PREDLOG UREDITVE
Kamniška Kam niška Bistrica Bistrica PREDLOG UREDITVE Besedilo: Marta Vahtar Ilustracije: Marta Vahtar, delno Janez Adamič Kartografsko gradivo: Iztok Perpar, Luka Šolar in Marta Vahtar, LOCUS d.o.o. ˇ RAZŠIRITEV ZA SOCASNI MOTORNI PROMET KOLESARSKA POT PEŠ POT VISOKOVODNI ZID OB STRUGI GLAVNA POT V NOŽICAH PROGRAM REKREACIJSKE OSI Ključni program rekreacijske osi je vzpostavitev kolesarske in peš povezave ob celotni dolžini vodotoka ter vzpostavitev močne prostočasovne programske osi v zelenju. S prečnimi potmi na glavno programsko os pa povezati v enoten sistem vse turistično rekreativne potenciale širše regije. Da bi sistem kolesarskih in peš poti zares lahko zaživel, bo potrebno na glavni osi razviti ustrezen servisni in gostinski program namenjen izletnikom in rekreativcem. Odsek 1: Volčji potok in Nožice Odsek 2: Homec in Hudo pri Radomljah Levi breg je v dokaj naravnem stanju in se ga ohranja kot naravno retencijsko površino. Ob vodotoku so po tej strani speljane sprehajalna pot in poti za jahanje. Desni breg je močno urbaniziran. Po njem je speljana glavna pot, ki vodi naprej proti Kamniku. Kjer je zeleni pas ob vodotoku preozek za izgradnjo glavne poti, se bo hkrati s protipoplavnimi ureditvami vodotok mestoma prestavilo v smeri proti vzhodu. Na območju je predvidena tudi nova brv čez reko za kolesarje in pešce, ki bo povezala Homški hrib z Arburetumom Volčji potok. Vodni in obvodni prostor sta v dokaj naravnem stanju, zato se ju maksimalno ohranja. Pod Homškim hribom poteka glavna pot. Tam je organiziran tudi centralni del Homške učne poti z osrednjim informacijskim centom in večjim otroškim igriščem. Po nasprotnem bregu so speljane sprehajalna pot in poti za jahanje. Učne poti: Predvideni sta dve učni poti: Prva je »Homška učna pot«, ki na sorazmerno majhnem in geografsko zaokroženem območju poveže naravno, kulturno, zgodovinsko in tehnično dediščino območja med Homcem in Radomljami. Homška učna pot je hkrati osrednji del učne poti »Po poti mlinov in mlinščic«, ki je namenjena celostni predstavitvi delovanja naravnega vodnega sistema Kamniške Bistrice in celotnega sistema umetnega uravnavanja vodnega režima s sistemom mlinščic skupaj z objekti (žagami, mlini, elektrarnami itd.), kar vse skupaj predstavlja pomembno tehnično dediščino regije. Ureditev učnih poti vključuje ureditev poti in informacijskih točk, ključni element pa je informacijski center Homec, kjer obiskovalec na enem mestu dobi vse informacije o posameznih segmentih poti in si s pomočjo elektronskih medijev to pot tudi lahko ogleda. Organizirani piknik prostori: Prostori za piknik so predvideni na območju Preserij in sicer kot družinski piknik prostori, ki so opremljeni z mizami, klopmi, kurišči, posodami za odpadke in ločitvenim zelenjem do sosednjih piknik prostorov... Predviden je tudi piknik prostor za večje organizirane skupine, ki lahko služi tudi kot prireditveni prostor s paviljonom, kjer je možno občasno (v času javnih prireditev) organizirati gostinsko dejavnost. V sklopu paviljona ali v njegovi bližini bo fontana s pitno vodo ter javne sanitarije. Otroška igrišča: Predvidenih je več igrišč s kompleksnimi igrali, velikimi peskovniki, večjimi travnatimi površinami, fontanami