bar-Or, David Goddeau,
Jennifer
Healey, Leonidas Kontothanasis, Fiziĉni podatkovni tok odkrivanja
Beth
QRS
Logan, Alex Nelson, JM Van
Thong
Razvit v Univerzi Stanford, avtor
Upošteva pravila
dr. Edward Shortliffe
Vir: Zhang, Fong, Fiaidhi in Mohammed (2012, str. 2)
16
Ena glavnih razlik med kliniĉnimi sistemi za podporo odloĉanja in podatkovnim rudarjenjem
temelji na »pogonu« znanja. V sistemih za podporo odloĉanju, ki v osnovi uporabljajo pravila
ekspertnih sistemov, mora biti »pogon« za sklepanje opremljen z dejstvi in pravili,
povezanimi z asociativnim pravilom »ĉe-potem« (Hardin in Chhieng 2007, str. 45). Klasiĉni
(CDSS) kliniĉni sistem za podporo odloĉanja vkljuĉuje tudi opozorila, opomnike, naroĉila
mnoţic, izraĉune odmerka zdravila, ki samodejno opominjajo zdravstvenike o posebnem
ukrepu ali pa poskrbi za povzetek, ki zagotavlja povratne informacije na podlagi kazalnikov
kakovosti (Bright in drugi 2013, str. 29). Skratka obstaja veliko razliĉnih metodologij, ki jih
CDSS lahko uporablja za zagotavljanje podpore zdravstvenim strokovnjakom (Wagholikar,
Sundararajan, Deshpande 2011, str. 10).
Logiĉne komponente procesa za postavljanje diagnoze v medicini so predstavljene na spodnji
sliki (glej sliko 3.3).
Slika 3.3: Logiĉne komponente procesa za postavljanje diagnoze v medicini
Vir: Wagholokar, Sundararajan in Deshpande (2011, str. 3030)
3.4
Ekspertni sistem
Ekspertni sistemi podpirajo strokovno delo strokovnjakov, ki se ukvarjajo s postavljanjem
diagnoz, procesom odloĉanja ali obvladovanjem kompleksnih situacij, kjer je potrebno znanje
ĉloveškega eksperta na ozkem in dobro definiranem podroĉju (Pavloviĉ, Ĉerenak, Pavloviĉ in
Rozman 2007, str. 13). Na podlagi raĉunalniške analize besedila se lahko tvorijo ekspertni
sistemi, ki kot raĉunalniška rešitev sluţijo za pomoĉ pri reševanju problemov (CoLos, 2013;
Pavloviĉ, Ĉerenak, Pavloviĉ in Rozman 2007, str. 13). Tak sistem nam omogoĉa ustvarjanje
ekspertnega sistema, ki deluje kot inteligentni raĉunalniški sistem in ki uporablja znanje ter
procedure sklepanja za reševanje problemov na naĉeloma ozkem strokovnem podroĉju.
Ekspertni sistem ni nadomestek za eksperte, vendar pa omogoĉa širšo uporabo njihovega
znanja, omogoĉa boljše delo neekspertom in tudi pomaga pri delu ekspertov ter posnema
17
razumske procese, ki jih eksperti uporabljajo za reševanje specifiĉnih problemov (CoLos,
2013, Pavloviĉ, Ĉerenak, Pavloviĉ in Rozman 2007, str. 13).
Zato se ekspertni sistemi imenujejo tudi »sistemi, ki temeljijo na znanju« (angl. »knowledgebased systems«) ali »programi na osnovi sklepanja« (angl. »inference-based programs«).
Inteligentna aktivnost omogoĉa ekspertnim sistemom reševanje problemov tako, da uporablja
poleg informacij tudi znanje za procesiranje (Zeki, Malakooti, Ataeipoor in Tabibi 2012, str.
4). Primerjava med klasiĉnimi in ekspertnimi sistemi je prikazana na spodnji sliki (glej sliko
3.4).
Slika 3.4: Primerjava med klasiĉnimi in ekspertnimi sistemi
'klasični' sistemi
ALGORITEM
(determinizem)
PODATKI
ekspertni sistemi
REZULTATI
SKLEPANJE
(nedeterminizem)
BAZA ZNANJA
Vir: CoLos (2013)
Razlika med klasiĉnimi in ekspertnimi sistemi (glej sliko 3.4) je, da podatke obdelujemo s
sklepanjem (nedeterministiĉno) ter na podlagi baze znanja, ki ga poda ekspert (strokovnjak)
na tem podroĉju. Skupna lastnost vsem ekspertnim sistemom je, da so narejeni za reševanje
nekega konkretnega problema (Pavloviĉ, Ĉerenak, Pavloviĉ in Rozman 2007, str. 13).
Ekspertni sistemi se uporabljajo predvsem za (CoLos, 2013; Pavloviĉ, Ĉerenak, Pavloviĉ in
Rozman 2007, str. 13):

Interpretiranje: pomoĉ pri dojemanju vsebinskega pomena ĉesa.

Napovedovanje: vnaprejšnje doloĉanje poteka ĉesa.

Diagnosticiranje: gre za ugotavljanje in doloĉanje vzroka bolezni ali okvar na osnovi
simptomov, ki se jih opazuje.

Naĉrtovanje: pri naĉrtovanju nam pomagajo pri izdelovanju naĉrta za doloĉeni cilj, z
namenom, da se doseţe zastavljeni cilj.
18

Razhrošĉevanje: gre za vgradnjo in predpisovanje rešitev za doloĉene pomanjkljivosti.

Inštruiranje: ekspertni sistemi nam pomagajo pri obvladovanju doloĉene uĉne snovi.

Zmoţnost pojasnjevanja rešitve, s ĉimer sistem postane transparenten oziroma
uporabniku razumljiv.

Sistemi so namenjeni pojasnjevanju svoje rešitve v obliki, ki jo uporabnik lahko
preveri, ugotovi vzrok svoje napake ali napake sistema.
Ekspertni sistem je sestavljen iz treh pomembnih modulov (e-Studij, 2010). Na sliki (glej
sliko 3.5) je predstavljena sestava ekspertnega sistema:

Baza znanja (Knowledge Base), ki vsebuje znanje, ki je specifiĉno za problemsko
domeno. Baza znanja vsebuje:
o preprosta dejstva in pravila, ki opisujejo relacije v domeni,
o metode in razliĉne ideje ter hevristiko3 za reševanje problemov v domeni.

Mehanizem sklepanja (Inference Engine);gre za modul, ki zna uporabljati bazo znanja.

Uporabniški vmesnik (User Interface) pa omogoĉa preprosto komunikacijo med
sistemom in uporabnikom.
Proces spoznavanja domene (angl. domain understanding) namreĉ zajema predstavo o tem,
kar je ţe znanega in odkritega v posamezni domeni. Gre za vkljuĉevanje pridobivanja
relevannih dejstev, na podlagi ĉesa naĉrtujemo rudarjenje (Mertik 2013, str. 5).
Slika 3.5: Sestava ekspertnega sistema
Vir: e-Studij (2010)
3
Hevristika: nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj.
19
Ekspertni sistemi so bili na podroĉju medicinskih ved razviti oziroma izraţeni na naslednjih
podroĉjih (Pavloviĉ, Ĉerenak, Pavloviĉ in Rozman 2007, str. 13):
3.5

PUFF: Diagnoza pljuĉne bolezni.

VM: Spremljanje bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego.

ABEL: Diagnoza kislih materialov in elektrolitov.

AI/COAG: Diagnoza bolezni krvi.

AI/RHEUM: Diagnoza revmatiĉne bolezni.

CADUCEUS: Diagnoza bolezni interne medicine.

ANNA: Spremljanje in obdelava analize.

BLUEBOX: Diagnoza depresije in zdravljenja.

MYCIN: Diagnoza in zdravljenje bolezni mikrobov.

ONCOCIN: Zdravljenje in vodenje bolnikov s kemoterapijo.

ATTENDING: Upravljanje izobraţevanja pri anesteziji.

GUIDON: Izobraţevanje bolezni mikrobov.
Podatkovno rudarjenje v medicini
Podatkovno rudarjenje v medicini se prav tako zanima za manjše primere, ki niso v skladu z
vzorci in trendi, medtem ko se tradicionalno podatkovno rudarjenje v glavnem ukvarja z
vzorci v podatkovnih nizih. Poleg tega veĉina standardnih metod podatkovnega rudarjenja
obiĉajno opisujej, vendar ne pojasnjuje vzorce in trende, medtem ko medicina potrebuje ta
pojasnila za boljše razumevanje in diagnostiko (Mertik in Palfy 2013, str. 310).
Ena najveĉjih teţav podatkovnega rudarjenja v medicini je, da so surovi medicinski podatki
obseţni in raznoliki. Ti podatki se lahko zbirajo iz razliĉnih virov, kot so iz pogovorov z
bolniki, laboratorijskih izvidov, pregleda in razlage zdravnikov. Vse te komponente imajo
lahko velik vpliv na diagnozo, prognozo in zdravljenje pacienta, zato se tudi ne smejo
zanemariti. Obseg in zahtevnost medicinskih podatkov je ena od ovir za uspešno podatkovno
rudarjenje. Manjkajoĉi, napaĉni, neskladni ali nestandardni podatki, kot so košĉki informacij,
shranjenih na razliĉnih oblikah iz razliĉnih podatkovnih virov, ustvarijo glavno oviro za
uspešno podatkovno rudarjenje. Shranjeni podatki postanejo manj uporabni, ĉe niso na voljo v
preprosti razumljivi in dostopni obliki (Milovic in Milovic 2012, str. 133). Hierarhiĉna
strategija algoritma za odloĉanje v podatkovnem rudarjenju je izjemno moĉno orodje za
razumevanje narave medicine. Prav tako je podatkovno rudarjenje kljuĉnega pomena
20
upravljavskega koncepta, predvsem zaradi njegove moĉne vloge za upravljanje informacijskih
sistemov (Mowerman, 2007). Torej cilj podatkovnega rudarjenja je odkrivanje novega,
zanimivega in uporabnega znanja iz podatkovnih baz. Danes so številne organizacije,
vkljuĉno s sodobnimi bolnišnicami, sposobne generirati in zbrati velike koliĉine podatkov.
Takšna eksplozivna rast podatkov zahteva avtomatiziran naĉin za pridobivanje koristnega
znanja. Zato je medicinsko podroĉje pomembno podroĉje za uporabo podatkovnega
rudarjenja (Ngan in drugi, 1999, str. 74). Precej zanimiva ugotovitev je, da so v zadnjih nekaj
letih razni dokumenti izpostavljali potencial predvidevanja podatkovnega rudarjenja, da ta
lahko sklepa iz kliniĉno pomembnih modelov iz molekularnih podatkov, zato lahko
podatkovno rudarjenje zagotovi podporo pri odloĉanju v »noveli« na podroĉju genomske
medicine (Bellazzi in Zupan 2008, str. 88) in ne samo na podroĉju splošne medicine. Torej je
podatkovno rudarjenje pristop, ki lahko obdeluje podatke z namenom pridobivanja koristnega
znanja na celotnem podroĉju medicine.
4. FUNKCIJE PODATKOVNEGA RUDARJENJA
Podatkovno rudarjenje se deli na dve glavni kategoriji in štiri podskupine (glej sliko 4.1)
(Marn 2010, str. 8):
1. Napovedovalne naloge: Cilj podatkovnega rudarjenja je napovedati vrednost
izbranega atributa na podlagi drugih predlaganih atributov, ki imajo znane vrednosti.
Gre za neodvisne spremenljivke, medtem ko so odvisne spremenljivke tisti atributi, ki
jih išĉemo.
2. Opisovalne naloge: V tem delu podatkovnega rudarjenja gre za opisovanje oziroma
iskanje vzorcev v mnoţici podatkov. Tehnike opisovanja se pogosto uporabljajo za
raziskovanje podatkov in se jih tudi kombinira z drugimi tehnikami z namenom, da
dobljene rezultate lahko razlagamo. Primer za to je razvršĉanje v skupine (angl.
clustering). Gre za proces grozdenja podatkovnih objektov v gruĉe, ki je odvisna od
podobnosti in njihovih funkcij. Ta proces je veliko enostavnejši za zbiranje in
obdelavo podatkov, ki so bili zaznani iz okolja, ter se ga uporabi kot prvi korak pri
raziskovanju podatkov (Marn 2010, str. 8; Nithyakalyani in Kumar 2012, str. 1281).
21
Slika 4.1: Funkcije podatkovnega rudarjenja
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
4.1
Analiza asociacij
Namen analize asociacij (angl. association analysis) je odkrivanje in deskripcija moĉnih
asociacij (povezava med pojmi) ali povezav v podatkih. Ker je pri analizi podatkov lahko med
obravnavanimi podatki veliko povezav, nas zanimajo samo tisti, ki imajo najveĉjo podporo
(Marn 2010, str. 9). Primer uporabe asociacij je npr. odkrivanje bolezni s podobnimi
simptomi. Problem asociacijskega pravila pri podatkovnem rudarjenju je ustvariti vsa
asociacijska pravila, ki imajo podporo in zaupanje veĉje od uporabniško doloĉene minimalne
podpore in praga zaupanja. Predpostavlja se, da je kakovost asociacijskega pravila odvisna od
kakovosti podatkov, iz katerih se izraĉuna pravilo (Berti-Équille 2007, str. 192, 197).
Asociacijska pravila sestavljajo (Podpeĉan, 2013):

n-skupina (angl. Itemset) A, ki je mnoţica atributov (simptomov)
o na primer: A = {Blodnje, Halucinacije}

asociacijsko pravilo torej povezuje dve n-skupini: A
B
o na primer: {Blodnje, Halucinacije, Ĉudna prepriĉanja}
govor}

pri asociacijskih pravilih uporabljamo dve meri:
o podpora (angl. Support)
o zaupanje (angl. Confidence)
22
{Neorganiziran
Torej pri podpori in zaupanju (Podpeĉan, 2013) imamo:

n transakcij in pravilo A

podpora, ki jo zapišemo s sledeĉimi enaĉbami:

B
o
( )
o
(
)
⋀
(
)
⋀
zapupanje:
o
(
)
Vzemimo naslednji primer (glej Tabela 4.1).
Tabela 4.1: Primer asociacijskih pravil
Transakcija
Simptomi
1
blodnje, halucinacije, neorganiziran govor, ĉudna prepriĉanja
2
halucinacije, motnje avtistiĉnega spektra
3
halucinacije, ĉudna prepriĉanja, boldnje, motnje pri samooskrbi
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Podpora za {halucinacije, ĉudna prepriĉanja} in {halucinacije, blodnje, motnje pri
samooskrbi}:

(*

(*
*
+)
+
+)
*
+
Zaupanje za blodnje  halucinacije in halucinacije  blodnje:

(*
+)
*

(*
+)
*
4.2
+⋀*
*
+
+
+⋀*
*
+
+
= 100 %
= 50 %
Analiza skupin
Analiza skupin ali »grozdenje« (angl. clustering) je zbirka relativno preprostih opisnih
statistiĉnih metod s potencialno vrednostjo v psihologiji, ki obravnava teoretiĉne in praktiĉne
probleme. Obstaja veliko naĉinov analize skupin, iz katerih je moţno izbirati, brez jasnih
23
smernic za pomoĉ raziskovalcem (Clatworthy in drugi 2005, str. 329). Analize skupin se
pogosto uporabljajo na podroĉju medicine, kjer se uporabljajo za razvršĉanje bolezni, zdravil
in simptomov, iz katerih se nato naredijo zelo uporabne taksonomije. Prav tako tudi na
podroĉju psihiatrije, kjer se tehnike uporabljajo za postavljanje diagnoze za shizofrenijo,
paranojo in podobno. Analiza skupin je namenjena za obravnavanje in interpretiranje velike
koliĉine podatkov ter njih umešĉanje (klasifikacija) na podlagi njihove podobnosti (Takita in
drugi 2011, str. 1799; Marn 2010, str. 10).
Analiza skupin je dobro uveljavljena tehnika podatkovnega rudarjenja (in pred tem strojno
uĉenje). Zanimivo je, da ni »najboljšega« algoritma za grozdenje, ki bi bil uporaben za vse
podatke. Namesto tega iz razlogov, ki niso povsem jasni, nekateri algoritmi delujejo bolje na
nekaterih podatkovnih nizih kot drugi (Coenen 2011, str. 27).
4.3
Model za napovedovanje
Napovedno modeliranje (angl. predictive modeling) je namenjeno izdelavi modela, ki napove
vrednost napovedne spremenljivke kot funkcijo neodvisnih spremenljivk. Pri tem loĉimo med
dvema tipoma napovednega modeliranja (Marn 2010, str. 8):

Klasifikacija (angl. classification).

Napovedovanje (angl. prediction).
Klasifikacija oziroma razvrstitev se ukvarja z gradnjo »klasifikatorjev«, ki se lahko
uporabljajo za »nevidne« podatke, tako da se podatke kategorizira v skupine (razrede).
Takšna klasifikacija pa ima vzporednice z oblikovanjem skupin (grozdov). Razlika pa je v
tem, da razvrstitev zahteva podatke o vnaprej oznaĉeni vadbi (nauĉenih podatkov), iz katerih
bo mogoĉe graditi razvršĉanje (klasifikacijo) (Coenen 2011, str. 27). Torej gre za proceduro,
v kateri se išĉe funkcija oziroma model v doloĉeni podatkovni bazi z danimi razredi, ki lahko
razlikuje med razredi podatkov. Namen razloĉevanja pa je, da v razrede razvrsti objekte brez
razreda. Takšna dobljena funkcija oziroma model je rezultat analize mnoţice podatkov za
uĉenje modela, v katerem so objekti z znanim razredom. Znaĉilnost klasifikacije pa je, da se
uporablja za napovedovanje diskretnih spremenljivk (Marn 2010, str. 8; Zhang in drugi 2009,
str. 450).
Dobljeni modeli pa se interpretirajo v razliĉnih oblikah (Marn 2010, str. 8):

Pravila za klasificiranje v obliki »ĉe-potem«.
24

Odloĉitvena drevesa (angl. decision tree).

Matematiĉne formule.

Klasifikator naivni Bayesian (angl. naive Bayesian classificator).

Metoda podpornih vektorjev (angl. support vector mechines – SVM).

Najbliţji sosed (angl. k-nearest neighbor).
Napovedovanje (angl. prediction) je tehnika podatkovnega rudarjenja, ki naredi napoved o
vrednosti podatkov z uporabo podatkov z znanimi rezultati, ustvarjenimi v razliĉnih podatkih.
Napovedni modeli imajo poseben cilj, ki omogoĉa, da napovejo neznane vrednosti
spremenljivk iz vrednosti ostalih spremenljivk, ki so v danem interesu ţe znani (Bhardwaj in
Pal 2011, str. 136). Obstaja kar nekaj napovedovalnih algoritmov, vendar so ti odvisni od
skupnih izkušenj na podroĉju podatkovnega rudarjenja (Zhang in drugi 2009, str. 451).
Tehnike, ki se uporabljajo za napovedovanje, so (Marn 2010, str. 9):

Linearna regresija (angl. linear regression).

Nelinearna regresija (angl. nonlinear regression).

