park SPB

URBANISTIČNA
DELAVNICA
DOMŽALE
park SPB
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
Leon Kobetič
Nuša Britovšek
Iztok Perpar
Andrej Podjed
univ.dipl.inž.grad.
univ.dipl.inž.kraj.arh.
abs.arh.
gr.teh.
območje SPB, prepoznavna lokacija mesta
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Območje SPB je najbolj prepoznaven stavbni kompleks mesta Domžale, ki s svojim
degradiranim stanjem negativno vpliva na podobo mesta in zahteva načrtno
sanacijo. Objekt in celotno območje je nujno potrebno oblikovne in funkcionalne
obnove (fasade, pasaže, vstopi, itd.), vendar pa je pomembno, da se s prenovo v
celoti ohrani velikopoteznost in ambicioznost projekta.
Območje SPB predstavlja največjo koncentracijo stanovanjskih blokov, torej največjo
koncentracijo prebivalcev v celotni občini. Nahaja se v samem centru mesta v
neposredni bližini vitalnih mestnih funkcij, vendar pa je v bližini le malo urejenih
odprtih javnih površin, predvsem zelenih površin.
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 01
analiza območja mesta Domžale
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Regionalna vloga somestja Kamnik-Domžale
Pomembna geografska in prometna lega
Vzdolžno mesto: železnica, Kamniška in Savska cesta ter Kamniška Bistrica
Primarna poselitvena os vzdolž Kamniške Bistrice
Sekundarna poselitvena os ob regionalni cesti
Pretežno ravninska kmetijsko intenzivna krajina
Veliko število vodotokov (naravni, mlinščice)
Dva značilna osamelca Šumberk in Homški hrib
Mesto je nastalo iz večih vasi – jedra so še deloma zaznavna
Domžale so novejše obrtno-industrijsko mesto, ki se je longitudinalno razvilo vzdolž Kamniške
Bistrice, katera je najpomembnejši gradnik in kvaliteta celotnega mestnega območja. Poleg
vodotoka je tako vizualno kot programsko najpomembnejši gradnik prostora osamelec Šumberk,
ki je slabo povezan s poselitveno konglomeracijo. Vzdolžna poselitev se je razvila tudi zaradi
železniške proge in glavne prometnice do Kamnika. Edina izrazita prečna poteza je regionalna
cesta Trzin – Domžale – Dob, ki pa je bila zasnovana kot glavna državna cesta (pred izgradnjo
avtoceste glavna povezava med Ljubljano in Mariborom) in zato nima mestnega značaja.
Domžale so nastale iz več vasi (Študa, Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob) iz katerih je
leta 1925 nastal trg, pozneje, natančneje leta 1952, pa se je na teh temeljih razvilo mesto. Zaradi
tega dejstva mesto Domžale, v nasprotju z večino drugih slovenskih mest, nima prepoznavnega
starega mestnega jedra s tradicionalno strukturo poselitve. Delno se tudi zaradi te zgodovinske
razdrobljenosti v mestu do danes ni izoblikovalo izrazito mestno jedro.
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 02
analiza območja četrti Center
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Najpomembnejša mestna četrt na območju urbanističnega načrta mesta Domžale je
četrt Center. Le ta predstavlja osrednje funkcijsko, vizualno in orientacijsko vozlišče
mesta. Skorajda kvadratno območje četrti Center ima na vseh straneh jasno določljive
meje (Kamniška Bistrica, regionalna cesta Trzin – Dob, železniška proga in Ihanska
oziroma Karantanska cesta).
Te izrazite meje prostora še dodatno definirajo tudi strukturne meje, saj je območje iz vseh strani
obdano s pretežno enodružinskimi hišami, ki deloma zakrivajo karakter, ki bi jo tak nivo četrti
moral imeti. Ključnega orientacijskega pomena za četrt in širši prostor je Kamniška Bistrica in
osamelec, hrib Šumberk na vzhodni meji obravnavanega območja. Orientacijsko prepoznavna
struktura v bližini je tudi delno ohranjeno vaško jedro Stob in pa objekt SPB znotraj
obravnavanega območja, na njegovi zahodni meji. Z vidika prometne strukture je poleg robnih
prometnic najpomembnejša železniška proga na zahodni meji in prometna komunikacija
Ljubljanska cesta, vzporedna objektu SPB, ki pa bi v prostoru morala imeti predvsem vlogo
glavne mestne ulice in ne predvsem prometne funkcije, kot jo ima sedaj.
