 Trihalometaniµg/L 100  Escherichia Coli v 100 mL 0  Koliformne bakterije v 100 mL 0  ŠM. GORA, 10. 7. 12 MALI VRH, 5. 6. 12 PREŽGANJE, 5. 6. 12 LIPOGLAV, 5. 9. 12 RAKITNA, 7. 8. 12 PIJAVA G., 10. 7. 12 KL, JP, BR, 5. 9. 12 KL, BR, 5. 9. 12 KL, HR, JP, 6. 11. 12 (HRASTJE) HR, JP, 3. 10. 12 ŠENTVID, 6. 11. 12 JARŠKI P. (JP), 5. 9. 12 BREST (BR), 3. 10. 12 KLEČE (KL), 6. 11. 12 mg Cl/L ŠM. GORA, 10. 7. 12 MALI VRH, 5. 6. 12 PREŽGANJE, 5. 6. 12 KL, BR, 5. 9. 12 KL, HR, JP, 6. 11. 12 KL, JP, BR, 5. 9. 12 PIJAVA G., 10. 7. 12 RAKITNA, 7. 8. 12 LIPOGLAV, 5. 9. 12 PREŽGANJE, 5. 6. 12 MALI VRH, 5. 6. 12 ŠM. GORA, 10. 7. 12 JARŠKI P. (JP), 5. 9. 12 0 ŠENTVID, 6. 11. 12 BREST (BR), 3. 10. 12 0 (HRASTJE) HR, JP, 3. 10. 12 KLEČE (KL), 6. 11. 12 CFU/100 mL ŠM. GORA, 10. 7. 12 MALI VRH, 5. 6. 12 PREŽGANJE, 5. 6. 12 0 Več informacij o izvajanju in rezultatih nadzora nad pitno vodo najdete v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani www.vo-ka.si, kjer so na voljo tudi pomembnejši rezultati preskušanj pitne vode. 5 Nitrat je ena od oblik dušika v naravi. Povišane vrednosti dokazujejo vpliv človeka, predvsem kot posledico kmetijstva in neurejenega odvajanja odpadne vode. MALI VRH, 5. 6. 12 0 10 LIPOGLAV, 5. 9. 12 10 RAKITNA, 7. 8. 12 20 Izdajatelj: JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o ŠM. GORA, 10. 7. 12 0,5 0 PREŽGANJE, 5. 6. 12 µg/L 0 PIJAVA G., 10. 7. 12 Pesticidi – vsota 0 KL, JP, BR, 5. 9. 12 µg/L0,1  Desetilatrazinµg/L 0,1  0 KL, HR, JP, 6. 11. 12 Atrazin 0 KL, BR, 5. 9. 12 µg/L10  0 ŠENTVID, 6. 11. 12 µg/L200  Svinec 0 (HRASTJE) HR, JP, 3. 10. 12 Železo 0 15 JARŠKI P. (JP), 5. 9. 12 µg/L50  mejna vrednost: 50 mg NO3/L BREST (BR), 3. 10. 12  250 Krom 0 KLEČE (KL), 6. 11. 12 mg Cl/L Klorid 0 20 Nitrat N  0 Rezultati nadzora pitne vode v letu 2012 kažejo, da je bila oskrba s pitno vodo v letu 2012 na oskrbovalnih območjih, ki jih upravlja JP VODOVOD-KANALIZACIJA, ustrezna in varna. Prisotnost Escherichia Coli bi zanesljivo dokazovala, da je voda onesnažena s fekalijami. O mg NO3/L50 ŠM. GORA, 10. 7. 12 Nitrat mejna vrednost: 0 CFU/100 mL Grafi prikazujejo izbor rezultatov občasnih preskušanj pitne vode notranjega nadzora v letu 2012. Datume preskušanj v letu 2012 na centralnem vodovodnem sistemu smo izbrali naključno. Vsi drugi rezultati občasnih preskušanj so dostopni na spletnem naslovu www.vo-ka.si. Na lokalnih vodovodnih sistemih občasno preskušanje izvajamo enkrat letno. Obseg nadzora pitne vode se med posameznimi oskrbovalnimi območji razlikuje, saj je odvisen od ocene tveganja za posamezno oskrbovalno območje. Trdota vode MALI VRH, 5. 6. 12  PREŽGANJE, 5. 6. 12 mg NO2/L0,5 LIPOGLAV, 5. 9. 12  Nitrit RAKITNA, 7. 8. 12 mg NH4/L0,5 Vrednost pH je merilo za kislost in bazičnost vode. Običajne vrednosti za pitno vodo so nekoliko nad 7 ter so odvisne predvsem od sestave kamnin, prek katerih teče voda, temperature, in tudi od nadmorske višine. KL, JP, BR, 5. 9. 12  Amonij LIPOGLAV, 5. 9. 12 0 LIPOGLAV, 5. 9. 12 1 7 PIJAVA G., 10. 7. 12  RAKITNA, 7. 8. 12 2 8 RAKITNA, 7. 8. 12 9 PIJAVA G., 10. 7. 12 3 mg NO3/L 2500 ≥ 6,5 do ≤ 9,5 mejna vrednost: ≥6,5 − 9,5≤ 10 Parameter Enota Mejna vrednost Skladnost s predpisi KL, JP, BR, 5. 9. 12 Echerichia coli POGOSTO NADZOROVANI PARAMETRI PITNE VODE pH PIJAVA G., 10. 