TISKOVINA Pošiljatelj: Društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom - Utrip Poliklinika Ljubljana, Njegoševa 4, hodnik D, 1525 Ljubljana. Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale. SEPTEMBER 2013 - ŠTEVILKA 60 Obisk pri Dr. Francetu Prešernu in plečnikovih arkadah V soboto, 28. septembra 2013, vabimo na ogled razstave v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, z naslovom: S TEHNIKO DO ZDRAVJA Nato sledi kombinacija piknika in plovbe z ladjo SULC po Ljubljanici od tržnice do Podpeči. Zbor je ob 8. uri pod uro na Avtobusni postaji Ljubljana. Ob 9. uri sledi voden ogled razstave v Bistri. Ob 12. uri bo vkrcanje na ladjo SULC na Trnovskem pristanu pri Prulskem mostu. Sledi križarjenje po Ljubljanici in piknik na ladji. Ob 16.uri izkrcanje na Trnovskem pristanu pri Prulskem mostu VABILO NA JESENSKI IZLET Cena izleta je 25 € Prijave bomo zbirali od 11. 9. 2013 do 17. 9. 2013 med 19. in 21. uro na številko društvenega telefona 031 651 532 . Vljudno vabljeni! Predsednica društva Polona Leskovec 1 REDNA LETNA SKUPŠČINA – 13. april SOGLASNA SPREJETA POROČILA IN PROGRAM Predsednica ga. Polona Leskovec je pozdravila navzoče in predlagala naslednji dnevi red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročilo predsednice o delu izvršilnega odbora 3. Poročilo strokovnega odbora 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Poročilo disciplinske komisije 6. Razprava o poročilih in predlogi ter glasovanje o njih 7. Razno Nato je predlagala delovno predsedstvo: g. Borisa Grozdanova za predsednika in za članici zapisnikarico ga. Štefko Skvarča in Miljano Nikčevič, kar je skupščina tudi soglasno sprejela. Delovni predsednik g. Boris Grozdanov je za tem predlagal člane delovnih teles. Za verifikacijsko komisijo ga. Albino Burnik in ga. Tanjo Kukič. Za overovitelja zapisnika prim. mag. Aleša Breclja dr. med. in ga. Miljano Nikčevič. Pred nadaljevanjem skupščine pa je bil Kulturni program: Pevka Ana Vipotnik in kitarist Igor Leonardi sta kreativni par od leta 1998. Kot gonilna sila zasedbe Fake Orchestra sta ustvarila tri zgoščenke in odigrala preko 450 koncertov doma kot v tujini, kjer je skupina nastopala od Istanbula do New Yorka. Poslušali smo: Serdce (ruski tango), Soldad (C. Eora, Zelenortski), Ne čakaj na maj (B. Lesjak / Fran Milčinski Ježek), Notte di luna calante (Domenico Modugnio), Jarabie (afriška narodna) in Glažek vinčka (Fran Milčinski Ježek). Po kulturnem programu smo začeli z redno letno skupščino. Predsednica društva UTRIP Polona Leskovec Poročilo predsednice društva ga. Polone Leskovec G. Avgust Terplan, poročilo dela disciplinske komisije Delovno predsedstvo: ga. Štefka Skvarča, g. Boris Grozdanov in ga. Miljana Nikčević Prof. mag. Aleš Brecelj dr. med. podaja poročilo o delu strokovnega odbora 2 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si REDNA LETNA SKUPŠČINA – 13. april POROČILO ZA LETO 2012 Dragi prijatelji ! Prisrčno pozdravljam vse navzoče na naši redni letni skupščini. Z velikim veseljem lahko zatrdim, da so mi člani izvršilnega odbora s katerimi smo se srečevali na rednih sejah v veliko pomoč pri mojem delu. Vse leto smo delali po začrtanem programu društva in si prizadevali, da bi pri tem še kaj novega dodali. V preteklem letu nam je organizacija FIHO namenila 9.787,10 €. Zato se organizaciji FIHO za financiranje iskreno zahvaljujem in se še naprej priporočam za tako velikodušno pomoč. Skupaj z zbrano članarino, z donacijo članov, kateri nakažete več, kot znaša članarina, zato se vsem iskreno zahvaljujem. S pozitivnim prenosom financ iz leta 2011 smo skoraj pokrili realizacijo osnovnih programov. Tudi v letu 2012 smo morali črpati dodatna sredstva iz naših rezerv. V lanskem letu smo izdali tri številke našega glasila Naš UTRIP, v katerem smo vas obveščali, izobraževali in vam predstavili dragocenosti iz kulturne in umetniške zakladnice naše zgodovine. S strokovnimi sodelavci kliničnega centra in s priznanimi specialisti smo se seznanili z novostmi na področju medicine. Za telesne aktivnosti smo poskrbeli v fitnesu, telovadbi in s hojo po gorskem svetu. Želim si, da bi