1. No category

Tržaška cesta 72
1000 Ljubljana
Projektna naloga pri biologiji
Avtorji:
Mentorji:
Sonja ARTAČ, Gimnazija Vič
Podjetje ALGEN
Ljubljana, maj 2012
Manca ZUPAN, 2. a
Andraž KLADNIK, 2. a
Nives BOGATAJ, 2. a
Zala GRUDEN, 2. a
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
ZAHVALE
Želimo se zahvaliti predvsem podjetju AlgEn, ki je odlično sodelovalo z nami in nam omogočilo
teoretično podporo in izvajanje praktičnega dela naše naloge. Posebej se zahvaljujemo tudi Marjeti
Resnik za številne predloge in pregled naše naloge.
Zahvaljujemo se naši mentorici in profesorici biologije Sonji Artač za pomoč pri izdelavi naloge, ki
nam je bila v veliko korist.
Najlepša hvala tudi Centralni
istilni napravi Domžale Kamnik, ki nam je posodila odpadno vodo, ki smo jo uporabili pri poskusu.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 2
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
IZVLEČEK
V svoji projektni nalogi smo se lotili teme alg. Najprej smo raziskali njihov pomen za okolje, vlogo v
naravi, podrobneje opisali dve vrsti alg (Spirulina, Chlorella) v prehranski dopolnilih ter se lotili
poskusa, v katerem smo s pomočjo alg očistili različne odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
Ugotavljali smo prisotnost alg v različnih vodah, ki smo jih zajeli v različnih okoljih. Vzorcem smo po
odvzemu izmerili parametre in s pomočjo gnojila vzgojili alge. Dokazali smo, da so alge prisotne v
vseh vrstah vod in te alge uporabili za čiščenje odpadne vode.
Vzorce z algami smo centrifugirali ter dobljene alge dodali v vhodno in izhodno odpadno vodo iz
centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Odpadni vodi smo pred tem izmerili različne parametre,
da bi po očiščenju dobili primerjavo med vsebnostmi mineralov in pH. Dobljene podatke smo
interpretirali in predstavili v tabelah.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 3
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
KLJUČNE BESEDE:
Alge
Čistilna naprava
Mikroalge
Spirulina
Chlorella
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 4
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Kazalo vsebine
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 5
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
1 UVOD
V naši projektni nalogi je bil glavni cilj poiskati vlogo alg na Zemlji. Hoteli smo preiskati, kakšna je
njihova vloga pri obdelavi odpadnih voda in koliko pozitivnih učinkov imajo kot hranilo.
Nalogo smo razdelili na dva dela in sicer na alge v čistilnih napravah in alge v prehranskih dopolnilih.
Odločili smo se, da bomo izvedli poskus v katerem bomo alge vzgojili iz okoljskih vod ter najprej
dokazali, da so prisotne povsod okoli nas. Nato smo hoteli vzgojene alge dodati v odpadno vodo iz
komunalne čistilne naprave. Cilj je bil ugotoviti, kakšen vpliv so imele alge na izbrano vodo.
Pričakovali smo zmanjšanje ionov (nitratov, nitritov, amonijaka in fosfatov) in s tem izboljšanje
kakovosti vode.
Pri prehranskih dopolnilih nas je zanimalo, kakšne učinke imajo nekatere vrste alg, ki jih uporabljamo
v hranilih.
2 HIPOTEZE
1) Alge bodo zrasle v vodah, ki jih bomo zajeli iz okolja.
2) Alge bodo vplivale na odpadno vodo tako, da bodo zmanjšale vsebnost ionov.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 6
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
3 ALGE
3.1.1 Kaj so alge
Alge spadajo med steljščice, saj nimajo razvitih organov, kot so korenine, stebla ali list. Njihov
organizem je steljka, življenski prostor pa slane, sladke vode (morja, jezera) in odpadne vode. Delimo
jih na dve večji skupini, makroalge in mikroalge.
Makroalge obsegajo veliko skupino heterotrotrofnih in fotosintetskih oragnizmov ter imajo velik
potencial za proizvodnjo energetskih virov. Lahko se gojijo v težkih agro-kultivističnih razmerah in so
sposobne proizvesti veliko stranskih pridelkov, kot so olja in sladkorji ter agar agar, ki se v
mikrobiologiji uporablja za pripravo gojišč, priljubljen pa je tudi v kuhinji.
Slika : caulerpa
Slika : sargassum algae
Mikroalge so mikroskopsko majhne, vidimo jih le v zeleni vodi, vendar vrsto lahko določimo le pod
mikroskopom ali z molekularnimi tehnikami (analizo dednine-DNA). Lahko služijo pri obdelavi
odpadnih voda, izboljšanju rodovitnost tal, kot goriva za energijo in kot prehrana oz. prehranska
dopolnila. Fitoplankton v oceanu je osnova za prehranjevalno verigo.
3.1.1.1 Zgodovina razvoja alg
Zgodovina alg še ni čisto razjasnjena, domneva pa se, da so pred 3,5 milijardami let ustvarile našo
atmosfero in omogočile razvoj življenja. Predstavljajo dve tretjini zemljine biomase.
Prve fotosintetsko aktivne bakterije, ki jih imenujemo cianobakterije oziroma modrozelene alge, so
uporabljale svetlobno energijo za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v ogljikove/organske
spojine. Fosili izpred 3,6 milijard let nam kažejo nitasto zgradbo cianobakterije, ki močno spominja na
današnjo spirulino.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 7
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : cianobakterija
Vsebnost kisika v ozračju je hitro rasla in ko je pred 2,3 milijardami let dosegla 1 % so se pojavile prve
celice z jedri – evkarionti. Te celice, kot so npr. mikroskopske zelene alge, so verjetno nastale iz
skupnosti posameznih bakterij, ki so živele izven zunanje membrane ene od njih. Njihova jedra so
vsebovala organele, kot so kloroplasti , ki omogočajo fotosintezo. Ker pa je vsak organel nosil različno
genetsko kodo, je izguba podatkov enega od njih lahko pomenila smrt celice. Zaradi tega se je kot
posledica razvilo spolno razmnoževanje, kot način prenosa informacij preko celic.
Slika : Chlorella
Pred približno 600 milijoni let je Zemlja prešla v fazo razvoja rastlin in živali. Raven kisika se je zaradi
večjih potreb povečala na 21 % in ostala stabilna do danes.
Prokarionti, ki jim drugače rečemo tudi cianobakterije ali modrozelene alge, še vedno naseljujejo
Zemljo in vodne površine ter so pomemben del življenjskega mehanizma za uravnavanje Zemljine
biosfere. Nekaj vrst uporabljamo za hrano, v farmaciji, kot biokemikalije in gnojila.
Slika : Plagron Alga Grow
Slika : Spirulina smoothie
3.1.2 Vrste alg
Na Zemlji je do danes znanih več kot 25000 različnih vrst alg velikih od ene celice (nekaj μm) do 46
metrov. Večina jih je avtotrofnih, nekatere pa so heterotrofne.
Alge lahko razvrščamo na več načinov in eden od njih je na podlagi biokemijskih lastnosti (barva).
Ločimo modrozelene (Spirulina), zelene (Chlorella, Dunaliella), rdeče, rjave, vijolične, roza, rumene in
črne mikroalge. Najdemo jih povsod, v vodah, na površinah tal, skalah in rastlinah. Modrozelene so
najbolj osnovna oblika, ki nima ne jedra, ne kloroplastov in se ne razmnožujejo temveč cepijo (od tod
ime cepljivke).
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 8
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
4 TEORIJA O ČISTILNIH NAPRAVAH
4.1.1 Odpadne vode
Odpadna voda je vsaka voda, ki negativno vpliva na okolje in ima antropogen izvor.
Delimo jih na:
Padavinsko vodo: Voda, ki odteka ob padavinah in ima različne mineralne in precejšne količine
organskih primesi.
Sušna (odpadna) voda: to je vsa voda, ki je bila uporabljena v gospodinjstvu, obrti ali industrijskih
procesih in je onesnažena z raztopljenimi ali neraztopljenimi organskimi ali neorganskimi snovmi.
