Angiodisplazija najdbe, od ostalega medicinskega osebja pa boste prejeli natančna ustna in verjetno tudi pisna navodila glede prehrane, jemanja zdravil, fizičnih naporov in znakov, ki se lahko pojavijo zaradi zapletov po preiskavi. Če ste med kolonoskopijo prejeli analgetik in sedativ, boste potrebovali za odhod domov spremstvo, 24 ur pa ne boste smeli voziti motornega vozila. Nekaj ur po preiskavi boste verjetno čutili napenjanje, brbotanje in krče v trebuhu zaradi vpihanega zraka, kar si lahko olajšate s sprehodom. Pri prvem odvajanju blata boste mogoče opazili nekaj kapljic krvi, če je bila napravljena biopsija ali polipektomija,kar vas naj ne skrbi. Če vam bo endoskopist odstranil večji polip, vam bo predlagal krajšo varnostno hospitalizacijo v izogib komplikacij. ZAPLETI KOLONOSKOPIJE Zapleti med in po kolonoskopiji so zelo redki, vendar so mogoči. Po polipektomiji se lahko takoj, včasih pa tudi po nekaj dneh ali tednih pojavi krvavitev, ki jo največkrat zaustavimo s konzervativnimi ukrepi. V tem primeru boste opazili kri med odvajanjem blata. Najhujši zaplet kolonoskopije je predrtje (perforacija) črevesne stene, ki se pokaže z napetim in bolečim trebuhom, mrzlico in povišano telesno temperaturo, zaradi vnetja trebušne votline. V primeru takšnega zapleta je potreben takojšen operativni poseg s prešitjem predrtja in antibiotično zdravljenje. V slučaju, da boste opazili opisane spremembe, je potrebno o tem takoj obvestiti izbranega zdravnika, endoskopista, ki je preiskavo opravil, ali dežurnega zdravnika. NAJDBE MED PREISKAVO Črevo je zdravo in govorimo o negativnem rezultatu, kadar med kolonoskopijo endoskopist ne najde sprememb na sluznici. O pozitivnem rezultatu govorimo, kadar naleti na spremenjeno sluznico, ki je lahko vneta, vsebuje divertikle, žilne spremembe (angiodisplazije) ali so vidni hemoroidi. Najpogostejše najdbe so polipi, ki v večini primerov niso rakasti, lahko pa se iz njih razvije maligno obolenje. Odvisno od števila, velikosti in ocene celične zgradbe, ki jo poda patohistolog po mikroskopskem pregledu, boste prejeli priporočilo, kdaj opraviti kontrolno kolonoskopijo z namenom, da preprečimo nastanek rakastih sprememb. Kadar je polip prevelik, da bi ga odstranili endoskopsko ali so prisotne rakave spremembe, je potreben operativni poseg. slovenija združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke DODATNI NASVETI Nujno je, da ste pred kolonoskopskim pregledom dobro seznanjeni o namenu in poteku preiskave. Če so se vam v času priprave na endoskopski pregled porodila dodatna vprašanja ali pojavile nejasnosti, si jih zapišite in o njih povprašajte endoskopista. Rad vam bo odgovoril nanje. Kolonoskopski pregled je v bistvu končan, ko prejmete dokončni izvid z mnenjem patohistologa in endoskopista. O tem se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom, predvsem pa je pomembno, da upoštevate navodila, ki jih je zapisal endoskopist, saj gre za vaše zdravje. KOLONOSKOPIJA slovenija združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke Projekt je na podlagi javnega razpisa financiran s strani Ministrstva za zdravje, redna dejavnost združenja. Zloženko je izdalo Združenje Europacolon Slovenija, avtor: Zdenko Kikec, dr. med., gastroenterolog, SB Slovenj Gradec, tisk Graf Partner d.o.o., oktober 2012. Zdenko Kikec, dr. med. KAJ JE KOLONOSKOPIJA? Kolonoskopija je endoskopska preiskava, ki nam omogoča natančen pregled notranjosti danke (rektum), debelega črevesa (kolon) in končnega dela tankega črevesa (terminalni ileum). Med kolonoskopijo posebej izobraNormalen kolon žen zdravnik (endoskopist) uvede fleksibilen endoskop (kolonoskop) v rektum in potuje z njim skozi debelo črevo do njegovega začetnega dela (cekum). Mala kamera, ki je nameščena na konici kolonoskopa, omogoča zdravniku ogled notranjosti dela tankega črevesa, celotnega kolona in rektuma. Kadar je potrebno, endoskopist skozi endoskop odvzame vzorce tkiva (biopsija) ali odstrani polipe (polipektomija). KAJ JE DEBELO ČREVO? Debelo črevo je končni del prebavne