Nalogo so izdelali učenci 5. razreda OŠ Prestranek z mentorico
Liljano Bole v šolskem letu 2011/12 za likovno literarni natečaj Voda –
naša dobrina, ki ga je razpisala Občina Postojna ob občinskem
prazniku.
Postojna, april 2012
KAKO SMO IZDELALI PROJEKT NAŠI
MOSTOVI
Vse se je začelo, ko nam je učiteljica povedala za natečaj Občine
Postojna ob občinskem prazniku z naslovom Voda – naša dobrina.
Premišljevali smo, kaj bi na natečaj poslali. Sklenili smo, da bomo
naredili projekt o mostovih v naši okolici. Porazdelili smo si naloge in
začeli z delom. Razdelili smo se v ekipe po krajih v katerih živimo in
fotografirali mostove, za informacije o mostovih pa smo vprašali ljudi
iz naše okolice. Zbirali smo literaturo o mostovih, kjer smo dobili še
več podatkov. Ves pridobljen material smo nato ustrezno oblikovali v
knjigo z naslovom Naši mostovi. Za projekt smo porabili kar nekaj
šolskih ur in seveda tudi ure v našem prostem času. Seveda ni šlo brez
zapletov, ki so povzročili veliko zmede, a se je na koncu vse dobro
izteklo. Ob nastajanju knjige smo se veliko naučili ne samo o mostovih
ampak tudi o našem domačem kraju. Upamo, da bomo pridobljeno
znanje še kdaj pametno uporabili.
Linda Vehar
NAŠI MOSTOVI
Mostovi omogočajo prehod čez reke, potoke, prepade, ceste,
železnice… Mostove so gradili že naši predniki. Mostiščarji so gradili
skromne mostove. Pomembno je bilo, da so svoja bivališča povezali s
kopnim ali med seboj. Rimljani pa so čez reke gradili prave
mojstrovine. V srednjem veku so mostovi pomenili vstopne poti v
utrjena mesta. Mostovi so lahko tudi dopolnitev kraja: arhitekturni
ali tehnični dosežek in nemi pričevalec zgodovine. Nekoč so
predstavljali simbol moči nekega naroda. ( Prestop, januar 2012). Za
Primorsko in Notranjsko so precej značilni kamniti mostovi. V naši
okolici so najpogostejši mostovi, ki vodijo čez reko Pivko in njene
pritoke. Spremembe v mostogradnji naše okolice so nastale 19.
stoletja, ko so zgradili južno železnico. dvotirno progo na relaciji
Dunaj – Maribor – Celje – Ljubljana – Sežana – Trst. Takrat so v
naših krajih zrasli kamniti železniški mostovi, zgrajeni iz domačega
materiala. Dandanes gradimo predvsem železobetonske mostove.
Zapisali Linda Vehar, Tristan Blažek, Urša Horvat, Ajda Potočnik,
Martina Gojić.
REKA PIVKA
Glavni izvir reke Pivke je zahodno od Zagorja. Na dnu Zagorskega
polja (v Pivšcah) je še več kraških izvirov. Do srednje Pivke ima Pivka
veš majhnih izvirov.
V srednjem delu Pivške kotline med Petelinjem in Prestrankom
priteka v Pivko nekaj manjših potokov z leve strani. Predvsem Selški
potok in Slavenšček imata izraziti strugi, ki vodita do Pivke. Med
Trnjem in Žejami sta znova dva kraška pritoka z Javorniške strani.
Najmočnejši so Žejski izviri v bližini Ambrožičevega mlina. Na
žejskem so ob deževju tudi izviri Korita. Tudi potok Sušica, ki teče
skozi Prestranek se priključi Pivki. Ob kraškem vznožju Javornikov je
občasen bruhalnik,ki daje vodo Strženu, ki teče skozi Rakitnik in se
pri Stari vasi izliva v Pivko.
e-lookout.tripod.com/reka_pivka.htm
Na Pivki in njenih pritokih srednje Pivke je postavljenih vrsto mostov.
Reka Pivka nato na koncu Postojnskega kraškega polja ponikne pod
hrib Sovič v Postojnsko jamo in nadaljuje svoj podzemni tok proti
podzemnemu sotočju z Rakom v Planinski jami.
