Tematska pot »Za metulji na potep« je nastala s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. ERICo je kot nosilec projekta odgovoren za vsebino informacij. Pri projektu so sodelovali še Naravno zdravilišče Topolšica, Turistično društvo Topolšica in Turistično društvo Topolšica - Podeželje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Projekt delno financira EU. his vlinček (Inac Dnevni pa io) Zorica (Anthocharis onia) ek (Saturnia pav Mali nočni pavlinč Močvirski cekinček (Lycaena dispar) za metulji na potep Navadni modrin (Polymmatus icarus) cardamines) ercus) Neozephyrus qu Modri hrastar ( Vsebina: dr. Nataša Kopušar Fotografije: dr. Nataša Kopušar, Rudi Ramšak, Peter Mlakar, Igor Medved, Jelka Flis Oblikovanje: Mirsad Burgič Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Naklada: 500 izvodov Založil: Inštitut za ekološke raziskave ERICo d.o.o. ) a pamphilus (Coenonymph Mali okarček Velenje, april 2011 Navadni senožetnik (Colias croce a) T12 Legenda T11 T1 (383 m n.v.) Uvodna tabla T10 T2 (391 m n.v.) Svetlobna vaba T3 (421 m n.v.) Razvoj metulja T9 T8 T4 (499 m n.v.) Čutila metulja T5 (536 m n.v.) Velikosti metuljev T6 (549 m n.v.) Biodiverziteta metuljev T6 T7 (380 m n.v.) Znanilci pomladi T8 (508 m n.v.) Svetlobna vaba T5 T9 (578 m n.v.) Ogroženost metuljev T1 T7 T4 T2 T3 T10 (717 m n.v.) Prehrana metuljev T11 (794 m n.v.) Dnevni metulji T12 (855 m n.v.) Nočni metulji Spoštovani! želke s popolno preobrazbo. Od a) so žu Metulji (Lepidopter vki – rilčku (proboijo po dolgi votli ce loč se , ter po drobnih drugih žuželk juj ega se prehran ejo in telo. Nočni ter ka čjo mo po s scis), krila i so pokrita njihova luskicah, s katerim ed približno 100 do pr ji ml Ze na ili jav po metulji so se prvič ozavri. Dnevni metu su, ko so še živeli din lijoni mi 40 i im br 190 milijoni let, v ča do ed ej pozneje, šele pr cvetnic. Do danes lji so se pojavili prec o z razvojem rastlin dn re po vz vrst metuljev, od let, verjetno 00 znanih okoli 32 j pa sku o nij ve Slo določanja nočnih je za t. Zaradi težavnega tega 182 dnevnih vrs nj raziskani. anosti terena in metuljev so le-ti ma zaradi velike razgib m mo Lo izvirom vode ter Topolšica z m lni vezane s terma po e, klim kro mi e bn pose upravljanjem človeka eteklim in sedanjim s tem povezanim pr življenje veliko razza odlične razmere di nu u, tor os pr v tem jhnem območju. ljev na relativno ma ličnim vrstam metu spoznate? erite in metulje bolje Nič lažjega. Vas mika, da to prev ge in Vzemite pot pod no tuljevi poti. se sprehodite po me z naslovom »Za prav tematska pot za av pr je t po va lje mativnimi tablami, Metu je opremljena z infor tuljem všečnimi metulji na potep«, ki me in tlobnima vabama smerokazi, dvema sve da doživite naše kraje in tukajšnjo s, va o bim življenja in posebrastlinami. Va je ter razumevanje an ov az op zi sko o narav sti tukaj živečih vrst območja ter raznoliko le metulji, ampak nosti metuljev tega li lja s ne bodo sprem metuljev. Na poti va lino, vonji cvetočih gledi na Šaleško do raz i vit e kulturno-zgomestoma čudo aln je gozdov in lok ob ud o len ze v, iko travn lja. Na štiri-jezičnih tukajšnjega podeže ne različne vsedovinske značilnosti vlje poti so predsta ob lah tab nih tiv ma infor adi; razvoj, velikost tulji – znanilci poml bine. Med temi so: me ive dnevne in nočne vrste metuljev nim ogroženost. in čutila metuljev; za n metuljev in njihova me po ; tega območja lahko Za metulji na potep ih poteh, ki žn kro h tre greste po osti in raznolikosti po dolžini, zahtevn ne lič lraz bo sa d me so najkrajša pot je do ov metuljev. Prva, 1), tre8-T 6-T -T življenjskih prostor (T1 km 7-T1), druga 7,4 žine 5,6 km (T1-T5-T pa meri 12,6 km (T1-T5-T12-T1). Vse , ljša jda na je tja pot, ki rijo obliko metustopne in skupaj tvo va pot. Izhodido ko lah so ti po lje tri i krajše ime – metu lja. Od tod izhaja tud i Naravnem zdravilišču Topolšica. pr je šče tematske poti nami podate v Vabimo vas, da se z »deželo metuljev«!