Nalogo so izdelali učenci 5. razreda OŠ Prestranek z mentorico Liljano Bole v šolskem letu 2011/12 za likovno literarni natečaj Voda – naša dobrina, ki ga je razpisala Občina Postojna ob občinskem prazniku. Postojna, april 2012 KAKO SMO IZDELALI PROJEKT NAŠI MOSTOVI Vse se je začelo, ko nam je učiteljica povedala za natečaj Občine Postojna ob občinskem prazniku z naslovom Voda – naša dobrina. Premišljevali smo, kaj bi na natečaj poslali. Sklenili smo, da bomo naredili projekt o mostovih v naši okolici. Porazdelili smo si naloge in začeli z delom. Razdelili smo se v ekipe po krajih v katerih živimo in fotografirali mostove, za informacije o mostovih pa smo vprašali ljudi iz naše okolice. Zbirali smo literaturo o mostovih, kjer smo dobili še več podatkov. Ves pridobljen material smo nato ustrezno oblikovali v knjigo z naslovom Naši mostovi. Za projekt smo porabili kar nekaj šolskih ur in seveda tudi ure v našem prostem času. Seveda ni šlo brez zapletov, ki so povzročili veliko zmede, a se je na koncu vse dobro izteklo. Ob nastajanju knjige smo se veliko naučili ne samo o mostovih ampak tudi o našem domačem kraju. Upamo, da bomo pridobljeno znanje še kdaj pametno uporabili. Linda Vehar NAŠI MOSTOVI Mostovi omogočajo prehod čez reke, potoke, prepade, ceste, železnice… Mostove so gradili že naši predniki. Mostiščarji so gradili skromne mostove. Pomembno je bilo, da so svoja bivališča povezali s kopnim ali med seboj. Rimljani pa so čez reke gradili prave mojstrovine. V srednjem veku so mostovi pomenili vstopne poti v utrjena mesta. Mostovi so lahko tudi dopolnitev kraja: arhitekturni ali tehnični dosežek in nemi pričevalec zgodovine. Nekoč so predstavljali simbol moči nekega naroda. ( Prestop, januar 2012). Za Primorsko in Notranjsko so precej značilni kamniti mostovi. V naši okolici so najpogostejši mostovi, ki vodijo čez reko Pivko in njene pritoke. Spremembe v mostogradnji naše okolice so nastale 19. stoletja, ko so zgradili južno železnico. dvotirno progo na relaciji Dunaj – Maribor – Celje – Ljubljana – Sežana – Trst. Takrat so v naših krajih zrasli kamniti železniški mostovi, zgrajeni iz domačega materiala. Dandanes gradimo predvsem železobetonske mostove. Zapisali Linda Vehar, Tristan Blažek, Urša Horvat, Ajda Potočnik, Martina Gojić. REKA PIVKA Glavni izvir reke Pivke je zahodno od Zagorja. Na dnu Zagorskega polja (v Pivšcah) je še več kraških izvirov. Do srednje Pivke ima Pivka veš majhnih izvirov. V srednjem delu Pivške kotline med Petelinjem in Prestrankom priteka v Pivko nekaj manjših potokov z leve strani. Predvsem Selški potok in Slavenšček imata izraziti strugi, ki vodita do Pivke. Med Trnjem in Žejami sta znova dva kraška pritoka z Javorniške strani. Najmočnejši so Žejski izviri v bližini Ambrožičevega mlina. Na žejskem so ob deževju tudi izviri Korita. Tudi potok Sušica, ki teče skozi Prestranek se priključi Pivki. Ob kraškem vznožju Javornikov je občasen bruhalnik,ki daje vodo Strženu, ki teče skozi Rakitnik in se pri Stari vasi izliva v Pivko. e-lookout.tripod.com/reka_pivka.htm Na Pivki in njenih pritokih srednje Pivke je postavljenih vrsto mostov. Reka Pivka nato na koncu Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič v Postojnsko jamo in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z