Dramska igra

Oddelek za gledališče in radio
PREDSTAVITVENI ZBORNIK
UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
PRVE STOPNJE
DRAMSKA IGRA
november 2012
(redakcija)
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
1. Podatki o študijskem programu
Ime študijskega programa:
prvostopenjski univerzitetni študijski program Dramska igra
Trajanje štud. programa:
4 leta
Število ECTS:
240
Strokovni naslov:
diplomirana dramska igralka (UN)
diplomirani dramski igralec (UN)
Okrajšava strok. naslova:
dipl. dram. igr. (UN).
Študijski program Dramska igra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je že od
samih začetkov izvajanja na naši ustanovi, torej že več kot šestdeset let, omogočal slovenskemu
gledališču, kasneje filmu in televiziji, v zadnjem času pa še drugim medijem, kakovostno
enakopraven položaj v evropskem in svetovnem merilu.
Na naši akademiji se je v času šestih desetletij izobraževala in na njej pedagoško delovala vrsta
najvidnejših ustvarjalcev z različnih področij gledališča, radia, filma in televizije. Množica
dragocenih znanj, praks in izkušenj ter medsebojne povezanosti pri izvajanju programov so
kapital, ki ga nima in ga še dolgo ne bo mogla pridobiti nobena novonastala konkurenčna
ustanova.
Proces prenove po Bolonjski deklaraciji nam omogoča dodatno priložnost ustvariti še bolj
domišljen, boljši in sodobnim potrebam dela v kulturi in umetnosti ustrezen program. Pri tem smo
natančno pregledali vse dobre prakse dosedanjega izvajanja programa in jih vključili v novi
program, kjer smo upoštevali spremembe, umetniške in tehnične novosti, ki se dogajajo na
področju različnih uprizoritvenih umetnosti. Ponovno smo ocenili kvaliteto izvajanja in tematiko
vsebin osnovnih predmetov v programu ter predvideli večje število izbirnih predmetov v zadnjih
dveh letnikih.
V obveznih predmetih smo uspeli še trdneje kot doslej povezati študente dramske igre in
umetniške besede s študenti programov gledališka režija, dramaturgija in scenske umetnosti ter
filma in televizije. V še večji meri obstaja ta možnost pri izbirnih predmetih, kjer se odpirajo tudi
povezave z drugimi članicami Univerze v Ljubljani, predvsem z Akademijo za likovno umetnost in
oblikovanje in Akademijo za glasbo. Poleg tega so v teku dogovori tudi z Akademijo za likovno
umetnost in oblikovanje, Akademijo za glasbo, Naravoslovnotehniško fakulteto, Fakulteto za
računalništvo in informatiko in Ekonomsko fakulteto o skupnih programih na drugi, magistrski
stopnji študija.
Prenovljeni študijski program po našem prepričanju omogoča diplomantom kakovosten začetek
samostojnega dela v slovenskem uprizoritvenem prostoru in v medijih.
Poudariti moramo, da pri programu upoštevamo tudi specifičnost slovenskega prostora, ki od
diplomantov pričakuje izjemno visoko usposobljenost za samostojno gradnjo dramskih vlog, zato
vztrajamo na visokih strokovnih zahtevah in etičnih načelih. Vztrajamo tudi pri študiju v
slovenščini, v domačem jeziku, kar je osnovni pogoj sorodnih programov povsod po svetu.
S pridobitvijo takih kompetenc bodo naši diplomanti še bolj kot doslej zagotovo sposobni
izpolnjevati vse zahteve, ki jih čakajo v času umetniške kariere v gledališču in v drugih medijih.
2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
-
od simulacije preko improvizacije do interpretacije in umetniškega uprizarjanja;
dpiranje možnosti za posameznikovo in skupinsko raziskavo igralskih potencialov in s tem
vzpostavljanje področja za trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo,
analiza okoliščin in sprememb v psihofizični strukturi igralca pri prehajanju iz stvarnega
2
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
-
-
-
sveta v fiktivni prostor igre, odra in uprizarjanja,
uprizarjanje kot dekonstrukcija stvarnosti in ustvarjanje nove konstrukcije dogodka na
odru,
oblikovanje prvih obrisov uprizoritvene osebnosti, posebne osebnostne strukture, ki jo
igralec uporablja pri svojem umetniškem ustvarjanju,
uvajanje modela v proces igralčevega ustvarjanja,
model je program in osnutek določene dramske osebe oz. odrskega lika. Skozi model
slušatelj čuti in doživlja odrski lik, skozi model ga obvladuje in uprizarja. V postopnem
razkrivanju substance, eksistence in prezence lika, ko igralci in režiserji analizirajo prizor
za prizorom, nastajajo modeli, ki se med seboj stikajo in prepletajo ter se na koncu
procesa združijo v izvedbeni model,
ugotavljanje uprizoritvenih postopkov od raziskave substance dramske vloge do odrske
zamisli analitičnega modela lika,
širši in poglobljen vpogled v slovenski gledališki prostor oziroma kritična ocenitev le-tega
in hkrati strokovna primerjava s trenutnimi gledališkimi ustvarjalnimi procesi in dosežki v
tujini,
razširjanje in poglabljanje študentovega znanja o fenomenu jezika in govora nasploh,
prepoznavanje specifike umetnostnega jezika in govora,
spoznavanje lastnega govora in njegovega funkcioniranja v odrskih okoliščinah,
razumevanje fiziologije govora,
poznavanje slovenskega glasovnega sistema in pravorečja,
učinkovito in okoliščinam primerno pisno in govorno oblikovanje strokovnih besedil,
raziskava vidnega /kaj gledam, kaj vidim/ – vizualna percepcija,
raziskava odnosov med prostorom in figuro,
prostor in figura, prostor in dogodek, prostor in čas,
spoznavanje lastnosti in možnosti, ki jih odpira »prostor igre«,
odkrivanje zakonitosti različnih prostorov,
spoznavanje različne značilnosti prostorov glede na lokacijo – funkcijo posameznega
prostora glede na dispozicijo,
raziskovanje odnosa med figuro, dogodkom in prostorom,
raziskovanje odnosa med vizualno in verbalno – zvočno podobo,
seznanjanje študentov in študentk z ritmično-melodičnimi parametri glasbe v povezavi z
besedilom in njegovim pomenom,
enoglasno, solo petje, ki zahteva povsem individualno interpretacijo, zato je pri študiju
pozornost usmerjena predvsem v oblikovanje in razvijanje osebnega odnosa do podajanja
določene pesmi, večglasno petje pa od študentov zahteva razvijanje sposobnosti slišanja
več melodičnih liniji hkrati,
spoznavanje ontološke in historične narave dramaturgije v širšem smislu ter delovanje
dramaturgije kot scenske prakse v ožjem smislu,
seznanjanje se s temeljno funkcijo dramaturgije v kontekstu uprizoritvenega procesa in
scenskega dogodka kot takega ter z vlogo pri njuni recepciji.
Diplomantke in diplomanti po zaključenem študijskem programu poznajo in obvladajo temeljne
zakonitosti uprizarjanja. Zavezujoči program, ki ga diplomanti pridobijo, se izkazuje in osmišlja v
javnem prostoru doma in v tujini .
Diplomantke in diplomanti prve stopnje študija Dramske igre:







razmišljajo in ustvarjajo logično, abstraktno, analitično in sintetično;
strokovno znanje izražajo v pisni in ustni obliki in ga kritično reflektirajo in vrednotijo;
znanja kompetentno in suvereno prenašajo v prakso;
pridobljena znanja in usposobljenosti povezujejo z različnimi področji, jih samostojno
poglabljajo in izpopolnjujejo;
informacije ustrezno kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo;
svoja znanja in sposobnosti prenašajo na druga problemska področja (sposobnost
transferja) ter jih rešujejo intra- in interdisciplinarno;
zaznavajo in inovativno rešujejo kompleksnejše probleme in konfliktne situacije ter se
3
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik














kompetentno in suvereno odločajo;
ustrezno se odzivajo na nove situacije ter ustvarjajo nove koncepte;
pristopajo k timskemu načinu reševanja problemov ter znajo sestaviti in voditi strokovne
skupine;
sposobni so refleksije in samorefleksije, kritičnega in celostnega razmišljanja;
samostojno iščejo nove vire znanja na strokovnem in znanstvenem področju;
strokovno in učinkovito uporabljajo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in
posredovanju informacij;
kompetentno sprejemajo mnenja drugih in se nanje suvereno ter argumentirano odzivajo;
sposobni so oceniti lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter delovati učinkovito in
ekonomično;
ocenjujejo in zagotavljajo kvaliteto lastnega dela ter zvišujejo standarde kakovosti v
delovnem okolju;
inovativno uporabljajo znanstvene metode;
sposobni so pridobivati, koncipirati in voditi projekte;
razvijajo vodstvene sposobnosti in oblikujejo kvalitetne in učinkovite medčloveške odnose
v strokovni sferi in zunaj nje;
kritično in poglobljeno spremljajo aktualno dogajanje v medijih;
sposobni so ustvarjalnega osmišljanja podatkov in sintetiziranja informacij;
sposobni so razvijati medkulturno komunikacijo v formalnih in neformalnih položajih.
Diplomantke in diplomanti pridobijo:

























sposobnost analize in sinteze,
sposobnost uporabe znanja v praksi,
sposobnost načrtovanja in ravnanje s časom,
osnovno splošno znanje na področju gledališča,
govorne in pisne sposobnosti v slovenščini,
znanje angleškega jezika (usmerjeno na področje gledališča, radia, filma in televizije),
kritične in samokritične sposobnosti,
sposobnost prilagajanja novim okoliščinam,
sposobnost razvoja novih idej (ustvarjalnost),
sposobnost reševanja problemov,
sposobnost odločanja,
sposobnost dela v skupini,
vodstveno sposobnost,
sposobnost dela v interdisciplinarni skupini,
sposobnost komuniciranja z nestrokovnjaki s področja filma in televizije,
sposobnost ceniti različnost in multikulturalnost,
sposobnost delovanja v mednarodnem okolju,
sposobnost avtonomnega delovanja,
sposobnost oblikovanja in vodenja projektov,
iniciativne in interpretativne sposobnosti,
zavezanost etiki, sposobnost analitičnega ocenjevanja lastnega ustvarjalnega postopka,
obvladovanje sodobnih igralskih metod in sistemov,
prepoznavanje specifičnosti slovenske kulturne identitete,
sposobnost primerjave profesionalnega pristopa različnih kultur,
prepoznavanje lastne kreativne specifike.
