celotna projektna naloga
Tržaška cesta 72 1000 Ljubljana Projektna naloga pri biologiji Avtorji: Mentorji: Sonja ARTAČ, Gimnazija Vič Podjetje ALGEN Ljubljana, maj 2012 Manca ZUPAN, 2. a Andraž KLADNIK, 2. a Nives BOGATAJ, 2. a Zala GRUDEN, 2. a Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 ZAHVALE Želimo se zahvaliti predvsem podjetju AlgEn, ki je odlično sodelovalo z nami in nam omogočilo teoretično podporo in izvajanje praktičnega dela naše naloge. Posebej se zahvaljujemo tudi Marjeti Resnik za številne predloge in pregled naše naloge. Zahvaljujemo se naši mentorici in profesorici biologije Sonji Artač za pomoč pri izdelavi naloge, ki nam je bila v veliko korist. Najlepša hvala tudi Centralni istilni napravi Domžale Kamnik, ki nam je posodila odpadno vodo, ki smo jo uporabili pri poskusu. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 2 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 IZVLEČEK V svoji projektni nalogi smo se lotili teme alg. Najprej smo raziskali njihov pomen za okolje, vlogo v naravi, podrobneje opisali dve vrsti alg (Spirulina, Chlorella) v prehranski dopolnilih ter se lotili poskusa, v katerem smo s pomočjo alg očistili različne odpadne vode iz komunalne čistilne naprave. Ugotavljali smo prisotnost alg v različnih vodah, ki smo jih zajeli v različnih okoljih. Vzorcem smo po odvzemu izmerili parametre in s pomočjo gnojila vzgojili alge. Dokazali smo, da so alge prisotne v vseh vrstah vod in te alge uporabili za čiščenje odpadne vode. Vzorce z algami smo centrifugirali ter dobljene alge dodali v vhodno in izhodno odpadno vodo iz centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Odpadni vodi smo pred tem izmerili različne parametre, da bi po očiščenju dobili primerjavo med vsebnostmi mineralov in pH. Dobljene podatke smo interpretirali in predstavili v tabelah. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 3 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 KLJUČNE BESEDE: Alge Čistilna naprava Mikroalge Spirulina Chlorella ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 4 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Kazalo vsebine ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 5 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 1 UVOD V naši projektni nalogi je bil glavni cilj poiskati vlogo alg na Zemlji. Hoteli smo preiskati, kakšna je njihova vloga pri obdelavi odpadnih voda in koliko pozitivnih učinkov imajo kot hranilo. Nalogo smo razdelili na dva dela in sicer na alge v čistilnih napravah in alge v prehranskih dopolnilih. Odločili smo se, da bomo izvedli poskus v katerem bomo alge vzgojili iz okoljskih vod ter najprej dokazali, da so prisotne povsod okoli nas. Nato smo hoteli vzgojene alge dodati v odpadno vodo iz komunalne čistilne naprave. Cilj je bil ugotoviti, kakšen vpliv so imele alge na izbrano vodo. Pričakovali smo zmanjšanje ionov (nitratov, nitritov, amonijaka in fosfatov) in s tem izboljšanje kakovosti vode. Pri prehranskih dopolnilih nas je zanimalo, kakšne učinke imajo nekatere vrste alg, ki jih uporabljamo v hranilih. 2 HIPOTEZE 1) Alge bodo zrasle v vodah, ki jih bomo zajeli iz okolja. 2) Alge bodo vplivale na odpadno vodo tako, da bodo zmanjšale vsebnost ionov. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 6 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 3 ALGE 3.1.1 Kaj so alge Alge spadajo med steljščice, saj nimajo razvitih organov, kot so korenine, stebla ali list. Njihov organizem je steljka, življenski prostor pa slane, sladke vode (morja, jezera) in odpadne vode. Delimo jih na dve večji skupini, makroalge in mikroalge. Makroalge obsegajo veliko skupino heterotrotrofnih in fotosintetskih oragnizmov ter imajo velik potencial za proizvodnjo energetskih virov. Lahko se gojijo v težkih agro-kultivističnih razmerah in so sposobne proizvesti veliko stranskih pridelkov, kot so olja in sladkorji ter agar agar, ki se v mikrobiologiji uporablja za pripravo gojišč, priljubljen pa je tudi v kuhinji. Slika : caulerpa Slika : sargassum algae Mikroalge so mikroskopsko majhne, vidimo jih le v zeleni vodi, vendar vrsto lahko določimo le pod mikroskopom ali z molekularnimi tehnikami (analizo dednine-DNA). Lahko služijo pri obdelavi odpadnih voda, izboljšanju rodovitnost tal, kot goriva za energijo in kot prehrana oz. prehranska dopolnila. Fitoplankton v oceanu je osnova za prehranjevalno verigo. 3.1.1.1 Zgodovina razvoja alg Zgodovina alg še ni čisto razjasnjena, domneva pa se, da so pred 3,5 milijardami let ustvarile našo atmosfero in omogočile razvoj življenja. Predstavljajo dve tretjini zemljine biomase. Prve fotosintetsko aktivne bakterije, ki jih imenujemo cianobakterije oziroma modrozelene alge, so uporabljale svetlobno energijo za pretvorbo ogljikovega dioksida in vode v ogljikove/organske spojine. Fosili izpred 3,6 milijard let nam kažejo nitasto zgradbo cianobakterije, ki močno spominja na današnjo spirulino. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 7 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : cianobakterija Vsebnost kisika v ozračju je hitro rasla in ko je pred 2,3 milijardami let dosegla 1 % so se pojavile prve celice z jedri – evkarionti. Te celice, kot so npr. mikroskopske zelene alge, so verjetno nastale iz skupnosti posameznih bakterij, ki so živele izven zunanje membrane ene od njih. Njihova jedra so vsebovala organele, kot so kloroplasti , ki omogočajo fotosintezo. Ker pa je vsak organel nosil različno genetsko kodo, je izguba podatkov enega od njih lahko pomenila smrt celice. Zaradi tega se je kot posledica razvilo spolno razmnoževanje, kot način prenosa informacij preko celic. Slika : Chlorella Pred približno 600 milijoni let je Zemlja prešla v fazo razvoja rastlin in živali. Raven kisika se je zaradi večjih potreb povečala na 21 % in ostala stabilna do danes. Prokarionti, ki jim drugače rečemo tudi cianobakterije ali modrozelene alge, še vedno naseljujejo Zemljo in vodne površine ter so pomemben del življenjskega mehanizma za uravnavanje Zemljine biosfere. Nekaj vrst uporabljamo za hrano, v farmaciji, kot biokemikalije in gnojila. Slika : Plagron Alga Grow Slika : Spirulina smoothie 3.1.2 Vrste alg Na Zemlji je do danes znanih več kot 25000 različnih vrst alg velikih od ene celice (nekaj μm) do 46 metrov. Večina jih je avtotrofnih, nekatere pa so heterotrofne. Alge lahko razvrščamo na več načinov in eden od njih je na podlagi biokemijskih lastnosti (barva). Ločimo modrozelene (Spirulina), zelene (Chlorella, Dunaliella), rdeče, rjave, vijolične, roza, rumene in črne mikroalge. Najdemo jih povsod, v vodah, na površinah tal, skalah in rastlinah. Modrozelene so najbolj osnovna oblika, ki nima ne jedra, ne kloroplastov in se ne razmnožujejo temveč cepijo (od tod ime cepljivke). ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 8 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 4 TEORIJA O ČISTILNIH NAPRAVAH 4.1.1 Odpadne vode Odpadna voda je vsaka voda, ki negativno vpliva na okolje in ima antropogen izvor. Delimo jih na: Padavinsko vodo: Voda, ki odteka ob padavinah in ima različne mineralne in precejšne količine organskih primesi. Sušna (odpadna) voda: to je vsa voda, ki je bila uporabljena v gospodinjstvu, obrti ali industrijskih procesih in je onesnažena z raztopljenimi ali neraztopljenimi organskimi ali neorganskimi snovmi. Imenujemo jo tudi kanalska voda. Kadar jo mešamo z padavinsko govorimo o mešanem kanalizacijskem sistemu. Hišna odpadna voda: Voda iz gospodinjstev in manjših obrtnih delavnic, za katero je značilno, da vsebuje znaten delež organskih in drugih raztopljenih snovi. Komunalna (mestna) odpadna voda: Nastane zaradi komunalnih dejavnosti, kot je čiščenje ulic ali drugih objektov (obrt in trgovina). Industrijska odpadna voda: Odtok iz proizvodnje, sanitarij in čiščenj obrtnih in industrijskih prostorov. Največkrat je onesnažena z organskimi in mineralnimi snovmi, barvami in toploto. Dobimo jo iz industrije, kmetijstva, gospodinjstva in drugih objektov. Vsebuje patogene (različne bakterije, viruse, parazite), anorganske (pesek, kovine) in organske snovi (blato, hrana, zemlja, rastline), živali (protozoji, členonožci, majhne ribe), pline, emulzije (lepila) in marsikaj drugega. Ponavadi jo dobimo iz greznice, odplak, odtoka iz cest, podzemnih voda. 4.1.2 Vzorčenje odpadnih voda Vzorec odpadne vode je del toka vode, ki se odvzame na določenem mestu, času, na določen način in je namenjen analizi odpadne vode. Pri odvzemanju moramo zagotoviti, da je vzorec reprezentativen toku, ki ga bomo analizirali. Zato je pomembno, da izberemo pravo mesto za odvzem, saj napake lahko privedejo do napačnih odločitev. Učinkovit načrt vzorčenja vode, je torej temelj za pridobitev kakovostnih podatkov. Ta pa je temelj za dobro kontrolo procesa in programa. Osnovni nameni vzorčenja in analize so ugotavljanje kakovosti in primernosti vode (za pitje, kmetijstvo, industrijo) in ugotavljanje učinkovitosti čistilnih naprav. Vzorce lahko odvzemamo na več načinov. Ločimo ročno ali avtomatsko, enkratni odvzem in združevanje posameznih vzorcev v enkratne. Naključni (trenutni) vzorec: je nepovezan vzorec, ki ga zajamemo ročno in ga uporabljamo, če moramo dobiti hitro informacijo o procesnem toku. Namenjeni so določanju različnih vodnih tokov v ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 9 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 določenem časovnem obdobju in so primerni za takojšnje analize nestabilnih parametrov (pH, raztopljeni kisik, temperatura, topni sulfid). Sestavljeni (kompozitni) vzorec: je enovit vzorec, pripravljen s sestavljanjem ali mešanjem naključnih vzorcev za specifično obdobje (običajno 24 ur). Tak vzorec nam pove povprečne lastnosti le tega za neko določeno obdobje. Vključujejo dve vrsti vzorcev: časovno in pretočno sorazmerne. Časovno sorazmerni vzorec: Za pripravo moramo zbrati vzorce enakih volumnov in v enakem časovnem obdobju. Zajamemo jih lahko ročno ali avtomatično, volumen sestavljenega vzorca pa je odvisen od števila in vrste analiz, ki jih želimo izvesti. Pretočno sorazmerni vzorec: tak vzorec zahteva ali različne volumne naključnih vzorcev ali pa različne pogostosti vzorčenja. S tem uravnotežimo končni vzorec v pretočno sorazmerni vzorec, glede na pretok, ki ga merimo med vzorčenjem. 4.1.3 Čistilne naprave Čistilne naprave so naprave, ki čistijo odpadne vode. Glede na to, iz kje prihajajo odpadne vode, ločimo tri vrste čistilnih naprav: komunalne, industrijske in skupne čistilne naprave. Glede na vrsto odpadne vode se razlikujejo tudi načini obdelave teh voda. Uporabljajo se trije osnovni načini: biološki, kemijski, fizikalni in njihove kombinacije. Te čistilne tehnike služijo za popolno ali delno čiščenje odpadnih voda do te stopnje, da se z mešanjem s površinskimi vodami ohranja normalna flora in favna, ter da je mogoče napajanje in kopanje živine. Podatke o lastnosti vode se pridobiva z vzorci, v katerih se preizkuša fizikalne, kemične in biološke lastnosti odpadne vode. Pri odstranjevanju različnih snovi iz odpadnih voda, se le-te začnejo kopičiti (sekundarni ostanki). Te snovi se poskuša čim bolj izkoristiti kot osnova za bioplin in ostale proizvode. Snovi, ki se jih ne da reciklirati, se pošlje na sežig. 4.1.3.1 Komunalne čistilne naprave Komunalne čistilne naprave služijo za čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda. Namenjene so čiščenju voda, ki prihajajo iz gospodinjstev, javnih objektov ter površin in industrije (voda je tu predhodno že obdelana). Kapacitete teh voda so večinoma stalne, na njih lahko vplivajo samo padavine, ki se stekajo v sistem. 4.1.3.2 Industrijske čistilne naprave Te čistilne naprave so namenjene predhodnem čiščenju odpadnih voda, ki so nato speljane v kanalizacijski sistem, oziroma če gre za popolno čiščenje, v vodotok. Njihova naloga je, da vodo nevtralizirajo, razbarvajo, izkosmičijo, florirajo in razstrupijo. Na lastnosti industrijskih odpadnih voda vplivajo predvsem procesi in materiali, ki se uporabljajo v posameznih industrijah. 4.1.3.3 Skupne čistilne naprave V to vrsto čistilnih naprav se stekajo tako komunalne odpadne vode kot tudi industrijske. Slednje potrebujejo predčasno čiščenje, saj morajo industrijski obrati zagotoviti, da so odpadne vode predčasno deloma očiščene. Skupne čistilne naprave se pojavljajo, ko industrija nima zadostne kapacitete za popolno očiščenje svojih odpadnih voda. 4.1.4 Obdelava odpadnih voda Ločimo tri osnovne tipe čiščenja odpadnih voda: ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 10 Gimnazija Vič • primarno čiščenje • sekundarno čiščenje • terciarno čiščenje Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 4.1.4.1 Primarno čiščenje V tem delu poteka ločevanje trdih delcev iz odpadne vode tako, da se odstranjujejo usedline in snovi, ki plavajo na vodni gladini. To se dogaja v primarnih rezervoarjih, pred katerimi so po navadi nameščene še mreže. v katere se ujamejo večji delci. Trde delce se lahko odstranjuje ročno ali avtomatizirano. Pri odstranjevanju delcev je pomembna hitrost pretoka vode. Z upočasnjevanjem se lahko na površju vode pojavijo pene, ki vsebujejo maščobe, olja in organske snovi. Te pene se posnamejo iz površja vodne gladine. Poleg trdih delcev se odstrani tudi del raztopljenih organskih snovi, ki se jih meri kot BPK. V primarnem čiščenju se izloča tudi primarno blato. 4.1.4.2 Sekundarno čiščenje Drugo ime za sekundarno čiščenje je tudi biološko čiščenje, saj vodo čistijo mikroorganizmi, ki so odgovorni za presnovo nekaterih snovi v odpadni vodi. Voda je shranjena v večje zbiralnike, v katere se dovaja dodaten kisik, ki povečuje aktivnost mikroorganizmov. V zbiralnikih voda kroži, s tem se zagotovi homogenost odpadne vode, mikroorganizmi pa imajo tako enake življenjske pogoje. Voda iz primarnega čiščenja vstopa v zbiralnike, kjer so že v aktivnem blatu namnoženi mikroorganizmi. Organske snovi, ki so raztopljene v odpadni vodi, predstavljajo vir energije za rast mikroorganizmov. Ta voda nato odteka v nov bazen, kjer se posede še dodatna biomasa mikroorganizmov. 