Rakom v Planinski jami. Zapisali: Taša in Nina Čirić, Aleksandra Nunić, Nina Mislej, Vita Debevec in Jaka Nabergoj MOSTOVI Most je inženirski objekt po katerem vodi pot čez globinske ovire (reke, doline, soteske) morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo. Konstrukcija je odvisna od njegove višine, podlage in obremenitve. Razvrstitev mostov se lahko izvede po različnih kriterijih. Najboljša možnost je po obliki in konstrukciji ter materialu. Po obliki obstaja nekaj glavnih vrst mostov : gredni, konzolni, obokan in ločni most, viseči most, most z diagonalnimi oboki in polični most. Gredni mostovi so sistemi pri katerih je zgornja konstrukcija ločena od podpor z ležišči. V Sloveniji je to najbolj pogosta vrsta mostov. Obokani mostovi so predvsem stari kamniti ali apnenčasti mostovi. Ta dva mostova sta v naši pokrajini najpogostejša. Ločni most v bližini Jerinovega mlina Gredni most v Slavini Po vrsti materiala ločimo lesene, kamnite, železne ali jeklene, betonske mostove, mostove iz armiranega betona in mostove iz umetnih mas. Na našem področju najdemo predvsem kamnite, betonske ali lesene mostove. Leseni mostovi Les (hlod) položen preko potoka je predstavljal prvi najenostavnejši most. Ker je les slabo nosilen in manj obstojen, se danes uporablja za mostove z manjšimi obtežbami, kot na primer brvi za pešce, kolesarje. Leseni most na učni poti v Štivanu Kamniti mostovi Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Kamniti most v Štivanu Betonski mostovi Beton je sestavljen iz mešanice cementa, agregata (peska in gramoza) in vode, ki se strdi zaradi kemične reakcije. Beton lahko vsebuje tudi aditive in druge dodatke. Ta gradbeni material je odličen za izgradnjo mostov, ker se lahko vliva v tekočem stanju, v katerikoli obliki (opaž) in ima po sušenju dobre lastnosti. Most na cesti Prestranek- Postojna Drug način razvrščanja mostov je njihova funkcija. Poznamo cestne, železniške, kanalske (voda preko mosta), za pešce in za živali Pogosto pa ima most več funkcij. Most za pešce Železniški most Cestni most Zapisali: Kevin Požar, Kristjan Deželak, Domen Dekleva, Jaka Penko, Žiga Rotar Fotografije: Alan Rekič, Nina in Taša Čirić, Jaka Nabergoj, Aleksandra Nunič, Urša Horvat, Martina Gojić, Kristjan Deželak Mostova v Slavini Most v Slavini Most je speljan čez potok Slavinšček. Stoji ob gasilskem domu. Je gredne oblike. Izdelan je iz betona in zavarovan s kovinsko ograjo. Obnovljen je bil v letu 2009. Satelitski posnetek mosta v Slavini Zemljevid Most v Slavini Most je speljan čez potok Slavinšček in stoji na začetku vasi. Je gredne oblike, zgrajen iz betona. Zapisali in fotografirali: Alan Rekić, Taša in Nina Čirić ŽELEZNIŠKI MOST V KOČAH Železniški most v Kočah Satelitski posnetek Železniški most na zemljevidu Koški most s tremi oboki leži v Kočah, pri novem naselju. Čez most je speljana železnica. Skozi prvi obok pelje cesta, skozi drugi obok teče potok, skozi tretjega pa zopet vodi pot. Most je narejen iz kamna. Leto izdelave ni znano. Koška mostova Koška ločna mostova peljeta čez potok. Čez njiju pelje pot. Sprva sta bila lesena, a so ju prenovili pred približno desetimi leti in sezidali betonske. En most je bil zgrajen leta 971,leto izdelave drugega mosta pa ni znano. Zapisala in fotografirala: Tristan