3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V študijski program Dramska igra se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz
maturitetnega predmeta umetnostna zgodovina; če je kandidat ta predmet že opravljal pri
4
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti
predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in dokazati ustrezne psihofizične
sposobnosti.
Če bo poleg opravljene mature ali izpolnjenih obveznosti iz točk b) in c) preizkus posebne
nadarjenosti in ustrezne psihofizične sposobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest,
bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:
uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih
sposobnosti
90 % točk,
splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu
5 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku
5 % točk,
kandidati iz točke b) izbrani glede na:
uspeh pri preizkusu posebne nadarjenosti in psihofizičnih
sposobnosti
90 % točk,
splošni uspeh pri poklicni maturi
4 % točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku
3 % točk,
uspeh pri maturitetnem
predmetu
3 % točk.
Kandidati dokažejo psihofizične sposobnosti s splošnim zdravniškim spričevalom in
specialističnima izvidoma za vid in sluh.
Število vpisnih mest je do 12.
4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
V skladu z 9. čl. Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov se lahko
kandidatu priznajo določena znanja, usposobljenost ali zmožnosti, ki jih je kandidat pridobil pred
vpisom v program v različnih oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja in ki po vsebini
in zahtevnosti delno ali v celoti ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam,
določenim v študijskem programu.
Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko prizna kot opravljena študijska obveznost.
Postopek priznanja se prične na predlog kandidata, ki mora vlogi predložiti ustrezno
dokumentacijo. O priznanju znanja, usposobljenosti ali zmožnosti odloča Senat Akademije za
gledališče, radio, film in televizijo.
Ti postopki so usklajeni s »Pravilnikom o postopkih in merilih za priznavanje neformalno
pridobljenega znanja in spretnosti«, ki ga je sprejel Senat Univerze v Ljubljani 29. maja 2007.
5
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
5. Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje v drugi letnik univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora
študent(-ka) v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi
letnik v skupnem obsegu 60 ECTS, in pridobiti potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki,
avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in opremi.
Za napredovanje v tretji letnik univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora
študent(-ka) v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi in
drugi letnik v skupnem obsegu 120 ECTS, in pridobiti potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki,
avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in opremi.
Za napredovanje v četrti letnik univerzitetnega študijskega programa Dramska igra mora
študent(-ka) v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi,
drugi in tretji letnik v skupnem obsegu 180 ECTS, in pridobiti potrdilo o vrnjenih knjigah,
periodiki, avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in opremi.
6. Pogoji za dokončanje študija
Za dokončanje študija prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Dramska igra
mora študent(-ka) opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti
predmetov v skupnem obsegu 240 ECTS, odigrati vse predpisane študijske produkcije in predložiti
potrdilo o vrnjenih knjigah, periodiki, avdiovizualnih delih, rekvizitih, kostumih, tehniki in opremi.
7. Prehodi med študijskimi programi
1. Študentje, ki so vpisani v nebolonjski univerzitetni študijski program Dramska igra in
umetniška beseda (zadnji vpis v prvi letnik v študijskem letu 2008/2009), lahko
preidejo v študijski program Dramska igra brez ponovnega opravljanja preizkusa
posebne nadarjenosti.
2. Študentje, ki so vpisani v druge študijske programe UL AGRFT, lahko preidejo v
študijski program Dramska igra, če izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje,
določene v Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL
AGRFT in določi kandidatu morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti.
3. Študentje, ki so vpisani v primerljive univerzitetne programe, lahko preidejo v študijski
program Dramska igra, če izpolnjujejo pogoje za vpis in ostale pogoje, določene v
Merilih za prehode med študijskimi programi. O prehodu odloča Senat UL AGRFT in
določi kandidatu morebitne diferencialne izpite in druge obveznosti
4. Študentje lahko prehajajo v študijski program Dramska igra tudi iz visokošolskih
strokovnih programov, če izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program Dramska igra.
O prehodu odloča Senat UL AGRFT in določi kandidatu diferencialne izpite in druge
obveznosti.
5. Prehod iz višješolskih študijskih programov v program Dramska igra ni mogoč.
8. Načini ocenjevanja
6
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
Načini ocenjevanja posameznih predmetov so zapisani za vsak predmet posebej v učnih načrtih.
Ocenjevalna lestvica je od 6–10 (pozitivno) ter 1–5 (negativno):
10 – odlično:
9 – prav dobro:
8 – prav dobro:
7 – dobro:
6 – zadostno:
5–1 – nezadostno:
izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami,
nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami,
solidni rezultati,
dobro znanje, vendar z večjimi napakami,
znanje ustreza minimalnim kriterijem,
znanje ne ustreza minimalnim kriterijem.
7
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
9. Predmetnik študijskega programa s predvidenimi nosilci
LEGENDA: P – predavanja; V – vaje; S – seminar; DO – druge oblike dela; SŠD – samostojno
študentovo delo; ECTS – kreditne točke; ŠOŠ – študijska obremenitev na študenta (kontaktne
ure + samostojno delo).
1. semester Dramska igra
Učna enota
1 Dramska igra I
2 Jezik in govor I
Nosilec
Kristijan Muck
Katarina
Podbevšek
Scenografija: prostori igre
Jasna Vastl
I
4 Tehnika govora I
Tomaž Gubenšek
5 Sodobne plesne tehnike I Uršula Teržan
6 Gledališko petje I
Aldo Kumar
Dramaturgija in zgodovina Blaž Lukan, Denis
7
drame I
Poniž
8 Splošni izbirni predmet
SKUPAJ
DELEŽ
3
Kontaktne ure
P
S
V
DO SŠD ŠOŠ ECTS
120 60
30
30
30
270
9
45
15
30
90
3
30
30
30
90
3
30
45
30
60
15
30
0
30
30
90
90
90
3
3
3
30
90
3
30
210
23
90
900
100
3
30
100
60
30
390 60
43
7
30
210 30
23
4
2. semester Dramska igra
Učna enota
Nosilec
1 Dramska igra I
Kristijan Muck
2 Tehnika govora I
Tomaž Gubenšek
3 Balet in ples I
Uršula Teržan
Gibalne tehnike in veščine
4
Uršula Teržan
I
5 Gledališko petje I
Aldo Kumar
Dramaturgija in zgodovina Blaž Lukan, Denis
6
drame I
Poniž
7 Zgodovina gledališča I
Denis Poniž
Katarina
8 Jezik in govor I
Podbevšek
SKUPAJ
DELEŽ
Kontaktne ure
P
S
V
DO SŠD ŠOŠ ECTS
120 60
30
30
30
270
9
60
15
15
90
3
45
15
30
90
3
75
15
90
3
30
90
3
60
30
90
3
60
30
90
3
15
30
15
45
15
30
90
3
345 60
38
7
225 60
25
7
210
23
900
100
30
100
3. semester Dramska igra
1
2
3
4
Učna enota
Dramska igra II
Tehnika govora II
Balet in ples II
Plesna kompozicija I
Nosilec
Janez Hočevar
Tomaž Gubenšek
Uršula Teržan
Tanja Zgonc
Kontaktne ure
P
S
V
DO
90
90
30
30
30
60
45
15
30
30
30
SŠD
30
30
30
30
ŠOŠ
270
120
90
120
ECTS
9
4
3
4
8
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
5 Gledališko petje II
Žarko Prinčič
Dramaturgija in zgodovina Blaž Lukan, Denis
6
drame II
Poniž
7 Strokovni izbirni predmet
SKUPAJ
DELEŽ
30
30
30
30
120
4
60
30
90
3
30
30
315 120 195 60
35
13
22
7
30
210
23
90
900
100
3
30
100
Izbirni predmeti za 2. letnik Dramska igra
1
2
3
4
5
6
7
Učna enota
Nosilec
Angleški jezik
David Limon
Izvori in potenciali igre
Jernej Lorenci
Osnove dramskega
Žanina Mirčevska
pisanja
Scenografija: prostori igre
Jasna Vastl
II
Slovenska dramatika in
Denis Poniž
gledališče I
Študiji scenskih umetnosti
Barbara Orel
I
Uvod v zgodovino
Nadja Zgonik
evropske umetnosti
Kontaktne ure
P
S
V
DO SŠD ŠOŠ ECTS
45
45
90
3
30
30
30
90
3
45
15
30
90
3
30
30
30
90
3
45
15
30
90
3
30
15
45
90
3
60
90
3
30
4. semester Dramska igra
Učna enota
1 Dramska igra II
Nosilec
Janez Hočevar
Katarina
2 Jezik in govor II
Podbevšek
Aleš Valič, Saša
3 Umetniška beseda I
Pavček
4 Sodobne plesne tehnike II Uršula Teržan
5 Kostum in maska
Janja Korun
Martin Srebotnjak,
6 Igra pred kamero
Brane Šturbej
Dramaturgija in zgodovina Blaž Lukan, Denis
7
drame II
Poniž
8 Zgodovina gledališča II
Denis Poniž
SKUPAJ
DELEŽ