še v večjem številu izkoristili možnost telovadbe, ki je v letošnjem letu vsako sredo. Imamo odlično voditeljico, ki je usposobljena tako za gibalne vaje, prirejene našim potrebam, kot tudi za različne sprostilne vaje. Vse te pestre dejavnosti nas napolnjujejo z novo energijo. Tudi samo druženje nas spodbuja k aktivnejšemu življenju.Vsake dva meseca smo šli v gore, program pohodov ste lahko spremljali na naši spletni strani. S telesnimi aktivnostmi krepimo telesno moč, s tem pa obenem tudi psihično zdravje ! To nas opogumlja, da z večjim optimizmom rešujemo naše vsakdanje težave. Izvedli smo štiri izlete : v Radence in čokoladnico Zotter, grad Devin in Miramaer, v bolnico Franjo in martinovanje v vas Lokev in Dutovlje . Izvedli smo pet pohodov v gore : Na Zasavsko sv. Goro, pohod na Porezen, Na Storžič, Veliko planino in na Krim. Z rednimi strokovnimi predavanji smo se seznanjali o različnih faktorjih delovanja telesnih funkcij. Duša in duševnost je predaval doc. dr.Borut Škodlar, Človek telesno,duševno in duhovno bitje je imel Mgs. Tone Kompare, živi bolje kdaj, če ne zdaj ,je predstavil Matej Majerič, filozofinja prof. dr. Maja Milčinski :srce in duša in doc. dr. Primož Trunk o arteriosklerozi. V zgodovinskem kotičku smo predstavili kardiokirurga doc. dr. Boruta Pirca, 40. Let elektrostimulacije srca v Mariboru in srčni spodbujevalnikih – elektrode. Z vzpostavitvijo internetne strani se je društvo odprlo v svet. Vsem članom kot nečlanom smo omogočili neposredno komunikacijo z društvom, ter sprotno spremljanje naših dejavnosti. Nedvomno je na ta način dejavnost našega društva postala zelo prepoznavna v širši javnosti. Ob zaključku leta se srečamo in poveselimo ob glasbi. Na prijeten in sproščen način se tako poslovimo od iztekajočega se leta. Vsak udeleženec je prejel majico našega društva. Posebej se želim zahvaliti za neutrudno pomoč primariju magistru d. Alešu Breclju dr. med., brez katerega realizacije vseh naših ciljev ne bi bila mogoča. Zahvaljujem se sestri Miki Mikčevič, ki je odlično in požrtvovalno opravljala vsa tajniška dela in nas sprekljala na vseh naših izletih. Zahvala gre tudi mojemu možu Mihu Leskovec, ki je soudeležen pri izdaji našega glasila, kot tudi vse slikovne obdelave za naš časopis in našo spletno stran. Zahvaljujem se g. Vladimirju Jenku za izdelavo križank, zahvala gre tudi g. Borisu Grozdanovu, ki nam je omogočil, da smo po zelo ugodni ceni dobili majice z našim logotipom. Zahvaljujem se vsem članom, ki ste sodelovali pri pisanju člankov z naših izletov. Tudi v letu 2013 bomo nadaljevali naš repertuar programov, kot v lanskem letu. Predsednica Polona Leskovec Pevka ga. Ana Vipotnik in kitarist g. Igor Leonardi Del udeležencev na skupščini 3 Koronarna bolezen in revaskularizacija srca Predavatelj - asistent dr. Primož Trunk dr. med. Koronarna bolezen srca je obolenje koronarnih (venčnih) arterij, ki oskrbujejo srce s kisikom in hranilnimi snovmi. Gre za aterosklerozo, kronično bolezen žil, ki skozi kompleksen, dolgotrajen bolezenski proces povzroči zadebelitev žilne stene in nastajanje aterosklerotičnih oblog ali plakov, ki na različnih mestih zožujejo svetlino arterij in zmanjšujejo njihov pretok krvi. Na ta način se zmanjša preskrba srčne mišice s kisikom, kar v končni fazi privede do nastanka težav. Ateroskleroza je najpogostejši razlog za srčno ali možgansko kap in najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Bolezen se začne že zgodaj v adolescenci in postopno napreduje skozi celo življenje. Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze so kajenje, povišan krvni tlak, povišane vrednosti maščob v krvi ter sladkorna bolezen. Poleg tega obstaja še veliko drugih dejavnikov tveganja, kot so telesna nedejavnost, stres, prekomerna telesna teža, ki jih prav tako ne moremo zanemariti. Bolezen dolgo časa poteka brez simptomov, saj napreduje počasi, pretok krvi pa ima vsaj na začetku še veliko »rezerve«. Težave nastopijo običajno takrat, ko stopnja zožitve venčne arterije doseže približno 70 % svetline, saj pride do nesorazmerja med porabo kisika v srčni mišici in dobavo kisika s krvjo skozi venčne