Imenujemo jo tudi kanalska voda. Kadar jo mešamo z padavinsko govorimo o mešanem
kanalizacijskem sistemu.
Hišna odpadna voda: Voda iz gospodinjstev in manjših obrtnih delavnic, za katero je značilno, da
vsebuje znaten delež organskih in drugih raztopljenih snovi.
Komunalna (mestna) odpadna voda: Nastane zaradi komunalnih dejavnosti, kot je čiščenje ulic ali
drugih objektov (obrt in trgovina).
Industrijska odpadna voda: Odtok iz proizvodnje, sanitarij in čiščenj obrtnih in industrijskih prostorov.
Največkrat je onesnažena z organskimi in mineralnimi snovmi, barvami in toploto.
Dobimo jo iz industrije, kmetijstva, gospodinjstva in drugih objektov. Vsebuje patogene (različne
bakterije, viruse, parazite), anorganske (pesek, kovine) in organske snovi (blato, hrana, zemlja,
rastline), živali (protozoji, členonožci, majhne ribe), pline, emulzije (lepila) in marsikaj drugega.
Ponavadi jo dobimo iz greznice, odplak, odtoka iz cest, podzemnih voda.
4.1.2 Vzorčenje odpadnih voda
Vzorec odpadne vode je del toka vode, ki se odvzame na določenem mestu, času, na določen način in
je namenjen analizi odpadne vode.
Pri odvzemanju moramo zagotoviti, da je vzorec reprezentativen toku, ki ga bomo analizirali. Zato je
pomembno, da izberemo pravo mesto za odvzem, saj napake lahko privedejo do napačnih odločitev.
Učinkovit načrt vzorčenja vode, je torej temelj za pridobitev kakovostnih podatkov. Ta pa je temelj za
dobro kontrolo procesa in programa.
Osnovni nameni vzorčenja in analize so ugotavljanje kakovosti in primernosti vode (za pitje,
kmetijstvo, industrijo) in ugotavljanje učinkovitosti čistilnih naprav.
Vzorce lahko odvzemamo na več načinov. Ločimo ročno ali avtomatsko, enkratni odvzem in
združevanje posameznih vzorcev v enkratne.
Naključni (trenutni) vzorec: je nepovezan vzorec, ki ga zajamemo ročno in ga uporabljamo, če
moramo dobiti hitro informacijo o procesnem toku. Namenjeni so določanju različnih vodnih tokov v
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 9
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
določenem časovnem obdobju in so primerni za takojšnje analize nestabilnih parametrov (pH,
raztopljeni kisik, temperatura, topni sulfid).
Sestavljeni (kompozitni) vzorec: je enovit vzorec, pripravljen s sestavljanjem ali mešanjem naključnih
vzorcev za specifično obdobje (običajno 24 ur). Tak vzorec nam pove povprečne lastnosti le tega za
neko določeno obdobje. Vključujejo dve vrsti vzorcev: časovno in pretočno sorazmerne.
Časovno sorazmerni vzorec: Za pripravo moramo zbrati vzorce enakih volumnov in v enakem
časovnem obdobju. Zajamemo jih lahko ročno ali avtomatično, volumen sestavljenega vzorca pa je
odvisen od števila in vrste analiz, ki jih želimo izvesti.
Pretočno sorazmerni vzorec: tak vzorec zahteva ali različne volumne naključnih vzorcev ali pa različne
pogostosti vzorčenja. S tem uravnotežimo končni vzorec v pretočno sorazmerni vzorec, glede na
pretok, ki ga merimo med vzorčenjem.
4.1.3 Čistilne naprave
Čistilne naprave so naprave, ki čistijo odpadne vode. Glede na to, iz kje prihajajo odpadne vode,
ločimo tri vrste čistilnih naprav: komunalne, industrijske in skupne čistilne naprave. Glede na vrsto
odpadne vode se razlikujejo tudi načini obdelave teh voda. Uporabljajo se trije osnovni načini:
biološki, kemijski, fizikalni in njihove kombinacije. Te čistilne tehnike služijo za popolno ali delno
čiščenje odpadnih voda do te stopnje, da se z mešanjem s površinskimi vodami ohranja normalna
flora in favna, ter da je mogoče napajanje in kopanje živine. Podatke o lastnosti vode se pridobiva z
vzorci, v katerih se preizkuša fizikalne, kemične in biološke lastnosti odpadne vode. Pri
odstranjevanju različnih snovi iz odpadnih voda, se le-te začnejo kopičiti (sekundarni ostanki). Te
snovi se poskuša čim bolj izkoristiti kot osnova za bioplin in ostale proizvode. Snovi, ki se jih ne da
reciklirati, se pošlje na sežig.
4.1.3.1 Komunalne čistilne naprave
Komunalne čistilne naprave služijo za čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda.
Namenjene so čiščenju voda, ki prihajajo iz gospodinjstev, javnih objektov ter površin in industrije
(voda je tu predhodno že obdelana). Kapacitete teh voda so večinoma stalne, na njih lahko vplivajo
samo padavine, ki se stekajo v sistem.
4.1.3.2 Industrijske čistilne naprave
Te čistilne naprave so namenjene predhodnem čiščenju odpadnih voda, ki so nato speljane v
kanalizacijski sistem, oziroma če gre za popolno čiščenje, v vodotok. Njihova naloga je, da vodo
nevtralizirajo, razbarvajo, izkosmičijo, florirajo in razstrupijo. Na lastnosti industrijskih odpadnih voda
vplivajo predvsem procesi in materiali, ki se uporabljajo v posameznih industrijah.
4.1.3.3 Skupne čistilne naprave
V to vrsto čistilnih naprav se stekajo tako komunalne odpadne vode kot tudi industrijske. Slednje
potrebujejo predčasno čiščenje, saj morajo industrijski obrati zagotoviti, da so odpadne vode
predčasno deloma očiščene. Skupne čistilne naprave se pojavljajo, ko industrija nima zadostne
kapacitete za popolno očiščenje svojih odpadnih voda.
4.1.4 Obdelava odpadnih voda
Ločimo tri osnovne tipe čiščenja odpadnih voda:
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 10
Gimnazija Vič
•
primarno čiščenje
•
sekundarno čiščenje
•
terciarno čiščenje
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
4.1.4.1 Primarno čiščenje
V tem delu poteka ločevanje trdih delcev iz odpadne vode tako, da se odstranjujejo usedline in snovi,
ki plavajo na vodni gladini. To se dogaja v primarnih rezervoarjih, pred katerimi so po navadi
nameščene še mreže. v katere se ujamejo večji delci. Trde delce se lahko odstranjuje ročno ali
avtomatizirano. Pri odstranjevanju delcev je pomembna hitrost pretoka vode. Z upočasnjevanjem se
lahko na površju vode pojavijo pene, ki vsebujejo maščobe, olja in organske snovi. Te pene se
posnamejo iz površja vodne gladine. Poleg trdih delcev se odstrani tudi del raztopljenih organskih
snovi, ki se jih meri kot BPK. V primarnem čiščenju se izloča tudi primarno blato.
4.1.4.2 Sekundarno čiščenje
Drugo ime za sekundarno čiščenje je tudi biološko čiščenje, saj vodo čistijo mikroorganizmi, ki so
odgovorni za presnovo nekaterih snovi v odpadni vodi. Voda je shranjena v večje zbiralnike, v katere
se dovaja dodaten kisik, ki povečuje aktivnost mikroorganizmov. V zbiralnikih voda kroži, s tem se
zagotovi homogenost odpadne vode, mikroorganizmi pa imajo tako enake življenjske pogoje.
Voda iz primarnega čiščenja vstopa v zbiralnike, kjer so že v aktivnem blatu namnoženi
mikroorganizmi. Organske snovi, ki so raztopljene v odpadni vodi, predstavljajo vir energije za rast
mikroorganizmov. Ta voda nato odteka v nov bazen, kjer se posede še dodatna biomasa
mikroorganizmov.
4.1.4.3 Terciarno čiščenje
Slednje predstavlja kemijski del čiščenja odpadnih voda. V odpadne vode se dodajajo reagenti, ki
reagirajo z nevarnimi snovmi (dušikove in fosforjeve spojine). Pri procesu nastaja kemijsko blato, ki se
poseda na dno bazenov.