Iz vidika velike koncentracije centralnih dejavnosti (6,7,8,9) se izkaže pomembnost četrti na
nivoju mesta, saj so tukaj koncentrirane najpomembnejše fukcije, ki jih mesto potrebuje. Znotraj
četrti je tudi nekaj urejenih zelenih površin (10), na žalost pa je dokaj visok delež nedefiniranih
zelenih površin oziroma zelenih ostankov in degradiranih površin (11), ki prostoru še dodatno
otežujejo vizualno in funkcijsko orientacijo.
Z vidika višin je struktura izrazita le v eni smeri in sicer se praviloma od železniške proge (SPB) do
Kamnniške Bistrice višina objektov postopoma znižuje. Na levem bregu reke se kot naravna
dominanta in generator pomembnih vedut dviguje osamelec Šumberk. Tvorec najpomebnejše
grajene vedute mesta in širše okolice je visok objekt SPB, ki pa je izrazita le iz zahodne smeri.
Vse ostale vedute so v mestu degradirane s tem pa je mesto še bolj neprepoznavno ter je
njegova notranja in zunanja orientacija izjemno slaba.
PROBLEMSKA ANALIZA
1. Kamniška Bistrica,
Mlinščica, Šumberk
2. primarne prometnice
3. sekundarne prometnice
4. železnica
5. problematično križišče
6. oskrbne dejavnosti
7. družbene dejavnosti
8. izobraževanje
9. šport
10. zelene površine
11. degradirana območja
12. enodružinska gradnja
13. robovi
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 03
oblikovna analiza območja SPB
Sam objekt SPB je najbolj prepoznaven objekt mesta Domžale in širšega prostora.
Objekt je potreben predvsem oblikovne prenove. Prav tako pa je nujna obnove in
preureditev parternega prostora, tako iz oblikovnega kot funkcionalnega in
programskega vidika. Celotno območje je oblikovno zanimivo in v osnovi kakovostno
zasnovano, vendar predvsem slabo vzdrževano in mestoma programsko,
funkcionalno in oblikovno dotrjano. Velika pomanjkljivost območja s tako visoko
koncentracijo prebivalcev je predvsem pomanjkanje odprtih javnih površin, ki bi bile
predvsem programsko atraktivne.
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
višina objekta od 0-10 m
višina objekta od 10-20 m
višina objekta nad 20 m
veduta
negativen element
pozitiven elementl
neprehodna površina
01
06
parkirišče na pomembni, vstopni točki
kvalitetna, a dotrajana arhitektura
02
07
parkirni prostori vzdolž promenade
zanimivi, a neurejeni mikroambienti
oblikovno neustrezno parkirišče
vertikalne ovire
03
08
odprte javne površine
temni in kaotični prečni prehodi
temen prehod
04
09
neustrezno oblikovani glavni vstopi v pasažo
05
10
nad 20 m
do 10 m
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 04
programska struktura območja SPB
Širše območje je programsko zelo raznoliko, saj se na območju ali v njegovi
neposredni bližini nahajajo tako objekti za javnimi, družbenimi, poslovnimi in
storitvenimi funkcijami kot individualni in kolektivni stanovanjski objekti. Iz vidika
programske raznolikosti v objektih je območje zelo atraktivno in privlačno.
Pomanjkljiva oziroma zelo siromašna pa je programska ponudba dejavnosti, ki se
odvijajo na odprtih javnih površinah, tako grajenih kot zelenih.
A
B
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
javni, poslovni objekt
stanovanjsko-poslovni objekt
stanovanjski objekt
C
PROGRAMSKA STRUKTURA ETAŽ KOMPLEKSA SPB
Za kompleks SPB so značilni trije programsko različni tipi objektov. V objektu tipa A je v celoti
prisotna stanovanjska dejavnost, razen redkih enot v pritličju skrajno vzhodne strani objektov ob
pasaži. Za objekt tipa B je značilna mešana programska struktura, poslovno-stanovanjska, pri
čemer je zahodni del objekta pretežno stanovanjski, v vzhodnem kompleksu pa se razmerje
nagiba v korist poslovnim dejavnostim. V objektu tipa C, skrajno vzhodnem delu kompleksa SPB,
se nahajajo izključno poslovne oziroma storitvene dejavnosti. Iz te analize ja razvidno, da se
programska struktura preliva iz zasebne stanovanjske v zahodnem delu kompleksa, ob
železniški progi, preko mešane poslovno-stanovanjske do čisto poslovne oziroma storitvene v
vzhodnem delu ob Ljubljanski cesti.