Zapisali: Taša in Nina Čirić, Aleksandra Nunić, Nina Mislej, Vita
Debevec in Jaka Nabergoj
MOSTOVI
Most je inženirski objekt po katerem vodi pot čez globinske ovire
(reke, doline, soteske) morske ožine, ceste ali železnice ter drugo
komunalno infrastrukturo. Konstrukcija je odvisna od njegove višine,
podlage in obremenitve. Razvrstitev mostov se lahko izvede po
različnih kriterijih. Najboljša možnost je po obliki in konstrukciji ter
materialu.
Po obliki obstaja nekaj glavnih vrst mostov : gredni, konzolni, obokan
in ločni most, viseči most, most z diagonalnimi oboki in polični most.
Gredni mostovi so sistemi pri katerih je zgornja konstrukcija
ločena od podpor z ležišči. V Sloveniji je to najbolj pogosta vrsta
mostov. Obokani mostovi so predvsem stari kamniti ali apnenčasti
mostovi. Ta dva mostova sta v naši pokrajini najpogostejša.
Ločni most v bližini Jerinovega mlina
Gredni most v Slavini
Po vrsti materiala ločimo lesene, kamnite, železne ali jeklene,
betonske mostove, mostove iz armiranega betona in mostove iz
umetnih mas. Na našem področju najdemo predvsem kamnite,
betonske ali lesene mostove.
Leseni mostovi
Les (hlod) položen preko potoka je predstavljal prvi najenostavnejši
most. Ker je les slabo nosilen in manj obstojen, se danes uporablja za
mostove z manjšimi obtežbami, kot na primer brvi za pešce, kolesarje.
Leseni most na učni poti v Štivanu
Kamniti mostovi
Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani.
Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in
materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in
možnostih oblikovanja.
Kamniti most v Štivanu
Betonski mostovi
Beton je sestavljen iz mešanice cementa, agregata (peska in gramoza)
in vode, ki se strdi zaradi kemične reakcije. Beton lahko vsebuje tudi
aditive in druge dodatke. Ta gradbeni material je odličen za
izgradnjo mostov, ker se lahko vliva v tekočem stanju, v katerikoli
obliki (opaž) in ima po sušenju dobre lastnosti.
Most na cesti Prestranek- Postojna
Drug način razvrščanja mostov je njihova funkcija. Poznamo cestne,
železniške, kanalske (voda preko mosta), za pešce in za živali Pogosto
pa ima most več funkcij.
Most za pešce
Železniški most
Cestni most
Zapisali: Kevin Požar, Kristjan Deželak, Domen Dekleva, Jaka Penko, Žiga Rotar
Fotografije: Alan Rekič, Nina in Taša Čirić, Jaka Nabergoj, Aleksandra Nunič,
Urša Horvat, Martina Gojić, Kristjan Deželak
Mostova v Slavini
Most v Slavini
Most je speljan čez potok Slavinšček. Stoji ob gasilskem domu. Je gredne oblike.
Izdelan je iz betona in zavarovan s kovinsko ograjo.
Obnovljen je bil v letu 2009.
Satelitski posnetek mosta v Slavini
Zemljevid
Most v Slavini
Most je speljan čez potok Slavinšček in stoji na začetku vasi. Je gredne oblike, zgrajen
iz betona.
Zapisali in fotografirali: Alan Rekić, Taša in Nina Čirić
ŽELEZNIŠKI MOST V KOČAH
Železniški most v Kočah
Satelitski posnetek
Železniški most na zemljevidu
Koški most s tremi oboki leži v Kočah, pri novem naselju. Čez most je
speljana železnica. Skozi prvi obok pelje cesta, skozi drugi obok teče
potok, skozi tretjega pa zopet vodi pot. Most je narejen iz kamna.
Leto izdelave ni znano.
Koška mostova
Koška ločna mostova peljeta čez potok. Čez njiju pelje pot. Sprva sta
bila lesena, a so ju prenovili pred približno desetimi leti in sezidali
betonske. En most je bil zgrajen leta 971,leto izdelave drugega mosta
pa ni znano.