s pitno vodo ter prostori za spremljevalce. Otroška igrišča bodo zavarovana s primerno ograjo. Predvidena so na območju Homca, centra Radomelj, Preserij, Jarš, Vira, Podrečjega in pri Športnem parku v Domžalah. Naravna kopališča: Kot naravno kopališče je opredeljeno območje nad Homškim jezom v Nožicah. Ureditev naravnega kopališča poleg ustreznih ureditev (ureditve površin za sončenje, dostopi do vode, vegetacijski rob, ipd.) zahteva predvsem ustrezno kakovost vode. Informacijske točke: Urejene so po celotni trasi glavne poti in jih je več vrst. Najpreprostejša je zgolj informacijska tabla s ključnimi informacijami o rekreacijsko izletniških in izobraževalnih programih. Na glavnih vstopnih točkah na rekreacijsko os, so postavljeni večji informacijski centri dopolnjeni z dodatnim servisnim programom. Gostinski program: Razširitev informacijskega centra z gostinskim programom smo predvideli na Homcu (pri glavnem vstopu do Homške učne poti), na Škrjančevem (športni park) in na Podrečjem (na sotočju Kamniške Bistrice in Rače). Gre za manj obsežen program, ki naj bi obsegal prodajo napitkov, slaščic in manjših prigrizkov. Poligoni za pse: Poligoni za pse so območja namenjena prostemu tekanju in igri psov, ki imajo vso potrebno infrastrukturo (pasja stranišča, klopi za spremljevalce, oznake itd.). Fizično so ločeni od glavnih kolesarskih in peš poti, otroških igrišč in drugih programov z brežino, vegetacijo in ograjo, tako da so kar najmanj moteči za okolico. Predvidena sta dva takšna poligona, eden v Škrjančevem in eden južno od Športnega parka Domžale. Poti za jahanje: Gre za poti, ki so speljane pretežno po naravnih območjih in so zgolj utrjene naravne poti. Poti za jahanje so urejene na območju med Kamniško Bistrico in Volčjim potokom severno od Radomelj ter ob Kamniški Bistrici na območju Preserij. Drugi programi: Med drugimi programi naj posebej omenimo zimske športe kot je tek na smučeh, ki ga je moč organizirati po trasi sprehajalnih poti ali pa vzporedno s temi potmi po zelenicah. V zadnjem obdobju zelo popularno rolkanje se lahko odvija po kolesarskih poteh. Za vodne športe, kot sta kajak in kanu, pa je pogosto premalo vode. Kljub temu predlagamo, da se dolgoročno pri vzdrževalnih delih na pragovih v strugi Kamniške Bistrice uredijo drče s poglobljenim osrednjim delom, ki bo omogočal prehod čolnov. Viri: Osnutek lokacijskega načrta Kamniška Bistrica – rekreacijska os regije, LOCUS d.o.o., 2003. Strokovne podlage za pripravo lokacijskega načrta Kamniška Bistrica – rekreacijska os regije, LOCUS d.o.o., 2002. Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije, Zbornik prispevkov s serije okroglih miz v knjižnici Domžale septembra, oktobra in novembra 1999, ICRO Domžale. Poplavna ogroženost Občine Domžale, VGI, Fazarinc, 2002. Digitalni ortofoto načrt: Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998. Franciscejski kataster v digitalni obliki: Arhiv Republike Slovenije. ˇ POCIVALIŠCE NA RAZŠIRITVI VISOKOVODNEGA NASIPA PEŠ POT Z VEGETACIJO OBRASLA BREŽINA VODOTOKA UREDITEV SPREHAJALNE POTI MIMO ZGORNJIH JARŠ Odsek 3: Radomlje Odsek 4: Preserje in Škrjančevo Odsek 5: Spodnje Jarše in Vir Urbanizacija sega prav do struge vodotoka, zato jo je bilo v preteklosti