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 05
funkcionalna analiza območja SPB
Na območju obdelave se prepletajo različne vrste prometa, in sicer peš promet kot
najpomembnejši dejavnik funkcionalne obravnave projekta, železniški prometa ter
cestni promet. Ključnega pomena pri obravnavi povezav je visoka intenziteta peš
prometa po Ljubljanski cesti, prečne povezave skozi kompleks objektov SPB ter
najpomembnejša prečna povezava na južnem robu kompleksa, ki povezuje osnovno
šolo z vitalnim delom mesta Domžale.
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
primarni peš promet
uvoz v podzemno garažo
sekundarni peš promet
točkovni peš prehod
železniški promet
primarni cestni promet
sekundarni cestni promet
parkirišče
nezavarovan prehod čez železniško progo
vertikalne ovire
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 06
primerjalna analiza večstanovanjskih sosesk
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Domžale - SPB
Eno ključnih težav predstavljajo zelene površine kompleksa, ki jih praktično ni. Ob visoki
stopnji pozidanosti (84%) in visokem faktorju izrabe (2,03), je delež zelenih površin
nedopustno majhen. Edine uporabne zelene površine se nahajajo na zahodnem delu
objekta v obliki majhnih zelenih zaplat s posamičnimi igrali in urbano opremo. Več kot
polovica teh površin je v naklonu (pokritje garaž) in tako neuporabnih za igro. Delež
zelenih površin predstavlja le 4,7 m2 teh površin na prebivalca (primerjava: soseska
Ljubljana – Nove Koseze 40,5 m2, Ljubljana – Nove Stožice 31,2 m2, Ljubljana –
Štepanjsko naselje 25,5 m2, Ljubljana – Šiška 17,9 m2, Ljubljana – Ruski car 12,8 m2).
EUP
DŽ-63
DŽ-101
DŽ-31
DŽ-34
DŽ-65
DŽ-66
DŽ-67
DŽ-69
DŽ-18
Soseska
Domžale - SPB
Domžale - Simona Jenka
Domžale - Bistra
Domžale - Ob Policiji
Domžale - Krizant
Domžale - Ljubljanska
Domžale - Matije Tomca
Domžale - Miklošičeva
Domžale - Gregorčičeva
Skupaj
EUP
ŠS 6
BS 7
ŠS 9
BS 3
MS 2-1, MS-3-2
Površina Število
Število
Zazidano Zazidano Zelene
NTP
NTP
NTP
NTP
Prebivalcev Faktor izrabe
soseske
stanovanj preb.
stavbe
promet
površine stanovanja drugo
skupaj
nadzemno /ha soseske (FSI)
34.965
544
1.189
13.870
15.543
5.552
28.264
44.249
72.513
70.828
340
2,03
11.692
158
332
3.289
4.509
3.895
8.818
3.708
12.526
12.526
284
1,07
26.991
305
471
7.022
11.877
8.092
22.329
18.463
40.792
35.297
175
1,31
9.696
140
257
2.358
5.207
2.131
9.290
10.451
19.741
17.714
265
1,83
7.733
163
342
3.196
3.827
709
11.734
15.553
27.287
22.920
442
2,96
37.058
579
1.308
9.647
15.531
11.879
29.187
16.580
45.767
45.767
353
1,24
8.991
190
500
1.788
3.867
3.336
13.220
1.860
15.080
15.080
556
1,68
21.533
263
689
4.675
7.945
8.913
16.114
4.094
20.208
20.208
320
0,94
14.972
185
498
3.459
4.883
6.629
12.514
1.982
14.496
14.403
333
0,97
138.666
1.983
4.397
35.436
57.646
45.583
123.205
72.692
195.896
183.916
317
1,41
Površina Število
Število
Zazidano Zazidano Zelene
NTP
NTP
Soseska
soseske
stanovanj preb.
