1. No category

PROSPEKT
za ponudbo obveznic družbe Sava, d.d., z oznako SA02
javnosti
Ljubljana, april 2010
1. Povzetek prospekta za ponudbo obveznic družbe Sava, d.d., z oznako SA02
javnosti, na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 40200-6/2010-9
z dne 23.04.2010.
2. Izdajatelj obveznic
Izdajatelj obveznic je družba Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d., Škofjeloška cesta 6,
4000 Kranj, Slovenija (v nadaljevanju: Sava, d.d., ali izdajatelj).
Skupino Sava so na dan 31.12.2009 sestavljale družba Sava, d.d., kot matična oziroma obvladujoča
družba v skupini, ter 28 odvisnih družb ter dve družbi s skupnim obvladovanjem. Temeljna dejavnost
matične družbe Sava, d.d., je dejavnost holdingov, glavne dejavnosti družb v Poslovni skupini Sava pa
so: Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, Turizem, Nepremičnine, Naložbene finance in Druge
dejavnosti.
V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 83.751.567,51 EUR.
3. Opis vrednostnega papirja
Uprava Save, d.d., je dne 13.4.2010 na seji uprave potrdila Sklep o izdaji obveznic.
Obveznice se izdajo kot zamenjava za obveznice z oznako SA01, ISIN SI0032103028, na podlagi
določila o ustanovitvi zavarovanja v korist imetnikov obveznic (z oznako SA01) iz sklepa o izdaji
obveznic z dne 26.11.2009, zato se ponudijo izključno imetnikom obveznic z oznako SA01.
Izdajatelj izdaja obveznice z namenom zadostitve obveze iz sedme alineje tretjega odstavka točke 3 iz
Informacijskega memorandum obveznice z oznako SA01, ki se nanaša na obremenitev premoženja
izdajatelja in ustanovitev najmanj enakovrednega zavarovanja tudi v namen zavarovanja obveznosti,
ki jih ima izdajatelj napram vsakokratnim imetnikom obveznic.
Obveznice z oznako SA02 bodo zamenjale obveznice z oznako SA01 z nedenarno transakcijo v
razmerju ena nezavarovana obveznica z oznako SA01 za eno zavarovano obveznico z oznako SA02.
Izdajatelj bo dal nalog Centralno klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana, da izda obveznice z oznako
SA02 z namenom zamenjave z obveznicami z oznako SA01. Zamenjavo obveznic bo izvršila
Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana, na podlagi naloga imetnika obveznice z oznako
SA01, z istočasnim izbrisom obveznic z oznako SA01 z računa imetnika nematerializiranih
vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD in vpisom enakega števila obveznic z oznako SA02 na
račun tega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD.
Tip obveznice:
Imenska obveznica, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki, z
nespremenljivo obrestno mero, z oznako SA02 in ISIN kodo
SI0032103085.
Dospetje obveznice:
Datum dospetja obveznice je 9.12.2014.
Obrestna mera in
način izračuna
obresti:
Nespremenljiva obrestna mera obveznic je 7,20 odstotka letno.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na linearni
način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo
obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem
obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve
ii
decimalni mesti in se začnejo obračunavati dne 9.12.2009.
Obresti, ki dospevajo v izplačilo na dan posamezne dospelosti obresti, se
obračunavajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji dan predhodne
dospelosti plačila obresti (razen prvega obrestnega obdobja, ki se začne
dne 9.12.2009) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa
dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.
Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:
d 

o = G* om* i 

d l 

pri čemer je:
o
obresti v obdobju, za katero se računajo
obresti,
om nespremenljiva letna obrestna mera,
di
dejansko število dni obrestnega obdobja,
dl
dejansko število dni v letu,
G
nominalna vrednost obveznice.
Način in obdobje
izplačila:
Obveznosti iz obveznic se plačujejo v EUR.
Izdajatelj bo izplačeval obresti in glavnico (obveznosti iz obveznic) v
skladu z amortizacijskim načrtom.
Amortizacijski načrt obveznice z nominalno vrednostjo 1.000,00 EUR:
Zap. št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Obdobje izračuna
obresti
od
do
Glavnica
09.12.2009 09.06.2010
0,00
09.06.2010 09.12.2010
0,00
09.12.2010 09.06.2011
0,00
09.06.2011 09.12.2011
0,00
09.12.2011 09.06.2012
0,00
09.06.2012 09.12.2012
0,00
09.12.2012 09.06.2013
0,00
09.06.2013 09.12.2013
0,00
09.12.2013 09.06.2014
0,00
09.06.2014 09.12.2014 1.000,00
Obresti
35,90
36,10
35,90
36,10
36,10
36,00
35,80
36,10
35,90
36,10
Skupaj
35,90
36,10
35,90
36,10
36,10
36,00
35,80
36,10
35,90
1.036,10
Obresti dospevajo v plačilo polletno za nazaj. Prvič dospejo v plačilo dne
9.6.2010 in nato vsakega 9.6. in 9.12. v letu, zadnjič ob dospetju
obveznice dne 9.12.2014. Nominalna vrednost glavnice dospe v izplačilo
v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice dne 9.12.2014.
Obveznosti iz obveznic se izplačujejo v evrih (EUR).
Obresti iz obveznic prenehajo teči z dnem dospelosti izplačila glavnice
obveznic. Če je izplačilo glavnice obveznic neutemeljeno zadržano ali
zavrnjeno, je imetnik, ki je upravičen do takšnega izplačila, upravičen do
iii
obresti po zgoraj navedeni obrestni meri (bodisi v času pred, bodisi po
izdaji sodbe) do nastopa prvega izmed naslednjih dni: (a) dne, ko so vsi
dolgovani zneski iz naslova takšne obveznice plačani imetniku (kot
določen v Pogoju 5.1 Določil in pogojev obveznic) ali komu drugemu, ki jih
prejme za njegov račun in (b) dne, ki je pet delovnih dni po dnevu, ko
izdajatelj obvesti imetnike, da bo izplačilo vseh dolgovanih zneskov iz
naslova glavnice in obresti posameznemu imetniku izvršeno, ko bo
izdajatelj od njega prejela obvestilo o njegovem euro računu v skladu s
Pogojem 5.2 Določil in pogojev obveznic (razen če izdajatelj kasneje
ponovno krši svoje plačilne obveznosti).
Znesek obresti iz obveznic se izračuna od skupnega nominalnega zneska
glavnice obveznic posameznega imetnika in se pri izplačilu zaokroži
navzdol na najbližji 0,01 EUR.
Če kakšen znesek na podlagi obveznic dospe v plačilo na dan, ki ni
delovni dan, se imetniku takšen znesek izplača na prvi naslednji delovni
dan in imetnik ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega plačila, ki bi
bilo lahko posledica takega odloga. Delovni dan pomeni katerikoli dan, na
katerega je v Republiki Sloveniji možno izvrševati plačila v domačem
denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni
praznik ali drug dela prost dan.
Zavarovanje:
Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem.
Obveznice pa so še posebej zavarovane z vrednostnimi papirji (21.532
delnic Gorenjske banke d.d. z ISIN kodo SI0021109630), ki jih je izdajatelj
za namen zavarovanja svojih obveznosti iz obveznic, prenesel v
fiduciarno imetništvo fiduciarja Abanke Vipe, d.d. Fiduciar hrani
vrednostne papirje v korist imetnikov obveznic, kot zavarovanje za
obveznosti iz obveznic. Natančen opis zavarovanja obveznic je podan v
točki 19 tega prospekta.
4. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje obveznic je do 26.500.000,00 EUR.
5. Apoenska struktura
Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega do
26.500 apoenov po 1.000,00 EUR.
6. Obveznice bodo uvrščene na trg obveznic Ljubljanske borze vrednostnih papirjev,
d.d., Ljubljana.
7. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljem
V točki 2 prospekta so podrobneje navedena tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo sposobnost
izpolnjevanja obveznosti do vlagateljev v vrednostne papirje. Tveganja so skladno z ustaljenim
načinom razvrščena razdeljena v štiri osnovne skupine: strateška, finančna, operativna in naključna
tveganja.
Tveganja povezana z obveznicami:
iv
-
Likvidnost obveznic: Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bodo obveznice uvrščene
na organiziran trg vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi. Kljub temu ni nobenega zagotovila, da
se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo aktivno trgovanje z obveznicami
trajalo do končne dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami,
lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic.
-
Tveganje neplačila: Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem.
Obveznice pa so še posebej zavarovane z vrednostnimi papirji, ki jih je izdajatelj za namen
zavarovanja svojih obveznosti iz obveznic, prenesel v fiduciarno imetništvo fiduciarja Abanke Vipe,
d.d.
Valutno tveganje: Obveznice so izdane v valuti evro. Iz tega naslova izhaja, da so tveganju
spremembe valute izpostavljeni vlagatelji katerih domača valuta je različna od valute evro.
-
-
Tveganje spremembe obrestne mere: Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti
obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno
določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.
-
Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu: Gibanje prodajne cene obveznic na
organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja
obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne
cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja
obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko
vodilo do znižanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih
mer na trgu bi lahko imetniki obveznic pričakovali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do
zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu.
9. Borzno posredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi obveznic na organiziran trg
Abanka Vipa, d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, pripravlja in izvaja aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo
obveznic na organiziran trg.
10. Pomembno opozorilo
Skupaj s tem povzetkom prospekta je bil izdelan tudi prospekt, ki vsebuje podrobne podatke, ki
omogočajo vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice,
ki izhajajo iz obveznic. Prospekt je na razpolago na sedežu izdajatelja.
Povzetek prospekta je potrebno razumeti kot uvod k prospektu, zato ga je potrebno brati skupaj s
prospektom. Investitorjeva odločitev za nakup obveznic mora temeljiti na preučitvi celotnega
prospekta.
V primeru, da bo investitor kot tožnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v
prospektu, bo moral na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča pred
začetkom takega postopka.
Osebe, ki so pripravile prospekt, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo,
odškodninsko odgovarjajo, vendar samo v primeru, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje
neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta.
v
KAZALO OKRAJŠAV
Okrajšava:
Celoten naziv:
AJPES
ATVP
DDV
EU
EUR
KDD
SEOnet
ZTFI
ZPPDFT
Agencija za javno pravne evidence in storitve
Agencija za trg vrednostnih papirjev
Davek na dodano vrednost
Evropska unija
Evro
Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana
Informacijski sistem elektronskih objav Ljubljanske borze vrednostih papirjev
Zakon o trgu finančnih inštrumentov (Ur.l. RS, št. 67/2007 in nadaljnji)
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Ur.l. RS, št.
60/2007 in nadaljnji)
Evropski gospodarski prostor
Zakon o nemterializiranih vrednostnih papirjih (Ur.l. RS, št. 23/1999 in
nadaljni)
EGP
ZNVP
KAZALO SKLICEVANJ
Na spletni strani http://www.sava.si so na voljo naslednji dokumenti:
1. Poročilo o poslovanju in nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi družbe Sava, d.d., za
obdobje januar–december 2009
http://www.sava.si/images/pdf/LP2009_nerevidirano.pdf
2. Letno poročilo Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2008
http://www.sava.si/images/pdf/Letno_porocilo_SAVA_2008.pdf
3. Statut družbe Sava, d.d.
http://www.sava.si/odnosi-z-delnicarji.html
4. Lastniška struktura družbe Sava, d.d.
http://www.sava.si/odnosi-z-delnicarji/lastniska-struktura.html
vi
KAZALO
KAZALO ............................................................................................................................................................... 1
1. ODGOVORNE OSEBE .................................................................................................................................... 4
2. DEJAVNIKI TVEGANJA ............................................................................................................................... 5
2.1. UPRAVLJANJE S TVEGANJI.................................................................................................................... 5
2.1.1. Cilji, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji.................................................................... 6
2.2. TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI ........................................................................................... 9
3. KLJUČNE INFORMACIJE .......................................................................................................................... 10
3.1. INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO ..................................................... 10
3.2. UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA ............................................................... 10
4. INFORMACIJE O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE ........................................ 12
4.1. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA.......................................................................................................... 12
4.2. ZAKONSKA PODLAGA ZA IZDAJO VREDNOSTNIH PAPIRJEV ..................................................... 12
4.3. OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ..................................................................................................... 12
4.4. PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI OBVEZNIC .................................................................................. 12
4.5. RAZVRŠČANJE OBVEZNIC ................................................................................................................... 12
4.6. DOLOČILA IN POGOJI OBVEZNIC ....................................................................................................... 12
1. OBLIKA, NOMINALNI ZNESEK IN IMETNIŠTVO ............................................................................. 13
2. STATUS ................................................................................................................................................. 13
3. OBRESTI ............................................................................................................................................... 13
4. IZPLAČILO GLAVNICE IN ODKUP ................................................................................................... 14
5. PLAČILA ............................................................................................................................................... 14
6. KRŠITEV ............................................................................................................................................... 15
7. ZASTARANJE........................................................................................................................................ 17
8. SKUPŠČINA IMETNIKOV OBVEZNIC; SPREMEMBE IN ODPOVED PRAVICI ............................. 17
9. OČITNA NAPAKA ................................................................................................................................ 22
10.
ZAMENJAVA OBVEZNIC................................................................................................................. 22
11.
NADALJNJE IZDAJE ....................................................................................................................... 23
12.
FIDUCIAR ........................................................................................................................................ 23
13.
IZVRŠITEV ........................................................................................................................................ 23
14.
OBVESTILA ...................................................................................................................................... 23
15.
VELJAVNO PRAVO IN PRISTOJNOST SODIŠČ ............................................................................ 24
4.7. NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI ..................................................... 25
4.8. NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI ................................................................................ 25
4.9. DONOSNOST OBVEZNIC ....................................................................................................................... 26
4.10. ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ............................................................................................. 26
4.11. NAČIN IZDAJE OBVEZNIC .................................................................................................................. 26
4.12. PRENOS OBVEZNIC .............................................................................................................................. 27
4.13. OBDAVČITEV ........................................................................................................................................ 27
4.13.1. OBDAVČITEV OBRESTI .................................................................................................................. 27
4.13.2. OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA ......................................................................................... 29
4.13.3. DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI...................................................................... 30
4.13.4. DAVEK NA DODANO VREDNOST ................................................................................................. 30
4.13.5. ODGOVORNOST ZA DAVKE, ODTEGNJENE PRI VIRU .............................................................. 30
5. POGOJI PONUDBE ....................................................................................................................................... 30
5.1 POGOJI, STATISTIKA PONUDBE, PRIČAKOVANI ČASOVNI RAZPORED IN POSTOPEK PRI VLOGI PONUDBE ........ 30
5.1.1 Pogoji ponudbe .................................................................................................................................... 30
5.1.2 Skupni znesek izdaje ............................................................................................................................. 32
5.1.3 Rok v katerem bo ponudba odprta ....................................................................................................... 32
5.1.4 Možnosti za zmanjšanje vpisa .............................................................................................................. 32
5.1.5 Najmanjši in največji znesek prijave zamenjave .................................................................................. 32
5.1.6 Način in roki vplačila ter vročitve vrednostih papirjev........................................................................ 32
5.1.7 Objava rezultatov zamenjave in višine izdaje ...................................................................................... 32
1
5.1.8 Prednostne pravice do nakupa, prenosljivost pravic do vpisa in obravnavanje neuveljavljenih pravic
do vpisa ......................................................................................................................................................... 33
Prednostnih pravic do nakupa obveznic SA02 ni, saj so obveznice SA02 namenjene izključno zamenjavi za
obveznice SA01. ............................................................................................................................................ 33
5.2 NAČRT RAZDELITVE IN DODELITVE .............................................................................................................. 33
5.2.1 Upravičenci do obveznic ...................................................................................................................... 33
5.2.2 Obvestilo vlagateljem in začetek trgovanja.......................................................................................... 33
5.3 OBLIKOVANJE CEN ....................................................................................................................................... 33
5.4 ZAMENJAVA PRVE IZDAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ...................................................................................... 34
6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU ............................................................................ 34
6.1. MESTO TRGOVANJA .................................................................................................................................... 34
6.2. BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG.............. 34
7. ZAKONITI REVIZORJI ............................................................................................................................... 34
8. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE ..................................................................................................... 35
9. PODATKI O IZDAJATELJU ....................................................................................................................... 36
9.1. POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ..................................................................... 36
9.2. TEMELJNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU....................................................................................... 36
9.2.1. PRAVNO IN POSLOVNO IME IZDAJATELJA .................................................................................. 36
9.2.2. KRAJ REGISTRACIJE IZDAJATELJA IN ŠTEVILKA REGISTRACIJE ............................................ 36
9.2.3. DATUM VPISA V REGISTER IN TRAJANJE IZDAJATELJA ............................................................ 36
9.2.4. SEDEŽ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA .................................................................................... 37
9.3. POMEMBNEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA .......................................................................................... 37
10. POSLOVNI PREGLED................................................................................................................................ 39
10.1. OSNOVNE DEJAVNOSTI ...................................................................................................................... 39
10.2. OPIS IZDAJATELJEVIH OSNOVNIH DEJAVNOSTI.......................................................................... 42
10.3. ORGANIZIRANOST IN MODEL AKTIVNEGA UPRAVLJANJA ...................................................... 43
10.4. STRATEŠKI CILJI IN SMERNICE ZA OBDOBJE 2010–2012 ............................................................. 44
11. INFORMACIJE O TRENDIH .................................................................................................................... 46
11.1. IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH.................................................................................................... 46
11.2. TRENDI, NEGOTOVOSTI, POVPRAŠEVANJA, OBVEZE ALI DOGODKI, KI LAHKO
POMEMBNO VPLIVAJO NA IZDAJATELJEVA PRIČAKOVANJA .......................................................... 46
12. UPRAVNI, POSLOVODNI IN NADZORNI ORGANI ............................................................................ 47
12.1. ORGANI UPRAVLJANJA ...................................................................................................................... 47
12.1.1. UPRAVA............................................................................................................................................ 47
12.1.2. NADZORNI SVET ............................................................................................................................. 47
12.2. NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA .................................................................... 49
13. VEČJI DELNIČARJI ................................................................................................................................... 49
14. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM POLOŽAJU IN POSLOVNIH IZIDIH ................................................................................... 50
14.1. TEKOČE FINANČNE INFORMACIJE .................................................................................................. 50
14.1.1. POSLOVANJE POSLOVNE SKUPINE SAVA V LETU 2009 ........................................................... 50
SESTAVA SREDSTEV IN VIROV SREDSTEV ........................................................................................................... 54
14.1.2. POSLOVANJE DRUŽBE SAVA, D.D., V LETU 2009 ...................................................................... 56
14.2. RAČUNOVODSKI IZKAZI .................................................................................................................... 58
14.2.1. Izkaz poslovnega izida Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d. – podatki za leto 2009 so še
nerevidirani ................................................................................................................................................... 58
14.2.2. Izkaz finančnega položaja Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d. – podatki za leto 2009 so še
nerevidirani ................................................................................................................................................... 59
14.2.3. Izkaz denarnih tokov za Poslovno skupino Sava v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi
poročanja – podatki za leto 2009 so še nerevidirani .................................................................................... 61
14.2.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Poslovne skupine Sava v skladu z mednarodnimi
računovodskimi standardi poročanja – podatki za leto 2009 so še nerevidirani .......................................... 63
14.3. POSLOVANJE PO DEJAVNOSTIH V LETU 2009 ............................................................................... 65
2
14.3.1.
DEJAVNOST GUMARSTVO Z ZUNANJETRGOVINSKO MREŽO ......................................... 65
14.3.2. DEJAVNOST TURIZEM ................................................................................................................... 66
14.3.3. DEJAVNOST NEPREMIČNINE ....................................................................................................... 68
14.3.4. DRUGE DEJAVNOSTI ..................................................................................................................... 69
14.3.5. DEJAVNOST NALOŽBENE FINANCE ............................................................................................ 70
14.4. PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI ................................................................................................. 71
14.5. ZNATNA SPREMEMBA IZDAJATELJEVEGA FINANČNEGA POLOŽAJA ALI NJEGOVEGA
POLOŽAJA NA TRGU .................................................................................................................................... 71
15. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA ........................................................................................................ 72
16. DODATNE INFORMACIJE ....................................................................................................................... 72
16.1. DELNIŠKI KAPITAL.............................................................................................................................. 72
16.2. USTANOVNA POGODBA IN STATUT ................................................................................................ 72
16.3. REGISTER IN ŠTEVILKA REGISTRSKEGA VPISA ........................................................................... 72
17. POMEMBNE POGODBE ............................................................................................................................ 72
18. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI IN MNENJE STROKOVNJAKOV TER IZJAVE O
MOREBITNEM INTERESU ............................................................................................................................. 73
18.1. MNENJE STROKOVNJAKOV O ZAVAROVANJU OBVEZNICE ..................................................... 73
19. JAMSTVO ..................................................................................................................................................... 75
20. DOKUMENTI NA VPOGLED .................................................................................................................... 84
3
1. ODGOVORNE OSEBE
Družba Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d., (v nadaljevanju: »izdajatelj« ali »Sava, d.d.«
ali »Sava«) kot izdajatelj obveznic sprejema odgovornost za informacije, prikazane v prospektu.
Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z
dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovem
poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju, ki bi lahko pomembneje vplivale na nakupno odločitev
potencialnih kupcev obveznic. Kljub temu izdajatelj ni obvezan in ne nosi odgovornosti za osveževanje
informacij v prospektu, do katerih bi morebiti prišlo zaradi sprememb po dnevu izdelave tega
prospekta.
Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoževanje prospekta v
druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno.
Abanka opravlja za izdajatelja vse storitve in aktivnosti, potrebnih za uvrstitev obveznic na organizirani
trg vrednostnih papirjev. Abanka ni ločeno preverila informacij, vsebovanih v prospektu, ki jih je prejela
od izdajatelja, in ne prevzema odgovornosti za njihovo pravilnost.
Ljubljana, april 2010
Vinko Perčič
član uprave
Emil Vizovišek
član uprave
Janez Bohorič
predsednik uprave
Miran Kalčič
Predsednik nadzornega
sveta
mag. Marko Pogačnik
Namestnik predsednika nadzornega
sveta
Janko Kastelic
Član nadzornega sveta
Jože Obrsnel
Član nadzornega sveta
Tomaž Toplak
Član nadzornega sveta
mag. Stanislav Valant
Član nadzornega sveta
Janez Justin
Član nadzornega sveta
Boštjan Luznar
Član nadzornega sveta
Miha Resman
Član nadzornega sveta
4
2. DEJAVNIKI TVEGANJA
V nadaljevanju so navedena tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo sposobnost izpolnjevanja
obveznosti do vlagateljev v vrednostne papirje. Vlagatelji morajo pred sprejemom odločitve o naložbi
natančno preučiti vse informacije, ki so navedene v tem prospektu, vključno s predstavitvijo dejavnikov
tveganja. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh možnih dejavnikov,
zato morajo vlagatelji pri sprejemanju odločitve o investiranju upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko
vplivajo na odločitev o investiranju.
Cilj aktivnega upravljanja s tveganji v Poslovni skupini Sava je identifikacija in ovrednotenje tveganj v
kar najbolj zgodnji fazi, z ustreznimi ukrepi omejiti poslovne izgube, se izogibati tveganjem, ki
predstavljajo grožnje za nadaljnji obstoj in razvoj ter v čim večji meri izkoristiti priložnosti. Napovedi
nevarnosti in priložnosti se v skupini uporabljajo kot strateški instrument pri načrtovanju poslovanja. S
tem se povečuje pripravljenost na vplive dejavnikov notranjega in zunanjega okolja, s katerimi se
soočajo družbe Poslovne skupine Sava.
Upravljanje področja tveganj je centralizirano na ravni poslovne skupine v kompetenčnem centru
Upravljanje s tveganji. Kompetenčni center zagotavlja izvajanje politik na področju upravljanja s
tveganji, skrbi za razvoj metodologije in orodij, opozarja na potencialna tveganja v dejavnostih in
poslovnih funkcijah ter sodeluje pri analizi in ukrepanju za upravljanje posameznega tveganja. O
prepoznanih največjih tveganjih ter o napovedih globalnih tveganj, ki neposredno ali posredno vplivajo
na poslovanje družb v poslovni skupini, kompetenčni center redno poroča upravi Save, d.d., in svetu
direktorjev. Odgovornost za prepoznavanje tveganj na posameznih področjih in ukrepanje nosijo
družbe in kompetenčni centri. Uprava nadzoruje proces upravljanja s tveganji preko sistema
opredeljenih odgovornosti.
Dogodki v preteklem obdobju, ki so vplivali na poslovna tveganja in upravljanje z njimi
Upravljanje s poslovnimi tveganji v Poslovni skupini Sava je konec leta 2008 in v letu 2009
zaznamovala finančna kriza, ki se je v tem obdobju močno odrazila tudi v realnem sektorju. Finančno
krizo je spremljala recesija, kar je povzročilo zniževanje stopenj rasti povpraševanja po izdelkih in
storitvah podjetij znotraj Poslovne skupine Sava. Finančna kriza je prav tako občutno vplivala na
uresničevanje razvojne strategije in poslovno uspešnost družb. Poslabšali so se pogoji zadolževanja
zaradi povečevanja obrestnih mer in zahtevanih večjih jamstev za najeta posojila. Splošna negativna
gibanja na finančnih trgih so terjala slabitev finančnih naložb Save, d.d.
Poslovna skupina Sava se je na ta gospodarska gibanja odzvala s kratkoročnimi in dolgoročnimi
ukrepi kot so: omejevanje investicijskih vlaganj, iskanje notranjih rezerv, zniževanje stroškov v vseh
procesih poslovanja, prilagajanje organizacije in optimiranje procesov. Oblikovali so nove in inovativne
trženjske pristope ter se preusmerili na trge, ki jih je recesija primerjalno najmanj prizadela.
2.1. UPRAVLJANJE S TVEGANJI
S stalnim spremljanjem in prepoznavanjem tveganj v okolju in znotraj poslovne skupine se je izdajatelj
pravočasno odzival in ukrepe prilagodil spreminjajočim razmeram. Pri oblikovanju ustreznih odgovorov
na izzive gospodarskega okolja je zaradi kompleksnosti posameznih tveganj in potrebe po
multidisciplinarnosti pri njihovem obravnavanju pomagala mrežna organiziranost kompetenčnih
centrov. Izboljšana je bila metodologija prepoznavanja tveganj.
5
2.1.1. Cilji, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji
Cilji aktivnega upravljanja s tveganji v Poslovni skupini Sava so:
- identificirati grožnje in imeti zanje pripravljene ukrepe ter
- pravočasno prepoznati poslovne priložnosti za posamezne dejavnosti poslovne skupine.
Vsa tveganja so razvrščena glede na pomembnost, zanje se pripravi ali prilagodi že vnaprej
pripravljene ukrepe za povečevanje dobičkov ali za preprečevanje izgub. Analizo tveganj v družbah in
v gospodarskem okolju se vključuje v načrtovanje, pri čemer se ocenjuje tudi vplive posameznih
dejavnikov na poslovanje posameznih dejavnosti.
V kompetenčnem centru Upravljanje s tveganji poteka na ravni skupine in se centralizirano izvaja
razvoj metodologije upravljanja s tveganji ter vrednotenje in razvrščanje posameznih tveganj.
Odgovornost za ravnanje s posameznimi tveganji pa je v pristojnosti vsake družbe oziroma poslovne
funkcije. Kompetenčni center opozarja na povečevanje vplivov posameznih tveganj, opozarja in
prepoznava nove priložnosti in grožnje za dejavnosti ter soustvarja ukrepe za ravnanje s posameznim
tveganjem. O tem poroča upravi Save, d.d., in članom sveta direktorjev Poslovne skupine Sava.
Sistematično popisovanje tveganj po metodologiji, ki temelji na mednarodnem standardu IRM
(International Risk Management Standard), se je v letu 2009 nadgradilo in pri tem:
- preverilo vzroke za tveganja,
- poiskalo tveganja in možne posledice,
- tveganja kakovostno ali vrednostno ocenilo, jih razvrstili in
- opredelilo svoje aktivnosti v zvezi s posameznim tveganjem.
V letu 2009 se je začelo pripravljati vprašalnike po aktivnostih, ki jih pokrivajo posamezni kompetenčni
centri in dejavnosti, s čimer se bo lahko bolj sistematično prepoznalo tveganja.
Tveganja se razvrščajo v štiri skupine: strateška, finančna, operativna in naključna tveganja.
Znotraj teh skupin so razdeljena glede na to, ali za poslovno skupino predstavljajo priložnost,
nevarnost ali oboje, in glede na to, ali vplivajo na celotno poslovno skupino ali na posamezno
dejavnost oziroma na posamezno družbo.
Proces upravljanja tveganj poteka na naslednji način:
- Začne se s prepoznavanjem vzrokov tveganj, zelo pomembnim dejavnikom, ki bistveno vpliva na
odnos do tveganja, oceni se priložnosti in nevarnosti, oceni se njihove posledice in način
ukrepanja.
- Ugotovljena tveganja se ovrednotijo glede na to, ali je možna ocena v denarju ali le kakovostna
ocena, nato se tveganja razvrstijo.
- Pripravi se ustrezno ravnanje in tveganja glede na pomembnost spremljamo ter prilagodi
ravnanje na ustreznih upravljavskih ravneh (npr.: uprava Save, d.d., vodstvo posamezne
dejavnosti, uprava posamezne družbe, posamezni kompetenčni center).
Na osnovi razvrstitve kompetenčni center Upravljanje s tveganji oblikuje in predstavi aktualne ocene
tveganj ter spremljanje sprejetih ukrepov.
Strategije obvladovanja in pomembnejša tveganja v letu 2009
Z namenom doseganja najpomembnejših ciljev, je bila usmeritev usmerjena predvsem k priložnostim
v gospodarskem okolju. Izdajatelj se je posvetil uspešnosti poslovanja in zaposlenim, s poudarkom na
spodbujanju inovativnosti in projektnem vodenju.
6
Strateška tveganja
Upravljana so bila z izboljšanim načinom načrtovanja, izboljšano informacijsko podporo in izboljšanim
načinom poročanja. Uresničevanje dolgoročne razvojne strategije, kot najpomembnejši cilj poslovne
skupine, so v letu 2009 ogrožali gospodarska in finančna kriza v povezavi z vse večjim socialnim
nezadovoljstvom. V skupini strateških tveganj so razmerja v primerjavi s preteklim letom nekoliko
spremenjena.
Tveganja, povezana z uresničevanjem razvojne strategije se znižujejo s prilagajanjem razvojne
strategije Poslovne skupine Sava. S prilagojenimi ukrepi so se v zaostrenih gospodarskih razmerah
dosegli najpomembnejši cilji za leto 2009. Pri tem se je:
- z občutnim znižanjem stroškov poslovanja in izločanjem nepotrebnih aktivnosti izboljšalo notranje
procese, ob omejevanju naložb uspelo obdržati plačilno sposobnost ter doseči zadovoljiv rezultat
poslovanja,
- spodbujalo inovativnost zaposlenih in poiskalio nove prodajne tržne niše,
- z izboljšanjem učinkovitosti in transparentnosti sistema poslovnega načrtovanja povečala
pravočasnost in zanesljivost informacij za vodstveno odločanje v družbah poslovne skupine.