arterije. To se pogosto zgodi ob telesnem naporu ali kakšnem drugem stresnem dogodku, saj Doc. dr. Primož Trunk Operacija na odprtem srcu 4 Prikaz ateroskleroze Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si takrat močno poraste poraba kisika v srčni mišici. Takrat se pojavi najbolj tipičen znak te bolezni – bolečina za prsnico, ki jo imenujemo tudi angina pektoris. Poleg bolečine se lahko pojavijo tudi drugi znaki, kot so težko dihanje, znojenje, slabo počutje, vrtoglavost, omedlevica ali razbijanje srca. V določenih primerih se lahko bolezen pokaže tudi na hitro, brez kakšnih posebnih predhodnih težav. To se zgodi ob nenadni zapori venčne arterije s krvnim strdkom, običajno na mestu, kjer pride do razpoka aterosklerotične obloge. V tem primeru se zelo hitro pojavi močna bolečina, podobna bolečini pri angini pektoris, ki pa za razliko od angine pektoris ne mine spontano po počitku ali po uporabi zdravil. V tem primeru govorimo o srčnem infarktu ali srčni kapi, ki je nujno stanje in ga je treba zdraviti v bolnišnici. V najslabšem primeru je nenaden potek bolezni tako hud, da pride do motenj srčnega ritma, ki so za bolnika lahko usodne. Takrat govorimo o nenadni srčni smrti. Kadar pri bolniku pride do napada prsne bolečine, se mora takoj umiriti in prenehati s kakršnimkoli telesnim naporom. Pogosto imajo ti bolniki pri sebi tabletko nitroglicerina, ki jo položijo pod jezik, ali pa si pod jezik aplicirajo nitroglicerinsko pršilo. Lahko vzamejo tudi Aspirin. Kadar bolečina ne mine spontano po nekaj minutah, je potrebna takojšnja obravnava pri zdravniku, saj gre lahko za srčni infarkt. Pogovor o hoji v gore V bolnišnici pri takem bolniku opravijo osnovne laboratorijske preiskave ter posnamejo EKG. Pri sumu na koronarno bolezen opravijo slikanje koronarnih arterij, ki se imenuje koronarografija. Običajen pristop je skozi eno od dimeljskih arterij, skozi katero interventni kardiologi uvedejo tanke katetre do vstopa v venčne arterije in v njih vbrizgajo kontrastno sredstvo ter jih slikajo z rentgenskim aparatom. Venčne arterije se tako jasno prikažejo in na slikah se lahko oceni njihovo prehodnost oziroma stopnjo zožitve. Takrat se v določenih primerih tudi že odločijo za njihovo zdravljenje oziroma za revaskularizacijo srca. Zožitve lahko razširijo s posebnimi baloni, ki so pritrjeni na katetre, lahko pa na mesto zožitve vstavijo tudi znotrajžilno opornico ali stent, ki pomaga vzdrževati svetlino arterije in njeno prehodnost. Po posegu morajo ti bolniki poleg običajne medikamentozne terapije jemati še antitrombotična zdravila, ki preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Kadar so spremembe na venčnih arterijah zelo obširne in neprimerne za perkutani poseg, pride v poštev kirurško zdravljenje oziroma kirurška revaskularizacija srca. Operacija poteka v splošni anesteziji in jo lahko napravimo na delujočem ali pa na mirujočem srcu. Pri operacijah na mirujočem srcu uporabljamo še zunajtelesni krvni obtok, pri katerem posebna črpalka zagotovi zadosten pretok krvi po telesu, medtem ko srce med operacijo miruje. V obeh primerih na venčne arterije našijemo obvode, s katerimi speljemo kri iz aorte mimo zožitev na venčnih arterijah in tako omogočimo dobro prekrvavitev srca. Za obvode največkrat uporabimo eno ali obe notranji prsni arteriji in pa veno safeno magno, ki poteka v podkožju na notranji strani noge. Pri preprečevanju koronarne bolezni srca je najpomembnejša kontrola vseh štirih glavnih dejavnikov tveganja. Pomembno je redno jemanje predpisane medikamentozne terapije, tako da so krvni tlak ter vrednosti krvnega sladkorja in maščob urejeni. Pomembna je zdrava, uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave ter malo nasičenih maščob. Zelo koristna je opustitev kajenja, omejen vnos alkohola ter redna telesna aktivnost, ki pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže. Asistent dr. Primož Trunk, dr. med VABILO NA PREDAVANJE Prof. dr. Fajko Bajrovič DUŠEVNOST IN ŽIVČEVJE V četrtek, 3. oktobra 2013 ob 15. uri v predavalnici 1 v pritličju Univerzitetnega kliničnega centra Zaloška 7, Ljubljana Vljudno vabljeni ! 