4.1.4.3 Terciarno čiščenje Slednje predstavlja kemijski del čiščenja odpadnih voda. V odpadne vode se dodajajo reagenti, ki reagirajo z nevarnimi snovmi (dušikove in fosforjeve spojine). Pri procesu nastaja kemijsko blato, ki se poseda na dno bazenov. Pomemben del je tudi dezinfekcija vode, ki se izvaja na različne načine: • kloriranje • UV svetloba • ozonizacija 4.1.5 Uporaba alg za obdelavo odpadnih voda V čistilnih napravah alge uporabljamo za odstranjevanje nitratnih in fosfatnih ionov, ki algam predstavljajo hranila. Nadalje se lahko biomasa uporablja za pridobivanje energije ali čiščenje voda, kjer bakterije niso bile uspešne. Lahko jih z bakterijami tudi kombiniramo, pri čimer slednje porabljajo kisik od alg, alge pa CO2 iz bakterij. Vendar mešanice ne smemo uporabljati v vodah, ki so onesnažene s težkimi in strupenimi kemikalijami, saj se slednje sproščajo v zrak. 4.1.6 Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik V čistilni napravi Domžale – Kamnik pridobivajo odpadno vodo iz naslednjih virov: • farmacevtska (Lek Mengeš) ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 11 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 • klavniška (Meso Kamnik) • prehrambena (Fructal, Eta) • pohištvena (Stol) • kemijska (Helios) • kovinsko predelovalna (Titan) • tekstilna (Svilanit, Tosama), pralnice tekstila (Periteks) • deponijska izcedna (deponija Dob) in odpadne vode ostalih profitnih dejavnosti ter ostalega gospodarstva. 4.2 POSKUS 1 – odvzem vzorcev vode iz okolja 4.2.1 Material in metode a) Odvzem vode in meritve Material: • 8 pollitrskih plastenk • pH senzor Vernier • kemijski kovček za analizo vode • gnojilo Plantfer U Uporaba kemijskega kovčka za analizo vode: Pri uporabi smo se ravnali po navodilih, ki so bila priložena ob kovčku in so napisana za merjenje vsakega minerala posebej. Osnovni princip je bil primerjanje barve po barvni lestvici pred in po dodanih kemikalijah, zaradi katerih se raztopina obarva, če so prisotni ioni (npr. fosfor – modro). Vsak odtenek ima predpisano, koliko je vsebnost nekega iona. Pri tem gre lahko seveda za mersko napako, pri človeškem vidu in določanju odtenka. b) Mikroskopiranje Material: • mikroskop • krovna stekelca • objektna stekelca • kapalka • petrijevka ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 12 Gimnazija Vič • Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 destilirana voda Pravila mikroskopiranja: PRILOGA 1: Pravila o mikroskopiranju (povezava) ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 13 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 4.2.2 Odvzem vzorca (analiza vsebnosti ionov, pH) Luža je ležala v okolici Brezovice. Podlaga je bil pesek, na katerem so ponavadi parkirani avtomobili. Blizu je ulica s hišami in okoli so polja. Voda je kalna, v njej plavajo trdni delci, zato je rjave barve. Voda je kalna, v njej plavajo trdni delci, zato je rjave barve. Slika : odvzem vzorca - luža Potok oziroma kanal za odvodnjavanje se nahaja v okolici Brezovice in teče sredi polja po jarku. V bližini je regionalna cesta kjer je stalen promet. Voda je rumeno obarvana Slika : odvzem vzorca - potok V Kamniški Bistrici smo opazili alge. Voda je bila bistra, bližini ni drugih večjih pritokov Slika : odvzem vzorca - reka V bližini Podpeškega jezera se nahaja naselje, gozd in lokalna cesta. Vanj se stekajo različni potoki. Voda je bistra. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 14 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : odvzem vzorca – jezero Vzorce smo vzeli 14. 12. 2011 ob približno deveti uri zvečer iz Kamniške Bistrice, Podpeškega jezera, iz potoka oz. iz kanala za odvodnjavanje ter iz manjše luže ob cesti (oba v bližini Brezovice). Pol litra vsakega vzorca smo zmrznili, da bi z njimi vzporedno delali v podjetju AlgEn. 4.2.3 Meritve Naslednji dan smo od druge do četrte ure določali vsebnost različnih snovi. Izmerili smo pH, vrednost nitratov, nitritov in fosfatov. Pomagali smo si z Vernier pH senzorjem in kemijskim kovčkom za anlizo vode. Slika : Vernier pH senzor pH nitriti (mg/L) nitrati (mg/L) fosfati (mg/L) Datum odvzema Čas odvzema Temperatura (°C) ob odvzemu Vzorec 1 (reka) 7,10 0,0 0 3,0 14.12.2011 21:00 8,5 Vzorec 2 (potok) 7,06 0,025 10 0,2 14.12.2011 21:00 9,3 Vzorec 3 (jezero) 6,70 0,0 5 0,37 14.12.2011 20:00 8,7 Vzorec 4 (luža) 7,60 0,075 10 3,0 14. 12. 2011 21:30 9,3 Tabela : meritve vode iz okolja 4.2.4 Gojenje 15.12.2011 ob 15 : 45 smo vzorcem vode dodali gnojilo Plantfer-U (sestava gnojila je predstavljena v tabeli spodaj), v razmerju 1 : 300. V 4 pollitrske plastenke smo nalili 300 ml vzorca in dodali 1 ml gnojila. Postavili smo jih na okensko polico, ki je bila kamnita, okna so dobro tesnila in v sobi je bilo okoli 25 °C. Svetloba je bila prisotna, vendar vzorci niso bili neposredno na soncu. Tabela : Sestava gnojila Plantfer-U Sestava N P2O5 K2O B Co Cu Fe Mg Mn Mo % 7,8 7,8 7,03 0,025 0,001 0,0025 0,05 0,025 0,033 0,001 Koncentracija [g/L] 100 100 90 0,3 0,01 0,3 0,6 0,3 0,4 0,01 ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 15 Gimnazija Vič S Zn Alge – projektna naloga 0,075 0,025 Ljubljana, 2012 0,9 0,3 Po pričakovanjih bi se morala voda v enem tednu obarvati zeleno, vendar te obarvanosti skoraj ni bilo, le vzorec iz potoka je bil za spoznanje nekoliko zelenkast. Predpostavili smo, da verjetno pogoji niso najboljši ali pa smo pri zajetju vzorca ujeli premalo celic in zato te rastejo počasneje. Izvedeli smo tudi, da je treba vzorce vsak dan nekoliko pretresti (da so hranila enakomerno razporejena) in prezračiti, da v plastenko pride dodaten kisik. V torek 10. 1. 2012 smo se odpravili v podjetje AlgEn, kjer smo okoli četrte ure odmrznili vzorce in v 250 ml vsakega vzorca vode dodali 0,88 ml gnojila Plantfer Shranili smo jih v stekleni erlenmajerici pokriti z aluminijasto folijo. Nato smo jih gojili v laboratoriju pod umetno svetlobo (16 ur svetloba, 8 ur tema) in pri temperaturi 23 °C. Odločili smo se, da napravimo še dve pozitivni kontroli, s katerima bi preverili, ali so bili res krivi slabi pogoji, da v šoli alge niso zrasle, ali je bilo krivo le premajhno število celic. V obeh je bilo 300 ml vode in 1ml alge Chlorella vulgaris, le da smo v eno dali gnojilo Plantfer U v drugo pa gnojilo Plantella list. Slika : gnojilo Plantella list Vzorce v šoli smo skupaj s kontrolama prestavili na bolj sončno mesto in kmalu se je pokazalo, da sta voda iz jezera in potoka že precej zeleni, medtem ko pri reki ni bilo opaziti sprememb, pri luži pa se obarvanosti zaradi rjave barve vode ni videlo. Vendar so po tednu dni vsi štirje vzorci postali zeleni, najverjetneje zaradi močnejše svetlobe. Slika : gojenje alg - jezero Slika : gojenje alg - luža Slika : gojenje alg - potok Slika :gojenje alg – reka ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 16 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : gojenje alg - primerjava vzorcev 4.2.5 Mikroskopiranje Ko so se alge namnožile smo jih mikroskopirali z namenom, da vidimo, kaj smo vzgojili. 