1. No category

Univerza v Ljubljani
Pravna fakulteta
ZELENO JAVNO NAROČANJE
(diplomska naloga)
Avtor: Jerneja Kovačič
Mentor: Prof. dr. Rajko Pirnat
Ljubljana, julij 2013
ZAHVALA
Zahvaljujem se prof. dr. Rajku Pirnatu za mentorstvo.
Zahvaljujem se tudi Anžetu Godcu (Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o),
Branku Kašniku (Inštitut za javno zasebno partnerstvo, zavod Turjak) in Urošu Škufci
(Praetor d.o.o.) za delitev izkušenj iz prakse zelenega javnega naročanja.
2
POVZETEK
Zeleno javno naročanje je javno naročanje, pri katerem naročnik naroča blago, storitve ali
gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni
življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti. Proces »zelenitve«
javnega naročanja se je v evropskem prostoru pričel v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja.
Od takrat je Evropska unija sprejela vrsto političnih, pa tudi zakonskih dokumentov, ki urejajo
vključevanje okoljskega vidika v procese javnega naročanja. Pomembno vlogo pri razvoju
zelenega javnega naročanja je imelo Sodišče Evropske unije, ki je s sodbama v zadevah
Concordia Bus ter ENV in Wienstrom pomembno vplivalo na vključevanje okoljskega vidika
v sekundarni pravni okvir javnega naročanja v Evropski uniji. Interpretacijo sodišča iz
omenjenih sodb sta prevzeli tudi Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov naročanja
naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju
in
Direktiva Sveta 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, javna
naročila blaga in javna naročila storitev, ki predstavljata normativni okvir zelenega javnega
naročanja v Evropski uniji. Slovenija je zakonsko ureditev javnega naročanja harmonizirala z
evropsko s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki predstavlja pravno podlago za
vključevanje okoljskega vidika v javno naročanje v RS. Najpomembnejša politična
dokumenta Evropske unije na področju zelenega javnega naročanja sta Akcijski načrt za
trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP) ter
sporočilo Javno naročanje za boljše okolje, ki podajata smernice in orodja za pospešeno
uvajanje zelenega javnega naročanja v evropskem prostoru. Na podlagi sporočila Javno
naročanje za boljše okolje je Evropska komisija pripravila priročnik za zeleno javno naročanje
(European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit) in vzpostavila
postopek za določanje skupnih evropskih okoljskih kriterijev zelenega javnega naročanja.
Leta 2009 je Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt zeleno javno naročanje 2009-2012, v
katerem je predvidela tudi sprejem uredbe o zelenem javnem naročanju. Uredba o zelenem
javnem naročanju je bila na podlagi 39. člena ZJN-2 sprejeta konec leta 2011, od takrat pa je
bila že štirikrat spremenjena. Sprejem uredbe je v slovenskem prostoru med javnimi
naročniki, pa tudi med ponudniki dvignil kar nekaj prahu, saj je uvedla številne novosti, ki
zahtevajo spremembo v utečenih postopkih javnega naročanja in tehnološko prilagoditev
ponudbe. Uredba temelji na priročniku Evropske komisije, sledi vsebini in ciljem sporočila
Javno naročanje za boljše okolje in uvaja obvezno zeleno javno naročanje za 11 skupin
izdelkov in storitev, obenem pa je izvedbena pomoč javnim naročnikom pri vnašanju
okoljskih zahtev v javno naročanje.
3
Ključne besede: javno naročanje, sekundarne politike javnega naročanja, zeleno javno
naročanje, Uredba o zelenem javnem naročanju.
4
SUMMARY
Green Public Procurement (GPP) is defined as a process whereby public procurers seek to
procure goods, services and works with a reduced environmental impact throughout their life
cycle when compared to goods, services and works with the same primary function that would
otherwise be procured. In Europe the process of »greening« public procurement began in the
early 90s of the 20th century. From then on the European Union has adopted several policies
as well as legal documents governing the integration of environmental considerations in the
public procurement processes. The Court of Justice of the European Union played an
important role in development of GPP. Judgements of the Court in cases Concordia Bus and
ENV and Wienstrom had a significant impact on the integration of environmental
considerations in secondary legal framework of public procurement in the European Union.
The interpretation of the Court from the mentioned judgements was also taken over by the
Directive 2004/17/ES coordinating the procurement procedures of entities operating in the
water, energy, transport and postal services sectors and also the Directive 2004/18/ES on the
coordination of procedures for the award of public works contracts, public supply contracts
and public service contracts, which represent a normative framework of GPP in the European
Union. Slovenia's regulation of public procurement was harmonized with the acquis
communautaire with the adoption of the Public Procurement Act (ZJN-2), which provides the
legal basis for the inclusion of environmental considerations into public procurement in the
Republic of Slovenia. The most important European Union policies in the field of GPP are
Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action
Plan (2008) and Communication “Public procurement for a better environment” (2008),
which provide guidelines and tools for accelerating implementation of the GPP in Europe. On
the basis of the Communication “Public procurement for a better environment” the European
Commission prepared a Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit and established
the procedure for a definition of common European environmental criteria of GPP. In the year
2009 the Government of RS adopted the National action plan for GPP 2009 – 2012, which
provided for the adoption of a decree on GPP. The Decree on Green Public Procurement was
adopted on the basis of Article 39 of ZJN-2 in the end of 2011, and has been changed four
times since then. The adoption of the Decree in Slovenia has raised quite some dust among
public procurers and also among suppliers, because it introduced numerous novelties, which
require modification of the known public procurement practice and technological adjustment
of the offer. The Decree is based on the European Commission GPP Training Toolkit and
follows the content and objectives of the Communication “Public procurement for a better
environment”. It introduces a mandatory GPP for eleven groups of products and services, and
5
represents a support for public procurers in bringing environmental consideration in public
procurement.
Key words: public procurement, public procurement secondary policies, green public
procurement (GPP), Decree on Green Public Procurement.
6
KAZALO
1
Uvod ................................................................................................................................. 9
2
Splošno o zelenem javnem naročanju ......................................................................... 11
2.1 Definiranje pojma zelenega javnega naročanja ..................................................... 11
2.2 Okoljski instrumenti v zelenem javnem naročanju ................................................ 12
3
Politike s področja zelenega javnega naročanja v Evropski uniji ............................ 15
3.1 Začetne politične iniciative Evropske unije ........................................................... 15
3.2 Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko
politiko (AN SCP/SIP) .......................................................................................... 18
3.3 Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje ........................................................... 19
4
Pravni viri zelenega javnega naročanja v Evropski uniji ......................................... 21
4.1 Mednarodni sporazumi .......................................................................................... 21
4.2 Načela v primarnem pravu Evropske unije ............................................................ 23
4.3 Sodna praksa Sodišča Evropske unije.................................................................... 24
4.4 Direktiva 2004/17/ES in Direktiva 2004/18/ES .................................................... 31
5
Zakonodaja in politike na področju zelenega javnega naročanja v Sloveniji ......... 34
5.1 Strateški dokumenti in politike zelenega javnega naročanja ................................. 34
5.2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) ....................................................................... 36
5.3 Uredba o zelenem javnem naročanju s spremembami ........................................... 38
6
Vključitev okoljskega vidika v izvedbo javnega naročila ........................................ 43
6.1 Predrazpisna faza zelenega javnega naročila ......................................................... 43
6.2 Naslov in opis predmeta javnega naročila ............................................................. 45
6.3 Tehnične specifikacije............................................................................................ 46
6.4 Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in izbor ponudnikov ...................................... 49
6.5 Merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe ............................................................... 51
6.6 Določila pogodbe o izvedbi naročila ..................................................................... 54
7
7
Zeleno javno naročanje po izbranih področjih .......................................................... 56
7.1 Zeleno javno naročanje električne energije ........................................................... 56
7.2 Zeleno javno naročanje stavb ................................................................................. 58
8
Zaključek ....................................................................................................................... 65
9
Viri in literatura ............................................................................................................ 67
10
Priloge ............................................................................................................................ 72
8
1
Uvod
Nabava javnega sektorja poteka po formaliziranem in pravno urejenem postopku javnega
naročanja. Primarna politika normativnega urejanja in izvajanja javnega naročanja od nekdaj
zasleduje vodilo »best value for money« pri čemer kot edino merilo upošteva le ceno
predmeta javnega naročila. To je povsem razumljivo, saj se pri javnem naročanju porablja
denar davkoplačevalcev, zato mora biti nabava javnega sektorja primarno gospodarna in
stroškovno učinkovita. Vendar pa se od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja v
Evropski uniji vse bolj uveljavljajo tudi okoljska, socialna in druge horizontalne oziroma
sekundarne politike javnega naročanja, ki poleg cene zasledujejo tudi okoljske, socialne in
druge cilje.
Glavni cilj okoljske sekundarne politike javnega naročanja v Evropski uniji je zmanjšati
negativni vpliv nabave javnega sektorja na okolje. Javna naročila, ki zasledujejo cilje okoljske
sekundarne politike, zato izbirajo ekološko ustrezne izdelke in storitve, ki pa imajo praviloma
višjo ceno. Vendar pa okoljska sekundarna politika javnega naročanja ni nezdružljiva s
primarno politiko oziroma z učinkovito in racionalno porabo javnih finančnih sredstev. Način
javnega naročanja, ki združuje primarno in okoljsko sekundarno politiko javnega naročanja,
okoljske vplive blaga, storitev oziroma gradenj, upošteva tudi s stroškovnega vidika in pri
ocenitvi stroška predmeta javnega naročila poleg nabavne cene upošteva tudi stroške v
celotnem življenjskem krogu predmeta naročila, torej tudi obratovalne in vzdrževalne stroške,
stroške razgradnje, odlaganja in tako dalje. Ta način javnega naročanja, ki ga lahko
imenujemo tudi zeleno javno naročanje, omogoča, da preko instituta ekonomsko najugodnejše
ponudbe javni naročnik nabavi izdelke in storitve z najnižjimi stroški v celotni življenjski
dobi in z najmanjšim okoljskim vplivom.
Zelena javna naročila imajo velik potencial vpliva na proizvodne in potrošne vzorce in
procese. Javni sektor Evropske unije po nekaterih ocenah za javna naročila vsako leto porabi
skoraj petino BDP oziroma 2 milijardi evrov za nakup izdelkov, kot so: elektronska pisarniška
oprema, pohištvo, papir, vozila, hrana, oblačila, elektrika, čistila oziroma za storitve kot so
vzdrževanje in gradnja stavb, voznega parka, čiščenje prostorov, ipd. in tako predstavlja
pomemben faktor povpraševanja oziroma vpliva na ponudbo trga. Z uvedbo okoljskega vidika
v javno naročanje javni sektor lahko spodbudi rabo novih, okolju prijaznejših izdelkov in
usmeri potrošnjo pa tudi raziskave v inovacije v smeri razvoja zelenih izdelkov ter novih
okoljskih tehnologij.
9
Javno naročanje je ena izmed prioritet, ki jih ureja politika enotnega notranjega trga
Evropske unije. Normativna ureditev javnega naročanja in s tem tudi zelenega javnega
naročanja v Republiki Sloveniji je zato izrazito vpeta v evropsko pravno ureditev. V
diplomski nalogi bom zato najprej predstavila politiko Evropske unije in razvoj zelenega
naročanja. Razčlenila bom evropski normativni okvir zelenega javnega naročanja in
predstavila sodno prakso ter vpliv Sodišča Evropske unije na razvoj zelenega javnega
naročanja. V osrednjem delu diplomske naloge pa se bom osredotočila na pravno ureditev
zelenega javnega naročanja v Republiki Sloveniji in preučila skladnost slovenske pravne
ureditve z evropsko. Predstavila bom slovenske programske dokumente, ki omenjajo zeleno
javno naročanje, in analizirala pravne podlage za vključevanje okoljskega vidika v postopke
javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Predstavila bom različne možnosti za vključevanje
okoljskega vidika v postopek izvedbe javnega naročila in specifike zelenega javnega
naročanja posameznih skupin storitev oziroma izdelkov, za katere je zeleno javno naročanje
obvezno. V nalogi bom skušala izpostaviti tudi nekatere probleme, s katerimi se srečujejo
javni naročniki in ponudniki pri izvajanju zelenega javnega naročanja v Sloveniji.
10
2
Splošno o zelenem javnem naročanju
2.1
Definiranje pojma zelenega javnega naročanja
Zasledimo več poimenovanj 1 in opredelitev zelenega javnega naročanja. 2 Evropska
komisija je pojem zelenega javnega naročanja opredelila v sporočilu »Javna naročila za
boljše okolje«3 kot proces, v katerem javna uprava kupuje takšno blago ali naroča takšne
storitve in dela, ki imajo manjši vpliv na okolje skozi celoten življenjski krog, če jih
primerjamo z blagom in storitvami, ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije. 4
Definicijo zelenega naročanja najdemo tudi v slovenski zakonodaji v Uredbi za zeleno javno
naročanje.5 Uredba zeleno javno naročanje zelo podobno kot Evropska komisija definira kot
naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2)6 ali Zakonu o javnem
naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev
(ZJNVETPS)7 naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom,
storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše
funkcionalnosti. Slovenija je tako ena izmed šestih držav, ki zeleno javno naročanje definirajo
v kakšnem izmed normativnih aktov. 8 Zeleno javno naročanje v Evropski uniji je najbolj
razširjeno v Avstriji, Danski, Finski, Nemčiji, Nizozemski, Švedski in Veliki Britaniji (Green7)9.
1
Pojavljajo se poimenovanja: environmentally responsible procurement; green public procurement; green
public purchasing.
2
Poleg poimenovanja zeleno javno naročanje oziroma green public procurement – GPP v izvirniku se
pojavljajo še poimenovanja environmentally responsible procurement; green public purchasing, za vse pa je
značilno vključevanje okoljske sekundarne politike v postopke javnega naročanja.
3
Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission Proposal
COM (2008) 400 final).
4
Prevod definicije je podan v Akcijskem načrtu za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012.
5
Uredba o zelenem javnem naročanju, Ur.l. RS, št. 102/2011, Spremembe: 18/2012, 24/2012, 64/2012,
2/2013.
6
Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2), Ur.l. RS, št. 12/2013- uradno prečiščeno besedilo.
7
Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev
(ZJNVETPS): Ur.l. RS, št. 72/2011-uradno prečiščeno besedilo, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012.
8
Poleg Slovenije še Danska, Francija, Italija, Japonska, Luksemburg (Vir: OECD Government at a Glance Public Procurement, 43. Special feature: Green procurement (podatek velja za leto 2011).
(dostopno na: http://www.oecd-ilibrary.org/governance/government-at-a-glance-2011_gov_glance-2011-en)
9
Price Waterhouse Coopers: Collection of statistical information on Green PublicProcurement in the EUReport on data collection results (2009) (dostopno na:
http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statistical_information.pdf).
11
Pojem zelenega javnega naročanja se nekoliko razlikuje od koncepta »trajnostno javno
naročanje« - Sustainable public procurement (SPP), ki ga razvija UNEP v sodelovanju z
UNDESA. Trajnostno javno naročanje je definirano 10 kot »proces, v katerem organizacije
zadovoljijo svoje potrebe po blagu, storitvah in gradnjah na način, ki dosega vrednost v
finančnem (denarnem) smislu, na podlagi celotne življenjske dobe v smislu ustvarjanja
koristi, ne samo za organizacijo, temveč tudi za družbo in gospodarstvo, hkrati pa zmanjšujejo
škodljive vplive na okolje«.11 Iz definicije je razvidno, da trajnostno javno naročanje izhaja iz
tristebrne paradigme trajnostnega razvoja in poleg okoljskih in gospodarskih vplivov upošteva
tudi družbene vplive javnih naročil. Za namen te diplomske naloge se bom omejila na
preučevanje zelenega javnega naročanja.
2.2
Okoljski instrumenti v zelenem javnem naročanju
2.2.1 Ocena stroškov v celotni življenjski dobi - Life Cycle Costing (LCC)
Life Cycle Costing (LCC metoda) ali metoda ocenjevanja stroškov v celotni življenjski
dobi je, kot že ime pove, metoda ocenjevanja stroškov blaga, storitve ali gradnje, skozi
celotno predvideno življenjsko dobo. Metoda v izračun stroškov vključi:
-
stroške nakupa, najema ali zakupa, vključno z morebitnimi premijami, pristojbinami,
provizijami in drugimi oblikami plačil,
-
stroške uporabe in delovanja, vključno s stroški potrošnega materiala
-
stroške vzdrževanja,
-
stroške, ki nastopijo po prenehanju uporabe blaga, stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta ali po končanem izvajanju storitve, vključno s stroški odstranitve, razgradnje
in sanacije,
-
zunanje okoljske stroške, oziroma eksternalije.12
10
Definicija Task Force on Sustainable public procurement. Task Force on Sustainable public procurement
je eno izmed teles, ki sodeluje v programu (Framework of Programmes on Sustainable Consumption and
Production), imenovanem tudi The Marrakech process on SCP, ki ga vodi UN Department of Economic and
Social Affairs (UNDESA) and the United Nations Environment Programme (UNEP). Vir: Marrakech Task
Force on Sustainable Public Procurement Brochure (2011) (dosegljivo na:
http://www.unep.fr/SCP/procurement/docsres/ProjectInfo/MTF_Flyer_A4_Ansicht.pdf).
11
“A process whereby organisations meet their needs for goods, services, works and utilities in a way that
achieves value for money on a whole life basis in terms of generating benefits not only to the organisation, but
also to society and the economy, whilst minimising damage to the environment.«
12
3. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju.
12
2.2.2 Znak za okolje
Znak za okolje je oznaka, ki jo lahko pridobi izdelek ali storitev, če izpolnjuje določene
okoljske zahteve oziroma merila. Izpolnjevanje okoljskih zahtev presojajo posebne skupine
neodvisnih strokovnjakov, ki so pooblaščene za certifikacijo. Okoljske zahteve in merila, na
katerih temeljijo posamezni znaki, so javno dostopne. Znaki so lahko, glede na prostor
podeljevanja, nacionalni, evropski, večnacionalni ipd. Ločimo znak za okolje tipa I, II in III.
Znak za okolje tipa I: je prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljske prednosti
določenega blaga, storitve ali gradnje. Merila za pridobitev okoljskega znaka tipa I temeljijo
na proučitvi vpliva blaga, storitve ali gradnje na okolje v njihovi življenjski dobi in na
evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih. Podeljuje ga državni ali
regionalni organ ali neodvisna institucija, ki je bila v skladu s standardom SIST EN 45011 ali
Vodnikom ISO 65 (Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov)
akreditirana za potrditev uporabe določenega okoljskega znaka tipa I.13 Primeri znaka tipa I
so: Ecolabel – evropski znak za okolje, poznan tudi kot okoljska marjetica, Nordic Ecolabel,
Der Blaue Angel.
Znak za okolje tipa II ali samodeklaracija je oznaka, s katero proizvajalec sam deklarira
okoljske lastnosti izdelka. Običajno te lastnosti izdelka proizvajalec označi s piktogramom.14
Znak za okolje tipa III ali okoljska deklaracija za proizvode (EPD): je prostovoljna
okoljska oznaka, ki količinsko oziroma vrednostno opredeljuje okoljske vplive določenega
blaga, storitve ali gradnje. Oznaka je deklaratornega značaja in omogoča z visoko stopnjo
zaupanja predstaviti okoljske lastnosti proizvoda. Navedbe proizvajalca o okoljskih vplivih
posameznega blaga, storitve ali gradnje preveri neodvisna institucija (EPD standard ISO
14025, verifikacija po ISO 14040 in ISO 14020). 15
13
4. točka, 3. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Znaki tipa II niso zajeti v Uredbi o zelenem javnem naročanju. Več o tem v poglavju 5.3.
15
6. točka 3. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju.