stavbe
promet
površine stanovanja drugo
Ljubljana - Šiška
396.050
3.457
10.000
89.105
128.140
178.805
Ljubljana - Ruski car
254.740
3.100
9.600
44.975
87.200
122.565
Ljubljana - Koseze
656.770
1.995
9.300
139.745
140.485
376.540
Ljubljana - Nove Stožice
383.140
2.360
8.000
84.190
49.220
249.730
Ljubljana - Štepanjsko naselje
431.695
3.097
11.000
84.180
67.460
280.055
Skupaj
2.122.395
14.009
47.900
442.195
472.505 1.207.695
Deleži površin po rabi (stavbe, promet, zeleno)
Površina (m2) zelenih površin na prebivalca v soseski
Ljubljana - Štepanjsko naselje
Ljubljana - Nove Stožice
Ljubljana - Koseze
Ljubljana - Ruski car
Ljubljana - Šiška
Domžale - Gregorčičeva
Domžale - Miklošičeva
Domžale - Matije Tomca
Domžale - Ljubljanska
Domžale - Krizant
Domžale - Ob Policiji
Domžale - Bistra
Domžale - Simona Jenka
Domžale - SPB
10%
20% 30%
Delež stavbe
40%
50% 60%
Delež promet
70%
80%
90%
Delež zelene
100%
NTP
Prebivalcev Faktor izrabe
nadzemno /ha soseske (FSI)
252
377
142
209
255
226
Ljubljana - Štepanjsko naselje
Ljubljana - Nove Stožice
Ljubljana - Koseze
Ljubljana - Ruski car
Ljubljana - Šiška
Domžale - Gregorčičeva
Domžale - Miklošičeva
Domžale - Matije Tomca
Domžale - Ljubljanska
Domžale - Krizant
Domžale - Ob Policiji
Domžale - Bistra
Domžale - Simona Jenka
Domžale - SPB
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
Zel. površin na prebivalca
25,0
30,0
35,0
40,0
Domžale - Bistra
Domžale - Ob Policiji
Domžale - Krizant
Število prebivalcev na hektar soseske
Ljubljana - Štepanjsko naselje
Ljubljana - Nove Stožice
Ljubljana - Koseze
Ljubljana - Ruski car
Ljubljana - Šiška
Domžale - Gregorčičeva
Domžale - Miklošičeva
Domžale - Matije Tomca
Domžale - Ljubljanska
Domžale - Krizant
Domžale - Ob Policiji
Domžale - Bistra
Domžale - Simona Jenka
Domžale - SPB
0%
NTP
skupaj
Domžale - Simona Jenka
45,0
Domžale - Ljubljanska
0
100
200
300
400
500
600
Prebivalcev /ha soseske
Domžale - Matije Tomca
Domžale - Miklošičeva
Domžale - Gregorčičeva
Ljubljana - Šiška
Ljubljana - Ruski car
Ljubljana - Koseze
Ljubljana - Nove Stožice
Ljubljana - Štepanjsko naselje
podatki za soseske v Ljubljani so povzeti po diplomski nalogi „Prestrukturiranje odprtega prostora stanovanjskih sosesk zgrajenih od 1960 do 1980 v Ljubljani“ avtorice Vesne Draksler
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 07
koncept razvoja mesta Domžale
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Funkcionalna in programska nadgradnja z zasnovo novih mestnih četrti in četrtnih
jeder
Uresničevanje razvojnih ambicij s pomočjo razvojnih površin mesta
Identiteto in vizualno privlačnost graditi na prenovi grajenega tkiva
Povezovanje četrti z osrednjimi povezovalnimi sistemi
Prepoznavnost in strukturiranost mesta z vzpostavljanjem oblikovanih vstopov v
mesto
Kvaliteto bivanja nadgraditi z razvojem in razporeditvijo raznolikih dejavnosti
Osnovna ideja razvoja širšega urbanega območje mesta Domžale je vzpostavitev četrti in
njihovih četrtnih jeder, s čimer se bo izboljšala kvaliteta bivanja in prepoznavnost ter orientacija
celotnega mesta. Ob tem je potrebno izboljšati dostopnost do različnih funkcij na celotnem
območju mesta ter težiti h trajnostni naravnanosti prometnega in gospodarskega sistema.