Naložbena tveganja se znižujejo z diverzifikacijo v naložbah in dejavnostih. Naložbe v vrednostne
papirje se stalno optimizira in išče nove naložbene priložnosti. Skrbi se, da je naložbeni portfelj
skladen s strateškimi cilji in hkrati omogoča varnost za zagotavljanje plačilne sposobnosti na kratki
rok. Zato se je v preteklosti sredstva nalagalo v varnostno zalogo vrednostnih papirjev, ki se je v letu
2009 lahko odprodala. S tem se je zagotovilo potrebna likvidna sredstva za nemoteno poslovanje in
za ciljne naložbe, za katera bi se sredstva v banki zaradi zaostrenih pogojev pridobilo ob bistveno
višjih stroških.
Tveganja spreminjanja cen vhodnih surovin, materialov in storitev se je obvladovalo s širitvijo
krovnih pogodb pri dobavi materialov, surovin in storitev, s čimer se je zagotovilo večjo stabilnost cen.
Znižanje stroškov poslovanja se je doseglo z izrabo sinergij in s skupnimi nastopi družb v poslovni
skupini, kar se je omogočilo z izboljšanjem informacijskega sistema, načrtnim izobraževanjem in s
širjenjem enotne nabavne kulture. Izločilo pa se je tudi del stranskih dejavnosti in se jih prepustilo bolj
usposobljenim ter cenejšim zunanjim izvajalcem (varovanje premoženja, izločitev pralnic v dejavnosti
turizem).
Tveganja pri pridobivanju in zadrževanju strokovnjakov se je omejevalo z zagotavljanjem
ustrezne zasedbe delovnih mest s kompetentnim notranjim in zunanjim kadrom. Pri tem si je izdajatelj
pomagal z usmerjenim strokovnim izobraževanjem, ugotavljanjem učinkovitosti zaposlenih po metodi
ABC in s prevetritvijo pravic in obveznosti zaposlenih. Ob nižji prodaji se je z upokojevanjem in
izločanjem nekaterih aktivnosti (outsourcing) lahko sorazmerno znižalo število zaposlenih.
Zakonodajna in pravna tveganja se zmanjšujejo tudi s sodelovanjem pri sprejemanju in
spreminjanju zakonodaje na nekaterih področjih (varnost pri delu, skupaj z Gospodarsko zbornico
Slovenije predlogi protikriznih ukrepov). Aktivno se pripravlja na spremembo slovenske okoljske
zakonodaje zaradi uskladitve z evropsko okoljsko direktivo. Pri delovanju v tujini se poleg znanja
notranjih strokovnjakih pridobiva tudi strokovne nasvete lokalnih pravnih strokovnjakov za posamezna
področja (delovna, davčna, prevzemna zakonodaja).
Okoljska tveganja so se med drugim omejevala z zniževanjem količine deponiranih odpadkov in
dvigovanjem zavesti vseh zaposlenih o ločevanju odpadkov (ločevalni koši za odpadke v pisarnah).
Zaradi natančnejših energetskih pregledov se je povečal izkoristek naravnih virov in zmanjšala poraba
7
drugih energentov ter tako znižali stroški poslovanja. Skladnost z okoljskimi standardi se je
zagotavljala s pomočjo proaktivnih, preventivnih in izobraževalnih aktivnosti. Izdelana je bila
metodologija za ocenjevanje tveganja za varnost in zdravje pri delu s kemikalijami in izboljšan
monitoring porabe energentov in naravnih virov. Intenzivno pa se je delalo na zmanjšanju porabe
geotermalnih voda v dejavnosti Turizem.
Finančna tveganja
V letu 2009 so se povečevala predvsem zaradi svetovne finančne krize in recesije. Posledica tega so
bili slabši pogoji pridobivanja denarnih sredstev za plačilno sposobnost in povečano tveganje
neplačevanja terjatev. Finančna tveganja se upravljajo centralno prek kompetenčnih centrov:
- Strateške finance (obrestne zamenjave in varovanje pred valutnim tveganjem),
- Poslovne finance (plačilna sposobnost, najem kreditov in pogoji zadolževanja) ter
- Upravljanje s tveganji (zavarovanje terjatev).
Izpostavljenost kreditnim tveganjem se je povečala zaradi znižanja plačilne sposobnosti kupcev v
vseh družbah poslovne skupine. Zmanjšuje se jih z ustrezno preventivno politiko pri ravnanju s
terjatvami in zavarovanju terjatev, zato popravki vrednosti ne odstopajo od povprečja.
Tveganje v zvezi s plačilno sposobnostjo (likvidnostno tveganje) je povezano z recesijskim
vplivom na zmanjševanje posojilnega kapitala bank in na zaostrene pogoje kreditiranja. Kljub
manjšemu obsegu bančnih posojil se je z optimizacijo portfelja vrednostnih papirjev in izdajo
nezavarovanih obveznic ohranila lastna plačilna sposobnost. Aktivnosti so bile usmerjene tudi k
pridobivanju evropskih sredstev.
Izpostavljenost obrestnim tveganjem se manjša, ker je vse več kreditov vezanih na fiksno obrestno
mero. Precejšen del tveganja se zaradi variabilnih obresti ščiti prek bančnega trga.
Valutna tveganja še vedno beležijo nizko izpostavljenost, saj pretežni del denarnega toka družb
poteka v evrih. Del prometa v tujih valutah, kjer je bila izpostavljenost tveganjem največja, se je v letu
2009 ščitilo preko bančnega trga valutnih zaščit.
Operativna tveganja ali tveganja delovanja
Ker vplivajo na poslovanje vsake družbe, se jih obvladuje na ravni posameznih družb s pomočjo analiz
dejavnosti in v sodelovanju s kompetenčnimi centri. Pri tem se stalno nadgrajuje osnove in orodja za
lažje ter hitrejše odločanje. Skrbi se tudi za izboljševanje pogojev dela in za motivacijo zaposlenih za
kakovostnejše izdelke ter storitve in učinkovitejše poslovanje.
Tveganja konkurenčnosti izdelkov in storitev se kot odgovor na ustalitev cen surovin, materialov in
storitev ter zmanjšanje prodajnega trga zmanjšuje z usmeritvijo družb v poslovni skupini v iskanje
novih trgov in kupcev. Rešitve se iščejo z inovativnimi pristopi na trgu, z novimi izdelki in storitvami. Z
zniževanjem lastnih stroškov in s preusmeritvijo na nove nišne trge se dosega večjo konkurenčnost
lastne ponudbe in večjo dodano vrednost. Z večjo kakovostjo raste prepoznavnost dobrega
dobavitelja v Gumarstvu, z enotnimi turističnimi standardi pa izboljšuje storitve v Turizmu.
Tveganja povezana z upravljanjem s človeškimi viri se omejuje s stalno skrbjo za varnost in
zdravje pri delu in z izboljševanjem delovnih pogojev. Za dobro počutje zaposlenih se skrbi tudi s
stalnim izboljševanjem projekta Družini prijazno podjetje. Poudarjajo se vrednote, širi se savska
kultura in povišuje pripadnost zaposlenih posameznim podjetjem in poslovni skupini. V letu 2009 je
uspelo neboleče znižati število zaposlenih in povečati učinkovitost preostalih delavcev ter z dvigom
minimalnih plač zagotoviti socialni mir in večje zadovoljstvo v delovnem okolju.
8
Tveganje v zvezi z zanesljivostjo dobaviteljev se zmanjšujejo s poenotenimi nabavnimi potmi, kar
omogoča kakovostnejšo in zanesljivejšo dobavo surovin, blaga in materialov. Za zmanjševanje
odvisnosti ima Sava za strateško pomembne dobave vedno vsaj dva dobavitelja. Visoka
usposobljenost nabavnega kadra jim omogoča hitro prilagajanje spremembam na svetovnem trgu
surovin, obseg letnih naročil pa večjo zanesljivost dobav, ki jih spremljajo z izboljšano informacijsko
podporo.
Tveganja sprememb iz lokalnega okolja, ki vplivajo na poslovanje, zmanjšujejo s krepitvijo
sodelovanja družb z lokalnim okoljem. V dejavnosti Turizem se to odraža v večjem številu dogodkov v
krajih, kjer delujejo družbe poslovne skupine. Podpirajo okoljske akcije in razne kulturne prireditve. Z
uporabo novih tehnologij izboljšujejo procese in svojo organiziranost ter skrbijo za varnost in čistočo.
O svojem delovanju in poslovanju obveščajo javnost na odprt, pošten in neposreden način.
Tveganja povezana z informacijsko tehnologijo zmanjšujejo z neprestanim izboljševanjem in
nadgradnjo programske opreme. Tako poslovnim procesom zagotavljajo stabilnost, varnost in
zanesljivost storitev informacijske in komunikacijske podpore. Na področju informatike so bile tako
prednostne naloge v letu 2009 razvoj SAP-a, menedžersko-informacijskega sistema, protivirusna
zaščita in varnost dostopanja do omrežja, optimiziranje diskovnih kapacitet, podpora projektu enotne
nabavne politike v Turizmu in arhiviranje poslovne dokumentacije.
Naključna tveganja
Nastanka naključnih tveganj ni mogoče napovedati, njihov vpliv pa je navadno velik. Zaradi nizke
verjetnosti nastanka se jih zmanjšuje z zavarovanjem pri zavarovalnicah, marsikatero tveganje pa
delijo s svojimi partnerji z natančno opredelitvijo medsebojnih obveznosti v poslovnih pogodbah.
Tveganja, proti katerim se lahko zavaruje, obvladujejo centralizirano v Kompetenčnem centru
Upravljanje s tveganji. Opredeljena je enotna politika, ki se prilagaja posameznim dejavnostim. V letu
2009 se je na nekaterih področjih premoženje dodatno zavarovalo proti nevarnostim potresa,
natančneje se je opredelilo zavarovanja odgovornosti in izboljšalo procese poročanja ter
preventivnega ukrepanja. Zaradi zavarovanja proti novim nevarnostim se je obseg premij za
premoženjska zavarovanja povečal. Nepremičnine so v pretežni meri zavarovane na novo vrednost, s
čimer se dodatno znižuje tveganja. Premoženjskim zavarovanjem po obsegu sledijo zavarovanja
odgovornosti (npr. civilna odgovornost do oseb in stvari, proizvajalčeva odgovornost). Premoženje in
odgovornost družb so zavarovani pri Zavarovalnici Triglav, d.d., in pri Adriatic Slovenica, d.d., terjatve
pa pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d.d.
2.2. TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI
Likvidnost obveznic
Kljub temu, da izdajatelj načrtuje uvrstitev obveznic na organiziran trg vrednostnih papirjev na
Ljubljanski borzi, ni zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo
aktivno trgovanje z obveznicami trajalo do končne dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega
trgovanja z obveznicami, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic.
Tveganje neplačila
Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Obveznice pa so še posebej
zavarovane z vrednostnimi papirji (21.532 delnic Gorenjske banke d.d. z ISIN kodo SI0021109630), ki
jih je izdajatelj za namen zavarovanja svojih obveznosti iz obveznic, prenesel v fiduciarno imetništvo
fiduciarja Abanke Vipa, d.d. Fiduciar hrani vrednostne papirje v korist imetnikov obveznic, kot
9
zavarovanje za obveznosti iz obveznic. Natančen opis zavarovanja obveznic je podan v točki 18 tega
prospekta.
Valutno tveganje
Obveznice bodo izdane v valuti evro. Iz tega naslova izhaja, da bodo tveganju spremembe valute
izpostavljeni vlagatelji katerih domača valuta je različna od valute evro.
Tveganje spremembe obrestne mere
Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive
obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju
spremembe obrestne mere.
Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu
Gibanje prodajne cene obveznic na organiziranem trgu je odvisno od tržnega gibanja obrestnih mer,
razmer na svetovnih trgih kapitala ter drugih dejavnikov in od poslovanja ter bonitete izdajatelja
obveznic. Cena tako lahko pade pod ceno, po kateri je vlagatelj obveznico kupil, kar pomeni da bo
vlagatelj v primeru prodaje obveznic pred njeno dospelostjo zanje lahko iztržil nižjo ceno, kot jo je
plačal pri nakupu in bo iz tega naslova lahko realiziral kapitalsko izgubo. Na spremembo tržnih razmer
vplivajo tudi spremembe zakonodaje, še posebej na področju urejanja trgov denarja in trgov kapitala,
na področju davkov ter na področju mednarodnega poslovanja in mednarodnega pretoka kapitala.
3. KLJUČNE INFORMACIJE
3.1. INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki bi imele
morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic.
3.2. UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA
Obveznice z oznako SA02 bodo izdane kot zamenjava za obveznice z oznako SA01 z namenom
izpolnitve obveze podane v tretjem odstavku točke 3 informacijskega memoranduma prve izdaje
obveznic z oznako SA01, v kateri se je izdajatelj zavezal, da bo ponudil enako kvalitetno zavarovanje
lastnikom obveznic kot ostalim upnikom, če bo svoje premoženje obremenjeval. Za obremenitev
premoženja v smislu prejšnjega stavka se šteje vsaka ustanovitev zastavne pravice, hipoteke,
zemljiškega dolga, pridržane pravice ali druge izključne pravice poplačila na nepremičninah,
premičninah, vrednostnih papirjih in drugem premoženju, do katere pride po izdaji obveznic, razen če
take obremenitve skupaj ne presežejo 1. odstotka sredstev izdajatelja glede na zadnje dostopne
računovodske izkaze.
Družba Sava, d.d., je za organizacijo, pripravo in izvedbo vseh aktivnosti, ki so potrebne za izdajo
obveznic in za uvrstitev obveznic na Trg obveznic Ljubljanske borze vrednostnih papirjev pooblastila
Abanko Vipo d.d.
Izdajatelj je na podlagi izdanih obveznic SA01 v prvi prodaji pridobil kupnino v znesku 26.515.072,50
EUR. Na podlagi izdanih obveznic z oznako SA02 izdajatelj ne bo pridobil kupnine, ker bodo
obveznice z oznako SA02 zamenjale obveznice z oznako SA01 v razmerju ena proti ena (1:1).
Stroški izdajatelja, povezani z izdajo obveznic in njihovo uvrstitvijo v trgovanje na organiziranem trgu,
so naslednji:
10
-
nadomestilo za izdajo vrednostnih papirjev v KDD: 472,79 EUR (DDV se ne obračuna),
taksa ATVP za odločbo o potrditvi prospekta: 5.000,00 EUR (DDV se ne obračuna),
pristojbina Ljubljanske borze za odločanje o sprejemu obveznic v trgovanje na organiziranem
trgu: 400,00 EUR (povečana za DDV),
pristojbina Ljubljanske borze za sprejem obveznic v trgovanje na organiziranem trgu: 1.600,00
EUR (povečana za DDV).
Viri sredstev izdajatelja za plačilo obveznosti iz obveznic bodo predvidoma lastna finančna sredstva
ter zunanji viri financiranja, pri čemer bo izdajatelj pri izbiri virov usmerjen k doseganju optimalnih
stroškov financiranja ob hkratnem ohranjanju finančne stabilnosti in bonitete podjetja, zmanjševanju
finančnih tveganj, doseganju ciljne kapitalske sestave in strukture finančnih obveznosti, upošteval pa
bo tudi takratne razmere na finančnih trgih ter makroekonomske dejavnike.
Vse podrobne informacije o obveznicah so navedene v točki 4 tega prospekta.
11
4. INFORMACIJE O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE
4.1. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
Tip obveznice:
Imenska obveznica, nominirana v EUR, ki se glasi na ime, izdana v nematerializirani obliki z vpisom v
centralni register vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD, obrestna mera je nespremenljiva. Oznaka
obveznice je SA02 z ISIN kodo SI0032103085.
Velikost izdaje obveznic:
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje obveznic je do 26.500.000,00 EUR. Obveznice se izdajo v
nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega do 26.500 apoenov po
1.000,00 EUR.
4.2. ZAKONSKA PODLAGA ZA IZDAJO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Obveznice bodo izdane na podlagi slovenske zakonodaje v skladu z Zakonom o nematerializiranih
vrednostnih papirjih, (Uradni list RS št. 2/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 67/2007 in 58/2009, v
nadaljevanju "ZNVP"). Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z obveznicami je pristojno stvarno
pristojno sodišče v Kranju.
4.3. OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Obveznice se glasijo na ime in so izdane kot nematerializirani vrednostni papir z vpisom v centralni
register vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD.
4.4. PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI OBVEZNIC
Obveznice z oznako SA02 bodo zamenjale obveznice z oznako SA01. Obveznice z oznako SA01 so
bile vplačane v valuti evro (oznaka: EUR).
4.5. RAZVRŠČANJE OBVEZNIC
Obveznice ne vsebujejo klavzul, ki bi vplivale na razvrščanje ali podrejanje kakršnimkoli drugim
trenutnim ali prihodnjim obveznostim izdajatelja.
4.6. DOLOČILA IN POGOJI OBVEZNIC
V nadaljevanju so navedena določila in pogoji Obveznic, ki bodo (skupaj z dopolnili in spremembami)
veljali za vsako izmed Obveznic in bodo vključeni v nalog za izdajo Obveznic.
12
1.
OBLIKA, NOMINALNI ZNESEK IN IMETNIŠTVO
Obveznice Save, družbe za upravljanje in financiranje, d.d. (v nadaljevanju: "Sava") v skupnem
nominalnem znesku do 26.500.000 EUR, z obrestno mero v višini 7,20 odstotkov letno in zapadlostjo
leta 2014 (v nadaljevanju, skupaj z morebitnimi nadaljnjimi izdajami iste serije v skladu s Pogojem 12:
"Obveznice") so nematerializirane imenske obveznice v nominalnem znesku po 1.000 EUR.
Obveznice bodo izdane v skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih, (Uradni list RS
št. 2/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 67/2007 in 58/2009, v nadaljevanju "ZNVP") in bodo vpisane
v centralnem registru vrednostnih papirjev (v nadaljevanju "Centralni Register"), ki ga vodi KDD d.d.,
Tivolska cesta 48, SI-1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju "KDD").
Obveznice so prenosljive v skladu z določili ZNVP ter drugih slovenskih predpisov in pravil in navodil,
ki urejajo poslovanje KDD ali jih sprejema KDD. Obveznice se prenašajo z vpisom prenosa v
Centralnem Registru.
Sava bo štela vsako osebo, ki bo ob določenem času vpisana v Centralni Register kot imetnik
določenega števila Obveznic, za zakonitega imetnika takšnega števila Obveznic (v nadaljevanju vsaka
takšna oseba: "Imetnik"). Potrdilo ali druga listina, s katero KDD potrdi, da je na računu posamezne
osebe vpisano določeno število Obveznic, bo v ta namen veljala kot dokončna in zavezujoča potrditev
tega dejstva, razen v primeru očitne pomote.
Če ni drugače predpisano, velja zakoniti imetnik Obveznice za njenega absolutnega imetnika za vse
namene (kljub morebitni zamudi z izpolnjevanjem obveznosti iz Obveznice in ne glede na obvestilo o
drugem imeniku, skrbništvu ali morebitnih drugih pravicah na Obveznici) in kdor ga tako obravnava,
zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Razen Save in posameznega Imetnika ni nihče upravičen uveljavljati pravic iz katerekoli Obveznice.
2.
STATUS
Obveznosti Save iz Obveznic so neposredne, nepogojne in nepodrejene in bodo ob vsakem času
enakovredne (pari passu) med seboj. Za pravilno in pravočasno izplačilo glavnice Obveznic in obresti
iz Obveznic ter za izpolnjevanje obveznosti Save na njihovi podlagi jamči Sava z vso svojo
verodostojnostjo.
Sava je prenesla v zavarovanje določena sredstva (“Sredstva zavarovanja”) na Abanko Vipa d.d.
(“Fiduciar”) v zavarovanje plačila vseh obveznosti, plačljivih s strani Save na podlagi Obveznic.
Obveznosti Save glede tega zavarovanja so vsebovana v Pogodbi o prenosu delnic v zavarovanje.
3.
OBRESTI
Obresti iz Obveznic tečejo od 9.12.2009 ("Dan Začetka Teka Obresti") dalje po obrestni meri 7,20
odstotkov letno in se plačujejo polletno za nazaj, vsakega 9.6. in 9.12. v koledarskem letu, prvič
začenši z 9.6.2010 (v nadaljevanju vsak takšen dan: "Dan Dospelosti Plačila Obresti"), razen če je v
Pogoju 5 določeno drugače.
Obresti iz Obveznic prenehajo teči z dnem dospelosti izplačila glavnice Obveznic. Če je izplačilo
glavnice Obveznic neutemeljeno zadržano ali zavrnjeno, je Imetnik, ki je upravičen do takšnega
izplačila, upravičen do obresti po zgoraj navedeni obrestni meri (bodisi v času pred, bodisi po izdaji
sodbe) do nastopa prvega izmed naslednjih dni: (a) dne, ko so vsi dolgovani zneski iz naslova takšne
Obveznice plačani Imetniku (kot določen v Pogoju 5.1) ali komu drugemu, ki jih prejme za njegov
13
račun in (b) dne, ki je pet delovnih dni po dnevu, ko Sava obvesti Imetnike, da bo izplačilo vseh
dolgovanih zneskov iz naslova glavnice in obresti posameznemu Imetniku izvršeno, ko bo Sava od
njega prejela obvestilo o njegovem euro računu v skladu s Pogojem 5.2 (razen če Sava kasneje
ponovno krši svoje plačilne obveznosti).
Znesek obresti iz Obveznic se izračuna od skupnega nominalnega zneska glavnice Obveznic
posameznega Imetnika in se pri izplačilu zaokroži navzdol na najbližji 0,01 EUR.
Če se obresti računajo za obdobje, ki je krajše od posameznega Obrestnega Obdobja, se pri izračunu
upošteva število dni v takšnem obdobju (vključno s prvim dnem takega obdobja, vendar brez vključitve
njegovega zadnjega dne), ki se deli s številom dni v Obrestnem Obdobju, znotraj katerega je takšno
obdobje.
V teh pogojih:
(i)
"Delovni dan" pomeni katerikoli dan, na katerega je v Republiki Sloveniji možno izvrševati
plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni
praznik ali drug dela prost dan; in
(ii)
"Obrestno Obdobje" pomeni obdobje od vključno Dneva Začetka Teka Obresti do (vendar ne
vključno) prvega Dneva Dospelosti Plačila Obresti in vsako obdobje od (vključno)
posameznega Dneva Dospelosti Plačila Obresti do (vendar ne vključno) prvega naslednjega
Dneva Dospelosti Plačila Obresti.
(iii)
"Relevantni Dan" pomeni kasnejšega izmed naslednjih dni (a) dan dospelosti plačila in (b) v
primeru, če je bilo plačilo neutemeljeno zadržano ali zavrnjeno, dan, ko Sava obvesti Imetnika,
da bo plačilo izvršila, ko bo Sava od njega prejela obvestilo o njegovem euro računu v skladu
s Pogojem 4.6.5.2 (razen če Sava kasneje ponovno krši svoje plačilne obveznosti).
4.
IZPLAČILO GLAVNICE IN ODKUP
4.1
Izplačilo glavnice ob dospetju
Če Obveznice ne bodo pred tem izplačane ali odkupljene in razveljavljene, bo glavnica Obveznic
izplačana dne 9.12.2014, razen če iz Pogoja 5. ne izhaja kaj drugega.
4.2
Odkup in razveljavitev
Sava lahko kadarkoli odkupuje Obveznice na odprtem trgu ali kako drugače po katerikoli ceni. Vsaka
tako odkupljena Obveznica se lahko bodisi razveljavi, bodisi obdrži in ponovno proda. Dokler je
Imetnik tako odkupljenih Obveznic Sava ali kdo drug za račun Save, Imetnik tako odkupljenih
Obveznic na skupščini Imetnikov nima glasovalne pravice in se za namen ugotavljanja sklepčnosti
skupščine Imetnikov šteje, da takšne Obveznice niso v obtoku. Razveljavljene Obveznice ne bodo
ponovno izdane.
5.
PLAČILA
5.1
Glavnica in obresti
Zneski glavnice in obresti iz Obveznic se izplačajo v evrih na euro račune Imetnikov, upravičenih do
takšnih plačil (kot so ti opredeljeni spodaj). Na takšen način opravljeno plačilo se šteje za pravilno
izpolnitev posamezne denarne obveznosti in z njim preneha obveznost Save izplačati takšen znesek.
14
V tem Pogoju 5:
(i)
"Imetnik" pomeni, v zvezi s posamezno denarno obveznostjo na podlagi Obveznice, osebo, ki
je v Centralnem Registru vpisana kot imetnik takšne Obveznice ob Relevantnem Času (kot je
ta pojem opredeljen spodaj);
(ii)
"Relevantni Čas" pomeni, v zvezi s posamezno denarno obveznostjo na podlagi Obveznic,
zaključek četrtega KDD Delovnega Dne (kot je opredeljen spodaj) pred dnem dospelosti
takšne obveznosti;
(iii)
"KDD Delovni Dan" pomeni dan, ko posluje KDD; in
(iv)
"euro račun" pomeni, v zvezi s posamezno osebo, račun, ki se za takšno osebo določi v
skladu s Pogojem 5.2, in na katerega je mogoče izplačevati zneske v evrih iz naslova
obveznosti na podlagi Obveznic.
5.2
Obvestilo o euro računu
Vsak Imetnik določi svoj euro račun tako, da sporoči Savi podatke o takšnem računu bodisi (a) v
skladu z navodili, ki jih Imetniku na njegovo zahtevo, dano v skladu s Pogojem 14, posreduje Sava ali
(b) na drug način, ki ga od časa do časa sporoči Sava ali kdo drug v njenem imenu v skladu s
Pogojem 14.
Če Imetnik do kakšnega zneska iz Obveznic ne določi svojega euro računa v skladu s predhodnim
odstavkom do četrtega KDD Delovnega Dneva pred dnem dospelosti takšnega plačila, je Sava dolžna
izplačati Imetniku takšen znesek šele na peti delovni dan po dnevu, ko je njegov euro račun pravilno
sporočen v skladu z zgornjim določilom, Imetnik pa ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega
plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga.
5.3
Plačila v skladu z davčnimi predpisi
Za vsa plačila obveznosti iz Obveznic veljajo vsakokrat veljavni davčni in drugi predpisi.
5.4
Plačila na delovne dneve
Če kakšen znesek na podlagi Obveznic dospe v plačilo na dan, ki ni delovni dan, se Imetniku takšen
znesek izplača na prvi naslednji delovni dan in Imetnik ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega
plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga.
5.5
Plačilni agent
Sava si pridržuje pravico kadarkoli imenovati ali preklicati imenovanje plačilnega agenta, ki deluje
izključno kot zastopnik Save in ne prevzema nobene obveznosti do Imetnikov, niti ne vstopa v
zastopniško ali skrbniško razmerje s katerim od njih.
6.
KRŠITEV
Če nastopi kateri od spodaj navedenih dogodkov (v nadaljevanju: "Kršitev") in dokler takšna Kršitev
traja:
15
6.1
Ne-plačilo
Če Sava ne izplača kakšnega zneska glavnice ali obresti iz Obveznic v roku 30 dni od dneva njegove
dospelosti; ali
6.2
Insolventnost
Če nastopi katerikoli od sledečih dogodkov:
(i)
Sava postane insolventna; ali
(ii)
nad Savo se začne postopek zaradi insolventnosti; ali
(iii)
Sava objavi moratorij na plačevanje katerihkoli svojih obveznosti ali sklene generalno
zunajsodno poravnavo s svojimi upniki; ali
(iv)
Sava preneha z opravljanjem bistvenega dela svoje dejavnosti; ali
6.3
Likvidacija
Če je sprejet sklep o začetku likvidacije Save; ali
6.4
Kršitev obveznosti v zvezi z dodatnim zavarovanjem
Če Sava krši obveznosti iz člena 2.3 Pogodbe o prenosu delnic v zavarovanje in takšne kršitve ni
mogoče odpraviti ali pa ni odpravljena v roku 30 dni od dne, ko jo k odpravi kršitve z obvestilom
pozovejo Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 25 odstotkov skupnega
nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku; ali
6.5
Kršitev drugih obveznosti
Če Sava ne izpolni kakšne druge svoje obveznosti iz Obveznic ali jo krši, in takšne kršitve ni mogoče
odpraviti ali pa ni odpravljena v roku 30 dni od dne, ko jo k odpravi kršitve z obvestilom pozovejo
Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 25 odstotkov skupnega nominalnega
zneska vseh Obveznic v obtoku, lahko Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega
vsaj 25 odstotkov skupnega nominalnega zneska Obveznic v obtoku, brez nadaljnjih formalnosti,
določijo, da Obveznice predčasno dospejo v izplačilo v višini njihove glavnice skupaj z natečenimi
obrestmi razen v primeru začetka stečajnega postopka nad Savo, ko Obveznice predčasno dospejo v
izplačilo avtomatično, brez določitve Imetnikov, z dnem začetka stečajnega postopka. Ta določitev
predčasne dospelosti bo v pisni obliki, priloženo pa ji bo dokazilo ali dokazila o imetništvu Obveznic,
katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 25 odstotkov skupnega nominalnega zneska Obveznic v
obtoku. O takšni določitvi je Sava dolžna obvestiti Imetnike v skladu s Pogojem 14.
Če Sava prejme pisno obvestilo Imetnikov Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 50
odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku, da je/so ena ali več Kršitev (razen
začetka stečajnega postopka nad Savo), na podlagi katerih je bila na zgoraj opisani način določena
predčasna dospelost Obveznic, odpravljene, in da želijo to določitev preklicati, Sava o prejemu
takšnega obvestila obvesti Imetnike v skladu s Pogojem 14. V takšnem primeru se šteje določitev
predčasne dospelosti Obveznic za razveljavljeno in nima nadaljnjih učinkov, kar pa ne vpliva na
pravice in obveznosti, ki so nastale preden je bilo takšno obvestilo dano (na podlagi teh Pogojev ali na
kakšni drugi podlagi). Takšna razveljavitev nima vpliva na druga ali kasnejša obvestila ali Kršitve ali na
pravice kateregakoli Imetnika v zvezi s takšnimi Kršitvami.
16
7.
ZASTARANJE
Terjatve za plačilo glavnice zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku petih let od ustreznega
Relevantnega Dne. Terjatve za plačilo obresti zastarajo, če se ne uveljavljajo v roku treh let od
ustreznega Relevantnega Dne.
8.
SKUPŠČINA IMETNIKOV OBVEZNIC; SPREMEMBE IN ODPOVED PRAVICI
Imetniki uresničujejo pravice iz Obveznic praviloma na skupščini Imetnikov Obveznic, ki predstavlja
zasedanje imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev. Pravice o katerih odloča skupščina Imetnikov
oziroma Imetniki ter način odločanja so opredeljene v tem Pogoju 8. S skupščinskim odločanjem se
zagotavlja enako obravnavanje Imetnikov Obveznic glede posameznih pravic iz Obveznic.