Kontaktne ure
P
S
V
DO SŠD ŠOŠ ECTS
90
90
30
30
30
270
9
30
30
30
90
3
30
30
30
90
3
15
15
30
30
90
90
3
3
30
90
3
60
30
90
3
60
360 105 135 60
40
11
15
7
30
240
27
90
900
100
3
30
100
45
30
15
15
15
30
5. semester Dramska igra
Učna enota
1 Dramska igra III
2 Jezik in govor III
Nosilec
Jožica Avbelj
Katarina
Podbevšek
Kontaktne ure
P
S
V
DO SŠD ŠOŠ ECTS
60
120 30
30
30
270
9
30
30
30
90
3
9
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
3 Tehnika govora III
Tomaž Gubenšek
Sodobne plesne tehnike
4
Uršula Teržan
III
5 Gledališko petje III
Žarko Prinčič
Dramaturgija in zgodovina Blaž Lukan, Denis
6
drame III
Poniž
7 Strokovni izbirni predmet
8 Splošni izbirni predmet
SKUPAJ
DELEŽ
15
45
45
15
15
30
15
15
90
3
30
90
3
15
90
3
60
30
90
3
30
30
30
30
285 150 180 75
32
17
20
8
30
30
210
23
90
90
900
100
3
3
30
100
30
6. semester Dramska igra
Učna enota
Nosilec
1 Dramska igra III
Jožica Avbelj
2 Umetniška beseda II
Saša Pavček
3 Odrski govor I
Vladimir Jurc
4 Plesna kompozicija II
Tanja Zgonc
5 Lutkovna animacija I
Jasna Vastl
Dramaturgija in zgodovina Blaž Lukan, Denis
6
drame III
Poniž
7 Strokovni izbirni predmet
SKUPAJ
DELEŽ
Kontaktne ure
P
S
V
DO
60
120 30
30
30
30
30
30
30
30
30
30
90
30
30
30
30
30
270
90
120
120
120
9
3
4
4
4
60
30
90
3
30
30
240 150 240 60
27
16
27
7
30
210
23
90
900
100
3
30
100
SŠD
ŠOŠ
ECTS
Izbirni predmeti za 3. letnik Dramska igra
Učna enota
Nosilec
1 Dramsko pisanje I
Žanina Mirčevska
2 Izvori in potenciali igre
Jernej Lorenci
3 Kostumografija II
Janja Korun
4 Odprta katedra
Sebastijan Horvat
Praktična igra pred
5
Branko Šturbej
kamero
6 Psihodrama
Tomislav Janežič
Scenografija: prostori igre
7
Jasna Vastl
III
Slovenska dramatika in
8
Denis Poniž
gledališče I
Študiji scenskih umetnosti
9
Barbara Orel
II
10 Zgodovina gledališča III Denis Poniž
Slovenska dramatika in
11
Denis Poniž
gledališče III
12 Mjuzikel I
Žarko Prinčič
Kontaktne ure
P
S
V
DO
15
30
15
30
30
30
15
15
30
30
30
30
SŠD
ŠOŠ
ECTS
30
30
30
30
90
90
90
90
3
3
3
3
30
90
3
30
30
30
90
3
30
30
30
90
3
30
30
30
90
3
30
15
45
90
3
30
15
45
90
3
45
15
30
90
3
30
90
3
30
30
10
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
7. semester Dramska igra
Učna enota
1 Dramska igra IV
2 Umetniška beseda III
3 Odrski govor II
4 Plesna kompozicija III
5 Filozofija umetnosti
6 Strokovni izbirni predmet
7 Splošni izbirni predmet
SKUPAJ
DELEŽ
Nosilec
Branko Šturbej
Aleš Valič
Vladimir Jurc
Tanja Zgonc
Božidar Kante
Kontaktne ure
P
S
V
DO
30
120 30
60
30
75
30
45
15
15
15
30
45
15
30
30
30
30
225 135 240 75
25
15
27
8
SŠD
30
45
30
30
30
30
30
225
25
ŠOŠ
270
150
120
90
90
90
90
900
100
ECTS
9
5
4
3
3
3
3
30
100
8. semester Dramska igra
Učna enota
1 Dramska igra IV
2 Umetniška beseda III
3 Radijska igra
4 Gledališko petje IV
5 Diplomska uprizoritev
6 Splošni izbirni predmet
7 Splošni izbirni predmet
8 Strokovni izbirni predmet
SKUPAJ
DELEŽ
Nosilec
Branko Šturbej
Aleš Valič
Aleš Jan
Žarko Prinčič
Kristijan Muck
Kontaktne ure
P
S
V
DO
30
120 30
60
30
30
15
30
15
15
45
30
30
30
30
30
30
30
180 210 165 75
20
24
18
8
SŠD
30
30
30
30
60
30
30
30
270
30
ŠOŠ
270
90
90
90
90
90
90
90
900
100
ECTS
9
3
3
3
3
3
3
3
30
100
Izbirni predmeti za 4. letnik Dramska igra
Učna enota
Nosilec
1 Antropologija gledališča Denis Poniž
2 Dramsko pisanje II
Žanina Mirčevska
3 Izvori in potenciali igre
Jernej Lorenci
4 Kostumografija III
Janja Korun
5 Lučno oblikovanje
Janja Korun
6 Lutkovna animacija II
Jasna Vastl
Medijski študiji in
7
Barbara Orel
popularna kultura
8 Odprta katedra
Sebastijan Horvat
Praktična igra pred
9
Branko Šturbej
kamero
10 Psihodrama
Tomislav Janežič
Scenografija: prostori igre
11
Jasna Vastl
IV
Študiji scenskih umetnosti
12
Barbara Orel
II
13 Mjuzikel II
Žarko Prinčič
Kontaktne ure
P
S
V
DO
30
30
15
30
15
30
30
30
30
15
15
45
60
30
ECTS
90
90
90
90
90
90
3
3
3
3
3
3
60
30
90
3
30
30
90
3
30
90
3
30
90
3
30
90
3
45
90
3
30
90
3
30
30
30
30
30
ŠOŠ
30
30
30
30
15
30
30
30
SŠD
30
15
30
11
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
11. Kratka predstavitev posameznega predmeta
OBVEZNE UČNE ENOTE PROGRAMA
Dramska igra I – Spoznati in raziskati temeljne zakonitosti uprizarjanja. Od simulacije preko
improvizacije do interpretacije in umetniškega uprizarjanja. Odpiranje možnosti za
posameznikovo in skupinsko raziskavo igralskih potencialov in s tem vzpostavljanje področja za
trasiranje umetniške vizije in zvez z njeno realizacijo. Analiza okoliščin in sprememb v psihofizični
strukturi igralca pri prehajanju iz stvarnega sveta v fiktivni prostor igre, odra in uprizarjanja.
Uprizarjanje kot dekonstrukcija stvarnosti in ustvarjanje nove konstrukcije dogodka na odru.
Oblikovanje prvih obrisov uprizoritvene osebnosti, posebne osebnostne strukture, ki jo igralec
uporablja pri svojem umetniškem delovanju.
Dramska igra II – Uvajanje modela, ki je program in osnutek določene dramske osebe oz.
odrskega lika, v proces igralčevega ustvarjanja. Skozi model slušatelj čuti in doživlja odrski lik,
skozi model ga obvladuje in uprizarja. V postopnem razkrivanju substance, eksistence in prezence
lika, ko igralci in režiserji v letniku analizirajo prizor za prizorom, nastajajo trije modeli, ki se med
seboj stikajo in prepletajo ter se na koncu procesa združijo v izvedbeni model. Ugotavljanje
uprizoritvenih postopkov od raziskave substance dramske vloge do odrske zamisli analitičnega
modela lika.
Dramska igra II – Raziskovanje eksistence lika. Igralec začenja ustvarjalni proces od analize
lika do eksistence lika tako, da s svojo znotraj sebe vzpostavljeno uprizoritveno osebnostjo zdrsne
v prostor ustvarjalne psihoze, ki se v času prilagajanja psihičnemu prostoru lika stopnjuje v polje
ekstatičnega zamaknjenja. Ustvarjalni zanos omogoča slušatelju vstop v lik, se pravi penetracijo v
fiktivno odrsko osebnost. Prag ontološke gotovosti ali identitete lika je meja, ki jo mora igralec
doseči in prestopiti, če hoče zares in prepričljivo uprizoriti svoj lik. Zamisel in izvedba
doživljajskega modela lika. Študijska obravnava in uprizoritev klasičnega dramskega besedila.
Raziskovanje problematike verza, metod in načinov odrskega govora in igralskih interpretacij.
Dramska igra I – Igralec se v bistvu ne identificira z likom, ki ga uprizarja, temveč dogodke in
dejstva igrane zgodbe izpričuje, jih s svojo uprizoritveno osebnostjo sicer intenzivno doživlja,
vendar ne kot svoje in ne kot sedanjost tega trenutka, temveč kot tuje in pretekle. Iz tega
razloga je gledalec v dvorani usmerjen predvsem na akt uprizarjanja, na igralca, ki uprizarja, na
tisto v njem ali na njem, kar je nekakšna notranja razsežnost igre, kar je globina in smisel
uprizarjanja. Gledališka predstava je postavljena v obzorje sveta, v strukturo gledalčevega
čutenja in mišljenja, v jedro njegovega samozavedanja. S tem je mišljeno odpiranje sveta, ki se v
gledališkem aktu dogaja, smisel, ki se v gledališkem aktu razpira, in doživljaj biti, ki se v
gledališkem aktu utemeljuje.
Diplomska uprizoritev – Študent se skozi teoretične in praktične perspektive sreča s pojmom
javne uprizoritve kot zaključene in celovite enote. Na izbranem dramskem besedilu združuje in
povezuje znanja predmetov: dramske igre, dramaturgije, odrskega govora, plesne kompozicije,
gledališkega petja, kostumografije in drugih, ki jih uporablja v procesu samostojne igralske
kreativnosti. V svojem ustvarjalnem postopku se povezuje z ostalimi ustvarjalci uprizoritve in se
vključuje v skupinsko ustvarjanje gledališkega akta. Z diplomsko uprizoritvijo študentje zaključijo
štiriletni študij in z njo, kot s kompleksnim umetniškim delom, skozi različne optike estetskega in
poetičnega izražanja odkrivajo in prezentirajo svoj odnos do temeljnih vprašanj biti, človeka in
sveta.
Balet in ples I – KLASIČNI BALET – Cilj predmeta je spoznati gibalne prvine, ki pripomorejo k
pravilni drži, dihanju, krepitvi muskulature, vzpostavljajo disciplino telesa in duha, motoriko in
koordinacijo gibov in se kažejo kot steber za nadaljnje oblike gibnih raziskav.
DRUŽABNI PLESI – Namen predmeta je seznaniti študente z različnimi zvrstmi družabnega plesa
(standardni in latinskoameriški plesi, salsa, hip-hop in druge popularne plesne zvrsti), usposobiti
študente do te mere, da obvladajo osnove teh plesnih zvrsti z namenom, da jih bodo lahko
12
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
vključevali v svojo dramsko igro, da bodo obvladali svoje telo in plesanje v paru ter s tem
povečali tudi umetniško izraznost. Predmet se trudi ohranjati in razvijati kulturno tradicijo ter
vzgajati odnos do sodobne družabno-plesne kulture.