Nevrosnke mreţe (angl. neural network).
Namen obeh vrst napovedovalnega modeliranja je ustvariti model, ki bo imel najmanjšo
napovedno napako. Torej cilj modela za modeliranje je ustvariti model, ki bo imel najmanjšo
razliko med napovednimi in dejanskimi vrednostmi. Model za napovedovanje se predvsem
uporablja za predvidevanje oziroma presojanje, katero bolezen ima pacient, na podlagi
izvidov (Marn 2010, str. 9).
4.4
Zaznavanje anomalij
Anomalija je odstopanje od pravil, nepravilnosti oziroma izjemnosti. Zaznavanje anomalij se
nanaša na odkrivanje vzorcev v doloĉenem nizu podatkov, ki niso v skladu z ustaljenim,
normalnim vedenjem (Shahreza in drugi 2011, str. 1460). Odkrivanje anomalij se nanaša na
temo iskanja vzorcev v podatkih, ki niso v skladu s priĉakovanim ravnanjem ali pa jih je
mogoĉe opredeliti na naslednji naĉin: »Ĉe je dan niz podatkovnih toĉk oz. objektov n in
število p od priĉakovanih ubeţnikov, se poišĉejo glavni (angl. top) p objekti, ki so obĉutno
nepodobni, izjemni ali nekonsistentni glede na preostale podatke (Weisong, Guangmin,
Yingije 2012, str. 1). Gre za odkrivanje zapisov, ki imajo obĉutno drugaĉne lastnosti od
veĉine; takšnemu postopku pravimo zaznavanje anomalij (angl. anomaly detection). Pri
25
iskanju anomalij moramo biti pozorni, da normalnih zapisov ne identificiramo kot anomalijo.
Uĉinkovitost sistema za zaznamovanje anomalij mora imeti visoko raven zaznavanja in nizko
raven napaĉne identifikacije zapisov kot anomalij. Sistemi za odkrivanje anomalij delujejo
tako, da poskušajo ugotoviti anomalijo (nepravilnost) v okolju (Marn 2010, str. 10; Shahreza
in drugi 2011, str. 1461).
5. TEHNIKE PODATKOVNEGA RUDARJENJA
Podatkovno rudarjenje se je izkazalo kot kljuĉni element za mnoge aplikacije na podroĉju
raĉunalništva. Uporablja se ga kot sredstvo za napovedovanje prihodnje smeri in odkrivanje
specifikacij proizvoda ali procesa (Park in drugi 2008, str. 631). Podatkovno rudarjenje
zagotavlja tudi orodja za pridobivanje zdravstvenih podatkov z namenom, da izlušĉi
pomembne podatke iz medicine in da bi to znanje bilo na voljo vsem osebam, ki se ukvarjajo
z raziskovanjem medicine (Ranjan 2009, str. 84).
Tradicionalno bi lahko tehnike podatkovnega rudarjenja na splošno opredelili kot: (1)
pridobivanje
vzorca/identifikatorja,
(2)
zdruţevanje
podatkov
v
skupine
in
(3)
razvršĉanje/kategorizacija (Coenen 2011, str. 26). V okviru literature najdemo še mnogo
drugih tehnik podatkovnega rudarjenja, ki so bile sprejete s podroĉij, kot sta statistika in
matematika (na primer linearna regresija itd.).
Tehnike, ki nas zanimajo, temeljijo na dejstvu, da napovejo prihodnost na podlagi
kategoriĉnih spremenljivk (teksta). Zato je proces, ki nas zanima (glej sliko 5.1), namenjen
napovedovanju na podlagi kategoriĉnih spremenljivk. Ker imamo opravka s tekstovnim
rudarjenjem, bomo pregledali tiste tehnike, ki nam bodo v pomoĉ pri tekstovnem rudarjenju.
26
Slika 5.1: Napovedovanje v podatkovnem rudarjenju
Frekvenčne tabele
Klasifikacija
Kovariantna
matrika
Funkcija
podobnosti
Drugo
Napoved
Frekvenčna tabela
Modeliranje
Regresija
Kovariantna
matrika
Funkcija
podobnosti
Drugo
Hierarhično
Grozdenje
Partitivno
Pravila asociacije
Vir: Sayad (2010)
5.1
Klasifikatorji
Klasifikatorji so tehnike v podatkovnem rudarjenju, ki temeljijo na pravilih »ĉe-potem« (angl.
If – Then). »Ĉe« nam pove neko stanje oziroma situacijo (pogoj), ki mora bit
izpolnjenamedtem ko »potem« prikazuje predlog oziroma kakšne so konsekvence tega stanja.
Pri pravilu »ĉe-potem« velikokrat zaradi boljšega rezultata uporabljamo operatorja »IN«
(angl. AND) ter operator »INTUDI« (angl. AndAlso). Operator »IN« vrednoti obe strani,
dokler »INTUDI« vrednoti najprej pravilno stran, ĉe je bila leva stran pravilna. Z drugimi
besedami, operator »IN« bo preveril vse pogoje v izrazu, preden nadaljuje, medtem ko bo
operator »INTUDI« prenehal delati, ĉe bo vedel, da je pogoj napaĉen. Poglejmo si razliko na
primeru.
Klasifikacija je naloga v podatkovnem rudarjenju, da predvidi oziroma napove vrednosti
kategoriĉnih spremenljivk (ciljev ali razredov) z izgradnjo modela, ki temelji na eni ali veĉ
številĉnih in / ali kategoriĉnih spremenljivkah (napovednika ali lastnosti) (Sayad, 2010).
Poznamo štiri glavne skupine algoritmov za razvršĉanje (Sayad, 2010):
1. Frekvenĉna tabela:
a. ZeroR
27
b. OneR
c. Naivni Bayes
d. Odloĉitvena drevesa
2. Kovariantna matrika:
a. Analiza linearne diskriminante
b. Logistiĉna regresija
3. Funkcija podobnosti:
a. K-najbliţji sosed (K-NN)
4. Drugi:
a. Umetna nevronska mreţa
b. Metoda podpornih vektorjev (SVM)
V nadaljevanju bomo predstavili karakteristike pomembnih klasifikatorjev v podatkovnem
rudarjenju. Gre za Bayesov klasifikator, odloĉitvena drevesa, k-NN (k-najbliţji sosed)
klasifikator in SVM klasifikator (Metodo podpornih vektorjev).
5.1.1
Bayesov klasifikator
Naivni Bayesov klasifikator je preprost verjetnostni klasifikator, ki temelji na uporabi
Bayesovega
izreka
z
moĉnimi
(naivnimi)
predpostavkami
neodvisnosti
(https://en.wikipedia.org/wiki/Naive_Bayes_classifier).
Naivni Bayesov model je enostavno zgraditi, brez zapletenih ponavljajoĉih parametrov
ocenjevanja, zaradi ĉesar je še posebej koristen pri zelo velikih podatkovnih bazah. Kljub
svoji preprostosti Naivni Bayesov klasifikator pogosto deluje presenetljivo dobro in se
pogosto uporablja, ker bolje deluje za sofisticirane metode razvršĉanja (Sayad, 2010).
Bayesov izrek doloĉa naĉin izraĉuna posteriorne (zadnje) verjetnosti, P (c | x) od P (c), P(x) in
P (x | c). Naivni Bayesov klasifikator predpostavlja, da je uĉinek vrednosti napovednika (x) na
doloĉeno skupino (c), neodvisno od vrednosti drugih kazalcev. Ta predpostavka se imenuje
pogojno neodvisni razred (Sayad, 2010). Formula Bayesovega izreka je prikazana na sliki 5.2.
Bayesov izrek se imenuje tudi »neodvisni Bayes«, ker se ga izvaja na predpostavkah pogojnih
neodvisnih opazovanj v razredih (Ottar 1999, str. 129).
28
Slika 5.2: Formula za Bayesov izrek
Vir: Sayad (2010)
Bayesov izrek iz slike (glej sliko 5.2) sestavljajo (Sayad, 2010):

P(c|x) je verjetnost kasnejšega razreda (cilja), podanega s strani napovedovalca
(atributa).

P(c) je predverjetnostni razred.

P(x|c) je verjetnost, ki je verjetnost napovedovalĉevega danega razreda.

P(x) je predverjetnostni razred napovedovalĉevega.
Kasnejša verjetnost (angl. Posterior Probability) se izraĉuna tako, da se najprej izgradi
frekvenĉna tabela za vsak atribut proti cilju (napoved). Potem se preoblikujejo frekvenĉne
tabele v verjetnostne tabele in za konec se uporabi enaĉba naivnega Bayesa za izraĉun
kasnejše verjetnosti za vsak razred. Razred z najvišjo stopnjo kasnejše verjetnosti je rezultat
napovedi (Sayad, 2010).
Vzemimo primer frekvenĉne tabele, kjer so bolniki odgovarjali, kateri simptom je pogostejši
pri prehladu (glej Tabelo 5.1):
Tabela 5.1: Frekvenĉna tabela Bayeseove enaĉbi
Prehlad
Frekvenĉna tabela
Pregled
simptomov
Skupaj
Da
Ne
Glavobol
3
2
5
Sinusno vnetje
4
0
4
Boleĉine v prsih
2
3
5
9
5
14
Skupaj
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Iz frekvenĉne tabele sledi izgradnja verjetnostne tabele (glej tabelo 5.2).
29
Tabela 5.2: Verjetnostna tabela Bayesove enaĉbe
Verjetnostna tabela
Pregled
simptomov
Prehlad
Da
Ne
Glavobol
3/9 (0,33)
2/5 (0,4)
Sinusno vnetje
4/9 (0,44)
0/5 (0,0)
Boleĉine v prsih
2/9 (0,22)
3/5 (0,6)
9/14 (0,64)
5/14 (0,36)
Skupaj
5/14
(0,36)
4/14
(0,28)
5/14
(0,36)
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Iz verjetnostne tabele sledi izraĉun za posamezni atribut:

P(x|c) = P(Glavobol | Da) = 3/9 = 0,33

P(x) = P(Glavobol) = 5/14 = 0,36

P(c) = P(Da) = 9/14 = 0,64
Iz tega sledi kasnejša napoved za atribut Glavobol: P(x|c) = P(Da|Glavobol) = 0,33 × 0,64 /
0,36 = 0,60
Sledi izraĉun za ostale atribute (glej tabelo 5.3):
Tabela 5.3: Izraĉun vseh kasnejših napovedi po Bayesovi enaĉbi
Kasnejša napoved
Pregled
simptomov
Prehlad
Da
Ne
Glavobol
0,60
0,40
Sinusno vnetje
1,00
0,00
Boleĉine v prsih
0,40
0,60
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastni prikaz (2014)
Iz rezultatov lahko tolmaĉimo, da je simptom prehlada sinusno vnetje, saj ima najveĉjo
kasnejšo napoved, medtem ko boleĉina v prsih ni simptom prehlada, saj ima najveĉjo
kasnejšo napoved v atributu »ne«.
5.1.2
K-NN klasifikator
K-najbliţjih sosedov (angl. K-nearest neighbors; K-NN) je algoritem, ki shranjuje vse
razpoloţljive primere in razvršĉa vse nove primere, ki temeljijo na merjenju podobnosti (na
30
primer funkcije na daljavo). K-NN je bil uporabljen ţe v zaĉetku sedemdesetih kot neparametriĉne tehnike v statistiĉnem ocenjevanju in prepoznavanju vzorcev (Sayad, 2010). KNN oziroma algoritem k-najbliţjega soseda je ne-parametriĉna metoda za razvršĉanje
predmetov, ki temeljijo na najbliţjih primerih pri uĉenju (training) v funkciji prostora. K-NN
je vrsta, ki temelji na uĉenju na podlagi primerov ali na podlagi lenega uĉenja. K-NN
algoritem je najenostavnejši od vseh algoritmov strojnega uĉenja. Ĉe je k = 1, je objekt
preprosto dodeljen razredu svojega najbliţjega soseda (https://en.wikipedia.org/wiki/Knearest_neighbors_algorithm). Med tehnikami je k-NN klasifikator, ki se je izkazal za
uspešnega, zahvaljujoĉ enostavnem izvajanju implementacije in njegovih dobrih lastnosti
generalizacije. Glavna prednost pravila k-NN je, da ne zahteva izrecne gradnje funkcije
prostora in da je prilagojen veĉrazrednim problemom (Richard in drugi 2012, str. 295).
Algoritem k-NN klasifikatorja predstavlja primer, ki je razvršĉen z veĉino glasov svojih
sosedov. Da je zadeva dodeljena razredu najpogostejšega med svojimi K najbliţjimi sosedi, se
meri s funkcijo razdalje (angl. Distance function). Ĉe je K = 1, potem je primer preprosto
dodeljen v kategorijo (razred) njegovega najbliţjega soseda (Sayad, 2010).
Poznamo tri vrste funkcije razdalj (Sayad, 2010):
1. Euclideanova funkcija razdalje: √∑
(
)
2. Manhattanova funkcija razdalje: ∑
3. Minkowskijeva funkcija razdalje: (∑
(
) )
⁄
Opozoriti je treba tudi, da so vse tri meritve na razdaljo (funkcije) veljavne samo za zvezne
spremenljivke. V primeru kategoriĉnih spremenljivk je potrebno uporabiti Hammingovo
razdaljo. Ta algoritem prinaša tudi vprašanje o standardizaciji numeriĉnih spremenljivk med 0
in 1, ko imamo opravka s kombinacijo numeriĉnih in kategoriĉnih spremenljivk v naboru
podatkov (Sayad, 2010).
Hammingova razdalja:
∑
31
Na primer:
X
Y
Razdalja
Moški
Moški
0
Moški
Ţenska
1
Izbira optimalne vrednosti za K je najbolje narediti tako, da se najprej pregledajo podatki. Na
splošno je velika K vrednost natanĉnejša, saj zmanjšuje splošen hrup, vendar zopet ni
nobenega jamstva glede natanĉnosti. Preĉno preverjanje (angl. Cross-validation) pa je še en
naĉin, da se lahko naknadno s pomoĉjo neodvisnega nabora podatkov ugotovi dobra K
vrednost in preveri vrednost (angl. validation). Ţe v preteklosti je bil optimalni K za veĉino
nizov podatkov med 3 in 10 (Sayad, 2010). Poglejmo si primer, v katerem upoštevamo
naslednje podatke o nezmoţnosti plaĉila kredita (kar lahko privede do depresije posameznik).
Obravnavali bomo starost in posojilo, obe spremenljivki sta numeriĉni (napovednika) in
»plaĉilna nesposobnost« je cilj.
Slika 5.3: Primer k-NN algoritma na primeru
Primer k-NN
250000
Posojilo v EUR
200000
150000
Plačilno sposoben
100000
Plačilno nesposoben
50000
0
0
10
20
30
40
50
60
70
Leta
Vir: Sayad (2010)
Na podlagi tega primera lahko sedaj uporabimo nastavitve za uĉno mnoţico (angl. Training
set) za razvrstitev neznanega primera (Starost = 48 in posojilo = 142.000 EUR) z uporabo
Euclideanove razdaljo. Ĉe je K = 1, potem je najbliţji sosed zadnji primer pri nastavitvah za
uĉno mnoţico doloĉenega s »plaĉilno nesposobnostjo« = DA. Primer k-NN algoritma z
Euclideanovo razdaljo je prikazan v tabeli (glej Tabela 5.4).
32
Tabela 5.4: Primer k-NN z Euclideanovo razdaljo
Starost
Posojilo v €
Kreditna sposobnost
Razdalja
35
120.000
Ne
22.000
52
18.000
Ne
124.000
23
95.000
Da
47.000
40
62.000
Da
80.000
60
100.000
Da
42.000
48
220.000
Da
78.000
33
150.000
Da
8.000
48
142.000
?
?
2
3
1
Vir: Sayad (2010)
Za izraĉun neznanega primera (starost je 48 let in posojilo 142.000 EUR) bomo uporabili
Euclideanovo razdaljo:
√(
)
(
)
Torej razdalja D neznanega primera je:
√(
)
(
)
V primeru, da bi uporabili K = 3, obstajata dva »Kreditno nesposobna« = Da in en »Kreditno
sposoben« = Ne, od treh najbliţjih sosedov. Napoved za neznanko v tem primeru bi bil
ponovno »Kreditno nesposoben« = Da.
5.1.3 SVM klasifikator
Support Vector Machine (SVM) opravlja razvršĉanje (klasifikacijo) z iskanjem veĉ ravnin
oziroma ploskev (angl. Hyperplane), ki poveĉa razliko med dvema razredoma. Vektorji
(primeri), ki opredeljujejo veĉ ravnin, so vektorji podpore (Sayad, 2010). SVM je linearni
klasifikator, ki svojo funkcijo uĉi iz znaĉilnosti prostorskih primerov. Da se naredi dobra
klasifikacija, je potrebno doloĉiti dobro odloĉitveno površino. Zato je lahko dobro
odloĉitveno površino dobiti z doloĉitvijo loĉevanja veĉ ravnin, ki imajo najveĉjo razdaljo do
najbliţjih toĉk na uĉni mnoţici (Ibrikci, Ustun in Kaya 2012, str. 1832). Poleg tega je glavna
prednost SVM v uporabi pri konveksnem kvadratnem programiranju, ki predvideva samo
33
globalni minimum, tako da se izogne ujetosti v lokalni minimum (Chen in drugi 2012, str.
2507).
Slika 5.4: Grafiĉni prikaz SVM Algoritma
Vir: Sayad (2010)
Algoritem (Sayad, 2010):

Doloĉa optimalno veĉ plasti – »hiperravnino«: s poveĉanjem stopnje.

Podatke kartografira v visoko dimenzionalni prostor, kjer je laţje razvršĉanje z
linearnim odloĉanjem: preoblikuje problem tako, da se podatki preslikajo implicitno v
ta prostor.

Razširi zgornjo omenjeno definicijo za nelinearno neloĉljive teţave.
Da bi doloĉili optimalno hiperravnino (veĉ plasti), je potrebno poveĉati širino stopnje (w)
(glej sliko 5.6).
Slika 5.5: Doloĉitev optimalne hiperravnine pri SVM algoritmu (1)
Vir: Sayad (2010)
34
Slika 5.6: Doloĉitev optimalne hiperravnine pri SVM algoritmu (2)
Vir: Sayad (2010)
(w) in (b) ugotovimo z reševanjem objektivne funkcije z uporabo kvadratiĉnega
programiranja (angl. Quadratic Programming):
‖ ‖
(
)
Dobra lastnost SVM klasifikatorja je, da v primeru, ĉe so podatki linearno loĉljivi, obstaja
edinstvena globalna minimalna vrednost. Idealna analiza SVM naj bi pripravila hiperravnino,
ki popolnoma loĉi vektorje (primere) v dva neprekrita razreda. Vendar pa popolna loĉitev ni
moţna ali pa lahko povzroĉi v modelu z veliko primerov, da se ta ne razvršĉa pravilno. V tej
situaciji SVM najde hiperravnino, ki poveĉa stopnjo in zmanjša napaĉno uvršĉanje (Sayad,
2010).
Slika 5.7: Primer loĉevanja vektorjev v SVM klasifikatorju
Vir: Sayad (2010)
35
Algoritem poskuša ohraniti ohlapnost spremenljivke na niĉ in medtem, ko poveĉuje stopnjo.
Vendar pa to ne zmanjša števila napaĉnih razvrstitev, ampak vsoto razdalj od stopenj hiperravni (Sayad, 2010).
Slika 5.8: Ohranjanje ohlapnosti spremenljivk pri algoritmu SVM
Vir: Sayad (2010)
Najenostavnejši naĉin za loĉevanje dveh skupin podatkov je z ravno ĉrto (1 dimenzija), ravno
plosko (2 dimenziji) ali z N-dimenzionalnimi hiperravninami. Vendar pa obstajajo situacije,
ko lahko nelinearna regija loĉuje skupine bolj uĉinkovito. SVM opravlja to z uporabo funkcije
jedra (nelinearno) (angl. kernel function), da preslika podatke v drugaĉen prostor, kjer hiperravnine (linearno) ni mogoĉe uporabiti za loĉevanje. To pomeni, da je nelinearna funkcija
nauĉena z linearnim strojnim uĉenjem v obliki visokodimenzionalnega prostora, medtem ko
zmogljivost sistema krmili parameter, ki ni odvisen od dimenzij prostora. To se imenuje trik
jedra (angl. kernel trick), kar pomeni, da funkcija jedra preoblikuje podatke v visoko
dimenzionalne oblike prostora, zato da bi bilo mogoĉe izvesti linearno loĉitev (Sayad, 2010).
Slika 5.9: Loĉevanje dveh skupin v SVM algoritmu
Vir: Sayad (2010)
36
Poznamo tri vrste SVM algoritmov (Sayad, 2010):

Linearni SVM:

Nelinearni SVM: ( )

Kernel funkcija SVM: (
( )
)
6. PROCES PODATKOVNEGA RUDARJENJA
Podatkovno rudarjenje je ponavljajoĉ se proces, ki vkljuĉuje veĉ korakov. Zaĉne se z
razumevanjem in opredelitvijo problema in r konĉa z analizo rezultatov in strategijo za
uporabo rezultatov (George Harrison, 1997, str. 5). Najbolj popularna metodologija
podatkovnega rudarjenja je CRISP-DM (angl. Cross Industry Standard Process for Data
Mining). Znaĉilnost te metodologije je ta, da jo je moţno uporabiti v vseh panogah in z vsemi
orodji (Marn 2010, str. 23). Faze (koraki/iteracije) CRISP-DM so (Liu in Chen 2007, str.
122):

Priprava cilja/namena.

Prevajanje – definiranje problema.

Ĉišĉenje podatkov.

Izgradnja modela.

Ocenitev modela.
Slika 6.1: Proces podatkovnega rudarjenja
Vir: George Harrison (1997, str. 6)
6.1
Razumevanje problema in njegova identifikacija
Podatkovno rudarjenje se razlikuje od drugih oblik analitiĉnih procesov v smislu, da je
varljivo enostavno uporabiti algoritem podatkovnega rudarjenja za zbirko podatkov ter tako
37
dobiti doloĉene rezultate, vendar brez jasnega razumevanja problema je lahko rezultat brez
vrednosti. Z opredelitvijo problema je mišljeno, da bi moral analitik podatkovnega rudarjenja
delati s strokovnjakom, da bi bil problem dovolj natanĉno definiran in da so rezultati lahko
rešljivi in merljivi. Nekatere rešitve so lahko primerne, druge pa bi lahko bile popolnoma
neuporabne (George Harrison 1997, str. 7). Gre za korak, ki je podlaga za druge korake, saj je
razumevanje domenske problematike in formulacije problema oziroma vprašanja, na katerega
ţelimo odgovoriti, prvi in osnovni korak vsakega projekta podatkovnega rudarjenja (Marn
2010, str. 23).
6.2
Priprava podatkov in ekstrakcija
Ko je problem definiran, je potrebno zbrati relevantne podatke. V veĉini primerov so
relevantni podatki razširjeni iz obstojeĉih operativnih podatkovnih baz ali pa iz skladišĉa, ki
je bilo narejeno z namenom, da sluţi raznolikim potrebam analiz. Pogosto se algoritem
podatkovnega rudarjenja ne more izvajati neposredno v podatkovni bazi z veĉ tabel. Tako
morajo biti podatki pridobljeni iz relacijske zbirke podatkov in shranjeni v doloĉeni obliki, ki
bi bili dostopni za podatkovno rudarjenje. V teh primerih je roĉni postopek ekstrakcije res
samo artefakt nezmoţnosti algoritma rudarjenja, da bi se neposredno izvajal v podatkovni
bazi (George Harrison 1997, str. 7). Kakovost izbranih podatkov, ki jih uporabimo za
podatkovno rudarjenje namreĉ v veliki meri doloĉa kakovost konĉnega produkta. Dejstvo je,
da so podatkovne baze, ki jih uporabljamo za rudarjenje, pogosto sestavljene iz heterogenih
virov, zato pogosto vsebujejo manjkajoĉe ter protislovne podatke. Priprava podatkov
vkljuĉuje (Marn 2010, str. 23):

integracijo podatkov,

ugotavljanje pristranskosti podatkov,

bogatenje podatkov,

doloĉanje strukture podatkov,

odpravljanje manjkajoĉih vrednosti,

redukcija podatkov ter

transformacija podatkov.
Obstajata dva koraka (dela) pri zbiranju podatkov in jihove ekstrakcije. prvi del je
intelektualna vaja pri delu podatkovnega rudarjenja, kjer analitik in ekspert definirata atribute,
ki bodo verjetno vplivali na opazovani objekt/subjekt; gre za naravni podaljšek v procesu
38
podatkovnega rudarjenja in razumevanja problema. Drugi del zajema dejansko pisanje kode
za obdelavo obstojeĉih zbirk podatkov in za pridobivanje predpisanih informacij (George
Harrison 1997, str. 10).
6.3
Raziskovanje podatkov
Pri raziskovanju podatkov gre za pribliţno opisovanje podatkov s pomoĉjo statistiĉnih in
vizualnih tehnik (Sayad, 2010). Ko imamo zbrane relevantne podatke, je pomembno, da
uporabimo nekaj ĉasa za raziskovanje te podatkovne baze in sicer iz dveh razlogov. Prviĉ,
analiza podatkov mora biti intimna s podatki, ne samo z vedenjem imena atributov in
njihovega pomena, temveĉ tudi z dejansko vsebino baze podatkov. Drugiĉ, obstajajo številni
viri napak pri zbiranju podatkov iz veĉ podatkovnih zbirk v enotno analitiĉno bazo podatkov;
dober analitik mora opravljati veĉ logiĉnih preverjanj za potrditev pridobljenih podatkov
(George Harrison 1997, str. 11).
Poznamo dve vrsti raziskovanja podatkov (Sayad, 2010):

Univariatne
analize:
raziskujejo
spremenljivke
(atribute)
enega
po
enega.
Spremenljivke so lahko bodisi kategoriĉne ali numeriĉne. Obstajajo razliĉne statistiĉne
in vizualne tehnike preiskovanja vsake vrste spremenljivk posebej. Numeriĉne
spremenljivke se lahko preoblikujejo v kategoriĉne »kolege« s postopkom,
imenovanim »binning« ali »diskretizacija«. Prav tako je moţno preoblikovati
kategoriĉne spremenljivke v številĉno protiuteţs s postopkom, imenovanim
»kodiranje«.