8.1
Pomen izrazov
V teh Pogojih imajo naslednji izrazi naslednje pomene:
"Predsednik" pomeni, v zvezi s posamezno Skupščino, posameznika, ki predseduje Skupščini v
skladu s Pogojem 8.4;
" Sklep" pomeni sklep, sprejet na Skupščini, sklicani in izpeljani v skladu s tem Pogojem 8., z večino
glasov Imetnikov Obveznic:
(i)
katerih skupni nominalni znesek, v primeru Pridržane Odločitve, predstavlja vsaj 75 odstotkov
skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku; oziroma
(ii)
katerih skupni nominalni znesek, v vseh drugih primerih, predstavlja vsaj 66⅔ odstotkov
skupnega nominalnega zneska vseh na Skupščini zastopanih Obveznic v obtoku;
"Skupščina" pomeni skupščino Imetnikov (ki se sestane na podlagi prvega sklica ali zaradi
nadaljevanja po odlogu);
Šteje se, da je Obveznica "v obtoku", če v zvezi z njo ni nastopil kateri od naslednjih dogodkov:
(i)
da je bila v celoti izplačana ali odkupljena v skladu s Pogojem 4. in je (v kolikor je bila
odkupljena) razveljavljena v skladu s Pogojem 4.2 ali
(ii)
za namene tega Pogoja 8., če je njen Imetnik Sava ali katera izmed njenih Agencij (kot so
opredeljene v Pogoju 4.2) oziroma kdo drug za račun katere od njih.
"Pooblaščenec" pomeni, v zvezi s posamezno Skupščino, osebo, ki ji je bilo podeljeno pooblastilo
enega ali več Imetnikov za glasovanje na takšni Skupščini, razen:
(i)
osebe, kateri je bilo takšno pooblastilo preklicano in je bila Sava o tem pisno obveščena vsaj
24 ur pred časom, določenim za Skupščino; in
(ii)
osebe, ki ji je bilo podeljeno pooblastilo za glasovanje na Skupščini, ki je bila preložena zaradi
nesklepčnosti in ji ni bilo podeljeno novo pooblastilo za glasovanje pri nadaljevanju Skupščine
po preložitvi;
"Pridržana Odločitev" pomeni, če ni v naslednjem odstavku (Odločitve, za katere se zahteva
soglasje) drugače določeno, odločitev o vsakem predlogu Save:
17
(i)
za spremembo dneva ali načina določitve dneva določenega za plačilo glavnice, obresti ali
drugega zneska, dolgovanega na podlagi Obveznic, za znižanje ali odpust glavnice, obresti ali
drugega zneska, ki zapade v plačilo na katerikoli dan na podlagi Obveznic, ali za spremembo
načina izračuna zneska glavnice, obresti ali drugega zneska, ki zapade v plačilo na katerikoli
dan na podlagi Obveznic;
(ii)
za spremembo valute v kateri se izplača kakšen znesek, dolgovan na podlagi Obveznic, ali
načina izplačila takšnega zneska;
(iii)
za spremembo določil o sklepčnosti Skupščine ali večini, ki je potrebna za sprejetje Sklepa,
Pisnega Sklepa ali drugega sklepa Imetnikov, ali določil o najmanjšem številu ali deležu
oddanih glasov ali najmanjšem številu ali deležu Obveznic, ki jih je treba imeti v zvezi s
posamezno odločitvijo ali dejanjem Imetnikov ali v njihovem imenu;
(iv)
za spremembo pomena pojmov "Pridržana Odločitev", "Sklep", "v obtoku" ali "Pisni Sklep";
(v)
za spremembo ali odpoved uveljavljanju določil, vsebovanih v Pogoju 2. (Status); ali
(vi)
za spremembo določil o okoliščinah, v katerih je mogoče določiti predčasno dospelost
Obveznic, ki so vsebovana v Pogoju 6. (Kršitve).
"Odločitve, za katere se zahteva soglasje":
Odločitev o predlogu:
(i)
za spremembo prava, po katerem se presojajo obveznosti iz Obveznic, za spremembo sodišč,
v pristojnost katerih je privolila Sava v Obveznicah, kot je določeno v Pogoju 15. (Veljavno
pravo in pristojnost sodišč);
(ii)
za spremembo določil teh Pogojev, ki se nanašajo na zamenjavo ali nadomestitev Obveznic
za, ali spremembo Obveznic v, druge obveznosti ali vrednostne papirje, katerih izdajatelj je
Sava (razen če gre za zamenjavo Obveznic na podlagi Pogoja 10. (Zamenjava obveznic) ali
druga oseba, s katero se ti Pogoji spremenijo tako, da so za imetnike Obveznic, za katere
veljajo ti Pogoji, manj ugodni kot:
(iii)
(A)
določila, ki veljajo za obveznosti ali vrednostne papirje Save oziroma druge osebe, ki
so rezultat takšne zamenjave, nadomestitve ali spremembe; ali
(B)
če je rezultat zamenjave ali nadomestitve več kot ena serija drugih obveznosti ali
vrednostnih papirjev, določbe serije, ki ima največji skupni nominalni znesek; ali
za spremembo tega določila (Odločitve, za katere se zahteva soglasje),
je veljavna le, če z njo soglašajo Imetniki vseh Obveznic v obtoku.
"Spremembe": razen v primerih, navedenih v prejšnjem odstavku (Odločitve, za katere se zahteva
soglasje), se določbe teh Pogojev lahko spremenijo, če je takšna sprememba odobrena s Sklepom ali
Pisnim Sklepom.
"Glasovalec" pomeni, v zvezi s posamezno Skupščino, osebo, ki je 48 ur pred časom, določenim za
začetek takšne Skupščine, v Centralnem Registru vpisana kot imetnik ene ali več Obveznic ali
Pooblaščenca takšne osebe;
18
"Pisni Sklep" pomeni sklep v pisni obliki, podpisan s strani Imetnikov Obveznic, katerih skupni
nominalni znesek predstavlja v primeru Pridržane Odločitve vsaj 75 odstotkov, v primeru kakšne druge
odločitve pa 66⅔ odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku. Pisni sklep je
lahko vsebovan v eni sami listini ali v več ločenih listinah z enako obliko, od katerih je vsaka
podpisana s strani ali v imenu enega ali več Imetnikov;
"24 ur" pomeni obdobje v trajanju 24 ur, v katero je v celoti ali deloma vključen del dneva na katerega
poslujejo banke v kraju Skupščine (pri tem pa se dan Skupščine ne upošteva); če navedeni pogoj ni
izpolnjen, se to obdobje podaljša za eno ali več 24 urnih obdobij, dokler v obdobje ni vključen tudi
celoten dan ali del dneva, na katerega banke poslujejo v kraju Skupščine; in
"48 ur" pomeni dve zaporedni obdobji 24 ur.
8.2
Sklic Skupščine
Sava lahko kadarkoli skliče Skupščino, dolžna pa jo je sklicati, če to pisno zahtevajo Imetniki
Obveznic, katerih skupni nominalni znesek predstavlja vsaj eno desetino skupnega nominalnega
zneska vseh Obveznic v obtoku.
8.3
Obvestilo o sklicu
Obvestilo o sklicu skupščine, ki vsebuje datum, uro in kraj Skupščine, mora biti dano Imetnikom vsaj
21 dni pred dnem Skupščine (pri čemer se v ta rok ne vštejeta dan, ko je dano obvestilo o sklicu, in
dan Skupščine). V obvestilu mora biti navedeno (i) celotno besedilo predlaganih sklepov, (ii) opis
načina in roka za imenovanje Pooblaščencev, pri čemer mora biti skrajni rok za imenovanje
Pooblaščencev 24 ur pred časom, določenim za začetek Skupščine in (iii) ime Predsednika, ki ga je
imenovala Sava.
8.4
Predsednik
Skupščini predseduje fizična oseba (ki je lahko, vendar ni nujno da je, Imetnik), ki jo imenuje Sava za
predsednika na tej skupščini. Če oseba imenovana za predsednika ni prisotna na kraju Skupščine po
poteku 15 minut od časa, določenega za začetek Skupščine, so prisotni dolžni izbrati za
predsedujočega nekoga izmed njih, sicer lahko Predsednika imenuje Sava.
8.5
Sklepčnost
Skupščina je sklepčna in lahko veljavno sprejema Sklepe:
(i)
če so pri odločanju prisotni ali zastopani Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek
presega 50 odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku; ali
(ii)
v primeru Skupščine, ki se nadaljuje po preložitvi zaradi nesklepčnosti, če so pri odločanju
prisotni ali zastopani Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni znesek dosega vsaj 25
odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku,
ne glede na zgoraj navedeno pa je Sklep o posamezni Pridržani Odločitvi lahko veljavno sprejet le na
Skupščini, na kateri so pri odločanju prisotni ali zastopani Imetniki Obveznic, katerih skupni nominalni
znesek dosega vsaj 75 odstotkov skupnega nominalnega zneska vseh Obveznic v obtoku.
19
8.6
Preložitev zaradi nesklepčnosti
Če sklepčnost Skupščine ni dosežena v 15 minutah po času, določenem za njen začetek:
(i)
se v primeru, če je bila Skupščina sklicana na zahtevo Imetnikov, Skupščina razpusti; in
(ii)
se vsakem drugem primeru Skupščina preloži, Predsednik pa določi kasnejši dan (ki ne sme
biti manj kot 14 dni in ne več kot 42 dni po prvotnem dnevu Skupščine) in kraj nadaljevanja
Skupščine;
ne glede na navedeno lahko Sava odloči, da se takšna Skupščina razpusti, in nobena Skupščina ne
more biti zaradi nesklepčnosti preložena več kot enkrat.
8.7
Preložitev Skupščine
Predsednik lahko, s soglasjem Skupščine (oziroma je dolžan, na zahtevo Skupščine) preloži
Skupščino na kasnejši čas oziroma na drug kraj, vendar pa je mogoče na takšni Skupščini opravljati
samo dejanja, ki bi jih bilo mogoče veljavno opraviti na Skupščini, ki je bila preložena.
8.8
Obvestilo o preložitvi
Pogoj 8.3 velja tudi v zvezi z nadaljevanjem Skupščine, ki je bila preložena zaradi nesklepčnosti, pri
čemer:
(i)
se rok sklica skrajša na najmanj 10 dni (pri čemer se v ta rok ne vštejeta dan, ko je dano
obvestilo o sklicu, in dan nadaljevanja Skupščine); in
(ii)
morajo biti v obvestilu o sklicu opisane zahteve za sklepčnost Skupščine ob njenem
nadaljevanju.
Obvestilo o nadaljevanju Skupščine, ki je bila preložena iz kakšnega drugega razloga, ni potrebno.
8.9
Udeležba
Skupščine se lahko udeležijo in imajo na njej besedo naslednje osebe:
(i)
Glasovalci;
(ii)
predstavniki Save;
(iii)
finančni svetovalci Save;
(iv)
pravni svetovalec Save;
(v)
finančni svetovalci Imetnikov, prisotnih ali zastopanih na Skupščini;
(vi)
pravni svetovalec Imetnikov, prisotnih ali zastopanih na Skupščini;
(vii)
predstavniki Fiduciarja;
(viii)
vsaka druga oseba, za katero tako odobri Skupščina.
20
8.10 Glasovanje s štetjem glasov
O vsakem vprašanju Skupščina odloča tako, da se glasuje s štetjem glasov.
8.11 Glasovi
Vsak Glasovalec ima po en glas za vsako Obveznico, katere Imetnik je on sam ali oseba, ki jo
zastopa. V primeru neodločenega glasovanja ima odločilni glas Predsedujoči.
Glasovalec ni dolžan izkoristiti vseh glasov, do katerih je upravičen, niti glasovati z vsemi glasovi, do
katerih je upravičen, na enak način.
8.12 Veljavnost glasov oddanih po pooblaščencih
Na zahtevo Save je na Skupščini treba predložiti notarsko overjen izvod listine o imenovanju
Pooblaščenca in ustrezna dokazila o istovetnosti v takšni listini navedenega Pooblaščenca, pri čemer
pa Sava ni zavezana preverjati veljavnosti takšnega imenovanja ali obsega pooblastil posameznega
Pooblaščenca.
Glasovi, oddani po Pooblaščencu, so veljavni tudi v primeru, če je bilo pooblastilo ali navodilo, dano
takšnemu Pooblaščencu, spremenjeno ali preklicano, pod pogojem, da Sava o takšni spremembi ali
preklicu ni bila pisno obveščena vsaj 24 ur pred časom, določenim za začetek Skupščine. Če
pooblastilo Pooblaščencu, podeljeno za glasovanje na posamezni Skupščini ni preklicano, ostane
takšno pooblastilo v veljavi tudi za nadaljevanje Skupščine po preložitvi. Ne glede na navedeno mora
Pooblaščenec za glasovanje na nadaljevanju Skupščine, ki je bila preložena zaradi nesklepčnosti,
pridobiti novo pooblastilo za glasovanje ob nadaljevanju Skupščine.
8.13 Pristojnosti
Brez poseganja v siceršnje pravice in pooblastila Skupščine ali katerekoli osebe, lahko Skupščina s
Sklepom:
(i)
sprejme vsako Pridržano Odločitev;
(ii)
sprejme vsak predlog Save za spremembo, razveljavitev, predrugačenje ali prilagoditev
kateregakoli Pogoja ali določila, ki ureja obveznosti Save iz Obveznic ali v zvezi z njimi;
(iii)
soglaša s tem, da kakšna druga oseba postane glavni zavezanec za obveznosti iz Obveznic
namesto Save ali druge osebe, ki je pred tem nadomestila Savo;
(iv)
odloči o vnaprejšnji odobritvi neizpolnitve ali naknadni odpovedi uveljavljanju pravic na podlagi
neizpolnitve kakšne obveznosti Save iz naslova Obveznic ali v zvezi z njimi oziroma kakšnega
dejanja ali opustitve, ki bi sicer predstavljala Kršitev;
(v)
pooblasti katerokoli osebo (vključno Fiduciarja), da podpiše listine in stori vse potrebno za
uveljavitev kakšnega Sklepa;
(vi)
daje navodila Fiduciarju v zvezi s Sredstvi zavarovanja;
(vii)
zamenja Fiduciarja;
(viii)
imenuje novega Fiduciarja ali soglaša z njegovim imenovanjem;
21
(viii)
podeli druga pooblastila ali dovoljenja ali navodila, ki morajo biti podeljena s Sklepom; in
(ix)
imenuje katerekoli osebe v odbor, ki zastopa interese Imetnikov, in na takšen odbor prenese
pooblastila, ki bi jih sicer lahko Imetniki izvrševali sami s Sklepom.
8.14 Sklep zavezuje vse Imetnike
Sklep, ki ga pravilno sprejme Skupščina, sklicana v skladu s tem Pogojem 8., zavezuje vse Imetnike,
ne glede na to, ali so bili prisotni na Skupščini ali ne in ne glede na to, ali so glasovali za takšen Sklep
ali proti njemu, in vsak Imetnik ga je dolžan skladno s tem upoštevati. Sava je dolžna obvestiti
Imetnike o vsakem izidu glasovanja o Sklepu v skladu s Pogojem 14. v 14 dneh po zaključku
Skupščine.
8.15 Zapisnik
O poteku Skupščine in njenih sklepih se vodi zapisnik. Zapisnik, podpisan od Predsednika predstavlja,
zadosten (prima facie) dokaz, da je Skupščina potekala tako, kot je zabeleženo v zapisniku. Če se in
dokler se ne dokaže nasprotno, velja Skupščina, v zvezi s katero je bil sestavljen in podpisan zapisnik,
za pravilno sklicano, na takšni Skupščini izvedeni postopki in sprejeti sklepi pa veljajo za pravilno
izvedene in sprejete.
8.16 Pisni sklep
Vsak Pisni Sklep učinkuje enako kot če bi bil Sklep in zavezuje vse Imetnike, ne glede na to, ali so ga
podpisali ali ne.
9.
OČITNA NAPAKA
Spremembe in dopolnitve določil Obveznic in teh Pogojev so dopustne brez soglasja Imetnikov, če je
to potrebno za popravek očitnih napak ali napak oblikovne ali tehnične narave ali so majhnega
pomena, pod pogojem, da je to ugotovljeno v podpisanem pravnem mnenju večje odvetniške družbe.
10.
ZAMENJAVA OBVEZNIC
Če (a) je s sprejetjem Sklepa ali podpisom Pisnega Sklepa odločeno, da se kakšno določilo Obveznic
ali teh Pogojev dopolni, spremeni ali razveljavi, ali da namesto Save oseba postane glavni zavezanec
za obveznosti iz Obveznic kakšna druga oseba; ali (b) je sprememba kakšnega določila Obveznic ali
teh Pogojev dovoljena v skladu s Pogojem 9., se, če je v skladu s slovenskim pravom to potrebno
zaradi učinkovanja takšne spremembe, dopolnitve, razveljavitve ali nadomestitve, Obveznice štejejo
za predčasno dospele in Sava v celoti izpolni vse svoje obveznosti iz Obveznic tako, da zagotovi, da
se na Dan Zamenjave (kot je opredeljen spodaj) na račune Imetnikov pri KDD prenesejo Nadomestne
Obveznice (kot so opredeljene spodaj) v zameno za Obveznice, ki so bile vpisane v dobro takšnih
računov ob koncu zadnjega KDD Delovnega Dneva pred Dnevom Zamenjave.
Šteje se, da je vsak Imetnik soglašal z zamenjavo Obveznic v skladu z zgoraj navedenim in da je
pooblastil KDD za ustrezne prenose s svojega računa vrednostnih papirjev pri KDD na račun Save.
V tem Pogoju 10.:
(i)
"Dan Zamenjave" pomeni dan, ki ga določi Sava v obvestilu imetnikom obveznic v skladu s
Pogojem 14., danim vsaj sedem dni pred takšnim dnem; in
22
(ii)
"Nadomestne Obveznice" so vrednostni papirji, ki se razlikujejo od Obveznic le v toliko, kot je
bilo odobreno z ustreznim Izrednim Sklepom ali Pisnim Sklepom ali kot je to dovoljeno v
skladu s Pogojem 9..
11.
NADALJNJE IZDAJE
Sava lahko kadarkoli brez soglasja Imetnikov izda nadaljnje obveznice, katerih pogoji so v vseh
pogledih enaki kot pri Obveznicah (ali v vseh pogledih razen v zvezi s prvim plačilom obresti iz
nadaljnje izdaje Obveznic), tako, da te z Obveznicami tvorijo eno samo serijo vrednostnih papirjev.
12.
FIDUCIAR
12.1 Nadomestitev škode Fiduciarju
Pogodba o prenosu delnic v zavarovanje vsebuje določila o nadomestitvi škode Fiduciarju in o njegovi
oprostitvi odgovornosti v določenih okoliščinah,
12.2 Razmerja s Savo
Pogodba o prenosu delnic v zavarovanje vsebuje določila, na podlagi katerih je Fiduciar upravičen, da
(i) sklepa posle s Savo in njenimi odvisnimi družbami ter nastopati kot fiduciar za imetnike drugih
vrednostnih papirjev, ki jih izda Sava ali njene odvisne družbe in (iii) izpolnjuje te posle ali izvršuje
pravice iz navedenih razmerij brez ozira na interese Imetnikov.
12.3 Fiduciar obravnava Imetnike kot en razred
Pri izvrševanju pravic in pooblastil Fiduciarja, bo Fiduciar obravnaval splošen interes Imetnikov kot
upravičencev enega razreda in ne bo upošteval interesov, ki bi nastali zaradi posebnih okoliščin
posameznega Imetnika.
12.4 Kršitev
Fiduciar ni dolžan storiti nobenega dejanja za ugotovitev ali je nastopila Kršitev in dokler za to dejstvo
ne ve (bodisi da je pisno obveščen ali kako drugače), je upravičen, da šteje, da Kršitev ni nastopila.
13.
IZVRŠITEV
V primeru predčasne zapadlosti glavnice Obveznic skupaj z natečenimi obrestmi lahko Fiduciar na
podlagi Sklepa, ki mu to nalaga, začne postopek ali postopke za uveljavitev pravic Imetnikov na polagi
navodil Imetnikov.
14.
OBVESTILA
Obvestilo Imetniku je veljavno, če je dano na enega od naslednjih načinov (med katerimi izbira Sava
po lastni presoji): (a) če je poslano takšnemu Imetniku, na naslov, ki je vpisan v Centralnem Registru
ali sporočen Savi v skladu s tem Pogojem 14., pri čemer se takšno obvestilo šteje za dano na osmi
dan po dnevu, ko je bilo oddano na pošto; ali (b) če je objavljeno v vodilnem dnevnem časopisu, ki je
splošno dostopen v Sloveniji, v vsakem primeru pa mora biti objavljeno tudi na način, določen s pravili
organiziranega trga na katerem Obveznice kotirajo (v primeru, če Obveznice kotirajo). Objavljeno
obvestilo se šteje za dano, ko je objavljeno, če pa je objavljeno večkrat, se šteje za dano na dan prve
objave.
23
Obvestila Savi se dajejo s pismom ali po telefaksu na naslov:
Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d.
Škofjeloška cesta 6
4000 Kranj
Slovenija
Telefaks: + 386 4 206 63 46
Prejemnik: Iva Žagar
oziroma na morebitni drug naslov, številko telefaksa ali z navedbo drugega prejemnika, ki jih Sava
določi za posamezne namene s predhodnim obvestilom Imetnikom.
Obvestila Savi učinkujejo, ko jih Sava prejme, pri čemer se vsako obvestilo ali sporočilo, ki bi sicer
učinkovalo po 16.00 uri določenega dne ali na dan, ki v kraju naslovnika ni delovni dan, šteje za
prejeto ob 10.00 uri na prvi naslednji delovni dan v kraju naslovnika.
15.
VELJAVNO PRAVO IN PRISTOJNOST SODIŠČ
15.1 Veljavno pravo
Za presojo pravic in obveznosti iz Obveznic in vseh neposlovnih obveznosti, ki izvirajo ali so v zvezi z
njimi se uporablja slovensko pravo.
15.2 Pristojnost sodišč
Za odločanje o vseh zahtevkih, tožbah in sporih iz Obveznic ali v zvezi z njimi je pristojno sodišče v
Kranju.
24
4.7. NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI
Obrestna mera je nespremenljiva in znaša 7,20 odstotka letno.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na linearni način tako, da se obrestna mera
pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestnem
obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti in se začnejo
obračunavati dne 09.12.2009.
Obresti, ki dospevajo v izplačilo na dan posamezne dospelosti obresti, se obračunavajo za obrestno
obdobje, ki se začne na zadnji dan prejšnjega obrestnega obdobja (razen prvega obrestnega obdobja,
ki se začne dne 09.12.2009) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti
plačila obresti ne vključuje.
Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:
d 

o = G* om* i 

d l 

pri čemer je:
o
obresti v obdobju, za katero se računajo obresti,
om nespremenljiva letna obrestna mera,
di
dejansko število dni obrestnega obdobja,
dl
dejansko število dni v letu,
G
nominalna vrednost obveznice.
Obveznosti iz obveznic se plačujejo v evrih.
4.8. NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI
Izdajatelj bo izplačeval obresti in glavnico (obveznosti iz obveznic) v skladu z amortizacijskim načrtom.
Tabela 1: Amortizacijski načrt obveznice z nominalno vrednostjo 1.000,00 EUR
Zap. št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Obdobje izračuna obresti
od
do
Obrestna mera Glavnica Obresti Skupaj
09.12.2009
09.06.2010
7,20%
0,00
35,90
35,90
09.06.2010
09.12.2010
7,20%
0,00
36,10
36,10
09.12.2010
09.06.2011
7,20%
0,00
35,90
35,90
09.06.2011
09.12.2011
7,20%
0,00
36,10
36,10
09.12.2011
09.06.2012
7,20%
0,00
36,10
36,10
09.06.2012
09.12.2012
7,20%
0,00
36,00
36,00
09.12.2012
09.06.2013
7,20%
0,00
35,80
35,80
09.06.2013
09.12.2013
7,20%
0,00
36,10
36,10
09.12.2013
09.06.2014
7,20%
0,00
35,90
35,90
09.06.2014
09.12.2014
7,20% 1.000,00
36,10 1.036,10
25
Obresti dospevajo v plačilo polletno za nazaj, prvič dospejo v plačilo 09.06.2010 in nato vsakega
09.06. in 09.12. v letu, zadnjič ob dospetju obveznic dne 09.12.2014. Nominalna vrednost glavnice
dospe v izplačilo v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice dne 09.12.2014.
Obveznosti iz obveznic se izplačujejo v evrih..
Obresti iz obveznic prenehajo teči z dnem dospelosti izplačila glavnice obveznic. Če je izplačilo
glavnice obveznic neutemeljeno zadržano ali zavrnjeno, je imetnik, ki je upravičen do takšnega
izplačila, upravičen do obresti po zgoraj navedeni obrestni meri (bodisi v času pred, bodisi po izdaji
sodbe) do nastopa prvega izmed naslednjih dni: (a) dne, ko so vsi dolgovani zneski iz naslova takšne
obveznice plačani imetniku (kot določen v Pogoju 4.6.5.1 Določil in pogojev obveznic) ali komu
drugemu, ki jih prejme za njegov račun in (b) dne, ki je pet delovnih dni po dnevu, ko izdajatelj obvesti
imetnike, da bo izplačilo vseh dolgovanih zneskov iz naslova glavnice in obresti posameznemu
imetniku izvršeno, ko bo izdajatelj od njega prejela obvestilo o njegovem euro računu v skladu s
Pogojem 4.6.5.2 Določil in pogojev obveznic (razen če izdajatelj kasneje ponovno krši svoje plačilne
obveznosti).
Znesek obresti iz obveznic se izračuna od skupnega nominalnega zneska glavnice obveznic
posameznega imetnika in se pri izplačilu zaokroži navzdol na najbližji 0,01 EUR.
Če kakšen znesek na podlagi obveznic dospe v plačilo na dan, ki ni delovni dan, se imetniku takšen
znesek izplača na prvi naslednji delovni dan in imetnik ni upravičen do obresti ali kakšnega drugega
plačila, ki bi bilo lahko posledica takega odloga. Delovni dan pomeni katerikoli dan, na katerega je v
Republiki Sloveniji možno izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni
sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.
4.9. DONOSNOST OBVEZNIC
Glede na način oblikovanja nespremenljive obrestne mere, kakor je podrobneje opisano v točki 4.7
tega prospekta, ter glede na prodajno ceno obveznic z oznako SA01 v višini 100,00 odstotkov od
nominalne vrednosti obveznic, kakor je podrobneje opisano v poglavju 5 tega prospekta, donosnost
do dospetja obveznic znaša 7,20 odstotka.
4.10. ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC
V razmerju do izdajatelja nobena organizacija ne zastopa imetnikov obveznic.
4.11. NAČIN IZDAJE OBVEZNIC
Obveznice se izdajo na podlagi sklepa uprave družbe izdajateljice o izdaji obveznic z dne 13.04.2010,
kot zamenjava za obveznice z oznako SA01, ISIN SI0032103028, na podlagi določila o ustanovitvi
zavarovanja v korist imetnikov obveznic (z oznako SA01) iz sklepa o izdaji obveznic z dne 26.11.2009,
zato se ponudijo izključno imetnikom obveznic z oznako SA01.
Izdajatelj izdaja obveznice z namenom zadostitve obveze iz sedme alineje tretjega odstavka točke 3 iz
Informacijskega memorandum obveznice z oznako SA01, ki se nanaša na obremenitev premoženja
26
izdajatelja in ustanovitev najmanj enakovrednega zavarovanja tudi v namen zavarovanja obveznosti,
ki jih ima izdajatelj napram vsakokratnim imetnikom obveznic.
Obveznice z oznako SA02 bodo zamenjane z obveznicami z oznako SA01 z nedenarno transakcijo v
razmerju ena nezavarovana obveznica z oznako SA01 za eno zavarovano obveznico z oznako SA02.
Izdajatelj bo dal nalog Centralno klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana, da izda obveznice z oznako
SA02 z namenom zamenjave z obveznicami z oznako SA01. Zamenjavo obveznic bo izvršila
Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana, na podlagi naloga imetnika obveznice z oznako
SA01, z istočasnim izbrisom obveznic z oznako SA01 z računa imetnika nematerializiranih
vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD in vpisom enakega števila obveznic z oznako SA02 na
račun tega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD.
4.12. PRENOS OBVEZNIC
Po izdaji obveznic so obveznice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi ter pravili
poslovanja KDD.
4.13. OBDAVČITEV
V nadaljevanju vsebovan povzetek informacij o davkih je splošnega značaja in opisuje pomembnejši
vidik obdavčitve izplačila obresti po kuponih obveznice in obdavčitev odsvojitve obveznic. Te
informacije nimajo namena in naj se ne uporabljajo kot pravni ali davčni nasvet posameznemu
pridobitelju oziroma odsvojitelju obveznic. Informacije so pripravljene na podlagi slovenskih davčnih
predpisov, ki so veljavni v času priprave tega dokumenta. Izdajatelj opozarja, da se zakonodaja lahko
spremeni. Povzetek ni namenjen celovitemu opisu vseh davčnih implikacij, ki so lahko pomembne za
imetnike obveznic in ne vsebuje povzetka tujih davčnih predpisov. Imetnikom obveznic se zato
svetuje, da se posvetujejo s svojim davčnim svetovalcem, z namenom določitve davčnih implikacij v
konkretnem primeru glede na slovensko ali tuje davčne pravo in glede na možne spremembe tega
prava.
4.13.1. OBDAVČITEV OBRESTI
Pravne osebe
Obresti od obveznic so sestavni del prihodkov in s tem tudi davčne osnove za davek od dohodkov
pravnih oseb za zavezance rezidente in za zavezance nerezidente, ki dosegajo dohodke z
opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji.
V skladu z določili Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se od plačil za obresti, ki imajo vir v
Sloveniji, izračuna, odtegne in plačuje 15 % davčni odtegljaj.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določa, v katerih primerih se davek ne izračuna, odtegne in
plača, in predpisuje pogoje za uveljavitev ugodnosti. Če izplačevalec dohodka, ki je v skladu z
zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident (ki ima v skladu z zakonom o
obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji) in ki ga dohodek tudi bremeni, obresti izplača
osebi, ki je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident (ki ima v
skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji) in ki za tuj račun prejme
obresti ter ga zakon, ki ureja davčni postopek, določa kot plačnika davka, izplačevalec ne odtegne
davka pod pogojem, da je ugodnost predpisana z zakonom o obdavčenju in mu prejemnik obresti, ki
prejme obresti za tuj račun, pred izplačilom dohodka predloži izjavo, da bo s prejemom dohodka
postal plačnik davka.
27
Davek se ne izračuna, odtegne in plača od plačil za obresti, ki jih plačujejo banke, razen obresti, ki so
izplačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega poslovanja ali prebivališče v državah, razen
držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja
od 12,5 % in je država na seznamu držav, ki ga objavi Ministrstvo za finance.