Pomemben del je tudi dezinfekcija vode, ki se izvaja na različne načine:
•
kloriranje
•
UV svetloba
•
ozonizacija
4.1.5 Uporaba alg za obdelavo odpadnih voda
V čistilnih napravah alge uporabljamo za odstranjevanje nitratnih in fosfatnih ionov, ki algam
predstavljajo hranila. Nadalje se lahko biomasa uporablja za pridobivanje energije ali čiščenje voda,
kjer bakterije niso bile uspešne. Lahko jih z bakterijami tudi kombiniramo, pri čimer slednje porabljajo
kisik od alg, alge pa CO2 iz bakterij. Vendar mešanice ne smemo uporabljati v vodah, ki so onesnažene
s težkimi in strupenimi kemikalijami, saj se slednje sproščajo v zrak.
4.1.6 Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik
V čistilni napravi Domžale – Kamnik pridobivajo odpadno vodo iz naslednjih virov:
•
farmacevtska (Lek Mengeš)
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 11
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
•
klavniška (Meso Kamnik)
•
prehrambena (Fructal, Eta)
•
pohištvena (Stol)
•
kemijska (Helios)
•
kovinsko predelovalna (Titan)
•
tekstilna (Svilanit, Tosama), pralnice tekstila (Periteks)
•
deponijska izcedna (deponija Dob) in odpadne vode ostalih profitnih dejavnosti ter ostalega
gospodarstva.
4.2 POSKUS 1 – odvzem vzorcev vode iz okolja
4.2.1 Material in metode
a) Odvzem vode in meritve
Material:
•
8 pollitrskih plastenk
•
pH senzor Vernier
•
kemijski kovček za analizo vode
•
gnojilo Plantfer U
Uporaba kemijskega kovčka za analizo vode:
Pri uporabi smo se ravnali po navodilih, ki so bila priložena ob kovčku in so napisana za merjenje
vsakega minerala posebej. Osnovni princip je bil primerjanje barve po barvni lestvici pred in po
dodanih kemikalijah, zaradi katerih se raztopina obarva, če so prisotni ioni (npr. fosfor – modro).
Vsak odtenek ima predpisano, koliko je vsebnost nekega iona. Pri tem gre lahko seveda za mersko
napako, pri človeškem vidu in določanju odtenka.
b) Mikroskopiranje
Material:
•
mikroskop
•
krovna stekelca
•
objektna stekelca
•
kapalka
•
petrijevka
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 12
Gimnazija Vič
•
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
destilirana voda
Pravila mikroskopiranja:
PRILOGA 1: Pravila o mikroskopiranju (povezava)
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 13
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
4.2.2 Odvzem vzorca (analiza vsebnosti ionov, pH)
Luža je ležala v okolici Brezovice. Podlaga je bil
pesek, na katerem so ponavadi parkirani avtomobili.
Blizu je ulica s hišami in okoli so polja. Voda je kalna,
v njej plavajo trdni delci, zato je rjave barve. Voda je
kalna, v njej plavajo trdni delci, zato je rjave barve.
Slika : odvzem vzorca - luža
Potok oziroma kanal za odvodnjavanje se nahaja v
okolici Brezovice in teče sredi polja po jarku. V bližini
je regionalna cesta kjer je stalen promet. Voda je
rumeno obarvana
Slika : odvzem vzorca - potok
V Kamniški Bistrici smo opazili alge. Voda je bila bistra, bližini ni
drugih večjih pritokov
Slika : odvzem vzorca - reka
V bližini Podpeškega jezera se nahaja naselje, gozd in
lokalna cesta. Vanj se stekajo različni potoki. Voda je
bistra.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 14
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : odvzem vzorca – jezero
Vzorce smo vzeli 14. 12. 2011 ob približno deveti uri zvečer iz Kamniške Bistrice, Podpeškega jezera,
iz potoka oz. iz kanala za odvodnjavanje ter iz manjše luže ob cesti (oba v bližini Brezovice). Pol litra
vsakega vzorca smo zmrznili, da bi z njimi vzporedno delali v podjetju AlgEn.
4.2.3 Meritve
Naslednji dan smo od druge do četrte ure določali vsebnost
različnih snovi. Izmerili smo pH, vrednost nitratov, nitritov in
fosfatov. Pomagali smo si z Vernier pH senzorjem in kemijskim
kovčkom za anlizo vode.
Slika : Vernier pH senzor
pH
nitriti (mg/L)
nitrati (mg/L)
fosfati (mg/L)
Datum odvzema
Čas odvzema
Temperatura (°C)
ob odvzemu
Vzorec 1 (reka)
7,10
0,0
0
3,0
14.12.2011
21:00
8,5
Vzorec 2 (potok)
7,06
0,025
10
0,2
14.12.2011
21:00
9,3
Vzorec 3 (jezero)
6,70
0,0
5
0,37
14.12.2011
20:00
8,7
Vzorec 4 (luža)
7,60
0,075
10
3,0
14. 12. 2011
21:30
9,3
Tabela : meritve vode iz okolja
4.2.4 Gojenje
15.12.2011 ob 15 : 45 smo vzorcem vode dodali gnojilo Plantfer-U (sestava gnojila je predstavljena v
tabeli spodaj), v razmerju 1 : 300. V 4 pollitrske plastenke smo nalili 300 ml vzorca in dodali 1 ml
gnojila. Postavili smo jih na okensko polico, ki je bila kamnita, okna so dobro tesnila in v sobi je bilo
okoli 25 °C. Svetloba je bila prisotna, vendar vzorci niso bili neposredno na soncu.
Tabela : Sestava gnojila Plantfer-U
Sestava
N
P2O5
K2O
B
Co
Cu
Fe
Mg
Mn
Mo
%
7,8
7,8
7,03
0,025
0,001
0,0025
0,05
0,025
0,033
0,001
Koncentracija [g/L]
100
100
90
0,3
0,01
0,3
0,6
0,3
0,4
0,01
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 15
Gimnazija Vič
S
Zn
Alge – projektna naloga
0,075
0,025
Ljubljana, 2012
0,9
0,3
Po pričakovanjih bi se morala voda v enem tednu obarvati zeleno, vendar te obarvanosti skoraj ni
bilo, le vzorec iz potoka je bil za spoznanje nekoliko zelenkast. Predpostavili smo, da verjetno pogoji
niso najboljši ali pa smo pri zajetju vzorca ujeli premalo celic in zato te rastejo počasneje. Izvedeli smo
tudi, da je treba vzorce vsak dan nekoliko pretresti (da so hranila enakomerno razporejena) in
prezračiti, da v plastenko pride dodaten kisik.
V torek 10. 1. 2012 smo se odpravili v podjetje AlgEn, kjer smo okoli četrte ure odmrznili vzorce in v
250 ml vsakega vzorca vode dodali 0,88 ml gnojila Plantfer Shranili smo jih v stekleni erlenmajerici
pokriti z aluminijasto folijo. Nato smo jih gojili v laboratoriju pod umetno svetlobo (16 ur svetloba, 8
ur tema) in pri temperaturi 23 °C.
Odločili smo se, da napravimo še dve pozitivni kontroli, s katerima bi preverili,
ali so bili res krivi slabi pogoji, da v šoli alge niso zrasle, ali je bilo krivo le
premajhno število celic. V obeh je bilo 300 ml vode in 1ml alge Chlorella
vulgaris, le da smo v eno dali gnojilo Plantfer U v drugo pa gnojilo Plantella list.
Slika : gnojilo Plantella list
Vzorce v šoli smo skupaj s kontrolama prestavili na bolj sončno mesto in kmalu
se je pokazalo, da sta voda iz jezera in potoka že precej zeleni, medtem ko pri reki ni bilo opaziti
sprememb, pri luži pa se obarvanosti zaradi rjave barve vode ni videlo. Vendar so po tednu dni vsi
štirje vzorci postali zeleni, najverjetneje zaradi močnejše svetlobe.
Slika : gojenje alg - jezero
Slika : gojenje alg - luža
Slika : gojenje alg - potok
Slika :gojenje alg – reka
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 16
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : gojenje alg - primerjava vzorcev
4.2.5 Mikroskopiranje
Ko so se alge namnožile smo jih mikroskopirali z namenom, da vidimo, kaj smo vzgojili.