4.2.5.1 VZORCI Z ALGENA – 6.2.2012 Slika : mikroskopiranje - luža, Algen Prisotne so okrogle mikroalge velikosti tudi do 15 μm, opazili smo tudi večcelično algo velikosti približno 50 μm in alge rodu Scenedesmus in Chlorella. Povečava: 400 X ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 17 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : mikroskopiranje - potok, Algen Enocelične alge velikosti do 15 μm okroglih in jajčastih oblik, prisotne tudi večcelične alge od (slika na sredini) do 35 μm (skrajna slika levo). Prepoznali smo tudi alge rodu Chlorella. Povečava: 400 X (skrajno desna in leva slika), 1000X (slika na sredini) Slika : mikroskopiranje - reka, Algen Enocelične alge velikosti do 15 μm med drugimi tudi alge z rodu Chlorella. Slika na sredini predstavlja zračni mehurček, ki odriva celice. Povečava: 400 X 4.2.5.2 VZORCI S ŠOLE-13.2.2012 Slika : mikroskopiranje - jezero, šola Mikroalge kot je Chlorella in makroalge debeline približno 10 μm. Povečava: 400 X ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 18 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : mikroskopiranje - luža, šola Okrogle algne tvorbe velikosti približno 20 μm, enocelične alge in makroalge debeline od 10 do 15 μm. Povečava: 400 X Slika : mikroskopiranje - potok, šola Mikroalge iz rodu Chlorella in Diatomeja, makroalge debeline približno 10 μm. Povečava: 400 X V reki so bile prav tako prisotne makroalge alge vendar na žalost nimamo slik. 4.2.6 Ugotovitve Ugotovili smo, da smo pod umetno lučjo vzgojili enocelične alge, pod naravno svetlobo pa so zrasle tudi nitaste. Predvidevali smo, da se je to zgodilo predvsem zaradi pogojev, saj so nitastim algam očitno bolj ustrezali v šoli. 4.3 POSKUS 2 – obdelava odpadnih voda 4.3.1 Material in metode a) priprava inokuluma alg Material: • 2 umerjeni stekleni erlenmajerici • gnojilo Plantfer U ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 19 Gimnazija Vič • Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 papir ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 20 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 b) čiščenje kultur Material: • centrifuga • deionizirana voda • magnetno mešalo Centrifugiranje: Centrifuga je naprava, v kateri s hitrim vrtenjem v rotorju ustvarimo umetno gravitacijsko polje, ki ob delovanju na delce v raztopini povzroči njihovo gibanje. Smer gibanja in hitrost sta odvisna od hitrosti s katero se vrti centrifugirka, od položaja delca v centrifugirki ter od lastnosti delca in medija. Centrifugo običajno poganja elektromotor, ki ga vrti rotor. Slednji je lahko sestavljen iz aluminija ali titana ter vsebuje vzorce, ki jih želimo ločiti. Poznamo več vrst centrifugiranja. V biokemijskih znanostih ločujemo preparativno in analitsko centrifugiranje, mi smo uporabili preparativnega. c) čiščenje odpadnih voda Material: • spektrofotometer • pH sonda • 7 steklenih umerjenih erlenmajeric • alge sprane z deionizirano vodo • pipeta • »pipeta z nastavljeno vrednostjo« Uporaba spektrofotometra: Spektrofotometer deluje tako, da primerja delež svetlobe, ki preide skozi referenčno raztopino in skozi merjen vzorec. Svetloba potuje skozi vzorec, pri tem se je del absorbira, preostala pa pride do detektorja. Absorbcijo svetlobe določa Beerov zakon1, ki velja le za razredčene raztopine. Pri uporabi najprej izberemo katero vrsto snovi želimo izmeriti in nastavimo na »nično nastavitev2«. Nato dodamo določene reagente za snov, ki jo hočemo meriti. Sledimo postopku v priloženih navodilih in raztopina se bo obarvala. Spektrofotometer lahko za vsako snov določi 1 Absorpcijski zakon, ki opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 21 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 vsebnost, le v določenih mejah. Če je merjene snovi v vzorcu več kot je zgornja meja, potem nam naprava ne more dati podatka. V tem primeru moramo vzorec razredčiti in ponoviti celoten postopek nakoncu pa dobljeni rezultat množiti s številom redčenja. Pri tem se moramo zavedati, da redčenje lahko vpliva na natančnost meritve. 4.3.2 Priprava inokuluma alg Ko smo pod mikroskopom pogledali vse vzorce, smo posebej zmešali skupaj tiste iz šole in nato še vode z algami, ki smo jih gojili na AlgEnu. Dotočili smo vodovodno vodo, tako da smo dobili 2 litra mešanice vod in dodali 6,5 ml gnojila Plantfer U v vsako od erlenmajeric. Po tednu dni so se alge namnožile (slika spodaj). Tako smo pripravlili inokulum, torej mešanico okoljskih alg, ki smo jih kasneje dali v odpadno vodo. Desno: mešanica kultur iz šole, levo: mešanica kultur iz Algena. Slika : mešanica kultur, 23.2.2012 4.3.3 Spiranje kultur Kulture smo spirali, da bi z njih odstranili gnojila. Slednja smo vnesli z namenom, da bi se kulture namnožile. Najprej smo alge iz obeh mešanic združili skupaj in jih centrifugirali. Nato smo jih sprali z deionizirano vodo3. To je potekalo tako, da smo algno pasto zmešali z deionizirano vodo in dali vse skupaj na magnetno mešalo ter zopet centrifugirali. Postopek spiranja smo zatem ponovili še enkrat. 4.3.4 Čiščenje odpadnih voda 2 Absorbanca referenčnega vzorca mora biti nastavljena na nič. 3Deionizirano vodo dobimo tako, da ob uporabi semipermeabilne membrane na eni strani vodo koncentriramo, na drugi strani pa dobimo deionizirano ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 22 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Za poskus smo izbrali vhodno4 in izhodno vodo5 iz centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Vzorci te vode so bili odvzeti 24.2.2012. Vhodna voda je bila na videz temno rjave barve in je imela zelo neprijeten vonj, izhodna pa je bila bledo rjava, njen vonj ni bil tako izrazit. Načrtovali smo, da bomo narejene vzorce po 1 l shranjevali v steklenih erlenmajericah. Pripravili smo 2 vzorca vhodne vode, 2 vzorca izhodne vode, pozitivno kontrolo ter 2 negativni kontroli vhodne in izhodne vode. V negativni kontroli alg nismo dodali, pozitivna pa je bila gojišče v katerem so nam že prej zrasle alge. V vodah in kontrolah smo izmerili vsebnosti fosfatov, nitratov, nitritov in amonijaka v pozitivni kontroli ter vhodni in izhodni vodi (podatki so podani v tabeli). Pri tem smo uporabljali spektrofotometer za merjenje vsebnosti različnih ionov in pH sondo (sliki levo). Slika : spektrofotometer Slika : pH sonda Ko je bilo delo opravljeno, smo v erlenmajerice nalili po 1 liter pozitivne kontrole (navadna voda z gnojilom in algami), trikrat po 1 liter vhodne vode in trikrat po 1 liter izhodne vode (en vzorec za negativno kontrolo in dva vzorca, za dodajanje alg). Tam kjer je bilo potrebno dodati alge, smo dodali tri mililitre mešanice (alge sprane z deionizirano vodo), ki smo jo pripravili. (od leve proti desni: pozitivna kontrola, vhod 1, vhod 2, negativna kontrola vhod, izhod 1, izhod 2, negativna kontrola izhod) 4 Vodo po mehanskem čiščenju 5 Vodo po celotnem čiščenju ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 23 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : vzorci za prečiščevanje, 27.2.2012 4.3.5 Začetne meritve Ko smo merili vsebnost ionov v odpadnih vodah, smo ju najprej filtrirali, saj bi lahko motnost vode vlivala na natančnost meritve. Filtrirali smo ju čez 5 – 8, 3 – 5 in 2 – 3 mikronski filter. pH Nitriti (NO2-) [mg/L] Nitrati (NO3-) [mg/L] Fosfati (PO43-) [mg/L] Amonijak (NH4+)[mg/L] pozitivna kontrola 7,28 55 0 430 6,32 izhodna voda 7,32 44 9,9 9,7 9,4 vhodna voda 7,42 57 2,5 9,6 44,2 Tabela : začetne meritve pri očiščevanju 4.3.6 Spremljanje vzorcev Slika : čiščenje - 29.2.2012 Slika : čiščenje - 1.3.2012 ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 24 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : čiščenje - 2.3.2012 Slika : čiščenje - 2.3.2012 Slika : čiščenje - 5.3.2012 Slika : čiščenje - 9.3.2012 ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 25 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : čiščenje - 16.3.2012 Slika : čiščenje - 16.3.2012 Slika : čiščenje - 16.3.2012 4.3.7 Komentar Zelena obarvanost od alg smo najprej opazili v pozitivni kontroli, izhodu 1 in 2 ter negativni kontroli izhod. Vhodna voda se je obarvala temno rjavo, nato sta se vhod 1 in 2 po nekaj dneh obarvala zeleno (slika 31). Tudi negativna kontrola se je obarvala zeleno (slika 35, skrajno desno), po čemer smo sklepali, da so se v odpadni vodi že prej nahajale alge. Ker smo jim omogočili ugodne razmere, so le – te zrasle. 