Bivariatne analize: Hkratna analiza dveh spremenljivk (atributov). Ta raziskuje
koncept odnosa med dvema spremenljivkama, bodisi ali obstaja povezava in moĉ tega
zdruţenja, bodisi ali obstajajo razlike med dvema spremenljivkama in pomenom teh
razlik.
6.4
Modeliranje
Napovedno modeliranje je proces, s katerim je model ustvarjen, da napove izid. Ĉe je rezultat
kategoriĉen, se imenuje klasifikacija (razvrstitev) in ĉe je rezultat numeriĉen, se imenuje
regresija. Opisno modeliranje ali grozdenje je odstop opazovanj v grozde, tako da so
ugotovitve v isti gruĉi podobne. Zdruţitev pravil lahko najde zanimive asociacije med
opazovanjem (Sayad, 2010). Modeliranje je torej jedro celotnega procesa KDD. Zato
39
uporabljamo razliĉne inteligenĉne metode, s pomoĉjo katerih iz podatkov izlušĉimo vzorce
(Marn 2010, str. 24). Najpogostejše tehnike pri modeliranju podatkovnega rudarjenja so:

Klasifikacija (razvršĉanje v skupine).

Regresija.

Grozdenje.

Asociacijska pravila.
6.5
Ocenjevanje modela
Ocenjevanje modela je sestavni del modela razvojnega procesa. Ta pomaga, da se najde
najboljši model, ki predstavlja analizirane podatke in kako dobro bo izbrani model deloval v
prihodnosti. Ocenjevanje uspešnosti modela s podatki, ki se uporabljajo za uĉenje, ni
sprejemljivo v rudarjenju podatkov, zato ker lahko enostavno ustvari preveĉ optimistiĉne in
preveĉ sposobne modele. Obstajata dva naĉina za vrednotenje modelov v podatkovnem
rudarjenju »Hold-Out« in »Cross-Validation«. Da bi se izognili zasiĉenosti uporabljata obe
metodi testno mnoţico, da oceni uspešnost modela (Sayad, 2010).
Metoda »Hold-Out«: V tej metodi se veĉinoma veliki podatkovni nizi nakljuĉno razdelijo na
tri podskupine (Sayad, 2010):

Učna množica (angl. Training set) je podmnoţica nabora podatkov, ki se uporablja za
gradnjo napovednih modelov.

Veljavnostna množica (angl. Validation set) je podmnoţica nabora podatkov, ki se
uporablja za ocenjevanje uspešnosti modela, zgrajenega v fazi uĉenja. Zagotavlja
testno platformo za fino usklajene parametre modela in izbiro najbolj uspešnega
modela. Niso pa vsi algoritmi modeliranja potrebni za veljavnostno mnoţico.

Testna množica (angl. Test set) ali nevidni primeri so podmnoţica nabora podatkov
za oceno verjetnosti uĉinkovitega prihodnjega modela. Ĉe se model prilega uĉni
mnoţici mnogo bolje, kot testni, je verjetnost oziroma vzrok za to preprilagodljivost.
Metoda »Cross-Validation« ali Prečno preverjanje. Ko imamo na voljo le omejeno koliĉino
podatkov, da bi dosegli nepristransko oceno o uspešnosti modela, se uporabi k-kratno preĉno
preverjanje, podatke pa delimo v podmnoţice enakih velikosti. Modele k-krat gradimo vsakiĉ,
ko zapustimo eno od podskupin iz dodatnega usposabljanja in jo uporabimo kot testno
40
mnoţico. Ĉe je k enak velikosti vzorca, se ta imenuje »pusti enega ven« (angl. »leave-oneout«) (Sayad, 2010).
Model ocenjevanja lahko razdelimo na dva dela (Sayad, 2010):

Ocenjevanje razvrstitve – klasifikacije.

Ocenjevanje regresije.
Metode za ocenitev (validacijo) rezultatov tako uporablja razliĉni loĉeni mnoţici, uĉno za
uĉenej algoritma podatkovnega rudarjenja in testno za preverjanje algoritma. Ta uĉinkovitost
vzorcev na testni mnoţici nam tako poda indikacijo ali vrednost vzorca v še nevidnih
podatkih (Mertik 2013, str. 8).
6.6
Razvoj modela
Koncept razvoja modela v napovednem podatkovnem rudarjenju se nanaša na uporabo
modela za napovedovanje novih podatkov. Izgradnja modela na splošno ni konec projekta.
Tudi ĉe je namen modela poveĉati znanje o podatkih, bo pridobljeno znanje treba organizirati
in predstaviti na naĉin, da se ga lahko uporabi. Glede na zahteve je razvojna faza lahko
enostavna kot ustvarjanje poroĉila ali pa zapletena kot izvajanja implementacije ponovljivega
procesa podatkovnega rudarjenja. Vendar, tudi ĉe analitik ne bo izvedel truda za razvoj
modela, je pomembno za uporabnika, da v naprej razume, kaj bo treba izvesti zato, da bi se
lahko dejansko izkoristili ukrepi ustvarjenega modela (Sayad, 2010). Uporaba podatkovnega
modela torej poveĉuje razumevanje dejavnosti uporabnika, da lahko pride do iskanega
rezultata.
7. ANALIZA IN SELEKCIJA PROGRAMSKEGA ORODJA
Podatkovno rudarjenje ali odkrivanje znanja v podatkih je proces vzorcev v velikih zbirkah
podatkov z umetno inteligenco, strojnim uĉenjem, statistiko in sistemov podatkovnih baz
(Remarque Koutonin, 2013). Zaradi zahtevnosti podatkovnega rudarjenja in sodobne
informacijske tehnologije je razvitih kar nekaj odliĉnih brezplaĉnih orodij za podatkovno
rudarjenje.
41
1. RapidMiner: gre za nedvoumno vodilni svetovni odprtokodni sistem za podatkovno
rudarjenje. Na voljo je kot samostojna aplikacija za analizo podatkov in kot pogon
podatkovnega rudarjenja za integracijo v lastne produkte. RapidMiner je najmoĉnejši in
intuitiven
grafiĉno
uporabniški
vmesnik
za
naĉrtovanje
procesov
za
analizo
(http://rapidminer.com/products/rapidminer-studio/).
2. Weka: je zbirka algoritmov strojnega uĉenja za izvajaje nalog podatkovnega rudarjenja.
Algoritmi se lahko neposredno uporabijo za nabor podatkov, ali pa se kliĉejo iz lastne
Java4 kode. Weka vsebuje orodja za podatkovno predhodno obdelavo, razvršĉanje,
regresijo, povezovanje, pridruţitvenih pravil in vizualizacije. Prav tako je zelo primerna
za razvoj novih sistemov strojnega uĉenja (http://www.cs.waikato.ac.nz/ml/weka/).
3. PSPP: je program za statistiĉno analizo vzorĉenih podatkov. Ima grafiĉni uporabniški
vmesnik in konvencionalni vmesnik z ukazno vrstico. Napisan je v programskem jeziku
C5, uporablja znanstveno knjiţnico GNU (angl. GNU Scientific Library) za svoje
matematiĉne rutine in praktiĉne površine za generiranje grafov. Gre za brezplaĉno
zamenjavo licenĉnega programa SPSS (od IBM-a) z gotovostjo napovedovanja, kaj se bo
zgodilo, tako da se s pomoĉjo tega programa lahko naredijo pametne odloĉitve, rešijo
problemi in izboljšajo rezultati (https://www.gnu.org/software/pspp/).
4. KNIME: je uporabniku prijazna grafiĉna delovna miza za celoten proces analize: dostop
do podatkov, transformacije podatkov, zaĉetka preiskave, moĉna napovedna analitika,
vizualizacije in poroĉanja. Gre za odprtokodno integrirano platformo, ki zagotavlja veĉ
kot tisoĉ vozlišĉ (modulov) (http://www.knime.org/).
5. Orange: je odprtokodna vizualizacija podatkov in analitik za zaĉetnike in eksperte.
Podatkovno rudarjenje se izvaja preko vizualnega programiranja ali Python skripte.
Program ima lastne komponente za strojno uĉenje. Je tudi dodatek za bioinformatiko in
besedil.
Opremljen
je
tudi
s
številnimi
funkcijami
za
analizo
podatkov
(http://orange.biolab.si/).
6. Apache Mahout: je Apache projekt za proizvodnjo brezplaĉnih izvedb distribucij ali
drugaĉe razširljivih algoritmov strojnega uĉenja na platformi »Hadoop«. Trenutno Mahout
4
Java: je jezik za raĉunalniško programiranje, ki je soĉasno, temeljeĉ na razredih, objektno usmerjen, in posebej
izdelan, da ima ĉim manj odvisnega izvajanja, kot je le mogoĉe.
5
C: na podroĉju raĉunalništva je C programski jezik za splošne inicializacijo zaĉetnih programov. Kot pri veĉini
C ima zmogljivost strukturiranega programiranja in omogoĉa podroĉje leksikalne spremenljivke in rekurzijo,
medtem, ko je statiĉen tip sistema prepreĉuje številne nenamerne operacije.
42
podpira predvsem štiri koristne funkcije: Priporoĉilo za rudarjenje glede na vedenje
uporabnikov; grozdenje; klasifikacijo (razvršĉanje v skupine) in rudarjenje glede na
frekvenco nabora podatkov (https://mahout.apache.org/).
7. jHepWork (ali »jWork«): je okolje za znanstveno uĉenje, analizo podatkov in
vizualizacijo podatkov, zasnovanih s strani znanstvenikov, inţenirjev in študentov.
Program vkljuĉuje številne odprtokodne programske pakete v koherentnem vmesniku, ki
uporablja koncept skripte, in ne samo GUI (grafiĉni vmesnik) ali pa koncept na osnovi
makrojev. jHepWork se lahko uporablja povsod, kjer imamo analizo velike koliĉine
številĉnih podatkov, podatkovnega rudarjenja, statistiĉnih analiz in matematike
(naravoslovje, tehnika, modeliranje in analiza finanĉnih trgov) (http://jwork.org/scavis/).
8. Rattle (R analitiĉno orodje za enostavno uĉenje; angl. R Analytical Tool To Learn
Easily): predstavlja statistiĉne in vizualne povzetke podatkov, pretvori podatke v obrazce,
ki jih je nato mogoĉe zlahka vzorĉiti, graditi nenadzorovane in nadzorovane modele iz
podatkov, modele uspešno grafiĉno predstavlja ter obdeluje nove podatkovne nize. Gre za
brezplaĉno in odprtokodno orodje podatkovnega rudarjenja, napisanega v statistiĉnem
jeziku.R uporablja Gnome grafiĉni vmesnik. Rattle se uporablja v poslovanju, vladnih
raziskavah in za pouĉevanje podatkovnega rudarjenja (https://code.google.com/p/rattle/).
Vsa zgoraj navedena orodja so namenjena podatkovnemu rudarjenju in strojnemu uĉenju.
Izvajajo številne module in operirajo z mnogimi funkcijami. Prav tako izvajajo tehniko
klasifikacije, kar je za to magistrsko nalogo pomembno. Vendar veĉina navedenih orodij
specifiĉno operira z numeriĉnimi spremenljivkami. Ker imamo v nalogi opravka predvsem s
kategoriĉnimi oziroma opisnimi spremenljivkami, nam bo najbolj v korist RapidMiner. Poleg
tega, da je najbolj uporabno orodje za podatkovno rudarjenje, izvaja vse potrebne funkcije –
operacije za tekstovno rudarjenje.
Grafiĉni vmesnik nam daje preglednost nad rezultati rudarjenja, odprtakoda pa moţnost
izgradnje lastnih operandov ali samodejnega izboljšanja sistemskih zahtev programa, kar nam
daje moţnost, da lahko z zmogljivejšim raĉunalnikom izvajamo operacije z zelo ogromnim
podatkovnim nizom.
43
8. PREDSTAVITEV PROBLEMA, PREDSTAVITEV GRADNIKOV IN
ORODIJ
Pri podatkovnem rudarjenju velikih zbirk dokumentov je potrebno predhodno predprocesirati
besedilne dokumente in shraniti podatke v podatkovno strukturo, ki je bolj primerna za
nadaljnje procesiranje (Hotho, Nürnberger in Paaß 2005, str. 6). Pred tekstovnim rudarjenjem
pa bomo po standardu DSM-5 definirali simptome, ki so znaĉilni za parameter »depresijo« in
»shizofrenijo«.
8.1
Definicija in simptomi shizofrenije
Shizofrenija je zamišljena kot psihološka motnja (angl. psychotic disorder) in ta spreminja
preprosto zahtevo za psihotiĉno patologijo pri diagnozi. Blodnje, halucinacije in
neorganiziran govor so lahko temeljni diagnosticirani »pozitivni znaki« z visoko
zanesljivostjo in se zato lahko štejejo za zanesljivo diagnozo shizofrenije. Po DSM-5 sta za
diagnozo shizofrenije potrebna najmanj dva ali veĉ kriterijev A (ang. Criterion A), pri ĉemer
mora biti vsak navzoĉi kriterij signifikanten del ĉasa navzoĉ med obdobjem enega meseca (ali
manj, ĉe je ta uspešno zdravljen). Pri tem pa mora vkljuĉevati vsaj enega od simptomov 1 - 3
(Tandon in drugi 2013, str. 3).
Tabela 8.1 prikazuje povzetek simptomov po standardu DSM-5 za shizofrenijo, zraven je še
angleški zapis, ker kasneje v podatkovnem rudarjenju uporabljamo angleške ĉlanke.
Tabela 8.1: Definicija simptomov shizofrenije po standardu DSM-5
Kriterij A: Blodnje (angl. Delusions), Halucinacije (angl. Hallucinations), Neorganiziran govor
(angl. Disorganized speech), Skrajno neorganizirano ali nezavestno vedenje (angl. Grossly
disorganized or catatonic behavior), Negativni simptomi (na primer zmanjšano ĉustveno izraţanje)
(angl. Negative symtopms (i.e. diminished emotional expression or avolition).
Kriterij B: Socialna / poklicna disfunkcija (angl. Social/occupational dysfunction): za signifikanten
del ĉasa od nastopa motnje enega ali veĉ glavnih podroĉij delovanja, kot so delo, medosebni odnosi
ali samooskrba so precej pod ravnjo. (angl. For a significant portion of the time since the onset of the
disturbance, one or more major areas of functioning, such as work, interpersonal relations, or selfcare, are markedly below the level achieved prior to the onset (or when the onset is in childhood or
adolescence, failure to achieve expected level of interpersonal, academic, or occupational
44
achievement)).
Kriterij C: Trajanje: Neskonĉni znaki motenj trajajo vsaj šest mesecev. To šestmeseĉno obdobje
mora vkljuĉevati vsaj 1 mesec simptomov (ali manj, ĉe je ta uspešno zdravljen), ki so merilo kriterija
A: (na primer aktivna-faza simptomov) in lahko vkljuĉujejo obdobja prodromske ali rezidualne
simptome. Med temi prodromskimi in rezidualnimi obdobji se lahko znaki motenj kaţejo s samo
negativnimi simptomi ali dvema ali veĉ simptomov, naštetih v kriteriju A, prisotnih v oslabljeni
obliki (na primer ĉudna prepriĉanja, nenavadno zaznavanje izkušenj). (angl. Continuous signs of the
disturbance persist for at least 6 months. This 6-month period must include at least 1 month of
symptoms (or less if successfully treated) that meet Criterion A (i.e., active-phase symptoms) and
may include periods of prodromal or residual symptoms. During these prodromal or residual periods,
the signs of the disturbance may be manifested by only negative symptoms or by two or more
symptoms listed in Criterion A present in an attenuated form (e.g., odd beliefs, unusual perceptual
experiences))
Kriterij D: Shizoafektivna in velika razpoloţenjska motnja brez shizoafektivne motnje in depresivne
ali bipolarne motnje s psihotiĉnimi znaĉilnostmi so izkljuĉeni, ker soĉasno: 1) se niso pojavile
depresivne ali maniĉne epizode s simptomi v aktivni fazi, ali 2) ĉe so se razpoloţenjske epizode
pojavile med simptomi v aktivni fazi, in je bilo njihovo celotno trajanje kratko glede na trajanje
aktivnih in preostalih obdobij. (angl. Schizoaffective and major mood disorder exclusion
Schizoaffective disorder and depressive or bipolar disorder with psychotic features have been ruled
out because either (1) no major depressive or manic episodes have occurred concurrently with the
active phase symptoms; or (2) if mood episodes have occurred during active-phase symptoms, their
total duration has been brief relative to the duration of the active and residual periods)
Kriterij E: Snov/splošno razpoloženje, izkljuĉen pogoj snov/splošno zdravstveno stanje: motnje ni
mogoĉe prepisati neposrednim fiziološkim uĉinkom snovi (na primer zloraba zdravil) ali pa drugemu
zdravstvenemu stanju. (angl. Substance/general mood condition exclusion Substance/general medical
condition exclusion: The disturbance is not attributed to the direct physiological effects of a substance
(e.g., a drug of abuse, a medication) or another medical condition)
Kriterij F: Razmerje do globalnega razvojnega zaostanka ali motnja avtistiĉnega spektra:
Ĉe je zgodovina glede motnje avtistiĉnega spektra ali kakšna druga komunikacijska motnja v otroštvu
(otroškem nastopu), je dodatna diagnoza shizofrenije le, ĉe so vsaj 1 mesec navzoĉe blodnje ali
halucinacije (ali manj, ĉe je ta uspešno zdravljen). (angl. If there is a history of autism spectrum
disorder or other communication disorder of childhood onset, the additional diagnosis of
schizophrenia is made only if prominent delusions or hallucinations are also present for at least 1
month (or less if successfully treated))
Vir: Tandona in drugi (2013, str. 3)
45
8.2
Definicija in simptomi depresije
Po grobi razdelitvi na podlagi standarda DSM-V (enako je v DSM-IV) razdelimo depresijo na
dve vrsti: 1) Velika depresivna motnja (angl. Major Depressive Disorder), 2) Bipolarna
motnja (angl. Bipolar Disorder). Glede na standard DSM mora oseba, ki trpi za veliko
depresivno motnjo imeti depresivne simptome, kot so bodisi depresivno razpoloţenje, bodisi
izguba zanimanja ali veselja za dnevne aktivnosti, za obdobje najmanj dveh tednov. Prav tako
veliko depresivno motnjo ne moremo diagnosticirati, ĉe ima oseba zgodovino manije (angl.
manic), hipomaniĉnih (angl. hypomanic) ali mešanih epizod (angl. mixed episodes) (na
primer bipolarna motnja), ali ĉe depresivno razpoloţenje bolje odgovarja shizoafektivni
(shizofrenost) (angl. schizoaffective disorder) motnji in ne prekriva shizofrenije,
shizofreniformne motnje (angl. schizophreniform disorder), motnje prividov (angl. delusional
disorder) ali psihotiĉnih motenj (angl. psychotic disorder) (Schimelpfening, 2012a). Bipolarna
motnja oziroma znana tudi kot maniĉna depresija (angl. Manic Depression) je motnja
razpoloţenja, v katerem se posameznik izmenjuje med obdobji depresije in obdobji manije. V
maniĉnem obdobju lahko oseba doţivlja normalno razpoloţenje; manija je lahko blaga
(hipomanija, angl. hypomania) ali ekstremna, da posega v njegovo ţivljenje (Schimelpfening,
2012b). Merila oziroma kriteriji za velike depresivne epizode morajo imeti skupno najmanj
pet simptomov (glej tabelo 8.2) v najmanj dveh tednih. Pri tem mora biti en od teh simptomov
depresivno razpoloţenje (angl. Depressive mood) ali izguba zanimanja (angl. Loss of interest)
(Affiliated Doctors of Orange County, 2008).
Tabela 8.2: Kriteriji za diagnozo velike depresivne motnje
Depresivno razpoloţenje (angl. Depress mood)
Opazno zmanjšanje zanimanja ali veselja v vseh ali skoraj vseh dejavnostih (angl. Markedly
diminshed interest or pleasure in all or almost all activities)
Signifikantna izguba ali pridobitev telesne teţe ali mase (> 5 % telesne mase), ali poveĉanje ali
zmanjšanje apetita (angl. Signifcant weight loss or gain, or increase or decrease in appetite)
Nespeĉnost ali prekomerno spanje (hipersomnija) (angl. Insomnia or hypersomnia)
Psihomotoriĉna agitacija ali zaostalost (angl. Psychomotor agitation or retardation)
Utrujenost ali izguba energije (angl. Fatigue or loss of energy)
Obĉutki niĉvrednosti ali neprimerne krivde (angl. Feelings of worthlessness or inappropriate guilt)
Zmanjšana koncentracija ali neodloĉnost (angl. Diminished concentration)
Ponavljajoĉe se misli o smrti ali samomoru (angl. Recurrent thoughts of death or suicide)
Vir: Affiliated Doctors of Orange County (2008)
46
Tabela 8.3: Kriteriji za diagnozo bipolarne motnje
Napihnjena samopodoba ali obĉutek veliĉastnosti (angl. Grandiosity).
Zmanjšana potreba po spanju (angl. Decreased need for sleep).
Veĉja zgovornost kot po navadi (angl. More talkative than usual or pressure).
Preletavanje idej ali subjektivna izkušnja, da misli med seboj tekmujejo (angl. Flight of ideas or
subjective experience that thoughts are racing).
Zmedenost – odvrnjena pozornost (angl. Distractibility).
Poveĉana ciljno usmerjena dejavnost ali psihomotoriĉna agitacije (angl. Increase in goal-directed
activity or psychomotor agitation)
Pretirana vpletenost v prijetne dejavnosti, ki imajo velik potencial za boleĉe posledice (angl.
Excessive involvement in pleasurable activities that have a high potential for painful consequences)
Vir: Affiliated Doctors of Orange County (2008)
Za bipolarno motnjo pa je znaĉilno, da v ĉasu motnje razpoloţenja troje (ali veĉ) od
naslednjih simptomov vztraja in so bili prisotne v signifikantni meri (Tabela 8.3).
V prilogi (Priloga 1) so priloţene vse angleške besede simptomov depresije in shizofrenije.
8.3
Izbira in predstavitev baze podatkov
Osnovna baza podatkov oziroma korpus6 magistrske naloge so ĉlanki o diagnozi shizofrenije
in depresije. Ĉlanke je izbral oziroma predlagal ekspert (psiholog). Število izbranih ĉlankov s
strani eksperta je bilo 199, uporabljenih pa je bilo 66, ker je veĉina predlaganih ĉlankov
starejša od 10 let in niso na voljo v digitalni obliki. S strani podatkovnega rudarjenja pa
potrebujemo ĉlanke v digatalni obliki. Pri izbranih 66 ĉlankih
je bilo 33 ĉlankov, ki
predstavljajo korpus za shizofrenijo in 33, ki predstavljajo korpus za depresijo.
Poleg predlagane baze podatkov s strani eksperta smo uporabili bazo podatkov, ki smo jo
sestavili s pomoĉjo spletnega rudarjenja – robotnega iskanja podatkov po spletu (veĉ o
pripravi v poglavju 8.5). Namen te baze je bil preveriti, ali ima podatkovna baza, ki jo sestavi
»robot« enako validacijo kot podatkovna baza, ki jo sestavi ekspert.
6
Korpus (SSKJ): Zbirka.
47
8.4
Razumevanje diagnostičnega problema
Diagnoza je kljuĉni proces odloĉitve za rešitev problema. Razumevanje diagnostiĉnega
problema pa ima bistveni pomen pri poteku podatkovnega rudarjenja. To nam pomaga, da
definiramo logiĉen cilj: podpora pri diagnozi, ki jo ţelimo doseĉi kot rezultat podatkovnega
rudarjenja. Vendar za dosego tega rezultata ni dovolj le razumevanje problema, ampak je
pomembno tudi, kakšno bazo bomo izbrali, katere tehnike bomo uporabili in katero orodje. Za
primer magistrske naloge je ekspert na podroĉju psihiatrije izbral bazo podatkov, za katere kot
strokovnjak na svojem podroĉju meni, da so odliĉni priroĉniki za pomoĉ pri diagnozi
duševnih bolezni. Diagnostiĉni problem, s katerim se sooĉajo zdravstveni delavci je v tem, da
so simptomi pri diagnozi dveh duševnih bolezni (shizofrenija in depresija) podobni, zato je
odloĉitev, za katero vrsto bolezni gre, toliko teţja. Kljub standardoma (DSM-V in MKB-10),
ki sta na voljo in jasno definirata simptome za posamezno bolezen, se lahko zgodi, da ima
uporabnik zdravstvenih storitev simptome, ki definirajo bolezen depresijo oziroma bolezen
»A«, v realnosti pa boleha za shizofrenijo oziroma boleznijo »B«.
8.5
Priprava podatkov
Priprava podatkov je v procesu tekstovnega (podatkovnega) rudarjenja zelo pomemben del.
Priprava podatkov je kot jedro procesa podatkovnega rudarjenja (Marn, 2010). Vsaka
podatkovna baza, kjer so njene »vrstice/polja« tekst, so polne raznih nepomembnih
stavkov/podatkov (nimajo nobenega vpliva na konĉne rezultate in ugotovitve, na primer ĉe
gre za ĉlanke, ki so sestavljeni s pomoĉjo pravila IMRAD, so tako na primer nekoristni
naslovi kot so: uvod, raziskava, zakljuĉek, ker ne povedo niĉ konkretnega; medtem ko pa je
vsebina takšnih ĉlankov zelo dobra za podatkovno rudarjenje) ali celo nelogiĉnih stavkov (na
primer negativno število za višino osebe). Ĉe ţelimo izvesti uĉinkovit KDD, moramo zelo
dobro pripraviti podatke. Predvsem pri tekstovnem rudarjenju zna biti priprava podatkov
dolgotrajen proces, saj je potrebno vsak posamezen ĉlanek, knjigo, povzetek itd. pregledati,
ali je vsebina primerna.
Segmente priprave podatkov delimo na: analizo podatkov, ĉišĉenje podatkov, integracija
podatkov, redukcija podatkov. Prvi sklop baze podatkov je izbral ekspert in so bili dostopni v
PDF formatu. Kot smo ţe omenili, je ekspert izbral 199 prispevkov, ki opisujejo diagnozo za
shizofrenijo in depresijo. Od teh smo izbrali 66 prispevkov, ki so bili dostopni v digitalni
48
obliki. Kljub temu, da RapidMiner lahko upravlja s PDF datotekami, smo jih zaradi
kasnejšega ĉišĉenja podatkov s pomoĉjo programa Nitro PDF konvertirali v Microsoft Word
dokumente. Ĉlanki oziroma prispevki, ki smo jih iskali na podlagi predloga eksperta, so na
voljo na spletni strani NCBI – National Center for Biotechnology Information:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/. Gre za spletno digitalno knjiţnico, specializirano za medicino.
Drugo bazo smo sestavili s pomoĉjo RapidMiner-jevega robota, ki po spletu na doloĉeni
spletni strani samodejno »brska« po straneh in samodejno shranjuje datoteke v TXT formatu v
doloĉeno mapo. Na tak naĉin lahko ustvarimo ogromno podatkovno bazo. Za postopek smo
ustvarili makro, ki nam omogoĉa iteracijo po spletni strani. Postopek za ustvarjanje takšnega
procesa v RapidMinerju je naslednji:
1. V glavni proces dodamo operator »Loop«. Namen tega operatorjaje, da iterira
podprocese za specifiĉno število, ki ga samodejno doloĉimo. Priporoĉeno je, da to
število doloĉimo tako, da na spletni strani, s katere ţelimo izvleĉi kontekst, vpišemo
število strani, ki jih ima iskani zadetek. Na primer v bazi NCBI je za »diagnose
schizophrenia« 136 zadetkov, od tega je na strani po 10 zadetkov, torej imamo
opravka s 14 stranmi. Torej bo naše število iteracij 14 (ker bomo v nadaljevanju s
pomoĉjo makroja sestavili proces, ki bo prebrskal teh 14 strani). Lahko pa se doda
veĉ iteracij, v tem primeru bo RapidMiner poiskal še veĉ konteksta, vendar bo
proces trajal dlje, kot bi z doloĉenimi iteracijami. Skratka »Loop« operator se
uporabi zaradi dveh stvari: prviĉ, ker lahko znotraj sebe izvede podprocese, ki
uporabijo makro po vsaki iteraciji; drugiĉ, ker fiziĉno doloĉena iteracija ne
obremeni streţnika spletne strani. Zna se namreĉ zgoditi, da brez iteracij
RapidMinerjev robot preobremeni streţnik, na katerega je naloţena spletna stran,
kar pa poslediĉno lahko podre spletno stran.
Slika 8.1: Glavni proces pri sestavljanju lastne podatkovne baze
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
49
Loop nastavitve:

Oznaĉimo »set iteration macro«.

Doloĉimo število iteracij na 10 (deset iteracij, v našem primeru 10 spletnih strani).

Oznaĉimo »limit time«.
Doloĉimo »timeout« na 60, kar pomeni 60 sekund. Gre za omejitev, ĉe se iteracija na spletni
strani ne more izvesti, da po 60 sekundah nadaljuje z drugo. Preden se doloĉijo podprocesi v
operatorju »Loop« je potrebno poimenovati makro in doloĉiti njegovo vrednost (kolikokrat
naj se izvede). To naredimo tako, da v zavihku »Context« pod rubriko »Macros« vpišemo ime
makroja. Na primer »pagePos«, glej sliko 8.2.
Slika 8.2: Doloĉanje imena makroja
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
»Value« pri »Macros« doloĉimo enako kot število iteracij za »Loop«.
2. Znotraj »Loop« operaterja doloĉimo iteracijo sledeĉih operaterjev (glej sliko 8.3):
a) »Generate Macros«
b) »Log«
c) »Crawl Web«
d) »Process Document from Data«
Slika 8.3: Iteracija za operator »Loop«
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
3. Znotraj »Generate Macro« doloĉimo uporabo standardne konstante in kreiramo
makro imenom »pagePos« (ki smo ga doloĉili v glavnem procesu pod menijem
50
»Context«; to ime makroja bomo še uporabili v operatorju »Crawl Web«) in za
funkcijo izraza doloĉimo sledeĉ zapis: %{pagePos}+1 ta zapis nam bo omogoĉal, da
se po spletni strani za vsako konĉano iteracijo premaknemo za eno stran naprej.
4. Operator »Log«, ta operator shranjuje podatke v »log tabelo«.
5. Operator »Crawl Web«, gre za najpomembnejši operator, saj omogoĉa, da brskamo
po spletu in shranjujemo naloţene spletne strani, in sicer na »ExampleSet«. Pri
operatorju »Crawl Web« je pomembno, da URL-ju (naslov spletne strani) dodamo
makro zapis %{pagePos}, kar omogoĉi, da se RapidMiner premika po spletni strani
za 1 (spletna stran mora vsebovati strani, na primer 1, 2, 3 itd.). Druga pomembna
nastavitev je uporabnikov agent, katerega najlaţje ugotovimo s pomoĉjo spletne
strani: »http://whatsmyuseragent.com/«. Tretja pomembna nastavitev tega operaterja
(kljuĉna nastavitev) je »doloĉanje pravila plazenja« (angl. »crawling rules«). Pri
doloĉanju pravila plazenja ukaţete programu, kaj je parameter, po ĉem naj se
program premika po spletni strani. Na voljo so štiri nastavitve, priporoĉa pa se
uporaba pravila »follow_link_with_matching_text«, kateremu se še doloĉi vrednost
pravila (kljuĉna beseda), na podlagi katerega, ĉe se bo izraz ujemal s tekstom v
hiperpovezavi, bo operator sledil tej povezavi in jo nalagal na podlagi URL.
Problem tega operatorja je, da za razliĉne iskane pojme ne bo našel enakega
oziroma uravnoteţenega števila podatkov (rezultat iskanja podatkov za shizofrenijo
je bil 200 prispevkov, za depresijo pa 20).
6. Operator »Process Document From Data«. S pomoĉjo tega operatorja shranimo
spletne strani, ki jih je našel operator »Crawl Web«. Znotraj tega operatorja pa
nastavimo štiri operatorje, s katerimi kreiramo vektorje, ki omogoĉijo, da shranimo
najdene spletne strani v obliki formata .TXT (glej sliko 8.4):
a) Operator »Extract Content«, ki razširi vsebino s HTML spletne strani.
b) Operator »Unescape HTML«, dekodira zaporedje HTML sekvenc v
dokumentu (odstrani HTML znaĉke in njihove ukaze).
c) Operator »Write Document« ustvari oziroma zapiše vsebino iz HTML
dokumenta.
d) Operator »Write File« shrani zapisano vsebino iz HTML dokumenta v
format .TXT v mapo, ki jo doloĉite.
51
Slika 8.4: Kreiranje vektorja znotraj operatorja Process Documents From Data
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Celoten XML procesa je v prilogi (Priloga 2).
8.5.1
Analiza podatkov
Preden se izvede tekstovno rudarjenje, je potreben splošen pregled podatkov. To se mora
izvesti zato, da izvemo, kakšna je struktura podatkov, kako so porazdeljeni, kakšna je velikost
podatkov. Podatki v magistrski nalogi so razdeljeni na dva dela oziroma korpusa: ĉlanki
oziroma prispevki o shizofreniji in ĉlanki oziroma prispevki o depresiji iz razliĉnih obdobij.
Struktura podatkov, ki jih analiziramo,izbrana odeksperta, je :

Ĉlanki, pisani po pravilih IMRAD (uvod, metodologija, raziskava, analiza, zakljuĉek).

Starost ĉlankov je od 1950 (najstarejši) pa do 2013 (najmlajši).

Vsi ĉlanki so dostopni v digitalni obliki (PDF format) ali kot skenirano besedilo
(JPEG format – slika).

Število ĉlankov, ki predstavljajo depresijo, je 33.

Število ĉlankov, ki predstavljajo shizofrenijo, je 33.

Podatki so v angleškem jeziku.
Struktura podatkov, izbrana s strani robota za iskanje teksta (»Crawl Web«), ki jih
analiziramo, je:

Gre za kombinacijo ĉlankov in povzetkov.

Starost ĉlankov je neznana (ker operator »Crawl Web« deluje le na podlagi kljuĉne
besede v URL zapisu).

Vsi ĉlanki so dostopni v digitalni obliki (TXT format, ker smo dali zahtevo za
shranjevanje v tem formatu).
52

Število ĉlankov in povzetkov, ki predstavljajo depresijo, je 20.

Število ĉlankov in povzetkov, ki predstavljajo shizofrenijo, je 200 (izbrali smo 20
zaradi protiuteţi depresiji).

Podatki so v angleškem jeziku.
Analiza podatkov (vsebine) o depresiji in shizofreniji je pokazala:

Ĉlanki oziroma prispevki vsebujejo podatke, ki nimajo nobenega vpliva na
priĉakovane rezultate (naslovi, elektronske pošte, reference, številke strani, številke).

Besedilo, ki se ga bo analiziralo, vsebuje doloĉene znake, ki prav tako nimajo
nobenega vpliva na priĉakovane rezultate (pomanjševalnice, pridevniki, vezniki,
predlogi).

Vsak posamezen ĉlanek, prispevek, povzetek vsebuje kljuĉni besedi bodisi depresijo
bodisi shizofrenijo – s tem lahko predvidevamo, da je vsebina usmerjena na
problematiko, ki jo ţelimo rešiti.

Doloĉeni tekst je v JPEG7 formatu (slika) neprepoznaven za tekstovno rudarjenje v
RapidMiner-ju.

Podatki pridobljeni s pomoĉjo operatorja »Crawl Web« vsebujejo HTML oznake.
Problem JPEG dokumentov smo rešili s pomoĉjo brezplaĉnega programa FreeOCR, razliĉica
4.2. Program FreeOCR skenira sliko in na njej prepozna tekst ter ga izvozi v Wordov
dokument. S pomoĉjo tega programa smo dokumente, ki so za RapidMiner neprepoznavni,
pretvorili v prepoznavne. Vendar se je pojavil nov problem; pri skeniranju je FreeOCR tvoril
veĉje število odstavkov in pretvoril doloĉeno vsebino v nesmiselno. Zato smo morali
pregledovati prvotni dokument zato, da smo lahko v novoustvarjenem dokumentu oblikovali
odstavke v smiselno celoto.
8.5.2 Čiščenje podatkov
Ĉišĉenje podatkov uporabljamo zato, da odstranimo nezaţelene podatke oziroma šume iz
mnoţice podatkov, ki jih nameravamo uporabiti za podatkovno modeliranje (Marn 2010, str.
31). Ker ĉlanki oziroma prispevki, posredovani s strani eksperta, vsebujejo podatke, kot so
naslovi, elektronske pošte, reference, številke strani, številke in nimajo nobenega vpliva na
priĉakovane rezultate, jih je potrebno odstraniti. Ĉlanki, ki jih imamo na voljo, so v PDF
7
Dokumenti, ki so v JPEG formatu, so veĉinoma starejši dokumenti, gre za dokumente, ki so starejši od 15 let.
53
formatu (v tem formatu ne moremo popravljati vsebine), zato smo jih s pomoĉjo programa
NitroPDF konvertirali v Word format. V Word formatu smo iz besedila ĉlankov roĉno
odstranili nezaţelene podatke.
Kasneje smo s pomoĉjo ZillaPDF (brezplaĉni program) konvertirali preĉišĉene Word
dokumente v TXT format. To se naredi zato, ker nam TXT dokumenti omogoĉajo, da imamo
hitrejši pregled nad vsebino baze (to moţnost imamo sicer tudi pri PDF in Word dokumentih,
ampak ker izvajamo teste z bazo, ki vsebuje veĉje število teh dokumentov, je pregled nad
vsemi dokumenti poĉasnejši; PDF in Word namreĉ zahtevata doloĉen proces, da jih
operacijski sistem zaţene).
Za ĉišĉenje podatkov uporabljamo tudi RapidMiner, s katerim s pomoĉjo operatorjev
preĉistimo besedilo z doloĉenimi besedami ter posebnimi znaki. Operatorje, ki nam
omogoĉajo takšna opravila, se izvaja znotraj operatorja »Process Documents from Files«.
Operatorji, ki nam omogoĉajo ta pravila, so (glej sliko 8.5):

»Tokenize«: Ta operator
razdeli besedilo dokumenta v zaporedje znakov –
»tokenov«. Rezultat tega bo znak, ki vsebuje eno samo besedo, kar pa je postopek
pred konĉno izgradnjo besednega vektorja.

»Filter Stopwords (Dictionary)«: Namen tega operatorja je, da odstrani vse znake, ki
so enaki znakom (»besedam«), podanim v dokumentu. Dokument mora vsebovati eno
»stop-besedo« na vrstico. (Slovar, ki smo ga uporabili v magistrski nalogi, je priloţen
v prilogi (Priloga 3). S pomoĉjo ĉišĉenja besed, ki smo jih dodali v slovar, smo se
rešili besed, ki se pojavljajo v bazi pogosto, vendar ne sluţijo rešitvi iskanega
problema.

»Filter Stopwords (English)«: Gre za podoben operator kot je »Filter Stopwords
(Dictionary)«, vendar ima ţe sestavljen slovar, ki vsebuje predvsem angleške kratice,
kot so: 's (mnoţina), ies, ed, ly, ing, es, in, for, what, itd. (gre za veznike, predloge,
pomanjševalnice, sklanjatve itd.).

»Filter Tokens (by Length)«: Filtrira znake na osnovi njihove dolţine, ki jo doloĉimo
sami. S pomoĉjo tega filtra dodatno ostranimo dolge znake – besede, kot so URL-ji in
druge kratke znake – besede (od 2 znakov naprej).
54
Slika 8.5: Operatorji RapidMiner-ja za ĉišĉenje besedila
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
8.5.3 Integracija podatkov
Pri vsakem KDD-ju je potrebna integracija. Gre za poenotenje podatkov, ki prihajajo iz
razliĉnih virov, v konsistentno celoto. Podatki iz razliĉnih virov se lahko razlikujejo po
poimenovanju atributov, nivoju podatkov, formatu zapisa in podobno (Marn 2010, str. 31).
Za tekstovno rudarjenje lahko RapidMiner uporablja razliĉne formate zapisov, na podlagi
katerih lahko dela analize. Gre za formate: Microsoft Access, Microsoft Excel, PDF, TXT in
CSV. Ţe prej smo omenjali, da je za laţjo analizo s strani uporabnika najboljše uporabljati
format TXT, predvsem kadar imamo opravka z veĉjim številom tekstov. V magistrski nalogi
smo uporabili naslednji postopek poenotenja ĉlankov, ki nam jih je posredoval ekspert:

Primer ĉlanka: »Allardycc J, Boydcll J: Review: The wider social environment and
schizophrenia«. V bazi NCBI dostopen v PDF formatu.

S pomoĉjo programa NitroPDF smo pretvorili dokument v Word (glej sliko 8.6).
Slika 8.6: Pretvorba PDF v Word s pomoĉjo NitroPDF
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Po ĉišĉenju vsebine smo s pomoĉjo programa Word2Txt smo pretvorili Wordov dokument v
TXT format (glej sliko 8.7).
Slika 8.7: Pretvorba Word v TXT format
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
55
Za analizo smo torej pripravili sledeĉo bazo podatkov (glej tabelo 8.4):
Tabela 8.4: Integracija podatkov za analizo v RapidMiner-ju
Ĉlanki predlagani s strani eksperta
Ĉlanki najdeni na podlagi »Crawl Web«
Vrsta parametra
Število
Format
Vrsta parametra
Število
Format
Depresija
33
txt
Depresija
20
txt
Shizofrenija
33
txt
Shizofrenija
20
txt
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
8.5.4
Redukcija podatkov
Za uĉinkovito izgradnjo modela pri tekstovnem rudarjenju je pomembno, da imamo polno
atributov. Glede na to, da gradimo model, ki bo pomagal pri odloĉitvi diagnoze bolezni, je
priporoĉeno, da imamo veĉje število ĉlankov. Namreĉ pri izvedbi testa za praktiĉni del
magistrske naloge z manjšim številom ĉlankov (do 10 ĉlankov) se je izkazalo, da tak model ni
veljaven. Zato je priporoĉeno, da se pri tekstovnem rudarjenju uporabi najmanj 20 ĉlankov, in
sicer za en opazovani parameter (torej, ĉe analiziramo dve vrsti bolezni, je potrebno, da
imamo za vsak parameter/bolezen minimalno 20 ĉlankov, ĉe ţelimo, da je model veljaven).
Zato redukcija oziroma zmanjševanje podatkov za primer analiziranja teksta glede iskanja
razlik oziroma uteţi posameznih znakov glede na parameter ni potrebna. Pri tekstovnem
rudarjenju je pomembno, da upravljamo s ĉim veĉ ĉlankov (minimalno 20) , saj imajo tako
dobljeni rezultati veĉjo veljavnost in natanĉnejšo napovedno moĉ.
8.6
Metodologija dela
Pri tekstovnem rudarjenju smo v magistrski nalogi s pomoĉjo RapidMinerja izvedli naslednje
teste:

Podobnost dokumentov, izbranih s strani eksperta.

Grozdenje – »clustering«.

Avtomatizirana klasifikacija – Naivni Bayes.

Avtomatizirana klasifikacija – k-NN.

Avtomatizirana klasifikacija SVM.

Asociacijska pravila za Depresijo.

Asociacijska pravila za Shizofrenijo.
56

Avtomatizirana klasifikacija – k-NN za spletne podatke (za primerjavo).

Avtomatizirana klasifikacija – Naivni Bayes za spletne podatke (za primerjavo).