5 NA GOLICO ČEZ POLJE NARCIS Golica je obmejna gora v Karavankah. Na sončni četrtek, 13. junija, smo se odpravili na Golico. S parkirišča pod goro smo krenili po široki cesti, ki nas je vodila čez Suho sedlo in čez Pusti Rovt. Tam ima pašna skupnost Javorniški Rovt svojo kočo. Gre za lepo dolino, kjer so se že kar idilično pasle krave s svojimi mladički. Pogled na polje narcis v ozadju Triglav Dolina Javorniški Rovt Po dobri uri hoje nas je pot pripeljala na razpotje. Na levo je bolj položna pot peljala do koče na Golici. Mi pa smo krenili na desno, kjer se je pot strmo vzpenjala. Po nekajminutni hoji se nam je odprl prelep pogled na polje narcis, pogačic, svišča in resja, v ozadju pa se je belil Triglav še v snegu. Oko se kar ni moglo naužiti takšne lepote ! Ustavili smo se in sedli med narcise. Občudovali smo prečudovit pogled ter uživali v nebeških vonjavah. Nato smo pot nadaljevali po ozki stezi. Dvakrat smo morali preskočiti tudi električnega pastirja. Malo pod vrhom smo srečali še trop ovac. Na vrhu Uživamo v nebeških vonjavah Treba se je posloviti od dišečih narcis 6 Narcise imenovane tudi »ključavnice« Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si Zaslužen počitek Koroška stran Pogled z vrha Golice na kočo pod Golico Pogačica v razcvetu Pogled na dolino Vrbskega in Baškega jezera se je odprl prelep razgled proti Triglavu in Škrlatici, na skrajno desno pa še na Mangart. Na Avstrijsko stran smo videli vse do Beljaka, dolino Rož, Vrbsko in Baško jezero ter Celovec. Izza meglice nas je pozdravil Grossglockner, po naše Veliki Klek, ki je visok kar 3762 m. Nebo je bilo brez oblačka, le rahel vetrič nam je delal družbo. Eno uro smo uživali na vrhu, nato smo se spustili do koče pod Golico (1580 m). Vračali smo se po poti čez Suho in Pusti Rovt. Ustavili smo se še v domu Pristava, kjer so poskrbeli, da ne bi dehidrirali. Nato smo se odpeljali proti domu. Zopet smo skupaj preživeli nov čudovit dan v naših prelepih gorah. Polona Leskovec 7 IZLET V KRANJ OGLED MESTNEGA JEDRA IN KRANJSKIH ROVOV Sobota, 11. maj 2013 mrzlo, deževno jutro je verjetno botrovalo manjši udeležbi Utripovcev, saj nas je bilo le 28. Ledeni možje so pač malo pohiteli. Avtobus nas je pripeljal po Jelenovem klancu do bivšega Globusa, kjer nas je že čakal g. Ado Gruden, naš vodič, ki nas je popeljal skozi mesto od srednjega veka do današnjih dni. Ogled se je pričel pri Stari Pošti in pot nadaljeval proti mestnemu jedru. Ustavili smo se pri enem od obnovljenih vodnjakov, ki so v srednjem veku služili za oskrbo meščanov z vodo. Vodo so črpali iz reke Save. Nato smo se ustavili pred hišo, v kateri je bival in imel advokaturo dr. France Prešeren, v letih 1846 do njegove smrti 1849. V hiši je Prešernov spominski muzej. Iz Prešernove ulice smo odšli proti Glavnemu trgu. Trg je bil nedavno tega obnovljen, potem, ko so bila opravljena arheološka izkopavanja. Tu stoji prelep, seveda obnovljen vodnjak. Ustavili smo se pred mestno hišo. Staro mestno jedro je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. V mestni hiši je poznogotska stebriščna dvorana iz prve polovice 16. Stoletja. V prvem nadstropju je danes poročna dvorana. Nasproti mestni hiši sta pomembni stavbi Pavšlarjeva hiša in zelo stara kranjska gostilna Stari Mayer. Pavšlarjeva hiša je obnovljena meščanska hiša, ki je bila zgrajena že kmalu po potresu leta 1550 in še danes kaže videz bogatih meščanov. Nadaljujemo pot do župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev. To je ena najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Triladijska cerkev izvira iz začetka 15. stoletja. Ob cerkvi je bilo staro Kranjsko pokopališče. Ob preselitvi so kosti umrlih kranjča- nov shranili v kostnico, ki je ob vzhodni strani cerkve. Takoj naprej je Prešernovo gledališče z visokim kipom dr. Franceta Prešerna. Kip je delo kiparja Frančiška Smrduja in Petra Lobode. Vhod v gledališče krasijo arkade Jožeta Plečnika. Pri arhitekturni zasnovi mu je pomagal domačin – arhitekt Nande Jocif. Že od leta 1969 deluje v Kranju akademski pevski zbor France Prešeren. Po njem ima ime tudi osnovna šola Franceta Prešerna. Mestna občina