Davek se ne izračuna, odtegne in plača od obresti iz drugega odstavka, plačanih:
• Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji,
• Banki Slovenije,
• zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko,
• zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo
oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči
svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.
Davek se ne izračuna, odtegne in plača od obresti, plačanih nerezidentom-pokojninskim skladom,
investicijskim skladom in zavarovalnicam, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, ki so rezidenti države
članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega
nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka ne more uveljavljati v svoji državi. Kot nezmožnost
uveljavljanja davka se šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh zavezancev v
državi rezidentstva po stopnji 0 %. Znesek davka, ki je bil izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko
delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti
uveljavljanja prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka. Davek pa se izračuna, odtegne in plača, če
gre za plačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje
obdavčitve.
Davka se ne odtegne od plačil obresti družbam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen
sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister za finance, če so v času plačila:
1. obresti izplačane upravičenemu lastniku, ki je družba države članice EU, ki ni Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se nahaja v drugi državi članici EU;
2. sta plačnik in upravičeni lastnik povezana tako, da:
a) je plačnik neposredno najmanj 25 % udeležen v kapitalu upravičenega lastnika, ali
b) je upravičeni lastnik neposredno najmanj 25 % udeležen v kapitalu plačnika,
c) je ista družba neposredno najmanj 25 % udeležena v kapitalu plačnika in upravičenega lastnika, pri tem pa gre za udeležbo med družbami iz držav članic EU;
3. traja najnižja udeležba najmanj 24 mesecev; in je
4. plačnik ali upravičeni lastnik:
a) družba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili
obresti, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU in jih določi minister, pristojen
za finance;
b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot
rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja, sklenjeno z državo nečlanico EU; in
c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v
zvezi s plačili obresti, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi
minister za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za davek,
ki je istoveten ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.
Upravičeni lastnik obresti je družba države članice EU, ki ni Slovenija, ki je prejemnik teh obresti v
svojo korist.
28
Upravičenje se prizna na podlagi dovoljenja davčnega organa, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Dovoljenje se izda na podlagi vloge.
V kolikor je prejemnik obresti upravičeni lastnik iz države, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o
izogibanju dvojnega obdavčevanja, sme izdajatelj plačati davek po znižani davčni stopnji, predpisani s
sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Izdajatelj sme uporabiti znižano davčno stopnjo le
na osnovi veljavnega zahtevka za znižanje davčne stopnje po določilih sporazuma o izogibanju
dvojnega obdavčevanja, ki ga mora še pred izplačilom obresti odobriti slovenska davčna uprava.
Pravilno izpolnjen in s strani davčne uprave odobren zahtevek mora predložiti prejemnik obresti
izdajatelju pred izplačilom zapadlega kupona. V kolikor pa je bil davek ob izplačilu obresti plačan v
skladu z zakonsko stopnjo, lahko prejemnik obresti zahteva vračilo davka za razliko med zneskom
davka, izračunanim v skladu z zakonsko stopnjo, in zneskom davka v skladu s stopnjo iz sporazuma.
Od obresti nematerializiranih finančnih inštrumentov, izplačanih od 1. 7. 2010 dalje, ki jih bo
izplačevalec dohodka izplačal osebi, ki ni v skladu z zakonom o obdavčenju davčni rezident Republike
Slovenije in ki bo za tuj račun prejela obresti, bo izplačevalec dohodka izračunal, odtegnil in plačal
davek po 20 % stopnji brez upoštevanja določb, ki imajo za posledico nižjo davčno obveznost iz
naslova davčnega odtegljaja, razen če niso za vse upravičence od dohodka po vseh zakonih o
obdavčenju in mednarodnih pogodbah enaka.
Fizične osebe
Po Zakonu o dohodnini so obdavčene obresti od obveznic, ki jih prejemajo fizične osebe ob izplačilu
zapadlega kupona. Izplačevalec ob izplačilu obresti odtegne in plača davek v višini 20 % od
obračunanih obresti. Plačani davek se šteje za dokončen davek.
V kolikor je prejemnik obresti upravičeni lastnik iz države, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o
izogibanju dvojnega obdavčevanja, sme izdajatelj plačati davek po znižani davčni stopnji, predpisani s
sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Izdajatelj sme uporabiti znižano davčno stopnjo le
na osnovi veljavnega zahtevka za znižanje davčne stopnje po določilih sporazuma o izogibanju
dvojnega obdavčevanja, ki ga mora še pred izplačilom obresti odobriti slovenska davčna uprava.
Pravilno izpolnjen in s strani davčne uprave odobren zahtevek mora predložiti prejemnik obresti
izdajatelju pred izplačilom zapadlega kupona. V kolikor pa je bil davek ob izplačilu obresti plačan v
skladu z zakonsko stopnjo, lahko prejemnik obresti zahteva vračilo davka za razliko med zneskom
davka, izračunanim v skladu z zakonsko stopnjo in zneskom davka v skladu s stopnjo iz sporazuma.
Fizična oseba, ki je rezident v državi članici EU, ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od dohodka od
prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v
skladu z določbami poglavja, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti
v zakonu, ki ureja davčni postopek – če je upravičeni lastnik navedenega dohodka.
4.13.2. OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA
Pravne osebe
Dobiček, dosežen s prodajo obveznic, je sestavni del obdavčljivih prihodkov zavezancev za davek od
dohodkov pravnih oseb - rezidentov in nerezidentov, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti
oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji.
Fizične osebe
V skladu z Zakonom o dohodnini se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri
odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev.
29
4.13.3. DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI
Zakon o dohodnini ne predvideva zmanjšanja osnove za dohodnino za sredstva, vložena v nakup
dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic), prav tako pa obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev niso
predmet oprostitve, predpisane za obresti na denarne depozite fizičnih oseb, doseženih pri bankah in
hranilnicah v Republiki Sloveniji ali na območju Evropske unije.
4.13.4. DAVEK NA DODANO VREDNOST
V skladu z določili Zakona o DDV so transakcije z vrednostnimi papirji oproščene plačila davka.
Obresti od obveznic po zakonu niso predmet obdavčitve ter se zato od njih DDV ne obračunava in ne
plačuje.
4.13.5. ODGOVORNOST ZA DAVKE, ODTEGNJENE PRI VIRU
Izdajatelj je v skladu z zakonodajo plačnik davčnega odtegljaja ob izplačilu obresti in je odgovoren za
izvedbo davčnega odtegljaja ter plačilo davka davčni upravi Republike Slovenije, razen če se skladno
z zakonodajo, ki ureja davčni postopek, obveznost plačila davčnega odtegljaja prenese na osebo, ki jo
zakon, ki ureja davčni postopek, določa kot plačnika davka.
Druge odgovornosti za davke, odtegnjene pri viru, izdajatelj ne prevzema.
Povzetek davčne obravnave je napisan v skladu z zakonodajo, veljavno na dan izdaje prospekta. Za
podrobnejše informacije o davčni obravnavi posameznega prejemnika priporočamo uporabo davčnih
svetovalcev.
5. POGOJI PONUDBE
5.1 Pogoji, statistika ponudbe, pričakovani časovni razpored in postopek pri
vlogi ponudbe
5.1.1 Pogoji ponudbe
Prva prodaja obveznic z oznako SA01 je potekala v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 49. člena
ZTFI, ki določa, da se prvi odstavek 36. člena ZTFI, ki ureja obveznost objave prospekta pri ponudbi
vrednostnih papirjev javnosti, ne uporablja za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno izključno na
dobro poučene vlagatelje, oziroma za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno na manj kot 100
fizičnih ali pravnih oseb, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja. Skladno s tem je prva prodaja
obveznic z oznako SA01 potekala preko t.i. postopka »ponudbe omejenemu krogu povabljenih
investitorjev«. V prodaji je obveznice SA01 vpisalo in vplačalo 23 kupcev. Obveznice z oznako SA02
se razlikujejo od obveznice z oznako SA01 v tem, da so obveznice z oznako SA02 obveznice, ki so
dodatno zavarovane in sicer je Sava je prenesla v zavarovanje določena sredstva (“Sredstva
zavarovanja”) na Abanko Vipa d.d. (“Fiduciar”) v zavarovanje plačila vseh obveznosti, plačljivih s
strani Save na podlagi Obveznic. Obveznosti Save glede tega zavarovanja so vsebovana v Pogodbi o
prenosu delnic v zavarovanje.
Prodajna cena, po kateri so se obveznice z oznako SA01 vpisovale in vplačevale, je znašala najmanj
100,00 odstotkov od nominalne vrednosti obveznice. Zaradi avkcijskega načina zapiranja ponudb se
obveznice niso prodajale po enotni prodajni ceni. Ta je bila različna glede na cene posameznih
sprejetih ponudb in je v povprečju znašala 100,06 odstotkov nominalne vrednosti obveznice.
30
Obrestna mera je bila oblikovana v višini 450 bazičnih točk nad srednjim tečajem petletne referenčne
obrestne mere za zamenjavo (»mid swap rate«), ki je bil odčitan dne 03.12.2009 ob 12.00 uri na strani
Reuters EURIRS (IRS/ 6-month Euribor), kot aritmetično povprečje med nakupnim in prodajnim
tečajem, v višini 2,70 odstotka. Nespremenljiva obrestna mera obveznic tako znaša 7,20 odstotka
letno.
Obveznice z oznako SA02 se izdajo kot zamenjava za obveznice z oznako SA01, ISIN
SI0032103028, na podlagi določila o ustanovitvi zavarovanja v korist imetnikov obveznic (z oznako
SA01) iz sklepa o izdaji obveznic z dne 26.11.2009, zato se ponudijo izključno imetnikom obveznic z
oznako SA01.
Obveznice z oznako SA01 bodo zamenjane z obveznicami z oznako SA02 iz prve izdaje z nedenarno
transakcijo v razmerju ena nezavarovana obveznica z oznako SA01 za eno zavarovano obveznico z
oznako SA02.
Obveznice z oznako SA02 bodo izdane okvirno 23.4.2010. Zamenjava obveznic z oznako SA01 z
obveznicami z oznako SA02 bo izvedena v roku treh mesecev.
Izdajatelj bo izdal KDD nalog za izdajo obveznic z oznako SA02 tistim osebam, ki bodo v dobro
računa pri KDD prenesle obveznice z oznako SA01, in sicer v razmerju 1:1, ter nalog za izbris tako
prenesenih obveznic z oznako SA01 iz centralnega registra.
V predvidenem času 3 mesecev od izdaje obveznic bo KDD vzdrževala račun, na katerem bo od
imetnikov sprejemala obveznice z oznako SA01. V centralni register bo KDD vpisala število obveznic
z oznako SA02, ki bo enako številu obveznic z oznako SA01, ki jih bodo imetniki predvidoma do konca
3-mesečnega obdobja od izdaje obveznic prenesli v dobro računa. Obveznice z oznako SA02 bo KDD
prenesla v dobro računov posameznih imetnikov, in sicer v dobro vsakega posameznega računa
imetnika toliko, kolikor je imetnik v breme tega računa predhodno prenesel obveznic z oznako SA01;
če račun, v breme katerega je imetnik prenesel obveznice z oznako SA01, ob času, ko naj bi KDD
izvršila prenos obveznic z oznako SA02, ne bi bil več odprt, se prenos opravi šele potem, ko imetnik
ali izdajatelj KDD sporoči podatke o novo odprtem računu stranke za ta namen.
KDD bo iz centralnega registra izbrisala obveznice z oznako SA01, ki jih bodo imetniki do konca
trimesečnega obdobja od izdaje obveznic prenesli v dobro računa. Prvič bo KDD opravila prenos cca.
tri dni po začetku sprejemanja obveznic z oznako SA01 in sicer glede vseh imetnikov, ki bodo
obveznice z oznako SA01 prenesli v dobro računa en delovni dan pred prenosom obveznic SA02.
Glede imetnikov, ki bodo prenose obveznic z oznako SA01 v dobro računa opravili po tem času pa do
konca trimesečnega obdobja od izdaje obveznic bo KDD prenose opravljala enkrat tedensko za
obdobje predhodnega tedna.
Postopek menjave obveznic je potreben, ker izdajatelj obveznic z oznako SA01 nima pravice do
odpoklica obveznic in je zamenjavo mogoče izvesti le na podlagi naloga imetnika obveznic.
V primeru, da se obstoječi imetniki obveznic z oznako SA01 ne bi odločili za zamenjavo, bi lahko
tehnično imeli dve izdaji obveznic z oznakama SA01 in SA02. Imetniki obveznice z oznako SA01
imajo pravico zamenjati obveznice, če pa tega ne storijo, bodo obdržali obstoječe, nezavarovane
obveznice, ravno tolikšen delež obveznic z oznako SA02 pa bo ostal neprodan.
31
5.1.2 Skupni znesek izdaje
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje obveznic znaša do 26.500.000,00 EUR. Obveznice se
izdajo v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega do 26.500 apoenov
po 1.000,00 EUR.
5.1.3 Rok v katerem bo ponudba odprta
Obveznice z oznako SA02 bodo izdane okvirno 23.4.2010. Zamenjava obveznic z oznako SA01 z
obveznicami z oznako SA02 bo izvedena v roku treh mesecev.
Izdajatelj bo izdal KDD nalog za izdajo obveznic z oznako SA02 tistim osebam, ki bodo v dobro
računa pri KDD prenesle obveznice z oznako SA01, in sicer v razmerju 1:1, ter nalog za izbris tako
prenesenih obveznic z oznako SA01 iz centralnega registra.
5.1.4 Možnosti za zmanjšanje vpisa
Izdajateljev namen je zamenjati celotno izdajo obveznic z oznako SA01 z obveznicami z oznako
SA02. Vsak lastnik obveznice z oznako SA01 ima v roku pravico zamenjati obveznice.
5.1.5 Najmanjši in največji znesek prijave zamenjave
Samo obstoječi lastniki obveznic z oznako SA01 imajo pravico do zamenjave z obveznicami z oznako
SA01, in sicer v razmerju ena obveznica SA01 za eno obveznico SA02. Najmanjše možno število
zamenjave, v kolikor se lastnik obveznic odloči zanjo, je 1 obveznica, največje pa število vsek
obveznic, ki jih ima posamezni lastnik v lasti.
Lastništvo obveznic prve izdaje z oznako SA01 se preverja na podlagi centralnega registra
vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD.
5.1.6 Način in roki vplačila ter vročitve vrednostih papirjev
KDD bo iz centralnega registra izbrisala obveznice z oznako SA01, ki jih bodo imetniki do konca
trimesečnega obdobja od izdaje obveznic prenesli v dobro računa. Prvič bo KDD opravila prenos cca.
tri dni po začetku sprejemanja obveznic z oznako SA01 in sicer glede vseh imetnikov, ki bodo
obveznice z oznako SA01 prenesli v dobro računa en delovni dan pred prenosom obveznic SA02.
Glede imetnikov, ki bodo prenose obveznic z oznako SA01 v dobro računa opravili po tem času pa do
konca trimesečnega obdobja od izdaje obveznic bo KDD prenose opravljala enkrat tedensko za
obdobje predhodnega tedna.
Vse stroške prenosa lastništva vrednostnih papirjev z oznako SA01 krije izdajatelj.
5.1.7 Objava rezultatov zamenjave in višine izdaje
Izdajatelj bo rezultate zamenjave in končno višino izdaje obveznice z oznako SA02 objavil na spletnih
straneh Ljubljanske borze d.d.
32
5.1.8 Prednostne pravice do nakupa, prenosljivost pravic do vpisa in obravnavanje
neuveljavljenih pravic do vpisa
Prednostnih pravic do nakupa obveznic SA02 ni, saj so obveznice SA02 namenjene izključno
zamenjavi za obveznice SA01.
5.2 Načrt razdelitve in dodelitve
5.2.1 Upravičenci do obveznic
Upravičenci do obveznic z oznako SA02 so vsi lastniki obveznic z oznako SA01.
5.2.2 Obvestilo vlagateljem in začetek trgovanja
Vlagatelji bodo o dodeljenem znesku obveznic z oznako SA02 obveščeni s strani KDD po koncu
postopka zamenjave.
Trgovanje na borzi vrednostnih papirjev se prične po vpisu obveznic v KDD in izdanem dovoljenju s
strani Agencije za trg vrednostnih papirjev ter sprejetju obveznic v trgovanje na Ljubljanski borzi
vrednostnih papirjev.
5.3 Oblikovanje cen
Obveznice z oznako SA02 se izdajo kot zamenjava za obveznice z oznako SA01, ISIN
SI0032103028, na podlagi določila o ustanovitvi zavarovanja v korist imetnikov obveznic (z oznako
SA01) iz sklepa o izdaji obveznic z dne 26.11.2009, zato se ponudijo izključno imetnikom obveznic z
oznako SA01.
Stroški zamenjave bremenijo izdajatelja.
V primeru zamenjave obveznice se ne plača dohodnine, če so lastniki obveznice fizične osebe, ker se
v skladu s 96. členom Zakona o dohodnini, ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega
pri odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev.
95. člen ZDoh-2 določa, da se za odsvojitev kapitala po tem poglavju ne šteje zamenjava vrednostnih
papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in
kapital izdajatelja ter ni denarnega toka.
V primeru, da so lastniki obveznice pravne osebe, je odvisno kako ima pravna oseba obveznico
evidentirano v poslovnih knjigah, ali je evidentirana v skupini vrednostnih papirjev namenjenih
trgovanju ali v skupini vrednostnih papirjev razpoložljivih za prodajo. Pri vrednostnih papirjih
razpoložljivih za prodajo se morebitni dobički oz. izgube evidentirajo preko prenesenega popravka
kapitala, pri vrednostnih papirjih namenjenih trgovanju pa preko izkaza poslovnega izida. V obeh
primerih pa se ob odtujitvi vrednostnega papirja vsi dobički oz. izgube iz vrednostnega papirja
evidentirajo v izkazu poslovnega izida.
Če se sama vrednost obveznice od izdaje do zamenjave obveznice ne spremeni, to nima učinka na
poslovni izid ter tudi ne na davčno obveznost.
33
5.4 Zamenjava prve izdaje vrednostnih papirjev
Postopek zamenjave bo vodila družba:
KDD d.d.
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 307 35 00
Faks: 01 307 35 08
E-naslov: [email protected]
6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU
6.1. Mesto trgovanja
Z obveznicami se bo trgovalo na trgu obveznic Ljubljanske borze. Razen organiziranega trga
vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v Sloveniji ni drugega organiziranega trga
vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji. Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim
subjektom v zvezi s posredovanjem na sekundarnem trgu in zagotavljanjem likvidnosti obveznic.
6.2. Borzno posredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi obveznic na
organiziran trg
Abanka Vipa, d.d., pripravlja in izvaja aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo obveznic na organiziran trg.
7. ZAKONITI REVIZORJI
Revizor izdajatelja za poslovni leti 2008 in 2009 je bila družba KPMG Slovenija, podjetje za
revidiranje, d.o.o., Železna cesta 8a, 1000 Ljubljana.
Revizijo računovodskih izkazov delniške družbe Sava in večine njenih odvisnih družb več let izvaja
revizijska hiša KPMG. Imenovanje revizorske hiše vsako leto potrdi skupščina delničarjev Save, d.d.
Družba upošteva priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb o zamenjavi odgovornega
revizorja vsakih pet let.
34
8. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE
Kratek povzetek poslovanja Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., v obdobju zadnjih
dveh poslovnih let:
Poslovna skupina Sava*
v tisoč EUR
JAN - DEC
2009***
JAN - DEC
2008
Sava, d.d.**
JAN - DEC
2009***
JAN - DEC
2008
Prodaja
Dobiček iz poslovanja
Čisti dobiček poslovnega leta
Čisti denarni tok iz poslovanja
172.886
4.935
23.447
16.473
231.754
-5.871
1.920
10.699
8.146
-2.770
27.380
2.698
8.432
-4.320
4.573
3.975
Celotna sredstva
Nekratkoročna sredstva
Kratkoročna sredstva
Kapital
Nekratkoročne dolgovi
Kratkoročne dolgovi
941.376
776.841
164.535
475.396
178.770
287.210
921.642
815.398
106.244
482.451
218.562
220.629
693.561
587.613
105.948
350.267
107.929
235.365
653.721
606.473
47.248
355.938
131.434
166.349
ROE
5,0%
0,3%
ROA
2,5%
0,2%
Likvidnost
57,3%
48,2%
Delež kapitala v sredstvih
50,5%
52,3%
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
8,1%
3,9%
45,0%
50,5%
1,2%
0,7%
28,4%
54,4%
* po mednarodnih računovodskih standardih (MRS)
** po slovenskih računovodskih standardih (SRS)
*** nerevidirani podatki
35
9. PODATKI O IZDAJATELJU
9.1. POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA
Poslovna skupina Sava je eden večjih in uspešnejših slovenskih poslovnih sistemov. Poleg matične
družbe Save, d.d., skupino sestavlja še 30 družb z okoli 2.400 zaposlenimi. Družbe delujejo v petih
dejavnostih: Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, Turizem, Nepremičnine, Naložbene finance in
Druge dejavnosti.
Skupina deluje kot koncern z enotnim vodstvom, upravo Save, d.d., ki aktivno upravlja podjetja v svoji
večinski lasti ter hkrati opravlja dejavnost Naložbenih financ. Njena glavna naloga je skrb za rast
premoženja Poslovne skupine Sava in vlaganje v donosne finančne naložbe.
Sava se je v 90-ih letih svojega obstoja vseskozi uspešno razvijala in rasla, kar velja tudi za obdobje
zadnjih 10-ih let, po odprodaji avtopnevmatike koncernu Goodyear. Vsa prejeta kupnina je bila
uspešno investirana v proizvodnjo gumeno-tehničnih izdelkov, kjer so danes med najboljšimi na svetu,
v turizem, kjer so dosegli položaj vodilnega ponudnika v Sloveniji ter v donosne finančne naložbe,
med njimi tudi v dve pomembni slovenski banki, Gorenjsko banko in Abanko Vipo.
Dobro gospodarjenje je močno povečalo premoženje v celotni Poslovni skupini Sava. Sava tudi v
sedanjem gospodarskem okolju ohranja čvrsto kapitalsko strukturo in ostaja trden poslovni sistem, ki
uspešno posluje tudi v razmerah krize.
Sava je imela na dan 31.12.2009 16.174 delničarjev in po njihovem številu sodi med največje
slovenske delniške družbe. Široko zaupanje delničarjev družba zagotavlja tudi z doslednim,
vsakoletnim izplačevanjem ter rastjo dividend.
Delnice Save so pričele kotirati na Ljubljanski borzi leta 2000. Z visoko tržno kapitalizacijo je Savina
delnica sestavni del 12 različnih mednarodnih borznih indeksov, ki vključujejo največje družbe v
jugovzhodni Evropi. Družba je tako tudi v mednarodnem okolju priznana kot uspešno podjetje s
trdnimi temelji in privlačnimi potenciali za nadaljnji razvoj.
9.2. TEMELJNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU
9.2.1. PRAVNO IN POSLOVNO IME IZDAJATELJA
Firma
Skrajšana firma
Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d.
Sava, d.d.
9.2.2. KRAJ REGISTRACIJE IZDAJATELJA IN ŠTEVILKA REGISTRACIJE
Kraj registracije
Številka registrskega vložka
Matična številka
Davčna številka
Šifra osnovne dejavnosti
Kranj
10024800
5111358
75105284
64.200 - dejavnost holdingov
9.2.3. DATUM VPISA V REGISTER IN TRAJANJE IZDAJATELJA
Datum vpisa v sodni register
Trajanje izdajatelja
26.04.1996
nedoločen
36
9.2.4. SEDEŽ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA
Sedež družbe
Pravna oblika izdajatelja
Država vpisa v register
Zakonodaja po kateri posluje
Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj
Delniška družba
Republika Slovenija
Izdajatelj posluje v skladu s slovensko
zakonodajo
9.3. POMEMBNEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA
V letu 2009 so se zgodili naslednji pomembnejši dogodki:
Januar
- Sava, d.d., je na podlagi prejete prevzemne ponudbe s strani prevzemnikov Topro, d.o.o., in
Poteza Naložbe, d.o.o., prodala 12.720 delnic oziroma 7,7 – odstotni lastniški delež družbe
izdajatelja Jadran, d.d., za 0,3 milijona EUR.
- Družba Savatech, d.o.o., je v programu Print – ofsetne gume za tiskarsko industrijo – dokončala
800.000 EUR vredno naložbo v novo brusilno linijo Steinemann II. Naložba omogoča večjo
storilnost in neprekinjeno proizvodnjo ofsetne gume. Velika prednost v proizvodnem procesu je
tudi večja hitrost kalibracije brušenja in manjše odstopanje pri debelini same gume zaradi vgradnje
elektronskega merilca gume.
Februar
- Sava, d.d., je odsvojila 1.398.000 delnic oziroma 9,9-odstotni lastniški delež družbe Zvon Dva
Holding, d.d.; s tem v tej družbi nima več lastniškega deleža in glasovalnih pravic.
Marec
- Camping Bled je zaključil naložbo v ureditev kampa; s tem se je povečala velikost in kakovost
kampirnih prostorov.
- Družba Savatech, d.o.o., je zaključila več kot milijon EUR vredno naložbo v vzpostavitev sistema
absorbcije toluena v programu Print. Sistem je okolju prijaznejši in omogoča znatne prihranke na
področju nabave energentov, s tem pa znižanje stroškov obratovanja na tretjino prejšnjih.
April
- Sava, d.d., je odprodala 728.617 delnic oziroma 7,9 – odstotni lastniški delež družbe KD ID,
delniške ID, d.d., s čimer v tej družbi nima več lastniškega deleža in glasovalnih pravic.
- Sava, d.d., je sodelovala v dokapitalizaciji družbe Maksima Invest, d.d.; s tem je pridobila
1.576.027 delnic in povečala lastniški delež v tej družbi na 18,9 odstotka.
Maj
- Skupščina Gorenjske banke, d.d., je potrdila predlog o izplačilu dividend v višini 70 EUR na
delnico, tako da je Sava, d.d., kot 45,9-odstotna lastnica te družbe v juniju prejela dividende v
višini 10,6 milijona EUR.
- Sava, d.d., je pridobila 7,5 odstotka delnic družbe Terme Maribor, d.d.; s tem je povečala svoj
dotedanji lastniški delež na 14,6 odstotka.
Junij
- Skupščina delničarjev Save, d.d., je potrdila predlog uprave in nadzornega sveta o izplačilu 3,1
EUR dividende na delnico Save.
- Sava, d.d., je dokapitalizirala družbo Sava Hoteli Bled, d.d., v višini 412 tisoč EUR. Lastniški delež
Save, d.d., se je s tem povečal iz 96,71 na 96,82 odstotka.
37
-
Družba Zdravilišče Radenci, d.o.o., je zaključila naložbo v celovito prenovo energetskega sistema;
njeni učinki bodo družbi prinesli letno okoli 200 tisoč EUR prihrankov.
September
- Sava, d.d., je s postopnimi nakupi pridobila 1.563.899 delnic oziroma 9,75-odstotni lastniški delež
družbe Hoteli Bernardin, d.d.
- Sava, d.d., je ustanovila novo družbo Sava Turizem – TMC, podjetje za upravljanje dejavnosti
turizem, d.o.o. Njen namen je še večje koriščenje sinergij v skupnemu poslovanju, zlasti na
trženjskem in nabavnem področju ter na področju standardov. Direktor družbe je postal mag.
Andrej Šprajc, sicer tudi direktor Savine dejavnosti Turizem in družbe Terme 3000, d.o.o.
- Sava IP, d.o.o., je v Kranju za Stanovanjski sklad Republike Slovenije zaključila izgradnjo
stanovanjske soseske »Sotočje« s 142 stanovanji in podzemno garažo. Drugo Savino podjetje,
SMS, d.o.o., je prevzelo upravljanje in vzdrževanje tega naselja.
Oktober
- Družba NFD, d.d., je odsvojila 43.376 delnic Save. S tem je zmanjšala lastništvo iz 6,49 odstotka
na 4,33 odstotka vseh izdanih delnic družbe Sava, d.d.
November
- Nadzorni svet je na predlog kadrovske komisije obravnaval in sprejel predlog sprememb pogodb s
člani uprave Save, d.d. To bo prispevalo k zniževanju stroškov družbe, odgovornosti uprave Save,
d.d., vezane na poslovodenje družbe do izteka mandata uprave Save, d.d., to je do 16. julija 2011,
pa ostajajo nespremenjene.
December
- Sava, d.d., je v okviru projektov finančne reorganizacije izdala petletne obveznice v skupni
nominalni vrednosti 26,5 milijona evrov z nespremenljivo obrestno mero v višini 7,20 odstotka
letno. Namen izdaje obveznic je uravnavanje strukture bilance stanja po ročnosti.
- Uprava Save, d.d., je sprejela Strateške smernice in cilje Poslovne skupine Sava in družbe Sava,
d.d., za poslovno obdobje 2010 -2012 ter poslovni načrt za leto 2010.
- Dunajska borza je delnico Sava uvrstila v CEERIOUS Sustainability Index. To je indeks vodilnih
podjetij iz srednje in vzhodne Evrope na področju trajnostnega razvoja.
- Sava, d.d., je sklenila pogodbo za odkup dela terjatev konzorcija bank do družbe NFD Holding,
d.d., v skupni višini 42,3 milijona evrov. Sava, d.d., je z družbo NFD Holding, d.d., sklenila
pogodbo, po kateri ji NFD Holding plača obveznosti iz te terjatve. Vsi stroški transakcij gredo v
breme družbe NFD Holding. Sava, d.d., si je s to transakcijo zagotovila predkupno pravico do dela
premoženja, ki je zastavljeno kot zavarovanje, in katerega najpomembnejši del so Hoteli
Bernardin, d.d.
- Sava, d.d., je odprodala 131.420 delnic MER družbe Merkur, d.d., kar predstavlja 10,01 odstotni
lastniški delež v družbi Merkur, d.d. Skupni znesek kupnine je znašal 58,3 milijona evrov. Po tej
transakciji ima družba Sava, d.d., še 10,01 odstotni lastniški delež v družbi Merkur, d.d., ki ga bo
odprodala v skladu z določili opcijske pogodbe.
V letu 2010 so se zgodili naslednji pomembnejši dogodki:
Januar
Uprava Save, d.d., je na konferenci za novinarje, ki je bila 13. januarja 2010, predstavila
Strateške smernice in cilje Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za naslednje triletno
obdobje, do leta 2012, ter glavne značilnosti poslovnega načrta za leto 2010. Družbe Poslovne
skupine Sava v tem strateškem obdobju kljub neugodnim ter negotovim razmeram v poslovnem
38
okolju načrtujejo nadaljnjo rast poslovne uspešnosti. Vsebina smernic je dosegljiva na spletni
strani borze (http://seonet.ljse.si/file.aspx?AttachmentID=20987) in na spletni strani družbe Sava.
Februar
- Sava, d.d., je predstavila Poročilo o poslovanju in nerevidirane nekosolidirane računovodske
izkaze družbe Sava, d.d., za obdobje januar - december 2009.