Korelacijski koeficient za primerjavo med atributi (bolezni).
Vsak posamezen proces bomo posebej opisali, natanĉen XML procesa bo priloţen v prilogah.
Rezultate bomo razpravljali v analizi.
8.6.1 Grozdenje – »clustering«
Operator »Clustering« opravlja razvršĉanje z uporabo algoritma k-povpreĉja (angl. k-means).
Grozdenje se ukvarja z zdruţevanjem predmetov, ki so si med seboj podobni in razliĉni od
predmetov, ki spadajo k drugim grozdom. Grozdenje je tehnika za pridobivanje informacij od
neoznaĉenih podatkov. K-povpreĉje grozdenja je izkljuĉno algoritem grozdenja, to pomeni,
da je vsakemu objektu dodeljen natanĉno eden iz niza grozdov. Pri tekstovnem rudarjenju se
grozdenje (»clustering«) uporablja za ugotavljanje pripadnosti predmetov (besed), torej v
katero skupino spadajo, v našem primeruk shizofreniji, ali depresiji. Vrednosti so izraţene v
matriki s številkami 0 ali 1. Ĉe je vrednost 0, pomeni, da predmet ne spada v doloĉeno
skupino, ĉe pa je vrednost 1, pomeni, da predmet pripada tej skupini. Operatorja, ki izvajata
glavni proces, sta:

»Process Documents from Files«.

»Clustering«.
Na sliki 8.11 je prikazan glavni proces pri grozdenju dokumentov, izbranih s strani eksperta,
prav tako so prikazane nastavitve operatorja za grozdenje.
Slika 8.8: Operatorji za grozdenje dokumentov
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
57
Na sliki 8.12 je prikazan del rezultatov grozdenja ĉlankov, ki jih je izbral ekspert.
Slika 8.9: Rezultati grozdenja glede na ExampleSet
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Na podlagi standarda DSM-V smo izbrali le doloĉene simptome za ponazoritev rezultatov
(glej tabelo 8.5).
Za raziskavo (glej tabelo 8.5) nismo uporabili vseh simptomov, ker je pri doloĉenih
simptomih teţko definirati, kaj konkretno so avtorji ĉlankov ţeleli predstaviti. Glede na
rezultate pa lahko vidimo, v katero skupino so pripadali simptomi. Na primer simptom
»halucinacija« popolnoma pripada skupini ĉlankov shizofrenije, medtem ko »naklonjenost
samomoru« popolnoma pripada skupini ĉlankov depresije. Kljub temu lahko pri doloĉenih
simptomih, ki definirajo bodisi shizofrenijo, bodisi depresijo vidimo, da pripadajo drugi
skupini. Na primer simptom »samooskrba« (angl. »self-care«), kljub temu, da se ga uvršĉa
med simptome shizofrenije, so rezultati pokazali, da spada v skupino depresije. Za simptom
»Izrazito zmanjšanje zanimanja ali veselja« (angl. »Markedly diminished interest or
pleasure«) pa kljub temu, da ga standard DSM-V uvršĉa pod depresijo, so rezultati pokazali,
da je uvršĉen v skupino shizofrenije. Vendar ta odstopanja lahko pripišemo premalemu številu
ĉlankov v korpusu ali kontekstu ĉlankov, avtorji so namreĉ lahko v svojih ĉlankih pisali o
primerjavi simptomov, zato obstaja moţnost, da so se ti simptomi pojavili v skupini (grozdu)
nasprotne skupine. V celoti gledani rezultati pa jasno napovedujejo glede na simptome, kako
so ti uvršĉeni bodisi v skupino depresije bodisi v skupino shizofrenije. V prilogi (Priloga 5) je
celoten XML proces za grozdenje podatkov.
58
Tabela 8.5: Grozdenje v skupine glede na simptome po standardu DSM-V
Grozd (1 – Da spada v to skupino)
Shizofrenija
Delusions
(6) za shizofrenijo | (3) za depresijo
Hallucinations
(12) za shizofrenijo | (1) za depresijo
Disorganized (speech)
(1) za shizofrenijo | (4) za depresijo
Grossly disorganized or catatonic behavior
(7) za shizofrenijo | (4) za depresijo
Diminished emotional expression
(32) za shizofrenijo | (20) za depresijo
Avolition
(3) za shizofrenijo | (1) za depresijo
Social/occupational dysfunction
(22) za shizofrenijo | (19) za depresijo
(Disturbance major areas of functioning):
-

work,
(19) za shizofrenijo | (19) za depresijo

interpersonal relations,
(23) za shizofrenijo | (18) za depresijo

self-care,
(17) za shizofrenijo | (28) za depresijo
Odd beliefs
(8) za shizofrenijo | (4) za depresijo
History of autism spectrum disorder
(9) za shizofrenijo | (7) za depresijo
Communication disorder of childhood onset
(16) za shizofrenijo | (8) za depresijo
Prominent delusions
(13) za shizofrenijo | (10) za depresijo
Depresija
Grozd (1 – Da spada v to skupino)
Markedly diminshed interest or pleasure
(31) za shizofrenijo | (24) za depresijo
Signifcant weight loss or gain
(9) za shizofrenijo | (9) za depresijo
Increase or decrease in appetite
(0) za shizofrenijo | (4) za depresijo
Insomnia
(0) za shizofrenijo | (2) za depresijo
Retardation
(4) za shizofrenijo | (8) za depresijo
Fatigue
(0) za shizofrenijo | (4) za depresijo
Loss of energy
(3) za shizofrenijo | (6) za depresijo
Feelings of worthlessness or inappropriate guilt
(0) za shizofrenijo | (3) za depresijo
Diminished concentration
(3) za shizofrenijo | (4) za depresijo
Recurrent thoughts of death or suicide
(4) za shizofrenijo | (13) za depresijo
Grandiosity
(1) za shizofrenijo | (1) za depresijo
Decreased need for sleep
(2) za shizofrenijo | (9) za depresijo
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
59
8.6.2
Podobnost dokumentov
Podobnost dokumentov nam pove, kako so si dokumenti med seboj podobni v ocenjevalni
lestvici od 0 do 1. Ĉe je vrednost 1 (n = 1), pomeni, da so dokumenti med seboj zelo podobni.
Vrednost 0 (n = 0) pomeni, da si dokumenti med seboj niso podobni. Vrednosti, ki so manjše
od 1 in veĉje od 0 ter levo in desno razliĉne od 0,50 (0 < n < 1), pa pomenijo naslednje: ĉe so
dokumenti manjši od 0,50 so si tudi manj podobni, medtem ko so si pri vrednosti, ki je veĉja
od 0,50 dokumenti bolj podobni.
Operatorja, ki izvajata glavni proces, sta:

»Process Documents from Files«.

»Data Similarity«.
Na sliki 8.8 je prikazan glavni proces pri podobnosti dokumentov, izbranih s strani eksperta.
Na sliki 8.9 pa je prikazan del rezultata podobnosti podatkov pri procesu podobnosti
dokumentov, izbranih s strani eksperta.
Slika 8.10: Proces podobnosti dokumentov, izbranih s strani eksperta in nastavitev operatorja
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Rezultati podobnosti podatkov, predlaganih s strani eksperta, so prikazani na sliki 8.9, ki
prikazuje histogram podobnosti, slika 8.10 pa vrednosti.
60
Slika 8.11: Histogram podobnosti pri podatkih, izbranih s strani eksperta
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Slika 8.10 prikazuje le del vrednosti pri podobnosti spletnih strani, ki pa pomenijo naslednje:
Prvi stolpec »First« pomeni ime ĉlanka oziroma njegovo številko. Ĉe smo na primer pri
doloĉanju primera »Example Set« najprej izbrali korpus »Shizofrenije«, bodo vsi ĉlanki v tem
korpusu šteti od 1 do n ĉlankov (kolikor jih je v mapi, v našem primeru: 1, 2, 3 … 33), v
drugem izbranem korpusu »Depresija« pa bodo vsi ĉlanki šteti od n +
(kar pomeni,
da ĉe se naš prvi korpus konĉa pri 33 ĉlankih, bo prvi korpus naslednji od konĉanega
prejšnjega korpusa in do konca, kolikor jih je v tej mapi, torej v našem primeru: 34, 35, 36 …
66).
Slika 8.12: Podobnost pri podatkih, izbranih s strani eksperta
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Dobljeni rezultati so pokazali, da si vsi ĉlanki (66, 33 za depresijo in 33 za shizofrenijo),
izbrani s strani eksperta, niso podobni. Nobena podobnost pri primerjavi ĉlankov ni presegla
vrednosti 0,5. S tem lahko trdimo, da si ĉlanki niso podobni, ker manj podobni ĉlanki
pomenijo veĉjo natanĉnost pri raziskovanju diagnoze. Bolj ko so viri razliĉni, veĉja je
natanĉnost za zgraditev modela pri napovedi. V prilogi (Priloga 4) je celoten XML proces za
podobnosti podatkov.
61
8.6.3
Avtomatizirana klasifikacija – Naivni Bayes.
»Naivni Bayesov« klasifikator je preprost verjetnostni klasifikator, ki temelji na uporabi
Bayesovega
izreka
(od
Bayesian
statistike)
z
moĉnimi
(naivnimi)
neodvisnimi
predpostavkami. S pomoĉjo tega operatorja bomo izraĉunali toĉnost našega modela glede na
izbrane ĉlanke, njihovo ĉišĉenja in predvsem uĉenje (kako bomo model »nauĉili« - angl.
training; ter »testirali« - angl. testing).
Operatorji, ki izvajajo glavni proces, so (glej sliko 8.13):

»Process Documents from Files«.

»Select Atributes«.

»Set Role«.

»Validation«.
Slika 8.13: Operatorji za Naivni Bayes
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Za analizo smo uporabili navzkriţno preverjanje (angl. Cross-Validation), da bi ocenili
statistiĉno zmogljivost nauĉenega operatorja (obiĉajno na nevidnih podatkovnih nizih). Ta
operator se uporablja predvsem za oceno, kako natanĉno se bo model (nauĉen na doloĉenih
operatorjih uĉenja) izvajal v praksi. Zato smo operatorju »Validation« nastavili parametre,
prikazane na sliki 8.14 ter znotraj operatorja nastavili operator za uĉenje »Naive Bayes« za
testiranje pa »Apply Model« in »Performance« (glej sliko 8.15).
Slika 8.14: Nastavitve za izvedbo navzkriţnega preverjanja pri algoritmu Naivni Bayes
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
62
Slika 8.15: Uĉenje in testiranje modela na podlagi algoritma »Naive Bayes«
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Natanĉnost našega sestavljenega modela je 68,20 % s + ali – 9,10 % natanĉnostjo (glej sliko
8.16). Trdimo lahko, da ima sestavljeni model s pomoĉjo algoritma Naivnega Bayesa veljavo
tudi v praksi.
Slika 8.16: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma Naivni Bayes
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Rezultati (glej sliko 8.16) natanĉnosti so pokazali, da se napoved (angl. »Prediction«)
kategorije »Depresija« dobi 19-krat, napaĉno pa nekajkrat (7-krat). Toĉnost oziroma
preciznost razreda »Depresija« pa je 73,08 %, kar je zelo dobro.
Napoved kategorije
»Shizofrenija« se dobi 26-krat, napaĉno pa 14-krat. Preciznost tega razreda je nekoliko
manjša (65,00 %), vendar še zmeraj dovolj visoka, da govorimo o natanĉnem modelu. Na
odpoklic razreda (»Class recall«) pa je najveĉja natanĉnost pri kategoriji »Shizofrenija«, saj je
ta 78,79 %; verjetno zato, ker se v tej kategoriji beseda »Shizofrenija« veĉkrat pojavlja. Pri
kategoriji depresije je nekoliko manjša napovedna natanĉnost (57,58 %), verjetno zato, ker se
po standardu DSM-V bolezen definira tudi z drugimi besedami (npr. bipolarna motnja). Ĉe
poenostavimo rezultat bi na primeru 100 vzorcev v uĉni mnoţici, vzorce v 68,20 primerih naš
model klasificiral pravilno, pri 31,80 pa bi naredil napako. Operator »Naive Bayes« nam
omogoĉa vpogled v distribucijo znakov, tako lahko vidimo v distribucijski tabeli (glej sliko
8.17), katere besede imajo najveĉji standardni odklon ali povpreĉje v kategoriji.
63
Slika 8.17: Distribucijska tabela operatorja Naivni Bayes
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Tako ima na primer (glej sliko 8.17) pri kategoriji »Depresija« beseda »depress« najveĉji
standardni odklon (0,163). Hkrati to tudi pomeni, da je to najbolj pogosta beseda v tej
kategoriji. Operator Naivni Bayes ima poleg distribucijske tabele še grafiĉni prikaz (angl.
»Plot View«) specifiĉne teţe (uteţi) znakov glede na kategorijo. S pomoĉjo tega prikaza
lahko ugotovimo, kakšno uteţ ima doloĉen znak v kategoriji. Višja uteţ pomeni, da ima
specifiĉen znak veĉji pomen v doloĉeni kategoriji. Torej je znak bolj znaĉilen za doloĉeno
kategorijo. Na podlagi tega bomo tako kot za grozdenje (poglavje 8.6.2) poiskali, kakšno uteţ
imajo simptomi za doloĉeno kategorijo (bodisi depresijo ali shizofrenijo). V tabeli 8.6 bomo
vpisovali znak »*« za tisti atribut, ki ima veĉjo uteţ glede na parameter (glej tabelo 8.6). Na
sliki 8.18 prikazujemo primer grafiĉnega prikaza glede na uteţ prvega parametra »Delusion«.
Slika 8.18: Primer grafiĉnega prikaza uteţi za parameter »Delusion«
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
64
Tabela 8.6: Rezultati grafiĉnega prikaza specifiĉne uteţi glede na Naivni Bayes
Parameter (simptom)
Atribut
Atribut
(Depresija)
(Shizofrenija)
Delusions
*
Hallucinations
*
Disorganized (speech)
*
Grossly disorganized or catatonic behavior
*
Diminished emotional expression
*
Avolition
*
Social/occupational dysfunction
*
(Disturbance major areas of functioning):
-

work,

interpersonal relations,
*

self-care,
*
*
Odd beliefs
*
*
History of autism spectrum disorder
*
Communication disorder of childhood onset
*
Prominent delusions
*
Markedly diminshed interest or pleasure
*
Signifcant weight loss or gain
*
Increase or decrease in appetite
*
Insomnia
*
Retardation
*
Fatigue
*
*
Loss of energy
*
Feelings of worthlessness or inappropriate guilt
*
Diminished concentration
*
Recurrent thoughts of death or suicide
*
Grandiosity
*
Decreased need for sleep
*
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Rezultati v tabeli 8.6 so pokazali glede na uteţ, kam spadajo doloĉeni parametri (simptomi).
V nekaterih primerih so pokazali, da simptomi, ki po standardu DSM-V pripadajo na primer
depresiji, glede na rezultate pripadajo shizofreniji in obratno.Rezultati so povsem odvisni od
65
koliĉine ĉlankov v bazi in njihove vsebine. Ĉe so avtorji opisovali primerjavo med boleznima,
je logiĉno, da se bodo pojavljali simptomi ene bolezni kot simptomi druge bolezni. Celotni
XML proces za avtomatizirano klasifikacijo s pomoĉjo Naivnega Bayesa je priloţen v prilogi
(Priloga 6).
8.6.4
Avtomatizirana klasifikacija – k-NN
Operator k-NN upravlja model k-najbliţjega soseda (angl. »k-Nearest Naighbor) iz vhodnih
podatkov operatorja »ExampleSet«. Ta model lahko izvaja razvršĉanje ali regresijski model,
odvisno od vhoda »ExampleSet«. S pomoĉjo tega operatorja bomo izraĉunali toĉnost našega
modela glede na izbrane ĉlanke, njihovo ĉišĉenje in predvsem uĉenje (kako bomo model
»nauĉili« - angl. training; ter »testirali« - angl. testing).
Operatorji, ki izvajajo glavni proces, so (glej sliko 8.19):

»Process Documents from Files«.

»Select Atributes«.

»Set Role«.

»Validation«.
Slika 8.19: Operatorji za k-NN
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Za analizo smo prav tako uporabili navzkriţno preverjanje (angl. Cross-Validation), da bi
ocenili statistiĉno zmogljivost nauĉenega operatorja. Operatorju »Validation« za k-nn pa smo
nastavili parametre, prikazane na sliki 8.20 ter znotraj operatorja nastavili operator za uĉenje:
»k-NN« ter za testiranje: »Apply Model«, ter »Performance« (glej sliko 8.21).
66
Slika 8.20: Nastavitve za izvedbo navzkriţnega preverjanja pri algoritmu k-NN
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Slika 8.21: Uĉenje in testiranje modela na podlagi algoritma »k-NN«
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Ker imamo pri podatkovnem rudarjenju opravka s tekstom, je potrebno za k-NN algoritem
nastaviti doloĉene nastavitve (glej sliko 8.22).
Slika 8.22: Nastavitve algoritma k-NN
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Natanĉnost našega sestavljenega modela je 80,44 % s + ali – 5,40 % natanĉnostjo (glej sliko
8.23).Trdimo lahko, da ima sestavljeni model s pomoĉjo algoritma k-NN moĉno veljavo tudi
v praksi.
Slika 8.23: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma k-NN
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
67
Rezultati (glej sliko 8.23) natanĉnosti so pokazali, da se napoved (angl. »Prediction«)
kategorije »Depresija« dobi 22-krat, napaĉno pa nekajkrat (2-krat). Toĉnost oziroma
preciznost razreda »Depresija« pa je 91,67 %, kar je skoraj odliĉno. Napoved kategorije
»Shizofrenija« se dobi 31-krat, napaĉno pa 11-krat. Preciznost tega razreda je nekoliko
manjša, vendar zelo dobra (73,81 %) in je dovolj visoka, da govorimo o natanĉnem modelu.
Na odpoklic razreda (»Class recall«) pa je najveĉja natanĉnost pri kategoriji »Shizofrenija«,
saj je ta 93,94 %. Pri kategoriji depresije je nekoliko manj (66,67 %). Ĉe poenostavimo
rezultat bi na primeru 100 vzorcev v uĉni mnoţici, vzorce v 80,44 primerih naš model
klasificiral pravilno, pri 19,56 pa bi naredil napako.
K-NN operator pri rezultatih opravlja le z vrednostmi pri »ExampleSet«, kjer lahko iz tabele
pregledamo vrednosti parametrov v posameznih ĉlankih. Torej kako moĉno je posamezen
parameter povezan s posameznim ĉlankom. Celotni XML proces za avtomatizirano
klasifikacijo s pomoĉjo k-NN je priloţen v prilogi (Priloga 7).
8.6.5
Avtomatizirana klasifikacija SVM
Operator SVM uporablja kot »uĉenec« Java implementacijo za podporo vektorskega strojnega
uĉenja mySVM (razvitega s strani Stefan Rueping). Ta metoda uĉenja se lahko uporablja tako
za regresijo kot za razvršĉanje, hkrati pa omogoĉa hiter algoritem in dobre rezultate za mnoge
uĉne naloge.
S pomoĉjo tega operatorja bomo raĉunali toĉnost našega modela glede na izbrane ĉlanke,
njihovo ĉišĉenja in predvsem uĉenje (kako bomo model »nauĉili« »testirali« - angl. testing).
Operatorji, ki izvajajo glavni proces, so (glej sliko 8.24):

»Process Documents from Files«.

»Select Atributes«.

»Set Role«.

»Validation«.
68
angl. training; ter
Slika 8.24: Operatorji za SVM
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Za analizo smo prav tako kot za vse ostale operatorje uporabili navzkriţno preverjanje (angl.
Cross-Validation), da bi ocenili statistiĉno zmogljivost nauĉenega operatorja. Operatorju
»Validation« za SVM pa smo nastavili parametre, prikazane na sliki 8.25 ter znotraj
operatorja nastavili operator za uĉenje »SVM« ter za testiranje »Apply Model« in
»Performance« (glej sliko 8.26).
Slika 8.25: Nastavitve za izvedbo navzkriţnega preverjanja pri algoritmu SVM
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Slika 8.26: Uĉenje in testiranje modela na podlagi algoritma »SVM«
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Ker imamo pri podatkovnem rudarjenju opravka s tekstom, je potrebno za SVM algoritem
nastaviti doloĉene nastavitve (glej sliko 8.27).
69
Slika 8.27: Nastavitve algoritma SVM
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Natanĉnost našega sestavljenega modela je 72,42 % z + ali – 13,76 % natanĉnostjo (glej sliko
8.28). Za kar lahko trdimo, da ima sestavljeni model s pomoĉjo algoritma SVM moĉno
veljavo tudi v praksi.
Slika 8.28: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma k-NN
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Rezultati (glej sliko 8.28) natanĉnosti so pokazali, da se napoved (angl. »Prediction«)
kategorije »Depresija« dobi 26-krat, napaĉno pa nekajkrat (11-krat). Toĉnost oziroma
preciznost razreda »Depresija« pa je 70,27 %. Napoved kategorije »Shizofrenija« se dobi 22krat, napaĉno pa 7-krat. Preciznost tega razreda pa je tokrat veĉja (75,86 %) in je dovolj
visoka, da govorimo o natanĉnem modelu. Na odpoklic razreda (»Class recall«) pa je najveĉja
natanĉnost v kategoriji »Depresija«, saj je ta 78,79 %. V kategoriji shizofrenije je nekoliko
manjša (66,67 %). Ĉe poenostavimo rezultat bi na primeru 100 vzorcev v uĉni mnoţici,
vzorce v 72,42 primerih naš model klasificiral pravilno, pri 27,58 pa bi naredil napako. SVM
operator pri rezultatih opravlja s Kernal Model (SVM) in sicer »Support Vector Table«, iz
katere lahko razberemo uteţ posameznega parametra (znaka) v posameznem ĉlanku (podobno
kot pri k-NN – ExampleSet). Celotni XML proces za avtomatizirano klasifikacijo s pomoĉjo
SVM je priloţen v prilogi (Priloga 8).
70
8.6.6 Asociacijska pravila za Depresijo
Asociacijska pravila se sestavijo z namenom, da ugotovimo, na kakšen naĉin so besede med
seboj povezane. S tem procesom lahko ustvarimo niz asociacijskih pravil iz danega niza
pogostih besed/znakov. Asociacijska pravila so pogosto »ĉe-potem« izrazi, ki pomagajo
razkriti razmerje med navidezno nepovezanimi podatki.
Za izgradnjo tega procesa se uporabljajo sledeĉi operatorji (glej sliko 8.29):

»Process Documents from Files«.

»Numerical to Binominal«.

»FP-Growth«.

