Referat - Šolski center Kranj
Dubrovniška arhitektura do 18. stoletja Žan Zupančič Mentor: Irena Jerala Tehniški šolski center Kranj šolsko leto 2011/12 Nastanek in uveljavitev mesta Čas nastanka Dubrovnika sega v prvo polovico 7. stoletja. Prvotno so se ustanovitelji mesta ukvarjali predvsem s poljedelstvom. Od 9. Do 13. Stol. se je razvila trgovina in s tem pomorstvo. Dubrovnik je postal posrednik med Balkanskim polotokom in Italijo. Kamor so izvažali zlato, srebro in svinec. Gospodarski razcvet in ozemeljska širitev Gospodarska in politična ureditev je republiki omogočila ozemeljsko širitev, posebno še v 14. in do srede 15. stoletja. Vtem obdobju mesto odkupi ozemlje od polotoka Peljašca na severu do pokrajine Konavlje na jugu. S pridobitvijo teh pokrajin si Dubrovnik pridobi moč, da postane mestna država. Oblast so imeli v rokah plemiči na čelu uprave so bili Knezi, ter mestni svet. Čas od 15. do 16. stoletja je bil za Dubrovnik čas največjega razcveta. Neodvisnost so prvič izgubili v začetku 16.stol., ko so je republika postala odvisna od turkov. Oblast turkov je s časom pričela povzročati hude ekonomske težave, katere je še povečalo odkritjem Amerike, ko je Sredozemlje izgubilo dotedanji gospodarski pomen. Zaton in konec samostojnosti Od druge polovice 16.stol. je Dubrovnik zahajal v vedno večje težave. Največ škode mu je prizadel požar v drugi polovici tega stoletja. Po tej katastrofi si je mesto le s težavo opomoglo. Šele v 18. Stol. sta pomorstvo in trgovina spet zacvetela. Po Napoleonovi zasedbi mesta pa je neodvisnost republike dokončno zamrla, saj so si jo po propadu Ilirskih provinc izmenjavali Italijani in Avstrijsko cesarstvo. Arhitekturne znamenitosti Mestno obzidje Mestna vrata Vrata s Pil, zahodna mestna vrata Vrata s Ploč, vzhodna mestna vrata Trdnjave Trdnjava Revelin Trdnjava Lovrijenac Trdnjava Minčeta Trdnjava Bokar Trdnjava Mrliški zvon Trdnjava sv. Ivan Stradun Mestne stavbe Knežji dvorec Arzenal Lazareti Palača Sponza Verske stavbe Dubrovniška katedrala Cerkev sv. Vlaha Frančiškanski samostan Dominikanski samostan Mestno obzidje: Mestno obzidje je dolgo slaba 2km, v višino ponekod sega tudi do 25m, debelina zidu pa znaša 4-5m, med seboj povezuje 18 trdnjav in stolpov, in ponuja zelo lep razgled na urbani del starega Dubrovnika. Obzidje je bilo zgrajeno 200 let pred večino znamenitih zgradb, t.j. v 12. Stol. zid je bil v času razcvet dubrovniške republike neosvojljiv kompleks, opremljen pa je bil z več kot 120 topovi. Vrata s Pil, zahodna mestna vrata -vrata so narejena v gotskem slogu, dolga leta edini vhod v Dubrovnik. Skozi njih vstopimo neposredno na glavno ulico-Stradun Vrata s Ploč, vzhodna mestna vrata -bolj zavarovane vrata v mesto. Narejena v 14.stol. varuje jih obilica stolpov, trdnjav in dolg prehod med visokimi zidovi. Trdnjave: Trdnjava Revelin Samostojno stoječa utrdba, glavni člen obrambe Dubrovnika pred turki. Varnost ki jo zagotavlja ta trdnjava je omogočila gradnjo novejših mestnih vrat. Trdnjava Lovrijenac Je samostojna trdnjava, zgrajena v 14. Stoletju. Igra pomembno vlogo v obrambi mesta pred napadalci z morja in kopna. Opremljena je bil z 