4.3.8 Končne meritve Po osemnajstih dneh smo 16.3.2012 izmerili vsebnosti ionov v vodah. Vzorce smo prefiltrirali s pomočjo filtra tako, da smo ga najprej filtrirali čez 8 – 12 , nato čez 5 – 8 in na koncu še 2 – 3 mikrometerski filter. Pri negativni kontroli vhoda in izhoda ter obeh vhodih, smo filtrirali še čez 1 – 2 mikrometerski filter, saj je bila voda še precej zelena, kar bi lahko vplivalo na natančnost meritve. Poz. kont. Izhod 1 Izhod2 Neg. kont. Vhod 1 izhod ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Vhod 2 Neg. kont. Vhod Page 26 Gimnazija Vič pH Nitriti (NO2-) [mg/L] Nitrati (NO3-) [mg/L] Fosfati (PO43-) [mg/L] Amonijak (NH4+) [mg/L] Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 10,4 77 10,32 22 10,32 24 10,01 33 10,01 44 10,50 88 9,37 78 0,0 3,1 0,7 0,0 0,2 0,0 0,9 230 1,3 1,0 0,0 2,5 3,4 2,2 43,6 3,1 5,2 3,6 19,4 14,4 28,3 Tabela : končne meritve pri očiščevanju Komentar tabele: po pričakovanjih je v vhodu večja vrednost amoniaka, za katero pričakujemo, da se bo zmanjšala. Pri pozitivni kontroli smo izmerili, da nitratov ni, vrednosti fosfatov in amoniaka pa sta tu večji kot pri vseh ostalih vodah zaradi dodanega gnojila. 4.3.9 Primerjava meritev Poz. k. p.k.1 izhod pH 7,28 10,4 7,32 Nitriti 55 77 44 (NO2-) [mg/L] Nitrati 0,0 0,0 9,9 (NO3 ) [mg/L] Fosfati 430 230 9,7 3(PO4 ) [mg/L] Amonijak 6,32 43,6 9,4 (NH4+) [mg/L] i.1 10,32 22 i.2 10,32 24 n.k.i. 10,01 33 vhod 7,42 57 v.1 10,01 44 v.2 10,50 88 n.k.v 9,37 78 3,1 0,7 0,0 2,5 0,2 0,0 0,9 1,3 1,0 0,0 9,6 3,4 3,4 2,2 3,1 5,2 3,6 44,2 14,4 14,4 28,3 Tabela : primerjava meritev pri čiščenju Pri pozitivni kontroli vidimo, da se je vrednost fosfatov vidno zmanjšala, medtem ko so nitriti narasli, kar je nepričakovano, saj naj bi alge nitrite in fosfate porabljale za hrano. Amoniak in pH sta tu vidno narasla. Pri izhodni vodi so se fosfati, nitriti, nitrati in fosfati povsod zmanjšali, vendar je treba upoštevati tudi to, da se v njej niso razmnožile samo naše vzgojene alge temveč tudi nekatere, ki so bile prisotne že prej. V vhodni vodi so se nitrati zmanjšali le v vhodu 1, drugod pa je vrednost narasla tako kot v pozitivni kontroli. Opazimo, da se pH vrednost povsod kamor smo dodali alge, giblje okoli 10, kar pomeni, da alge bolje uspevajo v bazičnejšem okolju. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 27 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 4.3.10 Mikroskopiranje Slika : mikroskopiranje - pozitivna kontrola Tu so se nahajale različne mikroalge, kot sta vrsti Chlorella in Scenedesmus ter makroalge debeline okoli 10 μm. Povečava: 400 X Slika : mikroskopiranje - izhod 1 Opazili smo mikroalge različnih oblik, okrogle algne tvorbe (slika levo) in makroalge debeline do 10 μm. Povečava: 400 X Slika : mikroskopiranje - izhod 2 Poleg različnih vrst mikro in makroalg smo opazili tudi pražival (slika levo). Povečava: 400 X ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 28 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : mikroskopiranje - negativna kontrola izhod Prisotne so različne vrste mikroalg med drugim iz rodu Scenedesmus, okrogle algne tvorbe in pražival, ki smo jo opazili že pri izhodu 2 (slika v sredini). Povečava: 400 X Slika : mikroskopiranje - vhod 1 Zopet smo opazili pražival in še druga bitja, ki jih na sliki vidimo okoli nje (slika desno). Imeli smo priložnost videti kako so se ta bitja zapletla v izrastke praživali vendar so se nato rešila. Povečava: 400 X Slika : mikroskopiranje - vhod 2 Različne mikroalge in makroalge, debeline do 10 μm. Povečava: 400 X ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 29 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : mikroskopiranje - negativna kontrola vhod Videli smo le različne mikroalge. Slika levo verjetno ne prikazuje alge vendar le neko tvorbo. Povečava: 400 X 4.3.11 Ugotovitve Opazili smo, da so se makroalge tokrat namnožile, saj so se v začetnih vzorcih iz okolja le pod pravo svetlobo in ne umetno. V odpadnih vodah je bila očitno prisotna vrsta praživali, ki se je namnožila. V vodah pa niso bile prisotne makroalge, saj v nobenem vzorcu od negativnih kontrol niso bile opažene. Ugotovili smo, da se v odpadnih vodah torej da vzgojiti algne kulture in z njimi nekoliko izboljšati kakovost vode. 5 TEORIJA O PREHRANSKIH DOPOLNILIH 5.1.1 Kaj so prehranska dopolnila Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. To so koncentrirani viri hranil oziroma drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Uživamo jih lahko kot kapsule, tablete, praške, ampule in v drugih podobnih oblikah, ki so oblikovane tako, da jih lahko dobimo v priporočenem odmerku. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Najpogostejše skupine prehranskih dopolnil so: vitamini (folna kislina, vitamin K), minerali, vlaknine (inulin, pektin), probiotiki, matični mleček, antioksidanti in številne druge. 5.1.2 Vloga alg v človekovem organizmu • Izboljšujejo počutje in odpornost (bogata beljakovinska, rudninska in vitaminska sestavavarovanje pred bakterijskimi in virusnimi okužbami, za starostnike ali po dolgotrajnih boleznih). • Pomoč pri neuravnoteženi prehrani in slabokrvnosti (veliko železa-ženske, vzpostavljanje telesne teže (niso sredstvo za njeno zmanjševanje!), vegetarijanci-visok delež prej omenjenih sestavin). • Razstrupljanje organizma (vežejo nase strupe – pomagajo pri posledicah čezmernega uživanja alkohola in spodbujajo jetra. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 30 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 • Izboljšujejo prebavo (ugoden vpliv na črevesno floro, lajšanje vetrov, blaženje kroničnih drisk, celjenje ran želodca, naj bi pomagale tudi pri alergijah in preobčutljivosti na hrano). • Lajšanje blagih motenj ščitnice (vsebujejo veliko joda). • So superživilo (poskrbijo, da dobimo večino naravnih in življenju potrebnih hranil). 5.1.3 Spirulina Spirulina je cianobakterija, ki jo že stoletja uporabljamo za obogatitev prehrane, z njo pa se prehranjujejo tudi različne živali. Izhaja iz dveh vrst cianobakterij: Arthrospira platensis in Arthrospira maxima. Slika : spirulina, povečava: 400 X Slika : spirulina, povečava: 1000 X 5.1.3.1 Zgodovina Uporabljali so jo že prebivalci Srednje Amerike in Azteki do 16. stoletja. Slednji so jo imenovali 'techuitlatl'. Vendar se po 16. stoletju ne omenja več, najverjetneje zaradi iztekanja okoliških jezer za poljedelski in mestni razvoj. Spirulino so odkrili francoski raziskovalci leta 1960 v jezeru Texcoco, uveljavljena pa je bila že leta 1670. V skoraj istem času je francoski raziskovalec leta 1940 pisal o pecivu imenovanem 'dihe', ki so ga pripravljali domačini ob jezeru Čad v Afriki. Izvedel je, da pecivo delajo iz cianobakterije, ki raste ob jezeru. Domačini alge naberejo, odcedijo vodo s pomočjo blaga in jih nato posušijo na soncu. Alga predstavlja 70 % njihove dnevno zaužite hrane, uporabljajo pa jo tudi kot oblogo za zdravljenje nekaterih bolezni. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 31 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika : hrana iz Spiruline Slika : sušenje Spiruline Slika : jezero Čad Slika : jezera, kjer še raste Spirulina. 