Dubrovniška arhitektura do
18. stoletja
Žan Zupančič
Mentor: Irena Jerala
Tehniški šolski center Kranj
šolsko leto 2011/12
Nastanek in uveljavitev mesta
Čas nastanka Dubrovnika sega v prvo polovico 7. stoletja. Prvotno so se ustanovitelji mesta ukvarjali
predvsem s poljedelstvom. Od 9. Do 13. Stol. se je razvila trgovina in s tem pomorstvo. Dubrovnik je postal
posrednik med Balkanskim polotokom in Italijo. Kamor so izvažali zlato, srebro in svinec.
Gospodarski razcvet in ozemeljska širitev
Gospodarska in politična ureditev je republiki omogočila ozemeljsko širitev, posebno še v 14. in do srede 15.
stoletja. Vtem obdobju mesto odkupi ozemlje od polotoka Peljašca na severu do pokrajine Konavlje na jugu.
S pridobitvijo teh pokrajin si Dubrovnik pridobi moč, da postane mestna država. Oblast so imeli v rokah
plemiči na čelu uprave so bili Knezi, ter mestni svet.
Čas od 15. do 16. stoletja je bil za Dubrovnik čas največjega razcveta. Neodvisnost so prvič izgubili v začetku
16.stol., ko so je republika postala odvisna od turkov. Oblast turkov je s časom pričela povzročati hude
ekonomske težave, katere je še povečalo odkritjem Amerike, ko je Sredozemlje izgubilo dotedanji
gospodarski pomen.
Zaton in konec samostojnosti
Od druge polovice 16.stol. je Dubrovnik zahajal v vedno večje težave. Največ škode mu je prizadel požar v
drugi polovici tega stoletja. Po tej katastrofi si je mesto le s težavo opomoglo. Šele v 18. Stol. sta pomorstvo
in trgovina spet zacvetela. Po Napoleonovi zasedbi mesta pa je neodvisnost republike dokončno zamrla, saj
so si jo po propadu Ilirskih provinc izmenjavali Italijani in Avstrijsko cesarstvo.
Arhitekturne znamenitosti