cevi, ki je nadaljevanje tankega črevesa, meri v dolžino približno meter in pol in se konča z danko. Njegova naloga je, da iz črevesne vsebine Polip posrka vodo in elektrolite. Hkrati po njem potujejo neprebavljene snovi, ki smo jih zaužili s hrano, se začasno uskladiščijo in jih skozi danko kontrolirano izloči kot blato. Debelo črevo je pogosto mesto vnetnih dogajanj, ulkusov, polipov in neredko tudi mesto nastanka rakavih obolenj. Rak črevesa KDAJ JE POTREBNA KOLONOSKOPIJA? Kolonoskopija lahko vam in vašemu zdravniku pomaga razložiti vzroke bolečine v trebuhu, krvavitev iz rektuma, zaprtja ali driske. Opravi se tudi pri vseh udeležencih preventivnega programa zgodnjega odkrivanja rakavih in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke (Svit), pri katerih je test pokazal, da je v vzorcu blata prisotna kri. PRIPRAVA NA KOLONOSKOPIJO Pred kolonoskopijo je potrebno debelo črevo dobro očistiti, ker ostanki tekočine ali blata onemogočajo natančen pregled črevesne sluznice. Nekaj dni pred preiskavo odsvetujemo uživanje polnozrnate hrane in pečkatega sadja. Dan pred preiskavo uživajte le tekočo hrano in bistre napitke, še posebej rdeče obarvana tekočina moti natančnost preiskave. Nekaj ur pred kolonoskopijo boste zaužili odvajalno sredstvo in tekočino, kar bo povzročilo nekajkratno odvajanje balata in očistilo črevo. Obstajajo različna odvajalna sredstva in načini priprave za kolonoskopijo. Trenutno se najpogosteje uporablja Moviprep, ki ga kupite v lekarni. Vrečke odvajala raztopite v dveh litrih vode in jih popijte po priloženih navodilih. Za nekatere preiskovance je priprava na kolonoskopijo zaradi pitja večje količine tekočine in pogostejšega odvajanja blata neprijetna. Vsi, ki se zdravite zaradi sladkorne bolezni ali prejemate zdravila proti strjevanju krvi (Marevan, Sintron ali katerokoli obliko heparina), vam mora osebni zdravnik, diabetolog ali zdravnik v antikoagulantni ambulanti nekaj dni pred kolonoskopijo prilagoditi zdravljenje. Nujne je, da endoskopista pred začetkom preiskave seznanite z vsemi zdravili, ki jih uživate, in o morebitnih alergijah. POTEK KOLONOSKOPIJE Pred preiskavo boste morali podpisati izjavo, da ste seznanjeni z njenim potekom in se z njo strinjate, nakar se boste slekli od pasu navzdol. Med endoskopskim pregledom boste ležali na levem boku in nosili posebne kratke hlačke. Preiskava, ki jo skoraj vedno opravimo ambulantno, se prične z rektalnim pregledom, med katerim si bo endoskopist ogledal zadnjično odprtino in z orokavičenim prstom, premazanim z lokalnim anestetikom, otipal končni del danke. Nato bo uvedel približno 1,6 metra dolg in 12 mm širok kolonoskop v danko in previdno, ob rahlem vpihovanju zraka ali CO2 ali instiliranju tople vode v debelo črevo zaradi boljše vidljivosti, potoval skozenj do cekuma. Običajno endoskopist uvede kolonoskop še 10 do 20 cm globoko v končni del tankega črevesa. Uvajanje kolonoskopa je včasih za kratek čas boleče, predvsem zaradi raztegovanja črevesne stene pri prehodu skozi zavoje ali zaradi vpihanega zraka. Pomembno je, da boste med preiskavo sproščeni in izpuščali zrak skozi zadnjik, če boste čutite Divertikli napetost v trebuhu. V primeru, da bo bolečina med preiskavo neprijetna ali dolgotrajnejša, boste prejeli sredstvo proti bolečinam in pomirjevalo. V tem primeru boste odšli domov po krajšem počitku, v spremstvu sorodnika ali prijatelja. Med izvlekom endoskopa si bo zdravnik natančno ogledal sluznico dela tankega in celotnega debelega črevesa. Kadar bo na njej opazi nepravilnosti, bo odvzel njene vzorce (biopsija), ki jih bo patohistolog pregledal z mikroskopom in opredelil obolenje. Pogosto med kolonoskopskim pregledom črevesa naletimo na izrastke (polipe), ki jih je potrebno odstraniti, ker se lahko iz njih razvije rakavo obolenje. Polipe odstranimo neboleče z biopsijskimi kleščicami, kadar so veliki le nekaj milimetrov, večje pa s toplotno zanko. KAJ LAHKO PRIČAKUJEM PO KOLONOSKOPIJI? Po zaključeni preiskavi vam bo endoskopist predstavil in razložil
© Copyright 2024