1. No category

Oskrba s pitno vodo v porečju Sore
Investicijski program
SL CONSULT d.o.o.
Avgust 2013
Vsebina Investicijskega programa je zaščitena z avtorskimi pravicami podjetja SL CONSULT
d.o.o., Dunajska cesta 122, SI 1000 Ljubljana. Vsebino Investicijskega programa vključno s
prilogami, pravne ali fizične osebe ne smejo kopirati in/ali posredovati tretjim osebam, razen
izključno z dovoljenjem avtorja. V primeru kršitve avtorskih pravic bo SL CONSULT d.o.o. zoper
storilca uveljavljal odškodninsko materialno in nematerialno ter kazensko odgovornost.
Vrsta
investicijske
dokumentacije
INVESTICIJSKI PROGRAM
Naziv projekta
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Izvajalec
SL CONSULT, d.o.o., Dunajska 122, SI 1000 Ljubljana
Investitor
OBČINA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 15, SI 4220 Škofja Loka
OBČINA GORENJA VAS-POLJANE, Poljanska cesta 87, SI 4224 Gorenja vas
KAZALO
1
UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA
PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETKOM IZ DOKUMENTA
IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIROMA PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE S POJASNILI POTEKA
AKTIVNOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB (DO PRIPRAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA) ................................ 6
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
2
Predstavitev prispevnega območja občin investitork ................................................................................ 7
Izdelovalec Investicijskega programa ....................................................................................................... 12
Namen in cilj projekta .............................................................................................................................. 12
Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta in Predinvesticijske zasnove s pojasnili
poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa ................................ 13
POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ........................................................................................... 16
2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
Cilj investicije ............................................................................................................................................ 16
Spisek strokovnih podlag ......................................................................................................................... 17
Kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante ............................................ 18
Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovorni
vodja za izvedbo projekta ........................................................................................................................ 21
2.5. Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije .......... 21
2.6. Prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanim deležem
sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna RS.................................................................................... 22
2.7. Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta ...................... 31
3
OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN PRIHODNJEM
UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB ................................................................................... 32
3.1. Osnovni podatki o investitorju ................................................................................................................. 32
3.2. Bodoči izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo ............................................................. 32
3.3. Pripravljavec investicijske dokumentacije................................................................................................ 33
4.1. Občina Škofja loka .................................................................................................................................... 34
4.2. Občina Gorenja vas - Poljane ................................................................................................................... 48
4.3. Usklajenost investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in drugimi razvojnimi
dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi dokumenti strategij posameznih
področij in dejavnosti ............................................................................................................................... 57
4.4. Zakonodaja in razvojni dokumenti, ki opredeljujejo in določajo cilje ter se (ne)posredno nanašajo na
področje oskrbe prebivalstva s pitno vodo .............................................................................................. 58
4.5. Glavni cilji projekta navezujoč se na cilje OP ROPI za obdobje 2007-2013 .............................................. 73
4.6. Ostali cilji, ki bodo doseženi z izvedbo projekta ....................................................................................... 74
4.7. Okoljski vidik pri gradnji predmetnega projekta ...................................................................................... 75
5
ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE TRŽIJO ALI
IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO
PROIZVODOV IN/ALI STORITEV ...................................................................................................................... 77
5.1.
5.2.
5.3.
5.4.
5.5.
Analiza poslovnega okolja ........................................................................................................................ 77
Oblikovanje in analiza cen na področju oskrbe s pitno vodo ................................................................... 79
Izvajalci javnih služb oskrbe s pitno vodo................................................................................................. 82
Analiza kupcev in ciljnega trga ................................................................................................................. 88
SWOT analiza s postavitvijo ciljev ............................................................................................................ 93
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA INVESTICIJA, TER
USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN
DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI, USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI
DOKUMENTI STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI ................................................................. 34
3
6
TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL............................................................................................................... 94
6.1. Opis zasnove predvidenega vodovodnega sistema ................................................................................. 94
7
ANALIZA ZAPOSLENIH Z ALTERNATIVO “Z” INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO “BREZ” INVESTICIJE
IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO............................................................................................................... 111
8
OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN
PREOSTALE STROŠKE, Z NAVEDBO OSNOV IN IZHODIŠČ ZA OCENE .............................................................. 112
9
ANALIZA LOKACIJE ............................................................................................................................ 120
10
ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO
NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC PLAČA NASTALO ŠKODO ............. 121
10.1.
10.2.
10.3.
10.4.
10.5.
10.6.
10.7.
10.8.
10.9.
KAKOVOST ZRAKA .................................................................................................................................. 121
TLA.......................................................................................................................................................... 121
VODE ...................................................................................................................................................... 122
OBREMENITEV S HRUPOM ..................................................................................................................... 123
OBREMENITEV Z VIBRACIJAMI ............................................................................................................... 124
OBREMENITEV Z ODPADKI ..................................................................................................................... 125
NARAVA, NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA ................................................................... 126
VIDNE IN KRAJINSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA ....................................................................................... 127
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE .............................................................................................................. 127
11
ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNE Z ORGANIZACIJO
VODENJA PROJEKTA IN IZDELANE ANALIZO IZVEDLJIVOSTI .......................................................................... 128
11.1. Terminski plan izvedbe........................................................................................................................... 128
11.2. Javna naročila ......................................................................................................................................... 133
11.3. Analiza izvedljivosti ................................................................................................................................ 136
12
NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA ............................ 138
13
PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA INVESTICIJE ZA
OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA .......................................................................... 143
13.1. Finančna analiza ..................................................................................................................................... 143
13.2. Ekonomska analiza ................................................................................................................................. 153
13.3. Finančna pokritost projekta ................................................................................................................... 156
14.1. Vrednotenje drugih stroškov in koristi ................................................................................................... 157
14.2. Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi ....................................... 158
14.2. Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene .............................. 159
15
ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI .............................................................................. 160
15.1. Analiza občutljivosti ............................................................................................................................... 160
15.2. Analiza tveganja ..................................................................................................................................... 162
16
PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ........................................................................................ 164
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
14
VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI (EX-ANTE) V
EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE TER IZRAČUNOM FINANČNIH IN
EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI METODI SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE
NE DAJO OVREDNOTITI Z DENARJEM ........................................................................................................... 157
4
PRILOGE:
Priloga 2:
Priloga 3:
Priloga 4:
Priloga 5:
Priloga 6:
Priloga 7:
Število priključenih prebivalcev po naseljih za leta 2011, 2015 in 2041 za občino Škofja
Loka
Število priključenih prebivalcev po naseljih za leta 2011, 2015 in 2041 za občino Gorenja
vas-Poljane
Vodna bilanca za celotno ekonomsko obdobje
Finančna analiza in finančna pokritost projekta
Ekonomska analiza projekta
Medobčinska pogodba o sodelovanju pri izvedbi skupnega projekta
Pregledna situacija izvedbe projekta
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Priloga 1:
5
UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV IN IZDELOVALCEV INVESTICIJSKEGA
PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETKOM IZ
DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OZIROMA PREDINVESTICIJSKE
ZASNOVE S POJASNILI POTEKA AKTIVNOSTI IN MOREBITNIH SPREMEMB (DO PRIPRAVE
INVESTICIJSKEGA PROGRAMA)
Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« obsega hidravlično izboljšavo in zagotovitev dodanih
vodnih virov, skupno 35,37 km vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti. Celotna vrednost
investicije znaša 15.134.350 EUR z DDV, od tega je 11.056.229 EUR upravičenih stroškov za
sofinanciranje s strani EU Kohezijskega sklada.
Obstoječi vodovodni sistem je bil v precejšnjem obsegu zgrajen še v času skupne občine Škofja Loka. Po
delitvi »stare« občine na štiri nove je prišlo do delitve objektov komunalne infrastrukture. Kot princip
delitve je v večini primerov veljalo pravilo teritorialne pripadnosti. Delna izjema je bila le pri sistemu
vodooskrbe za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane, v katerem so bili skupni viri pitne vode in
skupni transportni cevovodi, od virov do porabnikov.
Vodovodni sistem na območju občine Škofja Loka in občine Gorenja vas-Poljane obsega v občini Škofja
Loka Javni vodovod Škofja Loka ter v občini Gorenja vas-Poljane pa Vodovod Trebija-Poljane-Škofja Loka
(do občinske meje) in Trebija-Gorenja vas-Todraž ter vodovod Poljane (v nadaljevanju vodovodni sistem
Škofja Loka – Gorenja vas – Poljane).
Na območju Trebije, ki predstavlja skupni vodni vir obeh občin, sta dve zajetji iz karbonatnega
vodonosnika. Novejše je izven uporabe zaradi slabše kvalitete in delne oporečnosti vode. Starejše je
primernejše po kvaliteti in količini vode in je trenutno glavni vodni vir za občino Gorenja vas-Poljane. Po
delni preureditvi se iz zajetja koristi 38 l/s pitne vode za potrebe obeh občin. Od tega ima vodno
dovoljenje 13 l/s občina Gorenja vas-Poljane, 25 l/s pa občina Škofja Loka. V obdobjih stabilnega
vremena je kvaliteta pitne vode zadovoljiva (ob dodatnem tretmaju kloriranja vode). V primeru sušnih
obdobij se zmanjša kapaciteta vodnega vira, kar ima direkten vpliv na vodooskrbo prebivalstva na
sistemu. Pri močnejših nalivih se kalnost vode poveča čez dovoljeno mejo in je ta vodni vir neuporaben
za oskrbo s kvalitetno pitno vodo.
V ugodnih vremenskih razmerah se vodovodni sistem občine Škofja Loka z vodo napaja iz težnostnih
vodnih virov (zajetje Trebija-spodnje, Hotovlja zgoraj in Hotovlja spodaj) ter iz črpališča Virško, črpališča
Vešter, Sv. Lovrenc in Gabrovo. V dnevih z obilnimi padavinami zaradi kalnosti izpadejo vodni viri zajetje
Trebija-spodnje, Hotovlja zgoraj, Hotovlja spodaj, Sv. Lovrenc in Gabrovo. V tem primeru se uporabi
vodo iz vrtin Visoko in vrtin Hotovlja, s čimer se nadomesti zajetje Trebija-spodnje in Hotovlja-zgoraj.
Tako se v neugodnih razmerah, zaradi omejene prevodnosti obstoječega transportnega vodovoda
Visoko-Škofja Loka, do porabnikov v občini Škofja Loka lahko dovede ustrezne količine kvalitete vode za
kritje povprečne porabe, ne pa tudi za kritje večjih porab. Z izvedbo projekta sta za občino Škofja Loka
predvideni novi vrtini na Trebiji (TRVČ-2 in TRVČ-3, kapacitete 30 l/s), da bodo uporabniki javnega
vodovoda, v primeru izpadov vodnih virov (zakalitev zajetja Trebija-spodnje in zajetij Hotovlja) ali
nastopu sušnih obdobij, pitno vodo prejemali iz novih vrtin, kar bo skupaj z že obstoječimi vrtinami
Visoko zagotovilo nemoteno vodooskrbo. Vrtine bodo logično povezane in glede na vhodne parametre
in kvaliteto vode, bo vedno izbran najugodnejši režim črpanja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1
6
Vodovodni sistem v občini Gorenja vas-Poljane se z vodo napaja iz vodnih virov zajetje Trebije-spodnje,
zajetje Milostovka (Hotovlja), izvir Zarobar in izvir Studenci, od katerih na vodnem viru Trebija in
Milostovka v obdobjih večjih deževij voda kali. Vodni vir Milostovka, se kljub navedenem stanju
uporablja tudi ob nalivih (voda je takrat oporečna; uporabniki jo prekuhavajo), saj v občini Gorenja vas –
Poljane ni na razpolago drugih vodnih virov. Za zagotavljanje zadostne in kakovostne oskrbe s pitno vodo
je zato predvidena nova vrtina na Trebiji (TRVP-1, kapacitete 8,7 l/s).
Z izvedbo projekta je predvidena hidravlična izboljšava in dogradnja nekaterih delov vodovodov in
objektov, kar bo izboljšalo nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Zaradi potreb po vodnih virih,
je za koriščenje dodatnih količin kvalitetne pitne vode, predvidena izgradnja dodatnih treh vrtin na
Trebiji (kapacitete 8,7 l/s za občino Gorenja vas-Poljane in 2 x po 15 l/s za občino Škofja Loka), da se
zagotovi zadostna količina kakovostne pitne vode in stabilnost vodovodnega sistema v vseh
vremenskih pogojih. Vključitev vrtin v sistem javnega vodovoda je nujno potrebna, saj se nasprotno
tvega kolaps celotnega vodooskrbnega sistema, pomanjkanje kakovostne pitne vode in nevarnost
destabilizacije vodooskrbnega sistema.
1.1.
Predstavitev prispevnega območja občin investitork
1.1.1.
Okoljski in ozemeljski vidiki Gorenjske regije
Gorenjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno
od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na
vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu. Obsega pogorja Karavank, zahodno, kamniško stran
Kamniško-Savinjskih Alp ter vzhodni del Julijskih Alp. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka
Ljubljanska kotlina, ki sega od Ljubljane do Žirovnice in Bleda.
Gorenjsko statistično regijo sestavlja 18 lokalnih skupnosti: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja
vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja
2
Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. S 2.137 km oz. 9,9 % površine države je Gorenjska šesta največja
2
slovenska regija. Gostota poselitve je v primerjavi s Slovenijo podpovprečna (93,2 prebivalcev/km ),
čeprav nekateri njeni deli predstavljajo večja zgostitvena in urbanizirana območja, na primer regijsko
središče v Kranju.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Na severu po Karavankah poteka meja s sosednjo Avstrijo (dežela Koroška), na zahodu z Italijo (dežela
Furlanija Julijska krajina) in goriško razvojno regijo, na vzhodu s Savinjsko, na jugu pa se odpira proti
Osrednjeslovenski regiji.
7
Gorenjska je alpska regija z značilno raznoliko gorsko krajino. Naravno-geografsko 70 % Gorenjske
predstavlja gorski svet, le 29,8 % regije pa leži v dolinsko- ravninskem delu osrednje Slovenije. Kar 40,2 %
regije se nahaja nad 1.000 m nadmorske višine, 44,4 % regije pa obsegajo območja NATURE 2000.
Gozdne površine predstavljajo 59,4 % Gorenjske, 25,6 % je kmetijskih in 9,9% nerodovitnih površin.
Na Gorenjskem se ustvari desetina vseh slovenskih odpadkov oziroma približno 77.000 ton letno (2004),
od tega 74 % v gospodinjstvih, 24 % v industriji in 3 % v drugih okoljih (vir: SURS). Kar 88 % vseh
odpadkov (67,8 ton) se odlaga na odlagališčih (deponijah), 7 % (sicer nad slovenskim povprečjem) se
oddaja drugim specializiranim zbiralcem, 2 % se reciklira, po 1 % pa kompostira oz. oddaja kot reciklažna
embalaža ali drugače predeluje.
Gorenjska je izvirno območje porečja Save, zato je še posebej pomembna skrb za kakovost voda in vodo
zbirnih območij. Reka Sava se trenutno nahaja v 2 – 3 kakovostnem razredu. Še posebej so obremenjene
podtalne vode na območju Sorškega in Kranjskega polja.
Prispevno območje porečja Sore
Sora je 10 km dolga reka, ki teče po južnem obrobju Sorškega polja in se pri Medvodah izliva v Savo.
Reka nastaja pri Škofji Loki, kjer je sotočje njenih izvirnic. Poljanska Sora (Poljanščica) izvira južno od
Žirov pri Gradišču in teče po Poljanski dolini, Selška Sora (Selščica) pa izvira v podnožju Jelovice v Sorici in
teče po Selški dolini.
Škofjeloško hribovje (ali Loško pogorje) je tipična predalpska regija v porečju Selščice in Poljanščice, ki se
pri Škofji Loki združita v Soro.
Vode so v regiji izdatne, saj tu pade veliko padavin, svet pa je pretežno nagnjen in nepropusten. Zato je
odtočni količnik voda velik (70%), reke pa imajo hudourniški značaj. Značilna so hitra in velika nihanja
vodostaja in hude poplave leta 1925, 1926, 1952, 1999 in 2007 (na Sori pri Škofji Loki je bila l. 1979
3
3
razlika med najnižjo in najvišjo vodo stokratna - 4 m /sek. in 458 m /sek.). Sorško polje ima največje
zaloge podtalnice v Sloveniji, ki pa jo ogrožajo odplake iz neurejenih gramoznic, kmetijstva, naselij in
industrije na robu polja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.1.2.
8
Slika 1/1: Porečje Sore
Prispevno območje občine Škofja Loka
Slikovita Škofja Loka, ki se bohoti ob sotočju Poljanske in Selške Sore, na prehodu Sorškega polja v
razgiban svet Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, je najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v
Sloveniji in gospodarsko, kulturno, izobraževalno in upravno središče občine Škofja Loka.
Arheološke najdbe kažejo, da je bilo škofjeloško ozemlje naseljeno vse od bakrene dobe (4. in 3.
tisočletje pr.K.) naprej. V času velikega preseljevanja ljudstev se je tu naselil slovanski živelj, saj so imena
naselij še pred podelitvijo ozemlja freisinškim škofom nosila slovanska imena.
Zgodovina mesta se pričenja z letom 973, ko je cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz
Freisinga na Bavarskem. Vendar Loka, ki je imenovana v darilni listini, ni današnja Škofja Loka, temveč
Stara Loka. Ob sotočju Selške in Poljanske Sore se je v srednjem veku začelo razvijati naselje Loka (ime
označuje travnat svet ob vodi). Freisinški škofje so kasneje upravno in gospodarsko središče loškega
gospostva preimenovali v Škofja Loka (Bischoflack). V listini iz leta 1274 je naselje imenovano kot mesto.
Zaradi večje varnosti se je v začetku 14. stol. zaščitilo z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat,
zavarovanih s stražnimi stolpi in je v veliki meri ohranjeno še danes. Mesto je v svoji zgodovini doživelo
napade, kuge, požare in potrese. Najhujši je leta 1511 hudo poškodoval mesto, ki ga je škof Filip kmalu
obnovil. Od tedaj se je podoba Škofje Loke le malo spreminjala, zato velja za najbolje ohranjeno
srednjeveško mesto v Sloveniji. Staro mestno jedro tvorita zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali
Lontrg, nad katerima gospoduje Škofjeloški grad. Prebivalstvo mesta in okolice se je ukvarjalo s
številnimi obrtmi, iz katerih so se proti koncu srednjega veka razvila močna obrtniška združenja - cehi.
V naravno in umetnostno bogatem okolju so že od nekdaj delovali številni priznani umetniki, književniki
in znanstveniki, ki so ustvarili bogato kulturno dediščino Škofje Loke.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.1.3.
9
Današnja Občina Škofja Loka obsega 146 km2, od tega je (po podatkih iz leta 2007) 8202 ha gozdov,
2654 ha kmetijskih zemljišč in 320 ha stavbnih zemljišč. Povprečna nadmorska višina znaša 443 m.
Dolžina občinske meje znaša 98,2 km. Vključujoč obe Sori znaša dolžina vodotokov 190 km. V občini
imamo 373,8 km kategoriziranih cest (2007), od tega 8,8 km kolesarskih stez. Občina obsega 62 naselij v
11 krajevnih skupnostih in meji z Občinami Kranj, Železniki, Medvode, Gorenja vas - Poljane, Dobrova Polhov Gradec.
Slika 1/2:
Občina Škofja Loka
Vir: http://www.burger.si; 19.05.2009
Prispevno območje občine Gorenja vas-Poljane
˝Vsak letni čas je tukaj po svoje lep. Prav gotovo pa je bilo tukaj najlepše takrat, ko je pomlad s svojim
krilom plavala nad dolino. In če je v Poljanski dolini lepa pomlad, tedaj je malokje lepše˝, je na kratko
zapisal znameniti rojak Ivan Tavčar o Poljanski dolini.
Poljansko dolino, nekdaj del Loškega gospostva, sestavlja več slikovitih krajev, ki jih povezuje skupna
zgodovina, danes pa so povezani v občini Gorenja vas – Poljane.
Veliko umetnikov je tu črpalo svoj navdih in lepote slikovite doline poneslo v svet – pisatelj Ivan Tavčar s
peresom, družina Šubic in Anton Ažbe pa s paleto, polno pisanih barv.
Širše območje je znano po neokrnjeni naravi in številnih domačih dobrotah, ki jih ponujajo okoliške
kmetije. Številne pohodne in kolesarske poti v vseh letnih časih ponujajo športne užitke in čudovite
razglede na bližnje hribe. Med najbolj obiskane vrhove sodi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja Blegoš
(1562 m), kamor vodi več označenih poti. Za kolesarje so urejene različne označene kolesarske poti – od
nižinske, ki vas popelje ob Poljanski Sori skozi vso dolino, pa do bolj zahtevnih, ki pripeljejo tudi na
Blegoš.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.1.4.
10
Zelo priljubljena točka obiskovalcev je značilni kmečki baročni dvorec Visoko, v katerem je svoja najlepša
literarna dela ustvarjal pisatelj Ivan Tavčar. Na letnem vrtu v prelepem okolju se obiskovalci lahko
ohladijo in osvežijo, v notranjosti pa je na ogled razstava o življenju dr. Ivana Tavčarja.
V bližini se nahajajo tudi ostaline utrdb Rupnikove linije, ki vse bolj pridobiva na svojem pomenu in
razpoznavnosti. Predstavlja sistem podzemnih in nadzemnih utrdb, ki vabi v svojo skrivnostno notranjost
in predstavlja nepozabno doživetje.
V dolini Kopačnice pri Topličarju izvira termalna voda, ki jo omenja že Loški urbar iz 17. stoletja. V vodi,
ki vsebuje žveplene soli, so se več kot dvesto let zdravili idrijski rudarji, ki so zaradi taljenja živosrebrne
rude bolehali za kožnimi boleznimi. Za popestritev turistične ponudbe je Občina Gorenja vas – Poljane
»Pri Topličarju« uredila bajer in postavila brunarico z osvežilno ponudbo za priložnostne obiskovalce.
Pozimi nas na zasnežene planjave vabi smučišče Stari vrh, ki se ponaša z odličnimi smučarskimi tereni in
izvrstno pripravljeni progami. Poljanska Sora s številnimi tolmuni in brzicami privablja številne ljubitelje
ribolova, ki tu najdejo svoj kotiček miru. V lepotah narave in čudovitih loviščih pa najdejo svoje užitke
tudi ljubitelji lova.
Prijazni domačini vam bodo prijazno ponudili okrepčilo za telo in duha. V njihovi ponudbi poleg izdelkov
iz sadja, pekarskih izdelkov in sira najdete tudi med in medene izdelke, volnene izdelke, ročno klekljano
čipko in izdelke iz lesa, vse pod blagovno znamko Babica Jerca in Dedek Jaka – Naravni izdelki iz
škofjeloških hribov.
V osrednjem delu Poljanske doline je bila v letu 1994 ustanovljena Občina Gorenja vas – Poljane. Občina
danes obsega 153 km2 in ima 73 naselij, 1982 hiš in 7.146 prebivalcev. Najpomembnejše gospodarske
panoge v občini so pridobivanje in obdelava naravnega kamna ter lesa, proizvodnja izdelkov iz umetnih
mas, gostinstvo, gozdarstvo in turizem.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Infrastrukturno je občina zelo zahtevna, saj po njenem ozemlju poteka 31 km državnih cest, 116 km
lokalnih cest, 253 km javnih poti in 369 km občinskih cest.
Oskrba s pitno vodo je delno urejena, prav tako je zagotovljen odvoz komunalnih odpadkov. Velik del
prebivalstva, zlasti v dolinskem delu občine je, oziroma bo priključen na javna kanalizacijska sistema
Poljane in Gorenje vasi, ki se končata na čistilnih napravah.
11
Slika 1/3: Občina Gorenja vas - Poljane
1.2.
Izdelovalec Investicijskega programa
Izdelovalec IP:
Naslov:
Telefon:
Faks:
Odgovorna oseba:
SL CONSULT, d.o.o.
Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana
+386 1 560 03 90
+386 1 560 03 92
Mirjan Poljak, direktor
1.3.
Namen in cilj projekta
V okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« se v načrtuje izgradnja treh vrtin na Trebiji,
hidravlična izboljšava z dogradnjo nekaterih delov vodovodov in povezanih objektov na obstoječem
vodovodnem omrežju v posameznih podsistemih, ki bodo izboljšali razdeljevanje razpoložljivih vodnih
količin iz različnih virov oskrbe, nemoteno oskrbovali tudi v primerih možnega izpada posameznega
vodovodnega vira ali dela sistema zaradi okvare. Pri izvedbi projekta se načrtuje priključitev dodatnih
prebivalcev na sistem oskrbe s pitno vodo.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Podjetje SL CONSULT, d.o.o., Ljubljana je svetovalna družba, ki je s svojo dejavnostjo pričela v letu 2000.
Podjetje je predvsem specializirano na področju svetovanja za projekte, ki so sofinancirani iz kohezijskih
in strukturnih skladov EU in na področju izvedbe javnih razpisov za zahtevne projekte tako v RS, kot tudi
v tujini.
12
Cilji izvedbe projekta, so izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotavljanje boljše in varnejše
oskrbe s pitno vodo; zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter povečanje števila
prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim monitoringom.
Z izvedbo projekta bodo doseženi cilji, ki sovpadajo z implementacijo ciljev OP ROPI za obdobje 20072013:
•
priključitev 34 novih prebivalcev (občina Gorenja vas – Poljane) na sistem oskrbe
prebivalstva s pitno vodo v okviru predmetnega projekta,
•
22.073 prebivalcev bo po izvedbi predmetnega projekta deležno boljše in varnejše
oskrbe s pitno vodo, izboljšana bo javna oskrba s pitno vodo,
•
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo – zagotovitev kakovostnih
in ustreznih vodnih virov za 22.107 ljudi kar se bo izvedlo z izgradnjo hidravlično
izboljšanega vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti,
•
zmanjšanje števila prebivalcev za 22.107 ljudi, ki so občasno izpostavljeni
kemijskemu ali mikrobiološkemu onesnaženju pitne vode, s čimer bo zagotovljeno
zmanjšanje zdravstvenega tveganja v oskrbi s pitno vodo.
Z izvedbo projekta bosta občini dosegli še druge cilje:
1.4.1.
izboljšanje zanesljivosti zagotavljanja količin pitne vode z vidika zmanjšanja motenj v
oskrbi zaradi interventnih popravil okvar na vodovodnem omrežju,
•
zagotovitev dodatnih vodnih količin in povečanje zmogljivosti sistema,
•
izboljšanje pretočnih in tlačnih razmer,
•
delovanje celovitih sistemov v posamezni občini,
•
izboljšanje ekonomske učinkovitosti naprav.
Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta in Predinvesticijske zasnove s
pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb do priprave investicijskega programa
Povzetek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta
V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta je bila opravljena analiza obstoječega stanja na
predmetnem območju ter navedeni razlogi za investicijsko namero. Podani so bili razlogi in cilji investicij
ter zakonodaja, ki ureja dotično področje. V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta sta bili
predstavljeni varianti »z« in »brez« investicije ter njen doprinos k izboljšanju obstoječega stanja.
Predstavljene so bile ocene investicijskih stroškov in sicer po stalnih in tekočih cenah.
Investicijska vrednost je bila prikazana ločeno na upravičene in preostale stroške. K preostalim stroškom
sodijo stroški investicije, ki ni upravičena do sofinanciranja iz EU Kohezijskega sklada in državnega
proračuna ter davek na dodano vrednost (DDV). Prikazani so bili tudi predvideni viri financiranja in
njihov delež financiranja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.4.
•
13
Pri izdelavi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta so upoštevane predhodne Idejne rešitve in
študije. Predstavljena je lokacija, kjer se bo projekt izvajal, podan pa je tudi okvirni terminski plan
izvedbe, z opisom posameznih dejavnosti.
Predstavljeni so bili tudi vplivi investicije na okolje ter kadrovsko-organizacijska struktura iz katere je
razvidno, kdo vse sodeluje pri projektu in kakšno vlogo ima (izvajanje Kohezijskega sklada).
Povzetek Predinvesticijske zasnove
V Predinvesticijski zasnovi so bile obravnavane variante »brez investicije« in varianti A in B »z
investicijo«.
Opredeljena je bila investicija v hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v občinah
Škofja loka in Gorenja vas - Poljane. Investicija je bila obravnavana v okviru dveh variant »z investicijo«
in sicer:
• VARIANTA A: Izgradnja novih vrtin v Trebiji
• VARIANTA 2: izgradnja čistilne naprave na obstoječem vodnem viru Trebija
Tabela 1/1:
Prikaz vrednosti obeh variant po Predinvesticijski zasnovi
Kazalnik
Varianta A
Varianta B
Investicijska vrednost z DDV
19.680.261,23
20.328.570,42
22.327,68
133.551,93
Dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški
Izdelana je bila finančna in ekonomska analiza za obe varianti »z investicijo«. Izračun je bil pripravljen na
podlagi inkrementalnega pristopa in ob upoštevanju neto prihrankov ob izvedbi investicije za obdobje
30 let. Rezultati te analize so bili naslednji:
Rezultati finančne in ekonomske analize po Predinvesticijski zasnovi so naslednji:
Tabela 1/2:
Rezultati finančne in ekonomske analize po Predinvesticijski zasnovi
Doba vračanja
NPV
IRR
Količnik donosnosti
VARIANTA A
Finančna
Ekonomska
74
10
VARIANTA B
Finančna
Ekonomska
86
10
-10.279.467
5.924.325
-10.697.088
5.689.459
-2,17%
0,19
8,51%
1,44
-2,40%
0,19
8,34%
1,41
V poglavju 11 Predinvesticijske zasnove so bila navedena finančna, ekonomska merila, merila za
usklajenost z normativi in standardi ter razvojna merila. Omenjena merila so bila točkovana in rangirana
na podlagi omenjenih meril kot je prikazano v spodnji tabeli.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.4.2.
14
Tabela 1/3: Končno rangiranje predlaganih variant glede na merila po Predinvesticijski zasnovi
KONČNO RANGIRANJE MERIL
Varianta A
Varianta B
FINANČNA MERILA
4
7
EKONOMSKA MERILA
4
7
MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI
IN STANDARDI
2
4
KONČNI SEŠTEVEK TOČK
10
18
KONČNO RANGIRANJE
1
2
Glede na merila, določena s 26. in 27. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10) predlagamo kot
najugodnejšo oziroma najbolj optimalno Varianto A tj. izvedba enovitega sistema oskrbe s pitno vodo
(hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema) na območju Gorenja vas – Poljane in Škofja
loka in zagotovitev zadostne količine pitne vode z izgradnjo dodatnih vrtin na Trebiji.
Aktivnosti in spremembe do priprave investicijskega programa
Do izdelave investicijskega programa se je spremenila ocenjena investicijska vrednost, ki je v predhodnih
dokumentih izhajala iz tehničnih podlag (IDP, PGD in PZI). Ker je bil do priprave Investicijskega programa
že izveden postopek javnega naročila in izbran izvajalec del, so v Investicijskem programu upoštevane
dejanske ponudbene oz. pogodbene vrednosti izbranih izvajalcev.
Posledično je nastalo tudi odstopanje od Zahtevka za potrditev pomoči iz Kohezijskega sklada s Študijo
izvedljivosti, ki sta bili pripravljeni na podlagi ocenjenih vrednosti PGD/PZI. Na podlagi spremembe v
investicijski vrednosti je nastala tudi sprememba v samem izračunu Stopnje primanjkljaja v financiranju
in Prispevka skupnosti ter posledično pri virih financiranja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.4.3.
15
2
POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
2.1.
Cilj investicije
1.
2.
3.
izgradnja potrebnih objektov za aktiviranje nadomestnega globinskega vodnega vira iz
dolomitnega vodonosnika (vodni vir Trebija), in sicer:
- črpališča Č1, Č2 in Č3 nad projektiranimi črpalnimi vrtinami V1, V2 inV3,
- skupni zbirni jašek (ZBJ),
- povezovalni cevovodi od črpališč in obstoječega zajetja do zbirnega jaška (ZBJ),
- dovozna pot do posameznih objektov,
hidravlične izboljšave na vodovodnem sistemu v občini Škofja Loka:
- posodobitev vodovoda v Puštalu z izgradnjo 1.042 m cevovoda,
- posodobitev vodovoda Visoko – Škofja Loka, v skupni dolžini 9.592 m,
- posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in delu Podlubnika
v skupni dolžini 1.964 m,
- posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga v skupni dolžini
3
2.115 m in izgradnjo vodohrana Trnje (kapacitete 200 m ),
- posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) - Visoko - faza 1 v skupni dolžini
1.008 m in
- posodobitev primarnega vodovoda Trata Reteče v skupni dolžini 2.916 m.
hidravlične izboljšave na vodovodnem sistemu v občini Gorenja vas – Poljane:
- izgradnja cevovoda v skupni dolžini 1.866 m za vodovodni sistem Trebija ZBJ –
Poljane – Škofja Loka,
- izgradnja prečrpalne postaje Todraž in Gorenja vas, izgradnja vodohrana Todraž
3
3
(kapacitete 100 m ) in vodohrana Gorenja vas (kapacitete 200 m ) ter hidravlična
izboljšava cevovodov v vodovodnem podsistemu Trebija – Gorenja vas – Todraž v
dolžini 7.404 m,
3
- izgradnja prečrpalne postaje Trebija in vodohrana Trebija (kapacitete 100 m ) in
cevovoda v dolžini 4.527 m v vodovodnem podsistemu Trebija – Podgora,
3
- izgradnja vodohrana Kovnica (kapacitete 100 m ), klorinatorsko postajo in izgradnja
cevovoda v skupni dolžini 2.681 m v vodovodnem podsistemu Poljane.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
V okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« se v načrtuje izgradnja treh vrtin na Trebiji,
hidravlična izboljšava z dogradnjo nekaterih delov vodovodov in povezanih objektov na obstoječem
vodovodnem omrežju v posameznih podsistemih, ki bodo izboljšali razdeljevanje razpoložljivih vodnih
količin iz različnih virov oskrbe, nemoteno oskrbovali tudi v primerih možnega izpada posameznega
vodovodnega vira ali dela sistema zaradi okvare. Pri izvedbi projekta se načrtuje tudi priključitev
dodatnih prebivalcev na sistem oskrbe s pitno vodo. V nadaljevanju je podrobneje opisana predlagana
infrastruktura in delo, za katerega je predlagana pomoč.