Balet in ples II – KLASIČNI BALET – Balet seznani študente s specifično estetiko in klasičnim
stilom gibanja – nošenja oz. drže telesa. Cilj predmeta je vzpostaviti kod, ki ga je študent
sposoben usvojiti do te mere, da osnove klasičnega baleta na tej stopnji niso več zgolj
informacija, temveč jih je študent sposoben samostojno procesirati in uporabljati za potrebe
gledališča.
HISTORIČNI PLESI – Teoretični in praktični pregled zgodovine evropskih dvorskih in družabnih
plesov preteklih stoletij (od 15. stoletja do 19. stoletja).
Kompetence, ki jih razvija predmet, so:
- razumevanje soodvisnosti glasbe in plesa v nastajanju in preoblikovanju evropskih dvorskih in
družabnih plesov,
- poznavanje zgodovinske izvajalske prakse in sodobne interpretacije historičnih plesov,
- spodbujanje ustvarjalnosti z upoštevanjem glasbenih in plesnih predznanj posameznika in
- motiviranje za skupinsko poustvarjanje.
Dramaturgija in zgodovina drame I – Študent spozna ontološko in historično naravo
dramaturgije v širšem smislu ter delovanje dramaturgije kot scenske prakse v ožjem smislu,
seznani se z njeno temeljno funkcijo v kontekstu uprizoritvenega procesa in scenskega dogodka
kot takega ter z vlogo pri njuni recepciji. Definicija izvora, pojma in predmeta dramaturgije v
širšem in praktične dramaturgije v ožjem smislu, katalogizacija osnovnih dramaturških pojmov,
definicija specifične narave dramaturgije kot scenske prakse in njenih metodoloških izhodišč ter
proizvodnih načel. Kronološki pregled razvoja praktične dramaturgije od Lessinga oz. Levstika do
danes.
V prvem koraku se študent spozna s pogoji, ki so omogočili nastanek evropske dramatike,
predstavljene so antična grška in rimska ter helenistična dramatika, dramatika v času srednjega
veka in pogoji, ki pomenijo prehod iz dramatike srednjega veka v renesančno dramatiko.
Študent se spozna s specifičnimi spremembami v stilskih formacijah v odvisnosti od zgodovinskih
dogodkov in estetskega razvoja dramatike; diskutirana so razmerja med evropsko dramatiko in
sorodnimi pojavi (indijska, japonska, kitajska dramatika).
Dramaturgija in zgodovina drame II – Študent dobi na predavanjih uvid v zakonitosti
analitične razgradnje gledališke predstave oz. scenskega dogodka s težnjo po re-konstrukciji
njenega/njegovega dramaturškega modela. Vsebina predmeta je semiološka in semantična
analiza gledališke uprizoritve kot predstave oziroma scenskega dogodka ter njena/njegova
razstava na konstitutivne elemente (igralec-zvok-prostor-čas-drugi elementi). V ta namen
proizvede dramaturški analitični aparat kot pripomoček za praktično dramaturški, kritiški ali
teatrološko-teoretski pristop k scenskim pojavom in njihovi recepciji. V metodološkem smislu
namenja hkratno pozornost tako dramsko-teoretskim kot scensko-uprizoritvenim vidikom in v
paradoksnem obratu vidi dramski tekst kot virtualno uprizoritev oziroma gledališko uprizoritev
bere kot tekst.
Pri predmetu so oblikuje razumevanje številnih medsebojno prepletenih pojavov, ki oblikujejo tok
evropske in ameriške dramatike v dvajsetem stoletju. Od stilno heterogene moderne, preko
avantgard in ekspresionizma se oblikujejo še drugi tokovi, kot so dramatika eksistencializma in
nove stvarnosti, socialnega realizma, poetična drama, dramatika absurda, pojavi v ameriški
dramatiki, evropska dokumentarna drama ter sklop pojavov, ki sodijo v postmoderno dramatiko.
Študent se seznani z najpomembnejšimi dramatiki, njihovimi opusi in tudi s povezavo sodobne
dramatike z dramaturškimi, estetskimi,filozofskimi in tehnopoetičnimi teorijami, ki vzniknejo v
posameznih desetletjih dvajsetega stoletja. Študent dobi tudi vpogled v medbesedilne povezave,
značilne za razvoj literature v dvajsetem stoletju.
Dramaturgija
in
zgodovina
drame
III
–
Študent
spozna
historični
razvoj
dramskih/dramaturških teorij od antike do danes, posredovan kot sinhroni presek in osrediščen
okrog temeljnih dramaturških kategorij oziroma konceptov, v razponu od protodramskega do
postdramskega. Vsebina predmeta je razvoj dramskih/dramaturških teorij in v ta namen
13
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
vzpostavlja štiri temeljne dramaturške koncepte (dejanje, čas, oseba, dialog) ter jih po principu
diahrono-sinhrone razgrnitve pregleda v razponu od Aristotela do Brechta in poveže z dramsko
oz. uprizoritveno prakso 20. stoletja. V metodološkem smislu namenja hkratno pozornost tako
dramsko-teoretskim kot gledališko-uprizoritvenim vidikom in v paradoksnem obratu vidi dramski
tekst kot virtualno uprizoritev oziroma gledališko uprizoritev bere kot tekst. Pri predmetu so
oblikuje razumevanje številnih medsebojno prepletenih pojavov, ki oblikujejo tok evropske in
ameriške dramatike v dvajsetem stoletju. Od stilno heterogene moderne, preko avantgard in
ekspresionizma se oblikujejo še drugi tokovi, kot so dramatika eksistencializma in nove
stvarnosti, socialnega realizma, poetična drama, dramatika absurda, pojavi v ameriški dramatiki,
evropska dokumentarna drama ter sklop pojavov, ki sodijo v postmoderno dramatiko. Študent se
seznani z najpomembnejšimi dramatiki, njihovimi opusi in tudi s povezavo sodobne dramatike z
dramaturškimi, estetskimi,filozofskimi in tehnopoetičnimi teorijami, ki vzniknejo v posameznih
desetletjih dvajsetega stoletja. Študent dobi tudi vpogled v medbesedilne povezave, značilne za
razvoj literature v dvajsetem stoletju.
Filozofija umetnosti – Cilj predmeta je podati odgovore na naslednja vprašanja: (1) ali je
umetnost zgolj ilustracija filozofskih vprašanj ali pa tudi prvobitni vir zastavljanja teh vprašanj?,
(2) na kakšen način eksistirajo umetniška dela?, (3) kakšna je vloga intenc pri interpretaciji
literarnih del in kako ta dela doživljamo?, (4) ali obstaja »prava« interpretacija umetniških del?,
(5) ali lahko čutimo prava čustva v odzivu na umetniška dela?, (6) kakšne vrednote nam ponujajo
umetniška dela?, (7) kako lahko umetnost prispeva h kvaliteti življenja in samoizgrajevanju
človekovega značaja? Študenti/študentke bodo zmožni prepoznavati, analizirati in uporabljati
različne interpretacijske in doživljajske modele ob odzivanju na umetniška dela ter razumeti in
prepoznati estetske, etične in spoznavne vrednosti in vrednote umetniškega dela.
Gibalne tehnike in veščine I – Če se ukvarjamo z akrobatiko in borilnimi veščinami in če je
vadba strokovno vodena, je transformacija dimenzij psihosomatskega statusa izrazito pozitivno
orientirana in se kaže na vseh ravneh: potencialni, realizacijski in mobilnostni.
Akrobatika ima izreden vpliv na motorični prostor; izboljšujejo se osnovne motorične sposobnosti,
kinestetični občutek in orientacija v prostoru. Tudi borilne veščine v tem ne zaostajajo.
Vadba akrobatskih elementov in spoznavanje osnov boksa, juda in samoobrambe ima pozitiven
vpliv na kongnitivne in konativne lastnosti, pozitivno deluje na uravnovešanje osebnosti, razvijajo
se perceptivnost, specialnost in fluidna inteligenca, izboljšujeta se vigilnost in koncentracija,
vzpodbuja samozavest in borbeni duh.
Gledališko petje I – Gledališko petje I. je študijski predmet, ki bodoče igralce uvaja v svet
enoglasnega, dvoglasnega, triglasnega in štiriglasnega petja. Namen predmeta je postopno
seznanjanje študentov in študentk z ritmično-melodičnimi parametri glasbe v povezavi z
besedilom in njegovim pomenom. Enoglasno, solo petje zahteva povsem individualno
interpretacijo, zato je pri študiju tovrstne literature študijska pozornost usmerjena predvsem v
oblikovanje in razvijanje osebnega odnosa do podajanja določene pesmi. Večglasno petje od
študentov zahteva razvijanje sposobnosti slišanja več melodičnih liniji hkrati. Cilj predmeta je
torej dvojen: razvijanje študentove sposobnosti individualnega pevskega izražanja in postopno
usposabljanje za petje v dvoglasnih, troglasnih in štiriglasnih postavitvah.
Gledališko petje II – obvladovanje vokalne tehnike: preponski vdih in izdih, postavitev
pevskega glasu, uporaba rezonatorjev, relaksacija, artikulacija, vokali, konzonanti, registri,
kopfton, vibrato, messa di voce; analiza, študij in izvedba songov, šansonov, arij, pesmi, lied;
duetov, tercetov, zborov idr. v slovenskem in/ali originalnem jeziku; prehod iz dramskega govora
v petje in vice versa; približevanje in obvladovanje stilnih zakonitosti glasbenega gledališča;
poglabljanje v interpretacijo glasbenoscenskih form ter iniciacija v razvoj študentovega lastnega
odnosa do interpretacije dramsko-glasbenih oblik; obvladovanje intonančnih, ritmičnih, agogičnih
ter dinamičnih problemov, cezura, fermata, appogiatura, portamento; obvladovanje stilne
raznovrstnosti, izvajalske suverenosti, psiho-fizične odrske prezence ter materializacija duhovnih
vzgibov v smeri specifične originalnosti interpretacije.