Marec
- Sava, d.d., je predstavila Poročilo o poslovanju in nerevidirane kosolidirane in nekonsolidirane
računovodske izkaze Poslovne skupne Sava in družbe Sava, d.d., za obdobje januar - december
2009. Rezultati so podrobneje predstavljeni pod točko 15 tega prospekta.
10. POSLOVNI PREGLED
10.1. OSNOVNE DEJAVNOSTI
Poslovno skupino Sava sestavlja 31 družb, ki skupaj zaposlujejo blizu 2.400 ljudi. Poleg matične
družbe Sava, d.d., je sestavni del Poslovne skupine še 28 odvisnih družb ter dve družbi s skupnim
obvladovanjem. Sava, d.d., izvaja dejavnost Naložbene finance in je upravljavsko središče skupine.
Glavne dejavnosti družb v Poslovni skupini Sava so:
Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo,
Turizem,
Nepremičnine,
Naložbene finance in
Druge dejavnosti.
39
Slika 1: Sestava Poslovne skupine Sava po dejavnostih na dan 25.3.2010
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
Holdinška družba Sava, d.d., dosega sinergije s posebno obliko aktivnega mrežnega upravljanja. Je
upravljavsko središče Poslovne skupine Sava in hkrati izvaja dejavnost Naložbenih financ. Holdinška
družba ima okoli 60 zaposlenih – upravo Save, d.d., direktorje kompetenčnih centrov znanj in druge
strokovnjake. Sava, d.d., s tržno in finančno močjo blagovne znamke ter z sistemi vodenja in
temeljnimi strateškimi znanji usposablja in upravlja podjetja v svoji večinski lasti. Pri upravljanju
raznovrstnih dejavnosti poslovnega sistema daje Holding poseben pomen ustvarjanju sinergij med
posameznimi sestavnimi deli, zagotavljanju najugodnejših virov financiranja in upravljanja z viri
sredstev in določitvi prednostnih naložb.
40
Tabela 2: Seznam odvisnih in skupaj obvladovanih družb Save, d.d., Kranj, na dan 31.12.2009:
%
% Sprememba
lastništva lastništva
%
31. 12.
31. 12. lastništva v
2009
2008
letu 2009
Dejavnost GUMARSTVO
SAVATECH, d.o.o., Kranj
- SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl, Rusija
(v lasti SAVATECH, d.o.o.)
SAVA-GTI, d.o.o., Kranj
SAVA-ROL, d.o.o., Zagreb
SAVA-SCHÄFER, d.o.o., Kranj
SAVAPRO, d.o.o., Kranj
- SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl, Rusija
(v lasti SAVAPRO, d.o.o.)
100,00%
100,00%
0,00%
0,50%
0,00%
0,50%
100,00%
76,00%
50,00%
60,00%
100,00%
76,00%
50,00%
60,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
99,50%
99,50%
0,00%
100,00%
100,00%
100,00%
70,00%
100,00%
95,00%
100,00%
100,00%
100,00%
70,00%
100,00%
95,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
96,82%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
96,71%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
0,00%
0,11%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
50,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
100,00%
50,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., Kranj
100,00%
GIP SAVA KRANJ, d.o.o., Ruma, Srbija
100,00%
ENERGETIKA SAVA, d.o.o., Kranj
100,00%
ENERGETIKA ČRNOMELJ, d.o.o., Kranj
50,68%
ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina
100,00%
SAVA ENSA, dooel., Skopje, Makedonija
100,00%
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
100,00%
100,00%
100,00%
50,68%
100,00%
100,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
0,00%
- ZUNANJETRGOVINSKA MREŽA
SAVA TRADE, GmbH, München, Nemčija
SAVA TRADE, sp.z.o.o., Varšava, Poljska
SAVA TRADE, spol.s.o.o., Praga, Češka
SAVA TRADE, d.o.o., Split, Hrvaška
SAVATECH TRADE, Ltd., London, Velika Britanija
SAVATECH CORP., Port Orange, Florida
Dejavnost TURIZEM
SAVA TMC, d.o.o., Kranj
SAVA HOTELI BLED, d.d., Bled
TERME 3000, d.o.o., Moravske Toplice
ZDRAVILIŠČE RADENCI, d.o.o., Radenci
TERME LENDAVA, d.o.o., Lendava
TERME PTUJ, d.o.o., Ptuj
Dejavnost NEPREMIČNINE
SAVA IP, d.o.o., Ljubljana
- IP NOVA, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.)
- IP NOVA A, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.)
- SAVA IPN, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.)
- SAVA IMG, d.o.o., Poreč (v lasti Sava IP, d.o.o.)
SAVA NOVA, d.o.o., Zagreb
DRUGE dejavnosti
Poglavitne naloge dejavnosti in družb v Poslovni skupini Sava so zagotavljanje operativne odličnosti,
razvoj posebnih panožnih znanj ter zagotavljanje globalne konkurenčnosti, usmerjene v ohranjanje
vodilnega položaja tako na domačem kakor tudi na regionalnih in svetovnih trgih. Delovanje družb
temelji na načelih trajnostnega razvoja.
41
10.2. OPIS IZDAJATELJEVIH OSNOVNIH DEJAVNOSTI
DEJAVNOST GUMARSTVO Z ZUNANJETRGOVINSKO MREŽO
Poslanstvo dejavnosti
Ustvarjamo celovite gumeno-tehnične rešitve.
Dejavnost
Savina gumarska dejavnost temelji na več kot 90-letni tradiciji. Blagovna znamka Sava dosega visoko
dodano vrednost predvsem pri izdelkih za varovanje in zaščito okolja pa tudi v drugih skupinah
izdelkov. Razvija in trži se širok izbor visoko kakovostnih gumeno-tehničnih izdelkov za industrijsko
uporabo: za gradbeno industrijo; za proizvodnjo vozil (od motorjev, skuterjev in koles, industrijskih in
poljedelskih vozil, do proizvajalcev avtomobilov); za grafično in papirniško industrijo ter varovanje
okolja. Cilj je ohraniti položaj glavnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih področjih.
Trženje v dejavnosti poteka pod blagovno znamko Sava. Nosilec razvoja dejavnosti je podjetje
Savatech, d.o.o., v dejavnost pa sodijo še družbe Sava-GTI, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., Sava Rol,
d.o.o., Savapro, d.o.o., Savarus, d.o.o., in šest zunanjetrgovinskih podjetij – v Nemčiji, na Češkem,
Poljskem, v Angliji, na Hrvaškem in na Floridi – ter predstavništvi v Rusiji in Italiji.
DEJAVNOST TURIZEM
Poslanstvo dejavnosti
Omogočamo raznovrstnost doživetij.
Dejavnost
Savina dejavnost Turizem se uvršča med vodilne ponudnike na slovenskem trgu. Dejavnost deluje
pod krovno blagovno znamko Sava Hotels & Resorts, ki združuje družbe Sava Turizem – TMC, d.o.o.,
Sava Hoteli Bled, d.d., in pet termalnih središč na severovzhodu države: Terme 3000, d.o.o., v
Moravskih Toplicah, Terme Lendava, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Zdravilišče Radenci, d.o.o., s
Termami Banovci. Tržimo hotelske, zdraviliške in druge turistične storitve ter golfska igrišča in kampe
najvišjega razreda.
DEJAVNOST NEPREMIČNINE
Poslanstvo dejavnosti
Z znanjem in finančno močjo gradimo objekte za trg in vodimo izgradnjo turističnih in drugih objektov
za potrebe Poslovne skupine Sava ali drugih investitorjev, v katerih naši kupci, najemniki ali investitorji
zdravo, varno in prijetno bivajo ali poslujejo.
Dejavnost
Savina dejavnost Nepremičnine gradi za trg in daje v najem svoje nepremičnine. Pomemben del
dejavnosti predstavljajo inženiring in storitve za potrebe družb Poslovne skupine Sava. V dejavnosti
poslujejo družbe Sava IP, d.o.o., in njene hčerinske družbe IP Nova, d.o.o., IP Nova A, d.o.o., Sava
IPN, d.o.o., PC AG, d.o.o., Sava IMG, d.o.o., in Sava Nova, d.o.o.
DEJAVNOST NALOŽBENE FINANCE
Poslanstvo dejavnosti
Optimiziramo vrednosti posameznih naložb, svojim dejavnostim pomagamo pri financiranju in skrbimo
za rast premoženja Poslovne skupine Sava.
42
Dejavnost
Dejavnost Naložbene finance poteka v okviru holdinške družbe Sava, d.d. Njena glavna naloga je skrb
za rast premoženja Poslovne skupine Sava in vlaganje v donosne finančne naložbe. Dejavnost
podpira razvoj vseh strateških dejavnosti Poslovne skupine Sava.
Med finančnimi naložbami Save, d.d., v pridružene družbe Poslovne skupine Sava sta
najpomembnejši 45,90-odstotni delež v družbi Gorenjska banka, d.d., in 23,83-odstotni delež v Abanki
Vipa, d.d. Z navedenima deležema v teh dveh uspešnih bankah je Sava, d.d., pridobila položaj
pomembne investitorice v dejavnosti slovenskega poslovnega bančništva.
DRUGE DEJAVNOSTI
Poslanstvo dejavnosti
Energetika: S celovitimi rešitvami zmanjšujemo stroške oskrbe z energijo porabnikom in družbi.
Druge dejavnosti: Z zaposlovanjem delavcev z omejenimi delovnimi sposobnostmi uresničujemo svojo
odgovornost do družbe in z izvajanjem storitev po konkurenčnih cenah prispevamo k uspešnosti
Poslovne skupine Sava.
Dejavnost
V okviru te skupine poslujejo: družba Sava Medical in storitve, d.o.o., ki je namenjena zaposlovanju in
usposabljanju invalidov; družba GIP Sava Kranj, d.o.o., je namenjena urejanju lastniških zadev v zvezi
z nepremičninami v Srbiji; nosilno podjetje napredujočega področja upravljanja z energijo je kranjsko
podjetje Energetika Sava, d.o.o.; na področju energetike delujejo tudi družbe: Energetika Črnomelj,
d.o.o., Kranj, Ensa BH, d.o.o., Srbac, in Sava Ensa, dooel., Skopje.
10.3. ORGANIZIRANOST IN MODEL AKTIVNEGA UPRAVLJANJA
Mrežna organiziranost omogoča celotni Poslovni skupini Sava poleg izrabe sinergij tudi večjo
kakovost in učinkovitost dela ter hitrejše in lažje doseganje odličnih rezultatov. S povezovanjem znanj
Poslovna skupina Sava določa cilje in aktivnosti, ki vodijo k uresničitvi strateških ciljev in k dolgoročni
uspešnosti. S pomočjo kompetenčnih centrov znanj se izvajajo sprejete politike in skrb za razvoj ter
prenos znanj v vseh delih poslovne skupine.
Vsak kompetenčni center znanj deluje na treh ravneh:
- raven poslovne skupine: soustvarja in uresničuje strategijo posameznih družb in celotne
poslovne skupine, spodbuja inovativnost, izmenjavo dobrih praks, razvija in širi znanje ter nove
metodologije in pristope na svojem področju;
- raven dejavnosti: organizira sodelovanje med družbami poslovne skupine, ustvarja politiko
svojega razvoja in soustvarja politiko poslovne skupine, skupaj z družbami načrtuje in izvaja
različne razvojne načrte;
- raven družb: izvaja operativne naloge za potrebe svoje družbe, vodstvo kompetenčnega centra
pa zagotavlja tudi nadzor nad delom članov ter po potrebi ukrepa.
43
Slika 2: Model aktivnega upravljanja Poslovne skupine Sava
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
10.4. STRATEŠKI CILJI IN SMERNICE ZA OBDOBJE 2010–2012
Aktualna triletna strategija Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za obdobje 2010–2012 temelji
na zagotavljanju trajnostnega poslovanja. Njen namen je v kratko- in srednjeročnem obdobju doseči
čim večjo poslovno učinkovitost in optimiranje premoženja družb skupine, vendar ne na škodo njihove
vrednosti gledano na dolgi rok. Dolgoročni cilji imajo prednost pred kratko- in srednjeročnimi cilji, ob
tem pa strategija upošteva vse komponente trajnostnega razvoja Save: ekonomsko, okoljsko in
družbeno.
Temelj delovanja Poslovne skupine Sava ostaja aktivno upravljanje odvisnih družb, ki poteka po
enotnem modelu s pomočjo kompetenčnih centrov znanj. Model je v polni meri pokazal vse svoje
prednosti prav v zaostrenih pogojih poslovanja, saj kompetenčni centri spodbujajo mreženje kot
organizacijsko obliko za hitrejše in lažje doseganje odličnih rezultatov. Vizija kompetenčnih centrov
namreč je, z mreženjem in upravljanjem kompetenc doseči odličnost poslovanja. Njihove osrednje
naloge ostajajo soustvarjanje in uresničevanje strategije, razvoj novih metodologij in pristopov na
svojem strokovnem področju, izmenjava dobre prakse, generiranje idej ter sodelovanje pri pripravi in
izvajanju različnih razvojnih načrtov, pomembnih za posamično podjetje, dejavnost ali celotno
poslovno skupino.
44
Razvoj Poslovne skupine Sava bo v prihodnjem triletnem obdobju usmerjalo šest dolgoročnih ciljev:
- optimirati premoženje skupine,
- povečati donosnost kapitala,
- dolgoročno zagotavljati rast vrednosti finančnih naložb,
- vzdrževati portfelj najboljših izdelkov in storitev (strategija TOP 3/2/1),
- visoko usposobiti zaposlene in razviti kulturo visoke učinkovitosti ter
- trajnostno razvijati poslovanje.
Kot prednostne naloge Poslovne skupine Sava v obdobju 2010–2012 je uprava Save, d.d., opredelila:
- kakovostne spremembe prodajnih programov,
- uvajanje naprednih in učinkovitih prodajnih strategij,
- posodabljanje organizacije in procesov,
- dvig učinkovitosti menedžmenta in kompetenčnih centrov znanj ter
- krepitev motiviranosti sodelavcev.
Dolgoročni razvojni cilji Save, d.d., so:
- optimiranje portfelja dejavnosti Poslovne skupine Sava,
- zagotavljanje 3-odstotne letne rasti dividende na delnico Sava,
- rast knjigovodske vrednosti delnice Sava.
Ključne strateške usmeritve Save, d.d., v obdobju 2010–2012 pa so:
- Sprejem in izvedba odločitev za investiranje ter dezinvestiranje.
- Nadaljevanje dividendne politike.
- Razvoj sistemov ter novih modelov za izboljšanje sistema vodenja in upravljanja.
- Nadgradnja sistemov na področju obvladovanja tveganj in prilagajanja hitrim spremembam.
- Izvedba projektov ter aktivnosti za pospešitev izrabe sinergij ter poslovne uspešnosti.
Sava, d.d., bo z izvajanjem dejavnosti Naložbene finance optimirala vrednost posameznih naložb in
sodelovala pri financiranju dejavnosti Poslovne skupine Sava. Dejavnost danes prispeva dobršen del
celotnega dobička skupine, v prihodnje pa naj bi se njen relativni delež zmanjšal v korist večjega
ustvarjenega dobička, s tem pa deleža realnih naložb. Z upravljanjem naložbenega portfelja bo
dejavnost še naprej skrbela za rast premoženja in prispevala k zagotavljanju likvidnosti ter
solventnosti Poslovne skupine Sava.
Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo v številnih izdelčnih skupinah dosega vodilne
položaje v svetovnih tržnih nišah. To ji uspeva z osredotočenostjo, inovativnostjo, visoko kakovostjo
ponudbe in s celovitimi rešitvami. Za utrditev svojega položaja in širjenje bo pospešila razvoj najbolj
obetavnih programov: EKO, PRINT, VELO, in Mešalnica, v drugih programih pa bo izvedla produktno
prenovo.
Njeni dolgoročni cilji so: operativna odličnost, razvoj specialističnih panožnih znanj, razvojno vodstvo v
tržnih nišah in vzdrževanje portfelja globalno konkurenčnih izdelkov.
Osrednjo pozornost bo namenila razvoju izdelkov z visoko dodano vrednostjo na novih področjih in
povečevanju deleža inovativnih izdelkov, za pridobitev novih tehnologij in trgov pa aktivno iskala nove
razvojne možnosti tudi s prevzemi ter kapitalskimi povezavami.
Dejavnost Turizem je že organizirala skupne prodajne, nabavne in druge podporne aktivnosti na
ravni celotne dejavnosti. Pospešila je pripravo in uresničevanje strateških projektov, se kadrovsko in
45
organizacijsko okrepila. Načrtuje nadaljnji razvoj organizacijskih, menedžerskih in informacijskih
sistemov za večjo uspešnost in širitev dejavnosti.
Njeni dolgoročni cilji so povečanje števila nočitev in zasedenosti zmogljivosti, vrhunska kakovost in
pestrost ponudbe, visoko usposobljen in motiviran kader ter poenoteni in uveljavljeni procesi. Posebno
pozornost bo namenila razvoju zelenega turizma v vseh segmentih poslovanja.
Med strateškimi usmeritvami dejavnosti bo v ospredju uveljavitev enotnih poslovnih modelov na
ključnih poslovnih področjih, zlasti prenova trženjske funkcije in uveljavitev enotnih standardov
poslovanja za doseganje višje kakovosti in prepoznavnosti ponudbe. Med strateške prednostne
naloge dejavnosti sodi tudi uveljavitev krovne blagovne znamke Sava Hotels & Resorts.
Dejavnost Nepremičnine bo v času trajajoče krize z odprodajo nekaterih nepremičnin delno
zmanjšala obseg zadolžitve, preostala sredstva bo namenila razvoju projektov, ki so v pripravi. Ključna
strateška usmeritev je trajnostni razvoj, predvsem z vidika ekologije in učinkovite energetske zasnove
objektov.
Med dolgoročnimi cilji so v ospredju projekti za najzahtevnejše kupce, pridobivanje zemljišč na
odličnih lokacijah, intenzivno širjenje dejavnosti v hrvaški Istri ter zagotavljanje optimalnega
financiranja razvojnih projektov.
Druge dejavnosti: Družbe energetike bodo usmerjene v povečanje energetske učinkovitosti družb
Poslovne skupine Sava, hkrati pa v okviru razpoložljivih virov delovale na področju uporabe obnovljivih
virov energije v Sloveniji in na Balkanu. Rast obsega in uspešnosti poslovanja ostaja skupaj z
večanjem deleža na regionalnem trgu obnovljivih virov strateška usmeritev dejavnosti. Invalidsko
podjetje Sava Medical in storitve, d.o.o., želi razviti dejavnost upravljanja nepremičnin, ohranilo pa bo
status invalidskega podjetja in dosegalo zmerno rast obsega poslovanja.
11. INFORMACIJE O TRENDIH
11.1. IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH
Izdajatelj meni, da od zadnjih objavljenih računovodskih izkazov, ki so bili dne 31.03.2010 objavljeni
na spletnih straneh družbe (http://www.sava.si) in na informacijskem sistemu SEOnet, ni bilo nobenih
neugodnih sprememb v njegovih pričakovanjih glede razmer, v katerih opravlja svojo osnovno
dejavnost. Izdajatelj prav tako ne pozna morebitnih trendov, negotovosti, povpraševanja, obvez ali
dogodkov, ki bi lahko pomembno vplivali na njegova pričakovanja glede razmer v katerih opravlja
svojo osnovno dejavnost.
11.2. TRENDI, NEGOTOVOSTI, POVPRAŠEVANJA, OBVEZE ALI DOGODKI, KI
LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA IZDAJATELJEVA PRIČAKOVANJA
Poslovanje Poslovne skupine Sava v letu 2009 so zaznamovali recesija oziroma nižje stopnje
gospodarske rasti ter finančna kriza, ki se je kazala v težko dostopnih dolgoročnih finančnih virih.
46
12. UPRAVNI, POSLOVODNI IN NADZORNI ORGANI
12.1. ORGANI UPRAVLJANJA
Družba Sava, d.d., je organizirana kot delniška družba. Notranjo organizacijo in upravljanje družbe
ureja statut družbe. Organi upravljanja družbe Sava, d.d., so skupščina delničarjev, nadzorni svet in
uprava družbe.
12.1.1. UPRAVA
Savo, d.d., vodi tričlanska uprava v sestavi: Janez Bohorič, predsednik uprave, ter člana uprave
Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Uprava vodi družbo tretji mandat zapored, ki traja do julija 2011.
Ime in priimek
Funkcija
Pomembne
dejavnosti,
opravljajo izven izdajatelja
Janez Bohorič
Predsednik uprave
Članstvo v nadzornem svetu:
predsednik nadzornega sveta v družbi
Abanka Vipa, d.d., Ljubljana
Vinko Perčič
Emil Vizovišek
ki
jih
Ostalo:
Član upravnega odbora Združenja Manager
Član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije
Članstvo v nadzornem svetu:
predsednik nadzornega sveta v družbi
Gozdno gospodarstvo Bled, d.d., Bled.
Član uprave
Ostalo:
Član predsedstva Zveze računovodij,
finančnikov
in
revizorjev
Republike
Slovenije
Član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije
Član Združenja Manager
Članstvo v nadzornem svetu:
/
Ostalo:
Član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije
Član Združenja Manager
Član uprave
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
12.1.2. NADZORNI SVET
Nadzorni svet Save, d.d., sestavlja devet članov, od tega šest predstavnikov delničarjev, trije člani pa
so predstavniki zaposlenih.
Sedanji nadzorni svet je svoj štiriletni mandat nastopil 28. 6. 2008. Na svoji ustanovni seji dne
31.7.2008 je izvolil Mirana Kalčiča za predsednika in mag. Marka Pogačnika za namestnika
predsednika nadzornega sveta Save, d.d.
Člani sedanje sestave nadzornega sveta Save, d.d. - predstavniki delničarjev - so bili izvoljeni na 14.
skupščini delničarjev Save, d.d., 4. junija 2008:
47
Ime in priimek
Funkcija
Pomembne
dejavnosti,
opravljajo izven izdajatelja
ki
jih
Miran Kalčič
Predsednik nadzornega
sveta, član kadrovske
komisije
mag. Marko Pogačnik
Namestnik predsednika
nadzornega sveta,
predsednik revizijskega
komisije
Janko Kastelic
Član – predstavnik
delničarjev
Jože Obersnel
Član – predstavnik
delničarjev, član
revizijske komisije
Članstvo v nadzornem svetu:
/
Ostalo:
Predsednik strokovnega sveta Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje,
član odbora Zaprtega vzajemnega
pokojninskega sklada za javne uslužbence;
član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije;
Članstvo v nadzornem svetu:
/
Ostalo:
Član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije
Članstvo v nadzornem svetu:
član nadzornega sveta družbe Finetol, d.d.,
Celje
Ostalo:
član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije.
Članstvo v nadzornem svetu:
član nadzornega sveta zavarovalnice
Triglav Pojišt`ovna a.s., Brno, Rep. Češka;
Ostalo:
član upravnega odbora Zavarovalnice
Kopaonik, d.d., Beograd, Srbija
Tomaž Toplak
Član – predstavnik
delničarjev, član
kadrovske komisije
mag. Stanislav Valant
Član – predstavnik
delničarjev, predsednik
kadrovske komisije
Članstvo v nadzornem svetu:
/
Ostalo:
član Združenja Manager, Ljubljana.
Članstvo v nadzornem svetu:
predsednik nadzornega sveta Etola, d.d.,
Celje;
predsednik nadzornega sveta Hoteli
Bernardin, d.d., Portorož;
Ostalo:
član upravnega odbora Združenja Manager;
član Združenja članov nadzornih svetov
Slovenije
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
Za člane nove sestave nadzornega sveta Save, d.d., so bili na 2. redni seji sveta delavcev, 8. maja
2008, izvoljeni kot predstavniki zaposlenih:
Ime in priimek
Funkcija
Pomembne
dejavnosti,
opravljajo izven izdajatelja
Janez Justin
Član – predstavnik
zaposlenih, član
kadrovske komisije
Članstvo v nadzornem svetu:
/
Ostalo:
predsednik KNG Slovenije;
član predsedstva evropskega sindikata
kemije (EMCES);
član predsedstva svetovnega sindikata
kemije (ICEM);
48
ki
jih
Članstvo v nadzornem svetu:
/
Ostalo:
član upravnega odbora Slovenskega
združenja vzdrževalcev golfskih igrišč;
Miha Resman
Član – predstavnik
Članstvo v nadzornem svetu:
zaposlenih, član
član nadzornega sveta NFD Holding, d.d.,
revizijske komisije
Ljubljana;
član nadzornega sveta Gorenjske banke,
d.d., Kranj
Vir: Poročilo o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d.
Boštjan Luznar
Član – predstavnik
zaposlenih
12.2. NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA
Izdajatelj v zadnjem poslovnem letu ni s člani uprave in nadzornega sveta sklenil nobenega posla, ki
bi presegal njegovo običajno poslovanje. V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in
nadzornega sveta ne pozna nobenega nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in
njihovimi osebnimi koristmi.
13. VEČJI DELNIČARJI
Družba Sava, d.d., je imela na dan 31. december 2009 vpisanih 16.174 delničarjev, kar je za 658
delničarjev manj kot konec leta 2008. Po številu delničarjev je družba uvrščena med večje slovenske
delniške družbe. Med delničarji je bilo 98,5 odstotka domačih in 1,5 odstotka tujih lastnikov delnic.
Delež tujih delničarjev se je v primerjavi s stanjem konec prejšnjega leta povečal za 0,2 odstotni točki.
Delež pravnih oseb predstavlja 83,7 odstotka, delež fizičnih oseb pa 16,3 odstotka vseh delničarjev
družbe.
Tabela 3: 10 največjih delničarjev družbe Sava na dan 31.03.2010
10 največjih delničarjev
Delež lastništva (v %)
KAPITALSKA DRUŽBA, d.d.
18,7
SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, d.d.
11,1
PSL STORITVE d.d.
9,3
MERKUR, d.d.
8,3
ODDUS d.o.o.
4,6
NFD HOLDING d.d.
4,3
NFD 1 DELNIŠKI INVESTICIJSKI SKLAD d.d.
4,6
FINETOL d.d.
3,5
GB d.d., Kranj
2,8
2,1
GBD d.d.
Skupaj 10 največjih delničarjev
69,4
Ostali delničarji
30,6
Skupaj
100,0
Vir: Delniška knjiga družbe Sava, d.d., na dan 31.3.2010
49
Število delnic
375.542
222.029
186.892
166.376
92.126
86.915
92.120
70.606
56.475
41.797
1.390.878
616.109
2.006.987
14. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH
OBVEZNOSTIH, FINANČNEM POLOŽAJU IN POSLOVNIH IZIDIH
IN
14.1. TEKOČE FINANČNE INFORMACIJE
14.1.1. POSLOVANJE POSLOVNE SKUPINE SAVA V LETU 2009
PRIHODKI OD PRODAJE
V letu 2009 so družbe Poslovne skupine Sava dosegle 172,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar
je za 25 odstotkov nižje od doseženih v letu 2008.
Družbe dejavnosti Gumarstvo so se soočale s splošnim močnim upadom povpraševanja v tej panogi.
Dosegle so 21-odstotno znižanje prodaje v primerjavi s preteklim letom, ob tem pa so s spremenjeno
strukturo prodaje znatno izboljšale pokritje. V družbah dejavnosti Nepremičnine so bili vsi
pomembnejši investicijski projekti v primernem trenutku zaključeni in tudi prodani, zato je bil upad
prodajnih prihodkov le 12-odstoten. Družbe dejavnosti Turizem so v primerjavi s preteklim letom
dosegle 9 odstotkov nižjo prodajo, v pretežni meri zaradi upada tujih gostov na Bledu. Odstopanja
Savinih turističnih družb v severovzhodni Sloveniji pa so bila nizka (le med 2 in 5 odstotki), kar je v
danih gospodarskih razmerah lep uspeh.
Spremenila se je tudi sestava prihodkov po dejavnostih. Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo je s 50
odstotki ohranilo najpomembnejšo vlogo in jo za spoznanje okrepilo (49 odstotkov v letu 2008). Delež
prihodkov iz dejavnosti Turizem se je povzpel z 29 na 36 odstotkov, Nepremičnine pa so dosegle 12
odstotkov ali 8 odstotnih točk manj kakor v predhodnem letu, kar je povezano predvsem s pravočasno
odprodajo zaključenih projektov v predhodnem letu. Družbe iz drugih dejavnosti tvorijo v sestavi
prihodkov stabilna preostala 2 odstotka.
Nekoliko manjše so spremembe razmerij v prihodkih glede na domači trg in tuje trge. Na tujih trgih je
bilo doseženih 41 odstotkov konsolidiranih prihodkov od prodaje ali 3 odstotne točke manj kot v letu
2008.
Slika 3: Prihodki od prodaje Poslovne skupine Sava od leta 2005 do leta 2009 – v milijonih
evrov
300
244,0
200
231,8
169,3
188,2
172.9
100
0
2005
2006*
2007
2008
2009
*V letu 2006 sta bili odprodani dejavnost Trgovina in preostanek dejavnosti
50
Slika 4: Sestava prihodkov od prodaje po dejavnostih Poslovne skupine Sava v letu 2009
2%
12%
Dejavnost TURIZEM
Dejavnost Gumarstvo z ZTM
OSTALE dejavnosti
Dejavnost NEPREMIČNINE
50%
36%
POSLOVNI ODHODKI
Poslovni odhodki so znašali 173,1 milijona evrov in so bili v primerjavi s preteklim letom nižji za 29
odstotkov, kar je 4 odstotne točke več kot je upadla prodaja. Njihovo znižanje je posledica uspešno
izvedenega prilagajanja vseh vrst stroškov spremenjenemu obsegu poslovanja.
Stroški blaga, materiala in storitev v strukturi stroškov predstavljajo 56 odstotkov, stroški dela 31
odstotkov, amortizacija 9 odstotkov ter ostali poslovni odhodki 4 odstotke.
DOBIČEK IZ POSLOVANJA (EBIT)
Poslovna skupina Sava je izboljšala rezultat in dosegla dobiček iz poslovanja v višini 4,9 milijona
evrov. Leto prej je bil zaradi slabitev sredstev v Turizmu negativen (operativna izguba v višini 5,9
milijona evrov).
Slika 5: EBITDA in EBIT v Poslovni skupini Sava od leta 2005 do leta 2009 – v milijonih evrov
30,0
25,0
20,0
15,0
10,0
5,0
0,0
-5,0
2005
2006
2007
2008
2009
-10,0
EBITDA
EBIT
EBITDA – dobiček iz poslovanja pred amortizacijo
in odpisi
EBIT – dobiček iz poslovanja
PRIHODKI FINANCIRANJA
Prihodki financiranja so bili doseženi v višini 49,8 milijona evrov in so bili pomembno višji od
doseženih v letu 2008.