Blažek in Linda Vehar MOSTOVA PRI LOKVI Most v Kočah na potoku Lokev Most na satelitskem posnetku Mostova na Lokvi na zemljevidu Mostova na Lokvi sta bila zgrajena leta 1971. Vzrok za to je, da vaščani ob deževju niso morali prečkati Lokve, ker je bila stara pot speljana malo nižje in čez Lokev . Mostova so zgradili zaradi lažjega dostopa do njiv in gozda. Zgrajena sta iz kamna in železobetona. Čez mostova so večinoma vozili s konji, voli, našel pa se je tudi kakšen traktor. Zapisal in fotografiral Domen Dekleva MOST PRI MILAVKI Most pri Milavki Satelitski posnetek Zemljevid Prestranka in obeh mostov Most se nahaja na Prestranku na cesti Postojna – Orehek. Speljan je čez pritok Pivke. Most je kamnit in je ločne oblike. Dolg je približno 2,5 m širok pa okoli 1,5 m. Narejen je bil leta 1865. Namenjen je vozilom in ter drugim udeležencem v prometu. Nekoč je bila v hiši ob mostu gostilna Pri Milavki. PRI RASPORJU Most pri Rasporju Satelitski posnetek Zemljevid Prestranka in obeh mostov Most se nahaja na Prestranku v ulici na Gradu številka 12. Speljan je čez pritok Pivke. Most je zgrajen iz kamna in betona in je gredni most. Dolg je približno 1,5m širok pa okoli 1m. Namenjen je vozilom ter drugim udeležencem v prometu. Zapisala Martina Gojić Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak MOST PRI KONJENIŠKEM KLUBU Most je na Prestranku. Speljan je čez pritok Pivke. Nahaja se blizu Prestranškega gradu na poti od Konjeniškega kluba Postojna proti Štivanu. Most je ločne oblike. Zgrajen je iz betona. Namenjen je vozilom ter drugim udeležencem v prometu. MOST PRI KOROTANU Most pri Korotanu Most pri Korotanu se nahaja na cesti Orehek-Hruševje. Most je gredne oblike, zgrajen iz betona. Most je namenjen cestnemu prometu. Širok je približno 2 m,dolg pa 5 m. Zapisal in fotografiral Jaka Nabergoj. MOST NA PIVKI V GROBIŠČAH Most čez reko Pivko v Grobiščah Most v Grobiščah na satelitskem posnetku Most v Grobiščah na zemljevidu Most se nahaja v Grobiščah na cesti Grobišče – Postojna in je speljan čez pritok reke Pivke. Ob močnem deževju pritok poplavi most in cesto. Fotografirala Maruša Požar in Jaka Penko RAKIŠKI MOST Rakiški most Satelitski posnetek Rakitnika Zemljevid Rakitnika Most se nahaja se na glavni cesti Postojna – Pivka v vasi Rakitnik. Speljan je čez potok Stržen. Most je ločne oblike. Dolg je približno 15 m, širok pa okoli 5 m. Rakiški most Rakiški most V začetku je bil zgrajen iz kamenja, kasneje, ko so ga obnovili so za gradnjo uporabili beton. Most je nastal v času vojne leta 1941. Vojska je morala na letališče. Oviral jih je potok Stržen, zato so zgradili most. Namenjen je za vozila, ki jih je vedno več. Postavljen je na nevarnem kraju. Zaradi veliko prometnih nesreč so postavili veliko zaščitno ograjo. Zapisala Nadija Perenič Fotografirala Nadija Perenič in Klemen Gerzetič ŠTIVANSKI MOST Most čez reko Pivko v Štivanu Most v Matenji vasi je speljan čez reko Pivko. Postavljen je bil že v Napoleonovih časih (okoli leta 1700). Most je ločne oblike in zgrajen iz kamna. Zapisal Luka Vadnal Fotografije Jaka Nabergoj MOST V GOZDIČKU NA PRESTRANKU Most v gozdičku To je gredni most, ki pelje čez pritok reke Pivke. Izdelan je iz lesa in kovine. Leži slab kilometer severo-zahodno od OŠ Prestranek. Uporabljali so ga za