Bolezni, ki se prenašajo z mačk na človeka Avtor: Urška Lamot, dr. med. Maj 2013 Zoonoze  So bolezni, ki se prenašajo med ljudmi in ţivalmi  Do okuţbe pride navadno, ko pride oseba v stik z izločki (slino, urinom, iztrebki) obolele ţivali  Potencialno nevarna je tudi voda ali hrana, ki jo je kontaminirala okuţena mačka  Nekatere zoonoze lahko prenašajo vektorji (klopi ali bolhe) z ţivali na ljudi  Večinoma so nenevarne za zdrave ljudi Delitev infekcijskih bolezni, ki se prenašajo z mačk na človeka: Parazitsk e Bakterijske Glivične Virusne Glivične infekcije  Najpogostejša je MIKROSPORIJA  Povročajo jo dermatofiti: Microsporum spp. Mikrosporija  Mikrosporija je koţna bolezen domačih ţivali, še posebej mačk in psov  Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti  Povzročajo jo visoko specializirane plesni  Te plesni imajo sposobnost za razgrajevanje keratina (keratinolitična sposobnost). Prav ta lastnost jim omogoča ţivljenje na koţi Mikrosporija KLINIČNA SLIKA PRI MAČKAH:  Spremembe se pojavljajo na koţi, dlaki in na krempljih, na teh mestih lahko dlaka odpade  Pri mačkah so spremembe najpogosteje na glavi in vratu Mikrosporija PRI LJUDEH:  Na neporasli koţi (predvsem na odkritih mestih: obraz, vrat, zgornja uda) vidimo okrogla ţarišča z močnejšim vnetnim robom. Ţarišča se širijo na robu, med tem, ko v sredi usihajo  Luščenje je posebno izrazito na obrobju Mikrosporija DIAGNOZA:  pregled z Woodovo svetilko  Ţarišča v zatemnjenem prostoru pod W. lučjo fluorescirajo zelenkasto *Ker je bolezen na seznamu bolezni, proti katerim moramo ukrepati po zakonu o veterinarstvu, je pooblaščena veterinarska organizacija ob sumu dolţna potrditi ali ovreči sum. Šteje se, da je bolezen potrjena, če se določi povzročitelj bolezni. Potrebna je mikološka identifikacija povzročitelja. Mikrosporija ZDRAVLJENJE:  Če je bolezen potrjena, je treba omejiti gibanje okuţenih ţivali, ločiti bolne od zdravih, zdraviti ţivali in zagotoviti ter vzdrţevati primerne higienske razmere.  Zdravimo sistemsko s tabletami grizeofulvina. Lokalne lezije pa zdravimo z lokalnimi antimikotičnimi preparati (mikonazolom, klotrimazolom).  Sistemsko in lokalno zdravljenje je pri mačkah potrebno še 2–4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih Bakterijske infekcije Salmoneloza Bolezen mačje praske Bolezen mačje praske  Povzročitelj je bakterija: Bartonella henselae  Najpogostejša bolezen povezana z mačkami  Do bolezni navadno pride ob ugrizu ali opraskanju okuţene mačke – mačke nimajo znakov bolezni  Na mestu praske se pojavijo izpuščaji Bolezen mačje praske KLINIČNA SLIKA:  Bolezen se navadno kaţe s povečanimi bezgavkami okrog glave, vratu in zgornjih udov  Ostali simptomi so: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost, zmanjšan apetit Bolezen mačje praske ZDRAVLJENJE:  Pri ljudeh z normalnim imunskim odgovorom mine bolezen spontano  Pri izjemno hudem poteku, pri bolnikih z oslabljenim imunskim odgovorom, je potrebna večtedenska terapija z antibiotiki (azitromicinom, tetraciklini) Salmoneloza  Večinoma se ljudje okuţijo s salmonelami z okuţeno hrano, na primer premalo kuhanim piščancem ali jajci  Mačke lahko, čeprav so same zdrave, nosijo salmonele v svojih iztrebkih – najpogosteje mačke, ki se hranijo s surovim mesom ali divjimi ţivalmi Salmoneloza  Bolezen se kaţe s vročino, drisko, bolečinami v trebuhu, okrog 3 dni po okuţbi  Bolezen navadno mine sama od sebe  Preprečevanje: hranjenje mačk s dobro kuhano hrano ali komercialno zapakirano hrano, umivanje rok po čiščenju mačjega stranišča Parazitske infekcije Mačja bolha Toksokaroza Toksoplazmoza Toksoplazmoza  Povzročitelj je parazit Toxoplasma gondii  Mačke izločajo parazit v svojem fecesu v obliki cist; so asimptomatski nosilci  *Ker ciste postanejo infektivne šele 1-5 dni po iztrebljanju svetujejo redno čiščenje mačjih stranišč Toksoplazmoza Toksoplazmoza  Pri zdravih posameznikih bolezen ne povzroča posebnih zapletov  Ta zoonoza predstavlja nevarnost za nosečnice, saj lahko v primeru, da pride do prve okuţbe matere v nosečnosti, pride do prirojenih napak otroka ali do splava  Nasveti: ne svetujejo* več odstranitev mačke iz bivalnega okolja med nosečnostjo, ampak le ustrezno higieno rok, ter da čisti mačje stranišče nekdo drug v času nosečnosti in da nosečnica ne uţiva surovega mesa in neumite zelenjave *American Association of Feline Practitioners in the Cornell Feline Health Center, Cornell University, College of Veterinary Medicine, Ithaca, New York Toksokaroza  Povzroča jo glista Toxocara spp.  Obolevajo predvsem predšolski otroci; okuţijo se preko zemlje, kjer mačke izločijo jajčeca v iztrebkih  Okuţba poteka večinoma brez simptomov, redko se pojavi driska  Lahko nastanejo granulomatozni vozliči v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju Mačja bolha  Najpogostejši zunanji parazit mačk  Ne ţivijo na ljudeh  Lahko pa vseeno pride do ugriza in prenosa drugih bolezni – npr. bolezni mačje praske ali različne vrste trakulj (prenos iz mačk na ljudi je izjemno redek) Virusne infekcije Gripa Steklina Steklina  Bolezen se navadno konča s smrtjo okuţene ţivali  Iz mačk se prenese na ljudi preko ugriza  V mnogih drţava je cepljenje mačk proti steklini obvezno  Cepljenje je pomembno, če spuščamo mačke iz stanovanja, saj lahko mačke dobijo steklino od okuţene divje ţivali (netopirji!) Nasveti za preprečevanje mačjih zoonoz: Umivanje rok pred uţivanjem hrane in po rokovanju mačk  Redna cepljenja in pregledi mačk  Preprečevanje ugrizov bolh in klopov pri mačkah  Izogibanje lizanju mačk po obrazu ali naše hrane  Ob ugrizu mačke obiščite zdravnika  Vsakodnevno čiščenje mačjega stranišča  Pokrivajte otroške peskovnike ko le-ti niso v uporabi  Hvala za pozornost!