16
Tabela 2/1:
Fizični kazalniki izgradnje
Cevovodi in objekti
SKUPAJ
Škofja Loka
Gorenja vas Poljane
Cevovodi
35.370
18.907
16.463
Novogradnja (m)
7.442
270
7.172
Hidravlična izboljšava (m)
27.928
18.637
9.291
5
1
4
Novogradnja (kos)
5
1
4
Nadgradnja obstoječih (kos)
0
4
3
1
Novogradnja (kos)
3
2
1
Nadgradnja obstoječih (kos)
1
1
Vodohrani
Črpališča z vrtinami
1
1
Klorinatorska postaja in ureditev zajetja Hotovlja
1
1
Prečrpalne postaje
3
3
Spisek strokovnih podlag
Kot strokovne podlage projekta je bila izdelana sledeča tehnična dokumentacija:
• IDP za objekt »Oskrba prebivalstva s pitno vodo v Občini Gorenja vas - Poljane«, del objekta
»Vodovodni sistem Trebija(ZBJ) – Poljane – Škofja Loka«, št. projekta 6V-B64, zvezek 2, z dne
september 2011, ki ga je izdelal Voding, svetovanje, projektiranje in inženiring, Milena Blažeka, s.p.,
Koroška cesta 118, 2000 Maribor.
• IDP za objekt »Oskrba prebivalstva s pitno vodo v Občini Gorenja vas - Poljane«, del objekta
»Vodovodni podsistem Trebija – Podgora«, št. projekta 6V-B64 , zvezek 4, z dne september 2011, ki
ga je izdelal Voding, svetovanje, projektiranje in inženiring, Milena Blažeka, s.p., Koroška cesta 118,
2000 Maribor.
• IDP za objekt »Oskrba prebivalstva s pitno vodo v Občini Gorenja vas - Poljane«, del objekta
»Vodovodni podsistem Trebija – Gorenja vas - Todraž«, št. projekta 6V-B64, zvezek 2 in 3, z dne
september 2011, ki ga je izdelal Voding, svetovanje, projektiranje in inženiring, Milena Blažeka, s.p.,
Koroška cesta 118, 2000 Maribor.
• IDP za objekt »Oskrba prebivalstva s pitno vodo v Občini Gorenja vas - Poljane«, del objekta
»Vodovodni podsistem Poljane«, št. projekta 6V-B65, zvezek 5, z dne september 2011, ki ga je
izdelal Voding, svetovanje, projektiranje in inženiring, Milena Blažeka, s.p., Koroška cesta 118, 2000
Maribor.
• IDP za objekt »Oskrba prebivalstva s pitno vodo v Občini Gorenja vas - Poljane«, del objekta
»Vodovodni podsistem Poljane«, št. projekta 152/11, z dne junij 2011, ki ga je izdelal HIDROSVET
d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje.
• Posodobitev vodovoda v naselju Puštal, PGD, 167/11, Ljubljana, november 2011, HIDROSVET d.o.o.
• Posodobitev vodovoda Visoko – Škofja Loka, PGD, 163/11, Ljubljana, oktober 2011, HIDROSVET
d.o.o.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
2.2.
Zbirni jašek za vrtine
17
• Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in delu Podlubnika, PGD, 165/11,
Ljubljana, avgust 2011, HIDROSVET d.o.o.
• Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga, PGD, 166/11, Ljubljana, marec
2012, HIDROSVET d.o.o.
• Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna naprava) - Visoko, PGD, 168/11, Ljubljana, november
2011, HIDROSVET d.o.o.
• Posodobitev primarnega vodovoda Trata – Reteče, PGD, 2908/07, avgust 2012, VGB MARIBOR
d.o.o..
• Črpalne vrtine Trebija, PGD, 164-1/11, Ljubljana, november 2011, HIDROSVET d.o.o.
Projekt oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki je predmet Vloge za potrditev pomoči, je že uvrščen Načrte
razvojnih programov posameznih občin.
Kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante
Na osnovi te problematike sta bili v Predinvesticijski zasnovi analizirani dve varianti in sicer:
VARIANTA A:
Za optimizacijo oskrbe s kvalitetno pitno vodo pri vseh vremenskih pogojih je bilo
potrebno poiskati nadomestni vodni vir, ki bi po količini in kvaliteti nadomestil
obstoječi drenažni vodni vir iz karbonatnih vodonosnikov. Kot primerna rešitev je
izbrana varianta izgradnje objektov za koriščenje kvalitetne pitne vode iz neodvisnih
globinskih dolomitnih vodonosnikov, ki bodo locirani na območju obstoječih zajetij in
tako omogočali različne možnosti koriščenja.
Poleg ureditve vodnega vira je potrebno izgraditi in hidravlično izboljšati cevovode
ter izgraditi posamezne objekte na vodovodnem sistemu v občini Škofja Loka: in v
občini Gorenja vas – Poljane.
VARIANTA B:
Na vodnem viru 1 (Trebija) se zgradi skupno z občino Gorenje-Poljane čistilno
napravo za čiščenje pitne vode (filtriranje) za 38 l/s. Od tega ima vodno dovoljenje 13
l/s občina Gorenja vas-Poljane, 25 l/s pa občina Škofja Loka.
Poleg ureditve vodnega vira je potrebno izgraditi in hidravlično izboljšati cevovode
ter izgraditi posamezne objekte na vodovodnem sistemu v občini Škofja Loka in v
občini Gorenja vas – Poljane.
Za izbor optimalne variante je bila upoštevana Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06, 54/10), v skladu s katero so bila
uporabljena sledeča merila:
•
Finančna merila (finančna neto sedanja vrednost, finančna interna stopnja donosnosti,
finančna doba vračanja, finančni količnik relativne koristnosti).
•
Ekonomska merila (ekonomska neto sedanja vrednost, ekonomska interna stopnja
donosnosti, ekonomska doba vračanja, ekonomski količnik relativne koristnosti).
•
Merila za usklajenost z normativi in standardi.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
2.3.
18
Tabela 2/2:
Finančna merila po posamezni varianti
FINANČNA MERILA
Doba vračanja investicije
Varianta A
Varianta B
74
86
1
2
-10.279.467
-10.697.088
1
2
-2,17%
-2,40%
1
2
0,19
0,19
1
1
KONČNI SEŠTEVEK TOČK
4
7
RANG FINANČNIH MERIL
1
2
RANG
Neto sedanja vrednost
RANG
Interna stopnja donosa
RANG
Relativna neto sedanja vrednost
RANG
Ocena s točkami: 2 – slabše, 1 – najboljše
Pri finančnih merilih se je kot najboljša izkazala Varianta A.
Tabela 2/3:
Ekonomska merila po posamezni varianti
EKONOMSKA MERILA
Doba vračanja investicije
Varianta A
Varianta B
10
10
1
1
5.924.325
5.689.459
1
2
8,51%
8,34%
1
2
1,44
1,41
1
2
KONČNI SEŠTEVEK TOČK
4
7
RANG EKONOMSKIH MERIL
1
2
RANG
Neto sedanja vrednost
RANG
Interna stopnja donosa
RANG
Relativna neto sedanja vrednost
RANG
Pri ekonomskih merilih se je kot najboljša izkazala Varianta A.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Ocena s točkami: 2 – slabše, 1 – najboljše
19
Tabela 2/4:
Merila za usklajenost z normativi in standardi po posamezni varianti
MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI
IN STANDARDI
Varianta A
Varianta B
Operativni stroški vrtin/čistilne naprave
4.818,27
190.192,02
RANG
1
2
0,04
0,18
1
2
KONČNI SEŠTEVEK TOČK
2
4
RANG MERIL ZA USKLAJENOSTI Z
NORMATIVI IN STANDARDI
1
2
Dodatni stroški povečanja cene
vrtine/čistilna naprava (EUR/m3)
RANG
Ocena s točkami: 2 – slabše, 1 – najboljše
Pri merilih za usklajenost z normativi in standardi se kot najboljša izkazala Varianta A.
Glede na merila, določena s 26. in 27. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10) je bila kot najugodnejša
oziroma najbolj optimalna predlagana izbira Variante A tj. izvedba enovitega sistema oskrbe s pitno
vodo (hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema) na območju občin Gorenja vas-Poljane
in Škofja Loka ter zagotovitev zadostne količine pitne vode, z izgradnjo dodatnih vrtin na Trebiji.
Tabela 2/5: Končno rangiranje predlaganih variant glede na merila
Varianta A
Varianta B
FINANČNA MERILA
4
7
EKONOMSKA MERILA
4
7
MERILA ZA USKLAJENOST Z NORMATIVI
IN STANDARDI
2
4
KONČNI SEŠTEVEK TOČK
10
18
KONČNO RANGIRANJE
1
2
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
KONČNO RANGIRANJE MERIL
20
2.5.
Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije
ter odgovorni vodja za izvedbo projekta
Izdelovalec IP:
Naslov:
Odgovorna oseba:
SL CONSULT d.o.o.
Dunajska cesta 122, 1000 Ljubljana
Mirjan Poljak, direktor
Odgovorni vodja za izvedbo
investicijskega projekta:
Andrej Opara
Naslov:
Občina Škofja Loka, Mestni trg 15,
4220 Škofja Loka
Odgovorni vodja za izvedbo
investicijskega projekta:
Bernard Strel
Naslov:
Občina Gorenja vas-Poljane
4224 Gorenja vas
Predvidena organizacija in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov
investicije
Občini partnerici sta se s podpisom Medobčinske pogodbe in Dodatka k Medobčinski pogodbi o
sodelovanju pri izvedbi skupnega projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« dogovorili, da
novozgrajeno vodovodno infrastrukturo, ki je predmet Zahtevka za potrditev pomoči, po dograditvi
predata v upravljanje enemu skupnemu izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe »oskrba s
pitno vodo«. S tem dokumentom sta se obvezali, da skupnega izvajalca obvezne občinske gospodarske
javne službe »oskrba s pitno vodo« za novozgrajeno infrastrukturo, ki je predmet Zahtevka za potrditev
pomoči, izbereta do zaključka gradnje javne vodovodne infrastrukture po tem projektu.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
2.4.
21
2.6.
Prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije z izračunanim
deležem sofinanciranja investicije s sredstvi proračuna RS
2.6.1.
Ponudbena (pogodbena) investicijska vrednost
Celotna vrednost investicije znaša 15.135.350,01 EUR z DDV, od tega je 11.056.228,91 EUR upravičenih
stroškov za sofinanciranje s strani EU Kohezijskega sklada.
Celotna investicijska vrednost (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
Celotna
vrednost
investicije
Upravičeni
stroški
3.519.084,28
3.519.084,28
0,00
368.017,65
368.017,65
0,00
1.487.781,12
1.487.781,12
0,00
772.360,97
772.360,97
0,00
Neupravičeni
stroški
4. Vodovodni podsistem Poljane
571.007,79
571.007,79
0,00
5. Nepredvidena dela (10%)
319.916,75
319.916,75
0,00
7.357.708,83
7.197.268,23
160.440,60
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
366.924,83
366.924,83
0,00
3.277.211,11
3.277.211,11
0,00
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje,
in delu Podlubnika
507.184,03
507.184,03
0,00
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga
660.721,48
660.721,48
0,00
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) - Visoko - faza 1
351.748,30
351.748,30
0,00
6. Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
743.676,33
743.676,33
0,00
7. Črpalne vrtine Trebija
795.945,64
635.505,04
160.440,60
8. Nepredvidena dela (10%)
SKUPAJ INVESTICIJA
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
654.297,11
654.297,11
654.297,11
10.876.793,11
10.716.352,51
160.440,60
1.541.252,44
339.876,40 1.201.376,04
336.932,81
98.170,00
238.762,81
98.170,00
98.170,00
0,00
238.762,81
0,00
238.762,81
224.601,80
222.658,80
1.943,00
Občina Gorenja vas
59.358,80
59.358,80
0,00
Občina Škofja Loka
165.243,00
163.300,00
1.943,00
Informiranje in obveščanje
19.047,60
19.047,60
0,00
Občina Gorenja vas
6.159,48
6.159,48
0,00
Gradbeni nadzor
Občina Škofja Loka
12.888,12
12.888,12
0,00
960.670,23
0,00
960.670,23
Občina Gorenja vas
399.084,00
0,00
399.084,00
Občina Škofja Loka
561.586,23
0,00
561.586,23
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN, overitve)
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/6:
22
Celotna
vrednost
investicije
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
12.418.045,55
11.056.228,91 1.361.816,64
DDV
2.716.304,46
156.655,49
2.559.648,97
15.134.350,01
0,00 2.716.304,46
0,00
156.655,49
0,00 2.559.648,97
11.056.228,91 4.078.121,10
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
V nadaljevanju prikazana investicijska vrednost, iz katere je razvidna delitev med obema občinama pri
postavkah:
•
Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) – Poljane – Škofja Loka in
•
Črpalne vrtine Trebija.
Investicijo v vodovodni sistem Trebija (ZBJ) – Poljane – Škofja Loka, ki je prikazana v vrednosti občine
Gorenja vas – Poljane, bo v virih financiranja razdeljena po ključu 1/3 : 2/3. En tretjina investicijske
vrednosti bo financirane s strani občine Gorenja vas – Poljane, ostala investicijska vrednost pa bo
financirana s strani občine Škofja Loka. Razlog takega financiranja je, da je Vodovod Trebija-PoljaneŠkofja Loka (do občinske meje) v solastništvu Občine Škofja Loka in Občine Gorenja vas-Poljane, upravlja
pa ga Loška komunalna d.d. Enako velja delitev financiranja za investicijo črpalnih vrtin Trebija, ki je
prikazana v vrednosti občine Škofja Loka. Občina Škofja Loka bo financirala cca. 70% investicijske
vrednosti, občina Gorenja vas – Poljane pa ostalo (v skladu z Medobčinsko pogodbo o sodelovanju pri
izvedbi skupnega projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore«).
Celotna investicijska vrednost (v EUR) s prikazom delitve investicij med občini
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
4. Vodovodni sistem Poljane
5. Nepredvidena dela (10%)
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
Celotna
vrednost
investicije
3.519.084,28
368.017,65
245.345,10
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
319.916,75
24.534,51
295.382,24
Upravičeni
stroški
3.519.084,28
368.017,65
245.345,10
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
319.916,75
24.534,51
295.382,24
Neupravičeni
stroški
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/7:
23
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
7.197.268,23
366.924,83
3.277.211,11
160.440,60
0,00
0,00
507.184,03
507.184,03
0,00
660.721,48
660.721,48
0,00
351.748,30
351.748,30
0,00
743.676,33
795.945,64
599.421,95
196.523,69
654.297,11
634.644,74
19.652,37
10.876.793,11
7.411.412,38
3.465.380,73
1.541.252,44
336.932,81
98.170,00
238.762,81
224.601,80
59.358,80
165.243,00
19.047,60
6.159,48
12.888,12
743.676,33
635.505,04
438.981,35
196.523,69
654.297,11
634.644,74
19.652,37
10.716.352,51
7.250.971,78
3.465.380,73
339.876,40
98.170,00
98.170,00
0,00
222.658,80
59.358,80
163.300,00
19.047,60
6.159,48
12.888,12
0,00
160.440,60
160.440,60
0,00
0,00
0,00
0,00
160.440,60
160.440,60
0,00
1.201.376,04
238.762,81
0,00
238.762,81
1.943,00
0,00
1.943,00
0,00
0,00
0,00
960.670,23
0,00
960.670,23
399.084,00
561.586,23
12.418.045,55
2.716.304,46
156.655,49
2.559.648,97
15.134.350,01
0,00
0,00
11.056.228,91
0,00
0,00
0,00
11.056.228,91
399.084,00
561.586,23
1.361.816,64
2.716.304,46
156.655,49
2.559.648,97
4.078.121,10
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
6. Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
7. Črpalne vrtine Trebija
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
8. Nepredvidena dela (10%)
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
SKUPAJ INVESTICIJA
od tega občina Škofja Loka
od tega občina Gorenja vas - Poljane
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
Gradbeni nadzor
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
Informiranje in obveščanje
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve)
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Celotna
vrednost
investicije
7.357.708,83
366.924,83
3.277.211,11
24
Investicijska vrednost za občino Gorenja vas – Poljane (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
4. Vodovodni sistem Poljane
5. Črpalne vrtine Trebija
6. Nepredvidena dela (10%)
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Gradbeni nadzor
Informiranje in obveščanje
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Celotna
vrednost
investicije
3.465.380,73
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
196.523,69
315.034,61
562.772,28
98.170,00
59.358,80
6.159,48
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
3.465.380,73
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
196.523,69
315.034,61
163.688,28
98.170,00
59.358,80
6.159,48
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
399.084,00
0,00
0,00
0,00
399.084,00
0,00
399.084,00
4.028.153,01
876.988,51
92.051,53
784.936,98
4.905.141,52
3.629.069,01
0,00
0,00
0,00
3.629.069,01
399.084,00
876.988,51
92.051,53
784.936,98
1.276.072,51
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/8:
25
Investicijska vrednost za občino Škofja Loka (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
6. posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
7. Črpalne vrtine Trebija
8. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
9. Nepredvidena dela (10%)
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Gradbeni nadzor
Informiranje in obveščanje
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Celotna
vrednost
investicije
7.411.412,38
366.924,83
3.277.211,11
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
7.250.971,78
366.924,83
3.277.211,11
160.440,60
0,00
0,00
507.184,03
507.184,03
0,00
660.721,48
660.721,48
0,00
351.748,30
351.748,30
0,00
743.676,33
599.421,95
245.345,10
659.179,25
978.480,16
238.762,81
165.243,00
12.888,12
743.676,33
438.981,35
245.345,10
659.179,25
176.188,12
0,00
163.300,00
12.888,12
0,00
160.440,60
0,00
0,00
802.292,04
238.762,81
1.943,00
0,00
561.586,23
0,00
561.586,23
8.389.892,54
1.839.315,95
64.603,96
1.774.711,99
10.229.208,49
7.427.159,90
0,00
0,00
0,00
7.427.159,90
962.732,64
1.839.315,95
64.603,96
1.774.711,99
2.802.048,59
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/9:
26
2.6.2.
Predvidena finančna konstrukcija
Tabela 2/10:
Izračun stopnje primanjkljaja v financiranju
Glavni elementi in parametri
1
Referenčno obdobje (leta)
30
2
Finančna diskontna stopnja (%)
7%
3
Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani)
12.193.260
4
Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani)
11.386.373
5
Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana)
6
Preostala vrednost (v EUR, diskontirana)
7
Prihodki (v EUR, diskontirani)
3.252.882
8
Operativni stroški (v EUR, diskontirani)
1.872.770
9=7–8+6
Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala
vrednost (v EUR, diskontirana)
1.774.450
10 = 4 - 9
Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški – čisti
prihodek (v EUR, diskontiran)
9.611.922
11 = 10/4
Stopnja primanjkljaja v financiranju (%)
2.621.888
394.338
84,42%
Za izračun prispevka Skupnosti so bili upoštevani upravičeni stroški z upoštevanjem izračunane stopnje
finančnega primanjkljaja. Izračun finančnega primanjkljaja je povzet iz Zahtevka za potrditev pomoči, saj
je pri virih financiranja upoštevana zgoraj izračunana stopnja primanjkljaja v financiranju, na podlagi
katere je izdana Odločba o dodelitvi sredstev.
Izračun prispevka Skupnosti (v EUR)
1
Upravičeni strošek (v EUR, nediskontirani)
2
Stopnja primanjkljaja v financiranju (%)
3
Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja
sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2)
(ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s
pravili o državni pomoči)
4
Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%)
5
Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4)
11.056.228,91
84,42%
9.333.668,45
85%
7.933.618,17
Projekt bo sofinanciran iz sredstev EU Kohezijskega sklada, državnega proračuna in občinskih
proračunov. Ocenjena vrednost projekta je 15.134.350,01 z DDV, in bo sofinancirana s sledečimi
finančnimi viri:
•
52,42% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 7.933.618,17 EUR
•
9,25% državnega proračuna, oziroma 1.400.050,28 EUR,
•
38,33% občinska proračuna, oziroma 5.800.681,57 EUR.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/11:
27
Tabela 2/12:
Predvideni viri financiranja celotnega projekta (v EUR)
SKUPAJ
UPRAVIČENI STROŠKI
%
11.056.228,91
100,00%
Kohezijski sklad
7.933.618,17
71,76%
Državni proračun
1.400.050,28
12,66%
Občinski proračun
1.722.560,46
15,58%
NEUPRAVIČENI STROŠKI -DDV
2.716.304,46
100,00%
Kohezijski sklad
0,00
0,0,%
Državni proračun
0,00
0,00%
Občinski proračun
2.716.304,46
100,00%
NEUPRAVIČENI STROŠKI - ostali
1.361.816,64
100,00%
0,00
0,00%
Kohezijski sklad
Državni proračun
0,00
0,00%
Občinski proračun
1.361.816,64
100,00%
CELOTNI STROŠKI
15.134.350,01
100,00%
Kohezijski sklad
7.933.618,18
52,42%
Državni proračun
1.400.050,28
9,25%
Občinski proračun
5.800.681,57
38,33%
Graf 2/1: Prikaz virov financiranja za upravičene stroške
Viri financiranja za upravičene
stroške
Kohezijski
sklad
72%
Občine so pri oblikovanju proračuna z vidika njegove oblike povsem avtonomne, pri čemer pa so
obvezane, da upoštevajo veljavne predpise s področja javnih financ. Davek na dodano vrednost je
prikazan informativno v tabeli in vključen v sofinanciranje s strani občin, glede na Zakon o davku na
dodano vrednost bodo celotno ali delno davek na dodano vrednost občini poračunale odvisno od
stopnje poračunavanja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Občinski
proračun
15%
Državni
proračun
13%
28
Viri financiranja po letih investiranja (v EUR)
Do 2013
SKUPAJ
UPRAVIČENI STROŠKI
2013
2014
2015
11.056.228,91
0,00
2.003.499,56
5.649.451,98
3.403.277,37
Kohezijski sklad
7.933.618,17
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
1.722.560,46
0,00
312.145,23
880.184,62
530.230,61
NEUPRAVIČENI STROŠKI
-DDV
2.716.304,46
116.365,38
569.838,63
1.258.829,43
771.271,02
Kohezijski sklad
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Državni proračun
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Občinski proračun
2.716.304,46
116.365,38
569.838,63
1.258.829,43
771.271,02
NEUPRAVIČENI STROŠKI
- ostali
1.361.816,64
581.826,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
Kohezijski sklad
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Državni proračun
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Občinski proračun
1.361.816,64
581.826,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
CELOTNI STROŠKI
15.134.350,01
698.192,29
3.178.327,92
6.980.781,41
4.277.048,39
Kohezijski sklad
7.933.618,18
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
5.800.681,57
698.192,29
1.486.973,59
2.211.514,05
1.404.001,63
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/13:
29
VIRI FINANCIRANJA
UPRAVIČENI STROŠKI
Viri financiranja s prikazom delitve na občini investitorki, po letih investiranja (v EUR)
Skupaj
Delež
Do 2013
2013
2014
2015
11.056.228,91
100,00%
0,00
2.003.499,56
5.649.451,98
3.403.277,37
Kohezijski sklad
7.933.618,17
71,76%
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
12,66%
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
1.722.560,46
15,58%
0,00
312.145,23
880.184,62
530.230,61
Občina Gorenja vas
3.629.069,01
100,00%
0,00
960.308,64
2.269.674,46
399.085,91
Kohezijski sklad
2.604.111,05
71,76%
0,00
689.088,67
1.628.650,30
286.372,08
459.549,01
12,66%
0,00
121.603,88
287.408,88
50.536,25
Državni proračun
Občinski proračun
565.408,95
15,58%
0,00
149.616,09
353.615,28
62.177,58
Občina Škofja Loka
7.427.159,90
100,00%
0,00
1.043.190,92
3.379.777,52
3.004.191,46
Kohezijski sklad
5.329.507,12
71,76%
0,00
748.562,51
2.425.226,95
2.155.717,66
940.501,26
12,66%
0,00
132.099,27
427.981,23
380.420,77
1.157.151,51
15,58%
0,00
162.529,14
526.569,34
468.053,03
1.361.816,64
100,00%
581.826,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
399.084,00
29,31%
399.084,00
0,00
0,00
0,00
962.732,64
70,69%
182.742,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
2.716.304,47
100,00%
116.365,38
569.838,63
1.258.829,43
771.271,02
Občina Gorenja vas
876.988,51
32,29%
79.816,80
210.044,43
499.328,38
87.798,90
Občina Škofja Loka
1.839.315,96
67,71%
36.548,58
359.794,20
759.501,05
683.472,12
15.134.350,01
100,00%
698.192,29
3.178.327,92
6.980.781,41
4.277.048,39
Kohezijski sklad
7.933.618,18
52,42%
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
9,25%
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Državni proračun
Občinski proračun
NEUPRAVIČENI STROŠKI
OSTALI (vir občine)
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
NEUPRAVIČENI STROŠKI
DDV (vir občine v
kolikor niso davčne
zavezanke)
CELOTNA VREDNOST
INVESTICIJE
Občinski proračun
5.800.681,57
38,33%
698.192,29
1.486.973,59
2.211.514,05
1.404.001,63
Občina Gorenja vas
4.905.141,52
100,00%
478.900,80
1.170.353,07
2.769.002,84
486.884,81
Kohezijski sklad
2.604.111,05
53,09%
0,00
689.088,67
1.628.650,30
286.372,08
459.549,01
9,37%
0,00
121.603,88
287.408,88
50.536,25
Občinski proračun
1.841.481,46
37,54%
478.900,80
359.660,52
852.943,66
149.976,48
Občina Škofja Loka
10.229.208,49
100,00%
219.291,49
2.007.974,85
4.211.778,57
3.790.163,58
5.329.507,12
52,10%
0,00
748.562,51
2.425.226,95
2.155.717,66
940.501,26
9,19%
0,00
132.099,27
427.981,23
380.420,77
3.959.200,11
38,70%
219.291,49
1.127.313,07
1.358.570,39
1.254.025,15
Državni proračun
Kohezijski sklad
Državni proračun
Občinski proračun
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 2/14:
30
2.7.
2.7.1.
Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta
Prikaz finančnih kazalnikov
V nadaljevanju so prikazani glavni finančni kazalniki, ki so bili izračunani na podlagi predpostavk
(investicijska vrednost, dodatni obratovalni in vzdrževalni stroški, izračun amortizacije, povišanje cen,
izračun prihodkov) skupaj za celoten projekt.
Tabela 2/15:
Glavni finančni kazalniki
Finančna stopnja donosa
Čista sedanja vrednost
(%)
(EUR)
Brez pomoči Skupnosti
-4,44%
FRR/C
-8.345.048
FNPV/C
Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak
bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter amortizacijo; finančna interna stopnja donosa je
prav tako negativna, vendar kot taka ni primeren pokazatelj.
Prikaz ekonomskih kazalnikov
Tabela 2/16:
Glavni ekonomski kazalniki
Ekonomska analiza
Ekonomska interna stopnja donosa
Ekonomska neto sedanja vrednost
Razmerje med koristmi in stroški
12,68%
9.415.076 EUR
1,49
Ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna, kar pomeni, da je družba (regija/država) v boljšem
položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To potrjujeta tudi ekonomska
interna stopnja donosa, ki je nad ekonomsko diskontirano stopnjo (5,0%) in razmerje med koristmi in
stroški, ki znaša 1,49.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
2.7.2.
31
3
3.1.
OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, IZDELOVALCIH INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE
IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB
Osnovni podatki o investitorju
Na podlagi medobčinske pogodbe, z dne 31.05.2012 sta občini investitorici določili, da bo nosilna občina
projekta Občina Škofja Loka.
Investitor in koordinator
projekta:
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Naslov:
Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka
Telefon:
+386 4 51 12 300
Faks:
+386 4 51 12 301
E-mail:
[email protected]
Odgovorna oseba:
mag. Miha Ješe, župan
Poleg Občine Škofja loka je investitor pri projektu tudi Občina Gorenja vas – Poljane.
OBČINA GORENJA VAS - POLJANE
Naslov:
Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas
Telefon:
+386 4 51 83 100
Faks:
+386 4 51 83 101
E-mail:
[email protected]
Odgovorna oseba:
Milan Čadež, župan
Bodoči izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo
Izvajalec:
Naslov:
Telefon:
Fax:
E-mail:
Odgovorna oseba:
LOŠKA KOMUNALA, oskrba z vodo in plinom d.d., Škofja Loka
Kidričeva cesta 43 a, SI 4220 Škofja Loka
+386 4 502 35 00
+386 4 502 35 13
[email protected]
Mateja Žumer, dipl. inž. grad.,direktorica
Podpis odgovorne osebe:
____________________________________________
Žig izvajalca:
____________________________________________
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
3.2.
Investitor:
32
Pripravljavec investicijske dokumentacije
Izdelovalec:
Naslov:
Telefon:
Fax:
E-mail:
Direktor:
Izdelovalec dokumenta:
SL CONSULT, d.o.o.
Dunajska 122, SI-1000 Ljubljana
+386 1 56 00 390
+386 1 56 00 392
[email protected]
Mirjan Poljak, direktor
Lucija Miklavec, svetovalec na projektih
Podpis:
____________________________________________
Žig:
____________________________________________
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
3.3.
33
4
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVALA
INVESTICIJA, TER USKLAJENOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DRŽAVNIM
STRATEŠKIM RAZVOJNIM DOKUMENTOM IN DRUGIMI RAZVOJNIMI DOKUMENTI,
USMERITVAMI SKUPNOSTI TER STRATEGIJAMI IN IZVEDBENIMI DOKUMENTI
STRATEGIJ POSAMEZNIH PODROČIJ IN DEJAVNOSTI
Vodovodni sistem Škofja Loka- Gorenja vas – Poljane je enovit vodovodni sistem, ki se nahaja na
območju:
-
občine Škofja Loka (Javni loški vodovod),
občine Gorenja vas – Poljane (Vodovod Trebija –Poljane – Škofja Loka (do občinske meje,
vodovod Trebija - Gorenja vas – Todraž in vodovod Poljane).
V nadaljevanju je prikazana analiza trenutnega stanja po posamezni občini in v okviru projekta.
Občina Škofja loka
Večina prebivalstva v občini se oskrbuje z vodo iz dveh javnih vodovodov. Na vodovodni sistem Škofje
Loke (vodovodni sistem, ki je predmet projekta), ki oskrbuje poleg samega mesta še 30 manjših naselij
oz. poselitvenih območij, je priključenih 19.302 prebivalcev, na sistem Rovte-Lenart-Spodnja Luša pa še
cca 108 oz. skupaj 19.410 prebivalcev. V javno oskrbo je torej vključeno 85,2% vseh prebivalcev občine.
Ostali prebivalci živijo v bolj raztresenih naseljih in imajo svojo lokalno/zasebno oskrbo z vodo.
JAVNI LOŠKI VODOVOD (JLV) oskrbuje prebivalce s pitno vodo v naslednjih naseljih in vaseh: Binkelj,
delno naselje Bodovlje, Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas – Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Lipica,
delno naselje Log nad Škofjo Loko, delno naselje Na Logu, Podpulfrca, delno naselje Puštal, Reteče, Stara
Loka, Suha, Sveti Duh, Škofja Loka, Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, delno naselje Visoko,
delno naselja Zminec in mesto Škofja Loka.
JLV je zgrajen iz materialov, ki so se uporabljali v različnih obdobjih v obdobju zadnjih 108 let. Okvirne
dolžine vgrajenih materialov v javnem Loškem vodovodu so: azbestno cementni: 40 km; PE: 22 km, cevi
iz nodularne litine: 32 km; plastika: 5 km; LTŽ: 11 km, pocinkane cevi: 3 km.
JLV se pretežno napaja v zajetjih in vrtinah v dolini Hotovlja. Na najbolj izdatnem viru (Zgornje zajetje
Hotovlja; vodno dovoljenje za odvzem 60 l/s, kapaciteta 55 l/s, zaradi zmogljivosti obstoječega
transportnega vodovoda) je vgrajen turbidimeter za nadzor in izključitev zajete vode v primeru kaljenja
(turbidimeter je naravnan na 5 NTU, kar je največja motnost vode, ki se distribuira do uporabnikov).
Omejitev motnosti na 1 NTU, ki je sicer za dezinfekcijo bolj sprejemljiva, namreč ni možna, ker trenutno
ni alternativne možnosti za nadomestitev izpadlih količin motne vode. Ob striktni omejitvi motnosti na 1
NTU bi prišlo do zelo velikih motenj v oskrbi s pitno vodo. Zaradi motnosti 5 NTU je zato potrebno
pogostejše spiranje omrežja JLN. To se dogaja praviloma ob vsakem močnejšem deževju, saj je
podzemna voda, ki napaja Zgornje zajetje Hotovlja zelo plitko pod površjem.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.1.
34
V vasi Hotovlja je zgrajena tudi klorinatorska postaja, ki vso zajeto vodo dezinficira s plinskim klorom.
Predhodno se del vode iz virov v Hotovlji dezinficira še z UV svetlobo. Količine zajete vode iz Hotovelj
meri merilec pretoka. Profil cevovoda od klorne p. Hotovlja proti Škofji Loki je 350 mm. Klorinatorska
postaja se nahaja v spodnjem delu naselja Hotovlja kjer se navezuje na cevovod vodovodnega sistema
Trebija-Poljane-Škofja Loka. Vodovodni podsistem Poljane pa nima urejenega kloriranja vode.
Druga pomembna lokacija zajetij za Javni Loški vodovod se nahaja nad naseljem Trebija, kjer sta zgrajeni
dve zajetji (Zajetje Trebija zgornje in Zajetje Trebija spodnje). Zajetje Trebija zgornje je močno
bakteriološko oporečno in ni v uporabi, za zajetje Trebije spodnje pa ima občina Škofja Loka vodno
dovoljenje za odvzem vode 25 l/s.
Voda za Javni Loški vodovod se zajema v Zajetju Trebija spodnje, od koder voda teče skozi klorno postajo
Trebija, nato pa voda po cevovodu profila 250 mm teče proti Škofji Loki. Iz istega zajetja se napaja tudi
Javni vodovodni sistem Gorenja vas, ki je v upravljanju Občine Gorenja vas – Poljane (iz Zajetja Trebija
spodaj je speljana voda direktno proti Gorenji vasi po cevi profila 80 oz. 100 mm, na njem pa je urejena
dezinfekcija z natrijevim hipokloritom, v upravljanju izvajalca GJS občine Gorenja vas - Poljane).