prehod čez potok, kot bližnjico med naseljem Prestranek in farmo v Štivanu. Most je bil pred približno desetimi leti obnovljen. Danes most služi predvsem sprehajalcem iz naselja Prestranek in drugih okoliških vasi. Zapisal in fotografiral Kristjan Deželak. MOST NA PRESTRANKU NA REŠKI CESTI Most na cesti Postojna - Pivka Most, satelitski posnetek Most na Pivki, zemljevid Most se nahaja se na glavni cesti Postojna – Pivka na Prestranku na ulici Reška cesta. Speljan je čez reko Pivko. Kamniti most je ločne oblike z enim obokom. Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deže MOST PRI GOSTILNI NA MOSTU Most pri Gostilni na mostu Most, satelitski posnetek Most, zemljevid Most se nahaja se na glavni cesti Postojna – Pivka na Prestranku na ulici Reška cesta. Speljan je čez reko Pivko. Most je ločne oblike. Most je iz kamna. Zgrajen je bil pred drugo svetovno vojno. Čez ta most je bila včasih speljana glavna cesta za v Postojno. Most in suha struga Pivke Zapisala Nina Mislej Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak ŽELEZNIŠKI MOST NA PRESTRANKU Železniški most na Prestranku Nahaja se ob regionalni cesti Postojna-Pivka v naselju Prestranek. Most je speljan čez reko Pivko in čez cesto. Po njem teče železnica. Je ločne oblike. Ima šest obokov. Satelitski posnetek železniškega mosta Zemljevid Prestranka z označenim mostom Železniški most so zgradili v času, ko so gradili južno železnico ( okoli leta 1850). Železnico so javno otvorili 27. julija 1857. Bombardiran je bil med drugo sv. vojno. Zavezniška letala so most zrušila 11. marca 1945. Most si je za svoj logotip izbrala tudi OŠ Prestranek. Logotip je oblikovala Barbara Kogoj. Zapisala Vita Debevec Aleksander Dekleva je o mostu zapisal: Moj vnuk Jakob Dekleva me je prosil, naj napišem nekaj misli oziroma spominov na Prestranški most. Stara mama mi je pripovedovala, da so prvi most zgradili okrog leta 1850, ko so gradili železnico Ljubljana Trst. Most je imel pet mostnic in je bil grajen iz kamenja pripeljanega iz Risnika nad Slavino. Pod prvo mostnico je peljala cesta proti Žejam, pod tretjo pa je tekla struga reke Pivke. Prestranek se je začel razvijati šele po letu 1900. Pred tem je bila najbolj razvita kobilarna na Gradu. Našo hišo ( Reška cesta 23) so začeli graditi leta 1908 in je bila šele šesta hiša na Prestranku. Prva je bila zgrajena železniška postaja. Sam se mostu ne spominjam saj so ga pred mojim rojstvom leta 1945 podrli. Bombardirala so ga angleška letala. Takrat smo tudi mi izgubili hišo, saj je bila porušena do tal. V tej hiši je bila takrat tudi šola, pošta in nekaj podnajemnikov. Novi most so začasno zgradili iz lesa, da so lahko preko njega vozili vlaki. Po končani vojni so začeli graditi novi most. Gradili so ga večinoma nemški vojni ujetniki. Most je zgrajen približno 20 m bolj severno ( v smeri proti Postojni). S tem so povečali ovinek in omogočili vlakom večjo hitrost. Sedanji most ima sedem mostnic in je bil v času moje mladosti občudovanja vreden objekt. Preko njega so takrat peljale le parne lokomotive ( čufarce). Te so včasih poleti zakurile travnike pod mostom, saj je iz dimnikov lokomotiv prišle tudi iskrice. Leta 1955 so prišli jugoslovanski vojaki, ki so v vse mostnice zavrtali luknje, v katere bi lahko dali eksploziv in most bi lahko podrli. Na naš most smo bili vedno ponosni saj je ena izmed točk, po kateri lahko prepoznamo naš kraj Prestranek. Aleksander Dekleva in Jakob Dekleva Na Prestranku, 31. 