5.1.3.2 Pridelovanje Spirulino lahko zaužijemo v obliki tablete, praška ali lističa. Obstaja veliko različnih vrst, najbolj znani sta Spirulina maxima (gojena v Mehiki) in Spirulina platensis (gojena v Kaliforniji). Pridelujejo jo v odprtih bazenih, mešanje pa zagotovijo z različnimi mešali. Največja proizvodnja je v ZDA, Indiji, Kitajski, na Tajskem in Tajvanu. V Evropi jo v manjših količinah gojijo v Franciji. 5.1.3.3 Sestava Spiruline in njeni učinki: Spirulina je pomemben vir beljakovin, saj jih vsebuje okoli 65%, kar je več kot jih vsebujejo meso, jajca ali mleko. Vsebuje 18 od 20 aminokislin in vse esencialne aminokisline med drugim znižano količino cisteina, metionina in lizina. Njena kalorična vrednost znaša manj kot 5 kcal na 1 g. Ima 4 % - 6% maščobnih kislin, ki so večinoma nenasičene. Najpomembnejša od njih je t.i. GLA 6, ki se v telesu pretvori v substance podobne hormonom in igra pomembno vlogo v telesu (znižuje krvni tlak, deluje protivnetno, izboljšuje živčni sistem). Dopolnjevanje s spirulino je pomembno, kadar je telo pod stresom, vplivom alkohola ali se stara, saj je sinteza linolenske kisline v GLA onemogočena. Pri zdravem telesu se to ne dogaja, saj se linolenska kislina samodejno pretvori v GLA. V spirulini je 100 mg GLA. Vsebuje vse vitamine kompleksa B, še posebej je bogata z vitaminom B12. Slednji je pomemben za normalno rast in delovanje živčevja. Telo sicer samo proizvaja vitamin B12, vendar pa so predvsem vegetarijanci nagnjeni k pomanjkanju le tega. To lahko povzroča utrujenost in slabo voljo. Dobimo ga tudi iz posušenih jeter, vendar ga je v spirulini kar dvakrat več. 6 Gama-linolejska kislina ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 32 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 V sestavi izstopa tudi visoka vsebnost beta karotena in klorofila. Beta karotena je dvakrat več kot v korenju, v špinači, ki je veljala za največjo vsebnico zeaksatina pa je slednjega kar sedemkrat manj. Vsebuje kalcij, magnezij, železo, jod, fosfor, klor, molibden, mangan, natrij, cink, selenij in še mnogo drugih pomembnih elementov. Vendar lahko vsebuje tudi toksične elemente ali težke kovine, ki so posledica vode in okolice v kateri raste. Zato je pomembno, da kupimo spirulino zanesljive znamke. Povprečna vrednost sestave 10 g posušene Spiruline (predstavljena je vrednost snovi, ki jih je v spirulini največ): Esencialne aminokisline na 10 g 540 mg 400 mg 350 mg 320 mg Levcin Valin Izolevcin Treonin Beljakovine (6,2 g) Neesencialne aminokisline % PDV v % 8,7 % 48 % Glutamat 6,5 % 41 % Aspartat 5,6 % 42 % Alanin 5;2 % 43 % Asparagin na 10 g 910 mg 610 mg 470 mg 430 mg % 14,6 % 9,8 % 7,6 % 6,9 % Tabela : vsebnost aminokislin alge Spirulina Pigmenti Fikocianin (moder) Klorofil (zelen) Karoteni (oranžen) Beta-karoten 1500 – 2000 mg 115 mg 37 mg 14 mg Tabela : vsebnost pigmentov alge Spirulina Palmitinska Gama – linolejska Linolejska Palmitoleinska Maščobne kisline (0,6 g) Na 10 g 244 mg 100 mg 97 mg 33 mg % 14 % 1,0 % 0,37 % 0,17 % Tabela : vsebnost maščobnih kislin alge Spirulina % Železo Natrij Baker 10 mg 90 mg 120 μ g Mangan 500 μg Minerali PDV v Opis minerala % 55 % Preprečuje anemijo (slabokrvnost), bogati viri železa so redki. 4% Uravnava količino vode v telesu, vpliva na normalno delovanje mišic in živcev. 6% Pomaga telesu izkoristiti obstoječe zaloge železa, pomemben pri nastajanju rdečih krvničk, tvorbi kolagena in beljakovin 25 % Podpira strjevanje krvi in je pomemben za gradnjo kosti. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 33 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Tabela : vsebnost mineralov alge Spirulina Ogljikovi hidrati (2g) Na 10 g Ime Ramnoza Ciklitoli Glukozamin Glikogen 0,18 0,05 0,04 0,01 % 9 2,5 2 0,5 Tabela : vsebnost ogljikovih hidratov (OH) alge Spirulina Podatki so zračunani iz %. Vitamini Ime Betakaroten Vitamin B 12 Na 10 g 20 μg Vitamin K 200 μg Vitamin B 2 0,40 mg % 460 % 330 % 250 % 23 % Opis vitamina V telesu se spremeni v vitamin A in ima antioksidativne lastnosti. Intervenira pri staranju rdečih krvničk, pomoč pri sintezi beljakovin. Pomembna vloga pri koagulaciji. Pomemben pri metabolizmu in ima vlogo pri trofiziranju kože. Tabela : vsebnost vitaminov alge Spirulina 5.1.3.4 Drugi učinki jemanja spiruline Čeprav uničuje nezaželene organizme, hkrati tudi ubija dobre bakterije imenovane probiotiki, kot je npr. Lactobacillius acidophilus. To lahko povzroča diarejo. Raziskave so pokazale, da lahko učinkuje tudi proti herpesu, influenzi ali virusu HIV. Priporočljiv dneven vnos: Standardna doza vnosa je 4-6 tablet dnevno, če upoštevamo, da ima vsaka tableta 500 mg. Vendar se je pred tem priporočljivo posvetovati s specialistom. Pri otrocih mlajših od 18 let še priporočljiv vnos še ne ve, zato zanje jemanje brez posveta z zdravnikom ni priporočljivo. Previdnostni ukrepi ● Zaradi možnosti stranskih učinkov in interakcij pri jemanju drugih zdravil, se je pred jemanjem prehranskega dopolnila potrebno posvetovati z zdravnikom. ● Pomemben je nakup zanesljive blagovne znamke, zaradi možnosti vsebovanja toksičnih snovi. ● Pri nosečnosti se je prav tako potrebno posvetovati z zdravnikom. ● Ljudje s prebavno motnjo, ki se imenuje phenylketonuria, naj se jemanju spiruline izogibajo, saj njihovo telo ne more prebaviti aminokislin, ki vsebuje. ● Ljudem, ki imajo avtoimunske bolezni, multiplo sklerozo, revmatoidni artritis ali lupus, se jemanje odsvetuje. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 34 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 5.1.4 Chlorella Chlorella spada v družino zelenih alg Chlorellacae. Ima okroglo obliko in je velika 2-10 μm, nima bičkov s katerimi bi se lahko premikala. Slika : celice alge Chlorella 5.1.4.1 Zgodovina Alga Chlorella je postala zanimiva, kot vir hrane že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je predstavljala možno hrano za hitro naraščajoče število ljudi. Nekateri so tudi mislili, da bi z njo lahko rešili svetovno lakoto, saj bi bile cene za pridelavo nizke. Največje zanimanje, za tako vrsto hrane se je pokazalo v Ameriki, saj so njihove napovedi o rasti prebivalstva, napovedovale drastično rast. Posledično bi morali povečati število obdelovalnih površin in s tem zmanjšati prostor za mesta ter morali razviti novo tehnologijo za tako kmetovanje. 5.1.4.2 Pridelovanje V naravi najdemo algo Chlorella v manjših stoječih vodah, mlakah in ribnikih. Naseljuje predvsem okolja, ki vsebujejo organske snovi. Pogosto raste tudi na kopnem, če so tla dovolj vlažna. Najdemo jo tudi kot zeleno prevleko na steni dreves in zidov, kjer preživi tudi sušna obdobja. Izsušene celice prenaša veter in tako se alga širi. Pridelek se v večini proda kot prehransko dopolnilo, surovina za kozmetiko in krmo. Dolgo časa je problem predstavljala težka prebavljivost njene celične stene. Ta je namreč izredno žilava, tako da si naše telo ne more kaj prida pomagati z obilico hranilnih snovi, ki jih ta alga sicer vsebuje. Z odkritjem posebne metode mletja, s katero je moč streti 95% celičnih sten je dosežena 80% prebavljivost alge. Poleg mletja se pri pripravi alge Chlorella uporabljajo tudi druge metode odpiranja celične stene, ki temeljijo na toplotni, kemični, encimski ali ultrazvočni obdelavi. Vendar pa so te metode slabše od mehanske, saj se z njimi uničijo tudi številne hranilne snovi, prebavljivost pa se znatno ne zveča. 