Vodovodni sistem Gorenja vas je na več mestih povezan s tranzitnim cevovodom JLV, profila 250 mm. V
Srednji vasi je vgrajena merilna naprava, ki beleži količino vode, ki teče v občino Škofja Loka ter oskrbuje
z vodo nekaj občanov občine Gorenja vas – Poljane: Žabja vas, Srednja vas in čistilna naprava Poljane.
Obračun porabe vode za navedene porabnike obračunava občina Gorenja vas – Poljane, preko režijskega
obrata.
Zajeta voda na Trebiji je nestabilna, saj ob deževjih praviloma kali. Kvaliteta vzorcev, odvzetih iz zajetja
Trebija občasno ni skladna z zahtevami veljavne zakonodaje na področju pitne vode (Pravilnik o pitni
vodi, Ur.l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
Zajetja v Hotovlji in na Trebiji ob deževjih tako kalijo, da ni mogoče zadostiti priporočilom glede
dezinfekcije, ki je pri parametru motnost 1 NTU, saj bi v primeru prekinitve distribucije vode iz virov
Hotovlja že pri motnosti 1 NTU prišlo ob deževju lahko do tudi nekajdnevne popolne prekinitve oskrbe s
pitno vodo pri večini uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz JLV. Zato je sedaj turbidimeter
naravnan na 5 NTU. Zaradi tega se je že v letu 1993 pričelo z iskanjem nadomestnih vodnih virov, ki bi ob
deževjih nadomestila količine zajete vode iz Hotovlje in Trebije.
Oskrba s pitno vodo v Občini Gorenja vas –Poljane iz vodnih virov na Trebiji in Hotovlji tudi v času, ko
vodna vira kalita, poteka neprekinjeno, ker ni drugih vodnih virov. Porabnike oporečne vode upravljavec
vodovoda preko javnih občil oz. medijev obvesti, da je voda oporečna in da jo je potrebno prekuhavati.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
V Poljanah se obe veji (oba cevovoda): iz Hotovelj in iz Trebije, združita in dovajata vodo po azbestno
cementnem cevovodu profila 350 mm proti Škofji Loki. Ob tem delno oskrbujeta s pitno vodo tudi
uporabnike v naseljih Visoko, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Podpulferca, del Zminca in Bodovlje.
35
Na JLV se v naselju Zminec priključi še cevovod, ki distribuira pitno vodo iz manj izdatnega vira Lovrenc
(vodno dovoljene za odvzem vode 2 l/s), v naselju Vincarje pa iz manjšega zajetja Gabrovo (vodno
dovoljene za odvzem vode 1,5 l/s), ki imata skupno nazivno zmogljivost 3,5 l/s. V letu 2003 je bila v obe
zajetji vgrajena opremo za dezinfekcijo vode. Pred Škofjo Loko (na travniku pred Kopališko ulico) je
zgrajeno vodno črpališče Virško (vodno dovoljene za odvzem vode 22 l/s), kjer se po potrebi črpa in
dodaja manjkajoče količine vode za potrebe Škofje Loke. Voda se v primarnem cevovodu razdeli v visoko
in nizko cono. Po primarnem cevovodu napaja naselja: Binkelj, Dorfarje, Forme, Godešič, Gorenja vas –
Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Lipica, Puštal, Reteče, Stara Loka, Suha, Sveti Duh, Škofja Loka, Trata,
Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog in Virmaše. Višek vode, ki se trenutno ne porablja, se steka v 4500 m³
vodohran, ki je lociran na Kamnitniku. Dnevne konice vode in nočni viški vode se kompenzirajo z
volumnom vode v vodohranu. Višek vode, ki se v nočnih urah shrani v vodohranu, preliva preko preliva
profila 200 mm v odvodnik. Glede na to, da odvodna cev ni polna, in bi bila meritev netočna, se količina
prelite vode ocenjuje.
Sestavni del JLV je tudi več vodohranov. Sanacijo vodohranov: VH Grajski, VH Kamnitnik stari in VH
Gabrovo (Nunski VH) je v preteklih letih izvedla Občina Škofja Loka, ki je pristojna za investicije in
investicijsko vzdrževanje. Trenutno je v teku sanacija VH Log. Nekaj višje ležečih hiš v naselju Trnje se s
pitno vodo oskrbuje iz zajetja Trnje, ki je najmanj izdatni vir za Javni Loški vodovod. VH Trnje je bil v letu
2009 delno investicijsko preurejen, na lokaciji VH Trnje se je uvedla tudi dezinfekcija (kontejnerska
izvedba – investicija Občine Škofja Loka). Kvaliteta pitne vode iz vira Trnje namreč zelo niha in je v večini
odvzetih vzorcev neskladna z zahtevami zakonodaje, zato je pred distribucijo do uporabnikov nujna
stalna dezinfekcija (izvaja se kloriranje z Natrijevim hipokloritom), ki se tudi stalno izvaja, kar potrjujejo
skladni vzorci v omrežju Trnje.
Ko nekajkrat letno v VH Trnje vode primanjkuje, jo dovažajo gasilci. Zaradi navedenega bo Občina Škofja
Loka izvedla sanacijo VH Trnje, v povezavi z drugim – ustreznim virom pitne vode (izgradnja novega,
večjega, VH in povezovalni cevovod do Veštra). Črpališče Vešter (vodno dovoljene za odvzem vode 2 l/s)
ni redno vključeno v omrežje, ampak v primeru potrebe – suša, okvare.
JAVNI VODOVOD ROVTE-LENART-LUŠA (JV RLL) delno oskrbuje s pitno vodo prebivalce v naseljih Rovte
v Selški dolini, Sv. Lenart, Zgornja Luša in Spodnja Luša. Po številu uporabnikov spada med manjše
vodovodne sisteme. Vir pitne vode za ta vodovodni sistem je zajetje Mladi vrh, ki je zgrajeno tako, da vir
pitne vode predstavljata 2 ločno zajeta dotoka pitne vode, distribucija do uporabnikov pa poteka preko
3 vodohranov in glede na majhno število uporabnikov tudi po sorazmerno dolgem omrežju. Pitna voda
se pred distribucijo do uporabnikov ne tretira (pripravlja).
Vodovod se napaja iz zajetja Mladi vrh, distribucija do uporabnikov pa poteka preko 3 vodohranov, in
glede na majhno število uporabnikov tudi po sorazmerno dolgem omrežju kar pomeni, da v naselju Luša
lahko prihaja do zastajanja vode v omrežju in posledično do problemov s kvaliteto pitne vode v tem
delu.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Črpališče Lipica je vodni vir v opazovanju. Zaradi preobremenjenosti s pesticidi je bilo leta 1985
izključeno iz omrežja JLV, prav tako imajo status vira v opazovanju Zajetja Hotovlja spodaj, ki so
izključena iz distribucije že več kot 20 let.
36
Zaradi navedenega je bila nujna dograditev vodovoda s strani Občine Škofja Loka, da se bo, po
priključitvi vseh uporabnikov, za katere se je dograditev izvajala, povečala poraba vode. Trenutno se
pretočnost na tem delu omrežja zagotavlja s stalnim iztekanjem pitne vode na fontani, iztočena voda, za
potrebe zagotavljanja pretočnosti in s tem ustrezne kvalitete pitne vode, pa se meri z vgrajenim
vodomerom na lokaciji fontane v Luši.
Javni vodovod Rovte-Lenart-Luša je zgrajen iz PE materiala v dolžini cca 7 km, konec meseca novembra
2010 je bila na JVRLL uvedena tudi stalna (UV) dezinfekcija, na lokaciji VH Rovte (investicija Občine
Škofja Loka).
4.1.1.
Obstoječa vodna infrastruktura – vodni viri, ki so predmet projekta
Vodovodni sistem Škofja Loka se kot omenjeno napaja iz naslednjih vodnih virov:
1.
Vodno zajetje Trebija
Na Trebiji sta dve drenažni površinski zajetji (Zajetje Trebija zgornje in Zajetje Trebija spodnje), od
katerih se samo spodnje betonsko zajetje uporablja za vodooskrbo občine Škofja Loka in Gorenja vas –
Poljane. Drugo drenažno zajetje (zgornje) je močno bakteriološko oporečno in zato ni v uporabi. Za
3
potrebe občine Škofja Loka je dovoljen največji odvzem 25 l/s ali 630.000 m /leto (za potrebe občine
Gorenja vas-Poljane pa je dovoljen največji odvzem vode 13 l/s). Vir je kraškega izvora in ob velikih
nalivih kali. Bakteriološko je voda občasno oporečna. Kadar je prekoračena dovoljena motnost, se vir
izključi iz oskrbe. Voda teče v oskrbovalni sistem gravitacijsko.
2.
Vodna zajetja Hotovlja
Dve vodni zajetji in vrtina so locirani nekoliko višje (zgornja zajetja), nižje ležeči dve zajetji pa se smatrata
kot spodnji zajetji. Zajetja so kraškega izvora in ob nalivih kalijo, bakteriološko je voda občasno
oporečna. Največja kapaciteta zajetij je skupno 70 l/s. Voda iz vrtine se pridobiva iz globinskih
vodonosnikov in je neoporečna. Zmogljivost vrtine je 12 l/s. Skupno dovoljen odvzem iz zajetij in vrtine
3
je 2.000.000 m /leto. Kadar je prekoračena dovoljena motnost, se zajetja izključijo iz oskrbe. Viri se
nahajajo na območju občine Gorenja vas-Poljane, vendar se koristijo samo za potrebe občine Škofja
Loka. Voda teče v oskrbo gravitacijsko.
Vrtine Visoko
Voda se črpa iz globinskih vodonosnikov. Zmogljivost vrtin je 2x25 l/s, 1x20 l/s in 1 x 15 l/s, to je skupno
85 l/s. Voda je kemijsko in bakteriološko neoporečna. Zajetja se nahajajo na zahodnem obrobju občine
Škofja Loka.
4.
Vodna zajetja Sv. Lovrenc
To je drenažno zbirno zajetje. Zajetje je staro, njegova kapaciteta je največ 2 l/s. Dovoljen odvzem je
3
24.000 m /leto. Ob nalivih voda kali, bakteriološko je občasno oporečna. Na zajetju je nameščena UV
naprava.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
3.
37
5.
Vodna zajetja Gabrovo
To je zbirno zajetje. Zajetje je staro, njegova kapaciteta je največ 1,5 l/s. Dovoljen odvzem je 1.000
3
m /leto. Ob nalivih voda kali, bakteriološko je občasno oporečna. Voda se klorira.
6.
Vodno zajetje Trnje
3
Je zelo majhne kapacitete 0,3 l/s. Dovoljen odvzem je 750 m /leto. Voda je kemijsko in bakteriološko
občasno oporečna.
7.
Črpališče Virško
Vodnjak globine 10 m izkorišča vodne zaloge prodnih zasipov na levem bregu Poljanske Sore. Največji
m3
odjem je 22 l/s, dovoljeni odvzem je 656.000 /leto. Voda je sicer kemijsko in bakteriološko
neoporečna, vendar je treba zaradi skromne zaščitne plasti in majhne globine vodonosnika paziti, da ne
pride do onesnaženja vira. Črpališče se nahaja na jugozahodnem obrobju mesta Škofja Loka. Glede na
bližino glavnih prometnic je varovanje tega vira nezanesljivo.
8.
Črpališče Vešter
3
Kapaciteta vira je 2 l/s, dovoljen je odvzem 24.000 m /leto. Voda je kemijsko in bakteriološko
neoporečna. Črpališče se nahaja na zahodnem obrobju mesta.
V ugodnih vremenskih razmerah se vodovodni sistem z vodo napaja iz težnostnih vodnih virov (zajetje
Trebija – spodnje, Hotovlja zgoraj in Hotovlja spodaj) ter iz črpališča Virško, črpališča Vešter, Sv.
Lovrenc in Gabrovo (skupna kapaciteta 122,5 l/s). Zaradi občasne bakteriološke oporečnosti se voda
na vodni virih Zajetje Trebija – spodnje, Hotovlja zgoraj, Sv. Lovrenc in Gabrovo tretira s kloriranjem in
UV žarčenjem. Zaradi omejene prevodnosti obstoječega transportnega vodovoda Visoko-Škofja Loka
se do porabnikov v občini Škofja Loka lahko dovede samo 117,8 l/s vode ustrezne kvalitete.
V dnevih z obilnimi padavinami zaradi kalnosti izpadejo vodni viri zajetje Trebija-spodnje, Hotovlja
zgoraj, Hotovlja spodaj, Sv. Lovrenc in Gabrovo. V tem primeru se uporabi vodo iz vrtin Visoko in vrtin
Hotovlja, s čimer se nadomesti zajetje Trebija-spodnje in Hotovlja-zgoraj. Tako se v neugodnih
razmerah, zaradi omejene prevodnosti obstoječega transportnega vodovoda Visoko-Škofja Loka, do
porabnikov v občini Škofja Loka lahko dovede 114 l/s vode ustrezne kvalitete. Viri zadostujejo za kritje
povprečne porabe, pri čemer se večja poraba krije iz vodohranov .
Iz tega sledi, da ob neugodnih razmerah občina Škofja Loka za kritje današnjih potreb po kvalitetni
pitni vodi, iz obstoječih vodnih virov, ne more zagotoviti potrebnih količin vode ustrezne kvalitete.
Za zagotovitev nemotene in kvalitetne oskrbe je potrebno povečati pretočno sposobnost dovodnega
vodovoda (da bo sposoben dovesti zadostne količine vode do porabnikov) in uvesti kondicioniranje
vode na virih z oporečno vodo. To je predvideno z izvedbo projekta.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Obstoječ vodovodni sistem je torej ob normalnih razmerah ustrezen, ni pa ustrezen v primeru kritja
večjih porab (predvsem ob nalivih). Za kritje porabe vode je za občino Škofja Loka v dnevu s
povprečno porabo potrebno 101 l/s, v dnevu z največjo porabo pa 177,3 l/s vode ustrezne kvalitete.
38
Tabela 4/1:
Vodno
dovoljenje dovoljeni
odvzem
vode
Kapaciteta
Rezervni
vodni viri
l/s
l/s
l/s
Problematika
obstoječih
vodnih virov
Način
priprave
vode
Normalne
razmere
Neugodne
razmere (ob
nalivih,..)
l/s
l/s
25
bakteriološko
oporečen;
kalnost vode ob
nalivih - TAKRAT
NI V UPORABI
klor
25
0
60
bakteriološko
oporečen;
kalnost vode ob
nalivih- TAKRAT
NI V UPORABI;
*zmogljivost
transportnega
vodovoda do 55
l/s
UV
žarčenje,
klor
55
0
neoporečen
0
12
10
neoporečen;
kalnost vode ob
nalivih - TAKRAT
NI V UPORABI
10
0
3550792/2003
85
neoporečen;
vodni vir se
uporablja, ko je
kalnost Trebije in
Hotovlja zgoraj
prekoračena
0
78
Visoko
vrtina V-1
15
(15)
Visoko
vrtina V-2
25
(25)
Visoko
vrtina V-2
25
(25)
Visoko
vrtina V-2
20
(20)
Zajetje
Trebija spodnje
Hotovlja
zgoraj
Vrtine
Hotovlja
Hotovlja
spodaj
Visoko (4
vrtine)
25 l/s
št. 35504302/2003
60 l/s
št. 35504302/2003
12 l/s
št. 35504302/2003
12
12
10 l/s
št. 35504302/2003
85 l/s
2 l/s
2
bakteriološko
oporečen
UV
žarčenje
2
0
1,5
bakteriološko
oporečen
klor
1,5
0
0,3
bakteriološko
oporečen
0,3
0
22
neoporečen
22
22
št. 35504302/2003
2
neoporečen
2
2
219,8
219,8
117,8
114,0
Sv. Lovrenc
št. 35504302/2003
Gabrovo
št. 35504302/2003
1,5 l/s
Zajetje
Trnje
Črpališče
Virško
Črpališče
Vešter
Skupaj
0,3 l/s
št. 35504302/2003
22 l/s
št. 35504302/2003
2 l/s
12,0
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Naziv
vodnega
vira
Obstoječe kapacitete vodnih virov občine Škofja Loka
39
IZVAJANJE NADZORA PO NAČELIH HACCP:
V skladu z veljavno zakonodajo ima Loška komunala d.d za JLV vpeljan notranji nadzor na osnovi načel
HACCP-a, ki temelji na izvajanju dobre higienske prakse in izvajanju spremljajočih higienskih programov.
Soizvajalec notranjega nadzora je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (na osnovi pogodbe med občino
Škofja Loka in ZZV Kranj). ZZV Kranj izvaja terenske oglede JLV in vzorčenje pitne vode iz JLV za
mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave, po vnaprej izdelanem letnem načrtu, na vseh virih pitne
vode za JLV in na 12 različnih odvzemnih mestih v omrežju JLV – na pipah v jaških na glavnem cevovodu.
Vzorčenje na 12 različnih mestih v omrežju se izvaja redno 2x mesečno, vse mesece v letu. V skladu z
veljavno zakonodajo se vsako leto, skupaj z ZZV Kranj, pripravi letno poročilo o kvaliteti pitne vode iz JLV.
Loška komunala d.d. ima na JLV že nekaj let vpeljan daljinski nadzor, kar pomeni, da so vitalni deli JLV
povezani s centralnim računalnikom, ki v primeru nepravilnosti alarmira odgovorne osebe preko SMS-ov
na mobilne telefone. V primeru večjih težav v distribuciji ali eventualnih težavah z zagotavljanjem
kvalitetne pitne vode, uporabnike obvešča preko centra za obveščanje (112). Poleg tega pa se šole,
vrtce, zdravstvene ustanove in živilske obrate obvešča še po telefonu, faksu in/ali elektronski pošti.
Vzporedno z notranjim nadzorom poteka na JLV še dodatni nadzor – monitoring pitnih vod v RS, nad
katerim bedi Inštitut za varovanje zdravja RS (kar pomeni še dodatno vzorčenje pitne vode iz JLV za
mikrobiološke in fizikalno – kemijske preiskave) oziroma, da se kvaliteta pitne vode iz JLV še dodatno
sistematično spremlja.
Mikrobiološka kvaliteta pitne vode iz Javnega loškega vodovoda:
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
V letu 2011 je bilo na različnih delih omrežja JLV odvzetih in laboratorijsko preiskanih 197 vzorcev pitne
vode (mikrobiološke in kemijske preiskave). Dva odvzeta vzorca nista bila skladna s predpisi: v enem
(omrežje Lovrenc) so bile najdene koliformne bakterije in E.coli (<4/100 ml), v enem (omrežje ZminecP
pa Closridium perfringes (<4/100 ml). Ponovno odvzeta vzorca sta bila skladna s predpisih. Na različnih
delih loškega vodovoda je bilo 100 okvar:
40
Tabela 4/2:
Število vzetih mikrobioloških vzorcev in število okvar po letih 2005-2011
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
130
118
132
115
142
139
197
Neprimerni vzorci
6
4
6
4
7
5
2
Neustrezni hišni
priključki
2
omrežje Gabrovo
1
1
1
2
3
4
12 vzorcev
problematičnih
iz vidika
mikrobioloških
preiskav
2
Število vzetih
vzorcev
Omrežje Trnje
3
2
Omrežje Puštal
1
omrežje Lovrenc
3
1
2
omrežje Reteče
1
omrežje Zminec
1
Število okvar
84
78
72
1
2
1
98
82
100
Mikrobiološka in fizikalno-kemijska kvaliteta pitne vode iz Javnega vodovoda RLL:
V letu 2011 je bilo na različnih delih omrežja JLV odvzetih in laboratorijsko preiskanih 197 vzorcev pitne
vode (mikrobiološke in kemijske preiskave). Dva odvzeta vzorca nista bila skladna s predpisi: v enem
(omrežje Lovrenc) so bile najdene koliformne bakterije in E.coli (<4/100 ml),v enem (omrežje Zminec) pa
Clostridium perfringens (<4/100ml). Ponovno odvzeta vzorca sta bila skladna s predpisi. Na različnih
delih cevovoda Javnega loškega vodovoda je bilo 100 okvar.
Opis sedanje infrastrukture
Vodovodno omrežje Škofje Loke vsebuje 119 km vodovodnih cevi, 9 gravitacijskih vodnih virov, 6 vrtin, 4
3
črpališča in 12 vodohranov, s skupno prostornino 5.278 m .
Vodovodno omrežje je razdeljeno v dve tlačni coni. Nizka tlačna cona leži ob sotočju obeh Sor in se
oskrbuje z vodo iz vodohrana Grad. V nizko cono spadajo tudi območja na desnem bregu Sore, kjer se
tlak v omrežju zmanjša na 3 - 4 bare z reducirnim ventilom. Tlak v visoki tlačni coni je določen z koto
gladine vode v vodohranu Kamnitnik in lahko doseže tudi 6 - 6,5 barov.
Približno 75% vode za kritje porabe se dobi iz vodnih virov v Poljanski dolini (Trebija, Hotovlja) po
dovodnem vodu premera 250 mm (od Trebije do Hotavlje, dolžine 9,6 km) in vodu premera 350 mm,
dolžine 12,6 km od Hotavlje do vodohrana Kamnitnik. Vodovod je iz azbestno cementnih cevi.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.1.2.
41
Omrežje za oskrbo porabnikov se je gradilo od leta 1901 naprej in je iz zelo različnih materialov. Cevi,
položene v obdobju 1901 - 1940, so litoželezne z mufo, manjši cevovodi, hišni priključki in hišne
instalacije pa iz svinčenih cevi. Po letu 1938 se pojavijo pocinkane cevi. V vojni in neposredno po njej je
pocinkanje slabo in cevi so pogosto propadale. Okoli leta 1960 se pojavijo najprej azbestno cementne
(AC) in nato alkaten in PVC cevi iz domačih materialov. Kjer so bile AC cevi slabo položene (brez
posteljice), kar se je pogosto dogajalo, je prišlo do posedanja in pogostih zlomov cevi.
JLV je zgrajen iz materialov, ki so se uporabljali v različnih obdobjih v obdobju zadnjih 108 let. Okvirne
dolžine vgrajenih materialov v javnem Loškem vodovodu so: azbestno cementni: 40 km; PE: 22 km, cevi
iz nodularne litine: 32 km; plastika: 5 km; LTŽ: 11 km, pocinkane cevi: 3 km.
Tabela 4/3:
Objekti in oprema javnega vodovoda občine Škofja Loka
Javni Loški vodovod
Dolžina cevi na DN 80 (m)
Javni vodovod
Rovte. Lenart Luša
112.078
7.200
Vodohrani
9
3
Črpališča
4
0
Naprave za obdelavo pitne vode
7
1
Da-2007
Da-2007
Vodovod vpisan v kataster javne infr.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
V sklopu obstoječega vodovodnega sistema je trenutno razporejeno 9 vodohranov s skupno vsebino
5.078 m3, kar je nekaj več kot je volumen prodane vode v dnevu s povprečno porabo. Najpomembnejši
od teh je vodohran Kamnitnik I, ki leži severno od centra Škofje Loke V prihodnosti je predvidena
3
rekonstrukcija treh od devetih vodohranov in sicer se poveča vodohran Log z 50 na 200 m , Trnje s 30 na
3
3
200 m in Grad s 100 na 400 m . Predmet projekta je le povečanje VH Trnje.
42
Tabela 4/4:
Vodohrani v sklopu javnega vodovoda občine Škofja Loka
Naziv
Kapaciteta v
3
m
Kapaciteta v
3
m
JLV
RovteLenart -Luša
VH Kamnitnik I
4.200
VH Kamnitnik II
400
VH Visoko
30
VH Log
100
VH Zminec
50
VH Grad
100
VH Nunski
90
VH Trnje
30
Raztežilnik Grad
78
VH Veliki Rovt
100
VH Mali Rovt
50
Raztežilnik Zgornja Luša
50
Skupaj
5.078
Tabela 4/5:
Zap. št.
200
Lastnosti črpališč
črpališče
Št. Instaliranih
črpališč
Skupna moč inst.
Črpališč (kW)
Količina
porabljene el.
Energije
(kWh/leto)
1
Črpališče Viršk
2
40
26.278
2
Črpališče Vešter
1
10
32
•
vodni viri, upoštevajoč tudi transportno sposobnost cevovodov, količinsko komaj zadoščajo za
kritje sedanje porabe vode,
•
vodni viri niso zaščiteni,
•
dovodni vodovodi niso sposobni dovesti vse razpoložljive vode do porabnikov,
•
prostornina vodohranov je v meji zadovoljivosti,
•
večina vodovodnega sistema je poddimenzionirana in z veliki izgubami,
•
nekateri primarni cevovodi so izrazito poddimenzionirani in posebno pri večjih porabah ne
prevajajo zadostnih količin vode (najbolj značilen primer je vodovod Trata - Reteče),
•
na dovodnem cevovodu in v nekaterih nizko ležečih območjih se pojavljajo zelo visoki tlaki (do 7
barov).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Zaključki analize obstoječega stanja vodooskrbe v občini Škofja Loka so naslednji:
43
KOLIČINA NAČRPANE IN PRODANE VODE
V spodnji tabeli so prikazane količine prodane vode prebivalstvu, industriji in negospodarstvu, za
obdobje zadnjih 3 let.
3
Količine prodane pitne vode v m za obdobje zadnjih treh let
2009
Količina prodane
3
vode (m )
Javni Loški
vodovod
2010
VS Rovte
Lenart Luša
Javni Loški
vodovod
2011
VS Rovte
Lenart Luša
Javni Loški
vodovod
VS Rovte
Lenart Luša
Občani
886.068
3.239
876.658
2.535
878.618
2.103
Gospodarstvo
338.155
/
346.481
/
339.200
/
77.477
/
69.051
/
59.405
/
1.301.700
3.239
1.292.190
2.535
1.277.223
2.103
Ostali
SKUPAJ
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 4/6:
44
Tabela 4/7:
Vodna bilanca v letu 2009, 2010 in 2011 za celotno območje občine Škofja Loka
2009
3
1. Vtok v vodovodni sistem (m / leto) = 1.1. + 1.2.
2010
2011
1.858.666
1.823.825
1.802.362
1.304.939
1.294.725
1.279.326
A. Obračunana poraba (m / leto) = A1 + A2
1.304.939
1.294.725
1.279.326
A1. Obračunana merjena poraba (vključujoč izvoz vode
3
v m / leto)
1.304.939
1.294.725
1.279.326
0
0
0
1.304.939
1.294.725
1.279.326
B. Neobračunana poraba (m / leto) = B1 + B2
0
0
0
B1. Neobračunana merjena poraba (vključujoč izvoz
3
vode v m / leto)
0
0
0
0
0
0
553.727
529.100
523.036
C. Navidezne izgube (m / leto)
0
0
0
C1. Neugotovljena poraba (m3 / leto)
0
0
0
C2. Nenatančnost meritev (m3 / leto)
0
0
0
553.727
529.100
523.036
0
0
0
D2. Puščanje na transportnih in razdelilnih vodih (m /
leto)
166.118
158.730
156.911
D3. Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih
3
vodohranih (m / leto)
0
0
0
387.609
370.370
366.125
Neprodane količine vode (m / leto) = B + C+ D
553.727
529.100
523.036
% vodnih izgub
29,79%
29,01%
29,02%
3
1.1. Ugotovljena poraba (m / leto)
3
3
A2. Obračunana nemerjena poraba (m / leto)
3
Prodane količine vode (m / leto) = A
3
3
B2. Neobračunana nemerjena poraba (m / leto)
3
1.2. Vodne izgube (m / leto) = C + D
3
3
D. Dejanske izgube (m / leto)
D1 Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih
3
za obdelavo vode (m / leto)
3
3
D4. Puščanje na priključkih do merilnega mesta (m /
leto)
3
Vodne izgube so razlika med vtokom količine vode v vodovodni sistem (načrpana voda) in prodanimi
količinami vode. Vodne izgube nastajajo na celotnem vodovodnem sistemu. Glavni povzročitelj izgub so
okvare, netesni cevovodi in hišni priključki, slaba izgradnja, materiali ipd. Med vodne izgube se ne
prišteva poraba vode na sistemu (izpiranje, čiščenje filtrov itd.), nekontrolirane oziroma neregistrirane
odjeme ter prelivanje vode zaradi preseganje virov nad porabo.
Povprečne vodne izgube posreduje upravljavec Loška komunala d.d. Škofja Loka. Podatki o vodnih
izgubah kažejo, da so trenutne povprečne vodne izgube okoli 29 -30%.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
VODNE IZGUBE
45
V obdobju 30.-ih let se bodo vodne izgube postopoma zmanjševale, kar je razvidno iz priložene Vodne
bilance (Priloga 3). Namen izvedbe projekta je predvsem zagotavljanje pravilnega delovanja celotnega
vodovodnega sistema in zadostna oskrba s kakovostno pitno vodo.
Gledano na celotni vodovodni sistem, se vodne izgube po sami izvedbi projekta ne bodo drastično
zmanjšale, saj večina vodnih izgub nastaja na hišnih priključkih in sekundarnih cevovodih, ki niso
predmet Vloge za potrditev pomoči s strani Kohezijskega sklada.
Zaradi finančnih omejitev ni mogoča menjava vseh vodovodov naenkrat, zato se vodovodi hidravlično
izboljšujejo po prioriteti. Za zagotavljanje pravilnega delovanja celotnega sistema in zadostne oskrbe z
vodo, je najprej potrebno posodobiti primarne vodovode, ker bi drugače prišlo do izpada dovajanja vode
do naselij. Tu pa so izgube najmanjše. Zato se v začetnem obdobju izgube zmanjšujejo počasi. S
predvideno posodobitvijo sekundarnih vodovodov in hišnih priključkov se bodo vodne izgube postopno
zmanjševale (to je razvidno tudi iz priložene Vodne bilance). Posodobitev sekundarnih cevovodov in
obnova hišnih priključkov je s strani občine Škofja Loka predvidena vse do leta 2041, ko se bodo vodne
izgube zmanjšale na cca. 15%.
OKVARE NA SISTEMU
Na sistemu JLV število okvar iz leta v leto narašča. Najbolj zaskrbljujoče so okvare v obliki nenadnih
lomov cevi večjih profilov na magistralnem in primarnem cevovodu javnega vodovoda. Take okvare
povzročajo resne probleme pri zagotavljanju varne in nemotene vodooskrbe.
Tabela 4/8:
Število okvar JLV
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
84
78
72
85
98
82
100
Obstoječe število prebivalcev priključenih na javne vodovodne sisteme
Danes je v občini Škofja Loka na javne vodovodne sisteme priključenih 19.410 prebivalcev, kar
predstavlja 85,35% priključenost glede na celotno občino.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.1.3.
Število okvar na vodovodnem sistemu
46
Tabela 4/9:
Prikaz priključenosti na javne vodovodne sisteme v letu 2011
Število
prebivalcev
Število prebivalcev
danes priključenih
na vaški vodovod
Število obstoječih
priključenih
prebivalcev na javni
vodovodni sistem
Procent
priključenih na
javni vodovodni
sistem
Občina Škofja Loka
22.741
3.331
19.410
85,35%
Naselja v okviru javnega
vodovoda Škofa Loka –
predmet projekta
20.226
924
19.302
95,43%
Naselja v okviru javnega
vodovoda Rovte Lenart
227
119
108
47,58%
2.288
2.288
0
0,00%
Naselja, kjer so zasebni
vaški vodovodi
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Na območju občine Škofja Loka ni predvidenih priključitev zaradi izvedbe projekta. Tudi naselja na
območju obeh javnih vodovodnih sistemov, po izvedbi projekta ne bodo novo priključena, zaradi
nemogoče izvedbe povezave oz. priključevanja obstoječih sistemov ali objektov na novozgrajeni
vodovod. Investicija bi prav tako predstavljala nesorazmerno visoke stroške priključevanja. Prebivalci teh
območij se sedaj oskrbujejo po zasebnih vodovodih, iz lastnih vodnih virov, po sistemu t.i. lastne oskrbe
s pitno vodo. Gre predvsem za območja, ki ležijo višje od sistema, t.i. hribovitega območja periferije
občine.
47
4.2.
Občina Gorenja vas - Poljane
Vodovodno omrežje v Občini Gorenja vas-Poljane obsega 26 vodovodov. Od navedenih je 16 vodovodov
ki oskrbujejo več kot 50 oseb ali vsaj en javni objekt ali objekt za proizvodnjo živil, medtem ko ostali
vodovodi spadajo v okvir lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Vodovodi so:
-
-
4 vodovodi(vodovod Zarobar – Hlavče Njive – Brda, vodovod Trebija – Gorenja vas – Todraž,
vodovod Poljane in vodovod Stara Oselica-Slajka) so javni vodovodi, ki so v upravljanju režijskega
obrata občine Gorenja vas - Poljane in oskrbujejo 3.070 prebivalcev v občini, javna vodovoda
Trebija – Gorenja vas – Todraž in Poljane so del skupnega vodovodnega sistema Škofja Loka –
Gorenja vas.
12 vodovodov, ki so zasebni vodovodi v upravljanju lokalnih vodovodnih odborov in oskrbujejo
1.749 prebivalcev
10 vodovodov preko katerih se oskrbujejo posamezni objekti v okviru lastne oskrbe.
Javni vodovodi pokrivajo predvsem območja naselij oziroma njihove dele:
-
-
Obstoječa vodna infrastruktura po vodovodih
1.
Vodovod Trebija –Poljane – Škofja Loka (do občinske meje) – PREDMET PROJEKTA
Vodovod Trebija-Poljane-Škofja Loka je do občinske meje je v solastništvu občin Gorenja vas-Poljane in
Škofja Loka. Na območju občine Gorenja vas-Poljane se iz vodovoda oskrbujejo prebivalci Srednje vasi,
Žabje vasi in dela Poljan (Podpečna). Vodovod je hidravlično povezan z vodovodom Trebija-Gorenja vasTodraž (skupno zajetje in vmesene prevezave). Vodovod je predmet projekta Oskrba s pitno vodo v
porečju Sore in je opisan pod točko 5.1.2.
2.