Sestava prihodkov financiranja, ki so bili v glavnem doseženi na matični družbi Sava, d.d., je sledeča:
- dobiček pri prodaji finančnih sredstev v višini 39,5 milijona evrov je v pretežni meri nastal pri
odprodaji 10,01 - odstotnega lastniškega deleža v družbi Merkur, d.d.;
- prejete dividende družb (brez pridruženih podjetij) so bile v primerjavi s preteklim letom za polovico
nižje in so dosegle vrednost 8,4 milijona evrov;
51
-
ostali prihodki financiranja v višini 1,9 milijona evrov so prihodki od obresti in ostali finančni prihodki
in se v primerjavi s preteklim letom niso pomembno spremenili.
ODHODKI FINANCIRANJA
Odhodki financiranja v višini 25,1 milijona evrov so bili v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta
nižji za 35 odstotkov.
Sestava odhodkov financiranja, ki so bili v pomembni meri doseženi na matični družbi Sava, d.d., je
sledeča:
- odhodki za obresti za prejeta posojila, ki so znašali 16,7 milijona evrov, so nižji od doseženih v letu
2008 za 13 odstotkov zaradi znižanja variabilnih obrestnih mer. Povprečna dosežena obrestna
mera v družbah Poslovne skupine Sava se je v primerjavi s preteklim letom znižala za 27 odstotkov
in je znašala 3,75 odstotka;
- slabitve finančnih naložb v višini 6,4 milijona evrov se v pretežni meri nanašajo na vrednostne
papirje, razpoložljive za prodajo. Slabitve so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za polovico
manjše, izvršene pa so bile v skladu s priporočili in zahtevami računovodske stroke;
- ostali odhodki financiranja v višini 2,0 milijona evrov pa so slabitve terjatev do kupcev, izgube pri
prodaji finančnih sredstev in ostali finančni odhodki. Ostali odhodki financiranja od doseženih v
enakem obdobju preteklega leta pomembno ne odstopajo.
NETO PRIHODKI FINANCIRANJA
Doseženi so bili v višini 24,7 milijona evrov in so boljši kot leta 2008. Izid financiranja so poslabšale
slabitve finančnih naložb, ki so bile izvedene v višini 6,4 milijona evrov.
DELEŽ V DOBIČKU PRIDRUŽENIH PODJETIJ
- Ti prihodki se nanašajo na Gorenjsko banko, d.d., Abanko Vipa, d.d., ter Job, d.o.o. Dosegli so
17,4 milijona evrov, kar je 29 odstotkov manj kakor v letu 2008. Globalna finančna kriza je otežila
tudi poslovanje bančnega sektorja, zato so prihodki od deleža v dobičku pridruženih podjetij za
načrtovanimi zaostali za 13 odstotkov.
- V obliki dividend je bilo izplačanih 12,5 milijona evrov oziroma 72 odstotkov prihodkov, od
lanskoletnih so bile dividende nižje za 19 odstotkov..
- Razliko v višini 4,9 milijona evrov oziroma 28 odstotkov predstavlja preostanek pripadajočega
dobička Gorenjske banke, d.d., upoštevajoč kapitalsko metodo vrednotenja naložb v pridružena
podjetja. Pripisani dobiček je bil v primerjavi z lanskoletnim nižji za 46 odstotkov, od načrtovanega
pa za 35 odstotkov.
SLABITVE FINANČNIH NALOŽB V PRIDRUŽENA PODJETJA
Na osnovi cenitve, ki jo je za namene računovodskega poročanja pripravila pooblaščena revizorka in
ocenjevalka za ocenjevanje vrednosti, je bila izvršena slabitev finančne naložbe v Abanko Vipa, d.d., v
višini 24,4 milijona evrov in sicer na sledeč način:
- slabitev v višini 13,7 milijona evrov v posamičnih računovodskih izkazih Save, d.d., kjer je bila
finančna naložba v Abanko Vipa, d.d., vrednotena po nabavni vrednosti;
- dodatna slabitev v višini 10,7 milijona evrov v konsolidiranih računovodskih izkazih Poslovne
skupine Sava, kjer je bila finančna naložba v Abanko Vipa, d.d., vrednotena v skladu s kapitalsko
metodo.
NETO ODHODKI OD PRIDRUŽENIH PODJETIJ
V letu 2009 so bili zaradi izvršene slabitve finančne naložbe v Abanko Vipa, d.d., doseženi neto
odhodki od pridruženih podjetij v skupni višini 7,1 milijona evrov.
52
CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI
Doseženi celotni dobiček pred davki je znašal 22,5 milijona evrov in je bil višji od doseženega v letu
2008. Odstopanja od načrtovanih vrednosti so zlasti posledica slabitve finančnih naložb Save, d.d., ter
odstopanj od načrtovanih rezultatov v odvisnih družbah in pridruženih družbah zaradi pomembno
spremenjenega gospodarskega okolja.
Sestava dobička pred obdavčitvijo
2005
2006
2007
v milijonih evrov
2008
2009
Dobiček iz poslovanja brez slabega imena in odpisov
vrednosti
Novo nastalo slabo ime
Slabitve sredstev
Finančni izid
Delež v dobičku pridruženih podjetij
7,0
2,8
7,9
5,0
9,1
1,3
0,0
15,8
19,6
1,4
0,0
15,5
20,9
1,0
0,0
-1,5
34,2
0
-25,8
-3,4
24,5
0
-35,0
31,0
17,4
DOBIČEK PRED OBDAVČITVIJO
43,7
40,6
41,6
0,3
22,5
DAVEK
Neto odložene terjatve iz naslova davka družb Poslovne skupine Sava so dosegle vrednost 0,9
milijona evrov in so nižje kot v preteklem letu. Med njimi matična družba Sava, d.d., nima
obračunanega davka od dohodkov, ker je bil pretežni del realiziranih prihodkov tak, ki je v skladu z
zakonodajo neobdavčen ali delno obdavčen.
ČISTI DOBIČEK
V vseh družbah Poslovne skupine Sava smo izvajali intenzivne kratkoročne protikrizne aktivnosti ter
dolgoročne razvojne ukrepe, s čimer smo v znatni meri premostili vplive zaostrenega gospodarskega
okolja na poslovanje družb skupine.
Dosežen je bil čisti dobiček v višini 23,4 milijona evrov, medtem ko je v letu 2008 dosežen čisti
dobiček znašal 1,9 milijona evrov. Načrt čistega dobička je bil realiziran 60 – odstotno, odstopanja od
načrtovanih vrednosti pa so zlasti posledica slabitve finančnih naložb Save, d.d., ter odstopanj od
načrtovanih rezultatov v odvisnih družbah in pridruženih družbah.
Slika 6: Čisti dobiček v Poslovni skupini Sava od leta 2005 do leta 2009 – v milijonih evrov
50
40
39,3
38,5
34,1
30
23,4
20
10
DONOSNOST KAPITALA
1,9
0
2005
2006
2007
2008
53
2009
Z izračunom razmerja med čistim dobičkom in povprečnim stanjem kapitala znaša donosnost kapitala
5,0 odstotka. Dosežena donosnost za 4,7 odstotne točke presega lanskoletno doseženo donosnost,
za načrtovano pa zaostaja za 3,4 odstotne točke.
Prispevek k donosnosti kapitala Poslovne skupine Sava po vrstah dobička
Dobiček iz poslovanja brez slabega imena in odpisov
vrednosti
Novo nastalo slabo ime
Slabitve sredstev
Finančni izid
Delež v dobičku pridruženih podjetij
Davek
Donosnost (ČISTI DOBIČEK /KAPITAL)
2005
2006
2007
2008
2009
1,9 o.t.
0,7 o.t.
1,6 o.t.
1,0 o.t.
1,9 o.t.
0,4 o.t.
4,3 o.t.
5,3 o.t.
-1,4 o.t.
10,5 %
0,3 o.t.
3,9 o.t.
5,3 o.t.
-1,6 o.t.
8,6 %
0,2 o.t.
-0,2 o.t.
7,3 o.t.
-0,5 o.t.
8,4 %
-5,0 o.t.
-0,7 o.t.
4,7 o.t.
0,3 o.t.
0,3 %
-7,5 o.t.
6,7 o.t.
3,7 o.t.
0,2 o.t.
5,0 %
o.t. = odstotna točka
Sestava sredstev in virov sredstev
BILANČNA VSOTA TER STRUKTURA SREDSTEV IN VIROV SREDSTEV
- Bilančna vsota družb Poslovne skupine Sava je na dan 31. 12. 2009 znašala 941,4 milijona evrov
in je bila 2 odstotka višja kot konec leta 2008.
- V strukturi sredstev so finančne naložbe predstavljale 48 odstotkov, nepremičnine, naprave in
oprema 30 odstotkov, kratkoročna sredstva 17 odstotkov ter ostala sredstva 5 odstotkov.
- V strukturi virov sredstev je bil kapital udeležen z 51 odstotki, nekratkoročni dolgovi z 19 odstotki
ter kratkoročni dolgovi pa s 30 odstotki.
- Nekratkoročna sredstva družb Poslovne skupine Sava so bila v 85 odstotkih financirana z dolgoročnimi viri, v 15 odstotkih pa s kratkoročnimi viri.
SREDSTVA
Najpomembnejše spremembe sredstev v letu 2009 so bile naslednje:
- Vrednost naložb v pridružena podjetja, ki so dosegle višino 300,4 milijona evrov, se je zmanjšala
za 17,7 milijona evrov in sicer zaradi izvršene slabitve na podlagi ocene vrednosti Abanke Vipa,
d.d., v višini 24,4 milijona evrov ter pripisa pripadajočega dobička Gorenjske banke, d.d., po kapitalski metodi v višini 4,9 milijona evrov in pripisa pripadajočega prevrednotovalnega popravka
Gorenjske banke, d.d., po kapitalski metodi v višini 1,8 milijona evrov.
- Vrednost naložb v nekratkoročne vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo, ki je dosegla višino
152,8 milijona evrov, se je znižala za 34,0 milijona evrov. Sprememba vrednosti naložb je nastala
zaradi ugotavljanja njihove poštene vrednosti ter zaradi izvršenih nakupov in prodaj le-teh. Med
njimi je najpomembnejša prodaja 10,01 – odstotnega lastniškega deleža v družbi Merkur, d.d.,
katerega prodajna vrednost je znašala 58,3 milijona evrov. Znižanje dela finančne naložbe v družbi Merkur, d.d., se je odrazilo v povečanju nekratkoročnih terjatev za 35,0 milijona evrov ter
povečanju poslovnih in drugih terjatev za 23,3 milijona evrov. Terjatve so zavarovane z zastavo
delnic. Za preostali 10,01 – odstotni lastniški delež v družbi Merkur, d.d., je bil podpisan aneks k
pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije.
- Vrednost kratkoročno danih posojil se je povišala za 38,1 milijona evrov in dosega višino 67,6
milijona evrov. Del kratkoročno danih posojil v znesku 42,3 milijona evrov je dano posojilo družbi
NFD Holding, d.d., ki je zavarovano z menicami in vrednostnimi papirji, preostanek v višini 25,3
milijona evrov pa so v pretežni meri dani depoziti bankam.
54
Slika 7: Primerjava sestave sredstev Poslovne skupine Sava na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008
v milijonih evrov
1.000,0
800,0
600,0
400,0
200,0
0,0
31. 12. 2008
31. 12. 2009
Osnovna sredstva in Naložbe v pridružena
naložbene nepremičnine
podjetja
301,6
318,1
280,7
300,4
Nekratkoročni vrednostni
papirji
186,8
152,8
Ostala sredstva
115,1
207,5
Skupaj sredstva
921,6
941,4
KAPITAL IN DOLGOVI
Najpomembnejše spremembe virov sredstev v letu 2009 so bile naslednje:
- Kapital v višini 475,4 milijona evrov predstavlja 51 odstotkov vseh virov sredstev, na njegovo
velikost pa je vplival dosežen dobiček skupine v letu 2009, izplačilo dividend v letu 2009 in sprememba poštenih vrednosti finančnih naložb v letu 2009. Njegova vrednost se je v primerjavi s
koncem leta 2008 znižala za 7,1 milijona evrov.
- Nekratkoročni dolgovi so dosegli vrednost 178,8 milijona evrov in so nižji za 39,8 milijona evrov
glede na konec leta 2008.
- Kratkoročni dolgovi so dosegli vrednost 287,2 milijona evrov in od tistih konec leta 2008 višji za
66,6 milijona evrov, delno zaradi najema novega posojila, delno pa zaradi prenosa v osnovi dolgoročnih posojil na kratkoročni del.
- Vrednost skupnih prejetih nekratkoročnih posojil in kratkoročnih finančnih obveznosti družb Poslovne skupine Sava je na dan 31.12.2009 znašala 416,1 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več
kot konec leta 2008.
Slika 8: Sestava virov sredstev Poslovne skupine Sava na dan 31. 12. 2009 ter primerjava z
31.12.2008 v milijonih evrov
1.000,0
800,0
600,0
400,0
200,0
0,0
31. 12. 2008
31. 12. 2009
Kapital
482,4
475,4
Nekratkorocni dolgovi
218,6
178,8
Kratkorocni dolgovi
220,6
287,2
Skupaj kapital in dolgovi
921,6
941,4
NALOŽBE:
Družbe Poslovne skupine Sava so za naložbe v osnovna sredstva v preteklih petih letih namenile
preko 170 milijonov evrov. Skladno s sprejeto strategijo so bila v letu 2009 zaradi oteženega
gospodarskega položaja investicijska vlaganja omejena in so dosegla vrednost 6,7 milijona evrov.
55
Slika 9: Sestava naložb v osnovna sredstva po dejavnostih Poslovne skupine Sava v letu 2009
12%
11 %
Dejavnost TURIZEM
Dejavnost Gumarstvo z ZTM
OSTALE dejavnosti
Sava, d.d.
43%
34%
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V POSLOVNI SKUPINI SAVA
V Poslovni skupini Sava je bilo na dan 31. 12. 2009 zaposlenih 2.370 sodelavcev, kar je 322
zapolsenih manj kot konec preteklega leta. Zaradi prilagajanja obsega poslovanja spremenjenemu
povpraševanju pogodbe delavcem, ki so bile sklenjene za določen čas niso bile podaljšane, del te
razlike pa se nanaša na preusmeritev (outsourcing) nekaterih dejavnosti na zunanje izvajalce.
14.1.2. POSLOVANJE DRUŽBE SAVA, D.D., V LETU 2009
Naložbene finance predstavljajo poleg upravljanja odvisnih družb obsežen del dejavnosti Save, d.d.
Holdinška družba Sava, d.d., je v letu 2009 dosegla 8,1 milijona EUR prihodkov od prodaje, kar je 3
odstotka manj kakor v letu 2008. Ti prihodki so znašali 4 odstotka zbirne prodaje Poslovne skupine
Sava in predstavljajo predvsem prodajo storitev družbam v skupini. Prihodki od najemnin poslovnih
prostorov so predstavljali 61 odstotkov čistih prihodkov od prodaje, 39 odstotkov pa je znašal
prispevek odvisnih družb za uporabo blagovne znamke in prihodki od storitev kompetenčnih centrov
znanj.
Odhodki so v letu 2009 znašali 11,1 milijona EUR in so bili 17 odstotkov ižji od tistih v predhodnem
letu. Največji delež stroškov so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev z 49 odstotki, 30
odstotkov stroški dela, 19 odstotkov odpisi vrednosti ter 2 odstotka drugi odhodki. Znaten del teh
stroškov nastane tudi zaradi upravljanja finančnih naložb, zato je presežek finančnega izida delno
namenjen tudi njihovemu pokrivanju.
Finančni izid v holdinški družbi Sava, d.d., je znašal 27,8 milijona EUR in je za več kot 4 krat višji od
ustvarjene vrednosti v letu 2008. Finančni prihodki v vrednosti 64,0 milijona EUR so bili 62 odstotkov
večji kakor v letu 2008. Dividende so dosegle vrednost 20,8 milijona EUR in so se v primerjavi s
predhodnim letom znižale za 37 odstotkov. Gre za dividende prejete od Gorenjske banke, d.d., Kranj,
in od Abanke Vipe d.d., ki sta pridruženi podjetji Save, d.d., od Nacionalne finančne družbe ter od
nekaterih drugih družb. Finančni prihodki od prodaje vrednostnih papirjev so znašali 40,4 milijona EUR
in so bili občutno višji kot leta 2008 kot posledica odprodaje 10,01 odstotnega lastniškega deleža v
družbi Merkur, d.d.
Finančni odhodki v znesku 36,2 milijonov EUR so bili 10 odstotkov višji kakor v letu 2008. Na njihovo
povečanje so pomembno vplivale slabitve finančnih naložb v znesku 22,7 milijona EUR, ki so bile v
večji meri posledica slabitev finančne naložbe v Abanko Vipo d.d. v v išini 13,7 milijona EUR.Finančni
prihodki od obresti v vrednosti 2,8 milijona EUR izvirajo iz danih posojil in depozitov. Finančni odhodki
od obresti v obsegu 12,9 milijona EUR pa so nastali v povezavi z zadolženostjo družbe pri bankah.
Povprečna obrestna mera za najeta posojila se je glede na predhodno leto znižala za 27 odstotkov in
je v povprečju znašala 3,75 odstotka.
56
Doseženi čisti poslovni izid Save, d.d., v letu 2009 je znašal 27,4 milijona EUR. Brez upoštevanja
izrednih dogodkov bi čisti poslovni izid znašal 50,1 milijona EUR. Bilančni dobiček družbe je znašal
36,7 milijona EUR.
V letu 2009 je bilančna vsota dosegla 693,5 milijona EUR, kar je 6 odstotkov več v primerjavi z letom
2008. Največji, 76-odstotni delež v strukturi sredstev, so predstavljale dolgoročne finančne naložbe v
znesku 527,2 milijona EUR, katerih struktura se je v letu 2009 pomembno spremenila:
- prodan je bil 10,01 odstotni lastniški delež v družbi Merkur, d.d. Prodajna vrednost je znašala
58,3 milijona EUR, znižanje dela finančne naložbe v družbo Merkur, d.d., pa se je odrazilo v
povečanju dolgoročnih finančnih terjatev v višini 35,0 milijona EUR ter povečanju kratkoročnih
poslovnih terjatev v višini 23,3 milijona EUR. Za preostali 10,01 odstotni lastniški delež v družbi
Merkur, d.d., je bil podpisan aneks k pogodbi o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije;
- na osnovi cenitve 23,8 odstotka lastniškega kapitala je bila izvedena slabitev finančne naložbe v
Abanko Vipa, d.d., v višini 13,7 milijona EUR;
- izvršena je bila slabitev vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, nakupnih terminskih
pogodb ter danih dolgoročnih posojil v višini 8,2 milijona EUR;
- nakupi vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so bili doseženi v višini 49,6 milijona EUR,
prodaje pa v višini 30,1 milijona EUR;
- ostala povečanja v višini 10,8 milijona EUR pa se v pretežni meri nanašajo na ugotavljanje
poštene vrednosti finančnih naložb.
Kratkoročna sredstva so znašala 105,9 milijona EUR in so se glede na leto 2008 povečale za 125
odstotkov. Večji del, 77 odstotkov kratkoročnih sredstev, v višini 81,1 milijona EUR se nanaša na
kratkoročne finančne naložbe, med katerimi največjo postavko nosi kredit do družbe NFD Holding,
d.d. v višini 42,3 milijona EUR. Preostanek v višini 38,8 milijona EUR pa so dana posojila družbam v
skupini in dani depoziti bankam. Kratkoročne poslovne terjatve v višini 24,8 milijona EUR v pretežni
meri predstavlja kratkoročni del terjatev iz naslova izvedene odprodaje polovice lastniškega deleža v
družbi Merkur, d.d.
Vrednost kapitala je dosegla 350,3 milijona EUR, kar je 2 odstotka manj v primerjavi s predhodnim
letom in je predstavljal 51 odstotkov virov sredstev. Dolgoročne in kratkoročne obveznosti družbe v
višini 343,2 milijona EUR so bile za 16 odstotkov nad ravnijo enakega obdobja leto prej.
Skupne finančne obveznosti Save, d.d., so dosegle vrednost 330,9 milijona EUR in so bile v primerjavi
z enakim obdobjem predhodnega leta višje za 47,3 milijona EUR oziroma za 17 odstotkov.
Kratkoročne finančne obveznosti v višini 228,2 milijona EUR so bile v primerjavi s predhodnim letom
višje za 66,6 milijona EUR, dolgoročne finančne obveznosti v višini 102,7 milijona EUR pa so bile za
19,3 milijona EUR nižje kot konec leta 2008. Družba Sava, d.d. je v letu 2009 izdala petletno
obveznico v višini 26,5 milijona EUR.
57
14.2. RAČUNOVODSKI IZKAZI
14.2.1. Izkaz poslovnega izida Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d. – podatki za leto 2009 so še nerevidirani
Poslovna skupina Sava*
v tisoč EUR
Prihodki od prodaje izdelkov in storitev
Sprememba vrednosti zalog
Drugi poslovni prihodki
Poslovni prihodki
JAN - DEC 2009
JAN - DEC 2008
Sava, d.d.**
JAN – DEC 2009
JAN - DEC 2008
172.886
-5.154
10.351
178.083
231.754
2.918
3.153
237.825
8.146
0
150
8.296
8.432
0
637
9.069
-.97.656
-52.821
-16.377
-4.157
-2.137
-173.148
-156.677
-57.228
-15.728
-11.591
-2.472
-243.696
-5.419
-3.355
-1.951
-97
-244
-11.066
-6.793
-3.953
-2.019
-290
-334
-13.389
4.935
-5.871
-2.770
-4.320
49.806
-25.144
24.662
20.543
-38.904
-18.361
64.018
-36.172
27.846
39.593
-32.977
6.616
Delež v dobičku pridruženih podjetij
Neto drugi prihodki in odhodki
-7.059
0
24.536
0
0
700
0
50
Dobiček pred obdavčitvijo
Davek
22.538
909
304
1.616
25.776
1.604
2.346
2.227
Čisti dobiček poslovnega leta
Lastnikom matične družbe
Manjšinskim lastnikom
Čisti dobiček na delnico (v EUR)
23.447
23.577
-130
11,77
1.920
2.346
-426
1,17
27.380
27.380
0
13,66
4.573
4.573
0
2,28
Stroški blaga, materiala, storitev
Stroški dela
Amortizacija
Odpisi vrednosti
Drugi odhodki poslovanja
Odhodki poslovanja
Dobiček iz poslovanja
Prihodki financiranja
Odhodki financiranja
Neto odhodki financiranja
Vir: Letna poročila izdajatelja; * po mednarodnih računovodskih standardih (MRS), ** po slovenskih računovodskih standardih (SRS)
58
14.2.2. Izkaz finančnega položaja Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d. – podatki za leto 2009 so še nerevidirani
A. D O L G O R O Č N A S R E D S T V A
I. NEOPREDMETENA SREDSTVA
II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
III. NALOŽBENE NEPREMIČNINE
IV. NEKRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
V. NEKRATKOROČNE TERJATVE
VI. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK
B. K R A T K O R O Č N A S R E D S T V A
I. ZALOGE
II. KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
III. POSLOVNE IN DRUGE TERJATVE
IV. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI
V. TERJATVE ZA DAVEK OD DOBIČKA
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
SREDSTVA SKUPAJ
Poslovna skupina Sava*
31.12.2009
31.12.2008
776.841
815.398
1.024
974
239.064
252.211
41.604
49.395
453.217
504.930
41.249
7.888
683
0
164.535
106.244
42.562
42.349
69.040
30.466
48.196
28.829
4.431
3.199
306
1.401
Sava, d.d.**
31.12.2009
587.613
rd170
7.144
48.434
527.222
225
4.418
105.915
0
81.104
24.809
2
0
31.12.2008
606.473
88
8.191
53.135
542.050
322
2.687
47.178
0
41.885
5.275
18
0
0
0
33
70
941.376
921.642
693.561
653.721
Vir: Letna poročila izdajatelja
* po mednarodnih računovodskih standardih (MRS)
** po slovenskih računovodskih standardih (SRS)
59
A. K A P I T A L
I. OSNOVNI KAPITAL
II. LASTNE DELNICE
III. VPLAČANI PRESEŽEK KAPITALA
IV. REZERVE
V. REZERVE ZA POŠTENO VREDNOST
VI. ZADRŽANI ČISTI DOBIČEK
VII. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
VIII. PREVEDBENA REZERVA
KAPITAL VEČINSKIH LASTNIKOV
KAPITAL MANJŠINJSKIH LASTNIKOV
C. NEKRATKOROČNI DOLGOVI
I. DOLGOROČNE REZERVACIJE
II. PREJETA NEKRATKOROČNA POSOJILA
III. NEKRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
IV. ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK
Č. KRATKOROČNI DOLGOVI
I. KRATKOROČNE REZERVACIJE
II. PREJETA KRATKOROČNA POSOJILA
III. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Poslovna skupina Sava*
31.12.2009
31.12.2008
475.396
482.451
83.751
83.751
-224
-224
125.608
125.608
68.889
55.199
36.409
60.691
158.694
155.076
0
0
158
99
473.285
480.200
2.111
2.251
178.770
218.562
18.928
20.442
159.633
193.436
209
300
0
4.384
287.210
220.629
2.291
1.944
256.453
184.212
28.466
34.473
Sava, d.d.**
31.12.2009
350.267
83.751
0
125.608
68.665
35.596
22.957
13.690
0
350.267
0
107.929
480
102.749
0
4.700
234.766
0
228.166
6.600
31.12.2008
355.938
83.751
0
125.608
54.975
62.435
26.882
2.287
0
355.938
0
131.434
1.240
122.001
0
8.193
165.525
0
161.648
3.877
0
0
599
824
941.376
921.642
693.561
653.721
Vir: Letna poročila izdajatelja
* po mednarodnih računovodskih standardih (MRS)
** po slovenskih računovodskih standardih (SRS)
60
14.2.3. Izkaz denarnih tokov za Poslovno skupino Sava v skladu z mednarodnimi
računovodskimi standardi poročanja – podatki za leto 2009 so še nerevidirani
v tisoč EUR
2009
FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Neto dobiček
Prilagoditve za:
Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Amortizacija naložbenih nepremičnin
Odpisi in slabitve nepremičnin, naprav in opreme
Odpisi neopredmetenih sredstev
Odpisi in slabitve naložbenih nepremičnin
Oblikovanje popravka vrednosti finančnih naložb
Prihodki od odprave slabega imena
Slabitev vrednosti naložb v pridružena podjetja
Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme
Izguba pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme
Dobiček od prodaje naložbenih nepremičnin
Izguba od prodaje naložbenih nepremičnin
Dobiček od prodaje nekratkoročnih vrednostnih papirjev
Izguba pri prodaji vrednostnih papirjev
Delež v dobičku pridruženih podjetij
Prejete dividende in deleži v dobičku
Delež v dobičku podjetij v skupini
Prevedbena razlika
Tečajne razlike
Slabitev danih posojil
Odhodki obresti
Prihodki od obresti
Obveznost za davek od dobička
Dobiček iz poslovanja pred spremembo operativnega
kapitala in rezervacij
Sprememba nekratkoročnih terjatev
Sprememba kratkoročnih terjatev
Sprememba zalog
Sprememba kratkoročnih poslovnih obveznosti
Sprememba nekratkoročnih poslovnih obveznosti
Sprememba rezervacij
Sprememba državnih podpor
Pri poslovanju pridobljena denarna sredstva
Plačani davek od dobička
Čisti denarni tok iz poslovanja
61
2008
23.447
1.920
15.079
120
1.178
2.185
0
207
3.839
0
24.442
-81
16
-1.331
0
-39.527
59
-352
280
16.705
-1.733
-909
14.727
206
794
10.794
7
283
14.878
0
0
-237
473
-479
135
-1.497
911
-24.536
-17.035
0
0
0
0
19.192
-1.468
-1.616
18.413
17.452
-555
4.363
892
-3.713
-868
-2.348
834
17.018
-545
16.473
-666
9.661
248
-14.303
-1.852
122
564
11.226
-527
10.699
581
-17.383
-8.409
2009
FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev
Izdatki za nakup naložbenih nepremičnin
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin
Izdatki za nakup odvisnih podjetij
Izdatki za nakup pridruženih podjetij
Prejemki od prodaje kratkoročnih finančnih naložb
Izdatki za nakup kratkoročnih finančnih naložb
Prejemki od vrnjenih posojil
Izdatki za dana posojila
Izdatki za nakup nekratkoročnih vrednostnih papirjev
Prejemki od prodaje nekratkoročnih vrednostnih papirjev
Prejete dividende pridruženih podjetij
Prejete dividende in deleži v dobičku
Prejete obresti
Čisti finančni tok iz naložbenja
FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Drugo povečanje kapitala
Prejemki od prejetih nekratkoročnih posojil
Izdatki za prejeta nekratkoročna posojila
Prejemki od prejetih kratkoročnih posojil
Izdatki za prejeta kratkoročna posojila
Izdatki za dividende delničarjev skupine
Plačane obresti
Čisti denarni tok iz financiranja
-5.908
782
-87
-1.061
3.432
-52
0
0
0
149.506
-193.212
-27.042
15.905
12.457
8.078
1.733
-35.469
44
46.488
-37.791
202.481
Vir: Letna poročila izdajatelja
62
-20.774
1.511
-92
-23.079
1.310
-75
-24.352
44
0
103.227
-116.643
-44.605
28.414
15.485
17.035
1.468
-61.126
-6.169
-16.705
20.228
145
86.241
-27.434
363.788
-346.478
-5.957
-19.192
51.113
1.232
686
-168.120
Čisto povečanje oz. zmanjšanje denarnih sredstev in
njihovih ustreznikov
2008
14.2.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Poslovne skupine Sava v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi poročanja – podatki za
leto 2009 so še nerevidirani
v 000 EUR
Stanj e 31. 12. 2007
Osnov ni
kapital
Vplačani
presežek
kapitala
Rezerv e
Rezerv e za
pošteno
v rednost
finančnih
sredstev
83.751
125.608
52.913
119.017
Rezerv e za
pošteno
v rednost
finančnih
naložb v
pridružene
družbe
0
Rezerv e
za pošteno
v rednost
obrestnih
zamenj av
618
Lastne
delnice
-224
Prev edbena
rezerv a
Zadržani
čisti
dobiček
0
161.035
Kapital
Manj šinski
v ečinskeg
kapital
a lastnika
542.718
2.690
Skupaj
545.408
Skupaj v seobsegaj oči donos
Dobiček v letu
0
0
0
0
0
0
0
0
2.346
2.346
-426
1.920
Drugi v seobsegaj oči donos
0
0
0
-58.901
0
-43
0
99
0
-58.845
54
-58.791
0
0
0
0
0
0
0
99
0
99
54
153
0
0
0
0
0
-43
0
0
0
-43
0
-43
0
0
0
-85.622
0
0
0
0
0
-85.622
0
-85.622
0
0
0
26.296
0
0
0
0
0
26.296
0
26.296
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
552
0
0
0
0
0
552
0
552
0
0
0
-127
0
0
0
0
0
-127
0
-127
0
0
0
-58.901
0
-43
0
99
2.346
-56.499
-372
-56.871
0
0
0
0
0
2.286
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-6.011
-2.286
-6.011
0
0
0
-6.011
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-67
-67
0
0
0
0
0
0
0
0
-8
-8
0
-8
0
0
2.286
0
0
0
0
0
-8.305
-6.019
-67
-6.086
83.751
125.608
55.199
60.116
0
575
-224
99
155.076
480.200
2.251
482.451
Prevedbene razlike
učinkoviti del sprememb poštene
vrednosti varovanja denarnih tokov obrestne zamenjave
sprememba poštene vrednosti za prodajo
razpoložljivih finanč nih sredstev
odloženi davek od spremembe poštene
vrednosti za prodajo razpoložljivih
finančnih sredstev
sprememba poštene vrednosti naložb v
pridružene družbe
sprememba poštene vrednosti za prodajo
razpoložljivih finanč nih sredstev, ki se
prenese v poslovni izid
odloženi davek od spremembe poštene
vrednosti za prodajo razpoložljivih
finančnih sredstev, ki se prenese v
poslovni izid
Skupaj v seobsegaj oči donos
Transakcij e z lastniki, ev identirane v
kapitalu
Izplačilo dividend
Razporeditev dobička v rezerve
Zmanjšanje manjšinskih deležev zaradi
nakupov deležev
Razlika pri nakupu manjšinskih deležev
Skupaj transakcij e z lastniki, ev identirane v
kapitalu
Stanj e 31 .12. 2008
63
v 000 EUR
Stanj e 31. 12. 2008
Rezerv e za
pošteno
v rednost
finančnih
naložb v
pridružene
družbe
Rezerv e
Rezerv e za
pošteno
v rednost
finančnih
sredstev
125.608
55.199
60.116
0
575
-224
99
155.076
480.200
2.251
482.451
0
0
0
0
0
0
0
23.577
23.577
-130
23.447
Osnov ni
kapital
Vplačani
presežek
kapitala
83.751
0
Rezerv e
za pošteno
v rednost
obrestnih
zamenj av
Lastne
delnice
Prev edbena
rezerv a
Zadržani
čisti
dobiček
Kapital
Manj šinski
v ečinskeg
kapital
a lastnika
Skupaj
Skupaj v seobsegaj oči donos
Dobiček v letu
Drugi v seobsegaj oči donos
Prevedbene razlike
uč inkoviti del sprememb poštene
vrednosti varovanja denarnih tokov obrestne zamenjave
sprememba poštene vrednosti za prodajo
razpoložljivih finanč nih sredstev
odloženi davek od spremembe poštene
vrednosti za prodajo razpoložljivih
finanč nih sredstev
sprememba poštene vrednosti naložb v
pridružene družbe
sprememba poštene vrednosti za prodajo
razpoložljivih finanč nih sredstev, ki se
prenese v poslovni izid
odloženi davek od spremembe poštene
vrednosti za prodajo razpoložljivih
finanč nih sredstev, ki se prenese v
poslovni izid
Skupaj v seobsegaj oči donos
Transakcij e z lastniki, ev identirane v
kapitalu
Izplač ilo dividend
Razporeditev dobič ka v rezerve
Zmanjšanje manjšinskih deležev zaradi
nakupov deležev
Razlika pri nakupu manjšinskih deležev
Skupaj transakcij e z lastniki, ev identirane v
kapitalu
Stanj e 31. 12. 2009
0
0
0
-25.493
1.809
-598
0
59
0
-24.223
0
-24.223
0
0
0
0
0
0
0
59
0
59
0
59
0
0
0
0
0
-598
0
0
0
-598
0
-598
0
0
0
6.132
0
0
0
0
0
6.132
0
6.132
0
0
0
-463
0
0
0
0
0
-463
0
-463
0
0
0
0
1.809
0
0
0
0
1.809
0
1.809
0
0
0
-35.231
0
0
0
0
0
-35.231
0
-35.231
0
0
0
4.069
0
0
0
0
0
4.069
0
4.069
0
0
0
-25.493
1.809
-598
0
59
23.577
-646
-130
-776
0
0
0
0
0
13.690
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-6.211
-13.690
-6.211
0
0
0
-6.211
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
-10
-10
0
0
0
0
0
0
0
0
-57
-57
0
-57
0
0
13.690
0
0
0
0
0
-19.959
-6.269
-10
-6.279
83.751
125.608
68.889
34.623
1.809
-23
-224
158
158.694
473.285
2.111
475.396
64
14.3. POSLOVANJE PO DEJAVNOSTIH V LETU 2009
V leto 2009 je družba vstopila z zavedanjem o upadanju svetovne gospodarske rasti in obsega
svetovne trgovine, ki je bil več kot 10 – odstoten. Po pričakovanjih se je finančna kriza prenesla v
realne sektorje gospodarstva, zlasti tiste, ki so močno vpeti v mednarodne gospodarske tokove. V
Poslovni skupini Sava so to družbe dejavnosti Gumarstvo in družbe dejavnosti Turizem. Ocene o
umiritvi recesijske tendence in postopnem oživljanju gospodarstva so bile različne. Države in
gospodarski subjekti so za omilitev finančno - gospodarske krize sprejemale različne programe
ukrepov, vendar je ključno tveganje predstavljala njihova učinkovitost.