Zapisala in fotografirala: Tristan Blažek in Linda Vehar
MOSTOVA PRI LOKVI
Most v Kočah na potoku Lokev
Most na satelitskem posnetku
Mostova na Lokvi na zemljevidu
Mostova na Lokvi sta bila zgrajena leta 1971. Vzrok za to je, da
vaščani ob deževju niso morali prečkati Lokve, ker je bila stara pot
speljana malo nižje in čez Lokev . Mostova so zgradili zaradi lažjega
dostopa do njiv in gozda. Zgrajena sta iz kamna in železobetona.
Čez mostova so večinoma vozili s konji, voli, našel pa se je tudi kakšen
traktor.
Zapisal in fotografiral Domen Dekleva
MOST PRI MILAVKI
Most pri Milavki
Satelitski posnetek
Zemljevid Prestranka in obeh mostov
Most se nahaja na Prestranku na cesti Postojna – Orehek. Speljan je
čez pritok Pivke. Most je kamnit in je ločne oblike. Dolg je približno
2,5 m širok pa okoli 1,5 m. Narejen je bil leta 1865. Namenjen je
vozilom in ter drugim udeležencem v prometu.
Nekoč je bila v hiši ob mostu gostilna Pri Milavki.
PRI RASPORJU
Most pri Rasporju
Satelitski posnetek
Zemljevid Prestranka in obeh mostov
Most se nahaja na Prestranku v ulici na Gradu številka 12. Speljan je
čez pritok Pivke. Most je zgrajen iz kamna in betona in je gredni
most. Dolg je približno 1,5m širok pa okoli 1m. Namenjen je vozilom
ter drugim udeležencem v prometu.
Zapisala Martina Gojić
Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak
MOST PRI KONJENIŠKEM KLUBU
Most je na Prestranku. Speljan je čez pritok Pivke. Nahaja se blizu
Prestranškega gradu na poti od Konjeniškega kluba Postojna proti
Štivanu.
Most je ločne oblike. Zgrajen je iz betona.
Namenjen je vozilom ter drugim udeležencem v prometu.
MOST PRI KOROTANU
Most pri Korotanu
Most pri Korotanu se nahaja na cesti Orehek-Hruševje. Most je
gredne oblike, zgrajen iz betona. Most je namenjen cestnemu
prometu. Širok je približno 2 m,dolg pa 5 m.
Zapisal in fotografiral Jaka Nabergoj.
MOST NA PIVKI V GROBIŠČAH
Most čez reko Pivko v Grobiščah
Most v Grobiščah na satelitskem posnetku
Most v Grobiščah na zemljevidu
Most se nahaja v Grobiščah na cesti Grobišče – Postojna in je speljan
čez pritok reke Pivke. Ob močnem deževju pritok poplavi most in
cesto.
Fotografirala Maruša Požar in Jaka Penko
RAKIŠKI MOST
Rakiški most
Satelitski posnetek Rakitnika
Zemljevid Rakitnika
Most se nahaja se na glavni cesti Postojna – Pivka v vasi Rakitnik.
Speljan je čez potok Stržen. Most je ločne oblike. Dolg je približno
15 m, širok pa okoli 5 m.
Rakiški most
Rakiški most
V začetku je bil zgrajen iz kamenja, kasneje, ko so ga obnovili so za
gradnjo uporabili beton.
Most je nastal v času vojne leta 1941. Vojska je morala na letališče.
Oviral jih je potok Stržen, zato so zgradili most.
Namenjen je za vozila, ki jih je vedno več. Postavljen je na nevarnem
kraju. Zaradi veliko prometnih nesreč so postavili veliko zaščitno
ograjo.
Zapisala Nadija Perenič
Fotografirala Nadija Perenič in Klemen Gerzetič
ŠTIVANSKI MOST
Most čez reko Pivko v Štivanu
Most v Matenji vasi je speljan čez reko Pivko. Postavljen je bil že v
Napoleonovih časih (okoli leta 1700). Most je ločne oblike in zgrajen
iz kamna.
Zapisal Luka Vadnal
Fotografije Jaka Nabergoj
MOST V GOZDIČKU NA PRESTRANKU
Most v gozdičku
To je gredni most, ki pelje čez pritok reke Pivke. Izdelan je iz lesa in
kovine. Leži slab kilometer severo-zahodno od OŠ Prestranek.