»Create Association Rules«.
Slika 8.29: Operatorji za asociacijska pravila pri depresiji
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Pri operatorju FP-Growth uporabimo filter slovar besed, ki ga definiramo v operatorju
»Process Document from Files« ter doloĉene nastavitve (glej sliko 8.30). Na sliki (glej sliko
8.30) prav tako prikazujemo nastavitve za operator »Create Association Rules«.
Slika 8.30: Nastavitve za operatorja »FP-Growth« »Create Association Rules«
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Rezultati asociacijskih pravil so prikazani bodisi grafiĉno bodisi tabelno. Predvsem pa je
odvisno od vsebine. Zato bomo za boljši pregled predstavili tabelni prikaz asociacij (angl.
Table View) (glej sliko 8.31). Skupno število asociacij pri depresiji je 8480. Zato bomo izbrali
71
le doloĉena pravila, ki se predvsem nanašajo na diagnozo bolezni depresije in nekaj njenih
lastnosti.
Slika 8.31: Prikaz asociacij pri depresiji
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Nekaj rezultatov, ki smo jih dobili s pomoĉjo asociacijskih pravil:

Ljudje, ki so v letih (years – neznano) in imajo problem pri razpoloţenju (mood):
sklepamo lahko (conclusion), da trpijo za duševno motnjo – depresijo.

Ljudje, ki se jim zmanjša uĉinkovitost dela (work): sklepamo lahko, da je to prav tako
posledica duševne motnje.

Zdravljenje pri psihiatru se izvede, kadar pacient trpi za duševno motnjo – depresijo.

Simptomi duševne motnje – depresije so posledica daljšega meseĉnega roka (pomeni,
da depresija ne nastane takoj).

Depresija je stanje, oziroma posledica veĉletne duševne motnje.
Celotni XML proces za asociacijska pravila pri depresiji je priloţen v prilogi (Priloga 9).
8.6.7
Asociacijska pravila za Shizofrenijo
Postopek za asociacijska pravila za shizofrenijo je enak kot za depresijo, le da za operator
»Process Documents from Files« v listo dodamo korpus shizofrenije. Vse nastavitve so enake
kot pri operatorjih asociacijskih pravil za depresijo. Skupno število asociacij pri shizofreniji je
je 21286. Zato bomo izbrali le doloĉena pravila, ki se nanašajo predvsem na diagnozo bolezni
shizofrenije in nekaj njenih lastnosti. Ti rezultati so:

Starejši kot je pacient, ki boleha za shizofrenijo, trdnejša je (teţje ozdravljiva), zato je
pri takšnih pacientih tudi potrebna poveĉana kontrola.

Ob prisotni duševni motnji (disorder) obstaja moţnost tveganja za shizofrenijo.
72

Ob komunikacijskih motnjah v otroštvu pri nastopih obstaja moţnost, da se
shizofrenija hitreje razvije.

Starost vpliva na tveganje nastanka shizofrenije.

Hujša oblika shizofrenije pomeni tudi poveĉano kontrolo pacienta, ki boleha za to
boleznijo.
Celotni XML proces za asociacijska pravila pri shizofreniji je priloţen v prilogi (Priloga 10).
8.6.8 Avtomatizirana klasifikacija za Naive Bayes, k-NN in SVM pri spletnem rudarjenju
Pri testu podobnosti dokumentov se je pokazalo, da se pri skupini pojavljajo podobni
dokumenti (tudi z vrednostjo 1). V povpreĉju pa so si dokumenti podobni z vrednostjo 0,14,
kar pomeni, da je neka doloĉena podobnost med ĉlanki, vendar še zmeraj premajhna, da bi
lahko govorili o popolni podobnosti dokumentov. Natanĉnost avtomatizirane klasifikacije za
Naivni Bayes znaša 60,44 % s + ali – 13,57 % (glej sliko 8.32).
Slika 8.32: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma Naivni Bayes
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Za k-NN algoritem natanĉnost znaša 64,05 % s + ali – 16,61 % natanĉnostjo.
Slika 8.33: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma k-NN
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Natanĉnost SVM algoritma pa je 71,62 % s + ali – 15,25 % natanĉnostjo.
73
Slika 8.34: Natanĉnost modela s pomoĉjo algoritma SVM
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Rezultati za simptome, ki so znaĉilni za posamezno skupino (bodisi depresijo bodisi
shizofrenijo) pa so pokazali moĉno odstopanje od standarda DSM-V. Na primer, simptom
»Halucinacije«, ki je bistveni simptom shizofrenije, je dobil najveĉjo uteţ pri kategoriji
depresija, kar pa ni pravilno. Doloĉeni parametri (simptomi) sicer ustrezajo standardom DSMV, vendar je odstopanje od glavnih simptomov, ki so znaĉilni za doloĉeno bolezen,preveliko,
da bi lahko govorili o napovednem modelu za pomoĉ pri diagnozi.
8.6.9
Korelacijski koeficient za primerjavo med atributi
Z operatorjem »Correlation Matrix« bomo ugotovili korelacijo med atributi. Korelacija je
statistiĉna tehnika, ki lahko pokaţe, ali in kako moĉno so pari atributov med seboj povezani.
Korelacija je število med -1 in 1, ki meri stopnjo asociativnosti med dvema atributoma
(depresija in shizofrenija). Pozitivna vrednost korelacije pomeni pozitivno povezanost. V tem
primeru so velike vrednosti depresije po navadi povezane z velikimi vrednostmi shizofrenije
in obratno, male vrednosti depresije se nagibajo k temu,da so v asociaciji z malimi vrednostmi
shizofrenije. Negativna vrednost korelacije pa pomeni negativno ali inverzno povezavo. V
tem primeru so velike vrednosti depresije po navadi povezane z majhnimi vrednostmi
shizofrenije in obratno.
Operatorji, ki sestavljajo korelacijo, so (glej sliko 8.35):

»Process Documents from Files«.

»Set Role«.

»Text to Nominal«.

»Nominal to Numerical«.