Prilaganje spremenjenim gospodarskim razmeram, ki je zahtevalo hitro ukrepanje, je v družbah
Poslovne skupine Sava potekalo v obliki protikriznih ukrepov, ki so vsebovali pripravo kratkoročnih
aktivnosti ter pripravo dolgoročnih razvojnih programov s ciljem krepitve konkurenčnosti in
zagotavljanja dolgoročne uspešnosti. Izvedene kratkoročne aktivnosti so uspešno omilile negativne
učinke krize, v okviru dolgoročnih razvojnih programov pa smo med drugim pripravili strateške
usmeritve posameznih dejavnosti za prihodnje triletno obdobje, od 2010 do 2012. Na njihovi osnovi so
posamezne družbe dejavnosti Poslovne skupine Sava pripravile poslovni načrt za leto 2010.
14.3.1. DEJAVNOST GUMARSTVO Z ZUNANJETRGOVINSKO MREŽO
ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2009
Gospodarske razmere tako v Sloveniji kot tudi na tujih trgih družbam dejavnosti v letu 2009 niso bile
naklonjene. Gumarstvo je panoga, ki je močno povezana z avtomobilsko industrijo in gradbeništvom.
Negativna gospodarska gibanja, ki so se v teh panogah pričela že v zadnjem četrtletju leta 2008, so
se v letu 2009 še dodatno intenzivirala.
Pomembnejše značilnosti gospodarskega okolja, ki so vplivale na dejavnost Gumarstvo z
zunanjetrgovinsko mrežo, so bile naslednje:
- zmanjšan obseg naročil, nadaljnje zaostrovanje konkurence, intenzivno zmanjševanje zalog,
pritiski na prodajne cene,
- pomembno znižanje svetovnih cen surovin v prvi polovici leta 2009, pri čemer se je trend padanja
cen v drugi polovici leta zaustavil,
- znižanje povpraševanja v zahodnoevropskih državah, ki predstavljajo največji delež v svetovni
porabi gumenotehničnih izdelkov,
- znižanje gospodarske rasti v najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerki Nemčiji za 6 odstotnih
točk,
- osredotočanje na optimizacijo nabavnih in notranjih procesov je v negotovih razmerah postalo
eden ključnih dejavnikov učinkovitosti,
- zahtevnost ekoloških standarov in njihov spoštovanje postaja vse bolj pomemben del poslovanja
gumarske industrije.
Družbe dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo so v letu 2009 z izvajanjem kratkoročnih in
razvojnih ukrepov na vseh segmentih sledile optimizaciji poslovanja in prilagoditvi tržnim razmeram.
Poslovanje v letu 2009 je poleg zunanjih vplivov pomembno zaznamoval tudi požar v obratu za
proizvodnjo zmesi. Odprava nastale škode in ob tem zagotavljanje nadaljnjega delovanja družbe je
bila ena izmed pomembnih aktivnosti poslovnega leta. Ustanovljena je bila projektna skupina za
razvoj novih izdelkov, ki je svoje aktivnosti usmerila v razvoj, promocijo in lansiranje novih izdelkov na
trg. V letu 2009 je bila v okviru razvojnih aktivnosti prenovljena strategija dejavnosti in pripravljene
strateške usmeritve dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo za obdobje od leta 2010 do
2012.
65
POSLOVANJE DEJAVNOSTI V LETU 2009
Družbe dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo so s prodajo dosegle vrednost 87,7 milijona
evrov, kar je 21 odstotkov manj kakor v prejšnjem letu. Na tujih trgih so družbe dejavnosti ustvarile 80
odstotkov prodajnih prihodkov, pridobljenih pa bilo skoraj 400 novih kupcev.
V strukturi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava je predstavljala dejavnost Gumarstvo
z zunanjetrgovinsko mrežo 50 odstotkov. Dosežen celotni dobiček v letu 2009 je znašal 1,3 milijona
evrov in je bil boljši od dosežkov v letu 2008. V letu 2009 so pozitivno poslovale vse družbe dejavnosti
razen dveh družb zunanjetrgovinske mreže ter družbe Savarus, d.o.o., iz Rusije, v kateri so poleg
neugodnega gospodarskega okolja poslovanje poslabšale še prodajne težave in neugodno tečajno
razmerje med rubljem in evrom.
Za naložbe so družbe dejavnosti namenile 2,9 milijona evrov in sicer pretežno v povezavi s projektom
širitve kapacitet in vzpostavljanja dodatne lokacije za proizvodnjo izdelkov s področja ekologije.
Sredstva družb dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo v višini 74,1 milijona evrov so bila v
53 odstotkih financirana s kapitalom, v 47 odstotkih pa s tujimi viri.
Glavni podatki za dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo
Prihodki od prodaje
Dobiček pred obdavčitvijo
Čisti dobiček
Sredstva
Kapital
Obveznosti
Investicije v nepremičnine, naprave
in opremo
Število zaposlenih
2005
2006
2007
2008
v mio EUR
Indeks
2009 2009/2008
80,1
1,7
1,4
47,0
21,3
25,7
96,2
3,7
2,9
57,9
28,8
29,1
109,3
4,6
3,5
65,3
32,4
32,9
110,6
0,0
0,0
71,8
37,9
33,9
87,7
1,3
1,1
74,1
39,0
35,1
79
103
103
104
4,6
941
4,2
1.001
3,4
1.040
6,6
1.078
2,9
899
44
83
Prihodki od prodaje za dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo so konsolidirani.
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2010
Izdajatelj ocenjuje, da se bo tržna situacija na področju gumarske panoge v letu 2010 izboljšala.
Trženje in nadaljnji razvoj inovativnih izdelkov bosta najpomembnejši nalogi v prihodnjih letih. Z
inovativnostjo in visoko kakovostjo ter s ponudbo celovitih rešitev v številnih izdelčnih skupinah bo
izdajatelj zadržal in dosegel vodilen položaj v svetovnih tržnih nišah. V te aktivnosti bodo vključeni
razvojni timi, celotno prodajno osebje in strateški distributerji. Veliko pozornosti bo namenjeno
stroškom in storilnosti ter tehnološkemu posodabljanju procesov. Vlagalo se bo v znanje in razvoj
zaposlenih.
Za leto 2010 je načrtovano 99,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot v letu
2009, 4,4 milijona evrov celotnega dobička pred davki in 3,3 milijona evrov naložb v dodatno
posodobitev proizvodnih zmogljivosti.
14.3.2. DEJAVNOST TURIZEM
ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2009
Zaostrene razmere na turističnem trgu, ki jih je povzročila svetovna gospodarska in finančna kriza, so
tudi v letu 2009 vplivale na poslovanje svetovnega in posledično slovenskega turizma. Po poročanju
svetovne turistične organizacije se je število prihodov na svetovni ravni v letu 2009 zmanjšalo za 4
66
odstotke glede na leto 2008. Upad je zabeležen tudi v Sloveniji, saj se je tako število prihodov gostov
kot število prenočitev v letu 2009 zmanjšalo za 1 odstotek glede na leto 2008. Spremenila pa se je
struktura gostov v korist domačih gostov. Opazne so tudi spremembe pri povpraševanju in navadah
turistov, saj so le ti postali bolj občutljivi na razmerje med ceno in ponujeno storitvijo.
Nočitve tujih gostov, ki ustvarijo 55 odstotkov skupnih nočitev, so eden izmed pomembnejših
dejavnikov uspešnosti poslovanja turistične panoge v Sloveniji. Med temi kar 52 – odstotni delež
predstavljajo gostje iz Italije, Avstrije Nemčije in Hrvaške. V letu 2009 smo v Sloveniji z izjemo Italije,
Rusije in Srbije na vseh ključnih trgih zabeležili upad gostov, ki je bil največji gostih iz Velike Britanije,
Hrvaške, Nemčije, Francije in Madžarske.
POSLOVANJE DEJAVNOSTI V LETU 2009
Zaostrene razmere na turističnem trgu, ki jih je povzročila svetovna gospodarska in finančna kriza, so
v letu 2009 vplivale tudi na poslovanje dejavnosti Turizem. Posledice so se glede na razlike v strukturi
gostov na posameznih destinacijah različno odražale.
V družbi Sava Hoteli Bled, d.d., kjer tuji gostje ustvarijo 95 odstotkov vseh nočitev, je bilo zaznati
precejšen upad prihodov gostov z nekaterih ključnih trgov, zlasti Velike Britanije in ZDA ter znaten
upad prodaje na segmentu kongresnega turizma. V termah in zdravilišču v severovzhodni Sloveniji,
kjer je družba bolj vezana na slovenski trg, se kriza ni tako izrazito odrazila v zmanjšanju števila
nočitev, temveč v večjih cenovnih pritiskih.
V letu 2009 je bilo v družbah dejavnosti Turizem doseženih 1.106.717 nočitev, kar je 3 odstotke manj
kot v letu 2008. Na Bledu se je število nočitev glede na leto 2008 zmanjšalo za 10 odstotkov, v
družbah v severovzhodni Sloveniji pa so ostale na ravni preteklega leta.
Prihodki od prodaje družb dejavnosti Turizem v višini 62,6 milijona evrov so za rezultati iz leta 2008
zaostali za 9 odstotkov. Poleg zmanjšanja števila nočitev so na velikost prihodkov od prodaje vplivali
tudi pritiski na prodajne cene ter zmanjšan obseg koriščenja kongresnih, zdravstvenih in gostinskih
storitev. V strukturi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava so družbe dejavnosti
Turizem udeležene s 36 odstotki. Dosežen je bil celotni dobiček v višini 0,2 milijona evrov, poslovanje
je bilo boljše kot v enakem obdobju leta 2008, načrt celotnega dobička za leto 2009 pa ni bil dosežen.
Družbe dejavnosti Turizem so poslovale različno, saj so družbe, ki poslujejo v severovzhodni Sloveniji,
ustvarile 0,8 milijona evrov dobička. Družba Sava Hoteli Bled, d.d., je poslovala z izgubo v višini 0,2
milijona evrov, ki je v največji meri posledica 21 – odstotnega zmanjšanja prodaje glede na preteklo
leto. Družba Sava TMC, d.o.o., ki je s poslovanjem pričela v zadnjem četrtletju leta 2009, je ustvarila
izgubo v višini 0,4 milijona evrov, kar je posledica ustanovitve in zagona družbe.
Investicijska vlaganja družb dejavnosti Turizem so v letu 2009 znašala 2,2 milijona evrov, njihov
namen pa je bilo izboljšanje kvalitete bivanja gostov.
Sredstva družb dejavnosti Turizem v višini 197,7 milijona evrov so bila v 52 odstotkih financirana s
kapitalom, v 48 odstotkih pa s tujimi viri.
67
Glavni podatki za dejavnost Turizem
Prihodki od prodaje
Dobiček pred obdavčitvijo
Čisti dobiček
Sredstva
Kapital
Obveznosti
Investicije v nepremičnine, naprave
in opremo
Število zaposlenih
2005
2006
2007
2008
v mio EUR
Indeks
2009 2009/2008
54,4
0,6
0,5
181,3
106,3
75,0
57,8
2,1
1,9
198,1
108,9
89,1
64,6
0,2
-0,1
212,5
115,8
96,7
69,0
-19,1
-19,3
191,7
102,4
89,3
62,6
0,2
0,2
197,7
103,0
94,7
91
-1
-1
103
101
106
20,5
1.328
25,8
1.397
25,1
1.428
12,4
1.430
2,2
1.256
18
88
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2010
Poslovni načrt za leto 2010 je hkrati prvo leto strateških usmeritev za obdobje od leta 2010 do 2012,
zato bodo aktivnosti podpirale dosego začrtanih ciljev. Hkrati se ocenjuje, da bo leto 2010 eno težjih
let v zgodovini slovenskega turizma, saj bodo vplivi krize močno prisotni na tem področju. Ključne
aktivnosti dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava bodo koordinirane v okviru družbe za
upravljanje turistične dejavnosti Sava TMC, d.o.o., ki je bila ustanovljena v letu 2009. Glavna naloga te
družbe je namreč podpora družbam dejavnosti Turizem pri vzpostavitvi učinkovitega sistema
upravljanja, ki bo temeljil na poenotenju vseh ključnih poslovnih procesov. S takšno organiziranostjo
dejavnosti Turizem, ki se zgleduje po nekaterih drugih primerljivih hotelskih verigah v Evropi, se bo
vzpostavila osnova za sodobno upravljanje turistične dejavnosti, ki bo družbam omogočala uspešno
poslovanje in dolgoročen razvoj.
Družba Sava TMC, d.o.o., je tako zadolžena za krovne trženjske in prodajne aktivnosti, nabavo,
vodenje investicij, uveljavljanje enotnih standardov poslovanja ter razvoj sistemov kakovosti storitev v
dejavnosti Turizem. Pri tem usklajuje aktivnosti posameznih družb na omenjenih področjih, jim nudi
strokovno podporo in določa enotno politiko delovanja.
Za leto 2010 se v družbah dejavnosti Turizem načrtuje 68,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je
10 odstotkov več kot v letu 2009. Z nadaljevanjem učinkovitega obvladovanja stroškov je načrtovan
celotni dobiček v višini 4,3 milijona evrov. Predvidene nove naložbe v višini 4,4 milijona evrov bodo v
pretežni meri podpirale zviševanja nivoja storitev obstoječih kapacitet.
14.3.3. DEJAVNOST NEPREMIČNINE
ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2009
Področje gradbenih storitev je tisto, ki je v letu 2009 zabeležilo največji upad aktivnosti, kar se je
odrazilo predvsem v skromnem prometu z nepremičninami. Dostop do virov financiranja je bil otežen,
saj banke niso spreminjale posojilnih pogojev, ki so že v letu 2008 povzročili posojilni krč. Pomemben
element tveganja v nepremičninski dejavnosti pa je tudi negotovost kupcev glede njihove prihodnje
plačilne sposobnosti.
POSLOVANJE DEJAVNOSTI V LETU 2009
Družba dejavnosti Nepremičnine Sava IP, d.o.o., je v letu 2009 uspela dokončati in v uporabo
Stanovanjskem skladu Republike Slovenije predati 144 - stanovanjski objekt »Sotočje« v Kranju, ki je
bil največji investicijski projekt v letu 2009. Za dejavnost nepremičnine je značilno, da je čas realizacije
investicijskih projektov daljši, zato je bila strateško pomembna priprava usmeritev dejavnosti za
prihodnje obdobje od leta 2010 do 2012.
68
V dejavnosti Nepremičnine so prihodki od prodaje dosegli višino 20,9 milijona evrov, kar je polovico
manj od njihove izredne višine v letu 2008. Zaostanek prodajnih prihodkov za načrtovanimi vrednostmi
je bil ob danih gospodarskih okoliščinah zaradi zaključka gradnje in odprodaje vseh pomembnejših
investicijskih projektov v primernem trenutku, le 17 – odstoten. Prihodki v tej dejavnosti so odvisni od
stopnje dokončanja gradbenih projektov, zato so odstopanja med leti običajna. V strukturi celotne
konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava je bila dejavnost udeležena z 12 odstotki.
V letu 2009 je bila zaradi nenačrtovane slabitve zalog zaključenih investicijskih projektov na Hrvaškem
realizirana izguba v višini 0,2 milijona evrov. Sredstva družb dejavnosti Nepremičnine v višini 69,5
milijona evrov so bila v 26 odstotkih financirana s kapitalom, v 74 odstotkih pa s tujimi viri, ki so bili
najeti za izvedbo konkretnih gradbenih poslov.
Glavni podatki za dejavnost Nepremičnine
Prihodki od prodaje
Dobiček pred obdavčitvijo
Čisti dobiček
Sredstva
Kapital
Obveznosti
Investicije v nepremičnine, naprave
in opremo
Število zaposlenih
2005
2006
2007
2008
v mio EUR
Indeks
2009 2009/2008
12,1
1,0
0,7
45,3
7,6
37,7
19,7
1,1
0,8
42,9
8,5
34,5
20,5
1,5
1,1
64,9
9,6
55,3
46,8
1,6
1,2
83,2
18,7
64,5
20,9
-0,2
-0,2
69,5
18,3
51,2
45
-13
-17
84
98
79
0,7
19
0,0
19
0,0
19
2,1
19
0,4
20
19
105
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2010
V dejavnosti Nepremičnine se za leto 2010 načrtuje 18,9 milijona evrov prihodkov, kar je 10 odstotkov
manj kot je bilo doseženo v letu 2009, ter 0,2 milijona evrov celotnega dobička pred davki. Začrtane
poslovne cilje za prihodnje leto se bo doseglo s prodajo že zgrajenih objektov na domačem trgu in trgu
Hrvaške, ter s pričetkom izgradnje objektov, za katere pa je potrebno zagotoviti vire financiranja.
Veliko aktivnosti bo namenjenih tudi pripravi lokacij za gradnjo v prihodnjih letih.
14.3.4. DRUGE DEJAVNOSTI
ZNAČILNOSTI GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2009
Gospodarna raba energije je eden ključnih dejavnikov uspešnosti poslovanja. Zaradi vse večjega
zavedanja držav v povezavi z ekologijo in zaradi svetovnih pritiskov na naravne vire je posledično v
porastu zanimanje za obnovljive vire energije, vendar ustreznih finančnih spodbud za tovrstne projekte
še vedno ni dovolj.
POSLOVANJE DEJAVNOSTI V LETU 2009
V sklopu »Drugih dejavnosti« delujejo družbe s področja energetike: Energetika Sava, d.o.o.,
Energetika Črnomelj, d.o.o., Ensa BH, d.o.o., Srbac, BIH, in Sava Ensa, d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija
ter invalidsko podjetje Sava Medical in storitve, d.o.o., in družba GIP Sava Kranj, d.o.o., Ruma.
Nosilna družba področja energetike je Energetika Sava, d.o.o., specializirana za izvajanje storitev na
področju gospodarne rabe in obnovljivih virov energije. Opravlja storitve za potrebe družb Poslovne
skupine Sava in za zunanji trg. Deluje po načelu lastnega investiranja v projekte. Pomemben del
69
dejavnosti družbe je bil v letu 2009 usmerjen v stabilizacijo in optimizacijo proizvodnje oplemenitene
biomase v Bosni ter v reševanje poslovnih odnosov s partnerjem.
Sava Medical in storitve, d.o.o., je invalidsko podjetje, ustanovljeno za zaposlitev težje zaposljivih
oseb, invalidov in ljudi z zdravstvenimi omejitvami.
Glavni podatki za družbe Drugih dejavnosti
Prihodki od prodaje
Dobiček pred obdavčitvijo
Čisti dobiček
Sredstva
Kapital
Obveznosti
Investicije v nepremičnine, naprave
in opremo
Število zaposlenih
2005
2006
2007
2008
v mio EUR
Indeks
2009 2009/2008
2,4
-0,6
-0,6
5,9
3,2
2,7
3,3
0,2
0,2
8,2
3,6
4,6
4,3
-0,2
-0,2
18,3
8,6
9,7
5,0
-0,1
-0,1
12,0
5,0
7,0
4,8
-0,3
-0,3
12,1
4,7
7,4
96
300
300
101
94
106
0,0
72
1,6
91
6,7
95
0,6
101
0,4
133
67
132
POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2010
Ključne aktivnosti družb v dejavnosti so okrepitev trženjskih aktivnosti, optimizacija proizvodnje
biogoriv in priprava in razvoj novih projektov na področju obnovljivih virov energije. Invalidsko podjetje
Sava Medical in storitve, d.o.o. in družba Gip Sava Kranj, d.o.o., Ruma, Srbija bosta v letu 2010
povečali produktivnost in razvijali kompetence na področju upravljanja storitev.
Za leto 2010 se načrtuje v dejavnosti 8,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, ter 0,3 milijona evrov
celotnega dobička pred davki.
14.3.5. DEJAVNOST NALOŽBENE FINANCE
V negotovih gospodarskih razmerah se izbira najbolj učinkovite poti upravljanja premoženja, da bi
optimizirali njegovo vrednost za delničarje. Knjigovodska vrednost delnice Sava, ki odraža rast
premoženja, se je v obdobju zadnjih petih let povečala za 24 odstotkov.
Dejavnost Naložbene finance je vpeta v poslovanje matične družbe Sava, d.d., in z upravljanjem
finančnih naložb prispeva k poslovni uspešnosti Poslovne skupine Sava. Vlaganja v finančne naložbe
odpirajo možnosti nadaljnjega razvoja obstoječih dejavnosti v okviru poslovne skupine in hkrati
prispevajo k povečanju premoženja delničarjev družbe izdajateljice.
Z uspešnim upravljanjem in razpršenim portfeljem finančnih naložb se deluje tako, da bi se vnaprej
zajezilo negotove gospodarske razmere. Knjigovodska vrednost Savine delnice, ki predstavlja eno od
izhodišč za oblikovanje povpraševanja vlagateljev po delnici Sava, je v letu 2009 sicer izgubila 1,6
odstotka vrednosti, vendar se je njena vrednost v obdobju zadnjih petih let povečala za 24 odstotkov.
Omenjena rast predstavlja 4,3-odstotno povprečno letno rast, kar je 7,9 odstotne točke višje od
povprečne letne rasti Slovenskega borznega indeksa SBI 20 v tem obdobju.
70
Gibanje knjigovodske vrednosti delnice Sava v obdobju od začetka leta 2005 do konca leta
2009:
Letna rast knjigovodske
vrednosti delnice Sava
Letna rast vrednosti
indeksa SBI 20
2009
-1,6%
7,3%
2008
-14,5%
-65,1%
2007
26,8%
61,1%
2006
3,2%
47,3%
-8,4%
2005
12,2%
Povprečna letna rast
4,3%
-3,6%
Skupna rast
23,6%
-16,8%
Za optimiziranje vrednosti in zagotavljanje dolgoročne rasti finančnega premoženja je bilo v letu 2009
pridobiljeno:
- 1.940.088 delnic (19,99 odstotka lastništva) družbe Maksima Invest, d.d.;
- 1.578.122 delnic (4,76 odstotka lastništva) družbe NFD Holding, d.d.;
- 1.563.899 delnic (9,75 odstotka lastništva) družbe Hoteli Bernardin, d.d.;
- 171,413 delnic (14,56 odstotka lastništva) družbe Terme Maribor, d.d.;
- 14.780 delnic (5,73 odstotka lastništva) družbe Daimond, d.d..
V letu 2009 je bilo odsvojeno:
- 131,420 delnic (10,01 odstotka lastništva) družbe Merkur, d.d.;
- 1.398.000 delnic (9,90 odstotka lastništva) družbe Zvon dva holding, d.d.;
- 758.980 delnic (8,26 odstotka lastništva) družbe KD ID, d.d..
Skupna pogodbena vrednost navedenih odsvojitev je znašala 63.720 tisoč evrov.Kupnino za
odsvojene deleže družbe Zvon Dva Holding, d.d. in KD ID, d.d. je Sava prejela v letu 2009. Vrednost
kupoprodajne pogodbe za delnice Merkurja je znašala 58.268 tisoč evrov, za pogodbeni znesek je na
dan 31.12.2009 izkazana naslednja terjatve:
- Dolgoročno dano posojilo v znesku 34.961 tisoč evrov za del pogodbenega zneska, ki v plačilo
zapada do 31.12.2012
- Kratkoročna terjatev v znesku 23.307 tisoč evrov, ki v plačilo zapada v letu 2010.
Terjatev je zavarovana z zastavo 131.420 delnic izdajatelja Merkur, d.d..
Pregled največjih Savinih finančnih naložb in odstotek lastništva:
Največje Savine finančne naložbe
Abanka Vipa, d.d., Ljubljana
Št. delnic
1.715.841
Gorenjska banka, d.d., Kranj
152.110
45,9
Merkur, d.d., Naklo
131.421
10,0
37.498.152
23,4
NFD 1 ID, d.d., Ljubljana
Hoteli Bernardin, d.d., Portorož
1.563.899
% lastništva
23,8
9,7
14.4. PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI
Sava, d.d., nima pomembnejših pravnih ali arbitražnih postopkov, ki bi vplivali na poslovanje družbe.
14.5. ZNATNA SPREMEMBA IZDAJATELJEVEGA FINANČNEGA POLOŽAJA ALI
NJEGOVEGA POLOŽAJA NA TRGU
Družba Sava, d.d., ne zaznava bistvenih sprememb v finančnem položaju družbe ali njenem položaju
na trgu glede na zadnje javno objavljeno poročilo.
71
15. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA
Izdajatelj v prospekt ni vključil napovedi ali ocene dobička, ker ni nikjer javno objavil finančnih
podatkov, komentarjev ali ocen oziroma napovedi, ki se nanašajo na prihodnja časovna obdobja.
16. DODATNE INFORMACIJE
16.1. DELNIŠKI KAPITAL
V sodni register vpisani osnovni kapital družbe Sava, d.d., znaša 83.751.567,51 EUR. Osnovni kapital
družbe je razdeljen na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so izdane v nematerializirani
obliki in so vpisane v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD pod oznako SAVA. Knjigovodska
vrednost ene delnice je na dan 31.12.2009 znašala 236,2 EUR.
Vse delnice družbe so navadne imenske kosovne delnice istega razreda, ki dajejo njihovim imetnikom
pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividenda) in pravico do
ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Vse delnice družbe so prosto
prenosljive in brez omejitve glasovalnih pravic.
Z delnicami družbe Sava se trguje na organiziranem trgu Ljubljanske borze v segmentu Standardne
kotacije. Delnice so bile uvrščene na organiziran trg Ljubljanske v letu 2000.
16.2. USTANOVNA POGODBA IN STATUT
Temeljni pravni akt družbe je Statut delniške družbe. Omenjeno prečiščeno besedilo statuta je
objavljeno na spletni strani družbe v slovenskem jeziku:
http://www.sava.si/images/pdf/statut.pdf.
16.3. REGISTER IN ŠTEVILKA REGISTRSKEGA VPISA
Družba je vpisana v sodnem registru pri Okrožnem sodišču v Kranju pod vložno številko 1/05773/00, v
Poslovnem registru Slovenije (PRS), ki je skladno z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije osrednja
baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, pa so poleg
matične številke 5025796000, vpisani še vsi ostali relevantni podatki o družbi
(http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=118936&id_sklopa=1).