01. 2010 Mostnica čez izsušeno strugo reke Pivke Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak MOST NA PRESTRANKU NA VOJAŠKI CESTI Most na Prestranku na vojaški cesti Most je speljan čez reko Pivko na takoimenovani vojaški cesti v neposredni bližini trgovine in bencinske črpalke. Most je kamnit in ločne oblike z enim obokom. Zapisala Aleksandra Nunić Fotografije: Martina Gojić, Aleksandra Nunić, Urša Horvat, Kristjan Deželak MOST OB TIŠLARJEVEM MLINU Tišlerjev mlin. Most in ostanki žage Tišlerjev mlin na satelitskem posnetku Tišlerjev mlin na zemljevidu Most se nahaja v Žejah ob Tišlarjevem mlinu. Speljan je čez reko Pivko. Most je gredne oblike. Izdelan je iz lesa na kamnitih podpornih zidovih. Povezuje koško zemljo na levem bregu Pivke z žejsko zemljo na desnem bregu. Južno od Žej je na Pivki nekoč delovalo kar nekaj mlinov ( Jerinov, Ambrožev, Čadežev, Tišlarjev mlin) Najbližji Žejam je Tišlarjev mlin nekoč Brusov mlin. Mlin stoji na koškem, žaga pa je stala na žejskem. Čez Pivko, ki se tukaj razširi, je peljala široka brv, ki je slonela na kamnitih stebrih, na katerih so pred nekaj leti postavili lesen most. V knjigi Ljudje in kraji ob Pivki gospa Vera Bergoč v članku Mlini na srednjem toku reke Pivke in življenje v njih zapiše: »Ko mlin opazujemo, se sprašujemo, kako, od kod in s čim so nekoč spravili kmetje k mlinu tako velike sklade obdelanih kamnov, iz katerih so grajena vodna korita in vogalni kamen žage. En sam kamen je dolg šest metrov s premerom petdeset centimetrov. Tone Tišlerjev pripoveduje da so take kamne kopali in obdelovali v Risniku v Greških lozah ( blizu vasi Gradec). Vogalni kamen žage, ki tehta prek tri tone, pa so kar tri leta centimeter za centimeter spravljali iz korit – štirideset metrov daleč od mlina. » Velike kamnite sklade na katerih je postavljen nov most. Zapisala in Fotografirala Liljana Bole MOST OB JERINOVEM MLINU Most ob Jerinovem mlinu Satelitski posnetek Zemljevid Most se nahaja se v Žejah ob Jerinovem mlinu. Speljan je čez reko Pivko. Most je gredne oblike. Izdelan je iz kamna. Fotografija Jerinovega mlina objavljena na strani 204 v knjigi Ljudje in kraji ob Pivki izdani maja 1975. Jerinov mlin danes Širem – kamniti most nad mlinskimi zapornicami v Jerinovem mlinu. MOST VZHODNO OD JERINOVEGA MLINA »Širm« ob mostu, ostanek nekdanjega mlina. Zapisala in fotografirala Liljana Bole Viri in literatura: Spletne strani www.geopedia.si/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Most http://sl.wikipedia.org/wiki/Pivka_(reka) http://e-lookout.tripod.com/reka_pivka.htm Literatura S. Fatur, Ljudje in kraji Pivki, Kulturna skupnost Prestranek, maj 1975 A. Čuk, Prestop, Januar 2012, Ali je kaj trden vaš most? Pripovedovali so: Aleksander Dekleva, Prestranek Darko Mislej, Prestranek Edvard Bergoč, Koče Suzana Bergoč Potočnik, Koče Viktor Knafelc, Prestranek Ivanka Penko, Grobišče Marko Vadnjal, Matenja vas Perenič, Rakitnik Vehar, Koče Risbe so prispevali Aleksandra Nunić, Domen Dekleva, Nina Mislej,TAša Čirić, Martina Gojić, Nina Čirić, Urša Horvat, Maruša Požar, Tristan Blažek
© Copyright 2024