Kranj na dan pesnikovega rojstnega dne 3. decembra praznuje svoj občinski praznik. V Cankarjevi ulici nadaljujemo ogled in pridemo na razširjeni del ulice, ki se imenuje Pungert (iz nemškega bau- Hiša dr. Franceta Prešerna Sprehod po mestnem jedru 8 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si mgarten). To je pomol ob sotočju reke Kokre in Save. Na Pungertu je edini od devetih obrambnih stolpov v celoti ohranjen. Stolp je iz 16. stoletja. Kasneje je služil kot mestna ječa. Danes služi kot galerija. Poleg stolpa so prizidali manjšo cerkev v priprošnjo proti kugi. Na razgledni ploščadi ob stolpu smo videli močno naraslo reko Kokro, ki teče po zanimivem kanjonu in se malo nižje izlije v reko Savo. V bližnjem » kafiču « smo se s čajem in kavico malo ogreli. Od tu smo se vračali v mesto do Plečnikovega vodnjaka, ki v kaskadah preliva vodo, na stopnicah na vrhu Mohorjevega klanca. Tu so bila nekdaj spodnja mestna vrata. Vrh vodnjaka krasi zlati petelin kot zaščita pred ognjem, saj je Kranj večkrat pogorel. Mimi Roženvenske cerkve, ki je v bližini Plečnikovega vodnjaka, smo se sprehodili po ozki ulici in prišli do delno ohranjenega mestnega obzidja. Celotno mestno obzidje je bilo dolgo 870 metrov in dodatno utrjeno z devetimi stolpi. Delno je bil ohranjen stolp Škrlovc, kjer je bila včasih mestna orožarna, danes pa so v njem prostori za ljubiteljske dejavnosti. Plečnikov vodnjak,kjer se po kaskadah preliva voda Vhod v kranjske rove Osvetljen kranjski rov Notranjoszt kranjskega rova Zelo lepo obnovljen grad Khislstein nas je navdušil. Grad je skozi zgodovino menjal veliko lastnikov. Danes so v njem Gorenjski muzej in likovne delavnice. Poleg gradu je letno gledališče. Nadaljujemo po ulici, kjer je v bližini gradu v nadstropni hiši iz 18. Stoletja ustvarjal eden najpomembnejših slikarjev na prehodu iz 18. V 19. Stoletje Leopold Layer, ki velja za avtorja Marije, matere Božje z detetom v cerkvi bazilike na Brezjah. V hiši je tudi kip umetnika. V Regenčevi ulici je hiša, kjer se je rodil izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. V Kranju se je rodilo več pomembnih mož. Izzstopa dr. Janez Bleiweis, politiki, pisec, veterinar in urednik Rokodelskih novic. Po stopnicah smo se spustili na Jelenov klanec, kjer je vhod v Kranjske rove. V njih so bila zaklonišča za kranjčane med drugo svetovno vojno. Zaklonišče so gradili leta 1944 vojni ujetniki in nemški vojaki. Rovov je obnovljenih za ogled približno 900 metrov, cela dolžina pa je 1350 metrov. Zanimivosti prijetno osvetljenih rovov so še : čisto pravi kapniki, razstava mineralov in fosilov. V rovih imamo Kranjčani razne prireditve. V jeseni v času martinovanja vinogradniki iz cele Slovenije nudijo pokušino vin in domačih dobrot. Zanimive so prireditve v času božičnih in novoletnih praznikov. Posebne programe imajo za otroke. Iz rovov smo prišli ven pri takozvani Zlati ribici, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se v 5 km oddaljeno Naklo, kjer smo imeli kosilo, v gostilni Marinšek. Prijazni natakarji so nas postregli z dobrim kosilom in kapljico. Šo dveurnem prijetnem klepetu smo se odpravili v avtobus proti Ljubljani. Ta » prosti spis « naj vam udeležencem ponovno oživi naš potep po Kranju, hkrati pa povabilo, da se sami odpravite v Kranj in si ga temeljiteje ogledate. Boris Holy 9 Pohod na Šmarno goro ! Nekaj članov »Planinskega društva UTRIP« se nas je zbralo na parkirišču v Tacnu pod Šmarno goro. Bilo je ob štirih popoldne na vroči 17. julijski četrtek ! Oboroženi s pohodnimi palicami in z raznimi napitki v nahrbtnikih smo se pognali proti hribu in kar prehitro se je začel pravi vzpon. Venomer navzgor in samo navzgor… po stezi, prepredeni s številnimi drevesnimi koreninami in podobnimi pastmi. Še dobro, da poteka pot na vrh pretežno v zavetju drevesnih krošenj. O, blažena senca ! Na srečo že dolgo ni deževalo, saj si ne morem predstavljati, kako bi na primer po razmočenem blatu varno dosegli vrh tako obleganega osamelca v ljubljanski kotlini. Koliko ljudi se dnevno spopada s to »goro«, mi ni znano. Vem pa, da so vse njene poti ob vsakem času in vsakem vremenu pošteno oblegane z navdušenimi pohodniki in tekači. Mnogi so brzeli mimo nas, srečevali pa smo tudi pohodnike, ki so se mukoma vzpenjali, veliko počivali in lepo počasi lezli za nami. Že po nekaj minutah vzpona se je oglasila članica našega društva, ki jo je pred nekaj dnevi podrl avto in se je kljub bolečinam v rebrih in še kje, odločila za vzpon na vrh ! »Ali je še daleč do vrha ? Joj, na Šmarno goro se vzpenjam danes po mnogih letih drugič, zadnjič in nikoli več!