Vodovod Trebija - Gorenja vas – Todraž – PREDMET PROJEKTA
Obstoječi vodovod Trebija-Gorenja vas-Todraž oskrbuje s pitno vodo poselitvena območja oziroma
njihove dela: Trebija, Podgora, Hotavlje (spodnji del), Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava,
Dobravšce in Todraž. Oskrbuje približno 1.861 prebivalcev. Javni vodovod Trebija-Gorenja vas-Todraž se
oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Trebija. Zajetje Trebija je skupno zajetje vodovodov Trebija-Gorenja vasTodraž (cevovod fi 110 mm) in Trebija - Poljane-Škofja Loka (cevovod fi 250 mm). Takoj po zajetju se
voda dezinficira z kloriranjem.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.2.1.
Vodovod Zarobar - Hlavče njive – Brda: Gorenje Brdo, Hlavče njive, Dolenje Brdo, Srednja
vas, Malenski vrh-del in Suša (ni predmet projekta)
PREDMET PROJEKTA: Vodovod Trebija - Gorenja vas – Todraž: Gorenja vas, Hotavlje-del,
Gorenja Dobrava, Dobravšce, Dolenja Dobrava, Podgora, Bačne-del, Žirovski vrh Sv.
Urbana-del, Todraž, Trebija
PREDMET PROJEKTA: Vodovod Poljane: Hotovlja, Predmost, Dobje, Poljane, Srednja vasdel
PREDMET PROJEKTA: Vodovod Trebija-Poljane-Škofja Loka (občinska meja): Srednja vas,
Žabja vas in Poljane-del (Podpečna)
Vodovod Stara Oselica-Slajka: Hotavlje, Stara Oselica in Trebija (ni predmet projekta)
48
Vodovoda Trebija-Gorenja vas-Todraž in vodovod Trebija-Poljane - Škofja Loka (do občinske meje) sta
med seboj hidravlično povezana preko skupnega zajetja in vmesnih povezav. Vodovod Trebija-PoljaneŠkofja Loka (do občinske meje) je v solastništvu Občine Škofja Loka in Občine Gorenja vas-Poljane,
medtem ko ga upravlja Loška komunalna d.o.o.. Na območju občine Gorenja vas-Poljane se iz njega
oskrbujejo prebivalci Žabje vasi, Srednje vasi in dela Poljan (Podpečna), medtem ko gospodarsko javno
službo izvaja režijski obrat Občine Gorenja vas-Poljane. Material cevi je deloma iz nodularne litine,
alkaten, PVC in tudi še salonit.
Vodovodni sistem zajema vodo iz zajetja na Trebiji. Izvir Trebija se nahaja v prvi tlačni coni. Izvir je
drenažni površinski z izdatnostjo 38 l/s, od katerih občina Gorenja vas - Poljane pridobljeno vodno
pravico za 13 l/s, občina Škofja Loka pa 25 l/s. Višek vode se preliva v potok Trebišnik. Vir je ugoden, ker
voda v sistem doteka gravitacijsko, vendar v obdobjih večjih deževij voda kali. Rezultati preiskav pitne
vode v okviru notranjega nadzora kažejo, da je voda na izviru občasno bakteriološko oporečna. Z
raziskavami in analizami je bilo ugotovljeno, da je voda iz vrtin na območju Trebije neoporečna in tudi ne
kali. Zajema se iz globinskih vodonosnikov na območju, ki je redko poseljeno. Obstoječi vodovod Trebija
- Gorenja vas - Todraž nima rezervnega vodnega vira, dezinfekcija je začasno urejena s kloriranjem, ki se
izvaja v montažnem objektu ob zajetju, kar pa je neugodno za čas nizkih zimskih temperatur. Ker je
zajetje Trebija edini vir za napajanje tega vodovoda, je oskrba s pitno vodo nezanesljiva, pitna voda
občasno neustrezna. Zato je nujno potrebno predvideti ukrepe za izboljšanje kvalitete vode v kritičnih
obdobjih in poiskati nadomestne neoporečne vodne vire.
Ključna obstoječa objekta vodovoda Trebija-Gorenja vas-Todraž sta vodohran Gorenja vas, s prostornino
3
3
100 m in vodohran Hotavlje s prostornino 100 m . Sistem se razen črpanja v vodohran Hotavlje, napaja
gravitacijsko. Kapaciteta vodohranov je premajhna. Pri oskrbi s pitno vodo prebivalcev se pojavljajo
težave primeru okvar in zaradi nezadostnih tlakov. Vodovodne cevi so neustreznih, premajhnih
presekov. Pogosto prihaja do okvar na cevovodu (podtlak). Porabniki v visoki coni niso oskrbljeni z
zadostnimi pritiski. Vodovod upravlja režijski obrat, ki je organizacijska enota občinske uprave Občine
Gorenja vas-Poljane. Vodovod je predmet projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sore.
3.
Vodovod Poljane – PREDMET PROJEKTA
Vodovod se napaja iz izvira spodnja Hotovlja (Milostovka). Izvir spodnja Hotovlja (Milostovka) se nahaja
v prvi tlačni coni. Izvir je površinski, njegova izdatnost je 6 l/s. Voda je občasno neustrezne kakovosti (E.
coli in koliformne bakterije), zato je potrebno urediti dezinfekcijo. Prav tako je potrebno zajeti vso vodo
na območju zajetja, ker jo del uhaja mimo obstoječega urejenega zajetja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Vodovod Poljane zajema vodo iz zajetja Hotovlja (Milostovka), ki je obenem tudi eno od zajetij, ki se
koristijo tudi za oskrbo s pitno vodo v občini Škofja Loka, ker se višek vode preliva v cev za Škofjo Loko.
Naselja, ki so oskrbovana iz tega vodovoda, so: Hotovlja, Predmost, Dobje, in večji del Poljan. Oskrbuje
okrog 843 prebivalcev. Material cevi fi 150 mm (odcepi, ki so bili že obnovljeni), ostalo so cevi iz
nodularne litine, cevi fi 110 mm so iz alkatena in cevi fi 100 mm ter fi 80 mm so še iz salonita.
49
3
Ključni obstoječi objekti vodovoda Poljane sta vodohran Poljane (kapacitete 100 m ), vodohran Dobje
3
(kapacitete 100 m ), prečrpalna postaja Dobje in zajetje Hotovlja (Milostovka). Vodovodne cevi so
neustreznih, premajhnih presekov. Zaradi premajhnih presekov cevovodov prihaja do pogostih lomov
cevi in izgub vode in tlaka. Porabniki v visoki coni niso oskrbljeni z zadostnimi pritiski. Vodovod upravlja
režijski obrat, ki je organizacijska enota občinske uprave Občine Gorenja vas - Poljane Vodovod je
predmet projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sore.
4.
Vodovod Zarobar- Hlavče Njive-Brda – NI PREDMET PROJEKTA
Vodovod Zarobar-Hlavče Njive-Brda je hidravlično nepovezan vodovod z vodovodnim sistemom TrebijaPoljne-Škofja Loka ter njegovimi podsistemi (Trebija-Gorenja vas-Todraž in Poljane). Vodovod ZarobarHlavče Njive-Brda oskrbuje s pitno vodo prebivalce višje ležečih naselij Dolenje Brdo, Gorenje Brdo in
Hlavče Njive, ter posamezne višje ležeče objekte v naselij Malenski vrh (7 stavb), Srednja vas (2 stavbi) in
Suša (3 stavbe). Vodovod je v primernem stanju in investitor zanj ni predvidel hidravličnih izboljšav
zaradi njegovega stanja in prioritetnih potreb po izgradnji javnih vodovodov na drugih območjih z
neustrezno oskrbo s pitno vodo (npr. Lučine-Dolge Njive) in nezadostnih lastnih sredstev.
Viške vode iz vodovoda Zarobar-Hlavče Njive-Brda je mogoče rabiti za »gravitacijsko napajanje«
vodohrana Gorenja vas, ki je sestavni del vodovodnega podsistema Trebija-Gorenja vas-Todraž.
Vodohran Gorenja vas se napaja predvsem iz zajetja Trebija in sicer prisilno, preko prečrpalne postaje
Gorenja vas. Vodovod ni predmet projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sore; s projektom je
predvidena le povezava z obstoječim cevovodom Hlavče Njive, ki je zajeta v vodovodnem podsistemu
Trebija-Gorenja vas-Todraž. Vodovod upravlja režijski obrat, ki je organizacijska enota občinske uprave
Občine Gorenja vas – Poljane.
5.
Vodovod Stara Oselica-Slajka – NI PREDMET PROJEKTA
Gre za relativno nov vodovod, saj je bil zgrajen leta 2002. Glede na dejstvo, da je to območje zelo redko
poseljeno, vendar leži na območju, ki nima vodnih virov, je bila izgradnja v večji meri financirana iz
sredstev Sapard. Vodovod oskrbuje s pitno vodo naselja oziroma njihove dele: Stara Oselica, Hotavlje in
Trebija. Cevi so v celotni dolžini alkaten. Vodovod upravlja režijski obrat, ki je organizacijska enota
občinske uprave Občine Gorenja vas – Poljane. Vodovod ni predmet projekta Oskrba s pitno vodo v
porečju Sore.
Vodohrani v sklopu javnega vodovoda občine Gorenja vas - Poljane
Naziv
VH Fužine
Kapaciteta v
3
m
75
VH Hotavlje
100
VH Gorenja vas (Tabor)
100
VH Poljane (Kovnica-stari)
60
VH Dobje
100
Skupaj
435
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 4/10:
50
V občini Gorenja vas – Poljane je danes na razpolago 25,3 l/s vodnih virov, od katerih na vodnem viru
Trebija in Milostovka v obdobjih večjih deževij voda kali. Rezultati preiskav pitne vode v okviru
notranjega nadzora kažejo, da je voda na zajetju uporabnikov občasno tudi bakteriološko oporečna.
Vodni vir Milostovka, se kljub navedenem stanju uporablja tudi ob nalivih (voda je takrat oporečna;
uporabniki jo prekuhavajo), saj v občini Gorenja vas – Poljane ni na razpolago drugih vodnih virov.
Edina kakovostna vodna vira sta Izvir Zarobar in Izvir Studenci (6,3 l/s).
Glede na hidravlične izračune je za zagotovitev oskrbe prebivalstva s kakovostno pitno vodo potrebno
7,42 l/s vode, kar predstavlja potrebe vode v dnevu s povprečno porabo, v dnevu z največjo porabo pa
je potrebno zagotoviti 16,42 l/s vode. Za zagotavljanje zadostne in kakovostne oskrbe s pitno vodo je
zato potrebna zagotovitev dodatnih vodnih virov.
Tabela 4/11:
Naziv
vodnega
vira
Zajetje
Trebija spodnje
Zajetje
Milostovka
(Hotovlja)
Izvir Zarobar
(Jelovica)
Obstoječe kapacitete vodnih virov občine Gorenja vas-Poljane
Vodno
dovoljenje dovoljeni
odvzem
vode
Kapaciteta
Rezervni
vodni viri
l/s
l/s
l/s
Neugodne
razmere (ob
nalivih,..)
l/s
l/s
13
13
0
6
občasno
bakteriološko
oporečen
6
6
neoporečen
6
3
neoporečen
0,3
0,3
25,3
9,3
6 l/s
št. 35527440/2004
Normalne
razmere
kalnost vode ob
nalivih- TAKRAT
VIR NI V
UPORABI
13 l/s
št. 35527458/2004-15
Problematika
obstoječih
vodnih virov
6l/s
35527472/2004
6
3
Skupaj
št. 35527586/2004
0,3
25,3
25,3
3
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
0,3 l/s
Izvir Sudenci
51
Ostali vodni viri v občini
Ostali vodni viri v občini, ki zagotavljajo vodni vir za ostale vodovode, ki niso predmet
projekta
X
Y
VODNEGA
VIRA
VODNEGA
VIRA
( po novem
vodovarstv
enem
območju )
( po novem
vodovarstv
enem
območju )
ID
VODOVODNEGA
SISTEMA
KOLIČINA
ODVZETE
VODE V
LETU
2010[M3/L
ETO]
ŠTEVILKA
ODLOČBE
O VODNI
PRAVICI
107177
1565
1.493
/
111938
1564
12.382
35527472/2004
1566 ČABRAČE
2.650
/
114094
1567 ČETENA
RAVAN
1.643
/
438844
112180
1568 DELNICE
PODPREVAL
111863
438570
111863
1568 DELNICE
PODPREVAL
5.564
35527471/2004
438676
111855
438676
111855
1568 DELNICE
PODPREVAL
/
430238
105766
430245
105764
1569 FUŽINE
4.387
35527586/2004
VOLAKA 1
/
431844
111079
431939
110991
1570 HOTAVLJE
VOLAKA 2
/
431844
111079
431950
110972
1570 HOTAVLJE
15.367
35527403/2004
NA MALNU
/
435970
113670
435986
113705
1571 JAVORJE
20.199
35527449/2004
JELENCI 1
/
430677
113478
430725
113464
1572 LESKOVICA
JELENCI 2
/
430677
113478
430676
113387
1572 LESKOVICA
14..712
35527405/2004
MLAKE
/
435444
111929
435454
111909
1573 LOM
4.761
35527441/2004
LUČINE I
/
438142
100305
437956
100191
1574 LUČINE
13.589
35527439/2004
ID
VOD
NEG
A
VIRA
X
VODNE
GA VIRA
Y
VODNE
GA
VIRA
JEZERC
/
428488
107172
428491
JELOVICA
ZGORAJ
/
432966
111959
432978
JELOVICA
SPODAJ
/
432966
111959
432936
111913
1564
ČABRAČE
/
426092
110992
432092
110932
PLEŠNICA
/
437430
114060
437097
VOGLČ
/
438844
112166
ROBIDNO
BRDO I
/
438570
ROBIDNO
BRDO II
/
TREBIJA
VIR PITNE
VODE - IME
LUČINE II
/
438046
100296
437884
100238
1574 LUČINE
ROBIDNICA
/
429375
113202
429375
113202
1575 ROBIDNICA
PODOSOJNICA I
/
434326
105419
424332
105453
1576 SOVODENJ
PODOSOJNICA
II
/
434316
105447
424387
105436
1576 SOVODENJ
PODOSOJNICA
III
/
424911
105228
424913
105270
1576 SOVODENJ
PLATIŠEVA
GRAPA
/
437490
110390
435924
109910
1577 VOLČA
5.035
7.245
4.187
35527453/2004
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 4/12:
52
IZVAJANJE MONITORINGA
V skladu z zakonodajo je na vseh omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor. S strani odgovornih
oseb se na posameznem vodovodu vzpostavlja nadzor po sistemu dobre higienske prakse. V sklopu
notranjega nadzora je tudi redni odvzem vzorcev za mikrobiološke preiskave in fizikalno - kemijske
analize, katerih obseg je določen v okviru letnega plana.
Naslednja tabela prikazuje število odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode, ki so bili odvzeti na
posameznem vodovodu v letu 2011.
Tabela 4/13:
Število odvzetih neskladnih vzorcev pitne vode na predmetnih vodovodih
Mikrobiološke preiskave
Fizikalno - kemijske analize
Število odvzetih
vzorcev
Neskladni
vzorci (vzrok)
Neskladni vzorci zaradi
Escherichiae coli
Število odvzetih
vzorcev
Neskladni vzorci
(vzrok
Poljane
9
3 (Ec, KB, EN)
1
3
0
Trebija –
Gorenja vasTodraž
14
0
0
3
0
Fužine
4
1 (KB; ŠM)
0
2
0
Vodovod
Legenda:
EC…Eschericha coli bakterije v številu mikroorganizmov v 100 ml vode (mejna vrednost je 0/100ml)
KB koliformne bakterije v številu mikroorganizmov' 100 ml vode (mejna vrednost je: 0/100 ml),
En Enterococcus sppecies bakterije v številu mikroorganizmov v 100 ml vode (mejna vrednost je: 0l I00 ml),
ŠM037 ...število mikroorganizmov pri 37 °C v 1 ml (mejna vrednost je: manj kot 100/ ml).
•
Na vodnem viru Trebija bo nujno izvesti ukrepe za zagotovitev kvalitete zajete vode v vseh
vremenskih razmerah. Potrebno je zagotoviti zanesljivejše in kakovostnejše globinske vodne
vire in urediti dezinfekcijo.
•
Izboljšati zajem vode na zajetju spodnja Hotovlja (Milostovka). Urediti dezinfekcijo pred
distribucijo v omrežje prvih uporabnikov pitne vode.
•
Za perspektivo bo potrebno iskati nove vodne vire, tako zaradi zagotavljanja ustreznih količin
vode kot zaradi možnosti oskrbe sistemov v primerih kvalitetne neustreznosti obstoječih virov v
kritičnih obdobjih. Kot rezervni vodni vir so: (i) »zajetje Trebija in vrtine Trebija« preko dela
vodovodnega sistema Trebija-Gorenja vas-Poljane (do občinske meje) za vodovodni podsistem
Poljane; (ii) »zajetje Trebija in vrtine Trebija« vodovodnega podsistema sistema Trebija-Podgora
za vodovod Fužine; (iii) Zarobar preko vodovoda Zarobar-Hlavče Njive-Brda za vodovodni
podsistem Trebija-Gorenja vas-Todraž.
•
Glavni dovodni vodi so razen krajših, v zadnjem času obnovljenih odsekov, v slabem stanju,
premajhnih presekov in jih je potrebno izboljšati za primerno oskrbo s pitno vodo. Tlaki so na
višje ležečih delih območij prenizki. Vodovode je potrebno izboljšati s kvalitetnimi cevmi iz
nodularne litine, s premeri cevi, ki bodo zagotavljali zadostne pretoke tudi za perspektivno
obdobje. S tem bodo zmanjšane izgube vode in zagotovljeni primerni oskrbni tlaki.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Zaključki analize obstoječega stanja vodooskrbe v občini Gorenja vas - Poljane so naslednji:
53
•
Obstoječi vodohrani ne zagotavljajo zadostnih količin razpoložljive vode za kritje potreb po pitni
vodi, pokrivanje dnevnega nihanja porabe in rezerve za primer izpada vodnega vira. Zato bo
potrebno zagotoviti dodatne vodohrane.
•
V višinskem in srednje višinskem delu Trebije, Podgore niso zagotovljeni zadostni pritiski vode,
kar povzroča večje motnje pri oskrbi. Predvideti je potrebno ustrezne rešitve za oskrbo tega
območja ter omogočiti ustrezen transport vode do naselij Trebija in Podgora.
•
Za vse objekte je potrebno zagotoviti prenos podatkov in možnost krmiljenja nadzornega
sistema iz skupnega zbirnega centra.
KOLIČINA NAČRPANE IN PRODANE VODE
V spodnji tabeli so prikazane količine prodane vode prebivalstvu, industriji in negospodarstvu, za
obdobje zadnja 3 leta.
3
Količine prodane pitne vode v m za obdobje zadnjih treh let v občini Gorenja vasPoljane
2009
2010
2011
172.571
172.076
164.475
Vodovod Zarobar - Hlavče njive - Brda
12.078
11.572
12.845
Vodovod Trebija - Gorenja vas - Todraž
109.560
111.492
102.187
49.779
47.607
48.080
1.154
1.405
1.363
14.967
17.887
14.350
3
Količina prodane vode - gospodinjstva (m / leto)
Vodovod Poljane
Vodovod Stara Oselica
3
Količina prodane vode gospodarstvo (m / leto)
V gospodarstvu je trend podane vode odvisen predvsem od vrste in intenzivnosti proizvodnje. Od leta
1995 se je poraba vode v gospodarstvu zmanjševala, kar je deloma posledica novo nastalih razmer po
letu 1990, v manjši meri pa tudi posledica uveljavljanja novih, do rabe pitne vode prijaznejših tehnologij.
Zapolnitev Obrtne cone Todraž in odprtje Obrtne cone Dobje bosta predvidoma povečali porabo vode iz
vodovodnih podsistemov Trebija-Gorenja vas-Todraž in Poljane. S področja gospodarstva so na vodovod
Trebija-Gorenja vas-Todraž priključena gospodarska cona Todraž ter nekaj manjših podjetnikov in
gostinskih obratov, na vodovod Poljane pa Granim d.o.o., Polycom d.o.o. in ter nekaj manjših
podjetnikov in gostinskih obratov. S področja negospodarstva se iz vodovodnega podsistema TrebijaGorenja vas-Todraž oskrbuje tudi OŠ Ivana Tavčarja in zdravstveni dom v Gorenji vasi, iz vodovodnega
sistema Poljane pa OŠ Poljane.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 4/14:
54
Tabela 4/15:
Poljane
Vodna bilanca v letu 2009, 2010 in 2011 za celotno območje občine Gorenja vas –
2009
3
1. Vtok v vodovodni sistem (m / leto) = 1.1. + 1.2.
2010
2011
198.410
200.812
190.337
187.538
189.963
178.825
187.538
189.963
178.825
0
0
0
0
0
0
187.538
189.963
178.825
B. Neobračunana poraba (m / leto) = B1 + B2
0
0
0
B1. Neobračunana merjena poraba (vključujoč izvoz
3
vode v m / leto)
0
0
0
0
0
0
10.872
10.849
11.512
C. Navidezne izgube (m / leto)
0
0
0
C1. Neugotovljena poraba (m3 / leto)
0
0
0
C2. Nenatančnost meritev (m3 / leto)
0
0
0
10.872
10.849
11.512
0
0
0
D2. Puščanje na transportnih in razdelilnih vodih (m /
leto)
0
0
0
D3. Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih
3
vodohranih (m / leto)
0
0
0
0
0
0
Neprodane količine vode (m / leto) = B + C+ D
10.872
10.849
11.512
% vodnih izgub
5,48%
5,40%
6,05%
3
1.1. Ugotovljena poraba (m / leto)
3
A. Obračunana poraba (m / leto) = A1 + A2
A1. Obračunana merjena poraba (vključujoč izvoz vode
3
v m / leto)
3
A2. Obračunana nemerjena poraba (m / leto)
3
Prodane količine vode (m / leto) = A
3
3
B2. Neobračunana nemerjena poraba (m / leto)
3
1.2. Vodne izgube (m / leto) = C + D
3
3
D. Dejanske izgube (m / leto)
D1 Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih
3
za obdelavo vode (m / leto)
3
3
D4. Puščanje na priključkih do merilnega mesta (m /
leto)
3
Prikazane izgube so ocenjene v zgornji tabeli. Ocenjene so na osnovi stanja vodovoda. Dejanske izgube
niso znane, ker vsi vodni viri, transportni cevovodi, oskrbovalni cevovodi in uporabniki vode še nimajo
nameščenih merilnih naprav. V teh primerih se poraba meri po pavšalu, ki je v skladu z občinskim
3
predpisom določena na 7 m /osebo, mesečno.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
VODNE IZGUBE
55
OKVARE NA SISTEMU
Zaznane okvare na vodovodnem sistem so občasne, v povprečju sta zaznani do dve na vodovodni
sistem. Okvara na vodovodnem sistemu, kot je npr puščanje vode, običajno povzroči motnje pri oskrbi s
pitno vodo višje ležečih uporabnikov pitne vode. Okvare se odpravlja predvsem kurativno.
Obstoječe število prebivalcev priključenih na javne vodovodne sisteme
V letu 2011 je bilo v občini Gorenja vas - Poljane na javni vodovodni sistem v upravljanju režijskega
obrata občine Gorenja vas – Poljane priključenih 3.070 prebivalcev, kar predstavlja 42,18 % priključenost
glede na celotno občino.
Tabela 4/16:
Prikaz priključenosti prebivalstva na javne vodovodne sisteme
Število
prebivalcev
Občina Gorenja vas - Poljane
Število
prebivalcev
danes
priključenih na
vaški/zasebni
vodovod
Število
obstoječih
Procent
priključenih
priključenih na
prebivalcev na javni vodovodni
javni vodovodni
sistem
sistem
7.279
4.209
3.070
42,18%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Zarobar - Hlavče njive - Brda
434
167
267
61,52%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Trebija - Gorenja vas – Todraž –
predmet projekt
2.518
657
1.861
73,91%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Poljane predmet projekta
1.143
233
910
79,62%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Stara Oselica
814
782
32
3,93%
2.370
2.370
0
0,00%
Naselja, kjer so zasebni vaški vodovodi
Na območju občine Gorenja vas – Poljane je predvidena priključitev 34 novih uporabnikov zaradi
izvedbe projekta. Naselja, ki so na območju javnih vodovodnih sistemov, na katerih se bo izvedel
predvideni projekt, po izvedbi projekta ne bodo na novo priključena. Razlog nepriključitve je
nemogoča izvedba povezave oz. priključevanja obstoječih sistemov ali objektov na novozgrajeni
vodovod. Investicija bi predstavljala nesorazmerno visoke stroške priključevanja. Prebivalci teh
območij se sedaj oskrbujejo po zasebnih vodovodih, iz lastnih vodnih virov, po sistemu t.i. lastne
oskrbe s pitno vodo. Gre predvsem za območja, ki ležijo višje od sistema, t.i. hribovitega območja
periferije občine.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.2.2.
56
Usklajenost investicijskega projekta z državnim strateškim razvojnim dokumentom in
drugimi razvojnimi dokumenti, usmeritvami Skupnosti ter strategijami in izvedbenimi
dokumenti strategij posameznih področij in dejavnosti
Cilje, ki izvaja predmetni projekt, določata na ravni države Operativni program razvoja okoljske in
prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in Operativni program oskrbe s pitno vodo.
Operativni program Razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013 predstavlja izvajalski
dokument Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki določa neposredno izhajajoče pravne
obveznosti in pravice izvajanja Kohezijske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) v Sloveniji. Gre za
skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog države članice, po uskladitvi z
Evropsko komisijo, ko slednja sprejme odločitev o potrditvi ter ga obe partnerici tudi skupaj izvajata in
financirata.
Slovenija bo usmerila razpoložljiva sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni
razvoj, drugih finančnih virov in sredstva ustreznega lastnega sofinanciranja v gospodarsko konvergenco
države, kjer gre prvenstveno za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja z vlaganjem v fizične in človeške
vire, inovacije v družbi znanja, zmožnost prilagajanja gospodarskim in socialnim spremembam,
varovanje okolja ter učinkovitosti upravljanja. Na ta način želi Slovenija doseči dolgoročno vizijo in cilje
razvoja Slovenije. Konkretno, skupni cilj OP ROPI je zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne
mobilnosti, izboljšanju kakovosti okolja in izgradnja ustrezne infrastrukture.
OP ROPI obravnava naslednja tri razvojna področja: promet, okolje in trajnostna raba energije. Področje
okolja obravnava področje ravnanja s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda, oskrbo s pitno vodo in zmanjšanje škodljivega delovanja voda.
Razvojna prioriteta Varstvo okolja – področje voda
Na osnovi splošnega cilja Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture je
opredeljena strategija področja varstva okolja, katere cilj je: z izgradnjo in upravljanjem okoljske
infrastrukture zagotoviti pogoje za trajnostni razvoj in kakovostno življenjsko okolje.
Operativni program oskrbe s pitno vodo je izvedbeni dokument, s katerim so določena ciljna območja
tako, da bodo občine ob podpori države izboljšale trenutno stanje oskrbe s pitno vodo. Izboljšanje
trenutnega stanja je predvideno z naslednjimi ključnimi ukrepi:
•
Uskladitev upravljanja vodovodnih sistemov v skladu z evropsko direktivo o oskrbi s
pitno vodo – usposobljeni in registrirani upravitelj vodovodnih sistemov, ki oskrbujejo
več kakor 50 prebivalcev.
•
Posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov s ciljem zmanjševanja vodovodnih
izgub ter učinkovitejšega in uspešnejšega upravljanja z njimi.
•
Izgradnja magistralnih vodovodnih sistemov na območjih, kjer se centralizirana
rešitev izkaže za ekonomsko ustrezno.
•
Drugi ukrepi na vodovodnih sistemih, s katerimi se izboljšujejo standardi oskrbe s
pitno vodo (ločevanje vodovodnih sistemov od oskrbe z vodo za gašenje v manjših
vodovodnih sistemih, rezervni vodni viri za napajanje vodovodnih sistemov idr.).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.3.
57
•
Dolgoročna zagotovitev pitne vode ob podnebnih spremembah.
•
Dolgoročno zagotavljanje izboljšane kvalitete pitne vode v kemijskem in
mikrobiološkem smislu.
Operativni program je bil sprejet za obdobje 2007 – 2013.
Projekt tako izpolnjuje cilje OP ROPI razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda« oziroma
prednostne usmeritve »Oskrba s pitno vodo« ter strateške cilje OP .
V okviru predlaganega projekta se bo zadostilo ključnim ciljem OP ROPI »zagotovitev ustrezne
infrastrukture za oskrbo s pitno vodo« in »izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo«. Z dosego ciljev
bo dosežen tudi rezultat »Boljša in varnejša oskrba s pitno vodo« in »Povečanje števila
prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemom z zagotovljenim monitoringom«.
V okviru predlaganega projekta se bo prav tako zadostilo strateškim ciljem OP Oskrbe s pitno
vodo: zagotovitev zanesljive oskrbe s pitno vodo in zaščito vodnih virov ter zagotovitev
stroškovno učinkovite oskrbe s pitno vodo.
Zakonodaja in razvojni dokumenti, ki opredeljujejo in določajo cilje ter se (ne)posredno
nanašajo na področje oskrbe prebivalstva s pitno vodo
Oblikovanje in izvajanje regionalne politike v Sloveniji temelji na naslednjih medsebojno usklajenih
temeljnih programskih dokumentih: Strategiji razvoja Slovenije, Strategiji prostorskega razvoja Slovenije,
Strategiji regionalnega razvoja Slovenije, Državnem razvojnem programu, programskih dokumentih za
EU in regionalnih ter območnih razvojnih programih.
V Republiki Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo, krovno raven predstavlja Strategija razvoja
Slovenije (SRS), ki jo je 23. junija 2005 sprejela vlada RS. SRS opredeljuje vizijo in cilje razvoja države ter
predstavlja pot, po kateri bo Slovenija svoje nacionalne cilje dosegala trajnostno ter v okviru skupnih
evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije.
Slovenija se je zavezala izpolnjevati Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki odgovarja na
izzive Lizbonske strategije z ukrepi za spodbujanje prestrukturiranja in nadaljevanje liberalizacije
gospodarstva, konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanja učinkovitosti države ter z ukrepi za spodbujanje
gospodarske rasti in zaposlenosti (Vlada ga je sprejela oktobra 2005).
Razvojne prioritete SRS so podlaga za programe in ukrepe Državnega razvojnega programa (DRP)
oziroma Nacionalnega strateškega referenčnega okvira (NSRO) ter pripadajočih Operativnih programov.
V DRP so vključeni vsi tisti razvojno-investicijski programi in projekti v Sloveniji v obdobju 2007–2013, ki
bodo financirani ali sofinancirani iz državnega in občinskih proračunov, NSRO in OP pa vključujejo tiste
programe in projekte, ki bodo sofinancirani iz evropskega proračuna in ki bodo izpolnjevali merila novih
uredb EU s področja kohezijske politike za obdobje 2007–2013.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.4.
58
Razvojno-investicijske prioritete DRP so zato enake predstavljenim petim razvojnim prioritetam SRS,
medtem ko struktura operativnih programov in njihovih razvojnih prioritetah upošteva tudi logiko in
razvojne prioritete kohezijske politike in EU nasploh.
Poleg teh osrednjih strateških dokumentov je bila v Sloveniji pripravljena vrsta državnih programov.
Vključujejo raznolične dolgoročne naloge države, in sicer na področjih prometa, visokega šolstva,
raziskav in razvoja, varstva okolja, kulture, izobraževanja odraslih, varnosti cestnega prometa, razvoja
trga dela in zaposlovanja ipd. Državni programi so podlaga razvojne politike Slovenije v neki gospodarski
ali družbeni dejavnosti ali na določenem horizontalnem področju in predstavljajo razvojne okvire države
kot celote.
Kot nazadnje naj se omeni še Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Strategijo regionalnega
razvoja Slovenije, ki sta temeljna dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru.
V nadaljevanju je predstavljena vsebina vsakega od predhodno omenjenih razvojnih dokumentov.
4.4.1.
Strategija razvoja Slovenije (UMAR, 23.06.2005)
Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija Republike Slovenije, ki izhaja iz načel
trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik. Strategija razvoja Slovenije (SRS) je postavila glavne
razvojne cilje, ki so skladni s cilji lizbonske strategije, ter prednostne naloge za njihovo uresničevanje. Je
najširši okvir za pripravo drugih nacionalnih razvojnih programov in opredeljuje vizijo ter cilje razvoja
Slovenije. SRS se ne osredotoči samo na gospodarska vprašanja, ampak na celovito blaginjo državljanov.
Zaradi takšne postavitve ciljev predstavlja SRS tudi strategijo trajnostnega razvoja Slovenije. Strategija
razvoja Slovenije opredeljuje novo politično ekonomsko vizijo Slovenije, ki je socialno tržno
gospodarstvo, ki bo povezalo bolj liberalno in tržno gospodarstvo z bolj ekonomsko učinkovito in
prilagodljivo, toda socialno partnersko državo.
Državni razvojni program (DRP; Ljubljana, marec 2008)
Za razliko od SRS, ki je »konceptualni dokument«, katerega poudarek je na oblikovanju vizije
dolgoročnega razvoja države, je Državni razvojni program »izvedbeni dokument«, ki natančneje opredeli
razvojno investicijske prioritete potrebne za uspešno realizacijo SRS (SVLR, 2006). DRP je instrument za
»prevedbo« strateških usmeritev, vsebovanih v SRS, v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne
razvojne-investicijske programe. DRP je bil sprejet v marcu 2008.
Z izvedbo DRP se bo investiralo v razvoj Slovenije. Iz državnega proračuna, proračuna EU, občinskih
proračunov ter zasebnih in drugih virov bo povečan kapital in njegova učinkovitost ter s tem
zagotovljena dolgoročna konkurenčnost ter obstanek na trgu. V tem smislu sta cilja DRP:
1. Povečati gospodarski, okoljski in družbeni kapital
2. Povečati učinkovitost v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in
trajnostne rabe naravnih virov
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.4.2.
59
Pri DRP ne gre le za investicije v finančni ali fizični kapital v gospodarskem smislu, ampak tudi za vlaganja
v okoljski in družbeni kapital. Slednji vključuje kategorije človeškega kapitala. Tudi pri konkurenčnosti ne
gre le za gospodarsko konkurenčnost na globalnem trgu ampak tudi za učinkovitost v smislu kakovosti
življenja in trajnostne rabe naravnih virov.