Mestno obzidje

Mestna vrata


Vrata s Pil, zahodna mestna vrata

Vrata s Ploč, vzhodna mestna vrata
Trdnjave

Trdnjava Revelin

Trdnjava Lovrijenac

Trdnjava Minčeta

Trdnjava Bokar

Trdnjava Mrliški zvon

Trdnjava sv. Ivan

Stradun

Mestne stavbe


Knežji dvorec

Arzenal

Lazareti

Palača Sponza
Verske stavbe

Dubrovniška katedrala

Cerkev sv. Vlaha

Frančiškanski samostan

Dominikanski samostan
Mestno obzidje:
Mestno obzidje je dolgo slaba 2km, v višino ponekod sega tudi do 25m, debelina zidu pa znaša 4-5m, med
seboj povezuje 18 trdnjav in stolpov, in ponuja zelo lep razgled na urbani del starega Dubrovnika. Obzidje je
bilo zgrajeno 200 let pred večino znamenitih zgradb, t.j. v 12. Stol. zid je bil v času razcvet dubrovniške
republike neosvojljiv kompleks, opremljen pa je bil z več kot 120 topovi.
Vrata s Pil, zahodna mestna vrata
-vrata so narejena v gotskem slogu, dolga leta edini vhod v Dubrovnik. Skozi njih vstopimo neposredno na
glavno ulico-Stradun
Vrata s Ploč, vzhodna mestna vrata
-bolj zavarovane vrata v mesto. Narejena v 14.stol. varuje jih obilica stolpov, trdnjav in dolg prehod med
visokimi zidovi.
Trdnjave:
Trdnjava Revelin
Samostojno stoječa utrdba, glavni člen obrambe Dubrovnika pred turki. Varnost ki jo zagotavlja ta trdnjava
je omogočila gradnjo novejših mestnih vrat.
Trdnjava Lovrijenac
Je samostojna trdnjava, zgrajena v 14. Stoletju. Igra pomembno vlogo v obrambi mesta pred napadalci z
morja in kopna. Opremljena je bil z 10 topovi. Utrdba je trikotne oblike z zidovi debelimi do 12m na morski
strani, stranica obrnjena proti mestu pa ni debelejša od 60cm. To je zagotavljalo varnost mestu v primeru da
trdnjavo zavzame sovražnik
Trdnjava Minčeta
Najznamenitejša točka dubrovniškega obrambnega sistema. trdnjavo so skozi razvoj mesta večkrat
spremenili in dozidali. Zgrajena v 14. Stol. gradnjo je navdihnil eden najznamenitejših evropskih gradbenikov
Michelozzo di Bartolomeo. stolp je simbol neosvojljivosti Dubrovnika.
Trdnjava Bokar
Trdnjava je bila sezidana ob prenovi mestnega obzidja v 15. Stol. je tipična srednjeveška utrdba, saj je
celoten objekt skoraj popolnoma premaknjen v okolico.
Trdnjava Mrliški zvon
Predstavlja najjužnejšo obrambno točko mesta pred napadi z morja. zaznamuje jo veliko število strelnih lin
za topove, ime pa je dobila po zvonu z bližnje cerkve sv. Petra.
Trdnjava sv. Ivan
Trdnjava je bila zgrajena v drugi polovici 14. Stoletja, ima veliko strelnih lin za topniško orožji in delno
zakriva vhod v mestno pristanišče. Notranji prostori so danes preurejeni v pomorski muzej dubrovniške
republike.
Stradun:
Je glavna mestna ulica, in osrčje vseh prireditev in kulturnih dogodkov v Dubrovniku. Ulica se na obeh
straneh razširi v mestna trga, katera obdajajo številne cerkve in katedrale.
Mestne stavbe:
Arzenal
vojaško skladišče in ladjedelnica
Lazareti, mestna karantena
-bolnišnica za tuje pomorščake(karantena), preprečevala je da bi se bolezni razširile med prebivalce.
Palača Sponza
Dubrovniška palača, namenjena kovnici, skladišču zlata, ocenjevanju blaga, banki in sedežu dubrovniške
akademije. Poslopje je zgrajeno v renesančno gotskem slogu, in sicer v prvi polovici 16.stol.
Knežji dvorec
Današnji izgled dvorca sega v čas konca dubrovniške republike saj je bila stavba skozi zgodovino večkrat
podrta in na novo sezidana, namen pa je kljub spremembam ostal enak. V njem so bile knezove sobane,
kabineti mestnega konzulata, danes pa se v dvorcu nahaja muzej dubrovniške zgodovine.
verske stavbe:
Dubrovniška katedrala
Mogočna romanska katedrala dokončana v 18.stol. je posvečena marijinemu vnebovzetju. V tej cerkvi se
nahaja ena najbogatejših zakladnic na jadranski obali. Vstop v zakladnico je bil omogočen le če so jo
naenkrat odklenili s tremi posebnimi ključi.
Cerkev sv. Vlaha
Baročna cerkev, posvečena zaščitniku Dubrovnika, sv. Blažu, popravljena je bila v 18. stoletju po naročilu
dubrovniških oblasti. Notranjost cerkve krasijo veliki marmornati oltarji in kip Sv. Vlaha
Dominikanski samostan
Je eden izmed največjih dubrovniških kompleksov, in hkrati najbogatejša zakladnica kulturne in umetnostne
dediščine mesta. grajen je bil od 12 pa vse do 14 stoletja, ko so ga pridružili mestnemu obzidju.
Samostanska cerkev je ena največjih gotskih zgradb na jadranski obali.
Frančiškanski samostan
Samostan je bil zgrajen v romansko- gotskem stilu v 14. Stoletju. Znamenitosti sta samostanska lekarna in
knjižnica, kateri spadata med najstarejše v Evropi.
Viri:



Knjigi:
 Dubrovnik in okolica, Hrvatska tiskarna d.d. Zagreb 1997
 Turistični vodič Dubrovnik Card
Wikipedia/dubrovniška republika/
Google/slike