14
13
Slika 1: Znaki za okolje tipa I
2.2.1 Sistem okoljskega ravnanja
Sistem okoljskega ravnanja je prostovoljni sistem ravnanja organizacije ali posameznika,
ki se vzpostavi po standardu ISO 14001, shemi EMAS ali drugem standardu ali shemi. Sistem
je sestavni del celotnega sistema vodenja, organizacijske strukture, postopkov planiranja,
delovnih procesov, razvojnih virov in odgovornosti. Sistem okoljskega ravnanja vodi k
izvajanju, doseganju, nadzorovanju ter vzdrževanju okoljske politike organizacije in
obvladovanju njenih okoljskih vplivov.16
16
3. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju
14
3
Politike s področja zelenega javnega naročanja v
Evropski uniji
Proces »zelenitve« javnega naročanja je razmeroma nov pojav, ki se je v Evropski uniji
pričel v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja. Od takrat je Evropska unija sprejela vrsto
političnih pa tudi zakonskih dokumentov, ki poleg primarnih, zasledujejo tudi cilje
sekundarnih politik in omogočajo dejansko vključevanje okoljskih zahtev v procese javnega
naročanja. Na ozelenitev postopkov javnega naročanja je nedvomno vplival proces integracije
okoljskih politik17. Zahteva po integraciji okoljskih politik je bila sprejeta v primarno pravo
Evropske unije z Amsterdamsko pogodbo 18 leta 1997, sedaj pa je zapisana v 11. členu 19
Pogodbe o delovanju Evropske unije.
3.1
Začetne politične iniciative Evropske unije
Zeleno javno naročanje kot tržni instrument se je razvilo v okviru procesa integracije
okoljskega vidika v sektorsko politiko enotnega notranjega trga unije,20 katerega del je tudi
politika javnega naročanja21. Že v letu 1996 je Evropska komisija izdala Zeleno knjigo o
javnem naročanju (1996),22 v kateri v 7. poglavju nakaže možnosti za ozelenitev javnega
naročanja v Evropski uniji. V Strategiji trajnostnega razvoja (2001)23 Evropska komisija
potrdi pomembnost vključevanja okoljskega vidika v postopke javnega naročanja in zada
državam članicam premislek o možnostih spodbujanja razvoja in potrošnje okolju prijaznih
izdelkov in storitev s pomočjo javnega naročanja.
Pomemben mejnik v postopku »ozelenitve« javnega naročanja v Evropski uniji
predstavlja Razlagalno sporočilo Evropske komisije o vključevanju okoljskih vidikov v
17
Environemntal policy integration – EPI (več o tem v poglavju 4).
Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih
skupnosti in nekatere z njimi povezane akte, Uradni list Evropske unije C 340 (10.11.1997).
19
Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti
zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. (11. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije).
20
Začetek procesa integracije okoljskega vidika na področju politike skupnega enotnega trga predstavlja
Sporočilo Evropske komisije: Communication from the Comission to the European Parliment and the Council,
"Single market and the Environment«, COM (1999) 263 final, Bruselj 1999/06/08.
21
J. P. Garcia: Public Policies and Environmental Issues in International Public Procurement, V: Jean
Monnet Working Paper Series - Environment and Internal Market (2012), str. 5 (dostopno na:
http://www.desadeleer.eu).
22
Green Paper - Public Procurement in the European Union: Exploring the Way Forward COM (96) 583.
23
Communication from the Commission, A Sustainable Europe for a Better World: A European Union
Strategy for Sustainable Development, COM (2001) 264 final.
18
15
javno naročanje (2002),24 v katerem je pojasnjeno, na kakšen način se lahko okoljski vidik v
tedanjem normativnem okviru25 vključuje v vse faze postopka javnega naročanja. Sporočilo
poda konkretne predloge, kako vključiti okoljski vidik v opis predmeta javnega naročanja, v
zahtevane tehnične specifikacije, med pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, v merila
za ocenjevanje in izbor najugodnejše ponudbe in v samo pogodbo za izvedbo javnega
naročila.
Zeleno javno naročanje je omenjeno tudi v Šestem okoljskem akcijskem programu EU
(2002-2012),
26
v katerem je za doseganje okoljskih ciljev predviden tudi ukrep:
»pospeševanje politike zelenih javnih naročil, da se dovoli upoštevanje okoljskih značilnosti
in možna integracija okoljskega življenjskega cikla, vključno s fazo proizvodnje, zadevami v
postopkih javnih naročil, pri čemer se spoštujejo pravila o konkurenci in notranjem trgu
Skupnosti, s smernicami o najboljši praksi, ter začetek pregleda zelenih javnih naročil v
institucijah Skupnosti«27. Ukrep iz programa je podrobno razdelan v Sporočilu o integrirani
politiki do proizvodov (2003).
Evropska Komisija v Sporočilu o integrirani politiki do proizvodov (2003) 28 izrecno
poudari pomen zelenih javnih naročil za doseganje okoljskih ciljev in priporoči konkretne
ukrepe za pospešitev uvajanja zelenega javnega naročanja. Navede, da je potrebno preučiti, v
kakšni meri se posamezne države članice že poslužujejo zelenega javnega naročanja, in
oceniti potencialni vpliv zelenega javnega naročanja na okolje. Državam članicam priporoči
naj do 2006 pripravijo nacionalne akcijske načrte, v katerih naj predvidijo konkretne cilje in
ukrepe za ozelenitev javnega naročanja.
29
Akcijski načrti za članice sicer niso pravno
obvezujoči, vendar pa s sprejetjem akcijskega načrta država članica izkaže določeno mero
politične motiviranosti za ozelenitev nacionalne zakonodaje javnega naročanja. Poleg
24
Commission Interpretative Communication on the Community law applicable to public procurement and
the possibilities for integrating environmental considerations into public procurement (Commission Proposal
COM (2002) 274 final) - Razlagalno sporočilo Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki se upošteva pri javnem
naročanju, in možnostih, da se okoljski vidiki vključijo v postopke javnih naročil (COM (2002) 274 konč.
25
Takratna zakonodaja Evropske unije ni izrecno predvidevala vključevanja okoljskih zahtev v postopke
javnega naročanja.
26
Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the Economic and Social
Committee and the Committee of the Regions On the sixth environment action programme of the European
Community 'Environment 2010: Our future, Our choice' - The Sixth Environment Action Programme COM
(2001) 0031 final.
27
Šesti okoljski akcijski program: 3. člen, 6. točka.
28
Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Integrated Product
Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 0302 final.
29
Slovenija je Akcijski načrt za zeleno javno naročanje sprejela šele 21.5.2009. Več o tem v poglavju 5.5.1.
16
akcijskih načrtov državam članicam predlaga ukrepe za informiranje javnosti, vključno s
pripravo priročnika za zeleno javno naročanje, spletno bazo izdelkov in spletno stran, ki bi
nudila informacije o zelenem javnem naročanju30.
V letu 2004 je Evropska komisija izdala Akcijski načrt za okoljske tehnologije
(ETAP) 31 z namenom spodbujanja razvoja in uporabe okoljskih tehnologij. V akcijskem
načrtu Komisija poudari pomen zelenega javnega naročanja pri spodbujanju razvoja okoljskih
tehnologij in izpostavi njegov potencial vpliva na izboljšanje pogojev na trgu. Akcijskemu
načrtu sledi poročilo 32 o izvajanju načrta v letih 2004-2006, v katerem Komisija izpostavi
prioritetne ukrepe za prihodnje obdobje in znova poudari, da bo v prihodnje potrebno v
akcijskih načrtih določiti cilje in merila uspešnosti za pospeševanje zelenih javnih naročil ter
pripraviti navodila in praktična orodja za javne naročnike.33
Obnovljena strategija EU za trajnostni razvoj
34
iz leta 2006 omenja zeleno javno
naročanje v okviru prioritete trajnostne porabe in proizvodnje in postavlja cilj do leta 2010 na
nivoju Evropske unije doseči enako povprečno raven izvajanja zelenih javnih naročil kot so jo
tedaj dosegale najbolj uspešne države članice.
Najpomembnejša politična dokumenta Evropske unije na področju zelenega javnega
naročanja pa sta Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno
industrijsko politiko (AN SCP/SIP) 35 ter sporočilo Javno naročanje za boljše okolje, 36 ki
podata smernice in orodja za pospešeno uvajanje zelenega javnega naročanja v Evropski uniji.
30
Sporočilo o integrirani politiki do proizvodov - Box 3 (2003), str. 12.
Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Stimulating
technologies for sustainable development: an environmental technologies action plan for the European Union"
COM (2004) 38 final - ETAP.
32
Report of the Environmental TechnologiesAction Plan (2005–2006) (Commission Communication SEC
(2007) 413) – ETAP.
33
C. Leire, O. Mont, C. Dalhammar: Green Procurement Policies and Practices, V: Handbook of
Environmental Policy (2010), str. 53.
34
Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU SDS) Council of the European Union Brussels,
9 June 2006.
35
Communication from the Commission - Sustainable Consumption and Production and Sustainable
Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final.
36
Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission
Proposal COM (2008) 400 final.
31
17
3.2
Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in
trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP)
S sprejetjem direktiv javnega naročanja37 v letu 2004 je Evropska unija uredila legislativni
okvir za izvajanje zelenega javnega naročanja, vendar pa je sprejetje direktiv odprlo vrsto
konkretnih vprašanj glede izvajanja zelenih javnih naročil. Glede na izsledke študije,38 ki je
preučila tedanje izvajanje zelenega javnega naročanja v državah članicah Evropske unije bi
morala Evropska komisija države članice bolje informirati in pripraviti usposabljanja za
izvajalce zelenega javnega naročanja. Prav tako pa bi morala odpraviti pravne nejasnosti
zakonodaje, utrditi politično podporo v državah članicah in pripraviti akcijske načrte z
konkretnimi zastavljenimi cilji izvajanja.39
Kot odgovor na te izzive je Evropska komisija leta 2008 objavila Akcijski načrt za
trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in trajnostno industrijsko politiko (AN SCP/SIP), ki
ga spremlja tudi sporočilo Javno naročanje za boljše okolje.40 V akcijskem načrtu je Komisija
zagotovila, da bo javnim naročnikom držav članic pomagala pri uvajanju zelenega javnega
naročanja in v ta namen razvila smernice in orodja v pomoč izvajanju zelenega javnega
naročanja. Komisija je predvidela tudi oblikovanje okvirnih ciljev in zagotovitev vzorcev
razpisnih pogojev, ki so v skladu z zakonodajo notranjega trga. Obljubila je tudi oblikovanje
postopka, v katerem bi sodelovale vse države članice, v okviru katerega bodo opredeljena in
dogovorjena skupne okoljske zahteve za zelena javna naročila za posamezne skupine izdelkov
in storitev. Predvideni ukrepi iz akcijskega načrta so bili podrobneje razdelani v sporočilu
Javno naročanje za boljše okolje.
37
V letu 2004 sta bili sprejeti Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju
poštnih storitev, in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo
javnih naročil gradenj, blaga in storitev. Več o tem v poglavju 4.4.
38
Green Public Procurement in Europe: Conclusions and recommendations (2006)
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/take_5.pdf).
39
European Comission, DG Environment: GPP - Policy framework (dostopno na:
http://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_policy_en.htm).
40
Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission
Proposal COM (2008) 400 final.
18
3.3
Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje
Sporočilo Javno naročanje za boljše okolje je najbolj izčrpen politični dokument Evropske
unije na področju zelenega javnega naročanja. V sporočilu Evropska komisija definira zeleno
javno naročanje in predlaga cilj, da naj bo do leta 2010 v državah članicah skupno v
povprečju »zelenih« vsaj polovica javnih naročil. 41 Za izpolnitev cilja Komisija predlaga
sveženj ukrepov za pospešitev uvajanja zelenega javnega naročanja. Sporočilo pa vsebuje tudi
smernice kako z zelenim javnim naročanjem zmanjšati negativne vplive javne porabe na
okolje in kako spodbujati inovacije okolju prijaznih izdelkov in storitev.
Glavni namen sporočila Javno naročanje za boljše okolje je odpraviti ovire, s katerimi se
srečujejo javni naročniki pri izvajanju zelenega javnega naročanja. V ta namen Evropska
komisija v sporočilu razdela več ukrepov, ki jih je navedla že v akcijskem načrtu AN SCP/SIP
in jih nato pojasni v spremljevalnem dokumentu42 sporočila. Ukrepi, ki jih Komisija navaja v
sporočilu, so:
-
določitev skupnih kriterijev za zelena javna naročila,
-
informiranje o ocenjevanju stroškov izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu
(LCC - Life Cycle Costing),
-
priprava pravnih smernic za izvajanje zelenih javnih naročil,
-
spodbujanje politične podpore zelenemu javnemu naročanju.43
3.3.1 Skupni kriteriji zelenega javnega naročanja
Določitev skupnih okoljskih zahtev za zeleno javno naročanje na evropski ravni javnim
naročnikom olajšuje izvajanje zelenega javnega naročanja, s pravnega vidika pa zmanjšanje
tveganja izkrivljanja trga in omejevanja konkurence. V času izdaje sporočila je bilo za zeleno
javno naročanje izoblikovanih omejeno število okoljskih zahtev, ki so bile primerne za
vključitev v razpisno dokumentacijo. Poleg tega so se okoljske zahteve med seboj na
nacionalni ravni zelo razlikovale, kar je ustvarjalo pravno negotovost. Evropska komisija je
41
Communication from the Commission - Public procurement for a better environment of 16 July 2008,
COM (2008) 400 final. Public procurement for a better environment (Commission Proposal COM (2008) 400
final), str 8.
42
Commission staff working document accompanying the Communication Public procurement for a better
environment SEC (2008) 2126.
43
European Comission, DG Environment: GPP – Policy framework
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/gpp_policy_en.htm).
19
zato leta 2008 objavila Priročnik za usposabljanje javnih naročnikov 44 s preliminarnim
seznamom skupnih evropskih okoljskih zahtev za zeleno javno naročanje. Okoljske zahteve
so bile oblikovane deloma na osnovi zahtev evropskih in nacionalnih znakov za okolje in
deloma na podlagi
informacij, zbranih od zainteresiranih strani iz industrije in civilne
družbe.45
V sporočilu Komisija določi deset prioritetnih skupin46 izdelkov oziroma storitev, ki so
zaradi okoljskih lastnosti in drugih značilnostih najprimernejša za izvajanje zelenega javnega
naročanja. 47 Evropska komisija v sporočilu predlaga formalizacijo postopka za določanje
skupnih okoljskih kriterijev in določi dva osnovna tipa okoljskih zahtev za zeleno javno
naročanje: temeljne okoljske zahteve in priporočila.48
Na podlagi tega predloga se kasneje razvije standardiziran postopek, za razvoj in revizijo
skupnih okoljskih kriterijev zelenega javnega naročanja, ki ga sedaj vodi Inštitut za
tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije
(JRC).49 Skupne okoljske zahteve Evropske unije za zelena javna naročila so oblikovana na
način, da jih je mogoče neposredno vključiti v razpisno dokumentacijo in vsebujejo
informacije o metodah preverjanja.50 Evropska unija redno širi nabor kategorij produktov in
storitev za katere se določajo skupni okoljski kriteriji. Trenutno so skupni okoljski kriteriji na
voljo za 21 skupin izdelkov oz. storitev. Okoljske zahteve se redno posodabljajo in prevajajo
v vse uradne jezike Evropske unije. 51
44
European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit (2008)
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm).
45
Public procurement for a better environment (2008), str. 5- 6.
46
1. gradbeništvo; 2. hrana in gostinske storitve; 3. vozila in prevozne storitve; 4. energija; 5. elektronska
pisarniška oprema; 6. tekstilni izdelki; 7. papir in tiskarske storitve; 8. pohištvo; 9. čistilna sredstva in storitve;
10. oprema v zdravstvu. (Vir: Public procurement for a better environemnt (2008), str. 7).
47
Public procurement for a better environment (2008), str. 5 -7.
48
To tipologijo prenaša v slovenski pravni red Uredba o zelenem javnem naročanju (Ur. l. RS št.102/2011).
Več o tem v poglavju 5.3 Uredba o zelenem javnem naročanju.
49
Institute for Prospective Technological Studies (IPTS) of the European Commission's Joint Research
Centre (JRC).
50
Na osnovi enotnih okoljskih zahtev Evropske unije s prilagoditvijo nacionalnim specifikam so oblikovane
tudi okoljske zahteve iz prilog Uredbe o zelenem javnem naročanju.
51
Na podlagi enotnih okoljskih kriterijev so bile določene tudi okoljske zahteve slovenske Uredbe o
zelenem naročanju, ki je predstavljena v poglavju 5.3.
20
4
Pravni viri zelenega javnega naročanja v Evropski
uniji
V pričujočem poglavju bodo predstavljeni mednarodni sporazumi, evropski primarni in
sekundarni pravni viri zelenega javnega naročanja v Evropski uniji, ki so obenem tudi pravni
okvir slovenske zakonodaje zelenega javnega naročanja. Zelo pomemben vir, predvsem v
razvoju zelenega javnega naročanja, pa je tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki je s
svojimi odločitvami pomembno vplivala na uveljavitev vključevanja okoljskega vidika v
javno naročanje.
4.1
Mednarodni sporazumi
4.1.1 Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o javnih naročilih
Evropska unija in vse države članice so članice Svetovne trgovinske organizacije in
podpisnice Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o zagotavljanju poštene
mednarodne konkurence za javna naročila, tako imenovanega Sporazuma Svetovne
trgovinske organizacije o javnih naročilih52. Sporazum o javnih naročilih je začel veljati leta
1996, kot priloga k Sporazumu STO. Evropska unija kot stranka sporazuma je vsebino
zavezujočega sporazuma prenesla 53 v aquis communitare, s čimer je vsebina postala
zavezujoča tudi za vse države članice.54
Sporazum sicer na nobenem mestu ne omenja okoljskega vidika v javnem naročanju,
vendar pa je v preambuli sporazuma poudarjena nujnost zasledovanja načela trajnostnega
razvoja ter varovanja in ohranjanja okolja. Zato za sporazum velja, da javnim naročnikom
omogoča vključevanje objektivnih in preverljivih okoljskih zahtev, v kolikor so te v skladu z
načeli sporazuma, še posebej z načeloma transparentnosti in nediskriminatornosti.
Vključevanje okoljskih zahtev je v praksi možno pri opredelitvi tehničnih specifikacij
52
Agreement on Government Procurement (GPA)
(dostopno na: http://www.wto.org/english/tratop_e/gproc_e/gp_gpa_e.htm).
53
Council Decision 94/800/EC of 22 December 1994 concerning the conclusion on behalf of the European
Community, with regard to matters within its competence, of the agreements reached in the Uruguay Round
multilateral negotiations (1986-1994).
54
European Comission, DG Environment: GPP - International policy framework
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/international_policy_en.htm).
21
(vključno z opredelitvijo postopkov in načinov proizvodnje) in pri merilih za izbor
ponudnika.55
Zasledovanje okoljskih ciljev v postopkih javnega naročanja pa izrecno omogoča revizija
Sporazuma, 56 sprejeta marca 2012, ki pa še ni stopila v veljavo. Po reviziji sporazuma je
vključevanje okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja izrecno predvideno. Okoljske
zahteve lahko javni naročniki v postopek javnega naročanja vključijo v skladu s 6. točko 10.
člena sporazuma 57 v tehnične specifikacije in v skladu s členom z 9. točko 10. člena
sporazuma58 med merila za izbor ponudnika.
4.1.2 UNCITRAL59 Modelni zakon o javnem naročanju
Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo je leta 1994 sprejela
Modelni zakon o javnih naročilih glede blaga, konstrukcij in storitev.60 Modelni zakon, ki za
članice sicer ni zavezujoč, oziroma je zgolj priporočilne narave, je bil sprejet predvsem zaradi
neurejenosti zakonodaje javnega naročanja v nekaterih državah. V tem modelnem zakonu še
ne najdemo določb, ki bi omogočale vključevanja okoljskega vidika v javno naročanje.
Komisija pa je v letu 2011 sprejela nov modelni zakon, ki je nadomestil prejšnjega, z
naslovom Modelni zakon o javnem naročanju.61 Novi modelni zakon že vključuje možnost
vključevanja okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja.62
55
European Comission, DG Environment: GPP- International policy framework
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/international_policy_en.htm).
56
Decision on the Outcomes of the Negotiations under Article XXIV:7 of the Agreement on Government
Procurement (GPA/113).