Razvojno – investicijske prioritete, definirane v DRP, so strukturirane enako kot razvojne prioritete SRS s
tem, da DRP v prvi prioriteti dodatno vključuje infrastrukturo, v peti pa predvsem razvoj podeželja in
ribištva ter izboljšanje življenja v urbanih in podeželskih območjih. Okoljski projekti so zajeti v peti
prioriteti:
•
Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja
o
Cilj: zagotoviti visoko kakovost življenja, ki temelji na razvoju kulture in
nacionalne identitete, skladnejšem razvoju regij, varnosti, gospodarjenju s
prostorom in trajnostni mobilnosti ter izboljšani kakovosti okolja in ustrezni
komunalni infrastrukturi.
Uredbe na področju kvalitete voda v okviru Državnega programa za prevzem pravnega reda Evropske
Unije:
o
Water Framework Directive 2000/60/EC,
o
Urban Waste Water Directive 91/271/EEC, 98/15/EC,
o
Sewage Sludge Directive 86/278/EEC,
o
Ground Water (80/68/EEC) dodatki 90/656/ECC, 91/692/EEC,
o
Nitrates Directive 91/676/EEC, 92/43/EEC,
o
Integral Pollution
91/692/EEC,
o
Dangerous Substances to the Aquatic Environment 76/464/EEC dodatki
90/656/EEC, 91/692/EEC,
o
Mercury Discharges from Chlor-alkali Industries 82/176/EEC,
o
Cadmium Discharges 83/513/EEC,
o
Other Mercury Discharges 84/156/EEC,
o
HCH Discharges 84/491/EEC,
o
List on Substances 86/280/EEC dodatki 88/347/EEC, 90/415/EEC,
o
Habitats Directive 92/43/EEC,
o
Shellfish Directive 79/923/EEC dodatek 91/692/EEC,
o
Fish Water Directive 78/659/EEC,
o
Surface Water for the Abstraction of Drinkig Water 75/440/EEC dodatki
79/869/EEC, 90/656/EEC, 91/692/EEC,
o
Bathing Water 76/160/EEC dodatek 90/656/EEC.
Control
96/61/EC
dodatki
90/656/EEC,
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Prevention
60
4.4.3.
Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO; Ljubljana, 16. maj 2007)
Nacionalni strateški referenčni okvir vključuje prednostne naloge, okvirno letno dodelitev sredstev in
seznam operativnih programov. Splošna usmeritev NSRO-ja je izboljšanje blaginje prebivalcev Slovenije s
spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter
zagotavljanjem uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami. Navedena usmeritev po
eni strani opredeljuje blaginjo kot globalni cilj, po drugi strani pa daje poseben poudarek spodbujanju
gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, ključnima ciljema Lizbonske strategije ter
skladnemu regionalnemu razvoju.
Specifični tematski in teritorialni cilji Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja 2007 – 2013, ki jim
bo Slovenija sledila s sredstvi kohezijske politike so naslednji:
•
spodbuditi podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj,
•
izboljšati kvaliteto sistema izobraževanja in usposabljanja ter raziskovalno – razvojne
dejavnosti,
•
izboljšati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z
ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti,
•
zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanju kakovosti
okolja in ustrezni infrastrukturi ter
•
skladen razvoj regij.
Področje okolja v Nacionalnem strateškem referenčnem okviru (NSRO) je razdeljeno v dve glavni
usmeritvi, in sicer aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki
in aktivnosti na področju voda.
•
ravnanje s komunalnimi odpadki,
•
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod,
•
oskrba s pitno vodo,
•
upravljanje z vodami za zmanjševanje škodljivega delovanja voda.
Nacionalni strateški referenčni okvir je bil s strani Evropske komisije potrjen 18.06.2007. Cilje NSRO bo
Republika Slovenija dosegla z izvedbo operativnih programov (za področje projekta je pomemben
Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture).
4.4.4.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: prostorska strategija) je temeljni
državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem
ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja
prostora, njegovo rabo in varstvo. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in
okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
NSRO tako določa sledeča prioritetna področja:
61
V skladu z načelom vzdržnega prostorskega razvoja, ki je njeno temeljno načelo, prostorska strategija
uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin. Poudarja prizadevanja za ohranitev
prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnih oziroma regionalnih
identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti.
Cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je tudi:
• ohranjanje narave;
• varstvo okolja.
Slika 4/1: Sistem razvojnega načrtovanja v EU in v Sloveniji
EU
LIZBONSKA STRATEGIJA,
strateške smernice
NACIONALNI STRATEŠKI
REFERENČNI OKVIR
Operativni
programi
SLOVENIJA
STRATEGIJA RAZVOJA
SLOVENIJE (UMAR)
Državni razvojni program 20072013 (SVLR)
Resolucija o nacionalnih
projektih do leta 2023
Strategija
prostorskega
razvoja
Okvir
gospodarskih
reform
Sektorski in področni razvojni
programi in strategije
(ministrstva)
12 Regionalnih razvojnih
programov (RRA)
Nacionalni program varstva okolja (NPVO)
Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega
cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov.
V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne
naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je
skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje in prednostne
naloge ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti.
NPVO tako izpolnjenje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa
operacionalizacijo ciljev in ukrepov določenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.4.5.
12 regionalnih zasnov
prostorskega razvoja
(MKO, RRA)
62
Investicije na področju okolja temeljijo na usmeritvah Nacionalnega programa varstva okolja, pri čemer
prioriteto predstavlja izboljšanje oskrbe v čim večjega dela prebivalstva RS s kakovostnimi storitvami na
področju javnih služb varstva okolja.
Navedeno se neposredno zrcali v izboljšanju življenjskega prostora, boljših možnostih za razvoj
gospodarstva, kakor tudi v odpiranju novih delovnih mest. Trajnostna raba naravnih dobrin zahteva
dobro infrastrukturo na celotnem področju države, kar onemogoča tudi posredno onesnaževanje okolja.
Področje okolja je tako razdeljeno v dve glavni usmeritvi in sicer na aktivnosti v zvezi z izgradnjo javne
infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki in aktivnosti na področju voda.
Področje voda tako zajema tako odvajanje in čiščenje voda, oskrbo s pitno vodo in varstvo pred
škodljivim delovanjem voda in varstvo voda. Ob tem se je sledilo načelu onesnaževalec plača, saj bodo
finančni delež slovenske soudeležbe predstavljale poleg integralnega proračunskih sredstev tudi
namenska sredstva iz predpisanih okoljskih dajatev na področju odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda, zbiranja in odlaganja odpadkov in cene za rabo vode na osnovi veljavne okoljske
zakonodaje.
Tako ima država možnost, da zagotovi ustrezen priliv sredstev za zagotovitev dodatnih sredstev na
osnovi ekonomsko- okoljskega inštrumenta, ki izhaja iz vnaprej znanih potreb po uskladitvi stanja na
področju infrastrukture z direktivami EU na področju odpadkov in upravljanja voda.
Nacionalni program varstva okolja torej določa razvojne usmeritve Republike Slovenije, ki ga je sprejel
Državni zbor 24.11.2005, in Strategija razvoja Slovenije. Na podlagi Nacionalnega programa varstva
okolja je že sprejeta vrsta operativnih programov na posameznih področjih varstva okolja, ki služijo kot
podlaga za razvojne usmeritve v tem operativnem programu.
1.
Ravnanje s komunalnimi odpadki
2.
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod
3.
Oskrba s pitno vodo
4.
Zmanjševanje škodljivega delovanja voda
5.
Odprava posledic škodljivega delovanja voda
6.
Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih izgub
7.
Izgradnja manjših čistilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju
8.
Varstvo območij kopalnih vod
9.
Trajnostni razvoj parkov in Natura območij
10. Javni potniški promet v mestih
Glavna usmeritev za doseganje ciljev programa je v okviru financiranja že dokaj uveljavljeno temeljno
načelo varstva okolja »načelo plačila za obremenjevanje okolja«. Zato program opredeljuje ekonomske
instrumente in okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev, poleg tega pa določa nadaljnje usmeritve v
sistemu financiranja varstva okolja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Analiza stanja kaže, da so potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih področjih:
63
Z razvojem nove infrastrukture in izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in
objektov za distribucijo pitne vode, monitoring stanja okolja in objektov za varstvo pred poplavami,
bodo postavljene osnove za integrirano upravljanje z vodami, skladno z WFD (Water Framemork
Directive) izpolnitev vseh obveznosti na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda do leta 2015, ki jih
je Slovenija podpisala v pristopni pogodbi.
Nacionalni program upravljanja z vodami
Upravljanje z vodami je v slovenskem pravnem redu urejeno s predpisi na področju voda, okolja in
varstva narave na evropsko primerljiv način in celovito obravnava področja varstva, rabe in tudi urejanja
voda. Podlage za sistemsko ureditev so na eni strani naravne danosti Slovenije, na drugi strani pa
evropski pravni akti, strategije in smernice na področju voda, predvsem Okvirna vodna direktiva - WFD
(Water Framework Directive), dobre prakse za zmanjševanje posledic, preprečevanje in ukrepanje v
primeru poplav ter strategija varstva morij. Njihov skupni in glavni cilj je celovito in dolgoročno
naravnano upravljanje z vodami na primerljiv način na vseh povodjih držav članic Evropske skupnosti in
tudi tistih držav izven skupnosti s katerimi te delijo skupna povodja.
Kot podlago za upravljanje z vodami zakonodaja zato določa teritorialne in institucionalne podlage,
finančna vire, kakovostne standarde ter instrumente za izvajanje s predpisi določene politike.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je nosilec priprave temeljnih instrumentov za izvajanje politike
upravljanja z vodami, ki so:
•
•
•
•
Nacionalni program upravljanja z vodami, kot del NPVO skupaj z operativnimi programi
in ostalimi aktivnostmi,
Načrt upravljanja z vodami za vodno območje Donave, skupaj s nacionalnim delom
krovnega načrta skupnega mednarodnega povodja Donave skupaj s pripadajočima
programoma ukrepov,
Načrt upravljanja za vodno območje Jadranskih rek z morjem in pripadajoči program
ukrepov,
Podrobnejši načrti upravljanja z vodami za posamezna povodja, porečja, njihove dele ali
posamezno problematiko ter tudi nosilec procesa vključitve javnosti v proces upravljanja
z vodami preko konferenc in svetov za vode na posameznem povodju oz. porečju znotraj
vodnih območij.
Vsi navedeni instrumenti so usmerjeni k skupnim ciljem, ki so doseganje dobrega stanja voda z
upoštevanjem možnih izjem ter varstvo morja, zagotavljanje vodooskrbe prebivalcev s pitno vodo in
doseganje ekonomske cene vode ter zmanjšanje škodljivega delovanja voda.
I. Upravljanje z vodami; Cilj je postavitev strokovnih podlag, določitev glavnih ciljev in temeljnih
ukrepov za pričetek izvajanja dolgoročnega procesa upravljanja z vodami.
II. Varstvo voda; Cilje je dobro stanje voda, kar se bo zagotovilo s pripravo in izvajanjem
operativnih programov in drugih aktivnosti za varstvo voda ter s programom varstva
morja.
III. Raba voda; Cilj je zagotavljanje vodnih količin za oskrbo prebivalcev s pitno vodo ter postavitev
instrumentov za določanje ekonomske cene vode.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.4.6.
64
IV. Urejanje voda; Cilj je doseganje trajnostnega, ekološko naravnanega urejanja voda in od voda
odvisnih ekosistemov ter v tem okviru zmanjšanje ogroženosti življenj in zmanjšanje
materialnih škod zaradi prekomernih ali nezadostnih padavin.
Izvedba projekta je usklajena z državnimi in evropskimi zakonskimi in razvojnimi dokumenti. Izvedba
projekta bo tudi zadostila potrebnim investicijam v razvoj okoljske infrastrukture na področju oskrbe s
pitno vodo.
V okviru predlaganega projekta se bo zadostilo ključnim ciljem OP ROPI »zagotovitev ustrezne
infrastrukture za oskrbo s pitno vodo« in »izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo«.
V okviru predlaganega projekta bo prav tako dosežen rezultat »Povečanje števila prebivalcev,
oskrbovanih iz vodovodnih sistemom z zagotovljenim monitoringom«.
Prispevek projekta glede na razvojne dokumente
Področje oskrbe s pitno vodo je izpostavljeno področje, saj je pitna voda ena od temeljnih pravic
vsakega posameznika. Po drugi strani pa je navedeno področje mnogostransko, saj pitno vodo
uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gašenje, odvajanje odpadne vode), in je v pristojnosti
različnih institucij – Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za obrambo, idr.,
ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inženirsko-tehnoloških sistemov, ki opredeljujejo
obstoječe stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin.
Pri obravnavi vodovodnih sistemov in njihovem upravljanju se je potrebno zavedati, da so to v osnovi
zelo mnogostranski sistemi, saj njihovo kompleksnost opredeljuje že sama tehnična narava vodovodnih
sistemov, ki so sestavljeni iz niza med seboj močno soodvisnih elementov. Po drugi strani pa na
delovanje sistemov močno vpliva tudi raven organiziranosti in ekonomska moč družbe, v kateri sistemi
delujejo. Poleg kompleksnosti sistemov in upravljanja z njimi lahko opozorimo tudi na to, da je treba
posebno pozornost posvetiti tudi ciljem upravljanja z vodovodnimi sistemi, ki jih prav tako ni enostavno
določiti. Osnovni cilji, kakor so kakovost vode, pretok in tlak ter zanesljivost oskrbe, so običajno v
nasprotju s ciljem poceni oskrbe s pitno vodo. Če k temu dodamo še delovanje sistema za dobavo pitne
vode, lahko ugotovimo, da je ta cilj pogosto v nasprotju s ciljem kakovosti dobavljene vode.
Pri osnovanju najrazličnejših strategij z namenom zadovoljevanja ciljev na področju oskrbe s pitno vodo
je tako potrebno slediti vsem obstoječim programom in zakonodaji na področju vode. Prav tako je
potrebno slediti smernicam iz Evropske unije. Eden temeljnih dokumentov na področju oskrbe s pitno
vodo je Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013,
katerega vsebina izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja 2007 – 2023 (oktober, 2006
in novelacija april 2011).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.4.7.
65
Voda, kot naravni vir je ena od dobrin, ki pogojuje tako obstoj in zdravo življenje, kot tudi gospodarski
razvoj. V Republiki Sloveniji neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer
pogojujeta različno razpoložljivost vode za rabo, tako za oskrbo prebivalcev z vodo, kot tudi za druge
rabe. Zakonodaja določa pogoje in način rabe vode, kakovostne parametre za uporabnost vode za
različne vrste rabe, metodologijo za njeno varstvo ter tudi izhodišča za določanja cene vode.
Pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo se program osredotoča na tisti del oskrbe, ki do sedaj ni bil
vključen v program monitoringa pitne vode, ker so se prebivalci oskrbovali iz lastnih virov. Ključni cilj je
tako vzpostavitev novih in obnova obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav za zagotovitev redne in
kvalitetne oskrbe prebivalcev RS s pitno vodo.
Poleg tega investicije na področju varstva okolja – področje voda predstavljajo sistem integriranega
upravljanja z vodami, skladno z WFD direktivo, ki vključuje več prehodnih obdobij. Ker bodo investicije
izvajane v različnih časovnih obdobjih bodo vse strokovne podlage, ki se pripravljajo na osnovi te
direktive že pri projektiranju in načrtovanju investicije smiselno vključene v program priprave. Poleg tega
se bodo ob načrtovanju potrebnih ukrepov in stroškov, ki so za to potrebni preverjala tudi ekonomska
cena za rabo vode. V fazi načrtovanja projektov bodo izvedene različne javne predstavitve, da se
zagotovi sodelovanje javnosti in sodelovanje različnih sektorjev skladno s postopki, ki jih podrobneje
definirata tako zakon o vodah kot zakon o urejanju prostora. Za vse investicije bo izvedena tudi strateška
presoja vplivov na okolje.
•
izgraditev ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih
voda, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti
opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja
in čiščenja odpadnih voda, in s predpristopno pogodbo,
•
zmanjšanje onesnaževanja voda in tal,
•
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo,
•
zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev oporečni potni vodi izboljšanje kvalitete
podzemne vode kot vira pitne vode,
•
izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev,
•
izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo,
•
povečanje poplavne varnosti,
•
naravno bogatenje podtalnice,
•
preprečevanje erozije,
•
večanje retenzijskega prostora,
•
zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Cilji razvojne prioritete Varstva okolja – področje voda so:
66
Z izvedbo predlaganega projekta bodo cilji razvojne prioritete Varstva okolja izpolnjeni z vidika
»zagotovljene ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo«, saj se bodo na predmetnem
območju zagotovili zadostni vodni viri in hidravlično izboljšal vodovodni sistem. Prav tako bo
zadoščeno cilju »izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo«, saj se bodo na predmetnem območju
na javni vodovodni sistem priključili novi prebivalci, ki so trenutno odvisni od vaških vodovodov
in dovažanja pitne vode ter občasnih izpadov pitne vode zaradi okvar in izgub na sistemu. Z
optimizacijo vodnih virov in hidravlično izboljšavo se bo dolgoročno zagotovila količinsko
zadostna in glede na standarde pitne vode kakovostna oskrba s pitno vodo.
Ukrepi državnega pomena se bodo financirali iz Kohezijskega sklada. Ukrepi regionalnega ali
občinskega pomena pa se bodo financirali iz sklada ESRR. Investicije za te ukrepe so navedene v OP RR
v delu, ki govori o Razvoju regij in bodo komplementarno dopolnjevale ukrepe financirane iz
Kohezijskega sklada.
•
Operativni program za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske
proizvodnje (2004 – 2008),
•
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda
(2004 – 2015),
•
Operativni program zmanjševanja onesnaževanja z živim srebrom iz razpršenih virov,
•
Operativni program zmanjševanja onesnaževanja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki
iz razpršenih virov,
•
Operativni programi zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in
drugimi nevarnimi snovmi,
•
Program za zmanjševanje tveganja zaradi uporabe pesticidov,
•
Posodobitev in prilagoditev hidrološkega monitoringa ter izboljšanje napovedovanja
ekstremnih hidroloških pojavov,
•
Program za zmanjševanje posledic hidroloških suš,
•
Načrt upravljanja območij ogroženih zaradi poplav v smislu uvajanja Evropskih
najboljših praks za zmanjševanje poplavne ogroženosti,
•
Operativni program vodooskrbe,
•
Uvajanje ekonomske cene vode,
•
Operativni program ravnanja z odpadnimi olji,
•
Program za razvoj podeželja (2007 – 2013).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Program se tesno navezuje še na druge določene programe, ki jih predpisuje Resolucija o nacionalne
programu varstva okolja za obdobje 2007 – 2023 in sicer:
67
Tabela 4/1:
Kazalniki za razvojno prioriteto Varstvo okolja – področje voda
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« zadosti kazalniku učinka:
•
število projektov s področja oskrbe s pitno vodo: 1.
ter kazalnikoma rezultata:
število prebivalcev, ki bo deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo: 22.107,
povečanje števila prebivalcev, oskrbovanih iz vodovodnih sistemov z zagotovljenim
monitoringom: 34 prebivalcev.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
•
•
68
Usklajenost projekta z usmeritvami EU
Direktiva 2000/60/EC evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (Water Framework Directive)
Direktiva je bila sprejeta 23. oktobra 2000 s strani evropskega parlamenta in Sveta evropske unije.
Namen te direktive je določiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, obalnega morja in podzemne
vode ter s tem prispevati k zagotavljanju zadostnih zalog površinske in podzemne vode potrebne za
trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode, znatnemu zmanjšanju onesnaževanja podzemne vode
ter varstvu teritorialnih in morskih voda in uresničevanju ciljev ustreznih mednarodnih sporazumov.
Vodna direktiva je temelj za celovito upravljanje voda, njene vsebine in načela pa je morala vsaka država
članica Evropske unije prenesti v nacionalno zakonodajo in prakso v okviru svoje organiziranosti.
Osrednji cilj vodne direktive je vzpostavitev dobrega stanja površinskih, podzemnih in obalnih voda do
leta 2015, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi:
•
preprečevanju slabšanja stanja voda,
•
preprečevanju onesnaževanja pri viru,
•
vzpostavljanju mehanizmov za nadzor onesnaževanja,
•
uvajanju ekonomske cene vode in načela »povzročitelj plača«.
Upravljanje voda, kot ga določa vodna direktiva, temelji na naslednjih ključnih načelih:
•
celovitost, ki se nanaša na celovito obravnavo vseh vrst voda (podzemne vode, reke,
jezera, morje in somornice) in sodelovanje različnih, za stanje voda pomembnih
resorjev,
•
medsebojno sodelovanje odgovornih uprav za upravljanje voda,
•
sodelovanje javnosti pri načrtovanju in izvajanju upravljanja voda.
Direktiva 98/83/ES evropskega parlamenta in sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi
Direktiva je bila sprejeta 3. novembra 1998. Direktiva ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi.
Cilj direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja vode, namenjene
za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista.
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da v vodi, namenjeni za prehrano ljudi, ne
ostanejo snovi ali materiali za nove napeljave, uporabljene med pripravo ali distribucijo vode,
namenjene za prehrano ljudi, ali nečistoče, povezane s temi snovmi ali materiali za nove napeljave, v
koncentracijah, višjih kot je potrebno za namene njihove uporabe, ter da neposredno ali posredno ne
zmanjšajo varstva zdravja ljudi, predvidenega s to direktivo; razlagalni dokument in tehnične zahteve v
skladu s členom 3 in členom 4(1) Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju
zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (1), morajo spoštovati
zahteve te direktive.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.4.8.
69
Direktiva ES 75/440/EGS evropskega parlamenta in sveta o zahtevah glede kakovosti površinske vode
za odvzem pitne vode v državah članicah
Direktiva je bila sprejeta 16. junija 1975 in ureja zahteve glede kakovosti, ki jih mora izpolnjevati
površinska sladka voda, ki se uporablja ali je namenjena za uporabo pri odvzemu pitne vode, v
nadaljevanju »površinska voda«, po primerni obdelavi. Ta direktiva ne velja za podzemno vodo,
somornico in vodo, namenjeno za polnjenje vodonosnikov. Za namene te direktive se vsa površinska
voda, namenjena za prehrano ljudi in dobavljena preko vodovodnega omrežja za javno porabo, šteje kot
pitna voda.
Izvedba projekta sledi smernicam EU, saj bodo investitorji oz. lastniki z izvedbo projekta dodatno
zagotovil boljšo oskrbo s pitno vodo na območju predmetnih občin. Upoštevane bodo smernice
načela zagotavljanja ekonomske cene vode.
4.4.9.
Usklajenost projekta z regijskimi in programskimi strategijami in politikami
Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 - 2013
Po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS št. 93/05) regionalni razvojni
program predstavlja dogovor med zvezami občin ali občinami in vlado o razvoju regije v programskem
obdobju in mora biti usklajen z državnim razvojnim programom.
Temeljni programski dokument na ravni gorenjske regije je Regionalni razvojni program Gorenjske
2007 - 2013 (RRP), ki opredeljuje prednosti razvojne regije, določa njene razvojne prioritete ter
vsebuje finančno ovrednotene programe projekte spodbujanja razvoja v gorenjski regiji.
RRP temelji na 4 x T prednostnih usmeritvah:
1. Tehnologija (podjetništvo, inovativnost, poslovne lokacije)
2. Talenti in tolerantnost (znanje, zaposlovanje, ustvarjalnost, bogastvo razlik)
3. Turizem (turistična regija, potenciali kulture, narave in športa)
Cilj prioritete Trajnostni razvoj je ohraniti poseljenost, čisto naravo, zagotoviti visoko kakovostne
pogoje življenja in povezano socialno skupnost in zajema dva programa:
1.
Program infrastrukturnega, okoljskega in prostorskega razvoja Gorenjske
2. Program razvoja podeželja
Program infrastrukturnega, okoljskega in prostorskega razvoja Gorenjske teži k ohranjanju čim bolj
naravnega okolja, zagotavljanju dostopnosti in energetske oskrbe.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4. Trajnostni razvoj (okolje, energija, ohranjanje narave in aktivnega podeželja, vasi in mest)
70
Najpomembnejši projekt v okviru tega programa je regijski projekt »Odvajanje in čiščenje odpadnih
voda ter vodooskrba v povodju Zgornje Save in Sore« (»GORKI«), ki vključuje povodje Zgornje Save do
Medvod ter povodje Sore (oziroma projekt »Ureditev porečja Sore«).
Projekt »Oskrba s pitno vodo Sore« je v celoti skladen s prioriteto Trajnostni razvoj RPP Gorenjske
2007 – 2013 in predstavlja enega od prioritetnih javnih projektov nacionalnega pomena, tj. projekt na
ravni regije, ki glede na svoj obseg presega regionalni pomen in je v nacionalnem interesu.
Slika 4/2:
Shematski prikaz usklajenosti projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« z
regijskimi razvojnimi in programskimi strategijami in politikami
Regionalni razvojni program
Gorenjske 2007 - 2013
Prioriteta:
Trajnostni razvoj
Program:
Program infrastrukturnega, okoljskega in
prostorskega razvoja Gorenjske
Razvojni program podeželja za območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri za
obdobje 2007 - 2013
Razvojni program podeželja je elaborat, ki je izdelan v skladu z Navodili Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano o vsebini in načinu izdelave Razvojnih programov podeželja in Uredbo Sveta o
podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (št. 1698/05).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Projekt:
»Oskrba s pitno vodo v porečju Sore«
71
Razvojni program podeželja za območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri za
obdobje 2007 - 2013 (RPP) je temeljni razvojni dokument na ravni škofjeloškega območja.
Strateški cilj RPP je spodbuditi inovativnost in podjetništvo, ter povezovanje med prebivalci podeželja
za razvoj novih stabilnih delovnih mest na podlagi lokalnih potencialov, hkrati pa ohraniti kulturno
krajino, ravnovesje v okolju ter ravnovesje med tradicionalnimi in novimi dejavnostmi.
Za uresničevanje zastavljenih prioritetnih ciljev so oblikovani naslednji programi:
1.
Krepitev podpornega okolja za razvoj novih delovnih mest in dejavnosti na podlagi razvoja lokalnih
potencialov
2.
Spodbujanje naravni prijaznega kmetovanja
3.
Nadgradnja skupne infrastrukture za razvoj in trženje produktov višje kakovosti
4.
Širjenje turistične ponudbe
5.
Izboljšanje infrastrukturnih pogojev za delo in bivanje na podeželju
6.
Ohranitev naravnega okolja
7.
Spodbujanje obnove in oživitev vaških jeder ter dediščine podeželja
Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« je skladen z ukrepom Urejanje oskrbe s pitno in požarno
vodo (ukrep v okviru 5. programa Izboljšanje infrastrukturnih pogojev za bivanje in delo na podeželju),
katerega namen je zagotovitev zdrave pitne vode vsem prebivalcem škofjeloškega območja ter
možnosti črpanja požarne vode.
Obenem je projekt usklajen tudi z ukrepom Izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav
(ukrep v okviru 6. programa Ohranitev naravnega okolja), katerega namen je razbremenitev
naravnega okolja z ureditvijo ravnanja s komunalnimi odplakami, zlasti razbremenitev vodotokov in
podtalnice.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« je usklajen z Razvojnim programom podeželja za
območje občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri za obdobje 2007 – 2013.
72
Slika 4/3:
Shematski prikaz usklajenosti projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« z
lokalnimi razvojnimi in programskimi strategijami in politikami
Razvojni program podeželja za območje občin
Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in
Žiri za obdobje 2007 - 2013
Program:
Izboljšanje infrastrukturnih pogojev za
bivanje in delo na podeželju
Ukrep:
Urejanje oskrbe s pitno in požarno vodo
Ukrep:
Izgradnja kanalizacijskega omrežja in
čistilnih naprav
Glavni cilji projekta navezujoč se na cilje OP ROPI za obdobje 2007-2013
Z izvedbo projekta bodo doseženi sledeči cilji OP ROPI za obdobje 2007-2013:
1.
•
priključitev novih 34 prebivalcev na sistem oskrbe s pitno vodo,
•
22.107 prebivalcev bo po izvedbi deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo, izboljšana bo
javna oskrba s pitno vodo,
•
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo za 22.107 ljudi z izvedbo
hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti,
•
zmanjšanje števila prebivalcev občasno izpostavljenim kemijskemu ali mikrobiološkemu
onesnaženju pitne vode za 22.107 ljudi, in s tem zagotovitev zmanjšana zdravstvenega
tveganja v oskrbi s pitno vodo.
Priključitev novih prebivalcev na sistem oskrbe s pitno vodo
Cilj bo dosežen postopoma z izvedbo predmetnega projekta, v celoti pa ob zaključku projekta, ki
se načrtuje v prvi polovici leta 2015. Cilj občin z izvedbo obravnavanega projekta implementira
cilj Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013.
V okviru projekta so načrtovane nove priključitve 34. prebivalcev na sistem javne oskrbe s pitno
vodo na območju občine Gorenja vas - Poljane.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.5.
Program:
Ohranitev naravnega okolja
73
Tabela 8/4:
Število novo priključenih po naseljih
Občina/naselja
Število novo priključenihn
Občina Gorenja vas - Poljane
34
Žirovski vrh Sv. Urbana
8
Todraž
10
Trebija
16
2.
2.
Zagotovitev boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo
Cilj bo dosežen po izvedbi celotnega projekta v prvi polovici leta 2015. Omenjeni cilj prav tako
implementira cilj Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za
obdobje 2007-2013. Trenutno je na obravnavanem območju priključenih 22.073 prebivalcev, ki
niso v celoti deležni kakovostne in varne oskrbe s pitno vodo zaradi, v nadaljevanju opisane
problematike (slaba kakovost pitne vode, izpadi na sistemu javne oskrbe itd.). Z izvedbo
predmetnega projekta se načrtuje, da bo 22.107 prebivalcev deležnih boljše in varnejše oskrbe s
pitno vodo. Med dodatne prebivalce se ne štejejo le novo priključeni prebivalci, pač pa tudi
obstoječi prebivalci, ki jim trenutno ni zagotovljena kakovostna in varna oskrba s pitno vodo v
količini in kakovosti kot bo zagotovljena po izvedbi predmetnega projekta.
3.
Zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo
Cilj bo zagotovljen z hidravlično izboljšavo, zagotovitev dodatnih vodnih virov in novogradnjo
omrežja za oskrbo s pitno vodo po posameznih občinah in povezav med njimi v enoten sistem.
Ostali cilji, ki bodo doseženi z izvedbo projekta
Z izvedbo projekta bodo občine dosegle še druge cilje:
•
zmanjšanje obstoječih vodnih izgub, ki so na določenih delih sistemov tudi 30% na minimum
ter posledično optimizacijo stroškov (energija in vzdrževanje delovnih sredstev),
•
izboljšanje zanesljivosti zagotavljanja količin pitne vode z vidika zmanjšanja motenj v oskrbi
zaradi interventnih popravil okvar na vodovodnem omrežju,
•
zagotovitev dodatnih vodnih količin in povečanje zmogljivosti sistema,
•
izboljšanje pretočnih in tlačnih razmer,
•
zamenjave dotrajanih cevovodov ter vgradnje kvalitetnih materialov,
•
priključitev sistemov posameznih občin v celoviti sistem povezan na skupne vodne vire,
•
izboljšanje ekonomske učinkovitosti naprav.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.6.
74
1.
Zmanjšanje izgub vode ter posledično optimizacija stroškov
Glede na analizo izgub vode na obravnavanih sistemih oskrbe s pitno vodo je cilj projekta po
izvedbi programa rekonstrukcije vodovodnega sistema, da bodo dejanske izgube manjše, saj so
na določenih delih sistema sedaj večje od 30%. Po oceni naj bi se znižale iz sedanjih povprečnih
30% na 15% po izvedbi projekta glede na celoten sistem oskrbe s pitno vodo.
Postavitev cilja zmanjšanja izgub vode opredelimo na podlagi realnih možnih dosegov, dinamike
izvajanja hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja ter upoštevanju ostalih dejavnikov kot so:
aktivno odkrivanje vodnih izgub, modulacija pritiska v vodovodnem omrežju ter hitra in
kvalitetna popravila.
2.
Izboljšanje zanesljivosti zagotavljanja količin pitne vode
Cilj bo dosežen z zmanjšanjem motenj oskrbe s pitno vodo na račun okvar v oskrbovalnem
sistemu, kar je predvsem pereč problem na območju občine Škofja Loka. Po izvedbi investicije v
prvi polovici leta 2015 ni pričakovanih motenj na odsekih, ki jih z investicijo pokrivamo.
Okoljski vidik pri gradnji predmetnega projekta
Projekt bo povzročil posamezne vplive na okolje med gradnjo, po izvedbi pa bo vpliv pozitiven na okolje
z vidika zaščite vodnih virov ter nadzora nad porabo pitne vode. V nadaljevanju je podan opis
posameznih segmentov okolja, na katere projekt delno vpliva. V kombinaciji z realizacijo drugih investicij
s tega področja bodo učinki na okolje izraženi v obsegu, kot je naveden v nadaljevanju. Vplive na okolje
so podani na podlagi dokumentov podobnih projektov iz področja oskrbe s pitno vodo, saj strokovne
podlage za pripravo predmetne študije niso v celoti opredelile vplivov na okolje.
Najbolj moteč vpliv pri izgradnji vodovodne infrastrukture na okolico je v času izgradnje (zapore
prometa, preprečen ali otežen dostop do objektov, hrup gradbene mehanizacije, prah ob izvedbi del
itd). Ker pa gre za časovno omejen poseg, ni pričakovati nasprotovanja prebivalstva pri izvedbi (interes
priklopa na javni vodovod).
Predvidena gradnja vodovoda bo v času gradnje predstavljala gradbeni poseg v krajino, ki pa po končani
gradnji ne bo negativno vplival na okolje in krajino. Trasa cevovoda poteka v manjšem delu preko gozda,
ob vaških poteh in cestah. Zaradi gradnje bo potreben posek določenega števila dreves, ki tangirajo
traso, vendar bo poseg minimalen, ker je gostota dreves majhna, potrebne bodo delne zapore prometa,
na kmetijskih površinah pa bo tudi delni izpad pridelkov. Po končani gradnji se bo trasa cevovoda
uredila, poravnala in očistila, prizadeti pas pa se bo v nekaj letih, zaradi naravne reprodukcije ali
kmetijske obdelave zelo hitro revitaliziral.
