za metulji na potep

Tematska pot »Za metulji na potep« je nastala s finančno
pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja. ERICo je kot nosilec projekta odgovoren za
vsebino informacij. Pri projektu so sodelovali še Naravno
zdravilišče Topolšica, Turistično društvo Topolšica in
Turistično društvo Topolšica - Podeželje. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje
2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Projekt delno financira EU.
his
vlinček (Inac
Dnevni pa
io)
Zorica (Anthocharis
onia)
ek (Saturnia pav
Mali nočni pavlinč
Močvirski cekinček (Lycaena dispar)
za
metulji
na
potep
Navadni modrin (Polymmatus
icarus)
cardamines)
ercus)
Neozephyrus qu
Modri hrastar (
Vsebina: dr. Nataša Kopušar
Fotografije:
dr. Nataša Kopušar,
Rudi Ramšak,
Peter Mlakar,
Igor Medved,
Jelka Flis
Oblikovanje: Mirsad Burgič
Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje
Naklada: 500 izvodov
Založil: Inštitut za ekološke raziskave
ERICo d.o.o.
)
a pamphilus
(Coenonymph
Mali okarček
Velenje, april 2011
Navadni senožetnik (Colias croce
a)
T12
Legenda
T11
T1 (383 m n.v.)
Uvodna tabla
T10
T2 (391 m n.v.)
Svetlobna vaba
T3 (421 m n.v.)
Razvoj metulja
T9
T8
T4 (499 m n.v.)
Čutila metulja
T5 (536 m n.v.)
Velikosti metuljev
T6 (549 m n.v.)
Biodiverziteta metuljev
T6
T7 (380 m n.v.)
Znanilci pomladi
T8 (508 m n.v.)
Svetlobna vaba
T5
T9 (578 m n.v.)
Ogroženost metuljev
T1
T7
T4
T2
T3
T10 (717 m n.v.)
Prehrana metuljev
T11 (794 m n.v.)
Dnevni metulji
T12 (855 m n.v.)
Nočni metulji
Spoštovani! želke s popolno preobrazbo. Od
a) so žu
Metulji (Lepidopter
vki – rilčku (proboijo po dolgi votli ce
loč
se
, ter po drobnih
drugih žuželk
juj
ega se prehran ejo in telo. Nočni
ter
ka
čjo
mo
po
s
scis),
krila
i so pokrita njihova
luskicah, s katerim
ed približno 100 do
pr
ji
ml
Ze
na
ili
jav
po
metulji so se prvič
ozavri. Dnevni metu
su, ko so še živeli din
lijoni
mi
40
i
im
br
190 milijoni let, v ča
do
ed
ej pozneje, šele pr
cvetnic. Do danes
lji so se pojavili prec
o z razvojem rastlin
dn
re
po
vz
vrst metuljev, od
let, verjetno
00
znanih okoli 32
j
pa
sku
o
nij
ve
Slo
določanja nočnih
je za
t. Zaradi težavnega
tega 182 dnevnih vrs
nj raziskani.
anosti terena in
metuljev so le-ti ma
zaradi velike razgib
m
mo
Lo
izvirom vode ter
Topolšica z
m
lni
vezane s terma
po
e,
klim
kro
mi
e
bn
pose
upravljanjem človeka
eteklim in sedanjim
s tem povezanim pr
življenje veliko razza
odlične razmere
di
nu
u,
tor
os
pr
v tem
jhnem območju.
ljev na relativno ma
ličnim vrstam metu
spoznate?
erite in metulje bolje
Nič lažjega.
Vas mika, da to prev
ge in
Vzemite pot pod no
tuljevi poti.
se sprehodite po me
z naslovom »Za
prav tematska pot
za
av
pr
je
t
po
va
lje
mativnimi tablami,
Metu
je opremljena z infor tuljem všečnimi
metulji na potep«, ki
me
in
tlobnima vabama
smerokazi, dvema sve da doživite naše kraje in tukajšnjo
s,
va
o
bim
življenja in posebrastlinami. Va
je ter razumevanje
an
ov
az
op
zi
sko
o
narav
sti tukaj živečih vrst
območja ter raznoliko le metulji, ampak
nosti metuljev tega
li
lja
s ne bodo sprem
metuljev. Na poti va
lino, vonji cvetočih
gledi na Šaleško do
raz
i
vit
e kulturno-zgomestoma čudo
aln
je gozdov in lok
ob
ud
o
len
ze
v,
iko
travn
lja. Na štiri-jezičnih
tukajšnjega podeže
ne različne vsedovinske značilnosti
vlje
poti so predsta
ob
lah
tab
nih
tiv
ma
infor
adi; razvoj, velikost
tulji – znanilci poml
bine. Med temi so: me ive dnevne in nočne vrste metuljev
nim
ogroženost.
in čutila metuljev; za
n metuljev in njihova
me
po
;
tega območja
lahko
Za metulji na potep
ih poteh, ki
žn
kro
h
tre
greste po
osti in raznolikosti
po dolžini, zahtevn
ne
lič
lraz
bo
sa
d
me
so
najkrajša pot je do
ov metuljev. Prva,
1), tre8-T
6-T
-T
življenjskih prostor
(T1
km
7-T1), druga 7,4
žine 5,6 km (T1-T5-T pa meri 12,6 km (T1-T5-T12-T1). Vse
,
ljša
jda
na
je
tja pot, ki
rijo obliko metustopne in skupaj tvo va pot. Izhodido
ko
lah
so
ti
po
lje
tri
i krajše ime – metu
lja. Od tod izhaja tud i Naravnem zdravilišču Topolšica.
pr
je
šče tematske poti
nami podate v
Vabimo vas, da se z
»deželo metuljev«!