Gledališko petje III – obvladovanje vokalne tehnike: preponski vdih in izdih, postavitev
14
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
pevskega glasu, uporaba rezonatorjev, relaksacija, artikulacija, vokali, konzonanti, registri,
kopfton, vibrato, messa di voce; analiza,študij in izvedba songov, šansonov, arij, pesmi, lied;
duetov, tercetov, zborov idr. v slovenskem in /ali originalnem jeziku; prehod iz dramskega govora
v petje in vice versa; približevanje in obvladovanje stilnih zakonitosti glasbenega gledališča;
poglabljanje v interpretacijo glasbenoscenskih form ter iniciacija v razvoj študentovega lastnega
odnosa do interpretacije dramsko-glasbenih oblik; obvladovanje intonančnih, ritmičnih, agogičnih
ter dinamičnih problemov, cezura, fermata, appogiatura, portamento; obvladovanje stilne
raznovrstnosti, izvajalske suverenosti, psiho-fizične odrske prezence: materializacija duhovnih
vzgibov v smeri specifične interpretacije.
Gledališko petje IV – študij in izvedba velikih glasbenoscenskih del – MUSICAL (Broadway,
West-End), Les Miserables, Kiss of the Spider women, A Chorus Line, The Phantom of the Opera,
Grand Hotel, City of Angels, Zorba, Chicago, Sweeney Todd, Sugar, Jesus Christ Superstar, Man of
La Mancha, Porgy and Bess; študij in izvedba songov in pesmi: a) stoletje ameriške popularne
glasbe: gospel, blues, jazz, ragtime, swing, bebop, soul, R&B, fusion, rock, pop; b) južnoameriška
glasba: bossa nova, samba, tango; c) flamenco, fado, irska narodna pesem.
Avtorji in izvajalci: Bessie Smith, Duke Ellington, Ella Fitzgerald, Tony Bennett, Billie Holiday,
Stevie Wonder, Antonio Carlos Jobim, Whitney Houston, Irving Berlin, Piazzola.
Igra pred kamero – Študent/-ka spozna pripravo in izvedbo igranih filmskih in televizijskih
oblik, ki zahtevajo sodelovanje z igralci, s stališča kreativnega sodelovanja med posameznimi
umetniškimi profili.
Študenti režije in dramske igre praktično spoznajo in obvladajo temeljne posebnosti in zahteve
igranja pred kamero.
Študenti kamere in montaže spoznajo ključna vprašanja oblikovanja filmske vloge ter praktično
preizkusijo kreativne metode, s katerimi lahko k temu pripomorejo s svojim delovanjem.
Predmetnospecifične kompetence:
- razumevanje procesa nastajanja filmske vloge v korelaciji z drugimi filmskimi izraznimi sredstvi,
- sposobnost sooblikovanja prepričljive in verodostojne podobe lika,
- obvladovanje posameznih elementov oblikovanja likov za področje filmske in televizijske
produkcije.
Jezik in govor I – Razširjanje in poglabljanje študentovega znanja o fenomenu jezika in govora
na sploh, prepoznavanje specifike umetnostnega jezika in govora, spoznavanje lastnega govora in
njegovega funkcioniranja v odrskih okoliščinah, spoznavanje osnov psiholingvistike, razumevanje
fiziologije govora, poznavanje slovenskega glasovnega sistema in pravorečja in učinkovito in
okoliščinam primerno pisno in govorno oblikovanje strokovnih besedil
Jezik in govor II – Seznaniti študente s teoretskimi temelji govora ob analizi prozodičnih prvin
in nebesednega izražanja s poudarkom na semantični vrednosti zvočno-vidnih znakov v
umetniškem govoru, seznanjanje z osnovnimi zakonitostmi govorjenja v različnih medijih,
razvijanje občutka za prepoznavanje jezikovnih zakonitosti besedila, ki bo govorno uresničeno.
Besedilna fonetika: jezik in govor v luči strukturalizma, poststrukturalizma, semiotike,
teatrologije; govor in pisava, definiranje govora, govorni sloji (glas, besedilo), prozodična
sredstva (premori, intonacija, poudarek, ritem, glasnost, modulacije glasu, hitrost govora,
register, barva glasu), nebesedne prvine govora (mimika, gestika, vedenje telesa, pogled,
proksemika) s posebnim ozirom na odrske okoliščine.
Govor v različnih medijih: spoznavanje tehničnih, organizacijskih posebnosti različnih medijev,
prilagajanje govora mediju, izbiranje govornih izrazil za določen medij, primerjava govora v
različnih medijih (govor in lutka, mikrofonski govor, filmski govor, odrski govor, govor na prostem
itd.).
Zvrstnost govorjenega jezika: prenos znanj iz slovnice, pragmatike, sociolingvistike na analizo
dramskih besedil, ozaveščanje vedenja o jeziku kot artefaktu vsake posamične uprizoritve, o
interakciji posameznih zvrsti kot osebnega idioma, tipi in podzvrsti pogovornega jezika na odru,
njegova variabilnost in ekspresivnost.
Jezik in govor III – Spoznavanje osnov kvalitativne in kvantitativne metrike, spoznavanje
tropov in figur, seznanjanje z vrstami dramskega verza in z oblikovnimi, zvočnimi in vsebinskimi
15
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
lastnostmi posameznih verznih tipov, spoznavanje značilnosti govorne podobe verzificirane
dramatike, ozaveščanje in povezovanje jezikovno-slogovne analize in govorne interpretacije
verzne drame.
Kostum in maska – Spoznati načine oblačenja in obnašanja družbenih razredov v posameznih
zgodovinskih obdobjih, ki so posledica različnih družbeno-ekonomskih, političnih in geografskih
pogojev. Spoznati zgodovinske in sodobne stile in žanre gledališke in filmske kostumografije.
Spoznati pomen vsebinskih in likovnih možnosti kostumografije kot dela celostne vizualne
podobe, razumeti funkcijo posameznega kostuma in odnose med njimi.
Lutkovna animacija I – Spoznavanje zakonitosti animacije in uprizarjanja predstave z lutko.
Odpiranje možnosti za posameznikovo ter skupinsko raziskavo izraznih možnosti lutke in izvedbo
lutkovnega dramskega dela na odru. Spoznavanja pomena igre z lutko ter lutkovnega načina
razmišljanja in izražanja pri odrskih postavitvah. Analiza odnosa igralec – lutka ter prenos
igralčeve vloge in energije v predmet – lutko.
Odrski govor I – Ustrezna ekonomična, artikulacijska in harmonična glasovna produkcija v
prostoru, sproščanje mišičevja celotnega govorilnega instrumenta, analiza diha, spoznavanje
različnih načinov dihanja, odpiranje, utrjevanje dihalnih in govornih poti, preponski dih,
resonančni toni, falset, večanje, smotrna izraba zračne kapacitete, vaje za zavestno uporabo diha
pri govorni artikulaciji, utrjevanje najbolj naravne govorne lege, pravilna in kvalitetna artikulacija
glasov, Inervacijski alfabet, glasovi slovenskega jezika, različne kvalitete in predvidljivost vokalov,
polglasnik, soglasniki, odpravljanje najpogostejših napak pri njihovi izreki, vprašalnice, vprašalni
stavki, pravorečno logično ustrezno naglaševanje in poudarki, smiselna členitev besedila,
zaznavanje različnih ritmov govora, zaznavanje različnih energijskih napetosti, dialog, različne
govorne višine, lege, določitev pravilne, smotrne uporabe diha v besedilu, besedna in stavčna
intonacija, zavedanje, spodbujanje spontanega, sproščenega, jasno artikuliranega govora,
govorna artikulacija v prostoru, obvladovanje, ustrezna uporaba rok, nog, glave in vsega telesa
kot znaka, problem slišnosti, razumljivosti ter upoštevanje različne glasovne jakosti in napetosti
glede na pozicijo v prostoru (hrbtno, en face, leže, v profilu), smeri govora, t. i. govorni fokus.
Odrski govor II – Ustrezna ekonomična, artikulacijska in harmonična glasovna produkcija v
prostoru, jasno artikulirane posebnost, izjemnost, sporočilnost, obvladovano, sproščeno in
ustrezno posredovanje najrazličnejših oblik umetniških tekstov, sproščanje mišičevja celotnega
govorilnega instrumenta, analiza diha, spoznavanje različnih načinov dihanja, odpiranje,
utrjevanje dihalnih in govornih poti, preponski dih, resonančni toni, večanje, smotrna izraba
zračne kapacitete, vaje za zavestno uporabo diha pri govorni artikulaciji, utrjevanje najbolj
naravne govorne lege, pravilna, kvalitetna artikulacija glasov, glasovi slovenskega jezika, različne
kvalitete vokalov, polglasnik, soglasniki, odpravljanje najpogostejših napak pri njihovi izreki,
pravorečno logično ustrezno naglaševanje, napačno, odvečno poudarjanje, smiselna členitev
besedila, zaznavanje različnih energijskih napetosti in ritmov govora upoštevaje značajske razlike,
dialog, monolog, zastoji, premori, »cezure«, oblike naštevanja v besedilu, različne govorne višine,
lege, določitev pravilne, smotrne uporabe diha v besedilu, besedna, stavčna intonacija,
spodbujanje spontanega, sproščenega, jasno artikuliranega govora, govorna artikulacija v
prostoru, obvladovanje, ustrezna uporaba rok, nog, glave in vsega telesa kot znaka, spoznavanje,
analiza in odpravljanje raznih telesnih razvad pri govoru v prostoru (nagibanje, kimanje,
nekontrolirana uporaba rok, drža telesa), smeri govora, t. i. govorni fokus.
Plesna kompozicija I – Cilj predmeta je kontinuiran proces ozaveščanja telesa, delo s
partnerjem in v skupini. Znanje vaj omogoča študentu pravilno uporabo teže svojega in telesa
partnerja. Vaje omogočajo funkcionalno ozaveščanje centra telesa, kar služi boljšemu poznavanju
svojega gibalnega aparata, s čimer se povečuje možnost samostojne kreativnosti ter se razvijata
lastna gibalna fantazija in ustvarjalnost. Poleg ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem in skupino
je cilj predmeta predvsem komunikativen, samostojen, kreativen in odgovoren gibalec/plesalecigralec.
S procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne pozornosti v
odnosu do sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih specifičnih gibalnih
16
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
zmožnosti.
Z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije) si slušatelji razvijajo kritičnost na
vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko
interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.