4.2.5.1 VZORCI Z ALGENA – 6.2.2012
Slika : mikroskopiranje - luža, Algen
Prisotne so okrogle mikroalge velikosti tudi do 15 μm, opazili smo tudi večcelično algo velikosti
približno 50 μm in alge rodu Scenedesmus in Chlorella.
Povečava: 400 X
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 17
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : mikroskopiranje - potok, Algen
Enocelične alge velikosti do 15 μm okroglih in jajčastih oblik, prisotne tudi večcelične alge od (slika
na sredini) do 35 μm (skrajna slika levo). Prepoznali smo tudi alge rodu Chlorella.
Povečava: 400 X (skrajno desna in leva slika), 1000X (slika na sredini)
Slika : mikroskopiranje - reka, Algen
Enocelične alge velikosti do 15 μm med drugimi tudi alge z rodu Chlorella. Slika na sredini
predstavlja zračni mehurček, ki odriva celice.
Povečava: 400 X
4.2.5.2 VZORCI S ŠOLE-13.2.2012
Slika : mikroskopiranje - jezero, šola
Mikroalge kot je Chlorella in makroalge debeline približno 10 μm.
Povečava: 400 X
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 18
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : mikroskopiranje - luža, šola
Okrogle algne tvorbe velikosti približno 20 μm, enocelične alge in makroalge debeline od 10 do 15
μm.
Povečava: 400 X
Slika : mikroskopiranje - potok, šola
Mikroalge iz rodu Chlorella in Diatomeja, makroalge debeline približno 10 μm.
Povečava: 400 X
V reki so bile prav tako prisotne makroalge alge vendar na žalost nimamo slik.
4.2.6 Ugotovitve
Ugotovili smo, da smo pod umetno lučjo vzgojili enocelične alge, pod naravno svetlobo pa so zrasle
tudi nitaste. Predvidevali smo, da se je to zgodilo predvsem zaradi pogojev, saj so nitastim algam
očitno bolj ustrezali v šoli.
4.3 POSKUS 2 – obdelava odpadnih voda
4.3.1 Material in metode
a) priprava inokuluma alg
Material:
•
2 umerjeni stekleni erlenmajerici
•
gnojilo Plantfer U
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 19
Gimnazija Vič
•
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
papir
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 20
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
b) čiščenje kultur
Material:
•
centrifuga
•
deionizirana voda
•
magnetno mešalo
Centrifugiranje:
Centrifuga je naprava, v kateri s hitrim vrtenjem v rotorju ustvarimo umetno gravitacijsko polje, ki ob
delovanju na delce v raztopini povzroči njihovo gibanje. Smer gibanja in hitrost sta odvisna od hitrosti
s katero se vrti centrifugirka, od položaja delca v centrifugirki ter od lastnosti delca in medija.
Centrifugo običajno poganja elektromotor, ki ga vrti rotor. Slednji je lahko sestavljen iz aluminija ali
titana ter vsebuje vzorce, ki jih želimo ločiti.
Poznamo več vrst centrifugiranja. V biokemijskih znanostih ločujemo preparativno in analitsko
centrifugiranje, mi smo uporabili preparativnega.
c) čiščenje odpadnih voda
Material:
•
spektrofotometer
•
pH sonda
•
7 steklenih umerjenih erlenmajeric
•
alge sprane z deionizirano vodo
•
pipeta
•
»pipeta z nastavljeno vrednostjo«
Uporaba spektrofotometra:
Spektrofotometer deluje tako, da primerja delež svetlobe, ki preide skozi referenčno raztopino in
skozi merjen vzorec. Svetloba potuje skozi vzorec, pri tem se je del absorbira, preostala pa pride do
detektorja. Absorbcijo svetlobe določa Beerov zakon1, ki velja le za razredčene raztopine.
Pri uporabi najprej izberemo katero vrsto snovi želimo izmeriti in nastavimo na »nično
nastavitev2«. Nato dodamo določene reagente za snov, ki jo hočemo meriti. Sledimo postopku v
priloženih navodilih in raztopina se bo obarvala. Spektrofotometer lahko za vsako snov določi
1 Absorpcijski zakon, ki opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne
povsem prozorno snov.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 21
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
vsebnost, le v določenih mejah. Če je merjene snovi v vzorcu več kot je zgornja meja, potem nam
naprava ne more dati podatka. V tem primeru moramo vzorec razredčiti in ponoviti celoten
postopek nakoncu pa dobljeni rezultat množiti s številom redčenja. Pri tem se moramo zavedati, da
redčenje lahko vpliva na natančnost meritve.
4.3.2 Priprava inokuluma alg
Ko smo pod mikroskopom pogledali vse vzorce, smo posebej zmešali skupaj tiste iz šole in nato še
vode z algami, ki smo jih gojili na AlgEnu. Dotočili smo vodovodno vodo, tako da smo dobili 2 litra
mešanice vod in dodali 6,5 ml gnojila Plantfer U v vsako od erlenmajeric. Po tednu dni so se alge
namnožile (slika spodaj). Tako smo pripravlili inokulum, torej mešanico okoljskih alg, ki smo jih
kasneje dali v odpadno vodo.
Desno: mešanica kultur iz šole, levo: mešanica kultur iz Algena.
Slika : mešanica kultur, 23.2.2012
4.3.3 Spiranje kultur
Kulture smo spirali, da bi z njih odstranili gnojila. Slednja smo vnesli z namenom, da bi se kulture
namnožile. Najprej smo alge iz obeh mešanic združili skupaj in jih centrifugirali. Nato smo jih sprali z
deionizirano vodo3. To je potekalo tako, da smo algno pasto zmešali z deionizirano vodo in dali vse
skupaj na magnetno mešalo ter zopet centrifugirali. Postopek spiranja smo zatem ponovili še enkrat.
4.3.4 Čiščenje odpadnih voda
2 Absorbanca referenčnega vzorca mora biti nastavljena na nič.
3Deionizirano vodo dobimo tako, da ob uporabi semipermeabilne membrane na eni strani vodo
koncentriramo, na drugi strani pa dobimo deionizirano
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 22
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Za poskus smo izbrali vhodno4 in izhodno vodo5 iz centralne čistilne
naprave Domžale - Kamnik. Vzorci te vode so bili odvzeti 24.2.2012.
Vhodna voda je bila na videz temno rjave barve in je imela zelo
neprijeten vonj, izhodna pa je bila bledo rjava, njen vonj ni bil tako
izrazit.
Načrtovali smo, da bomo narejene vzorce po 1 l shranjevali v steklenih
erlenmajericah. Pripravili smo 2 vzorca vhodne vode, 2 vzorca izhodne
vode, pozitivno kontrolo ter 2 negativni kontroli vhodne in izhodne vode. V negativni
kontroli alg nismo dodali, pozitivna pa je bila gojišče v katerem so nam že prej zrasle
alge.
V vodah in kontrolah smo izmerili vsebnosti fosfatov, nitratov, nitritov in amonijaka v
pozitivni kontroli ter vhodni in izhodni vodi (podatki so podani v tabeli). Pri tem smo
uporabljali spektrofotometer za merjenje vsebnosti različnih ionov in pH sondo (sliki
levo).
Slika : spektrofotometer
Slika : pH sonda
Ko je bilo delo opravljeno, smo v erlenmajerice nalili po 1 liter pozitivne kontrole (navadna voda z
gnojilom in algami), trikrat po 1 liter vhodne vode in trikrat po 1 liter izhodne vode (en vzorec za
negativno kontrolo in dva vzorca, za dodajanje alg). Tam kjer je bilo potrebno dodati alge, smo dodali
tri mililitre mešanice (alge sprane z deionizirano vodo), ki smo jo pripravili.