57
6. točka 10.člena: For greater certainty, a Party, including its procuring entities, may, in accordance with
this Article, prepare, adopt or apply technical specifications to promote the conservation of natural resources or
protect the environment.
58
9. točka 10. člena: The evaluation criteria set out in the notice of intended procurement or tender
documentation may include, among others, price and other cost factors, quality, technical merit, environmental
characteristics and terms of delivery.
59
United Nations Commission on International Trade Law - Komisija Združenih narodov za mednarodno
trgovinsko pravo.
60
UNCITRAL Model Law on Procurement of Goods, Construction and Services (1994) (dostopen na strani:
http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/procurement_infrastructure/1994Model.html).
61
UNCITRAL Model Law on Public Procurement (2011) (dostopen na strani:
http://www.uncitral.org/uncitral/uncitral_texts/procurement_infrastructure/2011Model.html).
62
S. Arrowsmith et al.: EU Public Procurement Law (2011), str. 302.
22
Okoljske zahteve lahko javni naročnik, v skladu z 2.(a) točko 9. člena vključi v pogoje za
ugotavljanje sposobnosti ponudnika,63 v kolikor meni, da je to primerno in ustrezno glede na
okoliščine določenega javnega naročila. V skladu z 2.(b) točko 11. člena pa so okoljske
zahteve lahko vključene tudi med merila za ocenjevanje ponudb, ki se nanašajo na predmet
javnega naročila.64
4.2
Načela v primarnem pravu Evropske unije
V Pogodbah65 zeleno javno naročanje ni izrecno omenjeno. Za javno naročanje in s tem
seveda tudi za zeleno javno naročanje, pa veljajo pravna načela Pogodb, zlasti načelo prostega
pretoka blaga, 66 načelo svobode ustanavljanja 67 in načelo svobode opravljanja storitev. 68
Pogodba o Evropski skupnosti z omenjenimi načeli zasleduje osnovni cilj evropskega
pravnega reda, odprtje trga med državami članicami tudi na področju javnega naročanja. Iz
naštetih osnovnih načel so se, predvsem s sodno prakso Sodišča Evropske unije, razvila tudi
bolj specifična načela javnega naročanja, ki jih je potrebno upoštevati tudi pri zelenem
javnem naročanju. To so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega
priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti.
69
Načela so med seboj
enakovredna in jih je potrebno upoštevati skozi celoten postopek oddaje javnega naročila.
Tudi pri vključevanju okoljskega vidika v javno naročanje je zato potrebno upoštevati vsa
zgoraj našteta načela in paziti, da katero od načel ni kršeno.
63
(Article 9) Qualifications of suppliers and contractors: 2. Suppliers or contractors shall meet such of the
following criteria as the procuring entity considers appropriate and relevant in the circumstances of the particular
procurement: (a) That they have the necessary professional, technical and environmental qualifications,
professional and technical competence, financial resources, equipment and other physical facilities, managerial
capability, reliability, experience and personnel to perform the procurement contract.
64
(Article 11) Rules concerning evaluation criteria and procedures.
2. The evaluation criteria relating to the subject matter of the procurement may include:
(b) The cost of operating, maintaining and repairing goods or of construction; the time for delivery of goods,
completion of construction or provision of services; the characteristics of the subject matter of the procurement,
such as the functional characteristics of goods or construction and the environmental characteristics of the
subject matter; and the terms of payment and of guarantees in respect of the subject matter of the procurement.
65
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008) in Pogodba o
Evropski uniji (PEU) Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008).
66
28. člen PDEU.
67
49. člen PDEU.
68
56. člen PDEU.
69
2. uvodna izjava Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga
in storitev.
23
V primarnem pravu Evropske unije pa velja omeniti tudi zahtevo po »integraciji okoljskih
politik«, 70 sprejeto z Amsterdamsko pogodbo leta 1997, zapisano v 11. členu 71 Pogodbe o
delovanju Evropske unije. V skladu s to zahtevo je potrebno horizontalno politiko varstva
okolja vključevati v opredelitve in izvajanje vseh politik in dejavnosti Unije, z namenom
spodbujanja trajnostnega razvoja. 72 Ta postopek Evropska unija izvaja preko strategij
vključevanja okoljskih zahtev v svoje sektorske politike na vseh področjih, tudi na področju
politike enotnega notranjega trga, katerega del je tudi politika javnega naročanja. Načelo
integracije okoljskih politik je tako eno izmed pomembnih gibal v razvoju zelenega javnega
naročanja.
4.3
Sodna praksa Sodišča Evropske unije
Sodišče je imelo pomembno vlogo pri razvoju zelenega javnega naročanja. S svojimi
sodbami je sprva vplivalo na razvoj pravnih načel in njihovo interpretacijo ter kasneje na
vključevanje okoljskega vidika v sekundarni pravni okvir javnega naročanja v Evropski uniji.
Pred sprejetjem direktiv o javnem naročanju73 v letu 2004 evropski pravni okvir javnega
naročanja ni bil usklajen s cilji okoljske horizontalne politike Evropske unije in ni določal
ustreznih, jasnih pravil za zeleno javno naročanje. Javni naročniki so zato sami iskali različne
možnosti za vključevanje okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja, vendar pa so se
takšni poskusi večkrat končali pred nacionalnimi institucijami za nadzor javnega naročanja.
Te pa so se, zaradi nejasnih pravnih podlag, preko postopka za predhodno odločanje z
vprašanji v konkretnih primerih obračale na Sodišče Evropske unije.
Za razvoj pravnega okvira zelenega javnega naročanja sta pomembni predvsem sodbi v
zadevah:
-
Concordia Bus,74
-
ENV in Wienstrom.75
70
Environmental Policy Integration – EPI.
Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti
zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja (11. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije).
72
Arrowsmith et. al.: Public Procurement in EU (2011), str. 302.
73
Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem,
energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev in Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.
74
Sodba Sodišča v zadevi - Oy Ab, formerly Stagecoach Finland Oy Ab, v. Helsingin kaupunki, HKLBussiliikenne [2002] ECR I-7213, 17.9.2002 (od tu dalje Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 Concordia Bus).
71
24
Sodišče Evropske Unije je z zgoraj navedenima sodbama nakazalo potrebo po
modernizaciji prava javnega naročanja Evropske unije in po učinkovitejšemu vključevanju
ciljev sekundarnih politik v evropsko zakonodajo.
4.3.1 Concordia Bus (Zadeva C-513/99)
Javni naročnik, mesto Helsinki je objavil javni razpis za izbor izvajalca gospodarske javne
službe mestnega avtobusnega prometa. V razpisni dokumentaciji je navedel, da bo pogodba
sklenjena z ekonomsko najbolj ugodnim ponudnikom. Za ocenjevanje ekonomsko
najugodnejše ponudbe pa je javni naročnik določil naslednja merila:
1. skupna cena ponudbe,
2. kvaliteta avtobusnega voznega parka,
3. kvaliteta in okoljsko upravljanje operaterja.76
Pri drugem merilu za ocenjevanje in izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe je javni
naročnik med drugim ocenjeval tudi emisije dušikovih oksidov in hrupa, pri čemer je dodatne
točke podelil ponudnikom, katerih avtobusi niso presegli mejne vrednosti, postavljene v
razpisni dokumentaciji. Pri tretjem merilu pa je podelil točke ponudnikom, ki so v podjetjih
izvajali certificirane programe varstva okolja. 77 Javni naročnik je prejel šest ponudb, med
njimi tudi, v skladu s točkovanjem, ekonomsko najugodnejšo ponudbo podjetja HKLBussiliikenne in drugo uvrščeno ponudbo podjetja Concordia (takrat še pod imenom
Swebus).78
Concordia (takrat še Swebus) se je pritožila pristojnemu finskemu sodišču, češ da je
merilo, ki je upoštevalo emisije dušikovih oksidov in hrupa avtobusov, nepošteno in
diskriminatorno. Trdila je, da je javno naročilo favoriziralo edinega ponudnika, ki je bil
sposoben zagotoviti avtobuse z emisijami pod mejnimi vrednostmi, HKL-Bussiliikenne. Javni
naročnik po trditvah Concordie pri celotni oceni ponudb ne bi smel upoštevati okoljskih
zahtev, saj po njihovem mnenju niso neposredno povezane s predmetom razpisa.79
75
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN AG and Wienstrom v. Republik Österreich, [2003] ECR I14527, 4.12.2003 (od tu dalje Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom).
76
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 21.
77
Ibid., točka 24.
78
Ibid., točka 26.
79
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 30.
25
Finsko sodišče je postopek prekinilo in podalo predlog za predhodno odločanje Sodišču
Evropske unije med drugim tudi o vprašanju, ali lahko javni naročnik v razpisni
dokumentaciji med merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe vključi tudi okoljske
zahteve in za doseganje določenih okoljskih zahtev dodeli dodatne točke.80
Vprašanja je Sodišče nekoliko reformuliralo in podalo sledeče odgovore. Na vprašanje
»Ali je pravo Unije s področja javnega naročanja, še posebej pa člen 36(1) 81 Direktive
92/50/EGS82 mogoče razlagati tako, da se v postopku javnega naročanja za storitev izvajanje
gospodarske javne službe mestnega avtobusnega prometa javni naročnik lahko odloči za
oddajo javnega naročila ponudniku, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pri
čemer javni naročnik kot merilo upošteva emisije dušikovih oksidov in hrupa vozil na način,
da ponudniku podeli dodatne točke, v kolikor so te emisije pod določeno mejno vrednostjo«83
je sodišče odgovorilo, da merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe niso nujno zgolj
ekonomske narave in da je iz besedila prve točke 36. člena Direktive 92/50/EGS mogoče
razbrati da le-ta niso izčrpno našteta ampak zgolj primeroma. 84 Poleg tega 6. člen
Amsterdamske pogodbe določa, da je zahteve varstva okolja treba vključevati v opredelitve in
izvajanje politik in dejavnosti Unije, zato Sodišče zaključi, da (a) točka 1. poglavja 36. člena
Direktive 92/50 ne izključuje možnosti, da javni naročnik uporabi okoljska merila pri
ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Sodišče EU je s tem odgovorom potrdilo možnost vključevanja okoljskih zahtev v merila
za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, vendar pa je dodalo, da morajo biti v takšnih
primerih izpolnjeni naslednji pogoji:
-
merilo mora biti povezano s predmetom javnega naročila,
-
merilo ne sme omogočati neomejene svobode izbire javnega naročnika (merilo za
izbor mora biti objektivno merljivo in preverljivo),
80
Ibid., točka 35.
1. odstavek 36. člena Direktive 92/50/EGS določa, da so merila, na podlagi katerih lahko naročnik odda
naročilo (citiram): (a) če je oddano za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, različna merila v zvezi z naročilom: na
primer kakovost, tehnična ustreznost, estetske ali funkcionalne značilnosti, tehnična pomoč in storitev po
prodaji, datum dostave, rok dostave ali izvedbe, cena ali (b) le najnižja cena.
82
Direktiva Sveta 92/50/EGS, z dne 18. junija 1992, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil
storitev.
83
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 43.
84
Ibid. točke 53-55.
81
26
-
merilo mora biti izrecno navedeno v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o
razpisu,
-
merilo mora biti v skladu z vsemi temeljnimi načeli prava EU, zlasti pa z načelom
nediskriminacije.
Sodišče je ugotovilo, da so okoljske zahteve v merilih za izbor ekonomsko najugodnejše
ponudbe v zadevi Concordia Bus izpolnjevale zgoraj naštete pogoje. 85
Na vprašanje »ali ni z okoljskimi zahtevami v merilih za izbor ekonomsko najugodnejše
ponudbe javni naročnik kršil načelo enakega obravnavanja, saj je izbrani ponudnik kot eden
redkih lahko ponudil vozni park, ki je izpolnjeval okoljske zahteve meril 86 « je Sodišče
odgovorilo, da javni naročnik ni kršil načela enakega obravnavanja, kljub temu da je okoljske
zahteve v merilih izpolnjevalo le nekaj podjetij, saj so bile okoljske zahteve v merilih v zadevi
Concordia Bus objektivne in enake za vse ponudnike. Okoljske zahteve so bile neposredno
povezane s predmetom javnega naročila - voznim parkom, ki bo izvajal storitev mestnega
avtobusnega prevoza. Okoljske zahteve so bile sestavni del meril za katere je bil določen
sistem podeljevanja točk. V okviru tega sistema so se dodatne točke lahko dodelile tudi na
podlagi drugih meril, prav tako povezanih z voznim parkom, pa pritožnik tega ni osporaval.87
Mnenje Sodišča v zadevi Concordia Bus je bilo kasneje še dodatno potrjeno s sprejetjem
Direktive 2004/18/ES 88 in Direktive 2004/17/ES, 89 s katerima se v sekundarni zakonodaji
Evropske unije uveljavi možnost vključevanja okoljskih zahtev v merila za izbor ekonomsko
najugodnejše ponudbe ob izpolnjevanju zgoraj naštetih pogojev, ki jih je v zadevi navedlo
Sodišče.
4.3.2 ENV in Wienstrom (Zadeva C-448/01)
Republika Avstrija je objavila povabilo k oddaji ponudb v odprtem postopku za oddajo
javnega naročila dobave električne energije za pisarne avstrijskega državnega aparata. V
povabilu je javni naročnik navedel, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba. Merili
za izbor ekonomsko najugodnejše pogodbe po razpisni dokumentaciji sta bili:
85
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točke 58-67.
Ibid., točka 70.
87
Ibid., točke 81-86.
88
1. odstavek 53. člena Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj,
blaga in storitev.
89
1. odstavek 55. člena Direktive 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj,
blaga in storitev.
86
27
-
neto cena električne energije na KWh (55 %)
-
električna energija, proizvedena z obnovljivimi viri energije (45 %)90
Javni naročnik je tako v merilu postavil okoljsko zahtevo, da mora biti predmet naročila električna energija, proizvedena na način, ki manj obremenjuje okolje - s pomočjo obnovljivih
virov energije. V razpisni dokumentaciji je zahteval, da mora ponudnik zagotoviti dobavo
vsaj 22,5 GWh električne energije iz obnovljivih virov, kolikor je bila ocenjena letna poraba
energije za oskrbo pisarn, in da ne sme vede dobaviti električne energije jedrskega izvora. Pri
tem pa od ponudnikov, zaradi tehničnih omejitev, ni zahteval nobenih dokazil o izvoru
električne energije. Ponudnik je prejel točke v zvezi z drugim merilom le za količino
električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je presegla minimalno zahtevano količino
električne energije. Vsak ponudnik pa je moral predložiti dokaz, da je v zadnjih dveh letih
razpolagal ali da bo v naslednjih letih lahko zagotovil minimalno količino električne energije
letno iz obnovljivih virov energije, ki je enakovredna ocenjeni letni porabi pisarne avstrijske
zvezne republike (vsaj 22,5 GWh), v nasprotnem primeru bo ponudba izločena. Poleg tega si
je javni naročnik pridržal pravico do prekinitve pogodbe in pravico do odškodnine v primeru
kršitve zahtev iz povabila k ponudbi.91
Javni naročnik je prejel štiri ponudbe in izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo
ponudnika KELAG (Kärntner Elektrizitäts-AG and Stadtwerke Klagenfurt AG group), na
osnovi cene in vpliva storitve na okolje, v skladu z razpisno dokumentacijo. 92 Neizbrana
ponudnika ENV AG in Winstrom GmbH sta vložila pritožbo na pristojni avstrijski urad za
javna naročila, 93 češ da je bilo več določb v javnem razpisu nezakonitih. Pritožnika sta
navedla več nepravilnosti, med drugim tudi naslednje: javni naročnik ni zahteval nobenega
dokaza o izvoru dobavljene električne energije; izločitev ponudbe, v kolikor ponudnik ni
podal dokaza o predhodnem/prihodnjem nakupu električne energije iz obnovljivih virov
energije; merilo za izbor najugodnejše ponudbe je dobava vsaj 22,5 GWh (letno) električne
energije iz obnovljivih virov energije. Urad je postopek odločanja prekinil in podal predlog
Sodišču Evropske unije za predhodno odločanje o vprašanjih iz zadeve.94
90
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 15.
Ibid., točke 16-18.
92
Ibid., točka 19.
93
Bundesvergabeamt Ósterreich.
94
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točke 23-26.
91
28
Na vprašanje »ali je zakonodaja Unije na področju javnih naročil, zlasti 26. člen 95
Direktive 93/36,96 nasprotuje temu, da naročnik med merila za izbor ekonomsko najugodnejše
ponudbe za dobavo električne energije, vključi zahtevo po dobavi električne energije,
proizvedene iz obnovljivih virov energije« se je Sodišče EU v odgovoru navezalo na zadevo
Concordia Bus in ponovno poudarilo, da merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe
niso nujno gospodarske narave. Zakonodaja Evropske unije javnemu naročniku dopušča, da v
merila vključi zahtevo, po dobavi električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov
energije, pod pogojem, da merilo izpolnjuje vse štiri ugotovljeno pogoje iz primera Concordia
Bus, ki smo jih navedli pri prejšnjem primeru 97 . Sodišče ugotovi, da je konkretno merilo
povezano s predmetom
javnega naročila in je bilo izrecno navedeno v razpisni
dokumentaciji. Merilo tudi ne omogoča neomejene svobode izbire javnega naročnika in je v
skladu z vsemi temeljnimi načeli prava EU.98
Glede postavljenega merila »dobava električne energije, proizvedene iz obnovljivih
virov«, je Sodišče odgovorilo tudi na vprašanje »ali je merilo lahko vrednoteno s tako visoko
utežjo (45 %)«99 z odgovorom, da je merilu mogoče dodeliti tako visoko utež. Na vprašanje
»ali lahko javni naročnik določi takšno merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, za katero ne namerava oziroma ni
sposoben preveriti točnost navedb v predloženih ponudbah 100 « je Sodišče odgovorilo, da
določitev takšnega merila ni v skladu s pravom Evropske unije, saj je s tem kršeno načelo
enakega obravnavanja, ker s takšnimi merili za izbor ni mogoče zagotoviti transparentnosti in
objektivnosti razpisnega postopka.101
Na vprašanje »ali ni javni naročnik, s tem ko v razpisni dokumentaciji ni natančno
definiral obdobja oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije s tem kršil pravo
95
Direktiva v 26. členu določa, da so merila za oddajo naročila lahko: (a) ali zgolj najnižja cena; (b) ali
gospodarsko najugodnejša ponudba, različna merila glede na določeno naročilo: npr. cena, datum dobave, tekoči
stroški, ekonomičnost, kakovost, estetske in funkcionalne značilnosti, tehnične prednosti, poprodajne storitve in
tehnična podpora.
96
Direktiva Sveta 93/36/EGS, z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil blaga,
Uradni list Evropske unije L 199 (9.8.1993), str. 0001- 0053.
97
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 64.
98
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 33-34.
99
Ibid., točka 29 (1).
100
Ibid., točka 29 (2).
101
Ibid., točka 51.
