Karel Drago VUICA
Karel Drago VUICA Karel Drago Vuica se je rodil 1. oktobra 1945 v Sp. Kungoti pri Mariboru. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani slovenski jezik in knjižničarstvo. Dolga leta je služboval kot učitelj, sedaj je upokojen. Kot študent je svojo fotografsko pot začel v Fotogrupi ŠOLT, pod vodstvom znanega slovenskega fotografa, mojstra fotografije Oskarja Karla Dolenca, ki mu je bil dolga leta odličen mentor. Kasneje se je srečeval z mnogimi fotografskimi mojstri in kolegi, ki so vplivali na njegovo ustvarjanje. S svojimi fotografijami se je udeleževal mnogih fotografskih natečajev. Za nekatera dela je prejel nagrade, priznanja in pohvale. Doma je imel več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na skupinskih razstavah doma in v tujini. Je še vedno aktiven fotograf, kar dokazuje zadnji projekt o slovenskih frančiškanih. Fotografsko je opremil več knjig. V svoji kolekciji pa ima tudi fotografsko projekcijo (diavizijo) Po dolini reke Krke – od izvira do izliva. Je član Fotokluba Ljubljana. Živi in ustvarja v Podgorju pri Kamniku. Vodilo sv. Frančiška Karel Drago VUICA Hvaljen, moj Gospod Zavod sv. Stanislava Štula 23, Ljubljana Šentvid [email protected] Produkcija: www.artum.si Ljubljana Šentvid, 2010 fotografska razstava Prisrčno Vas vabimo na odprtje fotografske razstave Karla Draga VUICE Hvaljen, moj Gospod, po Frančiškovih bratih v torek, 14. decembra 2010, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstava bo postavljena v počastitev 800-letnice Vodila sv. Frančiška. Odprtje bodo s kratkim kulturnim programom obarvali učenci glasbene šole in dijaki Škofijske klasične gimnazije. Po odprtju Vas ob 19. uri vabimo še v zavodsko cerkev na adventni večer ob orglah učencev in učiteljev Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava iz oddelkov za solopetje, orgle, violino in violončelo. Iz fotografij veje vzajemno spoštovanje med frančiškani in avtorjem, saj ni enostavno spustiti objektiva javnosti v svoj intimni svet. Fotograf si je moral to zaupanje prislužiti, zato so njegove fotografije spoštljive do portretirancev. Le-ti so predstavljeni v najsvetlejši luči, med svojim služenjem, ki so mu posvetili življenje. Fotografija veliko pove o portretirancu, a po mojem mnenju vsaj toliko tudi o fotografu. Iz razstavljenih fotografij je razvidno, da Karlu Dragu Vuici frančiškani pomenijo veliko več kot samo zanimiv motiv. Pozornost, ki jo avtor namenja fotografiranim bratom frančiškanom, je podobna pozornosti, ki jo namenja učenec svojim učiteljem. Iz fotografij veje sorodna spokojnost kot iz izrazov samih patrov. In to je največ, kar lahko fotograf doseže. Ne, niso pomembne nagrade in priznanja, ampak lekcije življenja, ki jih fotograf doživi skozi objektiv in jih potem deli z nami, gledalci. Morda ob 800-letnici ustanovitve frančiškanskega reda človek pomisli, kako dobro bi bilo, če bi gospod Drago živel pred 800 leti in bi (kot vedno) imel svoj fotoaparat za vratom ter širok nasmeh na licu. Vsekakor so fotografije poklon učenca učiteljem, so izraz spoštovanja, hvaležnosti in povezanosti z Življenjem v življenju. Borut Peterlin
© Copyright 2024