«, je zastokala. Pa je vseeno vztrajala do vrha in je bila, tako kot vsi ostali, nagrajena z enkratnim razgledom na prelepo pokrajino in seveda na Ljubljano z reko Savo v tlorisu tik pod nami! No, premagali smo Šmarno goro – okrog 400 m višinske razlike na kratki razdalji.! V hipu so bile pozabljene vse težave vzpona in moram reči, da smo uživali! Nikakor se nam ni več mudilo. Zadovoljni smo posedeli na terasi za cerkvijo, se napili čaja in se okrepčali s šmarnogorskimi prestami. A vsega lepega je enkrat konec. Pripravili smo se na spust v dolino ter obvezno krenili po poti mimo zvončka želja, da smo se zahvalili za uspešen vzpon in priporočili za srečen povratek domov. Navzdol je seveda šlo veliko lažje in hitreje, pa vendar ne čisto brez zapletov. A premagali smo tudi te in se zadovoljni z izletom vrnili v dolino. Ana Vidmar Pred vzponom na Šmarno goro S palicami gre lažje navzgor Počitek tik pred vrhom Vsi smo zadovoljni prispeli na vrh 10 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si Lep razgled na Ljubljano z okolico Z vrha nam oko seže v daljavo Čestitke za osvojeni cilj Tudi v vročini se najde lep cvet - kapucinka VABILO ODDIH V HOTELU DELFIN V IZOLI ! Od 12. do 19. oktobra 2013 Ponudba za člane društva Utrip za Hotel Delfin*** v Izoli Termin: 12. 10. – 19. 10. 2013 Namestitev: dvoposteljne sobe, triposteljne sobe in enoposteljne sobe (število le teh je omejeno) Program vključuje: Obveščamo vas, da se lahko prijavite za letovanje v Izoli gospe Daši Ždrnja - Gregorič na telefon 05 66 07 559 ali 05 66 07 420. • • • • Prijavite se čim prej, najkasneje do 24. septembra v dopoldanskem času. Stroške prevoza z vlakom plača društvo! Odpeljali se bomo z vlakom iz Ljubljane do Kopra. Iz železniške postaje Koper bo organiziran prevoz do hotela. Zato vas prosim, da nam pravočasno sporočite, ali greste z vlakom ali z lastnim prevozom. Ob prijavi navedite tudi vašo telefonsko številko zaradi boljše komunikacije. Odhod vlaka bo 12. oktobra ob 9:42 z železniške postaje Ljubljana. Prihod v Koper bo predvidoma ob 11:51. Zborno mesto je na železniški postaji ob 9:20 pod uro. Polona Leskovec • • • • • neomejeno kopanje v pokritih bazenih, pijača dobrodošlice, jutranja in popoldanska telovadba v bazenu, jutranja telovadba v telovadnici (razen meseca avgusta), garažna hiša (doplačilo), uporaba interneta v prostoru pri recepciji, hotelsko balinišče in rusko kegljišče, brezplačna izposoja pohodniških palic, petek in sobota živa glasba za ples. Cena: Hotel Delfin*** Cena za upokojence, ki so člani društva,kluba ali aktiva upokojencev Redna cena 7 x polpenzion 7 x polni penzion 245,70 277,20 273,00 308,00 Cena je v EUR, velja na osebo za 7 polpenzionov oziroma polnih penzionov v dvoposteljni sobi. Doplačila: turistična taksa: 1,01 EUR na osebo na dan. Za informacije in rezervacije se obrnite na Dašo Ždrnja Gregorič na telefon 05/6607 559 ali na e-naslov [email protected] 11 Vzpon na Kredarico in Triglav ! V sredo, 21. avgusta, smo se zbrali v Krmi. Ta dolina leži na višini 944 m in je lahko označena pot. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj ni bilo vroče, pa tudi veter nam ni delal težav. Sonce je večkrat pokukalo izza oblakov in nas prijetno božalo. S parkirišča smo se sprehodili do zapornice in pot nadaljevali po zložni gozdni cesti. Kmalu smo prišli do večjega hudournika, kjer se začne pot strmeje vzpenjati skozi gozd. Po pol urni hoji, smo prispeli na travnato ravnico, imenovano Vrtača. Nato se je pot začela viti in tudi strmina se je postopoma večala. Večkrat smo se ustavili in občudovali prelepo naravo, ki se je nenehno spreminjala. Ob uživanju naravnih lepot nam je pot hitro tekla in nas pripeljala na Malo Polje. Nadaljevali smo po sveže markirani poti. Levo je bil Vodnikov dom, nato pa preko bohinjskih vratc… Pogled se nam je odprl na kočo pastirskega stanu. Tam okoli se je paslo okoli 50 krav s svojim naraščajem, ki je veselo sesal mleko in se ni niti zmenil za nas. Po nekaj minutah rahlega vzpona smo prispeli do razpotja, kjer se je levo zavilo na Kredarico ali na Planiko preko Konjskega sedla, desno pa po bolj položni poti na Staničev dom. Nadaljevali smo po levi poti v smeri Triglavskega doma, pot pa se je začela vse strmeje vzpenjati. Odprl se nam je prelep pogled na okoliške vrhove. Nizki borovci so ostali za nami in le še kakšen viharnik se nam je nasmejal in nas pozdravil. Od doline navzgor so nas vseskozi spremljale prečudovite cvetlice: ciklame, zoisove zvončnice, planinski mak, cvetoči žajbelj, triglavska roža, rododendron, šentjanževke, arnika, grintavec, ivanjščice in še bi lahko naštevali. Vse te cvetove Pogled na cvetoče rožice na višini okoli 2000 m Pogled v dolino pastirskega stanu Pragrca 12 Planinska zlatica Scheuchzerjeva zvončnica Triglavska roža so kar naprej obletavale čebelice, čmrlji ter raznobarvni metulji. Ob vseh teh lepotah smo pozabili na vse težavnejši korak, ki se je vse strmeje dvigoval proti Kredarici. V zadnjem delu poti se je ta še strmeje vzpela pod pobočje vrha Snežne Konte (predel je imenovan Kalvarija). Kmalu za tem smo prispeli na Kredarico. Pozdravil nas je prelep pogled na Triglav, saj je bil le-ta obsijan z zahodnim soncem. Ljudi je bilo veliko, zato smo takoj šli poiskat sobo. Nato smo se okrepčali in si priskrbeli spominski kovanec z Aljaževim domom in Kredarico. Utrujeni in polni doživetij smo hitro zaspali. Naslednji dan smo se prebudili v meglenem jutru. Meglice so se z veliko hitrostjo podile in vrtinčile. Temperatura je bila samo 6 stopinj. Kasneje, ko je sonce že pridobilo na moči, so se meSpletna stran društva je www.drustvo-utrip.si Pot vodi samo še navzgor Pogled z malega Triglava proti vrhu Na Kredarici zadaj Triglav G. Tone na vrhu Triglava glice za trenutek razmaknile in Triglav je zažarel v vsej svoji lepoti. Vendar žal le za kratek čas. Kljub megli smo osvojili vrh, ki je bil v soncu. Vračali smo se po isti poti v Krmo, kjer smo imeli avto. Kmalu pod Kalvarijo so nas pozdravile ovce, ki so iskale travo med skalami. Tudi po poti v dolino smo občudovali neverjetno bujno planinsko cvetje. Z veseljem smo se ozrli nazaj na dva prelepa dneva, ki sta nas navdušila s številnimi lepotami, ki so nas spremljale na našem »podvigu«. Seveda pa bi bilo še veliko lepše, če bi nas bilo več. Kljub vsem naporom smo prisotni preživeli! Polona Leskovec 13 ZGODOVINSKI KOTIČEK Louis Pasteur (1822-1895) Kemik in mikrobiolog Kemik in mikrobiolog Louis Pasteur se je rodil 27. decembra 1822 v kraju Dale v Franciji. Najprej je študiral likovno akademijo in končal študij 1840. Kemijo in mikrobiologijo je zaključil 1842. Doktorat pa je obranil v Parizu leta 1847. Več let je poučeval in raziskoval na Liceju v Dijonu. Leta 1848 je postal profesor kemije na Univerzi v Strasbourgu, kjer je srečal Marie Laurent, hčerko rektorja univerze, in se z njo poročil. Leta 1854 je postal profesor kemije in dekan Univerze v Lilleju. Pri delu in raziskavah z mikrobi je ugotovil, da bakterije povzročajo skisanje vina, piva in mleka. S prekuhavanjem jih je uspel uničiti. Proces, danes imenovan pasterizacija, je do konca razvil leta 1862. Leta 1865 je rešil industrijo svile, ker je ugotovil, da mikrobi napadejo sviloprejko in jo uničijo. S svojimi poskusi o fermentaciji je dokončno ovrgel teorijo o spontani generaciji živega. Dokazal je, da živo nastane le iz živega. Med raziskovanjem je opazil, da piščanci v kontaktu z oslabljenim povzročiteljem kolere postanejo na bolezen odporni. S tem je postavil prve temelje cepljenja. Prvo cepivo je Pasteur odkril leta 1879. Louis Pasteur je sodeloval z Robertom Kochom, znanim pruskim zdravnikom, ki je izoliral bakterijo, ki povzroča tuberkulozo. Pasteur je razvil in razširil cepljenje za tuberkulozo, antraks, kolero in koze. Leta 1873 je bil izvoljen za člana