»Correlation Matrix«.
74
Slika 8.35: Operatorji za korelacijo dokumentov
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Za rezultat dobimo celotno korelacijsko matriko (tabelo) z asociacijami. Pregledali bomo le
doloĉene simptome ter ugotovili njihovo povezanost z atributa depresije na atribut
shizofrenije. Korelacijska tabela z rezultati je predstavljena v tabeli 8.7.
Tabela 8.7: Korelacijska tabela doloĉenih simptomov
Simptom
Korelacijski koeficient
Odd beliefs
Depresija; 0,262
Disorganized (speech)
Depresija; 0,238
Insomnia
Depresija; 0,824
Signifcant weight loss or gain
Depresija; - 0,820
Decreased need for sleep
Depresija; - 0,821
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
V tabeli (glej tabelo 8.7) so rezultati pokazali , da ima nizka vrednost (0,262) parametra
(simptoma) »Odd beliefs8«, ki se pojavi v depresiji, majhno povezanost z atributom
shizofrenije. Enako velja za simptom »Disorganized (speech)«.
Simptom »Insomnia« pa ima veliko vrednost (0,824), kar pomeni, da ima enako povezanost v
shizofreniji.Simptoma »Signifcant weight loss or gain« in »Decreased need for sleep« imata
negativno povezanost, kar pomeni, da so ti simptomi v veliki povezanosti z atributom
depresija,za shizofrenijo pa velja obratno, povezani so v majni meri – nimajo nobenega vpliva
na ta atribut.
8.7
Razprava o rezultatih
Tekstovno rudarjenje ĉlankov lahko izvleĉe iz podatkov koristne ugotovitve. Da smo izvedli
uĉinkovito tekstovno rudarjenje, smo morali najprej pripraviti bazo ĉlankov, ki jih je izbral
ekspert. Potem, ko smo poiskali ĉlanke ter jih shranili, smo morali preĉistiti nepotrebno
8
V poglavju 8.1 in 8.2 so prevodi simptomov.
75
vsebino. Gre za vsebino, ki na rezultate nima vpliva (to so ponavadi imena avtorjev, naslovi,
zaloţniki, reference in drugi formalni podatki). Vsebina, ki je ostala v ĉlankih, je izkljuĉno
raziskovalno delo od povzetka do zakljuĉka.
Bazo smo nato razvrstili v dva korpusa. Prvi je predstavljal atribut oziroma bolezen depresijo,
drugi pa bolezen shizofrenijo. Po razvrstitvi ĉlankov v dve skupini smo lahko s pomoĉjo
RapidMiner-ja izvedli tehnike za tekstovno rudarjenje. Prvo smo izvedli tehniko za
ugotavljanje podobnosti dokumentov.
S pomoĉjo tehnike ugotavljanja podobnosti dokumentov smo ugotovili, da si ĉlanki, ki jih je
izbral ekspert, med seboj niso podobni. To je dobra lastnost, saj manj kot so si podobni ĉlanki,
bolj natanĉno je znanje za postavljanje diagnoze, ki smo ga izvleki iz podatkov. Ta test nam je
pokazal, da imamo v bazi vsebinsko razliĉne ĉlanke in s tem razpršeno znanje. Bolj kot so si
ĉlanki podobni, manjša bi bila natanĉnost pri nadaljnjih ugotovitvah glede simptomov za
diagnozo bolezni.
Rezultate natanĉnosti modela smo skupaj strnili v tabelo (glej Tabela 8.8) z namenom, da
imamo pregled nad vsemi rezultati klasifikatorjev.
Tabela 8.8: Povzetek rezultatov metod avtomatizirane klasifikacije
Rezultat natanĉnosti
Metoda z besedilnimi viri zbrani s strani eksperta
Avtomatizirana klasifikacija Naivni Bayes
68,20 % z + ali – 9,10 %
Avtomatizirana klasifikacija k-NN
80,44 % z + ali – 5,40 %
Avtomatizirana klasifikacija SVM
72,42 % z + ali – 13,76 %
Metoda z besedilnimi viri zbrani s pomoĉjo »Crawl Web«
Rezultat natanĉnosti
Avtomatizirana klasifikacija Naivni Bayes
60,44 % z + ali – 13,57 %
Avtomatizirana klasifikacija k-NN
64,05 % z + ali – 16,61 %
Avtomatizirana klasifikacija SVM
71,62 % z + ali – 15,25 %
Vir: Kovaĉeviĉ Rudolf, lastna raziskava (2014)
Z razvršĉanjem v skupine smo ugotovili kategorijo (depresijo ali shizofrenijo), v katero po
standardu DSM-V spada posamezni simptom. Razvršĉanje v skupine ali grozdenje je
pokazalo glede na standard DSM-V dokaj natanĉno razvršĉanje, saj je vse iskane simptome
pravilno razvrstilo v skupino, vkatero spada. V nekaterih primerih kot na primer za simptom
signifikantne izgube ali pridobitve teţe, ki po standardu DSM-V definira depresijo, so
rezultati pokazali, da se ta parameter enako razvršĉa v obe skupini (depresijo kot
shizofrenijo). Razlogov za to je lahko veĉ in sicer moţno je, da so avtorji v ĉlankih opisovali
76
obe bolezni, jih primerjali itd. ali pa je bilo ugotovljeno, da je ta simptom znaĉilen za obe
bolezni.
Po izvedbi grozdenja smo analizirali avtomatizirano klasifikacijo na podlagi algoritmov kNN, Naivni Bayes in SVM. Vse tri algoritme smo nauĉili tako, da je naš model z vseh treh
vidikov algoritmov veljaven za napoved. Pri k-NN je bila natanĉnost 80,44 %, pri Naivnem
Bayesu 68,20 %, natanĉnost SVM algoritma pa je bila 72,42 %. Vsi trije algoritmi so torej
pokazali, da je model, ki smo ga sestavili s pomoĉjo tekstovnega rudarjenja, natanĉen. Poleg
natanĉnosti pa smo s pomoĉjo operatorja, ki izraĉuna algoritem Naivnega Bayesa, dobili še
grafiĉni prikaz uteţi posameznih simptomov. Gre za prikaz, ki pove, kakšno uteţ ima
posamezen simptom v posamezni kategoriji (depresiji ali shizofreniji). Veĉjo kot ima
simptom uteţ, veĉji pomen ima v tej kategoriji. Rezultati so pokazali, da ima veĉina glavnih
simptomov, ki definira bolezen, veĉjo uteţ oziroma spada v to pravilno kategorijo. Vendar v
doloĉenih primerih ni tako,na primer simptom »nespeĉnost«, ki ga standard DSM-V definira
za simptom depresije, je algoritem Naivni Bayes razvrstil v skupino shizofrenije. Razlogov za
takšna odstopanja je lahko veĉ. Odvisno je lahko od teme v prispevkih, števila prispevkov,
moţno pa je celo, da so avtorji glede na izkušnje in glede na svoje rezultate v raziskavah
ugotovili, da doloĉeni simptomi spadajo v drugo kategorijo bolezni kot jih definira standard
DSM-V. Zato smo povprašali eksperta9 za mnenje. Ocenjevalnik, ki smo ga predstavili
ekspertu, je priloţen v prilogi (Priloga 12). Z ocenjevalnikom smo ţeleli ugotoviti, kako dobri
oziroma napovedovalni so rezultati, ki smo jih dobili s pomoĉjo analize v RapidMiner-ju.
Ocenjevalnik predstavlja simptome in kategorijo (depresijo in shizofrenijo) ter rezultate, kako
je model, ki smo ga sestavili, razvrstil simptome po kategorijah. Ekspert je rezultate ocenil za
odliĉno kljub manjšim pripombam in sicer: simptom »Avolition« (Psihiĉno stanje, za katerega
je znaĉilno pomanjkanje pogona ali motivacije) bi raje pripisal depresiji kot shizofreniji
(rezultat RapidMiner), simptom »Odd beliefs« (ĉudna prepriĉanja) je bolj znaĉilen za
shizofrenijo kot pa za obe kategoriji (rezultat RapidMiner), simptom »Retardation«
(Psihomotoriĉna agitacija ali zaostalost) je sicer pravilno razvršĉen, znaĉilen je za obe
kategoriji, vendar je ekspert mnenja, da je agitacija bolj znaĉilna za shizofrenijo, zaostalost pa
depresijo, nato simptom »Fatigue« (Utrujenost) bi raje pripisaldepresiji kot shizofreniji
(rezultat RapidMiner), za simptom »Feeling of worthlessness or inappropriate guilt« (Obĉutki
niĉvrednosti ali neprimerne krivde) pa meni, da je bolj znaĉilen za depresijo kot shizofrenijo
9
Ekspert: Ksenija Ţnidaršiĉ, dr.med.spec.spl.med.
77
(rezultat RapidMiner); simptom »Grandiosity« (Napihnjena samopodoba ali veliĉastnost) je
po mnenju eksperta bolj znaĉilen za paciente, ki bolehajo za shizofrenijo kot depresijo
(rezultat RapidMiner). Ekspert je ob pripombah še dodal strokovna pojasnila, zakaj bi pripisal
doloĉen simptom k drugi kategoriji. Ekspert je rezultate komentiral tako: »Super pomoč pri
diagnostiki psihičnih bolezni. Super bi bilo tudi za diagnostiko ostalih bolezni«.
Tehniko asociacijskih pravil smo morali izvesti za vsako kategorijo (bolezen) samostojno. Za
obe kategoriji smo morali pri filtriranju dodati še slovar besed, ki je preĉistil podatke tistih
besed, ki za raziskavo nimajo pomena. Rezultati asociacijskih pravil so pokazali znaĉilnosti
(simptome) posamezne kategorije bolezni, ki so enake definiranim simptomom po standardu
DSM-V. Na podlagi asociacijskih pravil za depresijo smo ugotovili, da je depresija posledica
duševne motnje pri ljudeh, ki imajo probleme z razpoloţenjem ter da je depresija posledica
veĉletne duševne motnje. Za shizofrenijo pa smo ugotovili, da starost vpliva na tveganje
nastanka shizofrenije, torej starejši kot je pacient, ki boleha za shizofrenijo,
teţje je
ozdravljiva.
Avtomatizirana klasifikacija obeh bolezni na podlagi podatkov, pridobljenih preko spletnega
rudarjenja, pa se je pokazala za manj natanĉno. Algoritem k-NN (64,05 %) in Naivni Bayes
(60,44 %) ter SVM (71,62 %) so pokazali, da je natanĉnost modela nekoliko manjša od
besedilnih virov, ki jih je izbral ekspert. Pri spletnem rudarjenju oziroma »kravlanju« je
problem tudi v pravnih pogojih, doloĉene spletne strani namreĉ ne dopušĉajo tovrstnega
pridobivanja podatkov. Kljub temu, da smo pri analizi podobnosti dokumentov dobili razultat,
da si dokumenti med seboj niso podobni (povpreĉna vrednost podobnosti znaša 0,14, kar
pomeni, da si prispevki med seboj niso podobni) in da je napovedna toĉnost modela manjša
od toĉnosti modela sestavljenega iz besedilnih virov, izbranih s strani eksperta, konĉni
rezultati niso sprejemljivi. Model je za doloĉene simptome sicer pokazal pravilno razvrstitev v
kategorijo, a se je za doloĉene glavne simptome, ki so kljuĉni za diagnozo posamezne
kategorije, razvrstitev izkazala za napaĉno. Na primer simptom »halucinacije« – gre za
simptom, ki definira tako po standardu DSM-V kot po praksi bolezen shizofrenijo, pri
rezultatu tega modela pa je ravno obratno imel simptom je znatno veĉjo uteţ v kategoriji
depresij.
Korelacijski koeficient nam je pokazal, kakšno povezanost imajo simptomi za depresijo in
shizofrenijo. Za rezultate smo izbrali par nakljuĉnih simptomov iz korelacijske matrike in
ugotovili, da so v povpreĉju simptomi pozitivno povezani med seboj. To pomeni, da ima
78
simptom, ki ima vpliv na depresijo, enak vpliv tudi pri shizofreniji. Ravno ta pozitivna
povezanost povzroĉa problem pri diagnozi depresije ali shizofrenije. Tako ima na primer
simptom »Insomnia« ali »nespeĉnost« moĉno pozitivno povezanost pri obeh atributih
(depresije in shizofrenije), kar pomeni, da ima za oba atributa moĉan vpliv.
9. ZAKLJUČEK
Podatkovno rudarjenje je odliĉna tehnika z vidika iskanja znanja v podatkih. Kot se je
izkazalo, je ta tehnika dober »rudar« tudi na podroĉju medicine. Znanost medicine namreĉ
pokriva ogromno število raziskav in prispevkov. Ker je medicina znanost, ki od prakse
zahteva diagnostiko, se zna pri doloĉenih boleznih pojaviti problem, predvsem kadar so
simptomi za bolezni podobni. Shizofrenija in depresija sta duševni bolezni, ki imata podobne
simptome, zato ima diagnostik še toliko veĉji problem, kadar ţeli ugotoviti, za katero bolezen
gre. Da so si simptomi bolezni podobni smo dokazali s korelacijski test, ki je pokazal, da se
simptomi, ki so znaĉilni za depresijo, pojavljajo z enakim vplivom tudi pri shizofreniji. Prav
tako smo pri razvšĉanju naleteli na enako ugotovitev, da imajo doloĉeni simptomi enake uteţi
oziroma vpliv med boleznima. Cilj magistrske naloge je bil narediti model za podporo
odloĉanju pri diagnostiki na podroĉju duševnega zdravja na podlagi nestrukturiranih
besedilnih virov. Prvi korak pri izgradnji takšnega modela je bil pridobiti besedilne vire.
Seznam besedilnih virov smo pridobili od eksperta na podroĉju psihiatrije. Pri pridobivanju
ĉlankov iz spleta na podlagi seznama je bilo potrebno paziti, v kakšnem formatu so.
Priporoĉeno je, da se prenašajo v PDF formatu. Ko smo jih pripravili, je sledilo ĉišĉenje
posameznih ĉlankov. S tem mislimo, da je bilo potrebno vsak ĉlanek posebej oĉistiti
nepotrebnih podatkov, ki nimajo raziskovalnega pomena. Gre za naslove, imena avtorjev,
institucije, zaloţnike, spletne strani, reference, številke strani itd. Nato smo pripravili še slovar
tujk, na podlagi katerih bo RapidMiner še dodatno preĉistil vsebino. Slovar je namenjen temu,
da iz vsebine odstrani najbolj pogoste besede kot so raziskava, prispevek, ĉlanek itd., ker gre
za vsebino, ki je v tekstu pogosta, vendar nima raziskovalnega pomena. Za prvo obliko
roĉnega ĉišĉenja smo uporabili NitroPDF, ki je program za konvertiranje formata iz PDF v
Word. To smo naredili zato, da smo laţje oĉistili vsebino. Nato smo uporabili brezplaĉen
program ZillaPDF, ki pretvori Word v TXT format. Pretvorba v TXT format nam omogoĉa
79
laţji pregled nad vsemi ĉlanki. Prvi problem pri tem je, da sta NitroPDF kot tudi Microsoft
Word plaĉljiva programa. Zato se priporoĉajo brezplaĉne spletne aplikacije, ki brezplaĉno
pretvarjajo PDF format v TXT ali kateri drugi format, s katerim se lahko ureja dokument,
kasneje je pomembno le, da se pretvori preĉišĉeni dokumenti v TXT format.
Po ĉišĉenju dokumentov sledi sestava modela za analizo. Najprej smo testirali podobnost
dokumentov. S tem testom smo ugotovili, da dokumenti med seboj niso podobni. Rezultati
tega testa so priĉakovani, saj razliĉni dokumenti pomenijo tudi zanesljivejše kasnejše
ugotovitve. Drugi korak je bilo grozdenje. Razvršĉanje v skupine ali grozdenje je postopek,
pri katerem smo posamezne parametre (znake ali besede) razvrstili po kategorijah, bodisi
depresije bodisi shizofrenije. Pri tem testu smo tudi ugotovili problem enakega pojava istega
simptoma za obe kategoriji. Zato smo naredili še tri avtomatizirane klasifikacije, Naivni
Bayes, k-NN in SVM. Pri vseh treh testih je rezultat pokazal visoko napovedovalno
natanĉnost. Ker je znaĉilnost Naivnega Bayesa, da deluje za sofisticirane metode razvršĉanja,
nam je ta klasifikator pokazal uteţi za posamezne parametre (simptome). Na podlagi teh uteţi
smo razvrstili parametre v kategorijo bolezni, ki pripada. Za dodatno potrditev razvrstitev
parametrov v kategorije smo izvedli asociacijska pravila. Namen sestave teh pravil nam je
omogoĉil vpogled v asociacije na posamezen parameter. Torej kakšni so zakljuĉki oziroma
asociacijska pravila na parametre, ki vplivajo na bolezen. S tem smo lahko še natanĉneje
razvrstili parametre v kategorije.
Rezultate smo spravili v »ocenjevalnik«, z namenom, da ga preveri ekspert. Ocena rezultatov
našega modela s strani eksperta je odliĉna, komentar je bil, da lahko takšen model pomaga pri
diagnostiki psihiĉnih bolezni ne samo specializiranim ekspertom, temveĉ tudi splošnim
ekspertom, ki se prav tako sooĉajo s pacienti, ki imajo bodisi depresijo, bodisi shizofrenijo.
Predlog eksperta je bil, da naj bi se ta model testiral in uporabil tudi za diagnostiko drugih
bolezni.
V nalogi smo hoteli tudi primerjati rezultate, ki bi pridobili besedilne vire na spletu
samostojno preko »kravlanja«. Torej, da bi sestavili model, ki bi samostojno pridobival
besedilne vire. Pri sestavi takšnega modela smo ţe na zaĉetku naleteli na teţavo spletnega
naslova digitalne knjiţnice. Problem je, da pri doloĉenih specializiranih spletnih knjiţnicah ni
standardiziranega naslova. To pomeni, da ko išĉemo neko vsebino po kljuĉni besedi, ko se jo
najde in odpre spletni naslov zgubi niz iskanja po kljuĉnih besedah (odvisno, kako so
moderatorji spletne strani poimenovali dokumente). Zaradi tega problema je imel robot za
80
spletno iskanje – kravlanje teţavo pri iskanju vsebine v globino spletnega naslova. Problem je
tudi v pravnih pogojih, saj veĉina spletnih strani ne dopušĉa takšne vrste akcij na spletni
strani. Rezultati pa so bili manjši od modela, kjer je za besedilne vire izbiral eskpert. Tak
model spletnega rudarjenja bo tudi teţko našel uravnoteţeno koliĉino besedilnih virov, saj je
za drugo kategorijo našel le osnovni del besedilnih virov. Zato je bil ukrep pri prvi kategoriji
manjšati število besedilnih virov na kritiĉno oziroma uravnoteţeno z drugo kategorijo.
Rezultati podobnosti dokumentov takšnega modela so zelo razliĉni. Vendar smo pri nekaterih
primerjavah podobnosti zasledili popolno podobnost, kar pa ni zaţeleno, saj so tašni rezultati
togi, temeljijo na istih predpostavkah. Avtomatizirana klasifikacija takšnega modela se je
pokazala za natanĉno, vendar so kljub temu rezultati pokazali pri zelo pomembnih parametrih
moĉno odstopanje od standarda in prav tako od modela z besedilnimi viri, ki jih je izbral
ekspert.
Ugotavljamo, da je model, za katerega smo uporabili besedilne vire, izbrane s strani eksperta
natanĉnejši pri napovedi, ter da je primeren za pomoĉ pri diagnostiki.Da besedilne vire izbira
ekspert je prednost, saj ta pozna vsebino izbranega besedilnega vira. Spletno iskanje oziroma
»kravlanje« je dober naĉin za iskanje besedilnih virov, vendar takšen iskalni »robot« ne
preverja konteksta vsebine, zato rezultati niso tako natanĉni za napoved.
Model bi bilo vsekakor koristno še dodatno izboljševati, predvsem pri dopolnjevanju slovarja,
ki iz teksta odstrani za analizo nepomembne podatke. Z dopolnjevanjem slovarja bi iz vsebine
v analizi laţje izlušĉili simptome, asociacije bi bile konkretnejše. TO pomeni, da bi lahko
pokazale asociacijsko pravilo med simptomi in še kaj konkretnejšega. Takšen model je lahko
odliĉen pripomoĉek za pomoĉ pri diagnozi, vendar ker gre za analizo besedilnih virov, kjer
imamo lahko ogromno besedilnih virov, se zna pojaviti tehniĉna slabost, saj za takšno analizo
potrebujemo zelo zmogljiv raĉunalnik. Zato se priporoĉa, da se pri izbiri besedilnih virov
vsebina predhodno pregleda in prebere vsaj povzetek in se tako besedilni viri, ki nimajo
primernega konteksta ţe na zaĉetku pridobivanja virov, odstranijo iz seznama besedil,
namenjenih za analizo.
81
10. LITERATURA IN VIRI
1. AFFILIATED DOCTORS OF ORANGE COUNTY (2008) Basic guidelines for
major depression in adults in primary care. Dostopno prek:
http://www.adoc.us/Providers/ADOC_Depression.pdf (21.1.2014).
2. ANOKWA in drugi (2012) Desing of a phone-based clinical decision support system
for resource-limited settings. V: ICTD 12 (2012) Proceedings of the Fifth
International Conference on Information and Communication Technologies and
Development. ZDA: Association for Computing Machinery, str. 13-24.
3. ANSWER™. What is the purpose of data mining? Dostopno prek:
http://wiki.answers.com/Q/What_is_the_purpose_of_data_mining (5.11.2013).
4. APA – AMERICAN PSYCHIATRIC ASSOCIATION (2013) Diagnostic and
Statistical Manual of Mental Disorders (5 izdaja). ZDA: American Psychiatric
Publishing.
5. APA – AMERICAN PSYCHOLOGICAL ASSOCIATION (2009) ICD vs. DSM.
Dostopno prek: http://www.apa.org/monitor/2009/10/icd-dsm.aspx (10.12.2013).
6. BELLAZZI, RICCARDO in ZUPAN, BLAZ (2008) Predictive data mining in clinical
medicine: Current issues and gudelines. ZDA: International Journal of Medical
Informatics, 77(2), str. 81-97.
7. BERTI-ÉQUILLE, LAURE (2007) Data quality awareness: a case study for cost
optimal association rule mining. Nizozemska: Springer Science & Business Media,
11(2), str. 191-215.
8. BHARDWAJ, BRIJESH KUMAR in PAL, SAURABH (2011) Data Mining: A
prediction for performance improvement using classification. ZDA: L J S Publishing,
9(4), str. 136-140.
9. BREZOVNIK, JANEZ (2009) Programsko ogrodje za procesiranje besedil v
naravnem jeziku. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko,
raĉunalništvo in informatiko.
10. BRIGHT in drugi (2012) Effect of Clinical Decision-Support Systems: A Systematic
Review. ZDA: American College of Physicians, 157(1), str. 29-43.
82
11. ÇAKIR, ABDÜLKADIR IN DEMIREL, BURÇIN (2011) A Software Tool for
Determination of Breast Cancer Treatment Methods Using Data Mining Approach.
ZDA: Springer Science & Business Media, 35(6), str. 1503-1511.
12. CASSELS, CAROLINE (2012) DSM-5 Gets APA's Official Stamp Approval.
Dostopno prek: http://www.medscape.com/viewarticle/775496 (14.11.2013).
13. CHEN in drugi (2012) Support Vector Machine Based Diagnostic System for Breast
Cancer Using Swarm Intelligence. Nizozemska: Springer Science & Business Media,
36(4), str. 2505-2519.
14. CHOUDHARY, A K, HARDING, J A in TIWARI, M K (2009) Data mining in
manufacturing: a review based on the kind of knowledge. Velika Britanija: Springer
Science & Business Media, 20(5), str. 501-521.
15. CLATWORTHY in drugi (2005) The use and reporting of cluster analysis in health
psychology: A review. Velika Britanija: British Psychological Society, 10(3), str. 329358.
16. COENEN, FRANS (2011) Data mining: past, present and future. Velika Britanija:
Cambridge University Press, 26(1), str. 25-29.
17. COLOS (2013) Ekspertni sistemi. Dostopno prek: http://colos1.fri.unilj.si/ERI/RACUNALNISTVO/INFORMATIKA/ekspertni_sistemi.html (11.11.2013).
18. DECISION SUPPORT SYSTEMS (2005) Clinical decision support system (CDSS).
Dostopno prek: http://www.openclinical.org/dss.html (19.11.2013).
19. DOCCHECK FLEXIKON – DAS MEDIZINLEXIKON ZUM MEDMACHEN
(2013) Diagnostik. Dostopno prek: http://flexikon.doccheck.com/de/Diagnostik
(9.11.2013).
20. EDOKTOR (2013) Kaj je diagnoza? Dostopno prek: http://www.edoktor.si/zdravozivljenje/nasveti/158-kaj-je-diagnoza (9.11.2013).
21. E-STUDIJ (2010) Ekspertni sistem. Dostopno prek: http://www.estudij.si/Ekspertni_sistemi (12.11.2013).
22. GEORGE HARRISON, JOHN (1997) Enhancements to the data mining process.
Doktorska disertacija. ZDA: Stanford University.
23. GILCHRIST in drugi (2012) Knowledge Discovery in Databases for Competitive
Advantage. Kanada: Business And Economics—Management, 3(2), str. 2.15.
24. HARDIN, J. MICHAEL in CHHIENG, DAVID C. (2007) Data Mining and Clinical
Decision Support Systems. V: Berner, Eta S. (2007) Clinical Decision Support
Systems. ZDA: Springer Science + Business Media, LLC.
83
25. HONGYANG, WEN (2006) The development of ontological model for clinical
decision support system: A case study of triage of pediatric hip pain in the emergency
department. Magistrska naloga. Kanda: University of Ottawa.
26. HOTHO, ANDREAS, NÜRNBERGER, ANDREAS IN PAAß, GERHARD (2005) A
Brief Survey of Text Mining. ZDA: LDV Forum - GLDV Journal for Computational
Linguistics and Language Technology, 20(1), str. 19-62.
27. HUDOMALJ, EMIL (2005) Odkrivanje novih informacij v bibliografskih zbirkah
podatkov. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 49(4), str. 29-49.
28. IBRIKCI, TURGAY, USTUN, DENIZ in KAYA, IREM ERSOZ (2012) Diagnosis of
Several Diseases by Using Combined Kernels with Support Vector Machine.
Nizozemska: Springer Science & Business Media, 36(3), str. 1831-1840.
29. JAYSON, SHARON (2013) Books blast new version of psychiatry's bible, the DSM.
Dostopno prek: http://www.usatoday.com/story/news/nation/2013/05/12/dsmpsychiatry-mental-disorders/2150819/ (15.11.2013).
30. JOX, RALF J., MICHALOWSKI, SABINE, LORENZ, JORN in SHILDMANN,
JAN (2008) Substitute decision making in medicine: comparative analysis of the
ethico-legal discourse in England and Germany. Nizozemska: Springer Science &
Business Media, 11(2), str. 153-163.
31. KASTRIN, ANDREJ (2008) Odkrivanje zakonitosti in podatkovno rudarjenje v
psihologiji uporaba odloĉitvenih dreves za napovedovanje doseţka na Lestvici iskanja
draţljajev. Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije, str. 51-72.
32. KOH, HIAN CHYE in CHAN KIN LEONG GERRY (2002) Data mining and
customer relationship marketing in the banking industry. Singapur: Singapore
Institute of Management, 24(2), str. 1-27.
33. KONDA, PETER in PELJHAN, JURE (2010) Primer uporabe podatkovnega
rudarjenja v skupini NLB. Ljubljana: Slovensko društvo informatika, 18(3), str. 175180.
34. KORDIĈ LAŠIĈ, JASNA (2013) Psihodiagnostika. Dostopno prek:
http://vizita.si/zdravnik/?qst_id=84917 (10.12.2013).
35. KOŠNIK, MITJA (2012) NIAHO in ISO 9001 v bolnišnicah: predstavitev izkušenj v
Kliniki Golnik. Kranj: Univerzitetna klinika za pljuĉne bolezni in alergijo Golnik.
36. KUKAR, MATJAŢ in RUPNIK, ROK (2007) Data mining based decision support
system to support association rules. Ljubljana: Elektrotehniška zveza Slovenije, 74(4),
str. 195-200.
84
37. LANE, CHRISOPHER (2013) The NIHM Withdraws Support for DSM-5. Dostopno
prek: http://www.psychologytoday.com/blog/side-effects/201305/the-nimhwithdraws-support-dsm-5 (14.11.2013).
38. LAPANJE, GREGOR (2013) Pravo duševnega zdravja. Sprejemi na zdravljenje proti
volji. Dostopno na: www.fsd.uni-lj.si/mma/Pravo/2013021620354774/ (9.11.2013).
39. LEE, SANGNO, SONG, JAEKI in KIM, YONGJIN (2010) An Empirical
Compparison of Four Text Minig Methods. ZDA: International Association for
Computer Information Systems, 51(1), str. 1-10.
40. LIU, S. SANDRA IN CHEN, JIE (2007) Using data mining to segment helathcare
markets from patient's preference perspectives. ZDA: Emerald Group Publishing
Limited, 22(2), str. 117-134.
41. LONĈARIĆ in drugi (2012) E-raĉunalništvo – Faze odloĉitvenega procesa. Dostopno
prek: http://www.ssers.mb.edus.si/gradiva/rac/drugo/informatika/03_informacijski%20sistem/11_datotek
a.html (Dostopno dne 9.11.2013).
42. MANKTELOW, J. (2004) Mind Tools – Essential Skills for an Excellent Career.
Avstralija: MindTools.
43. MARN, ANŢE (2010) Podatkovno rudarjenje na primeru. Diplomsko delo.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
44. MEDNARODNA KLASIFIKACIJA BOLEZNI IN SORODNIH ZDRAVSTVENIH
PROBLEMOV ZA STATISTIĈNE NAMENE (2005) MKB-10: deseta revizija, 2.
izdaja. Prevod za 2. izdajo: Irena Kovačič; Urednica: Daša Moravec Berger.
Ljubljana: IVZ RS – Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
45. MERTIK, MATEJ (2013) Odkrivanje znanja v podatkih. Novo mesto: Fakulteta za
informacijske študije v Novem mestu, Gradiva s primeri, delovno interno gradivo.
46. MERTIK, MATEJ in PALFY MIROSLAV (2013) Medical Datamining: RapidMIner
Data Mining USe Cases and Business Analytics Application, edited by Markus
Hofmann and Ralf Kilkenberg. Velika Britanija: Chapman and Hall/CRC, 2013, str.
289-318.
47. MILOVIC, BORIS in MILOVIC, MILAN (2012) Prediction and decision making in
health care using data mining. Indija: Sohar University, Oman and American
University of Kuwait, 1(12), str. 126-136.
85
48. MLAKAR, GAŠPER (2012) Pripomoček za pisanje na podlagi besedilne analize.
Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za raĉunalništvo in informatiko.
49. MOWERMAN, ILLYA (2007) Data mining in the health care industry. Doktorska
disertacija. ZDA: University of Rhode Island.
50. NGAN in drugi (1999) Medical data mining using evolutionary computation. ZDA:
Artificial Intelligence in Medicine, 16(1), str. 73-96.
51. NITHYAKALYANI, S. in KUMAR, S SURESH (2012) Data Relay Clustering
Algorithm for Wireless Sensor Networks: A Data Mining Approach. ZDA: Science
Publications, 8(8), str. 1281-1284.
52. NOCK in drugi (2012) Boosting k-NN for Categorization for Natural Scenes.
Nizozemska: Springer Science & Business Media, 100(3), str. 294-314.
53. OTTAR, AASE (1999) Clinical Experience with a Decision Support Computer
Program Using Bayes' Theorem to Diagnose Chest Pain Patients. Švica: S. Karger
AG, 92(2), str. 128-134.
54. OVE HANSSON, SVEN (1994) Decision Theory. Švedska: Uppsala University.
55. PARK in drugi (2008) Development of a new robust data mining procedure (RDMP)
for a multiduscuplinary pharmaceutical process design. ZDA: Institute of Industrial
Engineers-Publisher, 2008, str. 631-636.
56. PAVLOVIĈ in drugi (2007). Moţnosti uporabe numeriĉnih metod pri ţlahtnjenju
hmelja - idejna zasnova ekspertnega sistema. Ţalec: Hmeljarski bilten, 14(2007), str.
11-17.
57. PENEV, MATEJ (2006) Večkriterijski odločitveni model za izbiro celovite
programske rešitve. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
58. PODPEĈAN, VID (2013) Asociacijska pravila. Dostopno prek:
http://vihar.ijs.si/UNG2013/materiali/Asociacijska_pravila.pdf (6.2.2014).
59. RANJAN, JAYANTHI (2009) Data mining in pharma sector: benefits. Velika
Britanija: Emerald Group Publishing, Limited, 22(1), str. 82-92.
60. REMARQUE KOUTONIN, MAWUNA (2013) The Best Data Mining Tools You
Can Use for Free in Your Compny. Dostopno prek: http://www.siliconafrica.com/thebest-data-minning-tools-you-can-use-for-free-in-your-company/ (9.12.2013).
61. SAYAD, SAED (2010) An Introduction to Data Mining. Dostopno prek:
http://www.saedsayad.com/ (29.11.2013).
62. SCHIMELPFENING, NANCY (2012a) Major Depressive Disorder. Dostopno prek:
http://depression.about.com/cs/diagnosis/a/mdd.htm (21.1.2014).
86
63. SCHIMELPFENING, NANCY (2012b) Bipolar Disorder. Dostopno prek:
http://depression.about.com/od/bipolar/g/bipolardisorder.htm (21.1.2014).
64. SCOTT in TRIBBLE (2006) Textual Patterns – Key words and corupus analysis in
language education. Velika Britanija: John Benjamins Publishing Company.
65. SHAHREZA in drugi (2011) Anomaly detection using a self-organizing map and
particle swarm optimization. Teheran: Sharif University of Technology, 18(6), str.
1460-1468.
66. STOCKWELL, JAY (2005) Keywords Research Tools. Dostopno prek:
http://www.keyworddiscovery.com/static/keyword-tool-reviews.pdf (7.11.2013).
67. SUN, LENA H. (2013) Psychiatry's revamped DSM guidebook fuels debate.
Dostopno prek: http://www.washingtonpost.com/national/health-science/updates-topsychiatrys-guidebook-change-criteria-for-adhd-autism/2013/05/16/dee4de0c-bd8711e2-97d4-a479289a31f9_story.html (15.11.2013).
68. ŠĈAVNIĈAR, EMA (1998) Negovalna diagnoza. Ljubljana: Zbornica zdravstvene
nege, 32(3/4), str. 167-172.
69. TAKITA in drugi (2011) Cluster Analysis of Self-Monitoring Blood Glucose
Assessments in Clinical Islet Cell Transplantation for Type 1 Diabetes. ZDA:
American Diabetes Association, 34(8), str. 1799-1803.
70. TANDONA in drugi (2013) Definition and description of schizophrenia in the DSM5: Schizophrenia Research. ZDA: Elsevier, 150(1), str. 1-10.
71. WAGHOLOKAR, KAVISHWAR B., SUNDARARAJAN, VIJAYRAGHAVA IN
DESHPANDE, ASHOK W. (2011) Modeling Paradigms for Medical Diagnostic
Decision Support: A Survey and Future Directions. ZDA: Journal of medical systems,
36(5), str. 3029-3049.
72. WEBSTER, JERRY (2013) DSM IV, the Diagnostic and Statistical Manual. Dostopno
prek: http://specialed.about.com/od/specialedacronyms/g/The-Dsm-Iv-TheDiagnostic-And-Statistical-Manual.htm (14.11.2013).
73. WEISONG, HE, GUANGMIN, HU IN YINGJIE, ZHOU (2012) Large-scale IP
network behavior anomaly detection and identification using substructure-based
approach and multivariate time series mining. Nizozemska: Springer Science &
Business Media, 50(1), str. 1-13.
74. WHO. (2007) International Statistical Classification of Diseases and Related Health
Problems 10th Revision for 2007. Dostopno prek:
http://apps.who.int/classifications/icd10/browse/2010/en (10.2.2014).
87
75. WIKIPEDIA. K-nearest neighbors algorithm. Dostopno prek:
https://en.wikipedia.org/wiki/K-nearest_neighbors_algorithm (29.11.2013).
76. WIKIPEDIA. Naive Bayes Classifier. Dostopno prek:
https://en.wikipedia.org/wiki/Naive_Bayes_classifier (29.11.2013).
77. WITTEN, I.H. (2005) »Text mining«. V: SINGH, M. P. (ur.) Practical handbook of
internet computing. ZDA: Chapman & Hall/CRC Press, Boca Raton, Florida.
Dostopno prek: http://www.cs.waikato.ac.nz/~ihw/papers/04-IHW-Textmining.pdf
(7.11.2013).
78. ZEKI in drugi (2012) An Expert System for Diabetes Diagnosis. ZDA: American
Academic & Scholarly Research Center, 4(5), str. 1-13.
79. ZHANG in drugi (2009) Comparing data mining methods with logistic regression in
childhood obesity prediction. Nizozemska: Springer Science & Business Media, 11(4),
str. 449-460.
80. ZHANG in drugi (2012) Real-Time Clinical Decision Support System with Data
Stream Mining. ZDA: Hindawi Publishing Corporation, str. 1-8.
81. ZHANG, QINGYU IN SEGALL, RICHARD S (2010) Review of data, text and web
mining software. Velika Britanija: Emerald Group Publishing, Limited, 39(4), str.
625-655
88
88
PRILOGE
Priloga 1: Angleški seznam simptomov depresije in shizofrenije
Priloga 2: XML spletnega rudarjenja in priprave podatkov iz spleta
Priloga 3: Slovar »stop-besed«
Priloga 4: XML procesa podobnosti podatkov izbranih s strani eksperta
Priloga 5: XML procesa grozdenja podatkov izbranih s strani eksperta
Priloga 6: XML procesa Naivni Bayes podatkov izbranih s strani eksperta
Priloga 7: XML procesa k-NN podatkov izbranih s strani eksperta
Priloga 8: XML procesa SVM podatkov izbranih s strani eksperta
Priloga 9: XML procesa asociacijskih pravil za depresijo
Priloga 10: XML procesa asociacijskih pravil za shizofrenijo
Priloga 11: XML procesa korelacije podatkov
Priloga 12: Ocenjevalnik za eksperta
Priloga 1: Angleški seznam simptomov depresije in shizofrenije
Shizofrenija
Delusions
Continuous signs of the disturbance persist – 6
Hallucinations
months
Disorganized speech
Prodromal or residual symptoms
Grossly disorganized or catatonic behavior
Odd beliefs
Negative symtopms
Unusual perceptual experiences
Diminished emotional expression
Substance/general
Avolition
attributed
Social/occupational dysfunction
History of autism spectrum disorder
Disturbance major areas of functioning:
Communication disorder of childhood onset