Plesna kompozicija II – Študent tretjega letnika zna že bolj funkcionalno in kontrolirano
uporabljati svoje telo. Naslednja stopnja oz. drug pogled na delo s telesom, predstavlja
»metodologija butoh«, katere cilj je razširitev in poglobitev študentove ustvarjalnosti. Namen vaj
je voditi študenta skozi proces, ki gradi na popolnem miru – pozornosti in na presenečenju –
eksplozivnosti, energičnosti, akciji. Cilj metodologije butoh, ki vse od svojih začetkov temelji na
ozaveščanju telesa in njegovi standardizaciji, je študentu omogočiti poglobljeno delo na lastni
pozornosti, popolni koncentraciji na detajlu ter razumevanju, da fizična resničnost determinira
notranjo resničnost telesa plesalca/igralca.
Plesna kompozicija III – Študent četrtega letnika se že zaveda, da je v telesu skritih vsaj
toliko izraznih možnosti kot v razumu in da je dinamika geste ena od osnov gledališke izpovedi.
Cilj predmeta je povezovanje plesno tehničnih znanj, ki jih je študent pridobil v času študija,
nadgraditi ustvarjalni pristop, ki vključuje improvizacijo, iskanje in izdelavo plesno-gledališkega
materiala ter kompozicije, in samostojna razčlemba gledališkega teksta ter hkrati njegove
avtorske gibalne artikulacije. Izključena je torej šablonska obravnava študenta/igralca in je
omogočeno razvijanje njegovih osebnih karakteristik.
Praktična igra pred kamero – Študenti dramske igre praktično nadgrajujejo temeljna znanja
posebnosti in zahteve igranja pred kamero. Predmetnospecifične kompetence: temeljito
razumevanje procesa nastajanja filmskih in televizijskih vlog, samostojnost pri oblikovanju lika za
filmsko in televizijsko delo, izkušenost za igro na področju filmske in televizijske produkcije,
Radijska igra – Predmet združuje predavanja iz teorije uprizoritvenih umetnosti v radijskem
mediju s praktičnim izvajanjem študijskih projektov v radijskem studiu. Spoznati in raziskati
temeljne zakonitosti radijskega uprizarjanja. Teoretično spoznati zgodovino in zakonitosti medija,
praktično usposobiti režiserja in igralca za samostojno delo v vseh zvrsteh medija. Naučiti se
slišati svet zunaj sebe in v sebi, razčlenjevati življenjske pojave, njihovo strukturo in globino,
razumevati povezave in razmerja med njimi ter dojemati njihovo bistvo. Naučiti se čutiti in
izražati prirojeno občutljivost. Naučiti se spraševati in svoja stališča utemeljevati. Naučiti se biti
slišan, razumeti, da je igralec utemeljen v komunikaciji, ki se dogaja med njim in poslušalcem.
Igralci: spoznanje tehničnih naprav, specifičnosti interpretacije, uporaba jezika, vloga partnerja,
igranje z zvokom na javnih prireditvah, možnost komunikacije s poslušalcem, promocija in
izvajalske pravice. Sodelovanje v produkciji dveh zvočnih projektov.
Scenografija: prostori igre I –
Raziskava vidnega /kaj gledam, kaj vidim/ – vizualna
percepcija. Raziskava odnosov med prostorom in figuro. Prostor in figura, prostor in dogodek,
prostor in čas.
Študent/ka spoznava lastnosti in možnosti, ki jih odpira »prostor igre«, odkriva zakonitosti
različnih prostorov, spoznava različne značilnosti prostorov glede na lokacijo – funkcijo
posameznega prostora, glede na dispozicijo in predvsem raziskuje odnos med figuro, dogodkom
in prostorom. Raziskuje odnos med vizualno in verbalno – zvočno podobo. Prostor in vzdušje.
Sodobne plesne tehnike I – Cilj predmeta je podiranje tabujev gibanja, dotik sočloveka,
skupno gibanje, kultivacija in zavedanje slednjega. Je spoznavanje in prvo soočenje bodočega
igralca in režiserja z odrskim gibom. Dihalne vaje/vizualizacija: različni principi dihalnih vaj in
osnove meditacije; ozaveščanje diha samega, opazovanje dihanja pri gibanju, povezovanje logična interakcija sproščenega dihanja in gibanja, kontrolirano povezano dihanje in gibanje,
odrska prezenca; celota (telo in dih) se predstavlja gledalcu, prebujanje telesa - prvi premik v
prostor; vodene improvizacije na osnovi odkrivanja lastnih oblik gibanja posameznika (forma ni
pomembna), sklop gibno tehničnih vaj: za koordinacijo telesa, psihično koncentracijo in tonus
mišičnega tkiva; kasneje se vaje nadgradi v kratko koreografijo.
Sodobne plesne tehnike II –
Cilj predmeta je seznaniti študente z osnovnimi plesnimi
17
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
tehnikami v sodobnem plesu, ki študentu bistveno izboljšajo telesno motoriko, jasnost "misli
giba" in mu nudijo skokovit razvoj v pojmovanju in razumevanju svojega telesa. Študent igre se
spoprime z zahtevnejšimi in zapletenejšimi gibalnimi oblikami, ki sledijo določenim principom in
zakonitostim.
Študentje se soočijo z oblikovanjem in dojemanjem prostora, prostorsko orientacijo, s postavitvijo
telesa in giba v prostor, z dojemanjem in podajanjem osebne energije na odru (prezenca), s
plesom v skupini (skupinska energija – prilagajanje – skupni dih), z individualnostjo nasproti
skupnosti, s sodelovanjem in s skupnim ustvarjanjem, kompromisi in najboljšimi rešitvami.
Sodobne plesne tehnike III – Razvijanje splošne in filmske omike. "Erotizacija" filmske
umetnosti. Podrobno poznavanje razvoja kinematografije, filmske umetnosti, televizije in novih
medijev ter recepcije filma in televizije na Slovenskem, v Evropi in v svetu. V tretjem letniku
proučujemo izbrana obdobja in avtorje. Z novimi temami se študentje približajo osnovam tehnike
release oz. flighing low, ki poudarja moment sprostitve telesne napetosti in gibanja med eno in
drugo sprostitvijo telesa; raziskava individualnih in zgodovinsko pogojenih plesnih stilov, ki jih
mora študent aplicirati na izbrano vsebino in jih koreografsko zaokrožiti v plesno miniaturo,
prakticiranje zastavljenega dela na prostem – v naravi (ob primernem vremenu in letnem času) s
prilagoditvijo vsebine dela na dano okolje.
Tehnika govora I – Predmet Tehnika govora I je v prvem letniku posvečen raziskovanju
konstitutivnih elementov odrskega govora. Po vertikali je vsebinsko v navezavi s predmetom
Tehnika govora II (priprava na predmet) in kasneje Odrski govor I in II ter Umetniška beseda I in
II, horizontalno pa je ves čas tesno povezan s predmetom Dramska igra. Cilj predmeta je
spoznavanje osnovnih zakonitosti govornega izraza, ki segajo od bazičnih (dih, impostacija glasu,
govor v prostoru …) do teoretičnega in praktičnega spoznavanja slovenskega samoglasniškega
sistema.
Tehnika govora II – Predmet Tehnika govora II nadaljuje in razširja znanja, ki so jih študenti
pridobili v prvem letniku. Še vedno je v tesni povezavi z Dramsko igro II (horizontala) in
predpriprava na Umetniško besedo in Odrski govor (vertikala). Cilj predmeta je spoznavanje
slovenskega soglasniškega sistema, spoznavanje razlik med slovenskim pravorečjem in odrsko
realizacijo jezikovnega nivoja, razvijanje občutka za prostor (fonacija v prostoru), sposobnost
študentove analize literarnega dela na nivoju izreke.
Tehnika govora III – Predmet Tehnika govora III predstavlja natančno obdelovanje tem s
področja praktične fonetike. Poleg tega predmet pripravlja študenta na spoznavanje različnih
govorniških pozicij. Spoznavanje napovedovanja in povezovanja kot dve pomembni obliki
profesionalnega govornega komuniciranja. Nadgrajevanje znanj iz pravorečja in utrjevanje
študentove sposobnosti analize in govorne realizacije besedila na nivoju izreke.
Umetniška beseda I – Predmet Umetniška beseda I je v drugem letniku namenjen pripravi za
govorno interpretacijo besedil različnih zvrstni. Cilj predmeta je ozaveščanje študentov o moči in
pomenu izgovorjene besede brez uporabe drugih igralskih sredstev in usposabljanje študentov za
govorjenje različnih pesniških in proznih del predvsem slovenskih avtorjev.
Umetniška beseda II – Cilj predmeta je usposabljanje študentov za govorjenje različnih
pesniških in proznih zvrsti slovenskih avtorjev. Analitični pristop h govorjenju besedil, raziskava
avtorja, literarnega dela, raziskava piščevega sveta skozi besedilo, iskanje igralčevega osebnega
odnosa do besedila skozi govor, govorna interpretacija besedil, harmonično kultiviranje govorne
interpretacije besedil.
Umetniška beseda III – Predmet Umetniška beseda III je v četrtem letniku namenjen govorni
interpretaciji besedil iz slovenske in svetovne klasične in sodobne literature. Obravnava avtorja in
njegovih del s pomočjo dostopne literature, analiza besedil, interpretacija besedil.
Zgodovina gledališča I – Predmet uvaja v terminologijo, problematiko in metode gledališkega
zgodovinopisja, posreduje znanja o pomembnih zgodovinskih procesih v razvoju starejše
evropske gledališke kulture od antike do okrog leta 1600.
18
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
Kompetence, ki jih razvija, so razumevanje geneze evropskega gledališča in vloge, ki jo ima kot
umetnostna in družbena institucija v zahodni kulturi in civilizaciji, sposobnost zgodovinske analize
gledaliških pojavov v dobi oralne in zgodnje pisne kulture v Evropi od antike do okrog leta 1600 in
razumevanje pomena tradicije v uprizoritveni praksi.
Zgodovina gledališča II – Cilj predmeta je razumevanje vloge, ki jo ima gledališče kot
umetnostna in družbena institucija v zahodni civilizaciji v obdobju razvoja pisne kulture (1500–
1900).