5.1.4.3 Sestava alge Chlorella Ima visok potencial, da nekoč postane pomemben del prehrane, saj vsebuje visok delež beljakovin in pomembnih prehranskih snovi. Vsebuje približno 45% beljakovin, 20% maščob, 20% ogljikovih hidratov, 5% vlaknin in 10% vitaminov in mineralov. Sprva so te alge mislili pridelovati, kot poceni prehranska dopolnila za diete. Raziskave so pokazale, da zmanjša nivo dioksina v materinem mleku in ima pozitiven učinek za zdravljenje novorojenčkov, ker poveča nivo IgA teles v mleku. Snov ime vlaga beljakovine % 7 55-58 ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 35 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga maščobe vlakna minerali klorofil Ljubljana, 2012 8-12 6-8 6-8 3 Tabela : vsebnost snovi v algi Chlorella Aminokisline ime % levcin lizin valin fenilanin treonin izolevcin 4,14 3,19 3,00 2,57 2,42 2,01 Tabela : vsebnost aminokislin v algi Chlorella Minerali (mg / 100 g) ime fosfor kalij žveplo magnezij kalcij železo mangan mg / 100 g 1200 879 600 300 230 70 14 Tabela : vsebnost mineralov v algi Chlorella Vitamini ime beta – karoten vitamin C vitamin E B3 B2 (riboflavin) folna kislina B6 mg /100g 1050 655 298 219 44 42 28 Tabela : vsebnost vitaminov v algi Chlorella 5.1.4.4 Učinki Dokazano je, da Chlorella krepi imunski sistem in tako poveča odpornost telesa pred virusi in bakterijami. Chlorella ščiti tako, da v črevesju veže strupe nase in spodbudi aktivnost jeter. Pomaga tudi pri vnetjih, boleznih sklepov in ožilja. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 36 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 6 ZAKLJUČEK Prvo hipotezo potrjujemo, saj smo dokazali, da kar v štirih različnih vodnih okoljih živijo alge. Tudi drugo hipotezo potrjujemo, saj na podlagi izmerjenih podatkov v tabelah vidimo, da se je kakovost vode izboljšala vendar vseeno še ni primerna za izpust v okolje. Z opravljenim delom smo zadovoljni, saj smo uspešno in tudi časovno opravili poskus. Naslednje leto želimo nadaljevati z raziskovalno nalogo s tematiko alg v čistilnih napravah, saj mislimo, da v tem obstaja prihodnost in si želimo tudi najti eno izmed primernih rešitev, ki bi pomagala v naslednjih letih. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 37 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 7 VIRI IN LITERATURA PANJAN, Jože. 2002.Osnove zdravstveno hidrotehnične infrastrukture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 2005. ISBN 961-6167-48-0 HENRIKSON, Robert. 1994. Hrana za zemljane: Spirulina. Ljubljana: Duena. 1996. ISBN 961-90215-1-7 VRHOVŠEK, Danijel. Sladkovodne alge: Ali jih poznamo? Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1985. ROŠ, Milenko. Biološko čiščenje odpadne vode. Ljubljana: GV založba. 2001. ISBN 86-7061-260-7 ROŠ, Milenko, ZUPANČIČ, Gregor Drago. Čiščenje odpadnih voda. Velenje: Visoka šola za varstvo okolja. 2012. ISBN 987-961-92734-3-2 Viva: portal za zdravo življenje [online]. [Citirano 2. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://www.viva.si/Alternativna-in-naravna-pomo%C4%8D/3381/Alge Spirulina: najbolj bogato hranilo [online]. [Citirano 2. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://www.alge-spirulina.si/ Spirulina Pacifica: prehransko dopolnilo. [online]. [Citirano 2. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://www.spirulina.si/spirulina/zakaj_uzivati_spirulino/index.html Wikimedia Foundation Inc: spirulina [online]. [Citirano 4. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Spirulina_(dietary_supplement) Spirulina for nutrition [online]. [Citirano 4. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://spirulina4nutrition.com/ Best organic supplements [online]. [Citirano 11. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://bestorganic-supplements.com/ Adams Mike. 2005. Superfoods for optimum health: Chlorella and Spirulina [online]. [Citirano 11. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://www.naturalnews.com/SpecialReports/Superfoods.pdf University of Maryland: medical center [online]. [Citirano 11. dec. 2011]. Dostopno na spletni strani: http://www.umm.edu/altmed/articles/spirulina-000327.htm Wikimedia Foundation Inc: chlorella [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Chlorella Mercola: take control of your health [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://products.mercola.com/chlorella/ Chlorella: nature most potent superfood [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.greenpathsupplements.com/chlorella Pure bulk: vitamins & dietary supplements [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://purebulk.com/chlorella-blue-green-algae ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 38 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 CČN Domžale-kamnik [online]. [Citirano 24. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.ccndomzale.si/index.php/proces-ienja/odpadna-voda.html Wikimedia Foundation Inc: wastewater [online]. [Citirano 24. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Wastewater Wikimedia Foundation Inc: centrifugiranje [online]. [Citirano 4. apr. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Centrifugiranje Wikimedia Foundation Inc: absorpcijski zakon [online]. [Citirano 4. apr. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Absorpcijski_zakon Algen: center za algne tehnologije [online]. [Citirano 8. maj 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.algen.si/node/95 Wikimedia Foundation Inc: prehransko dopolnilo [online]. [Citirano 16. maj 2012]. Dostopno na spletni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Prehransko_dopolnilo Drnovšek Ines. Ministrstvo za šolstvo in šport : Kako pravilno uporabljati mikroskop [online]. [Citirano 16. maj 2012]. Dostopno na spletni strani: http://kompetence.uni-mb.si/gradiva/9%20-%20Drnov %C5%A1ek.pdf ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 39 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 8 VIRI SLIK Slika 1: Reef Corner: Caulerpa [online]. [Citirano 15. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.reefcorner.com/SpecimenSheets/caulerpa.htm Slika 2: Reef Corner: Sargassum algae [online]. [Citirano 15. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.reefcorner.com/SpecimenSheets/sargassum.htm Slika 3: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: cianobakterija [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf Slika 4: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: Chlorella [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf Slika 5: Hockley Hidro: Plagron alga grow [online]. [Citirano 6. feb. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.hockleyhydro.co.uk/view_sub_category/Plagron Slika 6: Spirulina World: spirulina smoothie [online]. [Citirano 6. feb. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://spirulina.org.uk/recipes.htm Slika 7: ZUPAN Manca. 2011. Odvzem vzorca-luža [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. dec. 2011] Slika 8: ZUPAN Manca. 2012. Odvzem vzorca-potok [avtorska slika]. [Datum slikanja: 15. maj 2011] Slika 9: KLADNIK Andraž. 