Po končanih delih je investitor dolžan povrniti zemljišča v prvotno stanje, vključno z zunanjo ureditvijo
okolice.
Investitor mora poleg urbanistično arhitekturnih pogojev upoštevati tudi vsa navodila in pogoje podane
v soglasjih posameznih soglasodajalcev.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4.7.
75
Projekt je skladen s cilji 174. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in cilji oz. temami Petega
okoljskega akcijskega programa, in sicer z vidika:
•
Ohranjanja, varovanja in izboljšanja kakovosti okolja: izboljšala se bo kakovost površinskih in
podtalnih voda.
•
Varovanja zdravja ljudi: z hidravlično izboljšavo in zagotavljanjem dodatnih vodnih virov
vodovodnega sistema, se bo izboljšala varnost distribucijskega sistema z vodotesnimi cevmi,
kar bo preprečilo onesnaženje vode na poti do uporabnikov. S podaljšanjem sistema oskrbe s
pitno vodo bo več ljudi priključenih na neoporečno pitno vodo.
•
Preudarne in racionalne uporabe naravnih virov: porabilo se bo manj energije za črpanje
pitne vode, saj bo z odpravljenimi izgubami potrebno črpati manj vode za isto število
uporabnikov.
•
Izboljšanja javnega zdravja in varnosti: z rekonstrukcijo in novogradnjo vodovodnega sistema
se bo izboljšala varnost oskrbe s pitno vodo, saj voda na poti do uporabnikov zaradi boljše
vodotesnosti cevi ne bo izpostavljena onesnaženju. Z izgradnjo dodatnih rezervoarjev,
cevovodov in črpalnih postaj bo več ljudi varno oskrbljenih s pitno vodo, povečala pa se bo
tudi varnost delovanja vodovodnega sistema.
•
Upravljanja z vodnimi viri: s predvidenimi deli na vodovodnem sistemu se bodo vodne izgube
bistveno zmanjšale, manj bo porabe po črpanju, kar je pozitivno za rabo naravnih virov. Pitna
voda je naravno bogastvo, ki je prisotno le v omejenih količinah, predmetna intervencija pa
bo pomembno pripomogla k trajnostnemu razvoju z varovanjem naravnih virov.
Z dnem 26.7.2006 je pričela veljati nova Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 75/07, 32/09), ki v 4. členu določa, da je presoja
vplivov na okolje na področju upravljanja z vodami – oskrba s pitno vodo obvezna za:
•
vodno zajetje, črpališče vode ali vodovod v dolžini več kakor 5 km zunaj ureditvenih območij
strnjenih naselij z zmogljivostjo 100 l/s ali več;
•
suh ali moker zadrževalnik ali objekt za zadrževanje proda s površino 15 ha ali več oziroma s
3
prostornino 250.000 m ali več;
Predviden prostorski poseg je možen v skladu z danimi urbanistično-arhitekturnimi pogoji in ob
upoštevanju vseh zgoraj navedenih pogojev. Načrtovana gradnja ne bo poslabšala kakovosti okolja, če
bodo upoštevani predvideni in predlagani ukrepi.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Za gradnjo na območju vodovarstvenih območij je po 150. členu in 152. členu Zakona o vodah (Ur. l. RS
67/02, 2/04 ZV-1, 41/04-ZVO-1, 57/08) potrebna pridobitev vodnega soglasja v skladu s Pravilnikom o
vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za
izdajo vodnega soglasja (Ur. l. RS 25/09).
76
5
ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI SKUPAJ Z ANALIZO ZA TISTE DELE DEJAVNOSTI, KI SE
TRŽIJO ALI IZVAJAJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE OZIROMA S KATERIMI SE
PRIDOBIVAJO PRIHODKI S PRODAJO PROIZVODOV IN/ALI STORITEV
Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih,
konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev in njihovimi
kupci.
Glede na to, da je predmet tržne analize vodooskrbe in s tem posredno podjetje javnega značaja torej
Javno komunalno podjetje Loška komunala d.d. Škofja Loka je tržna analiza prilagojena naravi projekta in
podjetja, zato vključuje:
• analizo poslovnega okolja,
• analizo kupcev in oblikovanje ciljnega trga,
• analiza obstoječih cen in
• SWOT analizo.
Analiza poslovnega okolja
Razvojne usmeritve Republike Slovenije na področju okolja določa Nacionalni program varstva okolja, ki
ga je sprejel Državni zbor 24.11.2005, in Strategija razvoja Slovenije. Na podlagi Nacionalnega programa
varstva okolja je že sprejetih ali v pripravi vrsta operativnih programov na posameznih področjih varstva
okolja, ki služijo kot podlaga za razvojne usmeritve v tem operativnem programu. Analiza stanja kaže, da
so potrebne investicije v razvoj okoljske infrastrukture na naslednjih področjih:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Ravnanje s komunalnimi odpadki
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod
Oskrba s pitno vodo
Zmanjševanje škodljivega delovanja voda
Posodobitev vodovodnih sistemov za zmanjšanje vodnih izgub
Izgradnja manjših čistilnih naprav kot podpora regionalnemu razvoju
Varstvo območij kopalnih vod
Trajnostni razvoj parkov in Natura območij
Področja od 1. do 4. se bodo financirala iz Kohezijskega sklada, področja od 5. do 8. pa se bodo
financirala iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa za krepitev
regionalnih razvojnih potencialov.
Brez dodatne izdatne podpore evropskih skladov, bi se stanje na tem področju reševalo veliko
počasneje, ob tem pa bi bil počasnejši tudi gospodarski razvoj. Le ta pa mora zagotavljati ravnotežje med
ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki ter prispevati k večji blaginji. S finančnimi sredstvi EU se
zagotavlja, v okviru enotne finančne perspektive dodaten, nujno potreben, finančni vir za izgradnjo
potrebnih investicij. Samo na področju varstva okolja bi morali brez dodatnih EU sredstev zagotavljati iz
državnega proračuna vsako leto vsaj dodatnih 25% - 50% finančnih sredstev.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.1.
77
Pravnoformalno je zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj. občin.
Prvi odstavek 26. člena zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so:
• oskrba s pitno vodo,
• odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
• ravnanje s komunalnimi odpadki,
• odlaganje preostankov komunalnih odpadkov,
• javna snaga in čiščenje javnih površin,
• urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
• pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi
varstva zraka.
Pravnoformalna obveznost izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja ne pomeni, da občine tudi
dejansko same izvajajo te službe. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, ki jih
opredeljuje zakon o gospodarskih javnih službah, in sicer:
• režijski obrat,
• javni zavod,
• javno podjetje,
• koncesija,
• vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Zakon o gospodarskih javnih službah pravno urejuje tudi odnose med občino, izvajalcem javne službe v
vsaki od možnih organizacijskih oblik in deloma odnose obeh do uporabnikov storitev in proizvodov
javnih služb.
Od teh 62 izvajalcev najpomembnejših štirih lokalnih javnih služb varstva okolja jih v povprečju 51 izvaja
vse štiri naštete javne službe, hkrati pa večina od njih izvaja tudi javne službe javne snage in čiščenja
javnih površin ter urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin. Nekatere občine izvajajo
javne službe javne snage, čiščenja javnih površin in urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih
površin s specializiranimi podjetji s podelitvijo koncesij ali v režijskem obratu.
Pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka
se praviloma izvaja s koncesionarji, ki so osebe zasebnega prava brez lastništva občin v teh zasebnih
subjektih.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Število podjetij in organizacijska oblika izvajalcev javnih služb se stalno in razmeroma hitro spreminjata.
V povprečju izvaja lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
in padavinskih voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja preostankov komunalnih
odpadkov 62 izvajalcev. Večina od njih je organizirana kot javno podjetje, katerih lastništvo je v celoti
občinsko ali so režijski obrati. Preostali delež so podjetja bodisi v 100-odstotni lasti zasebnega kapitala ali
v mešani lastnini (zasebno-javni kapital) v različnih razmerjih. Če gre za večinski delež zasebnega
kapitala, taki izvajalci praviloma nastopajo kot koncesionarji. Primer izvajanja lokalnih javnih služb
varstva okolja v javnem zavodu doslej ni poznan.
78
Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine
uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi obliki tarife,
takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa
zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji
uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko
subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir
subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali
nudenih javnih dobrin.
Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo na podlagi Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/09)
ter Uredbe o vodnih povračilih (ur.l. RS, 103/02, 122/07).
Pravilnik določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja in druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim
uporabnikom, ločeno za:
• oskrbo s pitno vodo,
• odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
• zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
• odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Oblikovanje in analiza cen na področju oskrbe s pitno vodo
Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo na podlagi Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/09)
ter Uredbe o vodnih povračilih (Ur.l. RS, 103/02, 122/07).
Obstoječe cene oskrbe s pitno vodo so opredeljene za vsako občino, ki je predmet projekta v spodnji
tabeli. Obstoječe cene so različne za prebivalstvo in ostale uporabnike, vendar se bodo po izgradnji
sistema uskladile v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. V spodnji tabeli so prikazane obstoječe cene
za občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane.
Tabela 5/1:
Obstoječe cene za pitno vodo za občino Škofja Loka
Gospodinjstvo
Gospodarstvo
Industrijski
uporabniki
Negospodarstvo
Vodarina
0,4924
0,6176
0,6176
0,5967
Vodno povračilo
0,0782
0,0782
0,0782
0,0782
0,048501
0,059143
0,059143
0,057367
0,619101
0,754943
0,754943
0,732267
DDV (8,5%)
3
Skupaj (EUR/m )
Na podlagi določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009), je občina posredovala vlogo za pridobitev
pozitivnega strokovnega mnenja o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb varstva okolja, skladno s
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.2.
79
predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, za cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v občini Škofja Loka.
V Poslovnem načrtu za leto 2011, številka: 160/2011 z dne 31.03.2011, so izdelali kalkulacijo cene
omrežnine in lastne cene izvajanja storitev, ki so bile podlaga za izdelavo predloga cen Občinskih
strokovnih služb za Občinski svet Občine Škofja Loka.
Sklep o cenah storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, dopis št. 354-21/2011 z dne
21.06.2011, ki ga je izdala Občina Škofja Loka. Predlog spremembe cene je določen za vodarino v višini
3
0,3735 EUR/m , omrežnina za uporabnike storitev gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« na
letni ravni (za 12 mesecev) znaša:
Dimenzija
vodomer
Faktor
Znesek omrežnine v EUR na
leto
DN 13
1,00
24,96
DN 20
1,67
41,64
DN 25
2,50
62,40
DN 30
4,00
99,84
DN 40
6,67
166,44
DN 50
10,00
249,60
DN 80
33,33
831,96
DN 100
50,00
1.248,00
DN 150
100,00
2.496,00
Predlog sprememb cen do izdelave Študije izvedljivosti še ni bil potrjen s strani Ministrstva za kmetijstvo
in okolje.
Obstoječe cene za pitno vodo za občino Gorenja vas – Poljane
Gospodinjstvo
Gospodarstvo
Negospodarstvo
Vodarina
0,1999
0,3436
0,2986
Vodno povračilo
0,0600
0,0600
0,0600
DDV (8,5%)
0,0221
0,0343
0,0305
Skupaj (EUR/m3)
0,2820
0,4340
0,3906
V spodnjih tabelah je prikazana analiza lastnih cen, ki je oblikovana za celotno občino in ne samo za
sistem.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 5/2:
80
Tabela 5/3:
Obstoječa lastna cena za leto 2011 za pitno vodo za občino Škofja Loka
Stroški za leto
2011 koncesionar
Stroški za leto
2011 koncedent
Strošek električne energije
18.706,98
0,00
18.706,98
Strošek pogonskega goriva
14.736,54
0,00
14.736,54
2.930,11
0,00
2.930,11
19.633,05
20.874,66
40.507,71
Stroški dela
0,00
0,00
Neposredni stroški prodaje
0,00
0,00
Drugi neposredni stroški
0,00
0,00
403.422,81
0,00
403.422,81
7.864,00
0,00
7.864,00
467.293,49
20.874,66
488.168,15
OSKRBA S PITNO VODO 2011
Skupaj
stroški za
leto 2011
1. NEPOSREDNI STROŠKI
Stroški storitev
Strošek koncesionarja po koncesijski pogodbi
Stroški drugih storitev koncesionarja
SKUPAJ
2. POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI
0,00
Amortizacija
Tekoče vzdrževanje
133.752,29
133.752,29
56.877,28
56.877,28
Drugi posredni proizvajalni stroški
8.376,56
0,00
8.376,56
SKUPAJ
8.376,56
190.629,57
199.006,13
3. SPLOŠNI STROŠKI
0,00
Posredni stroški nabave, uprave in prodaje
0,00
0,00
Posredni stroški obresti
0,00
0,00
0,00
0,00
SKUPAJ
0,00
4. DOBIČEK
5. SKUPAJ
0,00
475.670,05
211.504,23
687.174,28
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Drugi stroški materiala
81
Tabela 5/4:
Obstoječa lastna cena za leta 2009, 2010 in 2011 za pitno vodo za občino Gorenja Vas
Poljane
OSKRBA S PITNO VODO 2010
Stroški/prih
za leto 2009
Stroški/prih
za leto 2010
Stroški/prih
za leto 2011
Lastna cena
za leto 2011
3
na m
STROŠKI
1. NEPOSREDNI STROŠKI
Strošek električne energije
3.739,00
3.461,00
4.002,32
0,02433
263,00
30,00
200,00
0,00122
Stroški storitev
23.930,00
15.355,00
16.327,76
0,09927
Stroški dela
34.417,00
17.027,00
13.189,79
0,08019
1.173,00
2.639,00
2.256,04
0,01372
63.522,00
38.512,00
35.975,91
0,21873
Amortizacija
63.642,00
68.720,00
88.135,76
0,53586
Tekoče vzdrževanje
51.163,00
53.126,00
49.487,73
0,30088
Strošek pogonskega goriva
Drugi stroški materiala
Neposredni stroški prodaje
Drugi neposredni stroški
SKUPAJ
2. POSREDNI PROIZVAJALNI
STROŠKI
Drugi posredni proizvajalni
stroški
SKUPAJ
1.236,85
114.805,00
121.846,00
138.860,34
0,83674
10.612,00
10.254,00
10.248,86
0,06231
10.612,00
10.254,00
10.248,86
0,06231
188.939,00
170.612,00
185.085,11
1,11779
34.550,00
36.747,00
36.723,86
-154.389,00
-133.865,00
-148.361,25
3. SPLOŠNI STROŠKI
Posredni stroški nabave,
uprave in prodaje
Posredni stroški obresti
SKUPAJ
5. SKUPAJ
6. P R I H O D K I
7. SKUPAJ (prihodki -stroški)
5.3.
Izvajalci javnih služb oskrbe s pitno vodo
Občini Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka imata naslednja izvajalca javnih gospodarskih služb na
področju vodooskrbe in sicer:
•
•
Občina Gorenja vas – Poljane: Režijski obrat
Občina Škofja Loka: Loška komunala d.d. Škofja Loka
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4. DOBIČEK
82
5.3.1.
Javno komunalno podjetje Loška komunala d.d. Škofja Loka
LOŠKA KOMUNALA d.d. ŠKOFJA LOKA je družba z dolgoletnimi izkušnjami na področju komunalnih
dejavnosti. Družba je registrirana za opravljanje številnih dejavnosti, med katerimi so najpomembnejše
zbiranje, čiščenje in distribucija vode, ravnanje z odplakami, ravnanje z odpadki, zbiranje in odvoz
odpadkov, dejavnost deponij, distribucijo plinastih goriv po plinovodni mreži, trgovanje s plinastimi
gorivi po plinovodni mreži, cevovodni transport, pogrebna in pokopališka dejavnost in druge storitvene
dejavnosti.
Od leta 1999 dalje izvajajo lokalne gospodarske javne službe na podlagi koncesijskih pogodb. Občina
Škofja Loka ima z Loško komunalo d.d. sklenjeno Koncesijsko pogodbo št. 353-2/97 s pripadajočimi
aneksi, s katero je določeno upravljanje z vodovodnim sistemom.
V občini Škofja Loka, Loška komunala d.d. izvaja naslednje gospodarske javne službe:
•
oskrba s pitno vodo,
•
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
•
dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
•
dobava zemeljskega plina odjemalcem, ki niso upravičeni odjemalci,
•
zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
•
odlaganje ostankov, predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Loška komunala d.d. deluje tudi v občini Železniki:
•
zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
•
odlaganje ostankov, predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
V letu 2010 je bilo povprečno zaposlenih 49 zaposlencev, razvrščenih po izobrazbi:
Naziv izobrazbe:
Število delavcev
I.
nekvalificirani delavci
6
II.
polkvalificirani delavci
7
III.
nižja strokovna izobrazba ( 2 leti)
3
IV.
srednja strokovna izobrazba ( 3 letna)
13
V.
srednja strokovna izobrazba
10
VI.
višja strokovna izobrazba
6
VII.
visoka strokovna izobrazba
5
Skupaj
49
Investicije in investicijsko vzdrževanje izvaja občina, ki je lastnica komunalne infrastrukture, ostale
naloge pa podjetje.
Izvajajo še pogrebne in pokopališke storitve za pokopališče Lipica in zimsko službo za območje KS Trata.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Kval. razred
83
5.3.2.
Režijski obrat občine Gorenja vas - Poljane
Občina Gorenja vas – Poljane je z Odlokom o ustanovitvi režijskega obrata, sprejetim 22.11.2001 (Ur.l.
RS, št. 102/01 – 14.12.2001) ustanovila režijski obrat, kot notranjo organizacijsko enoto občine.
•
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
•
oskrba s pitno in tehnološko vodo,
•
odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda,
•
oskrba s plinom,
•
javna snaga in čiščenje javnih površin,
•
urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih površin in drugih javnih poti,
•
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav,
•
vzdrževanje in varstvo lokalnih, občinskih javnih poti in drugih nekategoriziranih cest,
•
ravnanje s komunalnimi odpadki,
•
upravljanje z javno razsvetljavo v naselju,
•
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
•
vodenje javnih del,
•
promet in zveze.
•
zimska služba,
•
plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselja,
•
urejanje in vzdrževanje pokopališča,
•
postavljanje reklamnih objektov,
•
vzdrževanje športno-rekreacijskih objektov,
•
vzdrževanje infrastrukturnih in drugih objektov,
•
rušenje objektov, zemeljska dela in druga gradbena dela,
•
odčitavanje vodomerov in obračun vodarine in kanalščine,
•
deratizacija in dezinfekcija, ter zdravstveni nadzor nad pitno vodo iz lokalnega vira in
•
vsa druga vzdrževalna dela
Režijski obrat občine Gorenja vas - Poljane ima skupaj 6 zaposlenih: 4 zaposlene z visoko izobrazbo (VII
stopnja izobrazbe), enega zaposlenega z nižjo strokovno izobrazbo (III stopnja izobrazbe) ter enega
nekvalificiranega delavca (I stopnja izobrazbe). Za vzdrževanje vodovodnega sistema ima občina
podpisane pogodbe z zunanjimi pogodbenimi partnerji.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Režijski obrat skladno s 4. členom navedenega odloka deluje na območju občine v skladu z 8. členom
odloka opravlja naslednje dejavnosti:
84
5.3.3.
Upravljanje z vodovodnim sistemom po izvedbi projekta
Ker partnerski občini – vlagateljici, Občina Gorenja vas – Poljane in občina Škofja Loka gradita enovit
primarni sistem oskrbe s pitno vodo, bo upravljanje in vzdrževanje – izvajanje javne službe oskrba s
pitno vodo, do izteka koncesijske pogodbe opravljal upravljavec obstoječega sistema, ki je Loška
komunala d.d. Škofja Loka.
Po izteku koncesijske dobe obstoječe koncesijske pogodbe, bosta solastnici javne infrastrukture
izpeljali predpisane postopke za izbiro upravljavca javne vodovodne infrastrukture.«
Predvidene dodatne zaposlitve
Bodoči upravljavec ne namerava zaposliti dodatne delovne sile za obratovanje in vzdrževanje
vodovodnega sistema v občinah Gorenja vas- Poljane in Škofja Loka. Obstoječi zaposleni bodo skrbeli
za vzdrževanje in obratovanje tako obstoječega, kot novo zgrajenega vodovodnega sistema.
Koordinacija projekta
Slika 5/1:
Koordinacija projekta
Projektna skupina
KOORDINATOR
PROJEKTA
Razvojna agencija Sora
Rok Šimenc, direktor
Operativna skupina
Občina Škofja Loka
Boštjan Cuznar
Zunanji sodelavci
SL Consult d.o.o.
MGRT
MKO
Ostali
Občina Gorenja vas –
Poljane
Bernard Strel
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.3.4.
85
Finančna analiza upravljavcev
Tabela 5/5:
Izkaz uspeha Loške komunale d.d.
Izkaz uspeha
2007
2008
2009
2010
5.002.908
5.541.715
5.891.582
5.927.218
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje
0
0
0
0
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
0
0
0
0
24.833
24.720
85.612
145.927
Kosmati donos od poslovanja
5.027.741
5.566.435
5.977.194
6.073.145
Stroški blaga, materiala in storitev
2.814.833
3.415.877
3.433.177
3.902.536
Stroški dela
1.423.618
1.531.474
1.561.833
1.550.714
Odpisi vrednosti
534.350
226.614
103.514
164.601
Amortizacija
533.271
141.983
103.153
123.611
1.079
0
361
40.990
0
84.631
0
0
92.866
229.932
667.354
196.766
Poslovni prihodki
5.027.741
5.566.435
5.977.194
6.073.145
Poslovni odhodki
4.865.667
5.403.897
5.765.878
5.814.617
Poslovni izid iz poslovanja
162.074
162.538
211.316
258.528
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
162.074
162.538
211.316
258.528
Finančni prihodki
46.695
73.233
51.610
24.799
Finančni odhodki
69
65
4
32
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih
naložb
0
0
0
0
Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti
69
65
4
32
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
46
60
0
0
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
23
5
4
32
Drugi prihodki
14.135
16.806
32.663
34.740
Drugi odhodki
2.790
1.132
1.373
1.689
Celotni prihodki
5.088.571
5.656.474
6.061.467
6.132.684
Celotni odhodki
4.868.526
5.405.094
5.767.255
5.816.338
220.045
251.380
294.212
316.346
59.228
83.741
57.658
67.575
160.817
167.639
236.554
248.771
Čisti prihodki od prodaje
Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami,
dotacijami,...)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri
neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih
sredstvih
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih
sredstvih
Drugi poslovni odhodki
Celotni poslovni izid
Davek iz dobička
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
Vir: www.bonitete.si; 13.08.2012
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.3.5.
86
Tabela 5/6:
Izkaz uspeha Režijskega obrata Gorenja vas - Poljane
Izkaz uspeha
Čisti prihodki od prodaje
2010
2.182.147
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami, dotacijami,...)
Kosmati donos od poslovanja
Stroški blaga, materiala in storitev
440.178
Stroški dela
140.457
Odpisi vrednosti
297.142
Amortizacija
297.142
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
0
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
0
Drugi poslovni odhodki
0
Poslovni prihodki
2.182.147
Poslovni odhodki
877.777
Presežek prihodkov
1.304.370
Vir: zaključni račun proračuna za Občino Gorenja – vas – Poljane za leto 2010
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Razmejevanje prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe ter dejavnost prodaje blaga in storitev
– režijski obrat je dosežena z evidentiranjem prihodkov po kontih, z razdelitvijo podatkov v skupine po
programih, projektih, na odhodkovni strani pa je razmejevanje doseženo z evidentiranjem odhodkov
po področjih porabe – po programih, projektih, kontih in stroškovnih mestih.
87
5.4.1.
Analiza kupcev in ciljnega trga
Opis trga
Ciljni trg predmetnega projekta so uporabniki pitne vodo na območju obeh občin.
Leta 2011 je bilo v občini Škofja Loka na javne vodovodne sisteme priključenih 19.410 prebivalcev, kar
predstavlja 85,35% priključenost glede na celotno občino.
Tabela 5/7:
Prikaz priključenosti na javne vodovodne sisteme v letu 2011 v občini Škofja Loka
Število
prebivalcev
Število prebivalcev
danes priključenih
na vaški vodovod
Število obstoječih
priključenih
prebivalcev na javni
vodovodni sistem
Procent
priključenih na
javni vodovodni
sistem
Občina Škofja Loka
22.741
3.331
19.410
85,35%
Naselja v okviru javnega
vodovoda Škofa Loka –
predmet projekta
20.226
924
19.302
95,43%
Naselja v okviru javnega
vodovoda Rovte Lenart
227
119
108
47,58%
2.288
2.288
0
0,00%
Naselja, kjer so zasebni
vaški vodovodi
Na območju občine Škofja Loka ni predvidenih priključitev zaradi izvedbe projekta. Tudi naselja na
območju obeh javnih vodovodnih sistemov, po izvedbi projekta ne bodo novo priključena, zaradi
nemogoče izvedbe povezave oz. priključevanja obstoječih sistemov ali objektov na novozgrajeni
vodovod. Investicija bi prav tako predstavljala nesorazmerno visoke stroške priključevanja. Prebivalci teh
območij se sedaj oskrbujejo po zasebnih vodovodih, iz lastnih vodnih virov, po sistemu t.i. lastne oskrbe
s pitno vodo. Gre predvsem za območja, ki ležijo višje od sistema, t.i. hribovitega območja periferije
občine.
V letu 2011 je bilo v občini Gorenja vas - Poljane na javni vodovodni sistem v upravljanju režijskega
obrata občine Gorenja vas – Poljane priključenih 3.070 prebivalcev, kar predstavlja 42,18 % priključenost
glede na celotno občino.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.4.
88
Tabela 5/8:
Prikaz priključenosti prebivalstva na javne vodovodne sisteme
Število
prebivalcev
Občina Gorenja vas - Poljane
Število
prebivalcev
danes
priključenih na
vaški/zasebni
vodovod
Število
obstoječih
Procent
priključenih
priključenih na
prebivalcev na javni vodovodni
javni vodovodni
sistem
sistem
7.279
4.209
3.070
42,18%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Zarobar - Hlavče njive - Brda
434
167
267
61,52%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Trebija - Gorenja vas – Todraž –
predmet projekt
2.518
657
1.861
73,91%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Poljane predmet projekta
1.143
233
910
79,62%
Naselja v okviru javnega vodovoda
Stara Oselica
814
782
32
3,93%
2.370
2.370
0
0,00%
Naselja, kjer so zasebni vaški vodovodi
Na območju občine Gorenja vas – Poljane je predvidena priključitev 34 novih uporabnikov zaradi izvedbe
projekta. Naselja, ki so na območju javnih vodovodnih sistemov, na katerih se bo izvedel predvideni
projekt, po izvedbi projekta ne bodo na novo priključena. Razlog nepriključitve je nemogoča izvedba
povezave oz. priključevanja obstoječih sistemov ali objektov na novozgrajeni vodovod. Investicija bi
predstavljala nesorazmerno visoke stroške priključevanja. Prebivalci teh območij se sedaj oskrbujejo po
zasebnih vodovodih, iz lastnih vodnih virov, po sistemu t.i. lastne oskrbe s pitno vodo. Gre predvsem za
območja, ki ležijo višje od sistema, t.i. hribovitega območja periferije občine.
Cene storitev javnih služb
Cene storitev občinskih gospodarskih javnih služb se oblikujejo na podlagi Pravilnika o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 63/09)
ter Uredbe o vodnih povračilih (Ur.l. RS, 103/02, 122/07).
Obstoječe cene oskrbe s pitno vodo so opredeljene za vsako občino, ki je predmet projekta v spodnji
tabeli. Obstoječe cene so različne za prebivalstvo in ostale uporabnike, vendar se bodo po izgradnji
sistema uskladile v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. V spodnji tabeli so prikazane obstoječe cene
za občini Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.4.2.
89
Tabela 5/9:
Obstoječe cene za pitno vodo za občino Škofja Loka
Gospodinjstvo
Gospodarstvo
Industrijski
uporabniki
Negospodarstvo
Vodarina
0,4924
0,6176
0,6176
0,5967
Vodno povračilo
0,0782
0,0782
0,0782
0,0782
0,048501
0,059143
0,059143
0,057367
0,619101
0,754943
0,754943
0,732267
DDV (8,5%)
3
Skupaj (EUR/m )
Na podlagi določil Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009), je občina posredovala vlogo za pridobitev
pozitivnega strokovnega mnenja o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb varstva okolja, skladno s
predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, za cene storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v občini Škofja Loka.
V Poslovnem načrtu za leto 2011, številka: 160/2011 z dne 31.03.2011, so izdelali kalkulacijo cene
omrežnine in lastne cene izvajanja storitev, ki so bile podlaga za izdelavo predloga cen Občinskih
strokovnih služb za Občinski svet Občine Škofja Loka.
Dimenzija
vodomer
Faktor
Znesek omrežnine v EUR na
leto
DN 13
1,00
24,96
DN 20
1,67
41,64
DN 25
2,50
62,40
DN 30
4,00
99,84
DN 40
6,67
166,44
DN 50
10,00
249,60
DN 80
33,33
831,96
DN 100
50,00
1.248,00
DN 150
100,00
2.496,00
Predlog sprememb cen do izdelave Študije izvedljivosti še ni bil potrjen s strani Ministrstva za kmetijstvo
in okolje.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Sklep o cenah storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, dopis št. 354-21/2011 z dne
21.06.2011, ki ga je izdala Občina Škofja Loka. Predlog spremembe cene je določen za vodarino v višini
3
0,3735 EUR/m , omrežnina za uporabnike storitev gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« na
letni ravni (za 12 mesecev) znaša:
90
Tabela 5/10:
Obstoječe cene za pitno vodo za občino Gorenja vas – Poljane
Gospodinjstvo
Gospodarstvo
Negospodarstvo
Vodarina
0,1999
0,3436
0,2986
Vodno povračilo
0,0600
0,0600
0,0600
DDV (8,5%)
0,0221
0,0343
0,0305
Skupaj (EUR/m3)
0,2820
0,4340
0,3906
V spodnjih tabelah je prikazana analiza lastnih cen, ki je oblikovana za celotno občino in ne samo za
sistem.
Tabela 5/11:
Obstoječa lastna cena za leto 2011 za pitno vodo za občino Škofja Loka
Stroški za leto
2011 koncesionar
Stroški za leto
2011 koncedent
Strošek električne energije
18.706,98
0,00
18.706,98
Strošek pogonskega goriva
14.736,54
0,00
14.736,54
2.930,11
0,00
2.930,11
19.633,05
20.874,66
40.507,71
Stroški dela
0,00
0,00
Neposredni stroški prodaje
0,00
0,00
Drugi neposredni stroški
0,00
0,00
403.422,81
0,00
403.422,81
7.864,00
0,00
7.864,00
467.293,49
20.874,66
488.168,15
OSKRBA S PITNO VODO 2011
Skupaj
stroški za
leto 2011
1. NEPOSREDNI STROŠKI
Stroški storitev
Strošek koncesionarja po koncesijski pogodbi
Stroški drugih storitev koncesionarja
SKUPAJ
2. POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI
0,00
Amortizacija
Tekoče vzdrževanje
133.752,29
133.752,29
56.877,28
56.877,28
Drugi posredni proizvajalni stroški
8.376,56
0,00
8.376,56
SKUPAJ
8.376,56
190.629,57
199.006,13
3. SPLOŠNI STROŠKI
0,00
Posredni stroški nabave, uprave in prodaje
0,00
0,00
Posredni stroški obresti
0,00
0,00
0,00
0,00
SKUPAJ
0,00
4. DOBIČEK
5. SKUPAJ
0,00
475.670,05
211.504,23
687.174,28
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Drugi stroški materiala
91
Tabela 5/12:
Obstoječa lastna cena za leta 2009, 2010 in 2011 za pitno vodo za občino Gorenja Vas
Poljane
OSKRBA S PITNO VODO 2010
Stroški/prih
za leto 2009
Stroški/prih
za leto 2010
Stroški/prih
za leto 2011
Lastna cena
za leto 2011
3
na m
STROŠKI
1. NEPOSREDNI STROŠKI
Strošek električne energije
3.739,00
3.461,00
4.002,32
0,02433
263,00
30,00
200,00
0,00122
Stroški storitev
23.930,00
15.355,00
16.327,76
0,09927
Stroški dela
34.417,00
17.027,00
13.189,79
0,08019
1.173,00
2.639,00
2.256,04
0,01372
63.522,00
38.512,00
35.975,91
0,21873
Amortizacija
63.642,00
68.720,00
88.135,76
0,53586
Tekoče vzdrževanje
51.163,00
53.126,00
49.487,73
0,30088
Strošek pogonskega goriva
Drugi stroški materiala
Neposredni stroški prodaje
Drugi neposredni stroški
SKUPAJ
2. POSREDNI PROIZVAJALNI
STROŠKI
Drugi posredni proizvajalni
stroški
SKUPAJ
1.236,85
114.805,00
121.846,00
138.860,34
0,83674
10.612,00
10.254,00
10.248,86
0,06231
10.612,00
10.254,00
10.248,86
0,06231
188.939,00
170.612,00
185.085,11
1,11779
34.550,00
36.747,00
36.723,86
-154.389,00
-133.865,00
-148.361,25
3. SPLOŠNI STROŠKI
Posredni stroški nabave,
uprave in prodaje
Posredni stroški obresti
SKUPAJ
5. SKUPAJ
6. P R I H O D K I
7. SKUPAJ (prihodki -stroški)
Predvideno povečanje cen zaradi izvedbe projekta je prikazano v nadaljevanju dokumenta (Poglavje 13:
Projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje
ekonomske dobe investicijskega projekta).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
4. DOBIČEK
92
SWOT analiza s postavitvijo ciljev
SWOT analiza, imenovana tudi klasična analiza, je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti
glede na izvedbo projekta. Prednost je vsaka sposobnost s katero se lahko doseže določene cilje. Slabosti
so tiste aktivnosti, ki ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev. Priložnosti se kažejo v razmerah
zunanjega okolja. Z njihovo pravilno in natančno uporabo imamo možnost, da doseže svoje cilje.