10 topovi. Utrdba je trikotne oblike z zidovi debelimi do 12m na morski strani, stranica obrnjena proti mestu pa ni debelejša od 60cm. To je zagotavljalo varnost mestu v primeru da trdnjavo zavzame sovražnik Trdnjava Minčeta Najznamenitejša točka dubrovniškega obrambnega sistema. trdnjavo so skozi razvoj mesta večkrat spremenili in dozidali. Zgrajena v 14. Stol. gradnjo je navdihnil eden najznamenitejših evropskih gradbenikov Michelozzo di Bartolomeo. stolp je simbol neosvojljivosti Dubrovnika. Trdnjava Bokar Trdnjava je bila sezidana ob prenovi mestnega obzidja v 15. Stol. je tipična srednjeveška utrdba, saj je celoten objekt skoraj popolnoma premaknjen v okolico. Trdnjava Mrliški zvon Predstavlja najjužnejšo obrambno točko mesta pred napadi z morja. zaznamuje jo veliko število strelnih lin za topove, ime pa je dobila po zvonu z bližnje cerkve sv. Petra. Trdnjava sv. Ivan Trdnjava je bila zgrajena v drugi polovici 14. Stoletja, ima veliko strelnih lin za topniško orožji in delno zakriva vhod v mestno pristanišče. Notranji prostori so danes preurejeni v pomorski muzej dubrovniške republike. Stradun: Je glavna mestna ulica, in osrčje vseh prireditev in kulturnih dogodkov v Dubrovniku. Ulica se na obeh straneh razširi v mestna trga, katera obdajajo številne cerkve in katedrale. Mestne stavbe: Arzenal vojaško skladišče in ladjedelnica Lazareti, mestna karantena -bolnišnica za tuje pomorščake(karantena), preprečevala je da bi se bolezni razširile med prebivalce. Palača Sponza Dubrovniška palača, namenjena kovnici, skladišču zlata, ocenjevanju blaga, banki in sedežu dubrovniške akademije. Poslopje je zgrajeno v renesančno gotskem slogu, in sicer v prvi polovici 16.stol. Knežji dvorec Današnji izgled dvorca sega v čas konca dubrovniške republike saj je bila stavba skozi zgodovino večkrat podrta in na novo sezidana, namen pa je kljub spremembam ostal enak. V njem so bile knezove sobane, kabineti mestnega konzulata, danes pa se v dvorcu nahaja muzej dubrovniške zgodovine. verske stavbe: Dubrovniška katedrala Mogočna romanska katedrala dokončana v 18.stol. je posvečena marijinemu vnebovzetju. V tej cerkvi se nahaja ena najbogatejših zakladnic na jadranski obali. Vstop v zakladnico je bil omogočen le če so jo naenkrat odklenili s tremi posebnimi ključi. Cerkev sv. Vlaha Baročna cerkev, posvečena zaščitniku Dubrovnika, sv. Blažu, popravljena je bila v 18. stoletju po naročilu dubrovniških oblasti. Notranjost cerkve krasijo veliki marmornati oltarji in kip Sv. Vlaha Dominikanski samostan Je eden izmed največjih dubrovniških kompleksov, in hkrati najbogatejša zakladnica kulturne in umetnostne dediščine mesta. grajen je bil od 12 pa vse do 14 stoletja, ko so ga pridružili mestnemu obzidju. Samostanska cerkev je ena največjih gotskih zgradb na jadranski obali. Frančiškanski samostan Samostan je bil zgrajen v romansko- gotskem stilu v 14. Stoletju. Znamenitosti sta samostanska lekarna in knjižnica, kateri spadata med najstarejše v Evropi. Viri: Knjigi: Dubrovnik in okolica, Hrvatska tiskarna d.d. Zagreb 1997 Turistični vodič Dubrovnik Card Wikipedia/dubrovniška republika/ Google/slike
© Copyright 2024