2012. Odvzem vzorca-reka [avtorska slika]. [Datum slikanja: 10. apr. 2011] Slika 10: GRUDEN Zala. 2012. Odvzem vzorca-jezero [avtorska slika]. [Datum slikanja: 24. maj 2011] Slika 11: Vernier software & technology: pH senzor [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.vernier.com/products/sensors/ph-sensors/ph-bta/ Slika 12: Unichem: Plantella list [online]. [Citirano 14. mar. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.unichem.si/balkonske_in_sobne_rastline/gnojila/izdelek?prid=61 Slika 13: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-jezero [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012] Slika 14: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-luža [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012] Slika 15: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-potok [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012] Slika 16: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-reka [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012] Slika 17: PAULIN Denis. 2012. Gojenje alg-primerjava vzorcev [avtorska slika]. [Datum slikanja: 8. feb. 2012] Slika 18: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-jezero, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012] Slika 19: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-luža, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012] Slika 20: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-potok, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012] ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 40 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika 21: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-reka, AlgEn [avtorska slika]. [Datum slikanja: 6. feb. 2012] Slika 22: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-jezero, šola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 13. feb. 2012] Slika 23: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-luža, šola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 13. feb. 2012] Slika 24: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje-potok, šola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 13. feb. 2012] Slika 25: AlgEn. 2012. Mešanica kultur [avtorska slika]. [Datum slikanja: 23. feb. 2012] Slika 26: Hanna instruments: spektrofotometer [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.keison.co.uk/hannainstruments_hi83200.shtml Slika 27: Voltcraft: pH senzor [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.idealo.co.uk/compare/1924001/voltcraft-ph-100-atc.html Slika 28: AlgEn. 2012. Vzorci za prečiščevanje, 27.2.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 27. feb. 2012]. Slika 29: AlgEn. 2012. Čiščenje – 29.2.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 29. feb. 2012]. Slika 30: AlgEn. 2012. Čiščenje - 1.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 1. mar. 2012]. Slika 31: AlgEn. 2012. Čiščenje - 2.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 2. mar. 2012]. Slika 32: AlgEn. 2012. Čiščenje - 2.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 2. mar. 2012]. Slika 33: AlgEn. 2012. Čiščenje - 5.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 5. mar. 2012]. Slika 34: AlgEn. 2012. Čiščenje - 9.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 9. mar. 2012]. Slika 35: AlgEn. 2012. Čiščenje - 16.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 36: AlgEn. 2012. Čiščenje - 16.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 37: AlgEn. 2012. Čiščenje - 16.3.2012 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 38: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - pozitivna kontrola [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 39: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - izhod 1 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 40: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - izhod 2 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 41: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - negativna kontrola izhod [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 42: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - vhod 1 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 43: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - vhod 2 [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. Slika 44: AlgEn. 2012. Mikroskopiranje - negativna kontrola vhod [avtorska slika]. [Datum slikanja: 16. mar. 2012]. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 41 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 Slika 45: AlgEn. 2012. Spirulina: povečava 400 X [avtorska slika]. [Datum slikanja: 11. jan. 2012]. Slika 46: AlgEn. 2012. Spirulina: povečava 1000 X [avtorska slika]. [Datum slikanja: 11. jan. 2012]. Slika 47: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: hrana iz spiruline [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf Slika 48: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: sušenje spiruline [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf Slika 49: Wikimedia Foundation Inc: jezero Čad [online]. [Citirano 10. dec. 2011]. Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Lake_Chad Slika 50: Robert Henrikson. 1994. Earth food spirulina: jezera kjer še raste spirulina [online]. [Citirano 14. jan. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.spirulinasource.com/PDF.cfm/EarthFoodSpirulina.pdf Slika 51: Ifood: Chlorella [online]. [Citirano 16. apr. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ifood.tv/blog/repair-your-damaged-dna-with-these-foods 9 KAZALO SLIK ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 42 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 10 KAZALO TABEL ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 43 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 11 PRILOGE 11.1 PRILOGA 1: Pravila o mikroskopiranju Material: • krovna stekelca • objektna stekelca • mikroskop • kapalka • voda Postopek: Varnost pri laboratorijskem delu: • Z delovne mize pospravimo vse nepotrebne stvari. Potrebujemo samo svinčnik in • delovne liste. • Dolge lase spnite v čop, da vas ne bojo ovirali pri delu. • Držimo se pravil kako mikroskopiramo. • Mikroskop postavimo na sredino mize, levičarji sedite na levo stran, desničarji pa na • desno stran mikroskopa. Kako pravilno mikroskopiramo: • Prižgemo lučko mikroskopa. • Revolver nastavimo na najmanjšo povečavo. • Na mizico (ki je v najnižjem položaju) postavimo preparat in pazimo, da je krovno stekelce obrnjeno navzgor. Preparat z vijakom za nastavitev preparata nastavimo pod objektiv. • Mikroskopirati začnemo na najmanjši povečavi. Razmak okularja nastavimo na primerno širino, da z obema očesoma vidimo sliko. Z makrometrskim vijakom izostrimo sliko. • Če rabimo večjo povečavo, na revolverju izberemo večjo povečavo in samo z ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 44 Gimnazija Vič Alge – projektna naloga Ljubljana, 2012 mikrometrskim vijakom izostrimo sliko. (na večjih povečavah ne uporabljamo makrometrskega vijaka, saj lahko z lečo udarimo ob preparat in poškodujemo tako preparat kot tudi mikroskop-lečo) • Jakost svetlobe nastavimo z vrtljivim gumbom, kontrast pa z odpiranjem ali zapiranjem zaslonke (ročica na kondenzorju). • Delo vedno končamo tako, da nastavimo revolver na najmanjšo povečavo in šele nato izvlečemo preparat. Tudi preparate menjujemo vedno, ko je nastavljena najmanjša povečava. ZUPAN Manca, KLADNIK Andraž, BOGATAJ Nives, GRUDEN Zala Page 45
© Copyright 2024