(od leve proti desni: pozitivna kontrola, vhod 1,
vhod 2, negativna kontrola vhod, izhod 1, izhod 2,
negativna kontrola izhod)
4 Vodo po mehanskem čiščenju
5 Vodo po celotnem čiščenju
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 23
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : vzorci za prečiščevanje, 27.2.2012
4.3.5 Začetne meritve
Ko smo merili vsebnost ionov v odpadnih vodah, smo ju najprej filtrirali, saj bi lahko motnost vode
vlivala na natančnost meritve. Filtrirali smo ju čez 5 – 8, 3 – 5 in 2 – 3 mikronski filter.
pH
Nitriti (NO2-) [mg/L]
Nitrati (NO3-) [mg/L]
Fosfati (PO43-) [mg/L]
Amonijak (NH4+)[mg/L]
pozitivna kontrola
7,28
55
0
430
6,32
izhodna voda
7,32
44
9,9
9,7
9,4
vhodna voda
7,42
57
2,5
9,6
44,2
Tabela : začetne meritve pri očiščevanju
4.3.6 Spremljanje vzorcev
Slika : čiščenje - 29.2.2012
Slika : čiščenje - 1.3.2012
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 24
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : čiščenje - 2.3.2012
Slika : čiščenje - 2.3.2012
Slika : čiščenje - 5.3.2012
Slika : čiščenje - 9.3.2012
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 25
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : čiščenje - 16.3.2012
Slika : čiščenje - 16.3.2012
Slika : čiščenje - 16.3.2012
4.3.7 Komentar
Zelena obarvanost od alg smo najprej opazili v pozitivni kontroli, izhodu 1 in 2 ter negativni kontroli
izhod. Vhodna voda se je obarvala temno rjavo, nato sta se vhod 1 in 2 po nekaj dneh obarvala
zeleno (slika 31). Tudi negativna kontrola se je obarvala zeleno (slika 35, skrajno desno), po čemer
smo sklepali, da so se v odpadni vodi že prej nahajale alge. Ker smo jim omogočili ugodne razmere, so
le – te zrasle.
4.3.8 Končne meritve
Po osemnajstih dneh smo 16.3.2012 izmerili vsebnosti ionov v vodah. Vzorce smo prefiltrirali s
pomočjo filtra tako, da smo ga najprej filtrirali čez 8 – 12 , nato čez 5 – 8 in na koncu še 2 – 3
mikrometerski filter. Pri negativni kontroli vhoda in izhoda ter obeh vhodih, smo filtrirali še čez 1 – 2
mikrometerski filter, saj je bila voda še precej zelena, kar bi lahko vplivalo na natančnost meritve.
Poz. kont.
Izhod 1
Izhod2
Neg. kont. Vhod 1
izhod
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Vhod 2
Neg. kont.
Vhod
Page 26
Gimnazija Vič
pH
Nitriti
(NO2-)
[mg/L]
Nitrati
(NO3-)
[mg/L]
Fosfati
(PO43-)
[mg/L]
Amonijak
(NH4+)
[mg/L]
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
10,4
77
10,32
22
10,32
24
10,01
33
10,01
44
10,50
88
9,37
78
0,0
3,1
0,7
0,0
0,2
0,0
0,9
230
1,3
1,0
0,0
2,5
3,4
2,2
43,6
3,1
5,2
3,6
19,4
14,4
28,3
Tabela : končne meritve pri očiščevanju
Komentar tabele: po pričakovanjih je v vhodu večja vrednost amoniaka, za katero pričakujemo, da se
bo zmanjšala. Pri pozitivni kontroli smo izmerili, da nitratov ni, vrednosti fosfatov in amoniaka pa sta
tu večji kot pri vseh ostalih vodah zaradi dodanega gnojila.
4.3.9 Primerjava meritev
Poz. k. p.k.1
izhod
pH
7,28
10,4
7,32
Nitriti
55
77
44
(NO2-)
[mg/L]
Nitrati
0,0
0,0
9,9
(NO3 )
[mg/L]
Fosfati
430
230
9,7
3(PO4 )
[mg/L]
Amonijak 6,32
43,6
9,4
(NH4+)
[mg/L]
i.1
10,32
22
i.2
10,32
24
n.k.i.
10,01
33
vhod
7,42
57
v.1
10,01
44
v.2
10,50
88
n.k.v
9,37
78
3,1
0,7
0,0
2,5
0,2
0,0
0,9
1,3
1,0
0,0
9,6
3,4
3,4
2,2
3,1
5,2
3,6
44,2
14,4
14,4
28,3
Tabela : primerjava meritev pri čiščenju
Pri pozitivni kontroli vidimo, da se je vrednost fosfatov vidno zmanjšala, medtem ko so nitriti narasli,
kar je nepričakovano, saj naj bi alge nitrite in fosfate porabljale za hrano. Amoniak in pH sta tu vidno
narasla.
Pri izhodni vodi so se fosfati, nitriti, nitrati in fosfati povsod zmanjšali, vendar je treba upoštevati tudi
to, da se v njej niso razmnožile samo naše vzgojene alge temveč tudi nekatere, ki so bile prisotne že
prej.
V vhodni vodi so se nitrati zmanjšali le v vhodu 1, drugod pa je vrednost narasla tako kot v pozitivni
kontroli.
Opazimo, da se pH vrednost povsod kamor smo dodali alge, giblje okoli 10, kar pomeni, da alge bolje
uspevajo v bazičnejšem okolju.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 27
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
4.3.10 Mikroskopiranje
Slika : mikroskopiranje - pozitivna kontrola
Tu so se nahajale različne mikroalge, kot sta vrsti Chlorella in Scenedesmus ter makroalge debeline
okoli 10 μm.
Povečava: 400 X
Slika : mikroskopiranje - izhod 1
Opazili smo mikroalge različnih oblik, okrogle algne tvorbe (slika levo) in makroalge debeline do 10
μm.
Povečava: 400 X
Slika : mikroskopiranje - izhod 2
Poleg različnih vrst mikro in makroalg smo opazili tudi pražival (slika levo).
Povečava: 400 X
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 28
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : mikroskopiranje - negativna kontrola izhod
Prisotne so različne vrste mikroalg med drugim iz rodu Scenedesmus, okrogle algne tvorbe in
pražival, ki smo jo opazili že pri izhodu 2 (slika v sredini).
Povečava: 400 X
Slika : mikroskopiranje - vhod 1
Zopet smo opazili pražival in še druga bitja, ki jih na sliki vidimo okoli nje (slika desno). Imeli smo
priložnost videti kako so se ta bitja zapletla v izrastke praživali vendar so se nato rešila.
Povečava: 400 X
Slika : mikroskopiranje - vhod 2
Različne mikroalge in makroalge, debeline do 10 μm.
Povečava: 400 X
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 29
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : mikroskopiranje - negativna kontrola vhod
Videli smo le različne mikroalge. Slika levo verjetno ne prikazuje alge vendar le neko tvorbo.
Povečava: 400 X
4.3.11 Ugotovitve
Opazili smo, da so se makroalge tokrat namnožile, saj so se v začetnih vzorcih iz okolja le pod pravo
svetlobo in ne umetno. V odpadnih vodah je bila očitno prisotna vrsta praživali, ki se je namnožila. V
vodah pa niso bile prisotne makroalge, saj v nobenem vzorcu od negativnih kontrol niso bile opažene.
Ugotovili smo, da se v odpadnih vodah torej da vzgojiti algne kulture in z njimi nekoliko izboljšati
kakovost vode.
5 TEORIJA O PREHRANSKIH DOPOLNILIH
5.1.1 Kaj so prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. To so koncentrirani
viri hranil oziroma drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Uživamo jih lahko kot kapsule,
tablete, praške, ampule in v drugih podobnih oblikah, ki so oblikovane tako, da jih lahko dobimo v
priporočenem odmerku.
Prehranska dopolnila lahko vsebujejo aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske
izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je
njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena.
Najpogostejše skupine prehranskih dopolnil so: vitamini (folna kislina, vitamin K), minerali, vlaknine
(inulin, pektin), probiotiki, matični mleček, antioksidanti in številne druge.
5.1.2 Vloga alg v človekovem organizmu
•
Izboljšujejo počutje in odpornost (bogata beljakovinska, rudninska in vitaminska sestavavarovanje pred bakterijskimi in virusnimi okužbami, za starostnike ali po dolgotrajnih boleznih).