29
Evropske unije na področju javnega naročanja«,102 je Sodišče odgovorilo, da bi javni naročnik
moral v povabilu k oddaji ponudb naročniku določiti obdobje, v zvezi s katerimi bi morali
ponudniki v svoji ponudbi navesti količino električne energije iz obnovljivih virov energije, ki
bi jo lahko v tem obdobju dobavili, sicer bi lahko prišlo do kršitve načela enakega
obravnavanja in načela transparentnosti. Ta opustitev bi lahko ponudnikom otežila ali celo
onemogočila preučitev in ugotovitev obsega spornega merila, ki bi si ga ponudniki tako lahko
razlagali na več načinov.103
Sodišče je na vprašanje v zvezi s spornim merilom »ali lahko javni naročnik zahteva od
ponudnika, da navede, koliko električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije,
lahko dobavi neopredeljeni skupini potrošnikov in dodeli največje število točk ponudniku, ki
navaja najvišji znesek, ter točkuje le količino dobave električne energije, ki presega
pričakovano letno porabo javnega naročnika, navedeno v razpisni dokumentaciji (22,5
GWh)«104 odgovorilo, da merilo za oddajo naročila, ki upošteva izključno količino električne
energije, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, ki presega pričakovano letno porabo
javnega naročnika (ki je določena v povabilu k oddaji ponudb), ni povezano s predmetom
javnega naročila. Takšno merilo daje prednost ponudnikom, ki so sposobni dobavljati večje
količine električne energije kot drugi ponudniki in tako lahko povzroči neupravičeno
diskriminacijo ponudnikov, katerih ponudba v celoti izpolnjuje zahteve v zvezi s predmetom
javnega naročila.105
Na kratko povzemimo najpomembnejše ugotovitve Sodišča v primeru. Sodišče je v zadevi
sledilo mnenju iz primera Concordia Bus in znova potrdilo ugotovitve Sodišča, da je uporaba
okoljskih zahtev v merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe združljiva s predpisi
Evropske unije, četudi merilo ne zagotavlja neposredne gospodarske koristi za naročnika. Po
mnenju sodišča je dopustno med merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe vključiti
okoljsko zahtevo, da mora biti predmet javnega naročila proizveden na določen način. Poleg
tega ima lahko takšno merilo ovrednoteno z visoko utežjo. Vendar pa mora biti okoljska
zahteva v merilu povezana s predmetom javnega naročila in ne s splošno sposobnostjo
ponudnika. Okoljska zahteva mora biti tudi preverljiva, da ne omogoča neomejene svobode
102
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 29 (3).
Ibid., točka 58.
104
Ibid., točka 29 (4).
105
Ibid., točke 68-69.
103
30
izbire javnega naročnika. Poleg tega mora biti izrecno navedena v razpisni dokumentaciji in v
skladu z vsemi temeljnimi načeli prava EU.
4.4
Direktiva 2004/17/ES106 in Direktiva 2004/18/ES107
Po izdaji Razlagalnega sporočila Komisije 108 je Evropska komisija pričela z reformo
ureditve javnih naročil in sprožila zakonodajni postopek za sprejem Direktive 2004/17/ES in
Direktive 2004/18/ES. Postopek sprejemanja omenjenih direktiv so spremljale polemike ali v
zakonodajo javnega naročanja Evropske unije vključiti tudi okoljski vidik.
Temeljni predpisi, ki so tedaj urejali področje javnega naročanja v Evropski uniji, 109
zelenega javnega naročanja niso posebej urejali, niso pa ga prepovedovali. Javni naročniki, ki
so želeli izvesti zeleno javno naročilo, so tako na različne načine poskušali vključiti okoljski
vidik v postopke javnega naročanja. Ob tem pa so »tvegali« možnost revizije nadzornih
organov in razveljavitev javnega naročila oziroma druge predvidene sankcije v skladu z
nacionalno zakonodajo. Komisija je možnosti vključevanja okoljskega vidika v postopke
javnega naročanja znotraj tedaj veljavnega normativnega okvira tudi pojasnila v Razlagalnem
sporočilu o vključevanju okoljskih vidikov v javno naročanje. 110 Vendar to sporočilo ni
odpravilo normativne nejasnosti in negotovosti javnih naročnikov pri izvajanju zelenega
javnega naročanja.
Pomembno vlogo pri uvajanju sekundarnih politik v javno naročanje je odigralo Sodišče
Evropske unije, ki je s svojimi odločitvami nakazalo smer razvoja zakonodaje. Na drugi strani
pa je Komisija zavzela bolj konzervativni položaj in za normativno ureditev javnega
naročanja zagovarjala strogo ekonomski pristop. Komisija ni želela preseči idejnega okvira,
predstavljenega v Razlagalnem sporočilu, in ni podpirala vključitve okoljske sekundarne
politike v predlagano novo zakonodajo.
V zakonodajnih predlogih Komisije vključevanje okoljskega vidika v javno naročanje ni
bilo omenjeno. V nasprotju s Komisijo pa je Parlament zagovarjal možnost, da javni naročniki
106
Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem,
energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, Uradni list Evropske unije, L134/1
(30.4.2004).
107
Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev,
Uradni list Evropske unije, L134/114 (30.4.2004).
108
Razlagalno sporočilo Evropske komisije o vključevanju okoljskih vidikov v javno naročanje.
109
Direktive: 92/50/EGS, 93/36/ EGS, 93/37/ EGS, 93/38 s spremembami; 97/52/ EGS; 98/4/ EGS.
110
Razlagalno sporočilo Evropske komisije o vključevanju okoljskih vidikov v javno naročanje - glej zgoraj.
31
na podlagi zakonodaje vključujejo okoljske zahteve v postopke javnega naročanja, pod
pogojem, da so zahteve nediskriminatorne in v skladu z zakonodajo Evropske unije. Na koncu
sta Evropski parlament in Svet sprejela odločitev in 31. marca 2004 sprejela naslednji
direktivi:111
-
Direktivo Sveta 2004/17/ES o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v
vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju 112 (»Utility«
direktiva oz. direktiva javnega naročanja na infrastrukturnem področju),
-
Direktivo Sveta 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil
gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev113 (»splošna« direktiva).
S sprejetjem »paketa direktiv« pa so prenehale veljati direktive 92/50/EGS, 93/36/EGS,
93/37/EGS114 in direktiva 93/38/EGS115.
Glavni namen sprejetja »paketa direktiv« je bil predvsem vsesplošna poenostavitev in
posodobitev zakonodaje javnega naročanja, direktivi pa hkrati predstavljata tudi zakonski
okvir za zeleno javno naročanje na ravni Evropske unije.116 Določbe, ki urejajo zeleno javno
naročanje, so podobno formulirane, tako v Direktivi 2004/18/ES, kot v Direktivi 2004/17/ES.
Za namen diplomske naloge bom zato, v izogib ponavljanju, obravnavala le določbe, ki se
nanašajo na zeleno javno naročanje iz Direktivi 2004/18/ES.
4.4.1 Zelene določbe Direktive 2004/18/ES
Direktiva 2004/18/EC že v preambuli nakaže namen predpisa, da v skladu z načelom
okoljske integracije pojasni »kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in
spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna
sredstva«. 117 V drugi uvodni izjavi preambule pa je navedeno, da direktiva temelji tudi na
sodni praksi Sodišča EU. 118 Sodišče je v primerih Concordia Bus in ENV Wienstrom
111
M. Neyrinck: Public procurement as an instrument to promote non-economic values, V: Democratic
Governance and Theory of Collective Action (2009), str. 19-20.
112
V nadaljevanju Direktiva Sveta 2004/17/ES.
113
V nadaljevanju Direktiva Sveta 2004/18/ES.
114
82. člen Direktive 2004/18/ES.
115
73. člen Direktive 2004/17/ES.
116
European Comission, DG Environment: GPP – EU public procurement directives
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_public_directives_en.htm).
117
Direktiva Sveta 2004/17/ES, preambula, uvodna izjava 2.
118
Za katere primere iz Sodne prakse gre, je podrobneje predstavljeno v poglavju 4.3 Sodna praksa Sodišča
Evropske unije.
32
pojasnilo
možnosti za vključitev okoljskih zahtev v postopek javnega naročanja, pod
pogojem, da so te zahteve povezane s predmetom naročila in so v skladu s temeljnimi načeli
in predpisi Evropske unije.
Direktiva v več členih ureja izvajanje zelenega javnega naročanja in določa:
-
vključitev okoljskih zahtev v tehnične specifikacije (23. člen, 3. odstavek, točka (b)),
-
uporabo znakov za okolje (23. člen, 6. in 7. odstavek),
-
postavitev okoljski pogojev za izvedbo naročil (26. člen),
-
določitev organa za informiranje o obveznostih v zvezi z varstvom okolja (27. člen),
-
zahteve, o dokazovanju sposobnosti gospodarskih subjektov v zvezi z izvedbo
pogodbe v skladu z ukrepi za ravnanje z okoljem (48. člen, 2. odstavek, točka (f) in
50. člen) in
-
vključitev okoljskih zahtev v merila za izbor ponudbe (53. člen).
4.4.2 Implementacija direktiv
Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki
ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod.119 Temeljni
namen direktive kot akta pa je harmonizacija zakonodaje držav članic s pravom Evropske
unije. Če nacionalno pravo ni v skladu s cilji direktive, je potrebno nacionalne predpise
uskladiti z direktivo, tako da so izpolnjene obveznosti, določene v direktivi.
Države članice so morale nacionalno zakonodajo uskladiti z direktivama najkasneje do
31.1.2006. Slovenija je nacionalno zakonodajo uskladila z materijo direktiv za javno
naročanje s sprejetjem ZJN-2 leta 2006. Tako imenovane »zelene« določbe direktiv, ki so
pravna podlaga zelenega javnega naročanja, so bile s sprejetjem omenjenega zakona
prenesene tudi v slovensko zakonodajo, o čemer se bomo lahko prepričali v poglavju 5.2.
119
288. člen PDEU.
33
5
Zakonodaja in politike na področju zelenega
javnega naročanja v Sloveniji
Slovenski politični dokumenti in pravna ureditev zelenega javnega naročanja sledi
politikam in direktivam s področja zelenega javnega naročanja Evropske unije. Slovenija je
sicer obvezno zeleno javno naročanje uvedla razmeroma pozno in nekoliko zaostaja za
evropskim povprečjem po odstotku zelenih javnih naročil. V pričujočem poglavju bom
predstavila slovenske strateške dokumente in politike, s katerimi je Slovenija sledila evropski
horizontalni politiki vključevanja okoljskega vidika v javno naročanje. V drugem delu pa bom
predstavila slovenski pravni okvir zelenega javnega naročanja.
5.1
Strateški dokumenti in politike zelenega javnega naročanja
V Strategiji razvoja Slovenije (2008) je zeleno javno naročanje omenjeno pri razvojni
prioriteti »Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja«. V to prioriteto je
vključen tudi ukrep »Integracije okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške
vzorce«, v okviru katerega je predvidena tudi uveljavitev zelenih javnih naročil.120
Uvajanje zelenega javnega naročanja predvideva tudi Nacionalni Akcijski načrt za
učinkovito rabo energije za obdobje 2008-2016 (2008). Omenjeni akcijski načrt prepoznava
zeleno javno naročanje kot podporni instrument za doseganje energetske učinkovitosti v
javnem sektorju. Predvideva uveljavitev sistema zelenih javnih naročil za povečanje
energetske učinkovitosti opreme, vozil in stavb javnega sektorja. Izvajanje zelenega javnega
naročanja v javnem sektorju pa prepoznava tudi kot zgled zasebnemu sektorju za povečanje
energetske učinkovitosti in spodbudo industriji, da razvija nove okoljske tehnologije in
proizvaja okolju prijaznejše izdelke.121
Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta
2008-2010 (2008)
zelena javna naročila nekoliko nenavadno navaja kot enega izmed
prednostnih ukrepov za zagotovitev odprtega in konkurenčnega trga in napove pripravo
Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012. Dokument prevzema cilj
120
121
Strategija razvoja Slovenije (2005), str. 41.
Nacionalni Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2008 – 2016 (2008), str. 57 – 66.
34
Evropske komisije, podan v sporočilu Javno naročanje za boljše okolje,122 v slovenski prostor:
50 % vseh javnih naročil, izvedenih v skladu z minimalnimi kriteriji za zeleno javno
naročanje.123
5.1.1 Akcijski načrt za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012
Leta 2009 je Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt zeleno javno naročanje 20092012 in s tem izpolnila priporočila Komisije Evropske unije iz Sporočila o integrirani politiki
do proizvodov. 124 Osnovni namen akcijskega načrta je pospešiti izvajanje zelenega javnega
naročanja v Sloveniji in na ta način:
-
zmanjšati negativen vpliv na okolje,
-
izboljšati učinkovitost rabe javnih financ,
-
spodbujati trg in inovacije za okoljsko sprejemljivejše izdelke,
-
spodbujati nove okoljske tehnologije in brezogljično gospodarstvo,
-
dajati dober zgled.125
V akcijskem načrtu Vlada RS ponovno prevzema splošen cilj iz sporočila Evropske
komisije Javno naročanje za boljše okolje in ga prenaša na nacionalni nivo: do leta 2012
doseči v povprečju 50 % zelenih javnih naročil v okviru javnega naročanja za izbrane skupine
izdelkov in storitev 126 iz Priročnika Evropske komisije za usposabljanje za zeleno javno
naročanje.127 Poleg tega pa v akcijskem načrtu postavlja tudi druge sistemske cilje, kot so
npr.: sprejem uredbe o zelenem javnem naročanju, usposabljanja izvajalcev zelenega javnega
naročanja in pilotni projekti za izvedbo postopkov zelenega javnega naročanja.128
122
Communication from the Commission - Sustainable Consumption and Production and Sustainable
Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final.
123
Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008 – 2010, DEL
III, (2008), str. 7.
124
Communication from the Commission to the Council and the European Parliament - Integrated Product
Policy - Building on Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 0302 final.
125
Akcijski načrt za zeleno naročanje v letih 2009-2012 (2009), str. 22.
126
Papir, gradbeništvo in stavbe, elektronska pisarniška oprema, pohištvo, vozila, električna energija, hrana
in gostinske storitve, čistilna sredstva in storitve čiščenja.
127
Akcijski načrt za zeleno naročanje v letih 2009-2012 (2009), str .22 (Ta cilj je Slovenija sicer že določila
v dokumentu Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta 2008 – 2010
(2008), ki je predstavljen zgoraj.
128
Ibid., str. 23.
35
5.2
Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
Temeljni predpis, ki ureja javno naročanje blaga storitev in gradenj v Sloveniji, je Zakon
o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2). Poleg ZJN-2 pa javno naročanje za področje
gospodarskih javnih služb ureja tudi Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem,
transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju: ZJNVETPS). 129 Z
zakonoma je Slovenija uskladila nacionalno zakonodajo javnega naročanja z evropsko
Direktivo 2004/17/ES 130 in Direktivo 2004/18/ES. 131 S sprejetjem omenjenih zakonov pa
Slovenija ni izpolnila samo pravno formalni vidik harmonizacije nacionalne zakonodaje z
evropsko, ampak tudi uredila pravno podlago za uveljavitev sekundarnih politik v javnem
naročanju, med drugim tudi okoljske sekundarne politike.
Določbe, ki urejajo zeleno javno naročanje, so podobno formulirane, tako v ZJN-2, kot v
Direktivi ZJNVETPS. V izogib ponavljanju določb bom za namen diplomske naloge
obravnavala le določbe ZJN-2, ki se nanašajo na zeleno javno naročanje.
5.2.1 Načela javnega naročanja
Pri zelenem javnem naročanju je potrebno upoštevati splošna načela, ki v slovenskem
normativnem sistemu veljajo za javno naročanje. ZJN- 2 v 5. členu določa, da mora ureditev,
razvoj sistema javnega naročanja in njegovo izvajanje temeljiti na načelu prostega pretoka
blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o
ustanovitvi Evropske skupnosti, in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,
zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne
obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Enako opredelitev najdemo tudi v 12. členu
ZJNVTEPS.
5.2.2 Zelene določbe ZJN-2
Zakon prevzema ureditev zelenega javnega naročanja iz Direktive 2004/18/ES in
predstavlja pravno podlago za zeleno javno naročanje v slovenskem okviru. Zakon omenja
pojme, kot so: varstvo okolja, znak za okolje, sistem ravnanja z okoljem ipd. Zelene določbe
ZJN-2 urejajo:
129
Zakona sta bila sprejeta 23. novembra 2006, v uporabi pa sta od 7. januarja 2007.
Implementirana v slovenski normativni okvir s predpisom ZJN-2.
131
Implementirana v slovenski normativni okvir s predpisom ZJNVETPS.
130
36
-
vključitev okoljskih zahtev v tehnične specifikacije (37. člen, 3. odstavek, točka (b)
ZJN-2, ki implementira 23. člen, 3. odstavek, točka (b) direktive),
-
uporabo znakov za okolje (37. člen, 6. in 7. odstavek ZJN-2, ki implementirata 23.
člen, 6. in 7. odstavek direktive),
-
določitev okoljskih pogojev za izvedbo naročil (39. člen ZJN-2, ki implementira 26.
člen direktive),
-
določitev organa za informiranje o obveznostih v zvezi z varstvom okolja (40. člen
ZJN-2, ki implementira 27. člen direktive),
-
zahteve o dokazovanju sposobnosti gospodarskih subjektov v zvezi z izvedbo pogodbe
v skladu z ukrepi za ravnanje z okoljem (45. člen, 2. odstavek točka (f) in 47. člen
ZJN-2, ki implementirata 48. člen, 2. odstavek, točka (f) in 50. člen direktive),
-
vključitev okoljskih zahtev v merila za izbor ponudbe (48. člen ZJN-2, ki
implementira 53. člen direktive).
Pri vsakem členu iz ZJN-2 navajam tudi določbo iz Direktive, ki jo ta člen implementira.
Podrobna vsebina členov z »zeleno« vsebino bo predstavljena v 6. poglavju.
Prva sprememba Zakona o javnem naročanju, 132 sprejeta februarja 2008 v 7. členu
dovoljuje, da lahko zavezanci pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil prednostno
upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti (npr. sezonsko pridelana živila na integriran
način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.) in živila, ki so proizvedena po
nacionalnih predpisih o kakovosti živil.
V 39. členu ZJN-2 podeljuje pristojnost Vladi, da s predpisom uredi zeleno javno
naročanje za posamezne predmete javnega naročanja. Vlada lahko predpiše, da morajo
naročniki v postopkih javnega naročanja določenih predmetov upoštevati okoljske vidike in
določi način vključevanja teh vidikov v: predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za
ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in
določila
pogodbe o izvedbi javnega naročila. Na podlagi te določbe je Vlada RS v letu 2011 sprejela
Uredbo o zelenem javnem naročanju.
132
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2A) Ur. l. št. 16/08.
37
5.3
Uredba o zelenem javnem naročanju s spremembami
Akcijski načrt za zeleno javno naročanje kot enega izmed ciljev do leta 2009, določa tudi
sprejetje izvedbenega akta na področju zelenega javnega naročanja, uredbo, s katero bi vlada
jasno in natančno opredelila vse potrebne elemente razpisne dokumentacije za določene
predlagane skupine izdelkov in storitev.133 Slovenija je ta cilj izpolnila konec leta 2011, ko je
Vlada Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 39. člena ZJN-2134 in prvega odstavka
43. člena ZJNVTEPS, konec leta 2011 sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju (v
nadaljevanju uredba). Sprejem uredbe je v slovenskem prostoru med javnimi naročniki in
tudi med ponudniki dvignil kar nekaj prahu, saj je uvedla številne novosti, ki zahtevajo
spremembo v utečenih postopkih javnega naročanja in tehnološko prilagoditev ponudbe.
Uredba temelji na priročniku 135 Evropske komisije in sledi vsebini in ciljem sporočila
Javno naročanje za boljše okolje. 136 Uredba uvaja obvezno zeleno javno naročanje za
določene skupine izdelkov in storitev, obenem pa je izvedbena pomoč javnim naročnikom pri
vnašanju okoljskih zahtev v javno naročanje. Zavezanci za zeleno javno naročanje so javni
naročniki137 po ZJN-2 in ZJNVTEPS.
Namen uredbe je:
-
zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj
obremenjujočega blaga, storitev in gradenj,
-
dajanje zgleda zasebnemu sektorju ter potrošnikom.138
Uredba je stopila v veljavo 9. decembra 2011, v uporabi pa je od 14. marca 2012. 139
Kljub dolgotrajnemu procesu priprave in sprejemanja je bila uredba v dobrem letu že štirikrat
133
Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009-2012
1. Odstavek 39. člena ZJN-2: Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo
naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike ter način vključevanja
teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za
izbor najugodnejše ponudbe in določila pogodbe o izvedbi javnega naročila. Enako tudi v 1. odstavku 43. člena
ZJNVTEPS.
135
European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm).
136
Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission
Proposal COM (2008) 400 final).
137
Naročniki po zakonu ZJN-2 (3. člen) in ZJNVETPS (3. člen) so:
– organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti,
– javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
– javni gospodarski zavodi in
– druge osebe javnega prava.
138
2. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju.