Nevarnosti so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere praviloma
nimamo veliko vpliva.
Prednosti
•
znano število ogroženih urbaniziranih površin
•
avtomatizacija in daljinsko voden nadzor na sistemu oskrbe s pitno vodo
•
razpoložljivost vodnih virov
Cilj:
Zagotovitev večje izkoriščenosti in uporabe novih lastnih vodnih virov.
Slabosti
•
povečana zdravstvena ogroženost prebivalstva
•
negativni vpliv na gospodarski razvoj, umikanje kapitala
•
nizka ozaveščenost prebivalstva
•
vodne izgube
•
nepovezanost sistema in hidravlična neustreznost
Cilj:
Hidravlična izboljšava bo omogočala optimizacijo sistema.
Priložnosti
•
neizgrajenost objektov in naprav
•
razvoj novih delovnih mest
•
urejenost infrastrukture kot konkurenčna prednost Republike Slovenije
•
pozitivni učinki na gospodarski in turistični razvoj in razvoj uporabe novih tehnologij
•
ohranitev vodnih virov kot strateška dobrina države v času klimatskih sprememb
•
pozitivni učinki na zdravje prebivalstva
•
posredno se bodo v oddaljenih krajih vzpostavili pogoji za nadaljnji ekonomski in družbeno
socialni razvoj območja.
Cilj:
Izvedba projekta bo izrabila tudi ponujene priložnosti za potencialni razvoj gospodarstva.
Pozitivni učinki ne bodo le v smeri razvoja gospodarstva, pač pa tudi iz naslova socialnega in
ekonomskega vidika.
Nevarnosti
Cilj:
•
migracije prebivalstva (znotraj RS)
•
morebitno povišanje cen pitne vode
•
povečana ranljivost zaradi klimatskih sprememb
Menimo, da bo izvedba projekta morebiti deloma vplivala na povečanje cene pitne vode, kar
ima lahko vpliv na ekonomski in socialni vidik za prebivalce z nižjimi dohodki.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
5.5.
93
6
TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL
6.1.
Opis zasnove predvidenega vodovodnega sistema
Občini, ki ležita na porečju reke Sore, so se odločile za skupen pristop k reševanju problemov oskrbe s
pitno vodo.
V občinah Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane, bo izvedba investicije zajemala:
2.
3.
izgradnja potrebnih objektov za aktiviranje nadomestnega globinskega vodnega vira iz
dolomitnega vodonosnika (vodni vir Trebija), in sicer:
- črpališča Č1, Č2 in Č3 nad projektiranimi črpalnimi vrtinami V1, V2 inV3,
- skupni zbirni jašek (ZBJ),
- povezovalni cevovodi od črpališč in obstoječega zajetja do zbirnega jaška (ZBJ),
- dovozna pot do posameznih objektov,
hidravlične izboljšave na vodovodnem sistemu v občini Škofja Loka:
- posodobitev vodovoda v Puštalu z izgradnjo 1.042 m cevovoda,
- posodobitev vodovoda Visoko – Škofja Loka, v skupni dolžini 9.592 m,
- posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in delu Podlubnika
v skupni dolžini 1.964 m,
- posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga v skupni dolžini
3
2.115 m in izgradnjo vodohrana Trnje (kapacitete 200 m ),
- posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) - Visoko - faza 1 v skupni dolžini
1.008 m in
- posodobitev primarnega vodovoda Trata Reteče v skupni dolžini 2.916 m.
hidravlične izboljšave na vodovodnem sistemu v občini Gorenja vas – Poljane:
a. izgradnja cevovoda v skupni dolžini 1.866 m za vodovodni sistem Trebija ZBJ –
Poljane – Škofja Loka,
b. izgradnja prečrpalne postaje Todraž in Gorenja vas, izgradnja vodohrana Todraž
3
3
(kapacitete 100 m ) in vodohrana Gorenja vas (kapacitete 200 m ) ter hidravlična
izboljšava cevovodov v vodovodnem podsistemu Trebija – Gorenja vas – Todraž v
dolžini 7.404 m,
3
c. izgradnja prečrpalne postaje Trebija in vodohrana Trebija (kapacitete 100 m ) in
cevovoda v dolžini 4.527 m v vodovodnem podsistemu Trebija – Podgora,
3
d. izgradnja vodohrana Kovnica (kapacitete 100 m ), klorinatorsko postajo in izgradnja
cevovoda v skupni dolžini 2.681 m v vodovodnem podsistemu Poljane.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1.
94
Tabela 6/1:
Kazalniki izvedbe projekta
Cevovodi in objekti
SKUPAJ
Škofja Loka
Gorenja vas Poljane
Cevovodi
35.370
18.907
16.463
Novogradnja (m)
7.442
270
7.172
Hidravlična izboljšava (m)
27.928
18.637
9.291
Vodohrani
5
1
4
Novogradnja (kos)
5
1
4
Nadgradnja obstoječih (kos)
0
4
3
1
Novogradnja (kos)
3
2
1
Nadgradnja obstoječih (kos)
1
1
Črpališča z vrtinami
Zbirni jašek za vrtine
1
Klorinatorska postaja in ureditev zajetja Hotovlja
1
1
Prečrpalne postaje
3
3
6.1.1.
1
Opis investicij, ki bodo potekale v občini Škofja Loka
a)
Črpalne vrtine Trebija
Osnova za izdelavo projektne dokumentacije so predhodne hidrogeološke analize in raziskave v okviru
katerih je bila že izvedena tudi ena raziskovalno-črpalna vrtina vrtina V1, TRVP-1/07. Rezultati teh analiz
in raziskav so pokazali, da je na ožjem območju obstoječih zajetij površinske vode v Trebiji, zadostna
količina kvalitetne pitne vode iz dolomitnih vodonosnikov.
Da pa bi se zadovoljilo potrebo po pitni vodi v obeh občinah je predlagana izvedba še dveh novih
črpalnih vrtin V2 (TRVČ-2/10) in V3 (TRVČ-2/10) večjih dimenzij in večje globine (do -200 m), kjer bi še
dodatno dobili črpanje vode kapacitete od 15 do 18 l/s na vsaki od teh dveh črpalnih vrtin-skupaj torej z
vrtino V1 od minimalno 38,7 l/s do maksimalno 44,7 l/s novih vodnih kapacitet. Mikro lokacije novih
vrtin so določene na osnovi izračuna depresijskih krivulj, ki omogočajo nemoteno črpanje vode, do
predvidenih količin, brez medsebojnih vplivov. Z definiranjem depresijskih krivulj so določene tudi
globine črpalk in višine črpanja v posameznih vrtinah.
Predmetni projekt obravnava izgradnjo potrebnih objektov za aktiviranje nadomestnega globinskega
vodnega vira iz dolomitnega vodonosnika.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Na osnovi enomesečnega črpalnega poskusa in opravljene analize vode na vrtini V1 (TRVP-1/07) je
potrjena popolna neoporečnost globinske vode in neodvisnost tega vodnega vira od višje ležečega,
karbonatnega vira pitne vode. Potrjena je tudi možnost stabilnega črpanja vode kapacitete 8,7 l/s
95
Črpalne vrtine predstavljajo skupni vodni vir za vodovodni sistem Trebija-Poljane-Škofja Loka za primer
kaljenja ali bakteriološkega onesnaženja drenažnega vodnega zajetja Trebija.
•
•
•
•
črpališča Č1, Č2 in Č3 nad projektiranimi črpalnimi vrtinami V1, V2 inV3:
Sestavljena so iz črpalnih vrtin in črpalnih jaškov. Lokacije so definirane z določitvijo
lokacij črpalnih vrtin. Č1 in Č2 sta na parcelni št. 207/1. Č3 pa je na parceli št. 211 ter
209, vse k.o. Trebija. Opisi črpalnih vrtin so podali hidrogeologi v svojih hidrigeoloških
poročilih/strokovnih podlagah. Glede na hidravlične izračune in na podlagi
hidrogeoloških poročil/strokovnih podlag smo določili črpalke in dimenzije tlačnega
cevovoda. Izbrani parametri so:
• za vrtino V1: črpalka: Q=8,7 l/s, H=52,7 m, P=7,5 kW, Htv=67 m, tlačni vod ø
80
• za vrtino V2: črpalka: Q=15 l/s, H=115,8 m, P=26 kW, Htv=98 m, tlačni vod ø
125
• za vrtino V3: črpalka: Q=15 l/s, H=115,8 m, P=26 kW, Htv=98 m, tlačni vod ø
125
skupni zbirni jašek (ZBJ):
Zbirni jašek bo centralni objekt vodnega vira v Trebiji. V jašku se združujejo vsi
povezovalni cevovodi iz smeri obstoječega, spodnjega vodnega zajetja in iz novih črpališč
v eni skupni vodovodni cevi, kar dejansko pomeni, da se voda iz vseh vodnih virov
poljubno meša glede na razpoložljivost-izdatnost vodnih virov. Glavna linija je iz vodnega
zajetja površinske vode iz karbonatnega vodonosnika. Zunanji transportni cevovod NL
DN 300 na izstopu iz ZBJ ni več predmet obdelave (predmet obdelave je le sama fizična
prevezava pred ZBJ cevi iz jaška na predviden zunanji cevovod
Poleg cevne opreme bo v jašku vgrajena vsa potrebna hidromehanska oprema
(pripadajoči fazonski kosi, zaporni ventili in lopute), oprema za dezinfekcijo vode (NaOCl
-natrijev hipoklorit) v posebni dezinfekcijski celici v jašku ter potrebna merilna oprema za
merjenje pretoka in kvalitete vode (kalnost, pH, prevodnost, temperatura).
povezovalni cevovodi od črpališč in obstoječega zajetja do zbirnega jaška (ZBJ)
Za povezavo med črpališči ter obst. vodnim zajetjem in ZBJ so predvideni štirje cevovodi.
Globina cevovodov bo od 120 do 250 cm, odvisno od konfiguracije terena in pogojih
prečkanja potoka, ki odvaja izlivno vodo obst. vodnega zajetja (Z1) - (prečkala ga bosta
cevovoda iz Č1 in Č2.). Za vsa prečkanja s potokom je predvidena minimalna globina
temena cevi 1,2 m od dna potoka. Izbrane so cevi iz NL DN 125 ter NL DN 150. Na trasi
cevovodov ni nobenih točkovnih objektov. Dimenzije jaška so: 4,0x 14,0 x 8,4 m.
dovozna pot do posameznih objektov
Predvidena je do vseh točkovnih objektov. Parkirni prostor in obračališče bo na platoju
pred vhodom v ograjeni varstveni pas zajetja 2 (Z2), ki trenutno ni v uporabi.
Po daljšem usklajevanju s predstavniki občin in lastnikov zemljišč je bila sprejeta najbolj
racionalna varianta trse in tehnologije gradnje dovozne ceste. Trasa je umaknjena proti
robu parcele, ki je v kmetijski rabi in tako omogoča optimalno obdelavo in minimalno
izgubo obdelovalne površine.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Ti objekti so:
96
b)
Posodobitev vodovoda v Puštalu
Projektna rešitev predvideva izgradnjo novih primarnih vodovodov iz sodobnih materialov in primernih
hidravličnih karakteristik.
Večina vodovodnega sistema Puštala je zasnovna tako, da je možno napajanje iz dveh smeri; iz
transportnega vodovoda Visoko – Škofja Loka (odcepni vodovod DN 400) in iz mestnega vodovodnega
sistema (iz Grajskega vodohrana). Odcepna kraka proti Hrastnici in vzhodu Puštala se napajata iz ene
smeri. Zaradi različni tlakov v omrežju je celoten sistem (tako kot do sedaj) razdeljen v dve tlačni coni:
•
nižja - severni del Puštala (nad hišno številko Puštal 76 – Nacetova hiša), ki se napaja iz
Grajskega vodohrana,
• višja – južni del Puštala, ki se napaja iz transportnega cevovoda Trebija – Visoko - Škofja Loka,
oz vodohrana Kamnitnik.
Obe coni sta med seboj povezani preko hidravličnega ventila za redukcijo tlaka in pretoka. Na ta način je
omogočeno napajanje nižje tlačne cone iz dveh smeri, ravno tako je v slednji omogočen dovod zadostne
količine požarne vode (iz Grajskega vodohrana jo zaradi »ozkih grl«; pod-dimenzioniranih odsekov, ki še
niso hidravlično izboljšani namreč ne moremo zagotoviti v celoti).
Trase novih primarnih vodovodov se iz privatnih površin umikajo v javne površine. Na ta način ostane
obstoječe omrežje v obratovanju vse do izgradnje novega omrežja, tako da za čas gradnje ne bo potrebo
izvajati provizorne preskrbovalne napeljave.
S predmetnim projektom se obdelujejo naslednji primarni cevovodi:
•
•
•
•
•
c)
PV2 - Puštal, DN 125 mm, dolžine 246 m,
PV3 - Puštal, DN 125 mm, dolžine 141 m,
PV4 - Hrastnica odsek 1, DN 125, dolžine 401 m,
PV4 - Hrastnica odsek 2, DN 125, dolžine 127 m.
PV5 - Žovšče odsek 1, DN 125, skupne dolžine 127 m.
Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
Trasa novega transportnega vodovoda načeloma sledi obstoječem, z določenimi korekcijami, ki so jih
večinoma narekovale zahteve lastnikov zemljišč, po katerih poteka cevovod. Slednja se prične
neposredno za združitvenim jaškom, v katerem se združijo cevovodi iz črpalnih vrtin Visoko in
transportni vodovod iz Trebije oz. Hotovelj in se zaključi s priključkom na že obnovljeni vodovod na
koncu Kopališke ulice v Škofji Loki (ob obstoječem vodovodnem jašku). Vmes poteka trasa večinoma po
kmetijskih zemljiščih in vodnem svetu (deloma tudi poljskih poteh in lokalnih cestah), izmenoma po
levem in desnem bregu reke Sore. Predvideno je 9 križanj Sore. Trasa novega vodovoda bo potekala ob
trasi starega v oddaljenosti 2 do 3 m.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Na odseku Visoko – Viršk v Škofji Loki je potrebno povečati prevodno sposobnost transportnega
vodovoda, z namenom da se spravi vodo do porabnikov. Ta cca. 10 km dolgi odsek je iz azbestcementnih
cevi DN 350 mm, ki so v zelo slabem stanju. Namesto AC cevi se vgradijo cevi iz nodularne litine premera
400 mm. Prevodna sposobnost transportnega cevovoda se poveča z današnjih 90 na 120 l/s.
97
Pri takem trasnem poteku novega vodovoda se pustijo stare cevi v zemlji, obstoječi vodovod obratuje
ves čas gradnje, vse do izvedbe prevezav. Izjema je le odsek, kjer je utesnjenost v kanjon Sore (cca 80 m
od novega mostu čez Soro proti hišni številki Visoko pri Poljanah 4a - dolžina odseka 130 m). Na
slednjem je skalnat teren, vodovod pa je mogoče polagati le v traso obstoječega (po makadamski cesti),
zato bo potrebno odstraniti stare cevi in jih nadomestiti z novimi.
Dolžina posodobitve trase je 9.592 m premera DN 400 de500 (di409 2 mm).
Na tem odseku je predviden začasni vodovod (provizorij) za oskrbo z vodo za čas gradnje.
Trasa projektiranega vodovoda se odmakne od trase obstoječega vodovoda na odsekih:
•
•
•
•
d)
Visoko pri Poljanah od hišne štev. 2 proti Loki v dolžini cca 400 m,
skozi celotno vas Brode, vse do križanja s Soro v dolžini cca 800 m,
pod Zmincem, hišne številke 24 – 25, do križanja s Soro v dolžini cca 530 m,
pod Podpulfrco, hišna štev 1a, do Škofje loke, Poljanska cesta 27 v dolžini cca 720 m.
Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
Naselja Stara Loka, Virlog, Binkelj in Trnje ležijo na severnem delu Škofje Loke, severno od ceste Škofja
Loka - Železniki. V nobenem izmed naselij ni ustrezno urejena oskrba s kvalitetno pitno vodo. Prebivalci
so povezani z glavnim vodovodnim sistemom Škofja Loka. Večji del vodovodov je iz poddimenzioniranih
profilov, zato jih bo potrebno zamenjati z novimi materiali večjih dimenzij, ki bodo zagotavljale
optimalno oskrbo s pitno vodo.
Naselje Podlubnik se nahaja na južni strani ceste Škofja Loka – Železniki. Potrebno je zgraditi nov
primarni cevovod, ki bo povezal obstoječa primarna cevovoda, ki se nahajata na severno-zahodnem in
južno-vzhodnem delu naselja. V projektni dokumentaciji je predvidena izgradnja novih cevovodov iz
sodobnih materialov in primernih hidravličnih karakteristik.
Trase novih primarnih vodovodov se iz privatnih površin umikajo (kjer je to le možno) v javne površine.
Na ta način ostane obstoječe omrežje v obratovanju vse do izgradnje novega omrežja, tako da za čas
gradnje ne bo potrebo izvajati provizorne preskrbovalne napeljave.
S predmetnim projektom se obdelujejo trije primarni cevovodi:
•
•
•
PV 1 Trnje, DN 150-200 mm, skupne dolžine 1.218 m,
PV 2 Podlubnik, DN 150 mm, dolžine 362 m,
PV 3 Virlog, DN 100, dolžine 384 m.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Projektna rešitev predvideva izgradnjo novih primarnih vodovodov iz sodobnih materialov in primernih
hidravličnih karakteristik. Celotni vodovod v naseljih: Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter je
zasnovan tako, da je možno napajanje iz dveh smeri; iz glavnega mestnega vodovodnega sistema in iz
črpališča Vešter preko vodohrana Trnje (slednji se vključno z dovodom iz črpališča Vešter obdeluje v
projektu “Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga”, PGD, štev. proj. 166/11,
Hidrosvet d.o.o., november 2011). Izjema je le višje ležeča cona naselja Trnje, ki se napaja izključno iz
vodohrana Trnje. Podlubnik se napaja iz glavnih primarnih vodovodov škofjeloškega omrežja tako, da
tudi pri predvidenem vodovodu imamo zagotovljeno napajanje iz dveh smeri.
98
Na primarno omrežje bodo priključeni posamezni sekundarni cevovodi (obstoječi, predvideni).
Sekundarni odcepi na primarnem vodu so zasnovani tako, da ob izgradnji (rekonstrukciji) sekundarnega
omrežja ne bo potrebno posegati v primarne cevovode.
•
•
•
•
•
vodovoda v naselju Trnje: Na odcepu od obstoječega vodovoda PVC DN 225 mm, ki vodi iz
črpališča Vešter proti Škofji Loki, se proti severu izgradi novi vodovod iz NL cevi premera 100
mm. Trasa vodovoda preči najprej novo asfaltirano in preurejeno cesto Škofja Loka – Selška
dolina. Vodovod poteka pod cesto in bo položen v zaščitne cevi DN 219 mm. Predvideno je
podvrtavanje ceste. Nato trasa vodovoda poteka skozi naselje v robu asfaltne ceste, ter po
kolovozni poti do predvidenega vodohrana. Dolžina vodovoda je 713 m z obnovo obstoječega
črpališča Vešter.
vodohran Trnje: Lokacija novega vodohrana je nad vasjo Trnje, v bližini obstoječega
3
vodohrana. Obstoječi vodohran se opusti. Prostornina novega vodohrana bo 200 m .
Vodohran bo deloval kot pretočni vodohran, v katerega se bo preko načrtovanega vodovoda
dimenzije 100 mm črpala voda iz obstoječega črpališča Vešter (kapaciteta črpanja iz vodnega
dovoljenja je 2 l/s). Praznotok je po cevovodu PVC DN 150 mm speljan iz vodne celice
vzporedno v trasi dotočnega vodovoda. Pred izpustom v potok se na izpustu namesti žabja
zaklopka. Dolžina praznotoka je 306 m.
vodovoda Stara Loka: Na odseku primarnega vodovoda na odseku Stara Loka - Vincarje, ki
poteka po območju Stare Loke in nato naprej proti jugu preko državne ceste in Selške Sore
proti Vincarjem se zaradi hidravlične izboljšave obstoječe azbestcementne cevi zamenjajo z
cevi iz nodularne litine dimenzije 200 mm v skupni dolžini 437 m.
vodovoda Reteče: Na primarnem vodovodu na odseku Reteče - Sora, ki poteka na levem
bregu Sore od vasi Reteče proti Sori in naprej proti Dragi se zaradi hidravlične izbojšave
alkaten vodovod dimenzije 80 mm zamenja z cevi iz nodularne litine NL dimenzije 100 mm v
dolžini 228 m.
vodovoda Draga: Predvidena povezava vodovoda se priključi na obstoječi vodovod na jugu na
obstoječi AB revizijski jašek na severu pa na obstoječi vodovod, ki povezuje vasi Godešič,
Reteče in Gorenjo vas-Reteče). S tem bosta oba sistema vključena v zaključeno vodovodno
zanko. Severni priključek, ki se nahaja ob skrajnem zahodnem delu deponije je izveden
vodovod iz alkaten cevi DN 100.Od tukaj vodovod poteka ob robu deponije, kjer ga preči
skrajno zahodno in nato poteka po poljski poti vse do dovozne ceste za deponijo Draga. Na
tem mestu je predvidena prevezava vodovoda, ki oskrbuje deponijo. Trasa nato poteka ob
robu ceste proti obstoječemu jašku, kjer križa cesto in se naveže na obstoječi vodovod. V
jašku je predvidena zamenjava armature iz sedanje, ki je DN 80 na DN 100. Predvideni
vodovod je iz nodularne litine dimenzije DN 100 mm. Istočasno se izvedejo prevezave
obstoječih priključkov vodovoda, ki so bila vezana na stari vodovod. Odsek starega vodovoda
ob cesti se ukine iz obratovanja. Dolžina povezovalnega vodovoda je 431 m.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
e)
Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga
Investicija vključuje izgradnjo:
99
f)
Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) - Visoko - faza 1
Predvideni vodovod NL DN 350 mm (začetni del trase) se bo pod Hotovljo povezal z obstoječim
transportnim vodovodom ACC DN 250 mm iz smeri Trebije. Od te točke dalje pa vse do združitvenega
jaška v Visokem (konec trase) poteka cevovod NL DN 400 mm v skupni dolžini 1.008 m.
g)
Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
Trasa vodovodnega cevovoda je sestavljena iz primarnega cevovoda in prevezav sekundarnih cevovodov
na primarni cevovod. Trasa projektiranega cevovoda poteka od priključka na obstoječi vodovod v
obstoječem jašku v Industrijski coni do priključka na obstoječi vodovod pri tovarni Corona v Retečah. Po
odcepitvi iz obstoječega jaška poteka trasa projektiranega vodovoda po brežini, vzporedno z drčo,
poteka nad propustom, prečka predviden rondo in se po brežini vzpne na njive. Naprej poteka trasa
vodovoda po njivah, v vozlišču prečka regionalno cesto in poteka vzporedno s cesto, prečka lokalno
cesto in poteka v robu ceste, prečka železniško progo in vzporedno s cesto poteka do priključka na
obstoječi vodovod pri tovarni Corona v Retečah.
Skupna dolžina projektiranega vodovodnega cevovoda je cca 2.916 m.
Prikaz kazalnikov izvedbe po odsekih za občino Škofja Loka
Investicija
Premer cevi ali tehnične
specifikacije objekta
Občina Škofja Loka
Dolžina cevi
18.907
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
1.042
PV3 Puštal
DN 125
141
PV2 Puštal
DN 125
246
PV5 Žovšče 1.odsek
DN 125
127
PV4 Hrastnica 1.odsek
DN 125
401
PV4 Hrastnica 2.odsek
DN 125
127
Jašek 2
velikosti: 3.00x3.00x3.10
Jašek 3
velikosti: 1.60x2.00x2.30
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
Cevi
9.592
DN 400 de500 (di409 2 mm)
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
9.592
1.964
PV1 TRNJE
DN 150, DN 200,
de250(di204.6mm)
PV2 PODLUBNIK
DN 150
362
PV3 VIRLOG
DN 100
384
1.218
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 6/2:
100
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
2.115
3
Vodohran Trnje
V = 200 m
praznotok PVC dn 150
Praznotok
DN 150
306
Napajalni vodovod do vodohrana Trnje
DN 100
713
Vodovod Stara Loka - Vincarje 1
DN 200
302
Vodovod Stara Loka - Vincarje 2
DN 200
135
Posodobitev glavnega vodovoda od vasi Reteče do Sore
DN 100
228
Povezovalni vodovod ob deponiji Draga
DN 100
431
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
DN 400
1.008
6. Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
DN 200, DN 110
2.916
7. Črpalne vrtine Trebija
za vrtino V1: črpalka: Q=8,7
l/s, H=52,7 m, P=7,5 kW,
Htv=67 m, tlačni vod ø 80
3
Jašek Č1
za vrtino V1: črpalka: Q=8,7
l/s, H=52,7 m, P=7,5 kW,
Htv=67 m, tlačni vod ø 80
Dimenzije:
2,8 x 2,9 x
2,2
Jašek Č2
za vrtino V2: črpalka: Q=15
l/s, H=115,8 m, P=26 kW,
Htv=98 m, tlačni vod ø 125
Dimenzije:
3,0 x 2,9 x
2,2
Jašek Č3
za vrtino V3: črpalka: Q=15
l/s, H=115,8 m, P=26 kW,
Htv=98 m, tlačni vod ø 125
Dimenzije:
2,8 x 2,9 x
2,2
Dimenzije:
4,0x 14,0 x
8,4
Zbirni jašek
Vodovod- povezovalne cevi od črpališč do ZBJ
270
Občina Gorenja vas - Poljane
Po programu generalne rešitve oskrbe s pitno vodo v občinah Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka, so za
celotno območje občine Gorenja vas – Poljane predvideni ustrezni ukrepi, ki bodo omogočali nemoteno
oskrbo prebivalstva in spremljajočih dejavnosti s pitno vodo brez nepotrebnih podvajanj objektov in
prepotrebne povezave vodovodnega sistema z vodovodnimi sistemi za občino Škofja Loka in Gorenja vas
– Poljane v Podgori (Dolge njive), Gorenji vasi in Poljanah. Za nemoteno oskrbo z vodo se bodo zgradili
skupni objekti in cevovodi od obstoječega zajetja in novih vrtin s črpališči na Trebiji in skupni cevovod
do Podgore (Dolgih njiv), ki bodo hidravlično izboljšali in razširili oskrbo z vodo za območje občine
Gorenja vas – Poljane, z upoštevanjem naraščajočih potreb po pitni vodi, lokacijo obstoječega vodnega
vira in geografske lege naselij.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
6.1.2.
DN125, DN150, DN300
101
Vodovodni sistem Trebija - Poljane – Škofja Loka, odsek Trebija (ZBJ) – Podgora (Dolge njive) je skupni
vodovodni sistem Občin Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane. Osnovo izgradnje skupnega vodovodnega
sistema za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane predstavljajo obstoječi vodni viri oz. zajetje na
Trebiji in medobčinska pogodba. Tehnični opisi zajemajo izgradnjo odseka vodovodnega sistema od
Trebije (zbirni jašek) – Podgore (Dolge njive), katere nosilec izvedbe je občina Gorenja vas - Poljane
(medobčinska pogodba).
Vodovodni sistem Trebija - Poljane – Škofja Loka oskrbuje s pitno vodo vodovodna podsistema Trebija Podgora in Trebija - Gorenja vas - Todraž in predstavlja rezervni vodni vir za podsistema Fužine in
Poljane. V občini Gorenja vas – Poljane zgoraj citirani vodovodni sistem in podsistemi skrbijo za
vodooskrbo naselij Trebija, Podgora, del Hotavelj, Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava,
Dobravšce, Todraž in predstavljajo rezervni vodni vir za naselji Fužine in Poljane. Skupni cevovod
vodovodnega sistema Trebija – Poljane - Škofja Loka, odsek Trebija (ZBJ) - Podgora (Dolge njive), poteka
od zbirnega jaška na Trebiji do razdelilnega jaška v Podgori (Dolge njive).
Osnova izgradnje vodovodnega sistema Trebija (ZBJ) – Poljane – Škofja Loka, cev NL DN300 za občini
Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane, je obstoječe zajetje Trebiji in lokacija zbirnega jaška pod zajetjem
na Trebiji ter obnovljena cevovoda DN250 za Škofjo Loko in DN150 za vodovodni podsistem Trebija Gorenja vas – Todraž, ki potekata v regionalni cesti v Gorenja vas - Žiri, od Podgore (Dolge njive) do
križišča Hotavlje. Vodovodni sistem Trebija-Poljane-Škofja Loka odsek Trebija (ZBJ) – Podgora (Dolge
njive) oskrbuje z zdravo pitno vodo naslednje podsisteme:
•
•
•
Vodovodni podsistem Trebija – Gorenja vas – Todraž,
Vodovodni podsistem Trebija – Podgora,
Vodovodni sistem Poljane.
Na vodovodnih sistemih bodo izvedeni vsi elementi, objekti in naprave, potrebni za njihovo javno
funkcijo; vgrajeni bodo vsi elementi za daljinski nadzor (različne vrste jaškov, zračnikov, zasunov,
blatnikov, vodomerov in vsa potrebna strojna ter elektro oprema). Za zagotovitev dostopov do
posameznih objektov se bodo izvedli ustrezni dostopi oziroma navezave na obstoječe poti. Prav tako se
bodo zagotovili viri napajanja z električno energijo.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Z izvedbo projekta se predvideva izgradnja približno 16,5 km cevovodov vodovodnega sistema s
pripadajočimi objekti, prečrpalnimi postajami in vodohrani Todraž, Gorenja vas, Poljane (Kovnica) in
Trebija.
102
Prikaz izvedbe investicije v občini Gorenja vas – Poljane
Investicija
Premer cevi ali tehnične specifikacije Dolžina
objekta
cevi
Občina Gorenja vas - Poljane
1. Vodovod sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
16.463
DN 300
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
1.866
7.404
Prečrpalna postaja Todraž
dve črpalki moči 3,0 l/s - 130 m
Vodohran Todraž
100 m3
Prečrpalna postaja Gorenja vas
tri črpalke 5 l/s - 70 m
Vodohran Gorenja vas
200 m3
Cevovod Hotavlje (križišče) - PP Gorenja vas
DN 150
1.500
Cevovod Prečrpalna postaja Gorenja vas - VH Gorenja vas
DN 150
306
Cevovod VH Gorenja vas - Gorenja vas
DN 150
579
Cevovod Zarobar-Hlavče njive-Brdo- VH Gorenja vas
DN 80
100
Cevovod Hotavlje (križišče) - Hotavlje (jašek)
DN 100
550
Cevovod Hotavlje - PP Hotavlje
DN 100
93
Cevovod Gorenja vas (desni breg Sore) - Gorenja vas (jašek)
DN 150
146
Cevovod Gorenja vas (Neškova brv)- Gorenja vas (jašek)
DN 150
167
Cevovod Todraž - PP Todraž
DN 150
873
Cevovod PP Todraž - VH Todraž
DN 100
708
Cevovod VH Todraž - GC Todraž
DN 150
1.641
Cevovod PP Todraž - Todraž (Oblak)
DN 100
741
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
Prečrpalna postaja Trebija
4.527
tri črpalke: 2xQ=2l/s, H=120m, N=2x7,5kW
1xQ=10l/s, H=120 m, N=1x22kW
Vodohran Trebija
100 m3
Cevovod PP Trebija - VH Trebija
DN 100
391
Cevovod VH Trebija - Trebija
DN 100
1.075
Cevovod Trebija - visoka cona
DN 100
52
Cevovod PP Trebija - Podgora
DN 100
1.590
Cevovod Trebija (reducirni jašek)- Fužine (VH Fužine)
DN 100
1.419
4. Vodovodni podsistem Poljane
2.666
Vodohran Kovnica
100 m3
Cevovod Poljane 1(jašek v križišču)- VH Kovnica
DN 150
440
Cevovod Poljane 2 (VH Kovnica - vodovod Dobenska Amerika)
DN 100
44
Cevovod Poljane 3 - odcep za obstoječi VH Poljane
DN 150
120
Cevovod Poljane 4.1 (Mercator - Granim)
DN 150
167
Cevovod Poljane 4.2 (Mercator - Granim)
DN 100
156
Cevovod Poljane 5 (Polycom - Krek)
DN 100
263
Posodobitev cevovoda Zajetje Hotavlja - vas Hotavlja
DN 150
1.476
Klorna postaja Hotavlja in ureditev zajetja Hotovlja
1
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 6/3:
103
V nadaljevanju je prikazan opis posameznih odsekov in izvedbe.
a)
Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
Vodovodni sistem Trebija - Poljane – Škofja Loka, odsek Trebija (ZBJ) – Podgora (Dolge njive) je skupni
vodovodni sistem Občin Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane. Osnovo izgradnje skupnega vodovodnega
sistema za občini Škofja Loka in Gorenja vas -Poljane predstavljajo obstoječi vodni viri oz. zajetje na
Trebiji. Investicija zajema izgradnjo odseka vodovodnega sistema od Trebija (zbirni jašek) – Podgore
(Dolge njive).
Vodovodni sistem Trebija - Poljane – Škofja Loka oskrbuje s pitno vodo vodovodna podsistema Trebija Podgora in Trebija - Gorenja vas - Todraž in predstavlja rezervni vodni vir za podsistema Fužine in
Poljane. V občini Gorenja vas – Poljane zgoraj citirani vodovodni sistem in podsistemi skrbijo za
vodooskrbo naselij Trebija, Podgora, del Hotavelj, Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava,
Dobravšce, Todraž in predstavljajo rezervni vodni vir za naselji Fužine in Poljane. Skupni cevovod
vodovodnega sistema Trebija – Poljane - Škofja Loka, odsek Trebija (ZBJ) - Podgora (Dolge njive), poteka
od zbirnega jaška na Trebiji do razdelilnega jaška v Podgori (Dolge njive).
Novi vodovod Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka NL DN300 se začenja izven predvidenega zbirnega
jaška in poteka skozi Trebijo do Podgore. Odsek je temeljnega pomena za transport vode v vodovodne
podsisteme, ki bodo oskrbovali prebivalce občin Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane.