•
Pomoč pri neuravnoteženi prehrani in slabokrvnosti (veliko železa-ženske, vzpostavljanje
telesne teže (niso sredstvo za njeno zmanjševanje!), vegetarijanci-visok delež prej omenjenih
sestavin).
•
Razstrupljanje organizma (vežejo nase strupe – pomagajo pri posledicah čezmernega uživanja
alkohola in spodbujajo jetra.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 30
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
•
Izboljšujejo prebavo (ugoden vpliv na črevesno floro, lajšanje vetrov, blaženje kroničnih drisk,
celjenje ran želodca, naj bi pomagale tudi pri alergijah in preobčutljivosti na hrano).
•
Lajšanje blagih motenj ščitnice (vsebujejo veliko joda).
•
So superživilo (poskrbijo, da dobimo večino naravnih in življenju potrebnih hranil).
5.1.3 Spirulina
Spirulina je cianobakterija, ki jo že stoletja uporabljamo za obogatitev prehrane, z njo pa se
prehranjujejo tudi različne živali. Izhaja iz dveh vrst cianobakterij: Arthrospira platensis in Arthrospira
maxima.
Slika : spirulina, povečava: 400 X
Slika : spirulina, povečava: 1000 X
5.1.3.1 Zgodovina
Uporabljali so jo že prebivalci Srednje Amerike in Azteki do 16. stoletja. Slednji so jo imenovali
'techuitlatl'. Vendar se po 16. stoletju ne omenja več, najverjetneje zaradi iztekanja okoliških jezer za
poljedelski in mestni razvoj. Spirulino so odkrili francoski raziskovalci leta 1960 v jezeru Texcoco,
uveljavljena pa je bila že leta 1670.
V skoraj istem času je francoski raziskovalec leta 1940 pisal o pecivu imenovanem 'dihe', ki so ga
pripravljali domačini ob jezeru Čad v Afriki. Izvedel je, da pecivo delajo iz cianobakterije, ki raste ob
jezeru. Domačini alge naberejo, odcedijo vodo s pomočjo blaga in jih nato posušijo na soncu. Alga
predstavlja 70 % njihove dnevno zaužite hrane, uporabljajo pa jo tudi kot oblogo za zdravljenje
nekaterih bolezni.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 31
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika : hrana iz Spiruline
Slika : sušenje Spiruline
Slika : jezero Čad
Slika : jezera, kjer še raste Spirulina.
5.1.3.2 Pridelovanje
Spirulino lahko zaužijemo v obliki tablete, praška ali lističa. Obstaja veliko različnih vrst, najbolj znani
sta Spirulina maxima (gojena v Mehiki) in Spirulina platensis (gojena v Kaliforniji).
Pridelujejo jo v odprtih bazenih, mešanje pa zagotovijo z različnimi mešali. Največja proizvodnja je v
ZDA, Indiji, Kitajski, na Tajskem in Tajvanu. V Evropi jo v manjših količinah gojijo v Franciji.
5.1.3.3 Sestava Spiruline in njeni učinki:
Spirulina je pomemben vir beljakovin, saj jih vsebuje okoli 65%, kar je več kot jih vsebujejo meso,
jajca ali mleko. Vsebuje 18 od 20 aminokislin in vse esencialne aminokisline med drugim znižano
količino cisteina, metionina in lizina.
Njena kalorična vrednost znaša manj kot 5 kcal na 1 g.
Ima 4 % - 6% maščobnih kislin, ki so večinoma nenasičene. Najpomembnejša od njih je t.i. GLA 6, ki se
v telesu pretvori v substance podobne hormonom in igra pomembno vlogo v telesu (znižuje krvni
tlak, deluje protivnetno, izboljšuje živčni sistem). Dopolnjevanje s spirulino je pomembno, kadar je
telo pod stresom, vplivom alkohola ali se stara, saj je sinteza linolenske kisline v GLA onemogočena.
Pri zdravem telesu se to ne dogaja, saj se linolenska kislina samodejno pretvori v GLA. V spirulini je
100 mg GLA.
Vsebuje vse vitamine kompleksa B, še posebej je bogata z vitaminom B12. Slednji je pomemben za
normalno rast in delovanje živčevja. Telo sicer samo proizvaja vitamin B12, vendar pa so predvsem
vegetarijanci nagnjeni k pomanjkanju le tega. To lahko povzroča utrujenost in slabo voljo. Dobimo ga
tudi iz posušenih jeter, vendar ga je v spirulini kar dvakrat več.
6 Gama-linolejska kislina
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 32
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
V sestavi izstopa tudi visoka vsebnost beta karotena in klorofila. Beta karotena je dvakrat več kot v
korenju, v špinači, ki je veljala za največjo vsebnico zeaksatina pa je slednjega kar sedemkrat manj.
Vsebuje kalcij, magnezij, železo, jod, fosfor, klor, molibden, mangan, natrij, cink, selenij in še mnogo
drugih pomembnih elementov.
Vendar lahko vsebuje tudi toksične elemente ali težke kovine, ki so posledica vode in okolice v kateri
raste. Zato je pomembno, da kupimo spirulino zanesljive znamke.
Povprečna vrednost sestave 10 g posušene Spiruline (predstavljena je vrednost snovi, ki jih je v
spirulini največ):
Esencialne aminokisline
na 10 g
540 mg
400 mg
350 mg
320 mg
Levcin
Valin
Izolevcin
Treonin
Beljakovine (6,2 g)
Neesencialne aminokisline
%
PDV v %
8,7 % 48 %
Glutamat
6,5 % 41 %
Aspartat
5,6 % 42 %
Alanin
5;2 % 43 %
Asparagin
na 10 g
910 mg
610 mg
470 mg
430 mg
%
14,6 %
9,8 %
7,6 %
6,9 %
Tabela : vsebnost aminokislin alge Spirulina
Pigmenti
Fikocianin (moder)
Klorofil (zelen)
Karoteni (oranžen)
Beta-karoten
1500 – 2000 mg
115 mg
37 mg
14 mg
Tabela : vsebnost pigmentov alge Spirulina
Palmitinska
Gama – linolejska
Linolejska
Palmitoleinska
Maščobne kisline (0,6 g)
Na 10 g
244 mg
100 mg
97 mg
33 mg
%
14 %
1,0 %
0,37 %
0,17 %
Tabela : vsebnost maščobnih kislin alge Spirulina
%
Železo
Natrij
Baker
10 mg
90 mg
120 μ
g
Mangan 500 μg
Minerali
PDV v
Opis minerala
%
55 %
Preprečuje anemijo (slabokrvnost), bogati viri železa so redki.
4%
Uravnava količino vode v telesu, vpliva na normalno delovanje mišic in
živcev.
6%
Pomaga telesu izkoristiti obstoječe zaloge železa, pomemben pri
nastajanju rdečih krvničk, tvorbi kolagena in beljakovin
25 %
Podpira strjevanje krvi in je pomemben za gradnjo kosti.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 33
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Tabela : vsebnost mineralov alge Spirulina
Ogljikovi hidrati (2g)
Na 10 g
Ime
Ramnoza
Ciklitoli
Glukozamin
Glikogen
0,18
0,05
0,04
0,01
%
9
2,5
2
0,5
Tabela : vsebnost ogljikovih hidratov (OH) alge Spirulina
Podatki so zračunani iz %.
Vitamini
Ime
Betakaroten
Vitamin B 12
Na 10 g
20 μg
Vitamin K
200 μg
Vitamin B 2
0,40
mg
%
460
%
330
%
250
%
23 %
Opis vitamina
V telesu se spremeni v vitamin A in ima antioksidativne lastnosti.
Intervenira pri staranju rdečih krvničk, pomoč pri sintezi
beljakovin.
Pomembna vloga pri koagulaciji.
Pomemben pri metabolizmu in ima vlogo pri trofiziranju kože.
Tabela : vsebnost vitaminov alge Spirulina
5.1.3.4 Drugi učinki jemanja spiruline
Čeprav uničuje nezaželene organizme, hkrati tudi ubija dobre bakterije imenovane probiotiki, kot je
npr. Lactobacillius acidophilus. To lahko povzroča diarejo.
Raziskave so pokazale, da lahko učinkuje tudi proti herpesu, influenzi ali virusu HIV.