134
38
dopolnjena oziroma spremenjena,140 kar nakazuje na to, da uredba vsebinsko ni bila dovolj
temeljito pripravljena oziroma usklajena. Spreminjanje uredbe pa je še povečala negotovost
javnih naročnikov pri vodenju postopkov javnih naročil.
5.3.1 Predmeti zelenega javnega naročanja
Uredba določa izdelke in storitve oziroma »predmete javnega naročanja«, za katere mora
javni naročnik v postopek javnega naročanja vključiti določene okoljske zahteve. Predmeti
javnega naročanja, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, so:
1. električna energija,
2. živila, pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve,
3. pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi,
4. elektronska pisarniška oprema,
5. avdio in video oprema,
6. hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalnimi stroji
in klimatske naprave,
7. stavbe,
8. pohištvo,
9. čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila,
10. osebna vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in avtobusi,
11. pnevmatike.141
Uredba ima 12 prilog, v katerih natančneje opredeli zgoraj naštete predmete zelenega
javnega naročanja in za vsak predmet posebej določa okoljske zahteve. Predlagane okoljske
zahteve za naštete skupine izdelkov in storitev vključujejo naslednje okoljske vidike:142
-
rabo energije in energetsko učinkovitost,
-
rabo naravnih virov (neobnovljivi, obnovljivi viri, biorazgradljivi izdelki),
-
rabo nevarnih snovi (kemikalije),
139
Uredba je za javne sklade, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode in druge osebe
javnega prava določila prehodno obdobje do 31.12.2012 v katerem so morali našteti subjekti okoljske zahteve
vključevati le med merila za izbor najugodnejše ponudbe, ki pa so morali predstavljati 25 % vseh točk (Priloga
12). Posebni prehodni obdobji pa sta predvideni tudi za za gradnje stavb in za ekološko pridelana živila.
140
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 18/2012,
24/2012, 64/2012, 2/2013).
141
5. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju.
142
Akcijski načrt za zeleno javno naročanje v letih 2009-2012 (2009), str. 8.
39
-
emisije snovi v okoljske medije (zrak, vodo, tla),
-
nastajanje odpadkov, recikliranje in ponovno uporabo/izrabo obnovljivih virov.
Javni naročnik lahko okoljske zahteve za predmete zelenega javnega naročanja vključi v:
-
opredelitev predmeta javnega naročila,
-
v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, učinkovitost, funkcionalnost ali
drugo lastnost predmeta javnega naročanja, znak za okolje oziroma oceno
življenjske dobe,
-
kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika,
-
kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe,
-
kot dodatna določila v pogodbi, ki jo sklene z izbranim ponudnikom, ali v primeru
okvirnih sporazumov, z izbranimi ponudniki.143
5.3.2 Okoljske zahteve uredbe
Uredba prevzema tipologijo okoljskih zahtev iz sporočila Javno naročanje za boljše
okolje144 in jih deli na:
-
temeljne okoljske zahteve: minimalne zahteve, ki jih mora naročnik v postopku
javnega naročanja upoštevati pri opredelitvi predmeta javnega naročila, tehničnih
specifikacij, pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, meril za izbor
najugodnejše ponudbe ter v pogodbenih določilih,
-
dodatne okoljske zahteve oziroma priporočila: so zahteve, ki jih naročnik na
podlagi lastne presoje vključi v postopek javnega naročanja, kadar želi uveljavljati
dodatne ali višje standarde varstva okolja, kot so določeni v temeljnih okoljskih
zahtevah.145
Temeljne okoljske zahteve so v prilogah podane za vse zgoraj naštete predmete zelenega
javnega naročanja, za določene predmete146 pa določa tudi dodatne okoljske zahteve. Uredba
pa na nobenem mestu javnim naročnikom ne prepoveduje določanja tudi drugih okoljskih
143
4. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Communication from the Commission - Public procurement for a better environment (Commission
Proposal COM (2008) 400 final).
145
3. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju.
146
električna energija, živila; pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve; pisarniški papir in
higienski papirnati proizvodi; elektronska pisarniška oprema; pohištvo; osebna in transportna vozila ter storitve
avtobusnega prevoza.
144
40
zahtev. V 6. členu izrecno navaja, da lahko javni naročniki z upoštevanjem temeljnih načel
javnega naročanja in v skladu z določbami ZJN-2 in ZJNVETPS v postopek javnega
naročanja vključujejo tudi druge okoljske zahteve, ki niso navedene v prilogah uredbe. Prav
tako zeleno javno naročanje s to uredbo ni omejeno le na postopke javnega naročanja zgoraj
naštetih predmetov. Okoljske zahteve lahko javni naročniki v skladu z ZJN-2 in ZJNVTEPS
vključujejo tudi pri nabavi drugih izdelkov in storitev. Seveda pa mora javni naročnik te
okoljske zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji.147
Uredba uveljavlja tudi uporabo metode ocenjevanja stroškov v celotni življenjski dobi.
Javni naročnik mora pri oddaji javnega naročila upoštevati oceno stroškov v celotni
življenjski dobi blaga, storitve ali gradnje, kadar narava predmeta javnega naročanja in
okoliščine oddaje javnega naročila to dopuščajo. V tej oceni upošteva zunanje okoljske
stroške le, če obstaja metodologija za njihov izračun.148
Uredba v prilogah za vsak predmet javnega naročanja navaja tudi načine dokazovanja
izpolnjevanja okoljskih zahtev. Dokazovanje izpolnjevanja okoljskih zahtev je v praksi
zelenega javnega naročanja tudi eden glavnih problemov uredbe. Pri določenih predmetih so
možnosti dokazovanja alternativno opredeljene, ponudnik lahko predloži eno izmed več
naštetih dokazil. Pri drugih predmetih pa je dokazovanje določeno kumulativno in mora
ponudnik predložiti vsa zahtevana dokazila. Primeri dokazil, ki jih uredba navaja, so: znak za
okolje tipa I, tehnična dokumentacija, poročilo o preizkusu neodvisne akreditirane institucije,
izjava ponudnika, ipd. Kot ustrezno dokazilo se pogosto upošteva tudi izjava ponudnika.
Uredba pa pri več okoljskih zahtevah ponudnikom dopušča predložitev katerega koli drugega
dokazila, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev iz uredbe. Takšen odprt sistem dokazovanja je za
ponudnike ugoden, po drugi strani pa lahko prihaja do zlorab, saj je za javne naročnike zelo
zahteven. Javni naročniki niso seznanjeni z vsemi možnimi načini dokazovanja, oziroma so
negotovi glede ustreznosti predloženih dokazil ponudnikov. Ponudniki lahko vede ali nevede
predložijo neprimerna dokazila, za katere prepričajo javne naročnike, da so ustrezna.
147
148
5. odstavek 6. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju.
6. odstavek 6. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju.
41
5.3.3 Sankcije
Uredba pomanjkljivo ureja področje sankcij. Sankcija za ponudnika, ki ne izpolnjuje
obveznih okoljskih zahtev iz razpisne dokumentacije v skladu z uredbo, je izključitev iz
nadaljnjega postopka izbora. V kolikor se izkaže, da izbrani ponudnik pri izvedbi javnega
naročila ne upošteva okoljskih zahtev uredbe, ki jih vsebuje pogodba o izvedbi javnega
naročila, uredba kot sankcijo določa le prekinitev pogodbe. Za javne naročnike, ki pri pripravi
razpisne dokumentacije ne upoštevajo pravil uredbe, pa uredba sama ne določa nobenih
sankcij. V takšnem primeru se sproži revizijski postopek, vendar pa je tu potrebno izpostaviti
problem aktivne legitimacije. Aktivno legitimacijo sprožitev revizijskega postopka v zvezi z
javnim naročilom, ki ne upošteva pravil uredbe, ima oseba, ki ima ali je imela interes za
dodelitev javnega naročila, in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda in
zagovornik javnega interesa.149 Neizbrani ponudnik težko dokaže, da je zaradi nespoštovanja
pravil uredbe utrpel škodo. Tako lahko revizijski postopek v zvezi z javnim naročilom, ki ne
upošteva pravil uredbe sproži le zagovornik javnega interesa, 150 kar je v praksi zelo redko.
149
1. odstavek 14. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS, št. 43/2011,
Spremembe: Ur.l. RS, št. 60/2011-ZTP-D).
150
V skladu z 2. odstavkom 6. člena ZPVPJN so zagovorniki javnega interesa, ki lahko uveljavljajo pravno
varstvo v postopku oddaje javnega naročila: Ministrstvo za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije,
Javna agencija za varstvo konkurence in Komisija za preprečevanje korupcije.
42
6 Vključitev okoljskega vidika v izvedbo javnega
naročila
V pričujočem poglavju bom predstavila možne načine vključevanja okoljskega vidika v
izvedbo postopka javnega naročanja in določbe, ki to urejajo v slovenskem normativnem
okviru. Na tem mestu je treba poudariti pomembno razliko v izvedbi javnega naročila med
skupinami izdelkov in storitev, za katere je obvezno zeleno javno naročanje po uredbi, in
ostalimi skupinami izdelkov in storitev.
Za skupine izdelkov in storitev, za katere je obvezno zeleno javno naročanje po uredbi, je
pri izvedbi zelenega javnega naročila potrebno upoštevati določila uredbe. Uredba sama v
prilogah za vsako posamezno skupino izdelkov oziroma storitev določa temeljne okoljske
zahteve, ki jih javni naročnik mora vključiti v razpisno dokumentacijo oz. objavo o javnem
naročilu. Uredba pa ponuja tudi dodatne okoljske zahteve, za katere je odločitev o vključitvi v
postopek javnega naročanja prepuščena javnemu naročniku. Javni naročnik pa lahko poleg
temeljnih in dodatnih okoljskih zahtev v javno naročilo vključi tudi druge okoljske zahteve, ki
jih določi sam. Pri opredelitvi teh zahtev mora upoštevati določila ZJN-2.
Za ostale skupine izdelkov in storitev zeleno javno naročanje ni obvezno. Odločitev o
vključitvi okoljskega vidika v postopek javnega naročanja je tako prepuščena javnemu
naročniku in njegovi okoljski ozaveščenosti. Pri zelenem javnem naročanju ostalih skupin
izdelkov in storitev mora javni naročnik upoštevati določila ZJN-2, lahko pa si pomaga tudi z
določili uredbe in okoljskimi zahtevami iz prilog uredbe.
6.1
Predrazpisna faza zelenega javnega naročila
Pri zelenem javnem naročanju je zelo pomembna faza priprava na izvedbo javnega
naročila. V tej fazi javni naročnik oceni dejanske potrebe in ugotovi možne vplive na okolje,
ki bi jih določen predmet javnega naročila lahko imel. Na podlagi ugotovljenega lahko
opredeli okoljske zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila. V tej fazi javni naročnik tudi
izbere postopek, po katerem bo oddal javno naročilo. Vsak postopek ima svoje posebnosti, ki
jih je potrebno upoštevati tudi pri vključevanju okoljskih zahtev. Pred določitvijo okoljskih
zahtev je smiselno tudi posvetovanje s trgom.151 Na ta način lahko javni naročnik ugotovi, kaj
151
Direktivi o javnih naročilih izrecno dovoljujeta „tehnični dialog“ z dobavitelji za pridobitev nasveta, ki bi
ga bilo mogoče uporabiti pri pripravi razpisne dokumentacije. Dialog mora biti pregleden in nediskriminacijski.
43
lahko pričakuje oziroma zahteva od trga in katere okoljske zahteve so v danem trenutku
prezahtevne oziroma jih je nemogoče doseči.
6.1.1 Določitev okoljskih zahtev zelenega javnega naročila
Vsak izdelek oziroma storitev se z vidika okoljskih vplivov razlikuje od drugih. Vendar pa
lahko opredelimo nekaj značilnih okoljskih vplivov, na katere moramo biti pozorni pri
naročilu blaga, storitev oziroma gradenj.152
Pri zelenem javnem naročanju blaga, je potrebno ugotoviti:
–
okoljski vpliv materialov, ki jih vsebuje izdelek,
–
okoljski vpliv proizvodnega postopka na okolje,
–
porabo energije in vode pri uporabi izdelka,
–
trajnost/življenjsko dobo izdelka,
–
možnosti recikliranja/ponovne uporabe izdelka ob koncu življenjske dobe,
–
vrsto in obliko embalaže ter vrsto prevoza izdelka.153
Pri zelenem javnem naročanju storitev moramo biti pozorni na:
–
izdelke in materiale, ki se uporabljajo pri izvajanju storitve,
–
postopke upravljanja, vzpostavljene za zmanjšanje vpliva storitve na okolje,
–
porabo energije in vode ter količino odpadkov pri izvajanju storitve,
–
strokovne izkušnje in znanje ter usposobljenost osebja za izvedbo naročila na okolju
prijazen način.154
Pri zelenem naročanju gradenj moramo poleg vseh zgoraj navedenih možnih vplivov biti
pozorni na vplive, ki ga bo imela gradnja, kot poseg v prostor, na okolje. Pri projektih, za
katere je obvezna presoja vplivov na okolje, je potrebno zahteve in priporočila študije
upoštevati tudi v okviru javnega naročanja.155
Za skupine izdelkov in storitev, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, v skladu z
uredbo, je ta analiza že bila opravljena v okviru postopka določanja enotnih kriterijev.
Rezultat dialoga (tj. končna razpisna dokumentacija) ne smejo nobenemu od sodelujočih dobaviteljev zagotoviti
nepoštene prednosti. ZJN-2 to ureditev prevzema v 69. členu, ki javnim naročnikom dovoljuje strokovni dialog
z gospodarskimi subjekti, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo
konkurence.
152
European Comission: Buying Green! (2011), str. 28.
153
Ibid., str. 28.
154
Ibid., str. 29.
155
Ibid., str. 29.
44
Okoljske zahteve za te izdelke in storitve, ki so navedene v prilogah uredbe, lahko javni
naročnik neposredno vključi v razpisno dokumentacijo.
Javni naročnik mora okoljske zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v razpisni
dokumentaciji. Okoljske zahteve lahko opredeli:
–
v naslovu in opisu predmeta javnega naročila,
–
v tehničnih specifikacijah,
–
med pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika,
–
med merili za izbor najugodnejše ponudbe,
–
med določili v pogodbi, ki jo sklene z izbranim ponudnikom.
6.2
Naslov in opis predmeta javnega naročila
Javni naročnik je pri izbiri naslova in opisu predmeta javnega naročanja razmeroma
svoboden. Vendar pa je za uspešno izvedbo zelenega javnega naročila ta faza postopka, še
posebej opis predmeta javnega naročila, zelo pomembna.156 Naslov zelenega javnega naročila
mora biti formuliran na način, da lahko ponudnik takoj razbere, da gre za zeleno javno
naročilo, ki vsebuje okoljske zahteve, 157 enako pa velja tudi za opis predmeta javnega
naročila. Uredba v 2. poglavju 4. člena obvezuje naročnika, da mora določiti predmet javnega
naročanja tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da je predmet javnega naročanja
okoljsko manj obremenjujoče blago, storitev ali gradnja, in da se pri oddaji javnega naročila
upoštevajo vsaj temeljne okoljske zahteve iz prilog uredbe. Ta določba se smiselno lahko
uporabi tudi za javno naročanje izdelkov in storitev, za katero zeleno javno naročanje ni
obvezno. 158
Naročnik mora okoljski vidik v naslovu in opisu predmeta javnega naročila izpostaviti v
skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom nediskriminacije. Z
okoljsko opredelitvijo naslova in opisom predmeta javnega naročila naročnik ne sme ovirati
ali preprečiti dostopa do razpisa gospodarskim subjektom iz drugih držav članic Evropske
unije ali gospodarskim subjektom iz tretjih držav, 159 z enakovrednimi pravicami.160
156
J. P. Garcia: Public Policies and Environmental Issues in International Public Procurement, V: Jean
Monnet Working Paper Series - Environment and Internal Market (2012) str. 8-9. (dostopno na:
http://www.desadeleer.eu).
157
European Comission: Buying Green! (2011), str. 28.
158
Določbe uredbe so obvezujoče le za postopke javnega naročanja 11 skupin izdelkov in storitev iz uredbe.
159
Na primer, gospodarskim subjektom iz držav, ki jih zavezuje Sporazum STO o vladnih naročilih.
45
6.3
Tehnične specifikacije
Tehnične specifikacije so namenjene opredelitvi zahtev javnega naročnika glede predmeta
javnega naročila. ZJN-2 v 37. členu poda splošna pravila za določanje tehničnih specifikacij
javnih naročil blaga, storitev in gradenj. Zakon predvideva več enakovrednih načinov za
opredelitev tehničnih specifikacij v postopkih javnega naročanja. V 3. odstavku, točki (b)
navaja tudi možnost določitve tehničnih specifikacij z opredelitvijo in opisom storilnostnih in
funkcionalnih zahtev, v okviru katerih lahko poda tudi okoljske zahteve oziroma v skladu z
dikcijo zakona elemente, zahteve ki se nanašajo na varstvo okolja.161 Uredba pa v 4. členu
določa, da lahko javni naročnik okoljske zahteve vključi v tehnične specifikacije kot tehnični
standard, učinkovitost, funkcionalnost ali drugo lastnost predmeta javnega naročanja, znak za
okolje oziroma oceno življenjske dobe.
Pri vključevanju okoljskih zahtev v tehnične specifikacije mora javni naročnik paziti, da
ne krši načel javnega naročanja, še posebej načela enakega obravnavanja, nediskriminacije,
transparentnosti in sorazmernosti. Opredelitev tehničnih specifikacij mora biti jasna in
natančna, da si jih vsi potencialni ponudniki razlagajo na enak način in da jih je moč preveriti.
Nanašati se morajo na značilnosti predmeta javnega naročila in ne na splošne zmogljivosti ali
kakovost ponudnika kot gospodarskega subjekta. 162
Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne
smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom.
Oblikovane morajo biti na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na
objektivne potrebe in zahteve naročnika, na način da ne nedopustno omejujejo konkurence
med ponudniki.163
6.3.1 Storilnostne in funkcionalne okoljske zahteve
Specifikacija na podlagi storilnosti/funkcionalna specifikacija opisuje želeni rezultat in
pričakovane učinke (na primer v zvezi s kakovostjo, količino in zanesljivostjo), vključno z
načinom njihovega merjenja. Ne določa vhodnih materialov ali proizvodnih metod
160
European Comission: Buying Green! (2011), str. 28.
M. Čampa et. al.: Zakon o javnem naročanju s komentarjem (2007), str. 176 – 179.
162
Ibid., str. 30.
163
2. odstavek 37. člena ZJN-2.
161
46
ponudnika. Ponudnik lahko sam predlaga najustreznejšo rešitev.
164
Takšen pristop v
opredelitvi daje več priložnosti za bolj inovativne odzive ponudnikov, z vidika sekundarnih
politik. Vendar pa morajo biti okoljske zahteve v tehničnih specifikacijah dovolj natančno
opredeljene, da omogočajo ponudnikom ustrezno opredeliti predmet naročila in da
naročnikom omogočajo oddajo naročila.165
6.3.2 Opredelitev zelenih materialov in proizvodnih metod
Sestava izdelka, način njegove izdelave ali način izvedbe storitve ali gradnje lahko
predstavlja pomemben del vpliva na okolje. Pri določanju tehničnih specifikacij se lahko
upoštevajo materiali in proizvodne metode.166 Javni naročnik lahko zahteva, da je predmet
javnega naročila izdelan iz določenega materiala ali vsebuje določen odstotek recikliranega ali
ponovno uporabljenega materiala. Prav tako lahko določi, da predmet javnega naročila ne sme
vsebovati o materialov ali kemičnih snovi, ki bi škodovali okolju ali zdravju. Pri tem se javni
naročnik lahko sklicuje na zakonodajo, ki ureja uporabo in promet z nevarnimi snovmi, na
primer Direktivo o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski
opremi167 ali Uredbo 168 REACH.169
Javni naročnik lahko v tehničnih specifikacijah določi tudi okoljske zahteve glede
proizvodnih postopkov in metod predmeta naročila.170 V specifikacije se lahko vključijo le
tiste okoljske zahteve, ki so povezane s proizvodnjo izdelka in prispevajo k njegovim
značilnostim, pri čemer ni nujno, da so vidne. Javni naročnik lahko na primer določi, da mora
biti dobavljena električna energija proizvedena iz obnovljivih virov energije, kot v primeru
Wienstrom. Vendar javni naročnik za predmet javnega naročila ne sme zahtevati izključno
določenega proizvodnega postopka, ki je lastniški ali kako drugače na voljo le enemu
164
European Comission: Buying Green! (2011), str. 33.