7. 12 pH 6 ElektroprevodnostµS/cm KL, HR, JP, 6. 11. 12 Klorid je indikatorski parameter, ki je lahko naravnega izvora. Če so njegove vrednosti povišane, to dokazuje predvsem vpliv soljenja cest, kmetijstva ali odpadne vode. KL, JP, BR, 5. 9. 12 MB mikrobiološko preskušanje, FK fizikalno-kemijsko preskušanje; redno preskušanje: ozek nabor parametrov; občasno preskušanje: več kot 100 preskušanih parametrov. mejna vrednost: 250 mg Cl/L Električna prevodnost pitne vode je merilo za mineralizacijo vode, njena vrednost pa je odvisna od koncentracije in vrste raztopljenih elektrolitov. Nenadno spremenjena vrednost je kazalnik onesnaženja. KL, HR, JP, 6. 11. 12 4 KL, HR, JP, 6. 11. 12 20 KL, BR, 5. 9. 12 8/8 KL, BR, 5. 9. 12 327/299 KL, BR, 5. 9. 12 Lokalni vodovodni sistemi (HRASTJE) HR, JP, 3. 10. 12 20 (HRASTJE) HR, JP, 3. 10. 12 231 (HRASTJE) HR, JP, 3. 10. 12 35/34 ŠENTVID, 6. 11. 12 2258/388 ŠENTVID, 6. 11. 12 Centralni vodovodni sistem ŠENTVID, 6. 11. 12 MB in FK JARŠKI P. (JP), 5. 9. 12 MB in FK 0 JARŠKI P. (JP), 5. 9. 12 MB/FK 5 250 JARŠKI P. (JP), 5. 9. 12 MB/FK 10 350 BREST (BR), 3. 10. 12 Občasna preskušanja 15 450 BREST (BR), 3. 10. 12 Redna 20 550 BREST (BR), 3. 10. 12 Občasna preskušanja 25 KLEČE (KL), 6. 11. 12 Redna Klorid 650 KLEČE (KL), 6. 11. 12 Število odvzetih vzorcev v okviru državnega monitoringa mejna vrednost: 2500 µS/cm 750 KLEČE (KL), 6. 11. 12 Število odvzetih vzorcev v okviru notranjega nadzora Elektroprevodnost µS/cm Število odvzetih vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa v letu 2012 Trdota vode je naravna lastnost pitne vode. Povzročajo jo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati iz apnenca in dolomita ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja na poti do vodnih zajetij. Zasnova in besedilo: dr. Brigita Jamnik, Marjetka Žitnik (JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o.), Darinka Pek Drapal (Consensus, d.o.o.) Oblikovanje: Klemen Kunaver fotografija: Klemen Kunaver (fontana v upravni stavbi JP VODOVOD-KANALIZACIJA, kipar Mirsad Begić) Tisk: Trajanus d.o.o. Naklada: 1000 Ljubljana, april 2013 PITNA VODA v letu 2012 VODA IZ NAŠIH PIP JE ZDRAVA VARNOST OSKRBE S PITNO VODO Uporabniki upravičeno pričakujejo varno oskrbo s pitno vodo, brez negativnih vplivov na zdravje. Voda, ki jo vsakodnevno uživamo in uporabljamo, ne sme vsebovati mikroorganizmov, parazitov ali njihovih razvojnih oblik, ki za zdravje pomenijo nevarnost. Prav tako voda ne sme vsebovati snovi, ki same ali v kombinaciji z drugimi snovmi lahko škodijo zdravju. V Ljubljani in njeni okolici v domove priteka pitna voda, katere skladnost in zdravstvena ustreznost ustrezata zakonodajnim predpisom, usklajenim z evropskimi zahtevami (Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)). Rezultati nadzora pitne vode v letu 2012 kažejo, da je njeno uživanje varno ter da iz naših pip še vedno priteče zdrava, dobra in naravna pitna voda. Še tako skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode pa še ne zagotavljata zadostne varnosti obratovanja vodovodnega sistema in zaščite uporabnikov pred tveganji zaradi možnih onesnaženj. STROG NADZOR PITNE VODE Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode s predpisi poteka na dveh