Priporočljiv dneven vnos:
Standardna doza vnosa je 4-6 tablet dnevno, če upoštevamo, da ima vsaka tableta 500 mg. Vendar se
je pred tem priporočljivo posvetovati s specialistom. Pri otrocih mlajših od 18 let še priporočljiv vnos
še ne ve, zato zanje jemanje brez posveta z zdravnikom ni priporočljivo.
Previdnostni ukrepi
●
Zaradi možnosti stranskih učinkov in interakcij pri jemanju drugih zdravil, se je pred
jemanjem prehranskega dopolnila potrebno posvetovati z zdravnikom.
●
Pomemben je nakup zanesljive blagovne znamke, zaradi možnosti vsebovanja toksičnih snovi.
●
Pri nosečnosti se je prav tako potrebno posvetovati z zdravnikom.
●
Ljudje s prebavno motnjo, ki se imenuje phenylketonuria, naj se jemanju spiruline izogibajo,
saj njihovo telo ne more prebaviti aminokislin, ki vsebuje.
●
Ljudem, ki imajo avtoimunske bolezni, multiplo sklerozo, revmatoidni artritis ali lupus, se
jemanje odsvetuje.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 34
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
5.1.4 Chlorella
Chlorella spada v družino zelenih alg Chlorellacae. Ima okroglo obliko in je velika 2-10 μm, nima
bičkov s katerimi bi se lahko premikala.
Slika : celice alge Chlorella
5.1.4.1 Zgodovina
Alga Chlorella je postala zanimiva, kot vir hrane že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je
predstavljala možno hrano za hitro naraščajoče število ljudi. Nekateri so tudi mislili, da bi z njo lahko
rešili svetovno lakoto, saj bi bile cene za pridelavo nizke. Največje zanimanje, za tako vrsto hrane se je
pokazalo v Ameriki, saj so njihove napovedi o rasti prebivalstva, napovedovale drastično rast.
Posledično bi morali povečati število obdelovalnih površin in s tem zmanjšati prostor za mesta ter
morali razviti novo tehnologijo za tako kmetovanje.
5.1.4.2 Pridelovanje
V naravi najdemo algo Chlorella v manjših stoječih vodah, mlakah in ribnikih. Naseljuje predvsem
okolja, ki vsebujejo organske snovi. Pogosto raste tudi na kopnem, če so tla dovolj vlažna. Najdemo jo
tudi kot zeleno prevleko na steni dreves in zidov, kjer preživi tudi sušna obdobja. Izsušene celice
prenaša veter in tako se alga širi.
Pridelek se v večini proda kot prehransko dopolnilo, surovina za kozmetiko in krmo. Dolgo časa je
problem predstavljala težka prebavljivost njene celične stene. Ta je namreč izredno žilava, tako da si
naše telo ne more kaj prida pomagati z obilico hranilnih snovi, ki jih ta alga sicer vsebuje. Z odkritjem
posebne metode mletja, s katero je moč streti 95% celičnih sten je dosežena 80% prebavljivost alge.
Poleg mletja se pri pripravi alge Chlorella uporabljajo tudi druge metode odpiranja celične stene, ki
temeljijo na toplotni, kemični, encimski ali ultrazvočni obdelavi. Vendar pa so te metode slabše od
mehanske, saj se z njimi uničijo tudi številne hranilne snovi, prebavljivost pa se znatno ne zveča.
5.1.4.3 Sestava alge Chlorella
Ima visok potencial, da nekoč postane pomemben del prehrane, saj vsebuje visok delež beljakovin in
pomembnih prehranskih snovi. Vsebuje približno 45% beljakovin, 20% maščob, 20% ogljikovih
hidratov, 5% vlaknin in 10% vitaminov in mineralov. Sprva so te alge mislili pridelovati, kot poceni
prehranska dopolnila za diete. Raziskave so pokazale, da zmanjša nivo dioksina v materinem mleku
in ima pozitiven učinek za zdravljenje novorojenčkov, ker poveča nivo IgA teles v mleku.
Snov
ime
vlaga
beljakovine
%
7
55-58
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 35
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
maščobe
vlakna
minerali
klorofil
Ljubljana, 2012
8-12
6-8
6-8
3
Tabela : vsebnost snovi v algi Chlorella
Aminokisline
ime
%
levcin
lizin
valin
fenilanin
treonin
izolevcin
4,14
3,19
3,00
2,57
2,42
2,01
Tabela : vsebnost aminokislin v algi Chlorella
Minerali (mg / 100 g)
ime
fosfor
kalij
žveplo
magnezij
kalcij
železo
mangan
mg / 100 g
1200
879
600
300
230
70
14
Tabela : vsebnost mineralov v algi Chlorella
Vitamini
ime
beta – karoten
vitamin C
vitamin E
B3
B2 (riboflavin)
folna kislina
B6
mg /100g
1050
655
298
219
44
42
28
Tabela : vsebnost vitaminov v algi Chlorella
5.1.4.4 Učinki
Dokazano je, da Chlorella krepi imunski sistem in tako poveča odpornost telesa pred virusi in
bakterijami. Chlorella ščiti tako, da v črevesju veže strupe nase in spodbudi aktivnost jeter. Pomaga
tudi pri vnetjih, boleznih sklepov in ožilja.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 36
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
6 ZAKLJUČEK
Prvo hipotezo potrjujemo, saj smo dokazali, da kar v štirih različnih vodnih okoljih živijo alge.
Tudi drugo hipotezo potrjujemo, saj na podlagi izmerjenih podatkov v tabelah vidimo, da se je
kakovost vode izboljšala vendar vseeno še ni primerna za izpust v okolje.
Z opravljenim delom smo zadovoljni, saj smo uspešno in tudi časovno opravili poskus. Naslednje leto
želimo nadaljevati z raziskovalno nalogo s tematiko alg v čistilnih napravah, saj mislimo, da v tem
obstaja prihodnost in si želimo tudi najti eno izmed primernih rešitev, ki bi pomagala v naslednjih
letih.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 37
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
7 VIRI IN LITERATURA
PANJAN, Jože. 2002.Osnove zdravstveno hidrotehnične infrastrukture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
2005. ISBN 961-6167-48-0
HENRIKSON, Robert. 1994. Hrana za zemljane: Spirulina. Ljubljana: Duena. 1996. ISBN 961-90215-1-7
VRHOVŠEK, Danijel. Sladkovodne alge: Ali jih poznamo? Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1985.
ROŠ, Milenko. Biološko čiščenje odpadne vode. Ljubljana: GV založba. 2001. ISBN 86-7061-260-7
ROŠ, Milenko, ZUPANČIČ, Gregor Drago. Čiščenje odpadnih voda. Velenje: Visoka šola za varstvo
okolja. 2012. ISBN 987-961-92734-3-2
Viva: portal za zdravo življenje [online]. [Citirano 2. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani:
http://www.viva.si/Alternativna-in-naravna-pomo%C4%8D/3381/Alge
Spirulina: najbolj bogato hranilo [online]. [Citirano 2. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani:
http://www.alge-spirulina.si/
Spirulina Pacifica: prehransko dopolnilo. [online]. [Citirano 2. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani:
http://www.spirulina.si/spirulina/zakaj_uzivati_spirulino/index.html
Wikimedia Foundation Inc: spirulina [online]. [Citirano 4. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Spirulina_(dietary_supplement)
Spirulina for nutrition [online]. [Citirano 4. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani:
http://spirulina4nutrition.com/
Best organic supplements [online]. [Citirano 11. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://bestorganic-supplements.com/
Adams Mike. 2005. Superfoods for optimum health: Chlorella and Spirulina [online]. [Citirano 11. dec.