Uporabljali so ga za prehod čez potok, kot bližnjico med naseljem
Prestranek in farmo v Štivanu.
Most je bil pred približno desetimi leti obnovljen.
Danes most služi predvsem sprehajalcem iz naselja Prestranek in
drugih okoliških vasi.
Zapisal in fotografiral Kristjan Deželak.
MOST NA PRESTRANKU NA REŠKI CESTI
Most na cesti Postojna - Pivka
Most, satelitski posnetek
Most na Pivki, zemljevid
Most se nahaja se na glavni cesti Postojna – Pivka na Prestranku na
ulici Reška cesta. Speljan je čez reko Pivko. Kamniti most je ločne
oblike z enim obokom.
Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deže
MOST PRI GOSTILNI NA MOSTU
Most pri Gostilni na mostu
Most, satelitski posnetek
Most, zemljevid
Most se nahaja se na glavni cesti Postojna – Pivka na Prestranku na
ulici Reška cesta. Speljan je čez reko Pivko. Most je ločne oblike.
Most je iz kamna. Zgrajen je bil pred drugo svetovno vojno. Čez ta
most je bila včasih speljana glavna cesta za v Postojno.
Most in suha struga Pivke
Zapisala Nina Mislej
Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak
ŽELEZNIŠKI MOST NA PRESTRANKU
Železniški most na Prestranku
Nahaja se ob regionalni cesti Postojna-Pivka v naselju Prestranek.
Most je speljan čez reko Pivko in čez cesto. Po njem teče železnica.
Je ločne oblike. Ima šest obokov.
Satelitski posnetek železniškega mosta
Zemljevid Prestranka z označenim mostom
Železniški most so zgradili v času, ko so gradili južno železnico ( okoli
leta 1850). Železnico so javno otvorili 27. julija 1857.
Bombardiran je bil med drugo sv. vojno. Zavezniška letala so most
zrušila 11. marca 1945.
Most si je za svoj logotip izbrala tudi OŠ Prestranek. Logotip je
oblikovala Barbara Kogoj.
Zapisala Vita Debevec
Aleksander Dekleva je o mostu zapisal:
Moj vnuk Jakob Dekleva me je prosil, naj napišem nekaj misli oziroma
spominov na Prestranški most. Stara mama mi je pripovedovala, da so
prvi most zgradili okrog leta 1850, ko so gradili železnico Ljubljana
Trst. Most je imel pet mostnic in je bil grajen iz kamenja
pripeljanega iz Risnika nad Slavino. Pod prvo mostnico je peljala cesta
proti Žejam, pod tretjo pa je tekla struga reke Pivke. Prestranek se
je začel razvijati šele po letu 1900. Pred tem je bila najbolj razvita
kobilarna na Gradu. Našo hišo ( Reška cesta 23) so začeli graditi leta
1908 in je bila šele šesta hiša na Prestranku. Prva je bila zgrajena
železniška postaja. Sam se mostu ne spominjam saj so ga pred mojim
rojstvom leta 1945 podrli. Bombardirala so ga angleška letala. Takrat
smo tudi mi izgubili hišo, saj je bila porušena do tal. V tej hiši je bila
takrat tudi šola, pošta in nekaj podnajemnikov. Novi most so začasno
zgradili iz lesa, da so lahko preko njega vozili vlaki. Po končani vojni
so začeli graditi novi most. Gradili so ga večinoma nemški vojni
ujetniki. Most je zgrajen približno 20 m bolj severno ( v smeri proti
Postojni). S tem so povečali ovinek in omogočili vlakom večjo hitrost.
Sedanji most ima sedem mostnic in je bil v času moje mladosti
občudovanja vreden objekt. Preko njega so takrat peljale le parne
lokomotive ( čufarce). Te so včasih poleti zakurile travnike pod
mostom, saj je iz dimnikov lokomotiv prišle tudi iskrice. Leta 1955 so
prišli jugoslovanski vojaki, ki so v vse mostnice zavrtali luknje, v
katere bi lahko dali eksploziv in most bi lahko podrli.