Točka (b) 3. odstavka 37. člena ZJN-2.
166
Priloga 6 iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih
informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko
naročanje (Ur.l. RS, št. 18/2007).
167
Direktiva 2002/95/ES o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.
168
Uredba (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij.
169
European Comission: Buying Green! (2011), str. 33.
170
Priloga 6 iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih
informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko
naročanje (Ur.l. RS, št. 18/2007).
165
47
dobavitelju ali dobaviteljem v eni državi ali regiji, saj bi v šlo v tem primeru za kršitev načela
enakopravnosti.171
6.3.3 Uporaba okoljskih standardov
Tehnične specifikacije so lahko oblikovane na podlagi evropskih, mednarodnih ali
nacionalnih okoljskih standardov. 172 Navajanje standardov v tehničnih specifikacijah ima
veliko prednosti, saj so standardi jasni, nediskriminatorni in se običajno oblikujejo po
postopku, ki vključuje številne zainteresirane strani, vključno z nacionalnimi organi,
okoljskimi organizacijami, združenji potrošnikov in industrijo.173 Pri vsakem sklicevanju na
standard pa mora javni naročnik navesti besede »ali enakovredni«,174 saj morajo naročniki
omogočiti dostop do razpisa tudi vsem ostalim potencialnim ponudnikom, katerih blago,
storitve ali gradnja, ni potrjeno s standardom, a izpolnjuje vse zahteve, ki jih določa standard.
Za dokazovanje enakovrednosti mora biti ponudnikom dovoljena uporaba kakršne koli oblike
dokazil (na primer tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega
organa).175
6.3.4 Uporaba znaka za okolje
Okoljske zahteve, ki jih vsebujejo znaki za okolje, so za javnega naročnika koristni viri
informacij pri oblikovanju razpisnih zahtev. Znaki za okolje se po direktivah za javno
naročanje lahko v zvezi s tehničnimi specifikacijami uporabijo na dva različna načina:
-
za pomoč pri pripravi tehničnih specifikacij za opredelitev značilnosti predmeta
javnega naročila ali
-
za preverjanje skladnosti s temi zahtevami.176
Javni naročnik lahko v okviru okoljskih storilnostnih in funkcionalnih zahtev v tehničnih
specifikacijah uporabi specifikacije znaka za okolje ali po potrebi njene dele. Vendar pa javni
naročnik od potencialnih ponudnikov ne sme zahtevati, da so vključeni v določeno shemo
znaka za okolje. Kot ustrezen znak za okolje zakon navaja evropski ali večnacionalni znak
oziroma katerikoli znak za okolje, pod pogoji, da:
171
European Comission: Buying Green! (2011), str. 34.
Točka (a), 3. odstavek, 37. člena ZJN-2.
173
European Comission: Buying Green! (2011), str. 31.
174
Točka (a), 3. odstavek 37. člena ZJN-2.
175
4. odstavek 37. člena ZJN-2.
176
6. in 7. odstavek 37. člena ZJN-2.
172
48
so navedene specifikacije znaka za okolje primerne za opredelitev značilnosti blaga ali
-
storitev, ki so predmet naročila,
-
so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,
-
so znaki za okolje sprejeti v postopku, pri katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane
strani (npr.: vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske
organizacije),
so na voljo vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom.177
-
Drugi način uporabe znaka za okolje v zvezi s tehničnimi specifikacijami pa je povezan s
preverjanjem ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih specifikacij iz razpisne
dokumentacije. Javni naročnik lahko v navede, da se za blago in storitve, za katere ponudnik
predloži znak za okolje, domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne
dokumentacije. Tudi pri preverjanju pa mora od ponudnika sprejeti tudi katerokoli drugo
primerno dokazilo (npr. tehnično dokumentacijo proizvajalca ali poročilo o preizkusih
priznanega organa).178
6.4
Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in izbor ponudnikov
Javni naročnik lahko okoljske zahteve vključi med pogoje za ugotavljanje sposobnosti
ponudnika. Obvezni pogoji za ugotavljanje sposobnosti so v zakonu taksativno našteti in med
njimi ni pogoja, ki bi vključeval okoljski vidik. Okoljske zahteve pa lahko javni naročnik
vključi med opcijske pogoje za ugotavljanje osnovne sposobnosti ponudnika, in pogoje za
ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti.
6.4.1 Osnovna sposobnost ponudnika
Naročnik lahko kandidata izključi iz nadaljnjega postopka, zaradi ravnanja v škodo okolja.
Zakon tega sicer na nobenem mestu izrecno ne omeni, vendar to razlago lahko izpeljemo iz
42. člena. ZJN-2 v 2. odstavku 42. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega
naročanja izloči kandidata ali ponudnika, tudi če:
–
je bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi z
njegovim poklicnim ravnanjem,
177
178
6. odstavek 37. člena ZJN-2.
7. odstavek 37. člena ZJN-2.
49
–
mu lahko naročnik na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno
napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil.
Po teh določbah je možno iz postopka izključiti kandidata, ki je v okviru poklicnega
ravnanja povzročil škodo v okolju in bil zaradi tega prestopka tudi obsojen. Prav tako je
možno iz postopka izključiti kandidata, ki mu lahko naročnik dokaže veliko strokovno napako
ali hujšo kršitev poklicnih pravil ali strokovne napake oziroma hujše kršitve poklicnih pravil,
ki so povzročile škodo v okolju.
Javni naročnik mora pri uporabi zgoraj navedenih razlogov za izključitev upoštevati
načelo sorazmernosti. Pri odločanju o izključitvi iz postopka zaradi osnovne nesposobnosti
mora obravnavati vse zadevne okoliščine in preučiti ukrepe, ki jih je gospodarski subjekt
sprejel za odpravo razlogov, ki so botrovali nastanku strokovne napake oziroma prestopka.179
6.4.2 Tehnična in kadrovska sposobnost
Za ugotavljanje tehnične in kadrovske usposobljenosti lahko javni naročnik od ponudnika
zahteva dokazila, s katerimi ponudnik dokazuje, da ima na voljo dovolj znanja, izkušenj,
materialnih sredstev, prostorskih kapacitet in kadrovskih resursov za uspešno izvedbo javnega
naročila. Dokazila, ki jih lahko javni naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva od ponudnika
so izčrpno določena v 2. odstavku 45. člena ZJN-2.
Javni naročnik lahko na različne načine vključuje okoljski vidik
med pogoje za
ugotavljanje tehnične usposobljenosti ponudnika. Od ponudnika lahko zahteva okoljsko
tehnično usposobljenost, na primer za: preprečevanje nastajanja in ustrezno ravnanje z
odpadki, preprečevanje razlitja ali uhajanja onesnaževal, nizke porabe goriva ali motenj
naravnih habitatov. Pri ugotavljanju kadrovske sposobnosti pa lahko zahteva ustrezno
okoljsko izobrazbo in poklicne kvalifikacije ali usposobljenost osebja, ki je odgovorno za
izvajanje naročila.180
6.4.3 Tehnična/kadrovska sposobnost in sistemi okoljskega ravnanja
Javni naročnik za ugotavljanje tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta v postopkih
javnega naročanja gradenj ali storitev lahko zahteva, da le-ta v svoji ponudbi navede ukrepe
179
180
European Comission: Buying Green! (2011), str. 40.
Ibid., str. 40.
50
za okoljsko upravljanje, ki jih bo izvajal med izvedbo naročila. 181 Ti ukrepi morajo biti
neposredno povezani z izvedbo naročila. Izvajanje ukrepov sistema okoljskega ravnanja tako
lahko dokazuje, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. 182
V 47. členu pa zakon ureja dokazovanje sposobnosti ponudnika v povezavi z sistemi
okoljskega ravnanja. Javni naročnik lahko od ponudnika zahteva predložitev potrdil, izdanih s
strani neodvisnih organov, ki dokazujejo, da je ponudnik sposoben izvajati ukrepe okoljskega
upravljanja. 183 Pri tem se javni naročnik lahko sklicuje na zahteve sistema Evropske unije za
okoljevarstveno vodenje organizacij - EMAS184 ali na druge sisteme za upravljanje z okoljem,
ki temeljijo na evropskih in mednarodnih sistemih, potrjenih s strani organov in so usklajene z
zakonodajo skupnosti. Poleg registriranih programov okoljskega upravljanja mora javni
naročnik kot dokazilo sprejeti tudi opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt za
varovanje okolja. Naročniki v nobenem primeru ne smejo od ponudnikov zahtevati, da so
registrirani v okviru sistemov EMAS ali da v celoti izpolnjujejo zahteve registracije.185
Uporaba sistema okoljskega ravnanja pa ni omejeno samo
za dokazovanje tehnične
sposobnosti za izvajanje ukrepov okoljskega ravnanja ponudnika. Primerno je tudi
dokazovanje tehnične
in kadrovske usposobljenosti
za
v povezavi z drugimi okoljskimi
zahtevami, kot so na primer zahteve glede tehnične opreme ali usposobljenosti oseb, v
kolikor sistem ravnanja z okoljem razpolaga z ustreznimi podatki, ki jih mogoče uporabiti pri
dokazovanju usposobljenosti.186
6.5
Merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe
Merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe so institut javnega naročanja, ki javnemu
naročniku omogoča, da na podlagi vnaprej določenih meril vrednoti in primerja ponudbe in
nato izbere najugodnejšo ponudbo. Javni naročnik lahko ponudbe med seboj primerja le glede
na ceno in naročilo odda ponudniku s ponujeno najnižjo ceno. Lahko pa ponudbe kvalitativno
primerja oziroma jih oceni tudi na podlagi drugih meril in naročilo odda ponudniku, ki je
predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri slednjem načinu se kot merilo ocenjevanja
181
Točka (f), 2. odstavek 45. člena ZJN-2.
European Comission: Buying Green! (2011), str. 42.
183
47. člen ZJN-2.
184
EMAS izvirno ECO-Management and Audit Scheme.
185
European Comission: Buying Green! (2011), str. 42.
186
Ibid., str. 43.
182
51
ponudb poleg kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, lahko
vključijo tudi okoljske lastnosti.187
Pri uveljavljanju vključevanja okoljskega vidika med merila za ocenjevanje in izbiro
ponudbe je imelo pomembno vlogo Sodišče Evropske unije. Sodišče je v primerih ENV in
Wienstrom 188 ter Concordia Bus 189 pojasnilo možnosti vključevanja okoljskih zahtev med
merila za ocenjevanje in izbiro ponudbe in postavilo pogoje, ki jih morajo okoljske zahteve
izpolnjevati.190 Interpretacijo Sodišča iz sodb v primerih ENV in Wienstrom ter Concordia
Bus je prevzela evropska sekundarna zakonodaja in posledično tudi slovenska normativna
ureditev.
Iz omenjenih primerov sodne prakse sledi, da morajo okoljska merila za izbor ekonomsko
najugodnejše ponudbe izpolnjevati naslednje pogoje:
1. Okoljska merila morajo biti povezana s predmetom javnega naročila. 191
Naročniki lahko svobodno določajo predmet naročila in v skladu s tem izbirajo merila za
oddajo naročila. Vendar pa se morajo merila nanašati na predmet naročila in ne na druge
vidike v postopku javnega naročanja ali dejstva, ki niso relevantna za izbor predmeta javnega
naročila. V zadevi Wienstrom je tako Sodišče ugotovilo, da je merilo za oddajo naročila v
zvezi s količino električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ki presega pričakovano
porabo naročnika, nesprejemljivo, ker ni povezano s predmetom naročila.192
2. Okoljska merila javnemu naročniku ne smejo omogočati brezpogojne svobode izbire,
zato morajo biti objektivno merljiva in preverljiva.193
Če so med okoljskimi merili zahteve, katerih naročnik ne more preveriti, je objektivna
primerjava ponudb nemogoča. Merila pa morajo biti tudi jasna in razumljiva, da jih vsi
ponudniki razumejo in si jih na enak način razlagajo. 194 Sodišče je v zadevi EVN in
Wienstrom ugotovilo, da merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, za katero javni
187
1. odstavek 48. člena, ZJN-2.
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN in Wienstrom.
189
Sodba Sodišča v zadevi C-513/99, Concordia Bus.
190
Več o tem je že bilo povedanega v poglavju Sodna praksa Sodišča Evropske unije.
191
Sodba Sodišča v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 59.
192
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN in Wienstrom, točka 74.
193
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 61 in 4. odstavek, 48. člena ZJN-2.
194
European Comission: Buying Green! (2011), str. 45.
188
52
naročnik ni nameraval oziroma ni bil sposoben preveriti točnost navedb v predloženih
ponudbah, ni v skladu s pravom Evropske unije. Ker naročnik ni zahteval dokazil za
preverjanje izpolnjevanja meril, je kršil načeli enake obravnave in transparentnosti.195
3. Okoljska merila morajo biti predhodno objavljena.196
Naročnik mora merila objaviti v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ter
vsako merilo posebej opisati in ovrednotiti. Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik ponudbe
vrednotiti, v skladu s predhodno objavljenim opisom načina vrednotenja meril.197
4. Okoljska merila morajo biti v skladu z vsemi temeljnimi načeli prava Evropske unije,
zlasti pa z načelom nediskriminacije.198
6.5.1 Vrednotenje okoljskih meril
Vrednotenje okoljskih meril lahko odločilno vpliva na uspešnost izvedbe javnega naročila
z okoljskega vidika. Utež, ki se dodeli posameznemu merilu za oddajo naročila, določa vpliv
tega merila v končni oceni. V zvezi z vrednostjo uteži, ki se dodelijo okoljskim merilom, ni
sicer nobene omejitve. Pri vrednotenju okoljskih meril pa je vseeno potrebno upoštevati kako
pomembni so okoljski cilji za naročilo, v primerjavi z drugimi vidiki, kot so stroški in splošna
kakovost. Pri določanju uteži za okoljska merila je smiselno upoštevati tudi kakšne so
zahtevane tehnične specifikacije v istem javnem naročilu. V kolikor tehnične specifikacije že
upoštevajo okoljski vidik, je lahko utež, dodeljena okoljskim merilom za oddajo naročila
manjša. 199
6.5.2 Okoljski znaki in sistemi za ravnanje z okoljem
Okoljske zahteve, ki jih vsebujejo znaki za okolje lahko, pod določenimi pogoji, kot sem
že omenila, vključimo v tehnične specfikacije javnega naročila. Okoljske zahteve znakov za
okolje lahko vključimo tudi med merila za ocenjevanje in izbor ponudbe. Lahko pa se
okoljske zahteve znakov za okolje uporabijo kot minimalne zahteve v tehničnih specifikacijah
in kot merila, tako da se v fazi ocenjevanja izdelkom ali storitvam, ki izpolnjujejo več
okoljskih zahtev iz znaka za okolje, dodeli več točk. Vendar pa tudi pri
preverjanju
195
Sodba Sodišča v zadevi C-448/01- ENV in Wienstrom, točka 51.
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 62.
197
4. odstavek 47. člena ZJN-2.
198
Sodba Sodišča v zadevi v zadevi C-513/99 - Concordia Bus, točka 63.
199
European Comission: Buying Green! (2011), str. 48.
196
53
izpolnjevanja meril za ocenjevanje in izbor ponudbe javni naročnik od ponudnikov ne sme
zahtevati določene certifikacije ali okoljskega znaka, ampak mora upoštevati kakršna koli
druga dokazila o izpolnjevanju okoljskih zahtev.200
Prav tako lahko javni naročnik med merila za ocenjevanje in izbor ponudbe vključi
sisteme okoljskega ravnanja, vendar tudi tu ne sme od ponudnikov zahtevati, da so registrirani
v določenih sistemih ravnanja z okoljem sistemov in mora sprejeti katerokoli dokazilo, ki
izkazuje, da je ponudnik sposoben izvajati ukrepe ravnanja z okoljem. 201
6.6
Določila pogodbe o izvedbi naročila
Naročnik lahko okoljske zahteve vključi kot pogoj v določilih o izvedbi javnega naročila.
V tem primeru mora okoljske zahteve v zvezi z izvedbo naročila navesti v osnutku pogodbe v
obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji. Okoljski pogoji v določilih o izvedbi
javnega naročila morajo biti usklajeni s predpisi Evropske skupnosti.202 Pogodba o izvedbi
naročila, ki jo kasneje podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme
odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije.203
Z okoljskimi zahtevami, kot pogoji za izvedbo naročila, javni naročnik določi, da je treba
blago dobaviti ali storitve oz. gradnje izvesti na določen način, ki manj vpliva na okolje. Med
pogodbena določila tako lahko vključi na primer zahteve v zvezi z učinkovito rabo naravnih
virov pri izvedbi, recikliranjem ali ponovno uporabo embalaže dobavljenega izdelka, količino
nastalih odpadkov in emisij pri izvedbi javnega naročila, ipd.
Okoljski pogoji za izvedbo naročila morajo biti povezani z izvedbo naročila. To pomeni,
da se morajo nanašati na naloge, ki so potrebne za proizvodnjo in zagotavljanje kupljenega
blaga, storitev ali gradenj. Naročnik lahko določi, da se gospodarski subjekti izključijo iz
nadaljnjega postopka izbora, v kolikor se ti z okoljskimi pogoji za izvedbo naročila ne
strinjajo. 204
Okoljski pogoji za izvedbo naročila, objavljeni v obvestilu o javnem naročilu ali v
razpisni dokumentaciji, morajo biti jasno določeni, da se vsi ponudniki lahko seznanijo z
200
Ibid., str. 49.
Ibid., str. 49.
202
2. odstavek 39. člena ZJN-2.
203
4. odstavek 71. člena ZJN-2.
204
1. odstavek 40. člena ZJN-2.
201
54
vsemi obveznostmi naročila in jih lahko upoštevajo pri oblikovanju svojih ponudb. 205 Javni
naročnik lahko v razpisni dokumentaciji tudi navede ustrezen organ, od katerega lahko
ponudnik ali kandidat v postopku oddaje javnega naročila pridobi ustrezne informacije o
obveznostih pri izvedbi javnega naročila v zvezi z varovanjem okolja. 206 Namen te določbe
je, da javni naročnik ponudniku omogoči seznanitev s specifičnimi obveznostmi v zvezi z
varstvom okolja na območju izvedbe javnega naročila.
Skladnost z okoljskimi pogoji za izvedbo naročila je mogoče spremljati le med izvajanjem
naročila. Za neizvajanje okoljskih zahtev v fazi izvedbe javnega naročila lahko javni naročnik
predpiše tudi kazni ali v obratnem primeru bonuse za okoljsko učinkovitost. Okoljski pogoji
za izvedbo naročila ne smejo biti prikrite tehnične specifikacije, pogoji za ugotavljanje
sposobnosti ali merila za ocenjevanje in za izbor ponudb. Zato javni naročnik od ponudnikov
ne sme zahtevati, da dokazujejo skladnost z okoljskimi pogodbenimi določili med postopkom
javnega naročanja.207
205
European Comission: Buying Green! (2011), str. 54.
1. odstavek 40. člena ZJN-2.
207
European Comission: Buying Green! (2011), str. 54.
206
55
7
Zeleno javno naročanje po izbranih področjih
7.1
Zeleno javno naročanje električne energije
V prvi prilogi uredba določa okoljske zahteve za naročanje električne energije, katere
proizvodnja predstavlja enega izmed poglavitnih virov onesnaževanja okolja. Negativni vplivi
proizvodnje električne energije iz fosilnih virov energije so predvsem izpusti ogljikovega
dioksida in druge emisije, izkoriščanje in onesnaževanje naravnih virov in negativni vplivi
na zdravje ljudi ter biotsko raznovrstnost. Z okoljskimi zahtevami, ki jih določa Priloga 1,
uredba spodbuja javne naročnike k nabavi električne energije, proizvedene iz obnovljivih
virov energije 208 (v nadaljevanju OVE) in s soproizvodnjo električne energije 209 (v
nadaljevanju SPTE), ki je z okoljskega vidika veliko manj obremenjujoča. Priloga 1 se je v
praksi izkazala kot dobro pripravljena, saj tako javni naročniki kakor tudi ponudniki nimajo
težav, prvi pri vodenju postopka zelenega javnega naročanja in drugi pri izpolnjevanju zahtev
iz zelenih javnih naročil električne energije.