2011]. Dostopno na spletni strani: http://www.naturalnews.com/SpecialReports/Superfoods.pdf
University of Maryland: medical center [online]. [Citirano 11. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani:
http://www.umm.edu/altmed/articles/spirulina-000327.htm
Wikimedia Foundation Inc: chlorella [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Chlorella
Mercola: take control of your health [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://products.mercola.com/chlorella/
Chlorella: nature most potent superfood [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.greenpathsupplements.com/chlorella
Pure bulk: vitamins & dietary supplements [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni
strani: http://purebulk.com/chlorella-blue-green-algae
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 38
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
CČN Domžale-kamnik [online]. [Citirano 24. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.ccndomzale.si/index.php/proces-ienja/odpadna-voda.html
Wikimedia Foundation Inc: wastewater [online]. [Citirano 24. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://en.wikipedia.org/wiki/Wastewater
Wikimedia Foundation Inc: centrifugiranje [online]. [Citirano 4. apr. 2012]. Dostopno na spletni
strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Centrifugiranje
Wikimedia Foundation Inc: absorpcijski zakon [online]. [Citirano 4. apr. 2012]. Dostopno na spletni
strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Absorpcijski_zakon
Algen: center za algne tehnologije [online]. [Citirano 8. maj 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.algen.si/node/95
Wikimedia Foundation Inc: prehransko dopolnilo [online]. [Citirano 16. maj 2012]. Dostopno na
spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Prehransko_dopolnilo
Drnovšek Ines. Ministrstvo za šolstvo in šport : Kako pravilno uporabljati mikroskop [online]. [Citirano
16. maj 2012]. Dostopno na spletni strani: http://kompetence.uni-mb.si/gradiva/9%20-%20Drnov
%C5%A1ek.pdf
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 39
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
8 VIRI SLIK
Slika 1: Reef Corner: Caulerpa [online]. [Citirano 15. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.reefcorner.com/SpecimenSheets/caulerpa.htm
Slika 2: Reef Corner: Sargassum algae [online]. [Citirano 15. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.reefcorner.com/SpecimenSheets/sargassum.htm
Slika 3: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: cianobakterija [online]. [Citirano 14. jan. 2012].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf
Slika 4: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: Chlorella [online]. [Citirano 14. jan. 2012].
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf
Slika 5: Hockley Hidro: Plagron alga grow [online]. [Citirano 6. feb. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.hockleyhydro.co.uk/view_sub_category/Plagron
Slika 6: Spirulina World: spirulina smoothie [online]. [Citirano 6. feb. 2012]. Dostopno na spletni
strani: http://spirulina.org.uk/recipes.htm
Slika 7: ZUPAN Manca. 2011. Odvzem vzorca-luža [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. dec. 2011]
Slika 8: ZUPAN Manca. 2012. Odvzem vzorca-potok [avtorska slika]. [Datum slikanja: 15. maj 2011]
Slika 9: KLADNIK Andraž. 2012. Odvzem vzorca-reka [avtorska slika]. [Datum slikanja: 10. apr. 2011]
Slika 10: GRUDEN Zala. 2012. Odvzem vzorca-jezero [avtorska slika]. [Datum slikanja: 24. maj 2011]
Slika 11: Vernier software & technology: pH senzor [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na
spletni strani: http://www.vernier.com/products/sensors/ph-sensors/ph-bta/
Slika 12: Unichem: Plantella list [online]. [Citirano 14. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.unichem.si/balkonske_in_sobne_rastline/gnojila/izdelek?prid=61
Slika 13: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-jezero [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012]
Slika 14: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-luža [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012]
Slika 15: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-potok [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012]
Slika 16: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-reka [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012]
Slika 17: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-primerjava vzorcev [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb.
2012]
Slika 18: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-jezero, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012]
Slika 19: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-luža, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012]
Slika 20: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-potok, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012]
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 40
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika 21: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-reka, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012]
Slika 22: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-jezero, šola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 13. feb. 2012]
Slika 23: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-luža, šola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 13. feb. 2012]
Slika 24: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-potok, šola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 13. feb. 2012]
Slika 25: AlgEn. 2012. Mešanica kultur [avtorska slika]. [Datum slikanja: 23. feb. 2012]
Slika 26: Hanna instruments: spektrofotometer [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni
strani: http://www.keison.co.uk/hannainstruments_hi83200.shtml
Slika 27: Voltcraft: pH senzor [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani:
http://www.idealo.co.uk/compare/1924001/voltcraft-ph-100-atc.html
Slika 28: AlgEn. 2012. Vzorci za prečiščevanje, 27.2.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 27. feb.
2012].
Slika 29: AlgEn. 2012. Čiščenje – 29.2.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 29. feb. 2012].
Slika 30: AlgEn. 2012. Čiščenje - 1.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 1. mar. 2012].
Slika 31: AlgEn. 2012. Čiščenje - 2.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 2. mar. 2012].
Slika 32: AlgEn. 2012. Čiščenje - 2.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 2. mar. 2012].
Slika 33: AlgEn. 2012. Čiščenje - 5.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 5. mar. 2012].
Slika 34: AlgEn. 2012. Čiščenje - 9.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 9. mar. 2012].
Slika 35: AlgEn. 2012. Čiščenje - 16.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 36: AlgEn. 2012. Čiščenje - 16.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 37: AlgEn. 2012. Čiščenje - 16.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 38: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - pozitivna kontrola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar.
2012].
Slika 39: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - izhod 1 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 40: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - izhod 2 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 41: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - negativna kontrola izhod [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16.
mar. 2012].
Slika 42: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - vhod 1 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 43: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - vhod 2 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012].
Slika 44: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - negativna kontrola vhod [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16.
mar. 2012].
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 41
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
Slika 45: AlgEn. 2012. Spirulina: povečava 400 X [avtorska slika]. [Datum slikanja: 11. jan. 2012].
Slika 46: AlgEn. 2012. Spirulina: povečava 1000 X [avtorska slika]. [Datum slikanja: 11. jan. 2012].
Slika 47: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: hrana iz spiruline [online]. [Citirano 14. jan.
2012].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf
Slika 48: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: sušenje spiruline [online]. [Citirano 14. jan.
2012].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf
Slika 49: Wikimedia Foundation Inc: jezero Čad [online]. [Citirano 10. dec. 2011]. Dostopno na
spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Lake_Chad
Slika 50: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: jezera kjer še raste spirulina [online]. [Citirano
14.
jan.
2012].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf
Slika 51: Ifood: Chlorella [online]. [Citirano 16. apr. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.ifood.tv/blog/repair-your-damaged-dna-with-these-foods
9 KAZALO SLIK
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 42
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
10 KAZALO TABEL
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 43
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
11 PRILOGE
11.1 PRILOGA 1: Pravila o mikroskopiranju
Material:
•
krovna stekelca
•
objektna stekelca
•
mikroskop
•
kapalka
•
voda
Postopek:
Varnost pri laboratorijskem delu:
•
Z delovne mize pospravimo vse nepotrebne stvari. Potrebujemo samo svinčnik in
•
delovne liste.
•
Dolge lase spnite v čop, da vas ne bojo ovirali pri delu.
•
Držimo se pravil kako mikroskopiramo.
•
Mikroskop postavimo na sredino mize, levičarji sedite na levo stran, desničarji pa na
•
desno stran mikroskopa.
Kako pravilno mikroskopiramo:
•
 Prižgemo lučko mikroskopa.
•
 Revolver nastavimo na najmanjšo povečavo.
•
Na mizico (ki je v najnižjem položaju) postavimo preparat in pazimo, da je krovno
stekelce obrnjeno navzgor. Preparat z vijakom za nastavitev preparata nastavimo pod
objektiv.
•
Mikroskopirati začnemo na najmanjši povečavi. Razmak okularja nastavimo na
primerno širino, da z obema očesoma vidimo sliko. Z makrometrskim vijakom
izostrimo sliko.
•
Če rabimo večjo povečavo, na revolverju izberemo večjo povečavo in samo z
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 44
Gimnazija Vič
Alge – projektna naloga
Ljubljana, 2012
mikrometrskim vijakom izostrimo sliko. (na večjih povečavah ne uporabljamo
makrometrskega vijaka, saj lahko z lečo udarimo ob preparat in poškodujemo tako
preparat kot tudi mikroskop-lečo)
•
Jakost svetlobe nastavimo z vrtljivim gumbom, kontrast pa z odpiranjem ali
zapiranjem zaslonke (ročica na kondenzorju).
•
Delo vedno končamo tako, da nastavimo revolver na najmanjšo povečavo in šele nato
izvlečemo preparat. Tudi preparate menjujemo vedno, ko je nastavljena najmanjša povečava.
ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala
Page 45