17. POMEMBNE POGODBE
Skupina Sava nima sklenjenih pomembnih pogodb izven rednega poslovanja, ki bi lahko imele za
posledico, da bi kateri koli član skupine Sava imel obveznost ali izkazoval upravičenost, ki je bistvena
za izdajateljevo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do imetnikov vrednostnih papirjev v zvezi z
vrednostnimi papirji, ki se izdajajo.
72
18. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI IN MNENJE STROKOVNJAKOV TER
IZJAVE O MOREBITNEM INTERESU
18.1. MNENJE STROKOVNJAKOV O ZAVAROVANJU OBVEZNICE
73
74
19. JAMSTVO
Obveznice so zavarovane z vrednostnimi papirji, ki jih je izdajatelj za namen zavarovanja svojih
obveznosti iz obveznic, prenesel v fiduciarno imetništvo fiduciarja Abanke Vipa, d.d. Fiduciar hrani
vrednostne papirje v korist imetnikov obveznic, kot zavarovanje za izpolnitev obveznosti iz obveznic.
Obveznosti izdajatelja glede zavarovanja so vsebovana v Pogodbi o prenosu delnic v zavarovanje. V
primeru nastopa določenih kršitev (opredeljenih v Pogoju 6 Določil in pogojev obveznic) imajo imetniki
obveznic pravico, da določijo predčasno zapadlost obveznosti iz obveznic in začnejo postopek
poplačila obveznosti iz obveznic s postopki unovčitve vrednostnih papirjev, ki jih hrani fiduciar.
V nadaljevanju je besedilo Pogodbe o prenosu delnic v zavarovanje, ki bo sklenjena na ali okoli dneva
izdaje naloga izdajatelja za vpis obveznic v centralni register KDD.
TO POGODBO O PRENOSU DELNIC V ZAVAROVANJE ("Pogodba") skleneta dne [ ]:
(1)
SAVA, DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE, D.D., delniška družba, s sedežem
v Kranju, Škofjeloška cesta 6, Slovenija, z matično številko 5111358000 ("Prenosnik"); in
(2)
ABANKA VIPA d.d., s sedežem v Ljubljani, s poslovnim naslovom na Slovenski cesti 58,
Ljubljana, Slovenija, z matično številko 5026024000 , ("Fiduciar").
Prenosnik in Fiduciar skupno poimenovana "Stranki" in posamično "Stranka".
KER:
(A)
Je Prenosnik sklenil izdati nematerializirane imenske obveznice v skupnem nominalnem
znesku 26.500.000 EUR z letno obrestno mero 7,2 odstotka in zapadlostjo 9.12.2014
("Obveznice").
(B)
Se je Prenosnik zavezal, da bodo vse obveznosti iz Obveznic, dolgovane imetnikom
Obveznic, zavarovane z določenimi sredstvi Prenosnika.
(C)
Prenosnik in Fiduciar želita določiti obveznosti Prenosnika v zvezi z zavarovanjem obveznosti
iz Obveznic in način hrambe Sredstev zavarovanja (opredeljenih spodaj) in izvrševanje pravic
iz ali na Sredstvih zavarovanja v korist Upravičencev (opredeljenih spodaj).
SE STRANKI DOGOVORITA SLEDEČE:
1.
RAZLAGA
1.1
Opredelitev izrazov
V tej pogodbi:
"Cenitev" pomeni cenitev, s katero se, za namen te Pogodbe, ugotovi vrednost Prenesenih
delnic in ki jo pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij ali pooblaščeni revizor.
Cenitev zagotovi Prenosnik. Cenitev mora biti narejena in poslana Fiduciarju najmanj enkrat
letno v roku dveh mesecev po objavi letnih revidiranih izkazov poslovanja Družbe.
75
"Delovni dan" katerikoli dan, na katerega je v Republiki Sloveniji možno izvrševati plačila v
domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali
drug dela prost dan;
"Dogodek izvršitve" ima pomen določen v členu 9 (Izvršitev);
"Določila" pomeni določila in pogoje Obveznic, kot izhajajo iz priloge 1 k tej Pogodbi;
"Družba" pomeni Gorenjsko banko d.d., Kranj, s sedežem v Kranju, z matično številko
5103061000;
"DTV" (debt to value) pomeni zavarovano razmerje oziroma razmerje med skupnim
nominalnim zneskom Obveznic in vrednostjo Prenesenih delnic, izraženo v odstotkih, ki se
izračuna po formuli: skupen nominalni znesek Obveznic, deljen z vrednostjo Prenesenih
delnic, pomnožen s 100 in zaokroženo na dve decimalni mesti navzdol na najbližji 0,01
odstotek. Vrednost Prenesenih delnic se ugotavlja na podlagi Cenitve.
"KDD" pomeni Centralno klirinško depotno družbo d.d., Ljubljana;
"Kršitev" pomeni vsako kršitev, kot je opredeljena v Določilih;
"navodila" pomeni (razen če iz konteksta ne izhaja drugače) navodila podpisana s strani
pooblaščene osebe ali oseb Prenosnika, za katera Fiduciar v dobri veri meni, da so bila dana
s strani Prenosnika, in ki veljajo dokler niso veljavno preklicana;
"Prenesene delnice" pomeni delnice, opredeljene v členu 2 (Prenos v zavarovanje), kot tudi
vse morebitni vrednostni papirji pridobljeni v zameno za Prenesene delnice na podlagi
statusnega preoblikovanja Družbe, drugih korporacijskih dejanj Družbe ali zakona;
"Sredstva zavarovanja" pomeni Prenesene delnice in Stranske pravice;
"Stranske pravice" pomeni, v zvezi s Prenesenimi delnicami, vse sedanje in bodoče
dividende in druge oblike izplačil dobička ter vse sedanje in bodoče pravice do prihodka iz
naslova (i) likvidacije Družbe (iii) zmanjšanja osnovnega kapitala Družbe (iii) odkupa delnic s
strani delničarja Družbe na podlagi zakona;
"Upravičenec" pomeni, v zvezi z Zavarovanimi obveznostmi, osebo, ki je zakoniti imetnik
Obveznice (razen Prenosnika).
1.2
Tolmačenje
(a)
V tej Pogodbi, če ni določeno drugače, opredelitev
(i)
Prenosnika, Fiduciarja in katerekoli druge osebe vključuje Prenosnikovega ali
Fiduciarjevega naslednika in naslednika katerekoli druge osebe;
(ii)
Določil vključuje tudi napotitev na spremenjena, prenovljena (z novacijo ali
kako drugače) ali nadomeščena Določila.
(b)
Kazalo in naslovi v tej Pogodbi so vstavljeni zaradi lažjega razumevanja in se jih ne
upošteva pri razlagi te Pogodbe.
(c)
Če ne izhaja drugače, opredeljeni izrazi v tej Pogodbi v ednini, vključujejo tudi
množino, in obratno.
76
(d)
Izrazi, pisani z veliko začetnico, ki niso opredeljeni v tej Pogodbi so opredeljeni v
Določilih, če iz konteksta ne izhaja drugače.
2.
PRENOS V ZAVAROVANJE
2.1
Prenosnik nepreklicno prenaša v zavarovanje Fiduciarju:
(i)
21.532 navadnih imenskih nematerializiranih delnic Družbe z ISIN kodo
SI0021109630.
2.2
Prenosnik bo z namenom izpopolnitve prenosa Prenesenih delnic, nemudoma po sklenitvi te
Pogodbe, zagotovil prenos imetništva na Prenesenih delnicah v centralnem registru v KDD in
predložil Fiduciarju kot dokazilo izpis, ki izkazuje, da je Fiduciar vpisan kot zakoniti imetnik na
Prenesenih delnicah v centralnem registru v KDD.
2.3
DTV ob sklenitvi te Pogodbe znaša [ ] %. V času do Datuma prenehanja se DTV lahko
poslabša največ za [ ] odstotnih točk in lahko do Datuma prenehanja znaša največ [ ] %.
Fiduciar bo ustreznost DTV ugotavljal letno, najkasneje 10 Delovnih dni po prejemu Cenitve s
strani Prenosnika. Če Fiduciar ugotovi, da DTV znaša več kot [ ] %, Prenosnika pozove, da
nemudoma zagotovi primerno dodatno zavarovanje za zavarovanje obveznosti v skladu s to
Pogodbo. Kot primerno dodatno zavarovanje Prenosnik zagotovi dodatne vrednostne papirje,
ki so v vsem enaki kot Prenesene delnice ("Dodatni vrednostni papirji"). Dodatni
vrednostni papirji štejejo za Prenesene delnice in se zanje smiselno enako uporabljajo vsa
določila te Pogodbe. Prenosnik zagotovi Dodatne vrednostne papirje v tolikšni vrednosti, da
po tem prenosu, DTV ne bo več presegal [ ] %. Prenosnik se zavezuje da bo nemudoma oz.
najkasneje v roku 5 Delovnih dni po prejemu poziva Fiduciarja po zagotovitvi primernega
dodatnega zavarovanja na podlagi te Pogodbe, zagotovil prenos imetništva na Dodatnih
vrednostnih papirjih v skladu s to Pogodbo v centralnem registru v KDD in predložil Fiduciarju
kot dokazilo izpis, ki izkazuje, da je Fiduciar vpisan kot zakoniti imetnik na Dodatnih
vrednostnih papirjih v centralnem registru v KDD. V primeru, da Prenosnik krši obveznosti iz
tega člena 2.3 (vključno, vendar ne izključno, če ne predloži Cenitve), bo Fiduciar o tej kršitvi
obvestil Imetnike. Če DTV znaša manj kot [ ] % Fiduciar nobenega dela Prenesenih delnic ne
vrača Prenosniku, ampak se le-te ohranijo kot zavarovanje za Zavarovane obveznosti.
2.4
Fiduciar sprejme prenos Sredstev zavarovanje v zavarovanje.
3.
PRENOS STRANSKIH PRAVIC
3.1
Skupaj s Prenesenimi delnicami se prenesejo na Fiduciarja vse Stranske pravice.
3.2
Ne glede na prenos v zavarovanje in določbo člena 3.1, je Prenosnik upravičen do prejema
dividend iz Prenesenih delnic, do nastopa Dogodka izvršitve. Fiduciar bo, do nastopa
Dogodka izvršitve, nakazoval prejete dividende iz Prenesenih delnic na račun Prenosnika, v
skladu z navodili Prenosnika.
3.3
Fiduciar bo nakazoval plačila iz naslova Prenesenih delnic (vključno z dividendami)
Prenosniku pod pogojem, da jih prejme. Za vsa plačila veljajo vsakokratni davčni in drugi
predpisi in Fiduciar bo izvršil vsa morebitna zmanjšanja, odtegljaje ali odbitke plačil v breme
Prenosnika. Fiduciar je upravičen od zneskov plačil dolgovanih Prenosniku, odšteti svoje
stroške v zvezi s to Pogodbo.
77
4.
GLASOVALNE PRAVICE
4.1
Ne glede na prenos v zavarovanje, vse glasovalne pravice, ki pripadajo Prenesenim delnicam
("Glasovalne pravice") ostanejo Prenosniku, ki jih ima pravico izvrševati, do nastopa
Dogodka izvršitve.
4.2
Za namen izvrševanja Glasovalnih pravic ter v zvezi z drugimi pravicami ali obveznostmi
povezanimi s Prenesenimi delnicami bo Fiduciar Prenosniku prenesel prejeta obvestila,
informacije in gradiva, v obsegu, kot jih bo Fiduciar prejel, najkasneje v roku 3 Delovnih dni.
Fiduciar je upravičen, da zase naredi kopije vseh dokumentov, ki jih prenese Prenosniku v
skladu s tem členom.
4.3
Prenosnik lahko bodisi pooblasti Fiduciarja za zastopanje na skupščini delničarjev Družbe in
izvrševanje Glasovalnih pravic v skladu z danimi navodili bodisi (on ali osebe, ki jih imenuje)
izvršuje Glasovalne pravice kot pooblaščenec Fiduciarja, vse v skladu s prejetimi navodili
Prenosnika. Če Fiduciar do konca sedmega Delovnega dne pred dnem zasedanja skupščine
delničarjev Družbe ne prejme navodil Prenosnika za izvrševanje Glasovalnih pravic, se
zasedanja skupščine delničarjev Družbe ne bo udeležil in Glasovalnih pravic ne bo izvrševal.
4.4
Po nastopu Dogodka izvršitve, Fiduciar lahko izvršuje Glasovalne pravice na podlagi prejetih
navodil Upravičencev, danih v skladu z Določili. Če Fiduciar do konca sedmega Delovnega
dne pred dnem zasedanja skupščine delničarjev Družbe ne prejme navodil Imetnikov za
izvrševanje Glasovalnih pravic, se zasedanja skupščine delničarjev Družbe ne bo udeležil in
Glasovalnih pravic ne bo izvrševal. Fiduciar ne bo izvrševal Glasovalnih pravic po lastni
presoji niti pred niti po nastopu Dogodka izvršitve.
5.
ZAVAROVANE OBVEZNOSTI
Sredstva zavarovanja služijo kot zavarovanje plačila glavnice, obresti in vseh obveznosti,
dolgovanih s strani Prenosnika na podlagi Obveznic ter stroškov in izdatkov Fiduciarja in
Upravičencev, nastalih v zvezi s to Pogodbo ("Zavarovane obveznosti").
6.
POGOJI FIDUCIARNEGA RAZMERJA
6.1
Prenosnik in Fiduciar soglašata, da so Sredstva zavarovanje in ves denar, terjatve in pravice,
ki jih prejme Fiduciar ali jih ima v imetništvu na podlagi te Pogodbe, v imetništvu Fiduciarja za
račun Upravičencev in Fiduciar jih hrani ter z njimi upravlja v skladu s to Pogodbo. Fiduciar se
zavezuje, da bo kot depozitar hranil prejeta Sredstva zavarovanja in ves denar, terjatve in
pravice, ki jih prejme na podlagi te Pogodbe in izvrševal pravice iz ali na prejetih Sredstvih
zavarovanj, denarja, terjatvah ali pravicah v skladu s to Pogodbo za račun Upravičencev.
6.2
Fiduciar bo Sredstva zavarovanja prejeta po tej Pogodbi hranil ločeno od svojega
premoženja, od drugega premoženja Prenosnika in njegovih odvisnih družb in od premoženja
drugih strank in tretjih oseb, ki ga hrani Fiduciar. [Fiduciar bo imetništvo Sredstev zavarovanj
za račun Upravičencev jasno označil v svojih knjigah.]
6.3
Fiduciar nima pravice razpolagati s Sredstvi zavarovanja, razen na podlagi določil te
Pogodbe. Sredstva zavarovanja ne bodo obremenjena z nobenimi bremeni ali pravicami
Fiduciarja razen za terjatve Fiduciarja za stroške in izdatke hrambe, upravljanja in izvrševanja
Sredstev zavarovanj iz te Pogodbe.
6.4
Fiduciar ne bo odgovoren za dejanja, storjena na podlagi sklepa, ki se bo zdel kot Pisni Sklep
ali kot sklep, ki je bil sprejet na Skupščini glede katere je bil sestavljen zapisnik ali na podlagi
78
navodil določenega odstotka Imetnikov, četudi se bi izkazalo, da je bil v sklicu Skupščine ali
pri Pisnem Sklepu ali pri navodilu nepravilnost in da zaradi tega Skupščina, Pisni Sklep ali
navodilo ni bilo veljavno in ne zavezuje Imetnikov.
6.5
Fiduciar ne prevzema odgovornosti za obliko, zadostnost, pristnost, ali pravni učinek
kateregakoli dokumenta, ki ga prejme v zvezi s to Pogodbo.
6.6
Pri izvrševanju pravic in pooblastil Fiduciarja, bo Fiduciar obravnaval splošen interes
Imetnikov kot upravičencev enega razreda in ne bo upošteval interesov, ki bi nastali zaradi
posebnih okoliščin posameznega Imetnika.
6.7
Fiduciar ni dolžan storiti nobenega dejanja za ugotovitev ali je nastopila Kršitev in dokler za to
dejstvo ne ve (bodisi da je pisno obveščen ali kako drugače), je upravičen, da šteje, da
Kršitev ni nastopila.
6.8
Fiduciar lahko za izvrševanje pravic Fiduciarja iz te Pogodbe pooblasti ali angažira drugo
osebo.
6.9
Fiduciar in njegovi zaposleni ne bodo zaradi fiduciarnega razmerja po tej Pogodbi prekludirani
sklepati poslov v okviru redne dejavnosti s Savo ali njenimi odvisnimi družbami ali imeti v
fiduciarnem imetništvu vrednostne papirje, stvari, denar ali terjatve Save ali njenih odvisnih
družb.
6.10
Fiduciar nima obveznosti do nobene druge osebe iz naslova te Pogodbe razen do Prenosnika
in Upravičencev.
6.11
Fiduciar ne prevzema nobene obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti
Prenosnika iz Obveznic ali iz te Pogodbe.
6.12
Razen če ni v tej Pogodbi ni določeno drugače, bo Fiduciar izvrševal pravice (ali se vzdržal
izvrševanja), ki so mu podeljene s to Pogodbo ali z Določili, na podlagi navodil Imetnikov. V
odsotnosti navodil Imetnikov, lahko Fiduciar ravna ali opusti ravnanje, tako, kot je po
njegovem razumnem mnenju v najboljšo korist Upravičencev.
6.13
Fiduciar ni zavezan storiti ničesar ali nečesa opustiti, če bi to po njegovem razumnem mnenju
pomenilo kršitev zakona.
6.14
Prenosnik ima pravico imenovati novega fiduciarja s tem da nobena oseba ne bo imenovana
za novega fiduciarja ne da bi bila predhodno potrjena s Sklepom . Vsako imenovanje novega
fiduciarja bosta Prenosnik in Fiduciar nemudoma sporočila Imetnikom. Imetniki imajo pravico
zamenjati vsakega fiduciarja s Sklepom.
6.15
Vsak fiduciar po tej Pogodbi lahko pisno odstopi s 45 dnevnim odpovednim rokom vendar pa
odstop pa ne bo stopil v veljavo, dokler ni veljavno imenovan drug fiduciar. Prenosnik se
zavezuje, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo novi fiduciar imenovan v čim krajšem
času. Vsak fiduciar se zavezuje, da bo po veljavnem imenovanju novega fiduciarja storil vsa
dejanja potrebna za veljaven prenos vseh prejetih Sredstev zavarovanja iz te Pogodbe na
novega fiduciarja.
79
7.
IZJAVE IN JAMSTVA
Prenosnik izjavlja in jamči Fiduciarju (ki deluje za račun Upravičencev):
7.1
da je edini zakoniti in upravičeni imetnik Prenesenih delnic in je upravičen, da prenese
Prenesene delnice Fiduciarju v skladu s to Pogodbo;
7.2
Prenesene delnice (i) predstavljajo 6,497 odstotka obstoječih navadnih imenskih delnic
Družbe, (ii) so v celoti vplačane in (iii) so brez bremen, opcij, pravic tretjih oseb ali drugih
podobnih dogovorov, na podlagi katerih bi imela tretja oseba pravico do Prenesenih delnic ter
(iii) so prosto prenosljive.
8.
ZAVEZE
V času trajanja te Pogodbe, se Prenosnik zavezuje Fiduciarju (ki deluje za račun
Upravičencev):
8.1
Da ne bo razpolagal s Prenesenimi delnicami, zlasti jih odsvojil ali obremenil;
8.2
Da ne bo izvrševal Glasovalnih pravic na način, ki bi zmanjšal ali ogrozil pravic Upravičencev
po tej Pogodbi, zlasti z glasovanjem za likvidacijo Družbe, zmanjšanje osnovnega kapitala
Družbe, omejitev prenosljivosti Prenesenih delnic;
8.3
Da bo vplačal nove delnice, ki pripadajo Prenesenim delnicam na podlagi prednostne pravice
v primeru povečanja osnovnega kapitala Družbe in ne bo dovolil, da bi tretja oseba vplačala
nove delnice, ki pripadajo Prenesenim delnicam na podlagi prednostne pravice in bi se s tem
zmanjšal delež, ki ga predstavljajo Prenesene delnice v osnovnem kapitalu Družbe na dan te
Pogodbe;
8.4
Da nemudoma obvesti Fiduciarja o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivale na bistveno zmanjšanje
vrednosti Sredstev zavarovanja;
8.5
Da na zahtevo Fiduciarja zagotovi Fiduciarju vse informacije in listine, ki jih Fiduciar po
razumni presoji šteje za potrebne za uveljavljanje pravic do Sredstev zavarovanja v skladu s
to Pogodbo.
9.
IZVRŠITEV
9.1
Če
(a)
Zavarovane obveznosti (ali katerikoli njihov del) zapadejo; in
(b)
So Imetniki na podlagi Pogoja 7 Določil dali obvestilo o predčasni zapadlosti
Obveznic (razen v primeru začetka stečajnega postopka nad Prenosnikom, ko
obvestilo ni potrebno)
(skupaj (razen v primeru začetka stečajnega postopka nad Prenosnikom) "Dogodek
izvršitve"), bo Fiduciar upravičen, po izteku osmih dni od obvestila Prenosniku o nameravani
izvršitvi Sredstev zavarovanj, uporabiti vse pravice, ki mu pripadajo kot prejemniku Sredstev
zavarovanj v zavarovanje, zlasti pa da proda (del ali vsa) Sredstva zavarovanja zunajsodno,
na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, izven organiziranega trga vrednostnih papirjev
bodisi z zasebno prodajo ali javno dražbo. Fiduciar bo postopal na podlagi, in v obsegu,
80
danih navodil Imetnikov, s katerimi morajo Imetniki opredeliti način izvršitve Sredstev
zavarovanj.
9.2
Če Dogodek izvršitve nastopi zaradi začetka stečajnega postopka nad Prenosnikom, so
Imetniki dolžni sami, na svoje stroške, prijaviti svoje terjatve iz Obveznic in ločitveno pravico
na Sredstvih zavarovanj v stečajni postopek nad Prenosnikom. Fiduciar bo, ob plačilu
njegovih stroškov in nadomestil, Imetnikom na njihovo zahtevo posredoval ustrezna potrdila o
imetništvu Prenesenih delnic ali druge podobne listine, potrebne za prijavo terjatev Imetnikov
v stečajni postopek nad Prenosnikom. V izogib dvomu, Fiduciar na podlagi te Pogodbe, ni
zavezan opraviti nobene cenitve Sredstev zavarovanj, za namen ugotavljanja višine
nezavarovanega dela terjatev Imetnikov v zvezi s prijavo terjatev imetnikov v stečajni
postopek nad Prenosnikom ali drugih podobnih dejanj.
9.3
Prihodki iz izvršitve Sredstev zavarovanj ter iz Stranskih pravic, ki jih Fiduciar prejme po
nastopu Dogodka izvršitve, bodo uporabljeni za:
(a)
Najprej, poplačilo davkov, stroškov, izdatkov in obveznosti Fiduciarja in Upravičencev
v zvezi s to Pogodbo,
(b)
Nato, poplačilo vseh neplačanih zneskov glavnice in obresti iz Obveznic, enakovredno
(pari passu) in sorazmerno (pri čemer je Fiduciar upravičen, da zaokroži zneske
navzdol na najbližji 0,01 €); in
(c)
Nazadnje, prenosom morebitnega presežka na Prenosnika.
10.
SPROSTITEV ZAVAROVANJ
10.1
Potem, ko Fiduciar prejme ustrezna dokazila, da so vse Zavarovane obveznosti plačane v
celoti (in ne samo začasno) in da iz Obveznic ne more nastati nobena obveznost do
Upravičencev več ("Datum prenehanja"), bo Fiduciar na zahtevo Prenosnika najkasneje v
roku petih Delovnih dni od prejema zahteve sprostil Sredstva zavarovanja s povratnim
prenosom prejetih Sredstev zavarovanj, ki jih bo imel takrat v imetništvu in s prenosom
morebitnega presežka iz izvršitve Sredstev zavarovanj, na Prenosnika.
11.
OBVESTILA
Vsa obvestila ali druga komunikacija po tej Pogodbi ali v zvezi z njo morajo biti v pisni obliki in
vročena osebno, po pošti, kurirski službi ali po faksu:
11.1
Fiduciarju:
Abanka Vipa d.d.
Slovenska cesta 58
1000 Ljubljana
81
Za:
Marko Zabukovec
Tel. št.:
Fax št.:
+386 1 471 86 46
+386 1 439 92 47
Prenosniku:
SAVA, DRUŽBA ZAUPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE, D.D.
Škofjeloška cesta 6
4000 Kranj
Za:
Tel. št.:
Fax št.:
Iva Žagar
+ 386 4 206 63 46
+ 386 4 206 63 46
ali na naslov pisno sporočen drugi stranki najmanj 15 dni vnaprej.
12.
OSTALE DOLOČBE
12.1
Ločljivost, trajanja in druge zadeve
12.2
12.3
(a)
Ta Pogodba velja do Datuma prenehanja.
(b)
Ta Pogodba vzpostavlja nepretrgano zavarovanje in nobena sprememba Določil ne bo
imela učinka na veljavnost in obseg te Pogodbe in na obveznosti Prenosnika, razen če
se ne sklicuje neposredno na to Pogodbo in člen 12.1 (Ločljivost, trajanja in druge
zadeve).
(c)
Zavarovanja ustanovljena s to Pogodbo so neodvisna od vseh drugih zavarovanj, ki so
ali lahko bodo ustanovljena v korist Upravičencev v zvezi z Zavarovanimi
obveznostmi.
(d)
Nobena sprememba pravnoorganizacijske oblike ali združitev ali statusno
preoblikovanje Prenosnika ne bo imela škodljivega učinka na Sredstva zavarovanja, ki
bodo še naprej služila kot zavarovanje Zavarovanih obveznosti. Nadalje, bodo
Sredstva zavarovanje služila kot zavarovanje Zavarovanih obveznosti po odstopu
katerekoli obveznosti (delno ali v celoti) Prenosnika iz Obveznic na katerokoli osebo.
Nadaljnja zagotovila
(a)
Če bi bila po mnenju Fiduciarja potrebna dodatna dejanja ali izjave za nastanek
zavarovanja po tej Pogodbi, se Prenosnik zavezuje, da bo ta dejanja storil in dal
ustrezne izjave na zahtevo Fiduciarja.
(b)
Prenosnik pooblašča Fiduciarja, da v njegovem imenu stori ustrezna dejanja in da
izjavi ustrezne izjave, ki so potrebna po tem členu 12.2 (Nadaljnja zagotovila), vključno
s pravico da prenese to pooblastilo na tretje osebe.
Odstop in prenos
(a)
Prenosnik ne sme odstopiti, prenesti ali kako drugače razpolagati z delom ali vsemi
svojimi pravicami ali obveznostmi po tej Pogodbi.
82
12.4
(b)
Fiduciar ima pravico odstopiti, prenesti ali drugače razpolagati s svojimi pravicami in
obveznostmi po tej Pogodbi. Prenosnik soglaša s prenosom te Pogodbe na novega
Fiduciarja, v primeru odstopa ali zamenjave Fiduciarja v skladu s členoma 6.12 in 6.13
te Pogodbe.
(c)
Prenosnik soglaša, da je zavarovanje po tej Pogodbi ustanovljeno v korist
vsakokratnih zakonitih imetnikov Obveznic (razen Prenosnika).
Celoten dogovor
Ta Pogodba vsebuje celoten dogovor strank o predmetu te Pogodbe in nadomešča vse
morebitne prejšnje ustne ali pisne sporazume glede tega.
12.5
12.6
Odgovornost in odškodovanje Fiduciarja
(a)
Fiduciar ne bo odgovoren Prenosniku ali imetnikom Obveznic za nobeno izgubo ali
škodo, ki jo utrpi Prenosnik ali imetnik Obveznice, vključno (vendar ne izključno) s
škodo ali izgubo zaradi storitve ali opustitve dejanj, storjenih ali opuščenih na podlagi
navodil ali izostanka navodil Prenosnika ali Imetnikov, razen izgube ali škode,
povzročene s strani Fiduciarja iz velike malomarnosti ali namerno.
(b)
Prenosnik bo na utemeljeno in dokumentirano zahtevo Fiduciarja Fiduciarju v celoti
povrnil vsak znesek, škodo ali izgubo, nastalo Fiduciarju ali katerikoli osebi, ki bi jo
Fiduciar pooblastil za izvrševanje posameznih upravičenj iz te Pogodbe, v zvezi z
izvrševanjem in izpolnjevanjem pravic, upravičenj (vključno s fiduciarnimi upravičenji)
in pooblastili Fiduciarja, ki izhajajo iz te pogodbe, razen če je Fiduciar ravnal ali opustil
ravnanje iz velike malomarnosti ali namerno. Ta povrnitev škode velja tudi za kakršne
koli davke ali dajatve, ki bi jih Fiduciar plačal v zvezi z izvrševanjem te Pogodbe.
Ni odpovedi pravicam
Noben izostanek uveljavljanja ali zamuda pri uveljavljanju pravic ali pravnih sredstev
Fiduciarja se ne bo štela kot odpoved tem pravicam ali pravnim sredstvom. Nobeno delno ali
posamično uveljavljanje izvrševanje pravic ali pravnih sredstev ne bo preprečilo nadaljnjega
uveljavljanja pravic ali pravnih sredstev.
12.7
Spremembe
Spremembe in dopolnitve k tej Pogodbi, vključno s tem členom 12.7 (Spremembe) morajo biti
v pisni obliki in podpisane s strani vseh Strank.
12.8
Delna neveljavnost
Če je ali če postane katerakoli določba te Pogodbe neučinkovita, neizvršljiva ali neveljavna,
delno ali v celoti, veljavnost drugih določb s tem ne bo prizadeta. Štelo se bo, da je
neučinkovita, neizvršljiva ali neveljavna določba nadomeščena z učinkovito, izvršljivo ali
veljavno določbo, ki najbolj ustreza neučinkoviti, neizvršljivi ali neveljavni določbi in
poslovnemu namenu, ki ga zasledujeta stranki s to Pogodbo.
12.9
Veljavno pravo
Za to Pogodbo velja slovensko pravo.
83
12.10
Pristojnost sodišč
Za vse spore ali postopke iz ali v zvezi s to Pogodbo je pristojno sodišče v Kranju. To ne
vpliva na pravico Fiduciarja, da začne postopek za uveljavitev pravic iz te Pogodbe, pred
drugim pristojnim sodiščem.
20. DOKUMENTI NA VPOGLED
Na spletni strani http://www.sava.si so na voljo naslednji dokumenti:
1. Poročilo o poslovanju in nerevidirani nekonsolidirani računovodski izkazi družbe Sava, d.d., za
obdobje januar–december 2009
http://www.sava.si/images/pdf/LP2009_nerevidirano.pdf
2. Letno poročilo Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2008
http://www.sava.si/images/pdf/Letno_porocilo_SAVA_2008.pdf
3. Statut družbe Sava, d.d.
http://www.sava.si/odnosi-z-delnicarji.html
4. Lastniška struktura družbe Sava, d.d.
http://www.sava.si/odnosi-z-delnicarji/lastniska-struktura.html
84