Medicinske Akademije. Leta 1882 pa je bil sprejet v Francosko Akademijo. Istega leta je intenzivno proučeval steklino. Uspešno je cepil 9 letnega dečka, ki ga je vgriznil stekel pes. Deček je preživel. S tem je Louis Pasteur še dodatno zaslovel. Nastala je iniciativa za izgradnjo Pasteurjevega instituta v Parizu, ki so ga odprli leta 1888. Kljub hudi bolezni je bil Lous Pasteur borec. Od leta 1868, ko ga je zadela možganska kap z delno ohromitvijo je nadaljeval z raziskavami. Na 70. obletnici rojstva, ki jo je Pasteur slavil na Sorboni je bil poleg številnih prominentnih znanstvenikov tudi angleški kirurg Joseph Lister, ki mu je predlagal razvoj aseptičnih metod dela v kirurgiji. Louis Pasteur je 28. septembra 1895 umrl v bližini Pariza zaradi komplikacij po številnih srčnih kapeh. Pokopali so ga v katedrali Notre Dame. Posmrtne ostanke so leta 1896 prenesli v Neo-Bizantinsko kripto v Pasteurjev institut v Pariz. Še misel Luisa Pasteurja: »Chance only favors the prepared mind«. (Priložnost je na strani pripravljenih) (Povzeto po Wikipedija) Prim. mag. Aleš Brecelj dr. med. MIR NI LE NASPROTJE VOJNI, ni samo čas med dvema vojnama - mir je nekaj več. Mir je zakon človeškega življenja. Mir je tedaj, če prav ravnamo in če vlada pravičnost v odnosih med ljudmi in v odnosih med ljudstvi. 14 Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si SEPTEMBERSKA križanka 15 ZA DOBRO VOLJO »Zakaj pritiskate zvonec ? Mar ne znate prebrati, da začnemo ordinirati šele ob osmih ?« »To povejte svojemu psu, ki me je ugriznil ob pol sedmih!« Zdravnik vpraša: »Ali dolgo pijete?« Bolnik odgovori: »Kje pa, vedno eksam!« »Katera je ta črka?«, vpraša okulist pacienta. »Katera?« »Ta na tabli.« »Na kateri tabli? »Na zidu?« »Na katerem zidu?« »Poslušajte, vi ne potrebujete očal, ampak psa vodnika.« Starejša ženska se pohvali: »Gospod doktor, zdravilo, ki ste mi ga zadnjič predpisali, je zelo odlično. »Ali je pomagalo?« »Seveda, pa še kako!« Popila sem ga eno žličko in kašelj je prenehal. Nekaj kapljic sem zlila na koleno in revmatizem je izginil. Z ostalim pa sem očistila pribor, posodo in kljuke: svetijo se kot nove! « Rešitev januarske križanke Društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom - Utrip Njegoševa 4, 1525 Ljubljana Davčna številka: 77607538 Ureja uredniški odbor. Uradne ure: Vsak torek od 16. do 17. ure na Polikliniki, Njegoševa 4, Ljubljana (pri ambulanti za kirurgijo srca in ožilja) tel.: 031 651 532 E-pošta: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-utrip.si Članarina je 15 € Uredniški odbor: prim.mag. Aleš Brecelj, dr. med, Miha Leskovec, Miljana Nikčevič, Polona Leskovec Transakcijski račun Društva Utrip: SI56 0204 5001 1657 263 Vodoravno: skalina, tapetar, omajadi, mat, kaj, Marijan, letina, GA, kapitol, sket, stopala, Nela, opolo, tir, UV, granata, jelša, oratev, anaeroba, Ist, skrknjenina, Man, Ertl, ND, Ilona, tenija, nosan, Oliver, Anton, Aka Grafična priprava za tisk: Oblikovalnica Sokler, Sokler Urška Tisk: Tiskarna Ravnikar, Domžale TELESNA VADBA NA SLOVANU Vsi člani, ki bi se nam želeli pridružiti ste vljudno vabljeni vsako sredo ob 10. uri v dvorani Slovan, Ljubljana – Kodeljevo (pri gostilni Jovo). TELOVADBA Vse člane društva obveščamo, da telovadba poteka vsako sredo ob 10. uri na Slovanu, v dvorani za namizni tenis. FITNES Skupinica po prijetni hoji V prijetnem klepetu Vsi zainteresirani člani lahko obiskujejo fitnes center v Štepanjskem naselju vsak dan od 7. do 23. ure. Društvo ima na razpolago celodnevno prenosljivo vstopnico. S seboj prinesite izkaznico društva in svojo športno opremo (obvezno copate in brisačo). Kdor se nam želi pridružiti, naj pokliče na številko društvenega telefona. POHODI Druga oziroma tretja sobota v mesecu (odvisno od vremena) je namenjena pohodom v sredogorje. Kam, kdaj in kje se dobimo, bo objavljeno na naši spletni strani. Za podrobnosti pokličite na številko društvenega telefona (031 65 15 32) dva dni pred izletom. Priprava na pohod na Golovec 16 Nekateri smo malo hitrejši Vsi člani se naših aktivnosti udeležujejo na lastno odgovornost. Spletna stran društva je www.drustvo-utrip.si