Zaradi visoke koncentracije centralnih funkcij in središčne lege je najpomembnejša izmed četrti
četrt Center. Le ta mora biti še posebej dobro povezana z ostalimi četrtmi in njihovimi četrtnimi
jedri ter z ostalimi pomembnimi gradniki in kvalitetami mesta (Kamniška Bistrica, Šumberk,
zaledje).
urbanistični načrt mesta Domžale z razdelitvijo na četrti oz. mestne predele
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 08
koncept razvoja četrti Center
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
V četrti Center je treba zagotoviti programsko, strukturno in oblikovno urejeno celoto z
lastno identiteto, ki bo prepoznavna v širšem prostoru mesta, občine in regije.
Ključnega pomena v tej četrti je nadgradnja raznolike strukture poselitve, ki jo je
potrebno podkrepiti s programsko in funkcionalno primerno zasnovo obravnavanega
območja.
Ključnega pomena za ohranjanje prepoznavnosti četrti in širšega prostora je značilna
podoba objekta SPB, ki je generator značilne vedute sredi ravninske krajine ter ostalih
grajenih višinskih dominant kot tudi naravne dominante hriba Šumberk.
Pri razdrobljeni in slabo razpoznavni poselitveni strukturi je le to treba izboljšati ter jo jasno
definirati, predvsem v obliki prenov in dodajanjem nove bolje strukturirane gradnje. Ključnega
pomena pri vzpostavitvi nove prepoznavne identitete, so tudi jasno definirani in oblikovno
prepoznavni vstopi v četrt Center. Najpomembnejša sta vstopa iz severne strani, iz regionalne
ceste Trzin – Dob. Zelo pomemben pa je tudi vstop iz južne strani pri objektu Krizant. Trije glavni
vstopi naj nakazujejo center in s svojo podobo podpirajo razvojni koncept četrti.
Na območju centra je potrebno izboljšati nivo zelenega sistema ter jasno definirati vse odprte
površine, jim določili namembnost ter njihovo vlogo v širšem prostoru.
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 09
širše območje obdelave - območje SPB
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
M 1:1000
list 10
konceptualna predstavitev rešitve parka SPB
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
IDEJA: povečanje deleža zunanjih skupnih javnih površin območja
Rešitev, ki jo ponujamo v pričujočem gradivu je preprosta – zgraditi želimo nov park.
Park bo predstavljal glavne zelene površine stanovanjskega kompleksa SPB, hkrati pa
novo zeleno potezo v strogem mestnem centru Domžal. Park se umesti med železnico
na zahodni strani in kompleks SPB na vzhodni strani, na nov zgrajen plato nad sedanjim
parkiriščem od vstopa v garažo na jugozahodnem vogalu kompleksa, do zaključka
nadzemnih garaž na severozahodni strani kompleksa.
Stanovanjsko poslovni kompleks SPB predstavlja eno največjih stanovanjskih gradenj v
Sloveniji. Mega-struktura objekta SPB predstavlja po volumnu, višinah in pojavnosti najbolj
prepoznavno strukturo v mestu in občini Domžale in s tem predstavlja tudi mestno podobo in
identiteto. Žal stanje trenutno ne odraža ambicioznega projekta, zastavljenega v 80-ih letih
prejšnjega stoletja. Objekt je materialno, programsko in vizualno degradiran in nujno potreben
prenove. Pred nekaj leti je bil že načrtovan projekt prenove kompleksa, ki je zajemal predvsem
prenovo parterja z oblikovanjem tlakov, zapiranja trgovskega dela, pokrivanjem pasaž,
osvetlitvijo, fasadami in enotnim oblikovanjem.
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 11
zasnova prometne ureditve
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
„pokriti postajni trg“ avtor rešitve „dekleva gregorič arhitekti“
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
M 1:1000
list 12
zasnova arhitekturno urbanističnega oblikovanja
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Obravnavano območje med železniško postajo in poslovnim objektom Tehnounion
oziroma poslovno stanovanjskim kompleksom SPB in železnico predstavlja cca. 6000
m2 javnih površin namenjenih mirujočemu prometu. Predlagana ureditev urbanega
parkovnega platoja nad obstoječimi parkirnimi in manipulativnimi površinami v obsegu
cca. 4360 m2 ohranja obstoječo funkcijo parterja, hkrati povečuje skupne zunanje
površine kompleksa SPB in bogati javne mestne površine namenjene druženju in
rekreaciji. Novi »park SPB« se formira kot streha obstoječim površinam oziroma kot
parter nad parterjem, ki se vpenja v območje oziroma je dostopen iz južne, severne in
predvsem vzhodne strani (SPB).