7.1.1 Okoljske zahteve zelenega javnega naročanja električne energije
Javni naročnik mora že v opredelitvi predmeta javnega naročila jasno izkazati, da gre za
zeleno javno naročilo električne energije, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo
okoljske zahteve iz Priloge 1. 210 Uredba v Prilogi 1 pravzaprav določa samo eno temeljno
okoljsko zahtevo, ki jo mora javni naročnik vključiti v tehnične specifikacije, merila za izbor
najugodnejše ponudbe in v določila pogodbe o izvedbi naročila. Dobavljena električna
energija mora biti v določenem deležu proizvedena iz OVE in/ali SPTE z visokim
izkoristkom, kot jih določa zakon, ki ureja energetiko. Ponudnik izpolnjevanje te zahteve
izkazuje z izjavo, da bo po preteku koledarskega leta na račun naročnika unovčil ustrezno
količino potrdil o izvoru električne energije, ki jih izdaja za to pooblaščena institucija,211 s
čimer bo dokazal, da blago izpolnjuje zahtevo. V praksi je med nekaterimi javnimi naročniki
208
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti
pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. (Vir: 4. člen
Energetskega zakona (EZ-UPB2) Ur.l. RS, št. 27/2007- uradno prečiščeno besedilo. Spremembe: Ur.l. RS, št.
37/2011 Odl.US: U-I-257/09-22).
209
Soproizvodnja električne energije je tehnološki proces sočasne proizvodnje koristne toplotne in električne
oziroma mehanske energije iz istega goriva. (Ibid., 4. člen).
210
1.1.1 točka 1. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
211
Trenutno je to Javna agencija RS za energijo.
56
prisotno nezaupanje o verodostojnosti potrdil oziroma dejanskem izvoru električne energije iz
OVE in/ali SPTE z visokim izkoristkom. Nezaupanje pogojuje predvsem nepoznavanje
regulacije trga in procesa nabave električne energije, zato bi na tem področju bilo potrebno
dodatno ozaveščanje javnih naročnikov.
V tehničnih specifikacijah mora javni naročnik določiti, da mora biti 40 % dobavljene
električne energije pridobljene iz OVE in/ali SPTE z visokim izkoristkom. 212 Lahko pa v
tehnične specifikacije namesto temeljne vključi dodatno okoljsko zahtevo, da mora biti vsa
dobavljena električna energija pridobljena iz OVE. 213
Med merila za izbor najugodnejše ponudbe mora javni naročnik vključiti tudi okoljska
merila »več energije iz OVE, »več energije iz SPTE z visokim izkoristkom« oziroma »več
energije iz SPTE, ki temelji na OVE«. Delež električne energije, proizvedene iz OVE, SPTE
z visokim izkoristkom in SPTE, ki temelji na OVE, ki presega minimalni delež, kot ga je
naročnik opredelil v opisu predmeta oziroma tehničnih specifikacijah, se v okviru meril
točkuje z dodatnimi točkami. 214 Iz uredbe pa ni moč razbrati ali lahko javni naročnik
alternativno navaja in točkuje okoljske zahteve glede na navedena merila. Uredba tudi ne
določa uteži okoljskih meril. V praksi javni naročniki okoljska merila pri nabavi električne
energije pogosto iz neznanega razloga preprosto izpustijo.
Naročnik mora v pogodbo o izvedbi naročila vključiti določilo, da mora izbrani izvajalec
ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije, ki jo je dobavil
naročniku, in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega števila potrdil o izvoru električne
energije. Po uredbi mora naročnik v pogodbi o izvedbi določiti, da bo v primeru, če ponudnik
ne bo izpolnjeval pogodbenih obveznosti na način, predviden v pogodbi o izvedbi javnega
naročila, začel ustrezne postopke za njeno prekinitev. 215 To določilo uredbe je nekoliko
nenavadno, saj se pogodba o izvedbi javnega naročila sklepa za eno leto. Naročnik bo izvor
električne energije lahko preveril šele po poteku veljavnosti pogodbe. Tu ostaja odprto
vprašanje sankcioniranja izvajalca javnega naročila, v kolikor ta po preteku enega leta ne bo
predložil ustreznih potrdil o izvoru električne energije.
212
1.1.2 točka 1. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Ibid., 1.2.2 točka 1. priloge.
214
Ibid., 1.1.3 točka 1. priloge.
215
Ibid., 1.1.3 točka 1. priloge.
213
57
7.2
Zeleno javno naročanje stavb
Okoljske zahteve za zeleno javno naročanje stavb določa Priloga 7, ki se uporablja, kadar
je predmet naročila:
-
projektiranje idejne zasnove (IDZ), idejnega projekta (IDP), projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja (PGD), projekta za izvedbo (PZI) ali projekta izvedenih del za
novogradnjo (PID), dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe216 (CC-SI 1),217
-
gradnja stavbe, redno ali investicijsko vzdrževanje stavbe (CC-SI 1) ter nakup,
vgradnja oziroma montaža naprav in proizvodov v stavbi.
Za javno naročanje stavb uredba določa samo temeljne okoljske zahteve. Naročnik pa
lahko v skladu s 5. členom uredbe določi tudi druge okoljske zahteve ali pa v skladu s 4.
členom okoljske zahteve iz meril za izbor najugodnejše ponudbe vključi med tehnične
specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ali kot določila pogodbe o izvedbi javnega
naročila. Po sprejetju sprememb uredbe je za zeleno javno naročanje stavb določenih veliko
manj okoljskih zahtev, kot jih je bilo prvotno predvidenih ali pa so te bolj ohlapne. Za prilogo
7 je uredba določila tudi prehodno obdobje. Priloga 7 se je tako začela uporabljati s 1.7. 2012.
Pri javnem naročanju stavb je potrebno upoštevati tudi zahteve uredbe iz drugih prilog,218
ki določajo okoljske zahteve za opremo stavbe. To v praksi povzroča nekaj težav, saj morajo
javni naročniki poleg okoljskih zahtev za glavni predmet javnega naročila v razpisno
dokumentacijo vključiti tudi okoljske zahteve za vse podpredmete javnega naročila. V praksi
se javni naročniki okoljskim zahtevam uredbe izognejo z drobitvijo javnih naročil in ločeno
nabavo opreme stavb, ki ne presega praga za javno naročanje male vrednosti.
7.2.1 Zeleno javno naročanje projektiranja
Pri javnem naročanju storitve projektiranja se temeljne okoljske zahteve vključijo v
opredelitev predmeta javnega naročila, med pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v tehnične
specifikacije, med merila za izbor in v določila pogodbe o izvedbi naročila. Kadar je predmet
216
Razen če to prepoveduje predpis, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
Klasifikacijo objektov določa Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l.
RS, št. 109/11).
218
Javni naročniki morajo poleg 7. priloge upoštevati tudi okoljske zahteve za podpredmete javnega
naročanja iz 4. priloge (elektronska pisarniška oprema), 5. priloge (avdio in video oprema), 6. priloge
(hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji in klimatske naprave) in 8.
priloge (pohištvo).
217
58
javnega naročanja projektiranje idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja, projekta za izvedbo ali projekta izvedenih del za novogradnjo, dozidavo,
nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe in je naročnik že pred začetkom uporabe 7. priloge
razpolagal s projektno dokumentacijo, v postopek javnega naročanja vključi le tiste temeljne
okoljske zahteve za projektiranje, ki jih je, glede na predhodno izdelano projektno
dokumentacijo, mogoče upoštevati, ne da bi bilo treba spreminjati že obstoječo projektno
dokumentacijo.219
7.2.1.1
Predmet javnega naročila
Naročnik mora predmet javnega naročanja opredeliti tako, da je iz opisa predmeta jasno
razvidno, da so predmet javnega naročanja storitve, ki zagotavljajo manjše obremenjevanje
okolja, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo temeljne okoljske zahteve iz uredbe.220
Predmet javnega naročanja lahko naročnik opredeli zelo podrobno, na primer: stavba
energijskega razreda A1221 po energetski izkaznici stavbe, ali stavba z ločenim sistemom za
zbiranje deževnico.
Uredba navaja primer opredelitve predmeta222 javnega naročila, v katerem opredeli, da gre
za javno naročilo, pri katerem se upoštevajo načela trajnostne gradnje. To po mojem mnenju
ni najboljši primer opredelitve predmeta, saj je trajnostna gradnja vsebinsko širši pojem,223 pri
katerem naročnik poleg ekonomskega in okoljskega vidika upošteva še socialni vidik.
7.2.1.2
Pogoji za ugotavljanje sposobnosti
Javni naročnik mora med pogoje za ugotavljanje sposobnosti vključiti kadrovske pogoje
za projektno skupino ponudnika, ki mora biti sestavljena tako, da se zagotovijo znanja na
področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, učinkovite rabe vode,
ravnanja z odpadki, zagotavljanja zdravih bivanjskih in delovnih razmer ter okoljskih lastnosti
219
Uvod Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Ibid., 7.1.1 točka 7. priloge.
221
Stavbe se v skladu s 6. členom Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb
(Ur. l. RS, št. 77/2009) razvrščajo v razrede energetske učinkovitosti glede na letne potrebne toplote za
ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe.
222
Naročnik lahko opredeli predmet javnega naročila na naslednji način: Projektiranje idejne zasnove,
idejnega projekta, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo ali projekta izvedenih del
za novogradnjo, dozidavo, nadzidavo ali rekonstrukcijo stavbe, pri kateri se upoštevajo načela trajnostne gradnje.
223
Kriteriji za trajnostno gradnjo inzeleno javno narocanje (2011), str. 1 (dostopno na: http://www.gizrmk.si/zrmkinstitut/pdf/Kriteriji-za-trajnostno-gradnjo-in-zeleno-javno-narocanje-GI-ZRMK.PDF).
220
59
gradbenih materialov in izdelkov. Dokazovanje izpolnjevanja pogojev ponudnika je mogoče s
predložitvijo primerljivih referenčnih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ali
projektov za izvedbo, ki presegajo minimalne zahteve iz zakonodaje 224 ali z drugimi
ustreznimi dokazili, kot so na primer licence, diplome ipd.225
7.2.1.3
Tehnične specifikacije
Javni naročnik mora v tehničnih specifikacijah zelenega javnega naročila projektiranja
vključiti zahtevo, da mora ponudnik v projektno dokumentacijo vključiti rešitve za učinkovito
rabo energije in obnovljivih virov energije, učinkovito rabo vode, ravnanje z odpadki,
zagotavljanje zdravih bivalnih in delovnih razmer in rabe okolju prijaznih gradbenih
materialov in izdelkov. Ponudnik lahko za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij
poda svojo izjavo.226
V tehničnih specifikacijah zelenega javnega naročanja projektiranja mora biti določeno
tudi, da mora delež lesa ali lesnih tvoriv, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme), znašati
vsaj 30 % prostornine vgrajenih materialov. Ta zahteva je dvignila kar nekaj prahu med
izvajalci, kar je privedlo do kompromisne rešitve v spremembi uredbe,227 da tega ni potrebno
upoštevati pri pritlični plošči in konstrukciji pod njo. Poleg tega se polovica tega deleža (t.j.
15% prostornine vgrajenih materialov) lahko nadomesti z gradbeni proizvodi z znakom za
okolje Tip I (EU okoljska marjetica) ali Tip III (EPD). Ponudnik to izkazuje z izjavo v
ponudbi, ki ji priloži tudi tabelo, iz katere sta razvidna prostornina in deleži vgrajenih
materialov.228
Okoljske zahteve v tehničnih specifikacijah za projektiranje zahtevajo tudi, da emisije
hlapnih organskih spojin v gradbenih proizvodih, ki bodo uporabljeni pri gradnji, ne smejo
presegati vrednosti, določenih v evropskem standardu
229
za določitev emisij ali v
enakovrednem standardu, in da mora projekt za izvedbo vključevati določene tehnične rešitve
224
Pravilnik, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah; pravilnik, ki ureja prezračevanje in klimatizacijo
stavb; pravilnik, ki ureja zvočno zaščito stavb; pravilnik, ki ureja varnost in zdravje delavcev na delovnih mestih;
ali pravilnik, ki ureja tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca, ali prostorsko tehnične smernice za
zdravstvene objekte.
225
7.1.2 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
226
Ibid., 7.1.3 točka 7. priloge
227
Sprememba Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/2012).
228
7.1.3 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
229
SIST EN ISO 16000-9, SIST EN ISO 16000-10, SIST EN ISO 16000-11.
60
za varčevanje z vodo, v primeru novogradenj pa, da se bo lahko uporabila deževnica oziroma
prečiščena odpadna voda. Ponudnik to izkazuje z izjavo.230
7.2.1.4
Merila za izbor
Uredba je sprva določala štiri obvezna okoljska merila, po spremembah uredbe pa sta
ostali le dve merili. Javni naročnik mora med merila za izbor ponudbe vključiti merilo »nižja
poraba energije« in navesti metodologijo, po kateri se ta določa. Ponudnik to izkazuje z
izjavo, v kateri navede največjo vrednost letne primarne rabe energije v stavbi, za katero bo
projektiral projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projekt za izvedbo. Drugo obvezno
okoljsko merilo za izbor ponudbe pa je merilo »gradbeni proizvodi, ki temeljijo na
obnovljivih surovinah«, pri katerem so projekti, ki vključujejo več kot 30% prostornine
vgrajenih materialov, ki temeljijo na obnovljivih surovinah, 231 ali iz reciklirane surovine
nagrajeni z dodatnimi točkami. Ponudnik to izkazuje z izjavo. Obvezni okoljski merili morata
v razmerju do ostalih meril znašati vsaj 20% oziroma 10% vsako.232
7.2.1.5
Določila pogodbe o izvedbi naročila
Naročnik mora v pogodbo o izvedbi naročila vključiti določilo, da bo v primeru, če
ponudnik ne bo izpolnjeval pogodbenih obveznosti na način, predviden v pogodbi o izvedbi
javnega naročila, začel ustrezne postopke za njeno prekinitev. 233 Izpolnjevanje okoljskih
zahtev ponudnik v več primerih izkazuje samo z izjavo, kar pomeni, da bo moral naročnik ves
postopek izvedbe pogodbe preverjati, ali se izvajalec drži okoljskih zahtev iz javnega
naročila. Javni naročnik bo zato moral biti ustrezno tehnično usposobljen za nadzor izvajanja.
230
7.1.3 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
Npr.: les, celuloza, konoplja, volna.
232
7.1.4 točka, 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
233
Ibid., 7.1.4 točka 7. priloge .
231
61
7.2.2 Zeleno javno naročanje gradnje in vzdrževanje stavb ter nakupa,
vgradnje oz. montaže naprav in proizvodov v stavbi
Pri javnem naročanju storitev gradnje stavbe, rednega ali investicijskega vzdrževanja
stavb (CC-SI 1) ter nakupa, vgradnje oziroma montaže naprav in proizvodov v stavbi se
temeljne okoljske zahteve v skladu s spremembo uredbe 234 vključujejo le v opredelitev
predmeta javnega naročila, v tehnične specifikacije in med določila pogodbe o izvedbi
naročila.
Pri javnem naročanju zgoraj naštetih storitev se okoljske zahteve, ki jih naročnik kot
obvezne opredeli v projektni nalogi ali projektni dokumentaciji, štejejo za tehnične
specifikacije. Vendar pa uredba določa, da mora naročnik pri javnem naročanju teh storitev v
postopek javnega naročanja vključiti le tiste temeljne okoljske zahteve iz uredbe te priloge, ki
se nanašajo na posamezen predmet javnega naročanja, in jih je glede na predhodno izdelano
projektno dokumentacijo mogoče upoštevati. 235 V praksi ta določba uredbe omogoča obid
uredbe z drobljenjem javnih naročil projektiranja. Na ta način se vrednost javnih naročil
projektiranja zniža do te mere, da javno naročanje, v skladu z ZJN-2 in tudi upoštevanje
uredbe, ni obvezno. Pri javnem naročanju izvedbe pa se v razpisni dokumentaciji določijo le
tiste okoljske zahteve uredbe, ki jih je, glede na predhodno izdelano projektno dokumentacijo,
sploh mogoče upoštevati.
7.2.2.1
Predmet javnega naročila in tehnične specifikacije
Tudi pri javnem naročanju gradnje mora naročnik določiti predmet javnega naročanja
tako, da je iz opisa predmeta jasno razvidno, da je predmet javnega naročanja okoljsko manj
obremenjujoča gradnja, in da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo temeljne okoljske
zahteve iz te priloge.
Pri gradnji, rednem ali investicijskem vzdrževanju, nakupu ali vgradnji oziroma montaži
naprav in proizvodov mora izvajalec upoštevati tehnične specifikacije, ki jih je javni naročnik
določil že v javnem naročilu projektiranja in okoljske zahteve »zelenega projekta« izbranega
izvajalca. Izpolnjevanje zahtev ponudnik izkazuje z izjavo. 236
234
Sprememba Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 64/2012).
Uvod 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
236
Ibid., 7.2.2 točka, 7. Priloge.
235
62
Uredba prepoveduje vgrajevanje proizvodov in materialov, ki vsebujejo preveč zdravju
škodljivih snovi,237 kar ponudnik izkazuje s predložitvijo tehnične dokumentacije proizvajalca
oziroma ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja, da so izpolnjene zahteve, ali pa z izjavo, da
bo pri gradnji zagotovil, da se izpolnijo zahteve.238 Pri vgradnji lesa se lahko uporabi le les iz
zakonitih virov, kar ponudnik pri oddaji ponudbe lahko izkazuje tako, da ponudbi priloži eno
izmed navedenih potrdil oziroma certifikatov 239 iz uredbe, ali katerokoli drugo ustrezno
dokazilo, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zahteve. Tehnična specifikacija za gradnjo in
urejanje sanitarij določa, da morajo biti te opremljene s tehnologijami za racionalno porabo
vode, kar ponudnik izkazuje z izjavo.240 Dokazovanje dejanske izpolnitve tehničnih zahtev pri
izvedbi javnega naročila pa uredba ureja v določilih, ki se nanašajo na pogodbo o izvedbi
naročila.
7.2.2.2
Določila pogodbe o izvedbi naročila
V pogodbi o izvedbi mora naročnik določiti, da ponudnik najkasneje ob primopredaji
objekta naročniku posreduje tehnično dokumentacijo proizvajalca, iz katere izhaja, da
uporabljeni gradbeni proizvodi izpolnjujejo naročnikove zahteve. Po končanih gradbenih ali
obnovitvenih delih pa mora ponudnik usposobiti upravljavca stavbe za energijsko učinkovito
uporabo stavbe, za doseganje načrtovane porabe energije in vode. Ponudnik mora program in
način usposabljanja upravljavca stavbe predložiti že pri oddaji ponudbe. Pred primopredajo
objekta mora ponudnik izvesti preizkus zračne prepustnosti, znan tudi kot Blower door241
test.242
237
Uredba prepoveduje uporabo proizvodov, ki vsebujejo žveplov heksafluorid (SF6), notranje barve in
lake, ki vsebujejo hlapne organske spojine z vreliščem največ 250 °C, v kolikor te presegajo določene vrednosti
koncentracije, materiale na osnovi lesa, pri katerih so emisije formaldehida višje od zahtev za emisijski razred E
1, kot jih opredeljujejo standardi SIST EN 300, SIST EN 312, SIST EN 622, SIST EN 636, SIST EN 13986.
Emisije hlapnih organskih spojin, ki so v uporabljenih gradbenih proizvodih, ne smejo presegati vrednosti,
določenih v evropskem standardu za določitev emisij SIST EN ISO 16000-9, SIST EN ISO 16000-10, SIST EN
ISO 16000-11 ali v enakovrednem standardu.