Na naš most smo bili vedno ponosni saj je ena izmed točk, po kateri
lahko prepoznamo naš kraj Prestranek.
Aleksander Dekleva in Jakob Dekleva
Na Prestranku, 31. 01. 2010
Mostnica čez izsušeno strugo reke Pivke
Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak
MOST NA PRESTRANKU NA VOJAŠKI CESTI
Most na Prestranku na vojaški cesti
Most je speljan čez reko Pivko na takoimenovani vojaški cesti v
neposredni bližini trgovine in bencinske črpalke. Most je kamnit in
ločne oblike z enim obokom.
Zapisala Aleksandra Nunić
Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak
MOST OB TIŠLARJEVEM MLINU
Tišlerjev mlin. Most in ostanki žage
Tišlerjev mlin na satelitskem posnetku
Tišlerjev mlin na zemljevidu
Most se nahaja v Žejah ob Tišlarjevem mlinu. Speljan je čez reko
Pivko. Most je gredne oblike. Izdelan je iz lesa na kamnitih podpornih
zidovih. Povezuje koško zemljo na levem bregu Pivke z žejsko zemljo
na desnem bregu.
Južno od Žej je na Pivki nekoč delovalo kar nekaj mlinov ( Jerinov,
Ambrožev, Čadežev, Tišlarjev mlin) Najbližji Žejam je Tišlarjev mlin
nekoč Brusov mlin. Mlin stoji na koškem, žaga pa je stala na žejskem.
Čez Pivko, ki se tukaj razširi, je peljala široka brv, ki je slonela na
kamnitih stebrih, na katerih so pred nekaj leti postavili lesen most.
V knjigi Ljudje in kraji ob Pivki gospa Vera Bergoč v članku Mlini na
srednjem toku reke Pivke in življenje v njih zapiše: »Ko mlin
opazujemo, se sprašujemo, kako, od kod in s čim so nekoč spravili
kmetje k mlinu tako velike sklade obdelanih kamnov, iz katerih so
grajena vodna korita in vogalni kamen žage. En sam kamen je dolg šest
metrov s premerom petdeset centimetrov. Tone Tišlerjev
pripoveduje da so take kamne kopali in obdelovali v Risniku v Greških
lozah ( blizu vasi Gradec). Vogalni kamen žage, ki tehta prek tri tone,
pa so kar tri leta centimeter za centimeter spravljali iz korit –
štirideset metrov daleč od mlina. »
Velike kamnite sklade na katerih je postavljen nov most.
Zapisala in Fotografirala Liljana Bole
MOST OB JERINOVEM MLINU
Most ob Jerinovem mlinu
Satelitski posnetek
Zemljevid
Most se nahaja se v Žejah ob Jerinovem mlinu. Speljan je čez reko
Pivko. Most je gredne oblike. Izdelan je iz kamna.
Fotografija Jerinovega mlina objavljena na strani 204 v
knjigi Ljudje in kraji ob Pivki izdani maja 1975.
Jerinov mlin danes
Širem – kamniti most nad mlinskimi zapornicami v Jerinovem mlinu.
MOST VZHODNO OD JERINOVEGA MLINA
»Širm« ob mostu, ostanek nekdanjega mlina.
Zapisala in fotografirala Liljana Bole
Viri in literatura:
Spletne strani
www.geopedia.si/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Most
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pivka_(reka)
http://e-lookout.tripod.com/reka_pivka.htm
Literatura
S. Fatur, Ljudje in kraji Pivki, Kulturna skupnost Prestranek, maj 1975
A. Čuk, Prestop, Januar 2012, Ali je kaj trden vaš most?
Pripovedovali so:
Aleksander Dekleva, Prestranek
Darko Mislej, Prestranek
Edvard Bergoč, Koče
Suzana Bergoč Potočnik, Koče
Viktor Knafelc, Prestranek
Ivanka Penko, Grobišče
Marko Vadnjal, Matenja vas
Perenič, Rakitnik
Vehar, Koče
Risbe so prispevali Aleksandra Nunić, Domen Dekleva, Nina Mislej,TAša Čirić, Martina
Gojić, Nina Čirić, Urša Horvat, Maruša Požar, Tristan Blažek