„pokriti postajni trg“ avtor rešitve „dekleva gregorič arhitekti“
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
M 1:1000
list 13
prečni prerez območja
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Neposredna navezava na urbane površine kompleksa SPB vabi prebivalce k uporabi,
povečuje pestrost in estetsko privlačnost območja ter mu dodaja novo dimenzijo.
Park kot nov prostorski element upošteva in ohranja potrebne manipulativne površine in
intervencijske poti območja. V urbani prostor uvaja dodatne skupne, javne površine, ki
jih primanjkuje.
„pokriti postajni trg“ avtor rešitve „dekleva gregorič arhitekti“
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
M 1:250
list 14
koncept programske zasnove parka SPB
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Z umeščanjem atraktivnega programa na previden parkovni plato SPB bo le ta postal
zanimiva in privlačna pridobitev za območje SPB in celotno mesto. Park je namenjen
različnim skupinam oz. vsem generacijam ljudi. Park se v osnovi deli na štiri žepe, ki jih
opredeljujejo prehodi na parkirišče pod platojem. Skrajno severni žep je namenjen
predvsem odrasli in starejši skupini ljudi. Proti jugu si potem sledijo območje namenjeno
najmlajšim in potem dva žepa namenjena predvsem maldini, prvi mirnejšim
dejavnostim in drugi športnim igram.
klopi
ODRASLI
sprostitev, druženje
pitnik
Skrajno severni žep je namenjen predvsem odrasli in starejši skupini ljudi. V ta del je umeščen
paviljon, kjer se bodo odvijale razne manjše prireditve, glasbeni dogodki in razstave. Prehod v del
namenjen najmlajšim nakazujejo kroglaste oblike različnih materialov, v katere so umeščena
razna igrala in rekviziti namenjeni otrokom. Južno od območja namenjenega otrokom, se
nahajata še dva žepa namenjena mladini. V tistega bližje otroškemu igrišču so umeščene
mirnejše dejavnosti namenjene mladini, paviljon za prireditve, bralni kotiček s knjižnico, družabni
kotiček in razstavni prostor, ki se navezuje na razstavni prostor v severnem delu parka. Skrajno
južni del parka je prav tako namenjen predvsem mladini, kamor pa so umeščeni elementi, ki
spodbujajo igro z žogo, badminton,... V tem delu se nahaja večja travna površina, ki je na vzhodni
strani zamrežena in trampolini.
prireditveni prostor s paviljonom
joga in podobne vadbe
razstavni prostor
svetlobnik
...
vzorci v tlaku
kamnite strukture
OTROCI
igra, sprostitev, učenje
otroško igrišče s prostori
različnih vsebin in materialov
reliefne strukture
senčila
prenosljivi elementi za posedanje
MLADI
druženje, učenje, sprostitev
prireditveni prostor s paviljonom
bralni kotiček s knjižnico
družabni kotiček z mizicami za igre
razstavni prostor
travne površine
MLADI
igra, šport
večja travna ploskev (frizbi, žoga)
zamrežen prostor
trampolin
PRIKAZ MOŽNE OBDELAVE TRANSPARENTNE OGRAJE
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 15
idejna zasnova parka SPB
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
Poleg osnovnih programskih elemementov, namenjenih predvsem določeni skupini
ljudi, npr. trampolin, peskovnik, otroško igrišče, paviljon za prireitve,... se na platoju
pojavljajo še drugi raznoliki elementi, ki povečujejo pestrost in estetsko privlačnost
območja. Ti elementi so predvsem senčila, kamnite skulpture, elementi za posedanje,
leseni platoji - zaključki travnatih reliefnih struktur, viseče mreže, raznoliko tlakovanje s
secesijskim vzorcem. Pomemben element parka je ograja na obodu, ki je nujna zaradi
varnosti. Tako bo obod definirala močno tranparentna stena, ki bo s premišljenim
oblikovanjem in izvedbo postala prepoznavni element parka SPB.
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
M 1:500
list 16
prostorski prikazi rešitve
urbanistična delavnica Domžale I ureditev javnih površin - park SPB
pogled na park SPB iz juga
dostop na plato - park SPB preko stopnišč
pogled na park SPB iz jugozahoda
dostop iz severa preko klančine
LOCUS d.o.o prostorske informacijske rešitve
list 17