Kompetence, ki jih razvija, so sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov iz obdobja
razmaha pisne kulture v Evropi (1500–1900), razumevanje temeljnih zgodovinskih procesov, ki
zaznamujejo razvoj gledališke umetnosti v tem obdobju, poznavanje ključnih dosežkov,
ustvarjalcev in slogovnih usmeritev v gledališki umetnosti tega časa ter razumevanje povezav
gledališča z drugimi umetnostmi in kulturnimi področji in razumevanje dinamičnih razmerij med
tradicijo in inovacijo v gledališču.
IZBIRNI PREDMETI
Angleški jezik –
Ustrezne jezikovne kompetence za angleški jezik. Spretnosti branja,
poslušanja in pisnega ter ustnega izražanja. Kompetence za iskanje jezikovnih virov. Slovnične
strukture angleškega jezika kot osnova za jezikovno delo. Uzaveščanje pomembnih razlik med
slovenskim in angleškim jezikom. Uzaveščanje relevantnih razlik med slovensko kulturo in kulturo
angleško govorečega sveta. Obravnava tem iz filma, televizije in dramatike in z njimi povezana
besedišče in idiomatika. S samostojnim in skupinskim delom študentje razvijajo štiri osnovne
spretnosti: branje, poslušanje in pisno ter ustno izražanje. Poudarek je na branju besedil,
povezanih s filmom, televizijo in gledališčem, in na pisanju uporabnih besedil, kot na primer
sinopsisov, življenjepisa, povzetkov in pisem v zvezi z zaposlitvijo. Utrjevanje slovničnih struktur
v sklopu različnih besedil in obravnava najpogostejših napak pri učenju jezika. Glavne razlike v
zgradbi angleškega in slovenskega jezika in razlike med slovensko kulturo in kulturo angleško
govorečega sveta.
Antropologija gledališča –
Sodoben strokovni dramaturški predmet med kulturno
antropologijo in zgodovino dramatike in gledališča. Ukvarja se z razvojem razmerij med
ustvarjalci in publiko od preddramskih oblik do modernih oblik gledališča. Posebej so obravnavani
odnosi med ustvarjalci in gledalci, med gledališčem kot institucijo in publiko s stališča njihovih
družbenih in zgodovinskih izhodišč. Obravnavano je razmerje med gledališčem in dramatiko v
vseh pojavnih oblikah, poudarek je na zadnjih dveh stoletjih, ko postane gledališka antropologija
del teatrologije, od Cambridge school of Antropology do modernih teorij Barbe, Schechnerja, E.
Fischer–Lichte idr.
Pri predmetu se pridobijo znanja o interaktivnih procesih med ustvarjalci, gledalci in drugimi
kulturnimi dejavniki, ki omogočajo nastanek celovite gledališke kulture.
Dramsko pisanje I - Cilj predmeta je napredno dialoško-didaskalično pisanje za oder oziroma
produkcija predlog za scenske uprizoritve različnega tipa. Delo v praktičnem smislu poteka od
iskanja zamisli do realizacije krajše uprizoritvene predloge oziroma dramskega besedila, ki v
povezavi z dramaturškim sodelovanjem pri predmetu Praktična režija in igra dobi tudi možnost
konkretne uprizoritve. Ob spoznavanju postopkov dramskega pisanja in lastno produkcijo za
sceno dobi študent privilegiran vpogled v celovito scensko proizvodnjo, kjer se do kraja verificira
literarno-scenska vrednost predloge. Delo poteka v izmenjavi samostojnega (priprava
besedil/predlog) in skupinskega (komentiranje) pristopa. Študij teče komplementarno s študijem
teoretičnih predmetov in pomeni njihovo praktično aplikacijo.
Dramsko pisanje II – Osnovni namen predmeta je, da razišče različne dramske pisave in na
primerih velikih dramatikov (Čehov, Williams, Brecht, Beckett) spodbuja in razvija osebnosti
mladih dramatikov in njihova nagnjenja, ne da bi promoviral kakšno specifično poetiko ali stil
dramskega pisanja. Predmet temelji na vajah, ki so podobne vajam za igralce v igralskih šolah, in
je vsebinska sinteza različnih pedagoških sistemov (David Mamet, Goran Stefanovski, Louis E.
Catron), v metodološkem smislu pa se naslanja na metodo Jean Claude Van Italliea in lastne
19
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
izkušnje predavatelja. Predmet obsega teoretične elemente in znanja, ki se razvijajo, preverjajo
in utrjujejo v praktičnih pisnih preizkušnjah.
Predmet postopno uvaja slušatelje v elementarne segmente »metode«. V osmih delavnicah se
seznanjajo s ključnimi pojmi in problemi dramskega pisanja.
Likovna teorija I – Teoretska refleksija likovnih oblikotvornih procesov in strategij, ki študentu
omogoči načrtovanje in zavestno usmerjanje njegove lastne likovne ustvarjalnosti.
Posebne predmetnospecifične kompetence:
- poznavanje operativne vloge likovne teorije v likovni praksi,
- poznavanje in obvladovanje razlike med vsakdanjim vizualnim in likovnim produktivnim
mišljenjem,
- konceptualno in praktično obvladovanje oblikotvornih potencialov temeljnih likovnih prvin v
elementarnih likovnih situacijah,
- obvladovanje medsebojnih odnosov med likovnimi prvinami,
- sposobnost elementarne formalne likovne analize,
- sposobnost elementarnega uvidevanja in reševanja likovnih problemov,
Vloga likovne teorije v likovni praksi. Odnos med vizualnim in likovnim. Odnos med naravnim in
likovnim prostorom. Generativna shema temeljnih likovnih prvin. Psihofiziologija likovnih čutov.
Likovni elementi: svetlo-temno, barva, točka, linija, ploskev, prostor, oblika. Medsebojni odnosi
temeljnih likovnih prvin. Stvarnost in posnemanje.
Lučno oblikovanje – Študentje spoznajo fenomen svetlobe in način njene uporabe v gledališki
predstavi tako v tehničnem kot oblikovno-umetniškem aspektu.
Naučijo se videti in razumeti načine uporabe svetlobe v gledališču, umetnosti in vsakodnevnem
življenju. Posebej se ukvarjajo s tehniko oblikovanja in postavitve odrske luči (ustvarjanje
primerne atmosfere) na praktičnih primerih prizorov iz dramske literature in pri oblikovanju,
postavitvi in vodenju luči pri konkretni produkciji oz. v procesu ustvarjanja gledališke predstave.
Kaj je svetloba – različne osvetlitve v vsakodnevnem življenju, zgodovinski razvoj gledališke luči,
spoznavanje različnih reflektorjev in njihovih lastnosti, oblika, smer, jakost, barva in gibanje luči,
terminologija v osvetljevanju in zaporedne faze, pozicije luči in osvetljevanje igralca, metoda
splošnega oblikovanja luči, luč in scena, luč in kostum, interpretacija gledališkega teksta s
pomočjo svetlobe, načrt svetlobne postavitve v tlorisu, izvedba svetlobnega načrta v praksi.
Lutkovna animacija II – Nadaljevanje, poglobitev in razširitev raziskav zakonitosti in
mnogoterih možnosti animacije in uprizarjanja predstave z "lutko" različnih zvrsti. Odpiranje
možnosti za posameznikovo ter skupinsko raziskavo izraznih možnosti lutke in izvedbo lutkovnega
dramskega dela na odru. Spoznavanje pomena igre z lutko ter lutkovnega načina razmišljanja in
izražanja pri odrskih postavitvah. Analiza odnosa igralec – lutka ter prenos igralčeve vloge in
energije v predmet – lutko. Naučiti se: izražati preko lutke, animirati lutke v različnih tehnikah in
likovnosti, prenesti igralčevo vlogo, energijo in impulze v lutko, sposobnosti ustvarjalnega
izražanja z lutko, razumeti dominantnost lutke v odrskem uprizarjanju ter razviti odnos igralca do
lutke in obratno. Lutkovna animacija (delov telesa, predmetov, marionete, ročne lutke, javajke,
mimične lutke, bunraku – namizno gledališče, soigra igralca in lutke).
Medijski študiji in popularna kultura – Predmet je namenjen preučevanju medijev in njihove
ključne vloge pri oblikovanju družbenih formacij in človekovega vsakdanjega življenja. Mediji so
obravnavani z vidika sociologije komunikacij in antropologije uporabe tehnologij, pri čemer je
pozornost usmerjena v umetnostne rabe tehnologij. Študentje in študentke se na predavanjih
seznanijo s povezavami med mediji, umetnostjo, družbo in percepcijo občinstva, na delavnicah pa
pod mentorstvom intermedijskih umetnikov preiskujejo izrazne možnosti umetniškega ustvarjanja
v jeziku novih medijev. Mediji so obravnavani kot mesta prepletanj filozofskih, estetskih in
družbenih diskurzov, v ospredju pa je njihova vloga pri oblikovanju popularne kulture. Predmet ne
sledi družboslovni tradiciji preučevanja medijev kot posedovalcev moči in posredovalcev
pomenov, temveč prestopa na področje antropologije uporabljanja tehnologij.
Izvori in potenciali igre – Starodobne in novodobne ustvarjalne tehnike igre. Študent se skozi
različne teoretične in praktične perspektive sreča s fenomenom igre ter spoznava psihološke in
druge karakteristike tega procesa. Razume osnovne pojme igralskega vokabularja. Uzavešča –
20
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
tako teoretično kot praktično – univerzalne kvalitete igralske ekspresivnosti. Seznani se z
oblikami igre po svetu ter različnimi pristopi do igralske umetnosti. Poglobi znanje o igri skozi
zgodovino, v gledališču in na filmu. Seznani se z izvornimi in obrednimi vidiki in oblikami igre.
Študent se uči prepoznati in v določeni meri analizirati igralčevo delo in lastnosti vrhunskih
igralskih kreacij. Seznani se – tako teoretično kot praktično – z bistvenimi postavkami različnih
igralskih tehnik. Sreča se z igro zunaj gledališča ter z oblikami terapij z igro. Spozna načine
aplikacij igre na druga umetniška in neumetniška področja. Na lastni koži izkusi izzive in
potenciale igralskega ustvarjalnega procesa.