potrebno utrditi z obojestranskim zidom. Zaradi večje poplavne varnosti je mestoma potrebno nadvišati obstoječe bregove visokovodne struge z nasipi. Zahodno ob Kamniški Bistrici se uredi sprehajalno pot, vzhodno pa glavno. Poseben problem predstavlja ureditev podhodov pod glavnim mostom v Radomljah. Poleg ureditve poti so potrebne predvsem krajinskoarhitekturne ureditve obvodnega prostora zato, da bo prostor postal ambientalno bolj zanimiv. Na tem delu je vodotok možno dokaj enostavno renaturirati z usmerjenimi vzdrževalnimi deli in s tem ustvariti bogat vodni in obvodni prostor, ki bo izboljšal tako krajinsko kot ekološko stanje vodnega in obvodnega prostora. Mimo Preserij in Zgornjih Jarš je speljana sprehajalna pot po visokovodnem nasipu, med visokovodnim nasipom in vodotokom pa so speljane poti za jahanje. Mino Škrjančevega poteka glavna pot, ki vodi mimo športno-rekreativnega centra pri Papirnici Količevo (sedaj tenis igrišča in odbojka na pesku) ter predvidenega otroškega igrišča, prostorov za piknik in informacijskega centra. Struga vodotoka je obojestransko utrjena z betonskim zidom in visokovodnimi nasipi. Poti so speljane deloma po visokovodnih nasipih, deloma po zgornji terasi visokovodne struge . Na območju je predvideno večje otroško igrišče pri razbremenilniku Pšata. Obvodni prostor je močno osiromašen. Zato je ključna naloga na tem odseku krajinsko intenzivno obdelati zelene površine in jih napraviti parkovno zanimive in urejene. Gre namreč za povsem urbani park, ki bo z gosto drevesno vegetacijo na mejah z urbanimi območji ter z ekološko in krajinsko sanacijo same struge vodotoka dobil nekoliko bolj naraven videz. TERASASTO PREOBLIKOVANA BREŽINA VODOTOKA KOLESARSKA POT NA VISOKOVODNEM NASIPU PEŠ POT OMILITEV TRDE REGULACIJE Z VEGETACIJO ˇ IN PREOBLIKOVANJE BREŽINE VODOTOKA PRI PARKU 88 LIP UREDITEV GLAVNE POTI MIMO PODRECIJ Odsek 6: Domžale in Podrečje Domžale poleg Šumberka nimajo večje zelene površine, zato območje drevoreda 88 lip predstavlja velik potencial za ureditev prijetnega mestnega obrečnega parka. Potrebno je urediti dostop do vode ter preoblikovati brežine struge v položne stopničaste terase, ki se bodo postopoma spuščale proti reki. Na podoben način se oblikuje tudi brežine »špice« na sotočju Kamniške Bistrice z Račo. Za izvedbo poti je ključna ureditev podhodov pod cesto Celje – Trzin. Glavna pot poteka do sotočja mimo Podrečij in sicer ločeno, kolesarska po nasipu in pešpot po spodnji terasi, potem po novi brvi prečka Kamniško Bistrico in poteka ob vodotoku mimo Domžal vse do Ihanskega mostu. Predvidena je tudi ozka brv za pešce čez Račo do sprehajalne poti okoli Šumberka. Na sotočju (na špici) je predvideno tudi otroško igrišče z informacijskim centrom in manjšim gostinskim programom (sladoledni vrt...). Odsek 7: Športni park Domžale in Zaboršt Da bi dosegli kar najbolj naraven videz tega dela vodotoka, je potrebno nove nasipe pomakniti stran od reke in jih oblikovno nekoliko zmehčati tako, da nastane široka terasa ob reki po kateri poteka po eni strani glavna pot po drugi pa sprehajalna. Izvede se krajinska in ekološka sanacija vodotoka in obrežnega prostora v mejah kot jih dopušča regulacija. VISOKOVODNI NASIP GLAVNA PEŠ IN KOLESARSKA POT