238
7.2.2 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
239
Lahko predloži potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje
zahteve; potrdilo FSC ali PEFC zadnjega v skrbniški verigi lesa, ali potrdilo o vzpostavljenem sistemu
sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda ISO 9001, standarda ISO 14001 ali
sistema upravljanja EMAS; dovoljenje FLEGT, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o
partnerstvu z EU.
240
7.2.2 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
241
M. Šijanec Zavrl: Zahteve in pravila Uredbe o zelenem javnem naročanju (priloga 7), Zahteve za javne
naročnike (2013) (dostopno na:
63
Tudi za neizpolnjevanje določil pogodbe o izvedbi javnega naročila gradnje in
vzdrževanje stavb ter nakupa, vgradnje oz. montaže naprav in proizvodov v stavbi je kot
pogodbena sankcija v uredbi predvidena le prekinitev pogodbe, kar je lahko problematično.
Za javnega naročnika je bolj smiselno, da že v razpisni dokumentaciji in nato tudi v pogodbi o
izvedbi naročila določi poleg prekinitve pogodbe tudi druge sankcije, ki se uvedejo, v kolikor
se izvajalec okoljskih zahtev ne drži. Kot sankcije pridejo v poštev predvsem odpoved
pogodbe in plačilo vnaprej določene pogodbene kazni zaradi kršitve določb razpisne in
ponudbene dokumentacije, plačilo nastale škode ter stroškov naročnika, ki jih ima z
odpovedjo pogodbe in tudi unovčenje bančne garancije.243
http://www.gbc-slovenia.si/2012/11/15/povzetki-predavanj-s-seminarja-zahteve-in-pravila-uredbe-ozelenem-javnem-narocanju-priloga-7/).
242
7.2.3 točka 7. priloge Uredbe o zelenem javnem naročanju.
243
B. Ferk, B. Kašnik, M. Potočnik: Zeleno javno naročanje, V: Pravna praksa, praksa – priloga, letn. 31, št.
18 (10.5.2012), str. VII.
64
8
Zaključek
Zeleno javno naročanje se zaradi velikega potenciala vpliva na proizvodne in potrošne
vzorce in procese v zadnjih desetletjih vse bolj uveljavlja kot eno izmed tržnih oziroma
ekonomskih instrumentov varstva okolja. Evropska unija je za uveljavitev zelenega javnega
naročanja sprejela vrsto političnih, prav tako tudi zakonskih dokumentov, ki urejajo
vključevanje okoljskega vidika v procese javnega naročanja. Zeleno javno naročanje v
Evropski uniji je najbolj uveljavljeno v Avstriji, Danski, Finski, Nemčiji, Nizozemski,
Švedski in Veliki Britaniji, Slovenija pa po odstotku zelenih javnih naročil nekoliko zaostaja
za evropskim povprečjem.
Slovenska ureditev zelenega javnega naročanja sledi politikam in direktivam s
področja zelenega javnega naročanja Evropske unije. Pravna ureditev javnega naročanja
Republike Slovenije je bila harmonizirana z evropskima direktivama s področja javnega
naročanja leta 2006 s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki predstavlja pravno
podlago za vključevanje okoljskega vidika v javno naročanje v RS. Leta 2009 pa je Vlada RS
sprejela Nacionalni akcijski načrt zeleno javno naročanje 2009–2012, v skladu s priporočili
Evropske komisije iz Sporočila o integrirani politiki do proizvodov, v katerem je predvidela
tudi sprejem Uredbe o zelenem javnem naročanju. Le-ta je bila, na podlagi 39. člena ZJN-2,
sprejeta 9. decembra 2011, v uporabi pa je od 14. marca 2012. Vsebinsko uredba temelji na
priročniku Evropske komisije (European Commission Green Public Procurement (GPP)
Training Toolkit) ter sledi vsebini in ciljem sporočila Javno naročanje za boljše okolje.
Uredba prevzema tipologijo okoljskih zahtev iz sporočila Javno naročanje za boljše okolje in
uveljavlja uporabo metode ocenjevanja stroškov v celotni življenjski dobi (LCC).
Zeleno javno naročanje je na podlagi ZJN-2 mogoče izvajati pri nabavi katerekoli skupine
izdelkov ali storitev. Javni naročnik mora okoljske zahteve navesti v obvestilu o naročilu ali v
razpisni dokumentaciji. Okoljske zahteve lahko javni naročnik vključi v postopek javnega
naročanja, tako da jih opredeli: v naslovu in opisu predmeta javnega naročila, v tehničnih
specifikacijah, med pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, med merili za izbor
najugodnejše ponudbe, ali med določili v pogodbe, ki jo sklene z izbranim ponudnikom.
Pojem zelenega javnega naročanja pa se na splošno napačno enači le z javnim naročanjem v
skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki določa obvezno vključevanje okoljskih
zahtev v javna naročila za 11 skupin izdelkov in storitev. Okoljske zahteve uredbe so
določene na podlagi
skupnih okoljskih zahtev Evropske unije, ki se sprejemajo po
65
standardiziranem postopku za razvoj in revizijo skupnih okoljskih kriterijev zelenega javnega
naročanja pod vodstvom Inštituta za tehnološka predvidevanja (IPTS) Skupnega
raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC).
Izvajanje zelenega javnega naročanja, v skladu z uredbo v Sloveniji, v praksi spremlja kar
nekaj težav. Uredba zahteva določene spremembe utečenih postopkov javnega naročanja in
tehnološko prilagoditev ponudbe, kar je seveda naletelo na odpor, tako pri javnih naročnikih,
kot pri ponudnikih. Kot enega ključnih problemov pri izvajanju uredbe bi izpostavila
dokazovanje izpolnjevanja okoljskih zahtev. To je v določenih primerih po mojem mnenju
urejeno preveč ohlapno, po drugi strani pa je v določenih primerih dokazovanje izpolnjevanja
okoljskih zahtev iz uredbe v praksi celo nemogoče. Največja pomanjkljivost uredbe, po
mojem mnenju, pa je pomanjkljiva ureditev sankcioniranja. Tako uredba na primer za javne
naročnike, ki pri pripravi razpisne dokumentacije ne upoštevajo pravil uredbe, ne določa
nobenih posebnih sankcij.
Javni naročniki in ponudniki lahko na področju zelenega javnega naročanja v naslednjem
obdobju pričakujejo kar nekaj sprememb. Evropska unija redno dopolnjuje skupne okoljske
zahteve za zeleno javno naročanje in širi nabor skupin izdelkov in storitev. Trenutno so
skupne okoljske zahteve za zeleno javno naročanje na voljo za 21 skupin izdelkov oz.
storitev, v pripravi pa so tudi nove. V naslednjih letih se torej lahko nadejamo širjenja nabora
skupin izdelkov in storitev, za katere bo zeleno javno naročanje obvezno, tudi v Sloveniji.
Obetajo se tudi spremembe krovnih zakonov javnega naročanja, ZJN-2 in ZJNVETPS, ki
bodo morda prinesle nove zelene določbe. V postopku sprejemanja pa je tudi nova evropska
pravna ureditev javnega naročanja, s katero bo Slovenija morala uskladiti nacionalno
zakonodajo. Do takrat pa upamo, da bodo javni naročniki prepoznali pozitivne učinke in
ponudniki priložnosti zelenega javnega naročanja ter bo izvajanje zelenega javnega naročanja
v Sloveniji že ustaljena praksa.
66
9
Viri in literatura
9.1
Pravni viri
1. Agreement on Government Procurement (GPA)
(dostopno na: http://www.wto.org/english/tratop_e/gproc_e/gp_gpa_e.htm) (30.6.2013)
2. Amsterdamska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi
Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte, Uradni list Evropske unije C 340
(10.11.1997)
3. Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v
vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, Uradni list
Evropske unije, L134/1 (30.4.2004)
4. Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in
storitev, Uradni list Evropske unije, L134/114 (30.4.2004)
5. Energetski zakon (EZ-UPB2) Ur.l. RS, št. 27/2007, Spremembe: Ur.l. RS, št. 37/2011
6. Pogodba o delovanju Evropske unije, Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008)
7. Pogodba o Evropski uniji, Uradni list Evropske unije C 115 (9.5.2008)
8. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb, Ur. l. RS, št.
77/2009
9. Sodba Sodišča v zadevi C-448/01, EVN AG and Wienstrom v. Republik Österreich,
[2003] ECR I-14527, 4.12.2003
10. Sodba Sodišča v zadevi C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab, formerly Stagecoach
Finland Oy Ab, v. Helsingin kaupunki, HKL-Bussiliikenne [2002] ECR I-7213, 17.9.2002
11. UNCITRAL Model Law on Procurement of Goods, Construction and Services (1994)
(dostopno na:
http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/procurement_infrastructure/1994Model.
html) (30.6.2013)
67
12. UNCITRAL
Model
Law
on
Public
Procurement
(2011)
(dostopno
na:
http://www.uncitral.org/uncitral/uncitral_texts/procurement_infrastructure/2011Model.ht
ml (30.6.2013)
13. Uredba
o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga,
obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora
izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, Ur.l. RS, št. 18/2007
14. Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Ur. l. RS, št. 109/11
15. Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Ur. l. RS, št. 109/11
16. Uredba o zelenem javnem naročanju, Ur.l. RS, št. 102/2011, Spremembe: Ur.l. RS, št.
18/2012, 24/2012, 64/2012, 2/2013
17. Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), Ur.l. RS, št. 12/2013 - uradno prečiščeno besedilo
18. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), Ur.l. RS, št. 43/2011,
Spremembe: Ur.l. RS, št. 60/2011
19. Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju
poštnih storitev (ZJNVETPS) Ur.l. RS, št. 72/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 43/2012
Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012
9.2
Programski dokumenti
1. Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje 2009–2012 (2009) (dostopno na:
http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/javnar/UredbaZelenJN/Akcijski_Z
eJN.PDF (30.6.2013)
2. Commission Interpretative Communication on the Community law applicable to public
procurement and the possibilities for integrating environmental considerations into public
procurement -Commission Proposal COM (2002) 274 final
3. Commission Interpretative Communication on the Community law applicable to public
procurement and the possibilities for integrating environmental considerations into public
procurement - Commission Proposal COM (2002) 274 final
68
4. Commission staff working document accompanying the Communication Public
procurement for a better environment SEC (2008) 2126
5. Communication from the Commission - Public procurement for a better environment
(Commission Proposal COM (2008) 400 final)
6. Communication from the Commission -Sustainable Consumption and Production and
Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action Plan 2008 COM (2008) 397 final
7. Communication from the Commission - Integrated Product Policy - Building on
Environmental Life-Cycle Thinking COM (2003) 302 final
8. Communication from the Commission - Stimulating technologies for sustainable
development: an environmental technologies action plan for the European Union COM
(2004) 38 final – ETAP
9. Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the
Economic and Social Committee and the Committee of the Regions On the sixth
environment action programme of the European Community 'Environment 2010: Our
future, Our choice' - The Sixth Environment Action Programme COM (2001) 0031 final
10. Communication from the Commission, A Sustainable Europe for a Better World: A
European Union Strategy for Sustainable Development, COM (2001)264 final
11. Council of the European Union (2006) Review of the EU Sustainable Development
Strategy (EU SDS) - Renewed Strategy, Brussels, 9 June, 2006 10117/06
12. Green Paper - Public Procurement in the European Union: Exploring the Way Forward
COM (1996) 583
13. Nacionalni Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2008 – 2016 (2008)
(dostopno na: http://www.gen-energija.si/upload/files/156-AN_1.pdf (30.6.2013)
14. Nacionalni program reform za izvajanje lizbonske strategije za rast in delovna mesta
2008 – 2010 (2008) (dostopno na:
www.svrez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/katal_inf_javn_znac/SINRP2008-slo.pdf (30.6.2013)
69
15. Report of the Environmental Technologies Action Plan (2005–2006) (Commission
Communication [SEC (2007) 413]) ETAP
16. Strategija
razvoja
Slovenije
2005-2013
(2005)
(dostopno
na:
http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf
(30.6.2013)
9.3
Literatura
1. Boštjan Ferk, Branko Kašnik, Maja Potočnik: Zeleno javno naročanje, V: Pravna praksa –
priloga, letn.31, št.18 (10.5.2012), str. I-VIII
2. Charlotte Leire, Oksana Mont, Carl Dalhammar: Green Procurement Policies and
Practices, V: Handbook of Environmental Policy, Nova Science Publishers, (2010), str. 44
- 75
3. European Comission: Buying Green! - A Handbook on Environmental Public
Procurement (2011) / Evropska komisija: Kupujmo zeleno! - Priročnik o zelenih javnih
naročilih (2011) (dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/guideline_en.htm.)
(30.6.2013)
4. European Commission Green Public Procurement (GPP) Training Toolkit
(2008)
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/toolkit_en.htm) (30.6.2013)
5. European Commission, DG Environment: Green Public Procurement (2013) (dostopno
na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/index_en.htm) (30.6.2013)
6. Green Public Procurement in Europe: Conclusions and recommendations (2006)
(dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/take_5.pdf) (30.6.2013)
7. José Pernas García: Public Policies and Environmental Issues an International Public
Procurement, V: Jean Monnet Working Paper Series - Environment and Internal Market,
Vol. 2012/5 (2012), str. 1-24 (dostopno na: http://www.desadeleer.eu) (30.6.2013)
8. Maja Koković, Milanka Čankovič: Uredba o zelenem javnem naročanju (dostopno na:
http://www.mf.gov.si/fileadmin/UredbaZelenJN/Uredba_ZeJN_UA_3.pdf) 30.6.2013)
70
9. Kriteriji za trajnostno gradnjo in zeleno javno narocanje, ZRMK (2011) (dostopno na:
http://www.gi-zrmk.si/zrmkinstitut/pdf/Kriteriji-za-trajnostno-gradnjo-in-zeleno-javnonarocanje-GI-ZRMK.PDF) (30.6.2013)
10. M. Šijanec Zavrl: Zahteve in pravila Uredbe o zelenem javnem naročanju (priloga 7),
Zahteve za javne naročnike (2013) (dostopno na:
http://www.gbc-slovenia.si/2012/11/15/povzetki-predavanj-s-seminarja-zahteve-inpravila-uredbe-o-zelenem-javnem-narocanju-priloga-7/) (30.6.2013)
11. Margit Čampa, Franci Kodela, Sašo Matas, Igor Šoltes, Štular Tadej: Zakon o javnem
naročanju s komentarjem (2007) Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije
12. Marie Neyrinck: Public procurement as an instrument to promote non-economic values,
V: Democratic Governance and Theory of Collective Action, Vol. IAP VI/06 (2009), str.
1- 74 (dostopno na: http://iap6.cpdr.ucl.ac.be/docs/FDI-HD/WP-PAI.VI.06-FDI.HD4.pdf) (30.6.2013)
13. OECD Government at a Glance - Public Procurement, 43. Special feature: Green
procurement (2011) (dostopno na:
http://www.oecd-ilibrary.org/governance/government-at-a-glance-2011_gov_glance2011-en) (30.6.2013)
14. Price Waterhouse Coopers: Collection of statistical information on Green
PublicProcurement in the EU-Report on data collection results (2009) (dostopno na:
http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statistical_information.pdf) (30.6.2013)
15. Sue Arrowsmith et. al.: EU Public Procurement Law - An Introduction (2011), University
of Nottingham (dostopno na:
http://www.nottingham.ac.uk/pprg/documentsarchive/asialinkmaterials/eupublicprocurem
entlawintroduction.pdf) (30.6.2013)
16. UNEP: Marrakech Task Force on Sustainable Public Procurement Brochure (2011)
(dostopno na:
http://www.unep.fr/SCP/procurement/docsres/ProjectInfo/MTF_Flyer_A4_Ansicht.pdf)
(30.6.2013)
71
10
Priloge
Priloga 1: Kronološki pregled predpisov in politik zelenega javnega naročanja
Naslov v slovenskem jeziku
Leto
1996 Zelena knjiga o javnem naročanju
2001
2001
2001
2002
2003
2004
2004
Izvirni naslov v angleškem jeziku
Green Paper - Public Procurement in the
European Union: Exploring the Way Forward
COM (96) 583
Razlagalno sporočilo Evropske komisije Commission Interpretative Communication on
o vključevanju okoljskih vidikov v javno the Community law applicable to public
naročanje
procurement and the possibilities for integrating
environmental considerations into public
procurement -Commission Proposal COM
(2002) 274 final
Strategija trajnostnega razvoja Evropske Communication from the Commission, A
unije
Sustainable Europe for a Better World: A
European Union Strategy for Sustainable
Development, COM (2001)264 final
Šesti okoljski akcijski načrt Evropske
Communication from the Commission to the
unije
Council, the European Parliament, the Economic
and Social Committee and the Committee of the
Regions On the sixth environment action
programme of the European Community
'Environment 2010: Our future, Our choice' The Sixth Environment Action Programme
COM (2001) 0031 final
Razlagalno sporočilo Komisije o
Commission Interpretative Communication on
zakonodaji Skupnosti, ki se upošteva pri the Community law applicable to public
javnem naročanju, in možnostih, da se
procurement and the possibilities for integrating
okoljski vidiki vključijo v postopke
environmental considerations into public
javnih naročil
procurement -Commission Proposal COM
(2002) 274 final
Sporočilo Evropske komisije o integrirani Communication from the Commission politiki do proizvodov
Integrated Product Policy - Building on
Environmental Life-Cycle Thinking COM
(2003) 302 final
Akcijski načrt za okoljske tehnologije
Communication from the Commission (ETAP)
Stimulating technologies for sustainable
development: an environmental technologies
action plan for the European Union COM (2004)
38 final - ETAP
Direktiva 2004/17/ES o usklajevanju
Council Directive 2004/17/EC of 31 March
postopkov za oddajo javnih naročil
2004 coordinating the procurement procedures
naročnikov v vodnem, energetskem in
of entities operating in the water, energy,
transportnem sektorju ter sektorju poštnih transport and postal services sectors (Council
storitev
Directive 2004/17/EC)
Naslov v slovenskem jeziku
Leto
2004 Direktiva 2004/18/ES o usklajevanju
postopkov za oddajo javnih naročil
gradenj, blaga in storitev
2007 Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za
okoljske tehnologije (ETAP)
2006 Obnovljena strategija Evropske unije za
trajnostni razvoj
2006 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
2006 Zakon o javnem naročanju na vodnem,
energetskem, transportnem področju in
področju poštnih storitev
(ZJNVETPS).244
2008 Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in
proizvodnjo in trajnostno industrijsko
politiko (AN SCP/SIP)
2008 Sporočilo Javno naročanje za boljše
okolje
2008 Spremljevalni delovni dokument
sporočila Javno naročanje za boljše
okolje
2009 Akcijski načrt za zeleno javno naročanje
v letih 2009-2012
Izvirni naslov v angleškem jeziku
Council Directive 2004/18/EC of 31 March
2004 on the coordination of procedures for the
award of public works contracts, public supply
contracts and public service contracts (Council
Directive 2004/18/EC)
Report of the Environmental Technologies
Action Plan (2005–2006)(Commission
Communication [SEC (2007) 413]) ETAP
Council of the European Union (2006) Review
of the EU Sustainable Development Strategy
(EU SDS) - Renewed Strategy, Brussels, 9 June,
2006 10117/06
-
Communication from the Commission Sustainable Consumption and Production and
Sustainable Industrial Policy (SCP/SIP) Action
Plan 2008 COM (2008) 397 final
Communication from the Commission - Public
procurement for a better environment
(Commission Proposal COM (2008) 400 final)
Commission staff working document
accompanying the Communication Public
procurement for a better environment SEC
(2008) 2126
-
2011 Uredba o zelenem javnem naročanju
2011 UNCITRAL Modelni zakon o javnem
naročanju
2012 Revizija Sporazum Svetovne trgovinske
organizacije o javnih naročilih (GPA)
UNCITRAL Model Law on Procurement of
Goods, Construction and Services 2011
WTO GPA Decision on the Outcomes of the
Negotiations under Article XXIV:7 of the
Agreement on Government Procurement
(GPA/113)
73