Kostumografija II – Razširitev in poglobitev pridobljenega znanja o pomenu oblikovanja
kostumografije predvsem z likovno-estetskega in vsebinsko-konceptualnega vidika. Študentje
spoznajo pomen in možnosti vsebinskih in vizualnih likovnih izrazil kostumografije kot dela
celostne vizualne podobe, razumejo funkcijo posameznega kostuma v odnosu do dramskega lika,
do celotne podobe kostumografije, scenografije, svetlobe in koncepta uprizoritve, poznajo
možnosti, ki jim jih kostumografija kot likovno vsebinska kategorija omogoča, jih znajo
selekcionirati, uporabljati, razvijati in nadgrajevati.
Odprta katedra – Širjenje študentovega splošnega in specifičnega znanja s predavanji,
delavnicami, workshopi, obiski predstav, ekskurzijami itd., ki jih izvajajo uveljavljeni domači in
tuji umetniki oz. strokovnjaki z različnih umetniških ali znanstvenih področij.
Poglobljena splošna in specifična umetniška razgledanost, ki se širi skozi različne prakse in
večdisciplinarne pristope do sodobnega gledališkega uprizarjanja. Študij pri predmetu Odprta
katedra se bo izvajal v obliki serije predavanj, predstavitev, praktičnih delavnic ali organiziranih
diskusij na določeno temo. Teme in povabljeni umetniki oz. predavatelji se izbirajo glede na
trenutno dogajanje v gledališču, družbi in umetnosti. Obsegajo lahko ozko specifična gledališka
področja kot tudi širša, različna področja (npr. sodobno plesno gledališče, praksa in teorija
performansa, internet art, video art, likovna instalacija ali: psihologija percepcije, nove teorije
medijev, sodobna politična filozofija, teme iz kulturnih študij ipd.).
Osnove dramskega pisanja – Cilj predmeta je spoznanje z osnovami dialoško-didaskaličnega
pisanja za oder oziroma produkcije predlog za scenske uprizoritve različnega tipa. Ob
spoznavanju postopkov dramskega pisanja in lastni produkciji za sceno dobi študent privilegiran
vpogled v celovito scensko proizvodnjo, kjer se do kraja verificira literarno-scenska vrednost
predloge. Delo poteka v izmenjavi samostojnega (priprava besedil/predlog) in skupinskega
(komentiranje) pristopa. Metodološko omogoča postopen prehod iz dramaturške teorije v
dramsko prakso.
Psihodrama – Študent se skozi različne teoretične in praktične perspektive – predvsem pa kot
aktivni udeleženec v psihodramski edukacijski skupini – sreča z Morenovo psihodramo in oblikami
psihodrame, ki so se razvile po njem. Razume ključne pojme psihodramskega vokabularja.
Teoretično in praktično uzavešča specifičnosti in kvalitete akcijske oblike skupinske psihoterapije.
Seznani se z elementi in tokom (procesom) psihodrame, s ključnimi psihodramskimi tehnikami
(orodji), teorijskimi osnovami in zgodovino psihodrame, z vlogami, funkcijami, veščinami in ideali
voditelja psihodrame itd. Poglobi znanje o sebi, o igri, o dinamiki v skupini itd. Na lastni koži
izkusi izzive in potenciale psihodramske tehnike v vlogi protagonista ter kasneje voditelja
psihodrame. Spozna načine aplikacij psihodramske tehnike na druga umetniška in neumetniška
področja.
Scenografija: prostori igre II – Analiza in raziskovanje prostora in dogodka na konkretnem
tekstu: realen, dokumentaren prostor.
1. prizor : dogodek : predmet : prostor
2. zgodba : prostor
Dramaturgija prostora. Krono topos: diagram predstave: prepoznavnost, informacija, simbol,
sporočilo, scenski prostor kot likovni naboj, odnosi: prostor – igralec, prostor – zvok, prostor –
predmet, scenski prostor in vzdušje, dramaturgija prostora.
Vizura, perspektiva, stili, scenografija in slikarstvo, scenografija in arhitektura, scenografija v
ambientu, scenografija in oblikovanje z lučjo. Scenski prostor.
21
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
Slovenska dramatika in gledališče I – Pri predmetu dobijo študentje celovito podobo
slovenske dramatike in gledališča od začetkov (Škofjeloški pasijon, Linhart) do konca 1. svetovne
vojne. Spoznajo se s pomembnimi avtorji in njihovimi deli, znajo oblikovati razmerje med
besedilom in uprizoritvijo ter ugotoviti povezave med starejšo slovensko dramatiko, gledališko
prakso in sočasnimi evropskimi pojavi. Znanja se razširjajo tudi na manj znane dramatike in
njihova dela ter na odnos med uprizarjanjem "stare" in "nove" dramatike v slovenskih in tujih
gledališčih. Spoznajo tudi medkulturne zgodovinske povezave z nemškim, italijanskim in
južnoslovanskim gledališčem. S seminarskim delom razvijejo osnovne sposobnosti zgodovinske
analize uprizoritve na podlagi primarnih virov.
Študiji scenskih umetnosti I – Predmet je namenjen preučevanju heterogenih diskurzov
scenskih umetnosti in tektonskih premikov v pojmovanju umetnosti v prvi polovici 20. stoletja.
Kompetence, ki jih predmet razvija, so definiranje področja scenskih umetnosti kot dialoga med
uprizoritvenimi, vizualnimi in intermedijskimi umetnostmi, razumevanje njegovega zgodovinskega
razvoja v odnosu do tradicionalnih umetnosti, popularne kulture, modernih tehnologij in kritične
teorije družbe, poznavanje temeljnih del, avtorjev in konceptov za mišljenje scenskih umetnosti v
prvi polovici 20. stoletja, seznanjanje s filozofsko teoretskimi osnovami za njihovo preučevanje,
vzpodbujanje interdisciplinarnih pristopov k ustvarjanju in reflektiranju scenskih umetnosti.
Študiji scenskih umetnosti II – Predmet je namenjen preučevanju raznovrstnih umetnostnih
praks na presečišču uprizoritvenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, ki reflektirajo
postmoderno stanje v mediatizirani kulturi druge polovice 20. stoletja.
I. semester
V obravnavo so vključeni fenomeni performansa, body arta, hepeninga, rituali iz sveta športa,
popularne kulture, politike in vsakdanjega življenja, resničnostni šovi in intermedijski dogodki.
Predmet vpeljuje študente in študentke v razumevanje njihovih heterogenih diskurzov na osnovi
temeljnih konceptov igre, teatralnosti, performativnosti in liminalnosti. Seznanja jih z osnovami
strukturalizma (Lévi-Strauss), poststrukturalizma (Barthes), dekonstrukcije (Derrida), teoretske
psihoanalize (Lacan), recepcijske estetike (Jauß, Iser) in novega historizma (Greenblatt).
II. semester
Scenske umetnosti, ki so vselej povezane z družbenim aktivizmom in provokativnim izstopanjem
iz okvirov tradicije, so obravnavane z vidika redefiniranja dominantnih kulturnih in
družbenopolitičnih diskurzov na eni strani ter zahodnega pogleda na medkulturne izmenjave na
drugi strani. Radikalne spremembe, ki jih je sprožil pospešen razvoj tehnologije v 20. stoletju in
posegel v sámo ontologijo človeka, so reflektirane skozi razmerje med živim uprizarjanjem in
medijskim posredovanjem. Navezujoč se na prekinitev z modernizmom, je zastavek
postmodernističnega mišljenja prikazan predvsem na primerih zahodnih in vzhodnoevropskih
neo- in postavantgard, s poudarkom na avantgardistični liniji v slovenski umetnosti.
Praktična igra pred kamero – Študenti dramske igre praktično nadgrajujejo temeljna znanja
posebnosti in zahteve igranja pred kamero.
Predmetnospecifične kompetence:
- temeljito razumevanje procesa nastajanja filmskih in televizijskih vlog,
- samostojnost pri oblikovanju lika za filmsko in televizijsko delo,
- izkušenost za igro na področju filmske in televizijske produkcije.
Praktično delo – vloge v igranih filmskih in televizijskih delih. Sama vsebina je individualno
prilagojena posameznim vlogam in pripravam nanjo.
Uvod v zgodovino evropske umetnosti – Spoznavanje opredelitev umetniškega predmeta v
zgodovinskem razvojnem loku, sistemizirano v osnovnih, tradicionalnih likovnih panogah,
arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in grafiki. Uvajanje v razumevanje likovne umetnosti kot
kompleksnega pojava, ki ga sooblikujejo dejavniki političnega, družbenega, kulturnega,
filozofskega in psihološkega značaja. Predmetnospecifične kompetence: osnovno poznavanje
temeljnih zahodnoevropskih umetnostnih spomenikov, osnovno spoznavanje razvojne logike v
zgodovini zahodnoevropske umetnosti po načelih slogovne zgodovine in analize, uvajanje v
osnove samostojnega slogovnega analiziranja umetnostnih spomenikov.
22
AGRFT UL, DRAMSKA IGRA 1. stopnja, Predstavitveni zbornik
Zgodovina gledališča III –
Pri predmetu študent spozna poglavitne gledališke tokove,
umetnostne smeri in sloge, dosežke in ustvarjalce 20. stoletja. Cilj predmeta je razumevanje
gledaliških pojavov tega obdobja in družbene vloge gledališča v moderni medijski kulturi in dobi
globalnih komunikacij.
Kompetence, ki jih predmet razvija, so:
- sposobnost zgodovinske analize gledaliških pojavov 20. Stoletja,
- razumevanje zgodovinskih procesov, ki zaznamujejo razvoj gledališke umetnosti v tem obdobju,
- poznavanje ključnih dosežkov, ustvarjalcev in usmeritev v gledališki umetnosti 20. stoletja ter
- razumevanje povezav gledališča z drugimi umetnostmi in novimi mediji.
12. Zaposljivost diplomantov
Prvostopenjski univerzitetni program Dramska igra na Oddelku za gledališče UL AGRFT
diplomantom/diplomantkam zagotavlja nabor splošnih in predmetno specifičnih kompetenc, s
katerimi se lahko zaposlijo:





v gledaliških, televizijskih, radijskih ali filmskih institucijah,
kot samostojni ustvarjalci (samozaposleni v kulturi),
v vseh zasebnih in javnih podjetjih in inštitucijah, ki se ukvarjajo s kulturo,
v vseh evropskih in državnih upravnih ter kulturnih inštitucijah in organih, ki so delovno
povezani s scenskimi mediji,
na osnovni in srednji stopnji izobraževanja kot mentorji dramskih krožkov.
23