work,

interpersonal relations,

self-care,
mood
condition
is
not
Prominent delusions
Depresija
Depress mood
Inflated self-esteem
Markedly diminshed interest or pleasure
Grandiosity
Signifcant weight loss or gain
Decreased need for sleep
Increase or decrease in appetite
More talkative
Insomnia
Pressure to keep talking
Hypersomnia
Flight of ideas
Psychomotor agitation
Subjective experience that thoughts are racing
Retardation
Distractibility
Fatigue
Increase in goal-directed activit
Loss of energy
Psychomotor agitation
Feelings of worthlessness or inappropriate guilt
Excessive involvement in pleasurable activities
Diminished concentration
Indecisiveness
Recurrent thoughts of death or suicide
Priloga 2: XML spletnega rudarjenja in priprave podatkov iz spleta
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros>
<macro>
<key>pagePos</key>
<value>50</value>
</macro>
</macros>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="loop" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="94" name="Loop" width="90" x="246" y="75">
<parameter key="iterations" value="10"/>
<parameter key="limit_time" value="true"/>
<parameter key="timeout" value="60"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="generate_macro" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Generate Macro" width="90" x="112" y="75">
<list key="function_descriptions">
<parameter key="pagePos" value="%{pagePos}+1"/>
</list>
</operator>
<operator activated="true" class="web:crawl_web" compatibility="5.3.001"
expanded="true" height="60" name="Crawl Web" width="90" x="112" y="210">
<parameter key="url"
value="http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/?term=diagnose%20schizophrenia&amp;page=%{page
Pos}"/>
<list key="crawling_rules">
<parameter key="follow_link_with_matching_text" value="schizophrenia"/>
</list>
<parameter key="add_pages_as_attribute" value="true"/>
<parameter key="output_dir" value="E:\BigData\SchizophreniaNCBI\%{pagePos}"/>
<parameter key="max_pages" value="10"/>
<parameter key="max_depth" value="5"/>
<parameter key="user_agent" value="Mozilla/5.0 (Windows NT 6.1; WOW64)
AppleWebKit/537.36 (KHTML, like Gecko) Chrome/32.0.1700.76 Safari/537.36"/>
</operator>
<operator activated="true" class="text:process_document_from_data"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Data"
width="90" x="313" y="210">
<parameter key="keep_text" value="true"/>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="999"/>
<list key="specify_weights"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="web:extract_html_text_content"
compatibility="5.3.001" expanded="true" height="60" name="Extract Content" width="90" x="45"
y="30"/>
<operator activated="true" class="web:unescape_html" compatibility="5.3.001"
expanded="true" height="60" name="Unescape HTML Document" width="90" x="45" y="120"/>
<operator activated="true" class="text:write_document" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="76" name="Write Document" width="90" x="179" y="30"/>
<operator activated="true" class="write_file" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="60" name="Write File" width="90" x="313" y="165">
<parameter key="filename" value="e:\BigData\SchizophreniaNCBI\%{t}-%{a}.txt"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Extract Content" to_port="document"/>
<connect from_op="Extract Content" from_port="document" to_op="Unescape HTML
Document" to_port="document"/>
<connect from_op="Unescape HTML Document" from_port="document" to_op="Write
Document" to_port="document"/>
<connect from_op="Write Document" from_port="document" to_port="document 1"/>
<connect from_op="Write Document" from_port="file" to_op="Write File"
to_port="file"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="log" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="Log" width="90" x="380" y="75">
<list key="log"/>
</operator>
<connect from_port="input 1" to_op="Generate Macro" to_port="through 1"/>
<connect from_op="Generate Macro" from_port="through 1" to_op="Log" to_port="through
1"/>
<connect from_op="Crawl Web" from_port="Example Set" to_op="Process Documents from
Data" to_port="example set"/>
<connect from_op="Process Documents from Data" from_port="example set"
to_port="output 1"/>
<connect from_op="Log" from_port="through 1" to_port="output 2"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_input 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_output 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_output 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_output 3" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<connect from_op="Loop" from_port="output 1" to_port="result 1"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 3: Slovar »stop-besed«
studies
total
data
use
using
account
related
provide
study
findings
research
similar
including
association
analysis
associatted
results
compared
number
found
evidence
further
based
group
table
size
reported
et
information
al
introduction
discussion
report
due
Priloga 4: XML procesa podobnosti podatkov izbranih s strani eksperta
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus"/>
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="vector_creation" value="Binary Term Occurrences"/>
<parameter key="add_meta_information" value="false"/>
<parameter key="keep_text" value="true"/>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="9999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="179" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="313" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="447" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="99"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Tokenize" to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Transform Cases"
to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Filter Stopwords
(English)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Filter
Tokens (by Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="data_to_similarity" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Data to Similarity" width="90" x="246" y="30">
<parameter key="measure_types" value="NumericalMeasures"/>
<parameter key="numerical_measure" value="CosineSimilarity"/>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set" to_op="Data to
Similarity" to_port="example set"/>
<connect from_op="Data to Similarity" from_port="similarity" to_port="result 1"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 5: XML procesa grozdenja podatkov izbranih s strani eksperta
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus"/>
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="vector_creation" value="Binary Term Occurrences"/>
<parameter key="add_meta_information" value="false"/>
<parameter key="keep_text" value="true"/>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="9999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="179" y="165"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="313" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="447" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="99"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Tokenize" to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Transform Cases"
to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Filter Stopwords
(English)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Filter
Tokens (by Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="k_means" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="Clustering" width="90" x="246" y="30">
<parameter key="k" value="40"/>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set"
to_op="Clustering" to_port="example set"/>
<connect from_op="Clustering" from_port="cluster model" to_port="result 1"/>
<connect from_op="Clustering" from_port="clustered set" to_port="result 2"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 3" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 6: XML procesa Naivni Bayes podatkov izbranih s strani eksperta
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus"/>
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="120"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="45" y="210"/>
<operator activated="true" class="text:stem_snowball" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Stem (Snowball)" width="90" x="45" y="300"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="313" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="999"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Transform Cases" to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Tokenize"
to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Filter Stopwords (English)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Stem
(Snowball)" to_port="document"/>
<connect from_op="Stem (Snowball)" from_port="document" to_op="Filter Tokens (by
Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="select_attributes" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Select Attributes" width="90" x="179" y="30"/>
<operator activated="true" class="set_role" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="Set Role" width="90" x="313" y="30">
<parameter key="attribute_name" value="label"/>
<parameter key="target_role" value="label"/>
<list key="set_additional_roles"/>
</operator>
<operator activated="true" class="x_validation" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="130" name="Validation" width="90" x="514" y="30">
<parameter key="number_of_validations" value="4"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="naive_bayes" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Naive Bayes" width="90" x="45" y="30"/>
<connect from_port="training" to_op="Naive Bayes" to_port="training set"/>
<connect from_op="Naive Bayes" from_port="model" to_port="model"/>
<portSpacing port="source_training" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_model" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_through 1" spacing="0"/>
</process>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="apply_model" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Apply Model" width="90" x="112" y="30">
<list key="application_parameters"/>
</operator>
<operator activated="true" class="performance" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Performance" width="90" x="246" y="30"/>
<connect from_port="model" to_op="Apply Model" to_port="model"/>
<connect from_port="test set" to_op="Apply Model" to_port="unlabelled data"/>
<connect from_op="Apply Model" from_port="labelled data" to_op="Performance"
to_port="labelled data"/>
<connect from_op="Performance" from_port="performance" to_port="averagable 1"/>
<portSpacing port="source_model" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_test set" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_through 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 3" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set" to_op="Select
Attributes" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Select Attributes" from_port="example set output" to_op="Set Role"
to_port="example set input"/>
<connect from_op="Set Role" from_port="example set output" to_op="Validation"
to_port="training"/>
<connect from_op="Validation" from_port="model" to_port="result 1"/>
<connect from_op="Validation" from_port="training" to_port="result 2"/>
<connect from_op="Validation" from_port="averagable 1" to_port="result 3"/>
<connect from_op="Validation" from_port="averagable 2" to_port="result 4"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 3" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 4" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 5" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 7: XML procesa k-NN podatkov izbranih s strani eksperta
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus"/>
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="120"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="45" y="210"/>
<operator activated="true" class="text:stem_snowball" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Stem (Snowball)" width="90" x="45" y="300"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="179" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="999"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Transform Cases" to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Tokenize"
to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Filter Stopwords (English)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Stem
(Snowball)" to_port="document"/>
<connect from_op="Stem (Snowball)" from_port="document" to_op="Filter Tokens (by
Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="select_attributes" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Select Attributes" width="90" x="179" y="30"/>
<operator activated="true" class="set_role" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="Set Role" width="90" x="313" y="30">
<parameter key="attribute_name" value="label"/>
<parameter key="target_role" value="label"/>
<list key="set_additional_roles"/>
</operator>
<operator activated="true" class="x_validation" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="130" name="Validation" width="90" x="514" y="30">
<parameter key="number_of_validations" value="5"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="k_nn" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="k-NN" width="90" x="45" y="30">
<parameter key="k" value="6"/>
<parameter key="weighted_vote" value="true"/>
<parameter key="measure_types" value="NumericalMeasures"/>
<parameter key="numerical_measure" value="CosineSimilarity"/>
</operator>
<connect from_port="training" to_op="k-NN" to_port="training set"/>
<connect from_op="k-NN" from_port="model" to_port="model"/>
<portSpacing port="source_training" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_model" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_through 1" spacing="0"/>
</process>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="apply_model" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Apply Model" width="90" x="45" y="30">
<list key="application_parameters"/>
</operator>
<operator activated="true" class="performance" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Performance" width="90" x="179" y="30"/>
<connect from_port="model" to_op="Apply Model" to_port="model"/>
<connect from_port="test set" to_op="Apply Model" to_port="unlabelled data"/>
<connect from_op="Apply Model" from_port="labelled data" to_op="Performance"
to_port="labelled data"/>
<connect from_op="Performance" from_port="performance" to_port="averagable 1"/>
<portSpacing port="source_model" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_test set" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_through 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 3" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set" to_op="Select
Attributes" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Select Attributes" from_port="example set output" to_op="Set Role"
to_port="example set input"/>
<connect from_op="Set Role" from_port="example set output" to_op="Validation"
to_port="training"/>
<connect from_op="Validation" from_port="model" to_port="result 1"/>
<connect from_op="Validation" from_port="training" to_port="result 2"/>
<connect from_op="Validation" from_port="averagable 1" to_port="result 3"/>
<connect from_op="Validation" from_port="averagable 2" to_port="result 4"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 3" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 4" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 5" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 8: XML procesa SVM podatkov izbranih s strani eksperta
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus"/>
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="120"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="45" y="210"/>
<operator activated="true" class="text:stem_snowball" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Stem (Snowball)" width="90" x="45" y="300"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="179" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="999"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Transform Cases" to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Tokenize"
to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Filter Stopwords (English)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Stem
(Snowball)" to_port="document"/>
<connect from_op="Stem (Snowball)" from_port="document" to_op="Filter Tokens (by
Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="select_attributes" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Select Attributes" width="90" x="179" y="30"/>
<operator activated="true" class="set_role" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="Set Role" width="90" x="313" y="30">
<parameter key="attribute_name" value="label"/>
<parameter key="target_role" value="label"/>
<list key="set_additional_roles"/>
</operator>
<operator activated="true" class="x_validation" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="130" name="Validation" width="90" x="514" y="30">
<parameter key="number_of_validations" value="9"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="support_vector_machine" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="112" name="SVM" width="90" x="45" y="30">
<parameter key="kernel_type" value="anova"/>
<parameter key="kernel_cache" value="300"/>
<parameter key="C" value="9.0"/>
</operator>
<connect from_port="training" to_op="SVM" to_port="training set"/>
<connect from_op="SVM" from_port="model" to_port="model"/>
<portSpacing port="source_training" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_model" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_through 1" spacing="0"/>
</process>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="apply_model" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Apply Model" width="90" x="112" y="30">
<list key="application_parameters"/>
</operator>
<operator activated="true" class="performance" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Performance" width="90" x="246" y="30"/>
<connect from_port="model" to_op="Apply Model" to_port="model"/>
<connect from_port="test set" to_op="Apply Model" to_port="unlabelled data"/>
<connect from_op="Apply Model" from_port="labelled data" to_op="Performance"
to_port="labelled data"/>
<connect from_op="Performance" from_port="performance" to_port="averagable 1"/>
<portSpacing port="source_model" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_test set" spacing="0"/>
<portSpacing port="source_through 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_averagable 3" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set" to_op="Select
Attributes" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Select Attributes" from_port="example set output" to_op="Set Role"
to_port="example set input"/>
<connect from_op="Set Role" from_port="example set output" to_op="Validation"
to_port="training"/>
<connect from_op="Validation" from_port="model" to_port="result 1"/>
<connect from_op="Validation" from_port="training" to_port="result 2"/>
<connect from_op="Validation" from_port="averagable 1" to_port="result 3"/>
<connect from_op="Validation" from_port="averagable 2" to_port="result 4"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 3" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 4" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 5" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 9: XML procesa asociacijskih pravil za depresijo
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="vector_creation" value="Binary Term Occurrences"/>
<parameter key="add_meta_information" value="false"/>
<parameter key="keep_text" value="true"/>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="9999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_dictionary"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Filter Stopwords (Dictionary)"
width="90" x="45" y="120">
<parameter key="file" value="C:\Users\Dani\Documents\3 Magisterij - FIŠ\Podatkovno
rudarenje\slovar.txt"/>
</operator>
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="45" y="210"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="45" y="300"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="179" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="99"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Tokenize" to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Filter Stopwords
(Dictionary)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (Dictionary)" from_port="document"
to_op="Transform Cases" to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Filter Stopwords
(English)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Filter
Tokens (by Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="numerical_to_binominal" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Numerical to Binominal" width="90" x="179" y="30"/>
<operator activated="true" class="fp_growth" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="FP-Growth" width="90" x="313" y="30">
<parameter key="min_number_of_itemsets" value="500"/>
</operator>
<operator activated="true" class="create_association_rules" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Create Association Rules" width="90" x="447" y="30">
<parameter key="criterion" value="lift"/>
<parameter key="min_confidence" value="0.95"/>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set" to_op="Numerical
to Binominal" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Numerical to Binominal" from_port="example set output" to_op="FPGrowth" to_port="example set"/>
<connect from_op="FP-Growth" from_port="frequent sets" to_op="Create Association Rules"
to_port="item sets"/>
<connect from_op="Create Association Rules" from_port="rules" to_port="result 1"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 10: XML procesa asociacijskih pravil za shizofrenijo
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus"/>
</list>
<parameter key="vector_creation" value="Binary Term Occurrences"/>
<parameter key="add_meta_information" value="false"/>
<parameter key="keep_text" value="true"/>
<parameter key="prune_method" value="absolute"/>
<parameter key="prune_below_absolute" value="2"/>
<parameter key="prune_above_absolute" value="9999"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_dictionary"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Filter Stopwords (Dictionary)"
width="90" x="45" y="120">
<parameter key="file" value="C:\Users\Dani\Documents\3 Magisterij - FIŠ\Podatkovno
rudarenje\Slovar1.txt"/>
<parameter key="case_sensitive" value="true"/>
</operator>
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases" width="90" x="45" y="255"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (English)"
width="90" x="179" y="255"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (by Length)" width="90" x="313" y="255">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="99"/>
</operator>
<operator activated="true" class="text:generate_n_grams_terms"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Generate n-Grams (Terms)" width="90"
x="447" y="30"/>
<connect from_port="document" to_op="Tokenize" to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize" from_port="document" to_op="Filter Stopwords
(Dictionary)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (Dictionary)" from_port="document"
to_op="Transform Cases" to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases" from_port="document" to_op="Filter Stopwords
(English)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (English)" from_port="document" to_op="Filter
Tokens (by Length)" to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (by Length)" from_port="document" to_op="Generate nGrams (Terms)" to_port="document"/>
<connect from_op="Generate n-Grams (Terms)" from_port="document" to_port="document
1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="numerical_to_binominal" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Numerical to Binominal" width="90" x="45" y="165"/>
<operator activated="true" class="fp_growth" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="FP-Growth" width="90" x="45" y="300">
<parameter key="min_number_of_itemsets" value="500"/>
</operator>
<operator activated="true" class="create_association_rules" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Create Association Rules" width="90" x="246" y="300">
<parameter key="criterion" value="lift"/>
<parameter key="min_confidence" value="0.95"/>
</operator>
<connect from_op="Process Documents from Files" from_port="example set" to_op="Numerical
to Binominal" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Numerical to Binominal" from_port="example set output" to_op="FPGrowth" to_port="example set"/>
<connect from_op="FP-Growth" from_port="frequent sets" to_op="Create Association Rules"
to_port="item sets"/>
<connect from_op="Create Association Rules" from_port="rules" to_port="result 1"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 11: XML procesa korelacije podatkov
<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?>
<process version="5.3.008">
<context>
<input/>
<output/>
<macros/>
</context>
<operator activated="true" class="process" compatibility="5.3.008" expanded="true"
name="Process">
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:process_document_from_file"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="76" name="Process Documents from Files (2)"
width="90" x="45" y="30">
<list key="text_directories">
<parameter key="Depresija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\DepresijaKorpus1"/>
<parameter key="Shizofrenija" value="C:\Users\Podatkovno
rudarenje\literatura\Korpus\ShizofrenijaKorpus1"/>
</list>
<parameter key="keep_text" value="true"/>
<process expanded="true">
<operator activated="true" class="text:transform_cases" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Transform Cases (2)" width="90" x="45" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:tokenize" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Tokenize (2)" width="90" x="180" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_stopwords_english"
compatibility="5.3.002" expanded="true" height="60" name="Filter Stopwords (2)" width="90"
x="315" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:stem_snowball" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Stem (2)" width="90" x="450" y="30"/>
<operator activated="true" class="text:filter_by_length" compatibility="5.3.002"
expanded="true" height="60" name="Filter Tokens (2)" width="90" x="585" y="30">
<parameter key="min_chars" value="2"/>
<parameter key="max_chars" value="999"/>
</operator>
<connect from_port="document" to_op="Transform Cases (2)" to_port="document"/>
<connect from_op="Transform Cases (2)" from_port="document" to_op="Tokenize (2)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Tokenize (2)" from_port="document" to_op="Filter Stopwords (2)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Stopwords (2)" from_port="document" to_op="Stem (2)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Stem (2)" from_port="document" to_op="Filter Tokens (2)"
to_port="document"/>
<connect from_op="Filter Tokens (2)" from_port="document" to_port="document 1"/>
<portSpacing port="source_document" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_document 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
<operator activated="true" class="set_role" compatibility="5.3.008" expanded="true"
height="76" name="Set Role" width="90" x="179" y="30">
<parameter key="attribute_name" value="label"/>
<parameter key="target_role" value="label"/>
<list key="set_additional_roles"/>
</operator>
<operator activated="true" class="text_to_nominal" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="76" name="Text to Nominal" width="90" x="313" y="30"/>
<operator activated="true" class="nominal_to_numerical" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="94" name="Nominal to Numerical" width="90" x="447" y="30">
<parameter key="include_special_attributes" value="true"/>
<list key="comparison_groups"/>
</operator>
<operator activated="true" class="correlation_matrix" compatibility="5.3.008"
expanded="true" height="94" name="Correlation Matrix" width="90" x="581" y="30"/>
<connect from_op="Process Documents from Files (2)" from_port="example set" to_op="Set
Role" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Set Role" from_port="example set output" to_op="Text to Nominal"
to_port="example set input"/>
<connect from_op="Text to Nominal" from_port="example set output" to_op="Nominal to
Numerical" to_port="example set input"/>
<connect from_op="Nominal to Numerical" from_port="example set output"
to_op="Correlation Matrix" to_port="example set"/>
<connect from_op="Correlation Matrix" from_port="matrix" to_port="result 1"/>
<portSpacing port="source_input 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 1" spacing="0"/>
<portSpacing port="sink_result 2" spacing="0"/>
</process>
</operator>
</process>
Priloga 12: Ocenjevalnik za eksperta
Parameter (simptom)
Atribut
Atribut
(Depresija)
(Shizofrenija)
Delusions
*
Blodnje
Hallucinations
*
Halucinacije
Disorganized (speech)
*
Neorganiziran govor
Grossly disorganized or catatonic behavior
*
Skrajno neorganizirano ali nezavestno vedenje
Diminished emotional expression
Negativni simptomi (na primer zmanjšano ĉustveno izraţanje)
*
Avolition
Psihiĉno stanje, za katerega je znaĉilno splošno pomanjkanje
*
pogona ali motivacije za nadaljevanje pomembnih ciljev
Social/occupational dysfunction
Socialna / poklicna disfunkcija
*
(Disturbance major areas of functioning):
Nastop motnje, enega ali veĉ glavnih podroĉij delovanja, kot so:

work,
delo,

*
interpersonal relations,
*
medosebni odnosi,

self-care,
*
samooskrba
Odd beliefs
Ĉudna prepriĉanja
*
History of autism spectrum disorder
*
Zgodovina motnje avtistiĉnega spektra
Communication disorder of childhood onset
*
Komunikacijska motnja v otroštvu (otroškem nastopu)
Markedly diminshed interest or pleasure
Opazno zmanjšanje zanimanja ali veselja v vseh ali skoraj vseh
dejavnostih
*
*
Signifcant weight loss or gain
Signifikantna izguba ali pridobitev telesne teţe ali mase (> 5 %
*
telesne mase)
Increase or decrease in appetite
Poveĉanje ali zmanjšanje apetita
*
Insomnia
*
Nespeĉnost
Retardation
Psihomotoriĉna agitacija ali zaostalost
*
Fatigue
*
Utrujenost
Loss of energy
Izguba energije
*
Feelings of worthlessness or inappropriate guilt
*
Obĉutki niĉvrednosti ali neprimerne krivde
Diminished concentration
Zmanjšana koncentracija
Recurrent thoughts of death or suicide
Ponavljajoĉe se misli o smrti ali samomoru
Grandiosity
Napihnjena samopodoba ali veliĉastnosti
Decreased need for sleep
Zmanjšana potreba po spanju
*
*
*
*
*
Ocena natanĉnosti: [slabo] 1 2 3 4 5 [odliĉno]
Komentar:
___________________________________________________________________________