ravneh: z državnim monitoringom pitne vode in notranjim nadzorom, ki ga izvaja upravljavec vodovodnega sistema. Notranji nadzor pitne vode izvajamo v svojem laboratoriju, povezujemo pa se tudi z zunanjimi laboratoriji. Nadzor izvajamo skladno z letnim načrtom, ki določa mesta vzorčenja ter pogostnost in obseg preiskav za posamezno mesto. Zunaj letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo uporabniki, in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa pitne vode ter drugim informacijam, ki jih pridobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Hkrati poteka tudi državni monitoring pitne vode, katerega nosilec je Ministrstvo za zdravje RS. Obseg državnega monitoringa je odvisen od količine distribuirane vode. Notranji nadzor in državni monitoring pitne vode izvajajo akreditirani laboratoriji. Javna oskrba s pitno vodo je pod skrbnim nadzorom Zdravstvenega inšpektorata RS. OSKRBOVALNA OBMOČJA PITNE VODE ŠMARNA GORA JARŠKI PROD ŠENTVID KLEČE, HRASTJE, JARŠKI PROD KLEČE HRASTJE, JARŠKI PROD Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov. JP VODOVOD KANALIZACIJA upravlja na centralnem vodovodnem sistemu Ljubljane osem oskrbovalnih območij in na lokalnih šest. Štiri vodarne centralnega vodovodnega sistema oskrbujejo štiri samostojna oskrbovalna območja, na štiri oskrbovalna območja pa doteka voda iz več vodarn, zato jih imenujemo mešana. Šest območij lokalnih vodovodnih sistemov enačimo z njihovimi oskrbovalnimi območji, saj so ta oskrbovana le iz enega vodnega vira. Možne nevarnosti in nevarne dogodke, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, moramo pravočasno prepoznati. Na nekatere, kot je na primer rušilni potres, ne moremo vplivati, druge pa lahko z ustreznim načrtovanjem in rednim vzdrževanjem objektov in naprav v vodovodnem sistemu preprečimo, saj tveganja za nevarne dogodke poznamo in jih znamo učinkovito preprečevati. KATERE PARAMETRE PITNE VODE NADZORUJEMO? Rezultati nadzora pitne vode ne povedo le, kakšno vodo pijemo, temveč omogočajo pregled nad delovanjem vseh faz varne oskrbe s pitno vodo od vodnih virov do uporabnika. Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednosti pH vode. Dejavniki varne oskrbe s pitno vodo Načrtovanje in obnova ter gradnja vodovodnih sistemov ŠKOFLJICA PREŽGANJE Trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri MALI VRH Vzdrževanje vodovodnega sistema VARNA OSKRBA S PITNO VODO KLEČE, HRASTJE, BREST LIPOGLAV PIJAVA GORICA BREST Koncentracije preskušanih parametrov v pitni vodi se med oskrbovalnimi območji bistveno ne razlikujejo. KLEČE, BREST RAKITNA Usposobljeno in odgovorno osebje Ozaveščeni uporabniki Mikrobiološka preskušanja pitne vode se izvajajo v večjem obsegu od fizikalno-kemijskih, saj bi prisotnost zdravju nevarnih mikroorganizmov lahko povzročila akutna obolenja. V pitni vodi zato ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati fizikalnih preskušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preskušanj pa nam povedo, ali in v kakšnih koncentracijah so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati). samostojna oskrbovalna območja centralnega vodovodnega sistema mešana oskrbovalna območja centralnega vodovodnega sistema samostojna oskrbovalna območja lokalnih vodovodnih sistemov