UREDITEV GLAVNE POTI MIMO ŠPORTNEGA PARKA DOMŽALE STRUGA KAMNIŠKE BISTRICE Odsek 8: Južno od avtoceste Kamniška Bistrica je ujeta v kanalu, pa tudi kakovost vode je v zelo slabem stanju, še posebno južno od čistilne naprave. Z namenom sanacije prehitre in preozke struge ter z namenom rešitve erozijskih problemov in izboljšanja ekološke kakovosti vode, se bo na tem območju izvedlo vrsto ekoremidiacijskih posegov. Ti vključujejo oživitev nekdanjih mrtvic (starih opuščenih delov struge Kamniške Bistrice) in ureditev lagun za dodatno čiščenje očiščene odpadne vode iz komunalne čistilne naprave Domžale. Del sistema lagun je lociran južno od CČN Domžale, od koder se očiščena odpadna voda preko sifona pod Kamniško Bistrico pretaka v drugi sistem lagun na nasprotnem bregu, kjer poteka nadaljnje poliranje vode vse do izliva očiščene odpadne vode v Kamniško Bistrico. Za izboljšanje ekološkega stanja vodotoka se na sonaraven način preoblikuje in oživi nekatere opuščene mrtvice tudi s preoblikovanjem zajemnega dela Ihanske mlinščice v predelu med območjem Farme bekonov Ihan in kanalom Kamniške Bistrice. Dokler se kakovost vode v spodnjem delu vodotoka Kamniška Bistrica ne izboljša, območje ni privlačno za vzpostavitev kolesarskih in sprehajalnih poti. Zato bi se v prvi fazi storilo vse za izboljšanje ekološkega in kakovostnega stanja vodotoka, v drugi fazi pa bi se uredilo kolesarske in peš poti. ˇ BIOLOŠKA CISTILNA NAPRAVA IZPUST V REKO ˇ RASTLINSKA CISTILNA GREDA LAGUNA ZA POLIRNJE VODE ˇ ˇ ˇ ˇ ˇ DODATNO CIŠCENJE PRECIŠCENE ODPADNE VODE IZ CISTILNE NAPRAVE ˇ CISTILNE LAGUNE DEREGULACIJA A POL BO PA VECˇ RIB? DA NE BO SPET KAK ˇ CEVELJ ... KAMNIŠKA BISTRICA V FRANCISCEJSKEM KATASTRU Kamniška Bistrica je bila še v sredini 19. stoletja povsem naraven vodotok, ki je redno poplavljal in odlagal na brežinah velike količine mineralnega materiala, odvzetega v zaledju. Visoke vode so odtekale od vznožja Kamniških planin po najkrajši poti v Savo. Na tej poti je voda oblikovala veliko lokalnih meandrov. Primerjava širine struge Kamniške Bistrice v Franciscejskem katastru (iz let 1820 do 1830) in na aeroposnetku iz leta 1998 jasno kaže, kako smo v zadnjem stoletju zaradi urbanizacije posegli neposredno v vodni prostor (poplavne oziroma retencijske površine, struga vodotoka) in ga zmanjšali do takšne mere, da danes vodotoka ni več moč prepustiti naravnim procesom. Kljub temu, je vodotoku še vedno moč povrniti nekaj nekdanjih površin in s tem možnost kontroliranega poplavljanja saj, v kolikor vodi ne bomo dodelili več površin, si bo te sama vzela. Na ta način se visoke vode zmanjšujejo, kar zmanjšuje poplavno ogroženost naselij, kot posledica pa odpade potreba po gradnji trših oblik regulacij. ZELENI SISTEM Vodotoki s svojim vodnim in obvodnim prostorom predstavljajo enega najbolj bogatih naravnih biotopov, ki jih je potrebno ohranjati kot prostorski kontinum. Na območjih intenzivne rabe prostora predstavljajo naravne koridorje, ki lahko med seboj povezujejo večje naravne površine kot so gozdovi in močvirja v celovit sistem in tako omogočajo nemoteno migracijo živali, hkrati pa zagotavljajo večjo biološko raznovrstnost ter naravno pestrost prostora. JA, ˇ VCASIH SO PA BILE RIBE...
© Copyright 2024