Cevovod se zaključi z navezavo na obstoječa cevovoda NL DN250 in DN150. Pred navezavo je potrebno
izvesti AB vodotesni jašek 3,0 x 2,0 x 2,0 m, v katerem se cevovod DN300 razcepi na cevovoda DN250 in
DN150. Navezava na obstoječa cevovoda se izvede izven jaška. Dolžina cevovoda je 1.866 m.
b)
Vodovodni podsistem Trebija – Gorenja vas – Todraž
Namen gradnje novega podsistema je nadgradnja obstoječih cevovodov, novogradnja novih cevovodov
in objektov, tehnične in hidravlične izboljšave, ki bodo zmanjšale izgube, dvignile tlak v podsistemu in
zmanjšale njegovo nihanje, zagotovile ustrezno nabiro vode za sušno obdobje ter pokrivanje dnevnih
konic in vplivale na samo bakteriološko ustreznost in kvaliteto pitne vode.
Skupna dolžina cevovoda vodovodnega podsistema Trebija – Gorenja vas – Todraž znaša cca 7.404 m. V
okviru izgradnje se uredijo vse dostopne poti in druga potreba infrastruktura potrebna za prenos
vodovoda v javno funkcijo.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž je podsistem vodovodnega sistema Trebija – Poljane
– Škofja Loka. Vodovodni sistem Trebija - Gorenja vas - Todraž je namenjen za vodooskrbo v naseljih: del
Hotavelj, Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava, Dobravšce in Todraža. Predmetni vodovodni
podsistem je priključen na cevovod vodovodnega sistema Trebija – Poljane – Škofja Loka, s priključno
cevjo na lokaciji razdelilnega jaška v Podgori (Dolge njive).
104
a)
Prečrpalna postaja Todraž:
Za črpanje vode v vodohran Todraž je prečrpalna postaja Todraž postavljena na dovodnem
cevovodu DN150, ki dovaja vodo iz VH Gorenja Vas. Predvidena je vgradnja dveh črpalk v sistemu
delovna + rezervna z naslednjimi karakteristikami: Oč/Hč = 3,0 l/s / 130 m. Predvidena potrebna
moč po črpalki je 2 x 7,5-15 kW. Za napajanje predvidena objekta bo zgrajen novi NN kablovod,
2
preseka NAYY-J 4x70 mm 0,6/1 kV.
b)
Vodohran Todraž:
Za izboljšanje tlačnih razmer na območju nove Gospodarske cone Todraž, Rudnik Žirovski vrh v
zapiranju v Todražu in celotnega vodovodnega sistema občine Gorenja vas na desni strani Sore je
3
potrebno zgraditi novi 100 m vodni zbiralnik v Todražu na lokaciji nad objekti Mors-a. lociran bo
višje od VH Tabor v Gorenji vasi in VH Gorenja vas. Novi VH Todraž se bo polnil preko prečrpalne
postaje Todraž.
Prečrpalna postaja Gorenja vas
Za črpanje vode v vodohran Gorenja vas je prečrpalna postaja Gorenja vas postavljena na
dovodnem cevovodu DN150, ki dovaja vodo iz zajetja Trebija. Predvidena je vgradnja treh črpalk
v sistemu delovna + rezervna + požar z naslednjimi karakteristikami: Oč/Hč = 5,0 l/s / 70 m.
Predvidena potrebna moč po črpalki je 2 x 7,5-15 kW in 11 kW. Za napajanje predvidena objekta
bo zgrajen novi NN kablovod.
c)
d)
Vodohran Gorenja vas (VH Gorenja vas)
Lokacija vodohrana je ob lokalni cesti Gorenja vas – Gorenje Brdo. Vodohran je temeljen v hribini
3
z vkopom v pobočje. Vodohran Gorenja vas 200 m je AB vodotesni objekt v celoti vkopan, razen
s čelne strani in koto praga 483,25 m.n.v.. Vodohran je podzemni, sestavljen iz dveh primarnih
delov: iz prednjega – manipulativnega dela armaturne komore in zadnjega dela – vodozbirnih
bazenov.
e)
Vodovod Hotavlje (križišče) - PP Gorenja vas
Cevovod NL DN150 tega odseka se začne z navezavo na obstoječi vodovod NL DN150. Cevovod se
zaključi z navezavo na dovodni cevovod prečrpalne postaje izven objekta. Dolžina cevovoda je
1.500 m.
f)
Vodovod Prečrpalna postaja Gorenja vas - VH Gorenja vas
Tlačni cevovod NL DN150 se začne z navezavo izven objekta prečrpalne postaje. Cevovod se
zaključi z navezavo na cevovod iz vodohrana. Dolžina cevovoda je 306 m.
Vodovod VH Gorenja vas - Gorenja vas
Cevovod je NL DN150 in se začne z navezavo na odvodni cevovod iz vodohrana izven objekta. Na
koncu se cevovod naveže na obstoječi cevovod za Gorenjo vas NL DN150. Dolžina cevovoda je
579 m.
g)
h)
Vodovod Zarobar-Hlavče njive-Brdo- VH Gorenja vas
Cevovod je iz NL DN100 in se začne z navezavo na obstoječi vodovod PEHD DN 63, ki poteka
mimo gospodarskih objektov. Cevovod se zaključi z navezavo na dovodni cevovod v VH Gorenja
vas. Dolžina obravnavanega odseka je 100 m.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Predvideni infrastrukturni posegi:
105
i)
Vodovod Hotavlje (križišče) - Hotavlje (jašek)
Cevovod je iz NL DN100 in se začenja z navezavo na projektirani cevovod Hotavlje (križišče) – PP
Gorenja vas. Zaključi se z navezavo na končni nadzemni hidrant NH10 DN80. Dolžina vodovoda je
550 m.
j)
Vodovod Hotavlje - PP Hotavlje
Cevovod je iz NL DN100 in se začne z navezavo na projektirani cevovod Hotavlje (križišče) –
Hotavlje jašek. Zaključi se z navezavo na dovodni cevovod v PP Hotavlje, dolžina cevovoda je 93
m.
k)
Vodovod Gorenja vas (desni breg Sore) - Gorenja vas (jašek)
Cevovod je NL DN150 in se začne z navezavo na obstoječi vodovod DN150 in DN110 v obstoječem
jašku, skozi katerega oteka tudi obstoječi transportni vodovod za Škofjo Loko. Cevovod se zaključi
z navezavo na obstoječi vodovod DN100. Dolžina obravnavanega odseka je 146 m.
l)
Vodovod Gorenja vas (Neškova brv)- Gorenja vas (jašek)
Cevovod NL DN150 se začne z navezavo na projektirani cevovod Gorenja vas (desni breg Sore) –
Gorenja vas (jašek). Cevovod se konča z navezavo na obstoječi cevovod DN150 na vrhu brežine, ki
pada proti Sori dolžina odseka je 167m.
m)
Vodovod Todraž - PP Todraž
Cevovod je NL DN150 in se začne z navezavo na obstoječi vodovod NLDN150 pred obstoječim
jaškom. Cevovod se zaključi z navezavo na dovodni cevovod v PP Todraž. Dolžina odseka
cevovoda od navezave na obstoječi vodovod do PP Todraž je 873 m.
n)
Vodovod PP Todraž - VH Todraž
Tlačni cevovod NL DN100, PN16 poteka od PP Todraž. Začenja s z navezavo na odvodni cevovod iz
PP Todraž. Cevovod se zaključi z navezavo na vtočni cevovod v VH Todraž. Dolžina obravnavanega
cevovoda je 708 m.
o)
Vodovod VH Todraž - GC Todraž
Cevovod je iz NL DN150 in se začne z navezavo na odtočni cevovod iz VH Todraž. Cevovod se
zaključi z navezavo na obstoječi požarni in obstoječi sanitarni vodovod NL DN150 v GC Todraž.
Dolžina cevovoda je 1.641 m.
p)
Vodovod PP Todraž - Todraž (Oblak)
Cevovod je iz NL DN100 in se začne z navezavo na cevovod VH Todraž-GC Todraž. Cevovod se
zaključi z navezavo na končni hidrant DN80. Dolžina cevovoda je 741 m.
Vodovodni podsistem Trebija – Podgora
Vodovodni podsistem Trebija - Podgora je podsistem vodovodnega sistema Trebija - Poljane - Škofja
Loka. Vodovodni podsistem oskrbuje z zdravo pitno vodo naselja Trebija, Podgora in predstavlja rezervni
vodni vir za naselje Fužine. Vodovodni podsistem obsega izgradnjo naslednjih objektov: prečrpališče (PP
3
Trebija), vodohran (VH Trebija) kapacitete 100 m in dveh odsekov cevovodov v smeri proti Trebiji,
vključno z Visoko cono ter Podgori in transportni cevovod za Fužine. Skupna dolžina cevovoda
vodovodnega podsistema Trebija – Podgora znaša cca 4.527 m.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
c)
106
Namen gradnje vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti je zagotoviti hidravlično izboljšavo in
dobavo kvalitetne, zdrave vode vsem porabnikom na področju Trebije in Podgore. Z izgradnjo
prečrpališča Trebija in vodohrana Trebija bodo zagotovljeni zadostni tlaki na vseh odjemnih mestih nizke
in visoke cone Trebije in Podgore.
Na Fužinah imajo svoj vodovodni sistem z lastnim zajetjem, vodohranom in omrežjem. Zajetje nima
dovolj vode, zato je potrebno izgraditi novi vodovod Trebija (reducirni jašek) – Fužine. Za Fužine bo to
rezervni vodni vir za polnjenje obstoječega vodohrana v sušnih obdobjih. V okviru izgradnje se uredijo
vse dostopne poti in druga potreba infrastruktura potrebna za prenos vodovoda v javno funkcijo.
a)
b)
Prečrpalna postaja Trebija
Prečrpalna postaja je locirana ob cesti Trebija – Podgora, po kateri poteka cevovod vodovodnega
sistema Trebija – Poljane – Škofja Loka, ki preko odcepa dovaja vodo iz zajetja Trebija v PP
Trebija. Predvidena je vgradnja treh črpalk v sistemu delovna + rezervna + požarna z naslednjimi
karakteristikami: 2x Q=2 l/s, H=120 m, N =2 x 7,5 kW =15 Kw, 1 x Q = 10l/s, H = 120m, N = 1 x 22
kV, 2 x 7,5 kW = 15 kW predvidena moč po črpalki; 37 kW je nujno potrebna instalirana moč za
potrebe delovanja agregatov v črpališču v režimu obratovanja 1+1+R s priključnim cevovodom DN
100 iz materiala AlSl 316 s prirobničnimi spoji za PN 16.
Vodohran Trebija
Nad naseljem Trebija je »Pod Ravnijo« je predvidena gradnja novega VH Trebija 100 m³.
Izgradnja vodohrana pomeni nabiro v primeru havarije. Vodohran je ključnega pomena za
vodooskrbo naselij Trebije in Podgore v občini Gorenja vas-Poljane. Predviden je podzemni
vodohran, sestavljen iz dveh primarnih delov: iz prednjega – manipulativnega dela armaturne
komore in zadnjega dela – vodozbirnega bazena
d)
e)
f)
g)
Vodovod PP Trebija - VH Trebija
Cevovod od PP Trebija do VH Trebija je NL DN100. Začne se izven objekta z navezavo na tlačni
cevovod iz črpališča. Na koncu se cevovod izven objekta naveže na dovodno cev vodohrana
Trebija, dolžina cevovoda je 391 m.
Vodovod VH Trebija - Trebija
Cevovod NL DN 100 se naveže na odtočno cev iz vodohrana Trebija. Cevovod se končna s
končnim nadzemnim hidrantom DN80. Dolžina cevovoda je 1.075 m.
Vodovod Trebija - Visoka cona
Iz cevovoda VH Trebija-vrtina je predvidena gradnja odcepa cevovoda Trebija – Visoka cona,v
dolžini 52 m.
Vodovod PP Trebija – Podgora
Vodovod PP Trebija – Podgora NL DN100 se začenja z navezavo na vodovod VH Trebija – Trebija.
Cevovod se končna s končnim nadzemnim hidrantom DN80. Dolžina obravnavanega odseka je
1.590 m.
Vodovod Trebija (reducirni jašek)- Fužine (VH Fužine)
Vodovod Trebija (reducirni jašek ) – Fužine (obstoječi VH Fužine) NL DN100 začenja z navezavo na
vodovod VH Trebija – Trebija pred reducirnim jaškom. Cevovod se zaključi z navezavo na vtočni
cevovod v obstoječi VH. Fužine. Dolžina obravnavanega cevovoda je 1.419 m.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
c)
107
d)
Vodovodni podsistem Poljane
Namen gradnje vodovodnega podsistema Poljane je, da se z nadgradnjo, posodobitvijo, tehnično in
hidravlično izboljšavo, zmanjša izgube, zagotovi ustrezne tlake, zmanjša njihovo nihanje, zagotovi
minimalne izgube vode in dobavo kvalitetne, zdrave pitne vode vsem porabnikom za naselja Hotovlja,
Predmost, Poljane, Dobje in za Gospodarsko cono Dobje.
Za vodovodni podsistem Poljane so predvideni naslednji posegi: ureditev in posodobitev obstoječega
zajetja spodnja Hotovlja (zajetje Milostovka), gradnja nove klorinatorske postaje malo nižje od samega
3
vodnega zajetja, gradnja novega vodohrana (VH Kovnica), kapacitete 100 m , gradnja novih cevovodov
po Hotoveljski grapi, Hotovlji, Predmostu in Poljanah.
Zaradi zagotavljanja rezervnega vodnega vira za vodovodni podsistem Poljane, za primer izpada ali
onesnaženja vodnega vira iz zajetja spodnja Hotovlja, se v križišču regionalne ceste in lokalne ceste (pri
mostu čez Poljansko Soro), naredi povezava na vodovodni sistem Trebija - Poljane – Škofja Loka, oz.
transportni cevovod za Škofjo Loko.
Skupna dolžina cevovoda vodovodnega podsistema Poljane znaša cca 2.666. m. V okviru izgradnje se
uredijo vse dostopne poti in druga potreba infrastruktura potrebna za prenos vodovoda v javno funkcijo.
a)
Vodohran Kovnica
3
Predvidena je gradnja novega vodnega zbiralnika Kovnica 100 m za potrebe vodooskrbe Poljan z
okolico. Iz zajetja teče voda gravitacijsko proti Poljanam in v obstoječi protiležni vodni zbiralnik, ki
je lociran prenizko. Višje ležeči porabniki nimajo zadostnega pritiska. Za gravitacijsko napajanje
Poljan je zato potrebno zgraditi vodohran Kovnica. Za oskrbo z vodo, pokrivanje dnevnih konic
porabe vode je predvideno gravitacijsko polnjenje vodohrana iz zajetja Hotovlja (Milostovka).
Predviden je podzemni vodohran, sestavljen iz dveh primarnih delov: iz prednjega –
manipulativnega dela armaturne komore in zadnjega dela – vodozbirnega bazena.
b)
Vodovod Poljane 1 (jašek v križišču)- VH Kovnica
Od jaška v križišču Poljan se odcepi od cevovoda Poljane 4 novi cevovod NL DN 150, dolžine 440
m, ki bo transportiral vodo iz zajetja Hotovlja v novi VH Kovnica. V odcepnem AB vodotesnem
jašku je poleg zapornih loput vgrajen še vodomer. Cevovod poteka do lokacije novega VH
Kovnice.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Objekt je predviden kot pravokotna enoetažana zidana stavba tlorisne velikosti 3,4 x 4,8 m
(zunanja mera), ki je obdana z zaščitno ograjo višine 2 m. Vodni del za namestitev cevja, armature
in elektro opreme je velikosti 7 m2. Prostor za Cl O2 za dezinfekcijo vode je velikosti 4,2 m2 s
posebnim vhodom. V prostoru bodo locirane PVC lovilne posode, v katerih bodo plastenke z
natrijevim kloridom (NaClO2) in solna kislina (HCl-96%), ki se mešata v klorni napravi. Dva
kompleta lovilnih skled in polnih plastenk morata biti stalno v črpališču.
108
d)
e)
f)
g)
Vodovod Poljane 2 (VH Kovnica - vodovod Dobenska Amerika)
Od obstoječega cevovoda PEHD DN 100 na območju Dobenske Amerike je na lokaciji priključka
dovozne ceste do projektiranega novega VH Kovnica potrebno izvesti odcep v dolžini 44 m,
DN100. Na dovodnem cevovodu se v vodohranu vgradi elektromotorno loputo, ki bo krmiljena iz
centra vodenja in bo zagotavljala dodaten vodni vir iz obstoječega VH Dobenska Amerika, v
primeru izpada dobave vode iz vodnega vira za Poljane iz Hotovelj.
Vodovod Poljane 3 - odcep za obstoječi VH Poljane
Vodovodni odcep za obstoječi VH Poljane od vodovoda mimo pokopališča se začenja z navezavo
na obstoječi vodovod izven obstoječega jaška. Cevovod se konča z navezavo na obstoječi cevovod
PEHD DN 150, dolžina cevovoda je 120m.
Vodovod Poljane 4 (Mercator - Granin)
Novi cevovod Poljane 4.1 je iz NL DN 150 in se začenja z navezavo izven obstoječega jaška na
desni strani Sore. Na koncu se cevovod naveže na že obnovljeni cevovod LŽ DN 150 in odcep za
vodovod Poljane 5, dolžina cevovoda je 167 m. Novi cevovod Poljane 4.2 je iz NL DN 100 in se
začenja za Mercatorjem z navezavo na obstoječi vodovod LŽ DN 150. Cevovod se konča z
navezavo na obstoječi vodovod PEHD DN 90. Dolžina cevovoda je 156 m.
Vodovod Poljane 5 (Polycom - Krek)
Vodovod Poljane 5 je iz NL DN 100 in se začenja z navezavo na obstoječi cevovod LŽ DN150.
Cevovod se končna na koncu naselja s končnim nadzemnim hidrantom DN80, dolžina cevovoda je
263 m.
Vodno zajetje spodnja Hotovlja (zajetje Milostovka) – klorinatorska postaja
Obstoječe vodno zajetje spodnja Hotovlja (zajetje Milostovka) je locirano na parceli št. 110/5 k.o.
Kovski vrh. Obstoječe zajetje je starejše izvedbe, tehnično in hidravlično neustrezno, betonska
konstrukcija zajetja je na več mestih načeta in poškodovana, vgrajene strojne inštalacije so
neustrezne, tehnično in hidravlično neprimerne. Ob izviru se je pojavil manjši stalni potoček, v
mokrem obdobju (ob deževju) pa se ob zajetju in njegovi neposredni bližini pojavljajo potočki, ki
nakazujejo, da zajetje ne zajema vse količine razpoložljive vode.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev je nujno potrebna nadgradnja, posodobitev, tehnična in
hidravlična posodobitev obstoječega zajetja, da se uredi kvaliteten zajem pitne vode.
Posodobitev zajetja predstavlja tudi elektrifikacijo in vgradnjo nadzornega sistema.
Bakteriološke raziskave so pokazale, da je voda iz zajetja Milostovka ob večjih in daljših deževni
obdobjih lahko tudi bakteriološko oporečna. Zaradi zagotavljanja kvalitetne pitne vode je
potrebno predvideti njeno kemijsko obdelavo z dezinfekcijskim sredstvom. Lokacija novega
objekta s klorirno napravo je ob potoku Hotoveljščica ob asfaltirani javni poti Hotovlja – Hotovnik.
V spodnjem delu naselja Hotovlja je že vgrajena oprema za kloriranje in sicer na transportni cevi
po kateri doteka višek vode iz zajetja Milostovka (v primeru viška vode) in iz še enega višje
ležečega zajetja za Škofjo Loko (zgornja Hotovlja). V spodnjem delu naselja Hotovlja se navezuje
na cevovod vodovodnega sistema Trebija-Poljane-Škofja Loka. Nova klorinatorska postaja pa se
nanaša na vodovodni podsistem Poljane in ker so prvi objekti priključeni na vodovodno cev že v
zgornjem delu naselja Hotovlja, je potrebna ureditev dezinfekcije takoj pod zajetjem Milostovka.
Klorinatorska postaja je sestavljena iz objekta velikosti 2,50m x 1,50m (svetla notranja mera) in
dveh AB vodotesnih jaškov velikosti 2,0 x 2,0 x 2,0 m, vkopane izvedbe, za potrebe kloriranja in
vzorčenja vode.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
c)
109
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
h)
Objekt je zasnovan kot nizkopritličen objekt z dvokapno streho, izveden skladno z zahtevami iz
lokacijske informacije, tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije in energetsko varčen, ker
bo ogrevanje zagotovljeno preko električnih radiatorjev.
Cevovod Hotovlja (zajetje Milostovka – obstoječi cevovod)
Cevovod Hotovlja NL DN 150, poteka od zajetja spodnja Hotovlja (zajetje Milostovka) po travnati
površini do nove klorinatorske postaje, nato nadaljuje v travnati površini do potoka Hotoveljščica,
ki jo prečka v zaščitni cevi in nadaljuje v asfaltni javni poti Hotovlja - Hotovnik in asfaltirani lokalni
cesti Poljane – Bukov vrh – Lučine v smeri proti Poljanam.
Cevovod Hotovlja se naveže na obstoječi obnovljeni cevovod NL DN 150, asfaltni zgoraj citirani
lokalni cesti nasproti stanovanjskega objekta na naslovu Hotovlja 26.
Za predmetni del gravitacijskega cevovoda je potrebno poleg vseh fazonskih kosov, hidrantov,
povezav na obstoječe cevovode in drugih elementov, predvideti tudi vse potrebne odcepe za
hišne priključke in prevezavo na klorinatorsko postajo. Dolžina gravitacijskega cevovoda Hotovlja,
NL DN 150, znaša cca 1.476 m.
110
ANALIZA ZAPOSLENIH Z ALTERNATIVO “Z” INVESTICIJO GLEDE NA ALTERNATIVO
“BREZ” INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO
Z vidika dodatnih zaposlitev na račun implementacije predmetnega projekta, izvajalec javne gospodarske
službe oskrbe s pitno vodo ¸Loška komunala d.d. ne načrtuje dodatnega zaposlovanja. Tako občini
investitorici, kot tudi izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo imajo dovolj velike obstoječe
zmogljivosti, ki bodo smiselno razvrščene tudi ob in z realizacijo omenjenega projekta. Pri predmetnem
projektu torej gre govoriti o vplivih na zaposlovanje z vidika ekonomske in socialne strukture družbe.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
7
111
OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA
UPRAVIČENE IN PREOSTALE STROŠKE, Z NAVEDBO OSNOV IN IZHODIŠČ ZA OCENE
Projekt je predstavljen vrednostno iz vidika investicijskih stroškov, ki poleg stroškov, ki so neposredno
vezani na gradnjo, vsebujejo tudi druge z investicijo povezane stroške. Le ti zajemajo vrednost stroškov
gradbenega nadzora, stikov z javnostjo, nepredvidenih del in priprave potrebne dokumentacije. Stroški
so bili povzeti iz ponudbenih predračunov izbranih ponudnikov, ki so bili izbrani v postopkih javnega
naročanja v skladu z ZJN-2 ter ostalimi evropskimi direktivami..
V nadaljevanju Investicijskega programa je prikazana razdelitev investicijske vrednosti na upravičene in
na preostale stroške po ponudbenih (pogodbenih) vrednostih. Kot upravičeni stroški se smatrajo tisti
stroški, ki so upravičeni do sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada. Ker gre za ponudbene
(pogodbene) vrednosti, investicijska vrednost projekta ni posebej prikazana v stalnih in v tekočih
cenah.
Splošni kriteriji upravičenosti za sofinanciranje projektov s strani Kohezijskega sklada so predvsem v
doseganju ekonomske in socialne usklajenosti Slovenije z EU-Kohezijo Slovenije, s standardi EU,
ekonomsko upravičenost projekta in zagotavljanjem izvajanja ukrepov finančno zahtevnih Direktiv EU.
Pri dokazovanju upravičenosti projekta se morajo upoštevati:
•
okoljska načela EU in sicer, da onesnaževalec plača (tisti, ki povzroča onesnaženje, krije stroške
onesnaževanja) in načela preventive (spodbujanje zmanjševanja onesnaženja na viru),
•
izvajanje NPVO in operativnih programov izvajanja investicijsko zahtevnih direktiv,
•
izvajanje tehničnih in okoljskih standardov EU,
•
izvajanje:
•
o
dolgoročno ekonomsko optimalnega-možnega obratovanja
infrastrukturnih objektov (merila ekonomske zmožnosti),
in
upravljanja
o
stroškovne učinkovitosti investiranja in obratovanja in upravljanja (merila stroškovne
učinkovitosti).
upoštevanje ciljev okoljske politike EU:
o
varovanje in izboljšanje stanja vodnega okolja (vključno z biološko raznovrstnostjo in
varovanjem habitatov),
o
varovanje zdravja ljudi.
Izboljšanje trenutnega stanja pri oskrbi s pitno vodo je predvideno z naslednjimi ključnimi ukrepi:
•
hidravlična izboljšava in dogradnja nekaterih delov vodovodov in objektov, kar bo izboljšalo
nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo,
•
koriščenje dodatnih količin kvalitetne pitne vode, z izgradnjo dodatnih treh vrtin na Trebiji
(kapacitete 8,7 l/s za občino Gorenja vas-Poljane in 2 x po 15 l/s za občino Škofja Loka), da se
zagotovi zadostna količina kakovostne pitne vode in stabilnost vodovodnega sistema v vseh
vremenskih pogojih
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
8
112
Vključitev vrtin v sistem javnega vodovoda je nujno potrebna, saj se nasprotno tvega kolaps celotnega
vodooskrbnega sistema, pomanjkanje kakovostne pitne vode in nevarnost destabilizacije
vodooskrbnega sistema.
Razdelitev celotne investicije na upravičene in preostale stroške je prikazana ločeno v naslednjih tabelah.
Celotna vrednost investicije znaša 15.135.350,01 EUR z DDV, od tega je 11.056.228,91 EUR upravičenih
stroškov za sofinanciranje s strani EU Kohezijskega sklada.
Celotna investicijska vrednost (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
Celotna
vrednost
investicije
Upravičeni
stroški
3.519.084,28
3.519.084,28
0,00
368.017,65
368.017,65
0,00
1.487.781,12
1.487.781,12
0,00
772.360,97
772.360,97
0,00
Neupravičeni
stroški
4. Vodovodni podsistem Poljane
571.007,79
571.007,79
0,00
5. Nepredvidena dela (10%)
319.916,75
319.916,75
0,00
7.357.708,83
7.197.268,23
160.440,60
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
366.924,83
366.924,83
0,00
3.277.211,11
3.277.211,11
0,00
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje,
in delu Podlubnika
507.184,03
507.184,03
0,00
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga
660.721,48
660.721,48
0,00
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) - Visoko - faza 1
351.748,30
351.748,30
0,00
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
6. Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
743.676,33
743.676,33
0,00
7. Črpalne vrtine Trebija
795.945,64
635.505,04
160.440,60
8. Nepredvidena dela (10%)
SKUPAJ INVESTICIJA
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
654.297,11
654.297,11
654.297,11
10.876.793,11
10.716.352,51
160.440,60
1.541.252,44
339.876,40 1.201.376,04
336.932,81
98.170,00
238.762,81
98.170,00
98.170,00
0,00
238.762,81
0,00
238.762,81
224.601,80
222.658,80
1.943,00
Občina Gorenja vas
59.358,80
59.358,80
0,00
Občina Škofja Loka
165.243,00
163.300,00
1.943,00
Informiranje in obveščanje
19.047,60
19.047,60
0,00
Občina Gorenja vas
6.159,48
6.159,48
0,00
Gradbeni nadzor
Občina Škofja Loka
12.888,12
12.888,12
0,00
960.670,23
0,00
960.670,23
Občina Gorenja vas
399.084,00
0,00
399.084,00
Občina Škofja Loka
561.586,23
0,00
561.586,23
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN, overitve)
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 8/1:
113
Celotna
vrednost
investicije
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
12.418.045,55
11.056.228,91 1.361.816,64
DDV
2.716.304,46
156.655,49
2.559.648,97
15.134.350,01
0,00 2.716.304,46
0,00
156.655,49
0,00 2.559.648,97
11.056.228,91 4.078.121,10
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
V nadaljevanju prikazana investicijska vrednost, iz katere je razvidna delitev med obema občinama pri
postavkah:
•
Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) – Poljane – Škofja Loka in
•
Črpalne vrtine Trebija.
Investicijo v vodovodni sistem Trebija (ZBJ) – Poljane – Škofja Loka, ki je prikazana v vrednosti občine
Gorenja vas – Poljane, bo v virih financiranja razdeljena po ključu 1/3 : 2/3. En tretjina investicijske
vrednosti bo financirane s strani občine Gorenja vas – Poljane, ostala investicijska vrednost pa bo
financirana s strani občine Škofja Loka. Razlog takega financiranja je, da je Vodovod Trebija-PoljaneŠkofja Loka (do občinske meje) v solastništvu Občine Škofja Loka in Občine Gorenja vas-Poljane, upravlja
pa ga Loška komunalna d.d. Enako velja delitev financiranja za investicijo črpalnih vrtin Trebija, ki je
prikazana v vrednosti občine Škofja Loka. Občina Škofja Loka bo financirala cca. 70% investicijske
vrednosti, občina Gorenja vas – Poljane pa ostalo (v skladu z Medobčinsko pogodbo o sodelovanju pri
izvedbi skupnega projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore«).
Celotna investicijska vrednost (v EUR) s prikazom delitve investicij med občini
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
4. Vodovodni sistem Poljane
5. Nepredvidena dela (10%)
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
Celotna
vrednost
investicije
3.519.084,28
368.017,65
245.345,10
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
319.916,75
24.534,51
295.382,24
Upravičeni
stroški
3.519.084,28
368.017,65
245.345,10
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
319.916,75
24.534,51
295.382,24
Neupravičeni
stroški
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 8/2:
114
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
7.197.268,23
366.924,83
3.277.211,11
160.440,60
0,00
0,00
507.184,03
507.184,03
0,00
660.721,48
660.721,48
0,00
351.748,30
351.748,30
0,00
743.676,33
795.945,64
599.421,95
196.523,69
654.297,11
634.644,74
19.652,37
10.876.793,11
7.411.412,38
3.465.380,73
1.541.252,44
336.932,81
98.170,00
238.762,81
224.601,80
59.358,80
165.243,00
19.047,60
6.159,48
12.888,12
743.676,33
635.505,04
438.981,35
196.523,69
654.297,11
634.644,74
19.652,37
10.716.352,51
7.250.971,78
3.465.380,73
339.876,40
98.170,00
98.170,00
0,00
222.658,80
59.358,80
163.300,00
19.047,60
6.159,48
12.888,12
0,00
160.440,60
160.440,60
0,00
0,00
0,00
0,00
160.440,60
160.440,60
0,00
1.201.376,04
238.762,81
0,00
238.762,81
1.943,00
0,00
1.943,00
0,00
0,00
0,00
960.670,23
0,00
960.670,23
399.084,00
561.586,23
12.418.045,55
2.716.304,46
156.655,49
2.559.648,97
15.134.350,01
0,00
0,00
11.056.228,91
0,00
0,00
0,00
11.056.228,91
399.084,00
561.586,23
1.361.816,64
2.716.304,46
156.655,49
2.559.648,97
4.078.121,10
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
6. Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
7. Črpalne vrtine Trebija
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
8. Nepredvidena dela (10%)
Občina Škofja Loka
Občina Gorenja vas - Poljane
SKUPAJ INVESTICIJA
od tega občina Škofja Loka
od tega občina Gorenja vas - Poljane
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
Gradbeni nadzor
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
Informiranje in obveščanje
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve)
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Celotna
vrednost
investicije
7.357.708,83
366.924,83
3.277.211,11
115
Investicijska vrednost za občino Gorenja vas – Poljane (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
4. Vodovodni sistem Poljane
5. Črpalne vrtine Trebija
6. Nepredvidena dela (10%)
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Gradbeni nadzor
Informiranje in obveščanje
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Celotna
vrednost
investicije
3.465.380,73
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
196.523,69
315.034,61
562.772,28
98.170,00
59.358,80
6.159,48
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
3.465.380,73
122.672,55
1.487.781,12
772.360,97
571.007,79
196.523,69
315.034,61
163.688,28
98.170,00
59.358,80
6.159,48
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
399.084,00
0,00
0,00
0,00
399.084,00
0,00
399.084,00
4.028.153,01
876.988,51
92.051,53
784.936,98
4.905.141,52
3.629.069,01
0,00
0,00
0,00
3.629.069,01
399.084,00
876.988,51
92.051,53
784.936,98
1.276.072,51
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 8/3:
116
Investicijska vrednost za občino Škofja Loka (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
6. posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
7. Črpalne vrtine Trebija
8. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
9. Nepredvidena dela (10%)
OSTALI STROŠKI
Projektna dokumentacija
Gradbeni nadzor
Informiranje in obveščanje
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
20% (do 30.06.2013)
22% (od 01.07.2013)
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Celotna
vrednost
investicije
7.411.412,38
366.924,83
3.277.211,11
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
7.250.971,78
366.924,83
3.277.211,11
160.440,60
0,00
0,00
507.184,03
507.184,03
0,00
660.721,48
660.721,48
0,00
351.748,30
351.748,30
0,00
743.676,33
599.421,95
245.345,10
659.179,25
978.480,16
238.762,81
165.243,00
12.888,12
743.676,33
438.981,35
245.345,10
659.179,25
176.188,12
0,00
163.300,00
12.888,12
0,00
160.440,60
0,00
0,00
802.292,04
238.762,81
1.943,00
0,00
561.586,23
0,00
561.586,23
8.389.892,54
1.839.315,95
64.603,96
1.774.711,99
10.229.208,49
7.427.159,90
0,00
0,00
0,00
7.427.159,90
962.732,64
1.839.315,95
64.603,96
1.774.711,99
2.802.048,59
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 8/4:
117
Investicijska vrednost po letih izvedbe v občini Škofja Loka (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE ŠKOFJA LOKA
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
Celotna
vrednost
investicije
7.411.412,38
Upravičeni
stroški
Neupravičeni
stroški
Do leta 2013
2013
2014
2015
3.308.610,86
2.928.890,01
7.250.971,78
160.440,60
0,00
1.173.911,51
366.924,83
366.924,83
0,00
0,00
282.928,17
83.996,66
0,00
3.277.211,11
3.277.211,11
0,00
0,00
0,00
1.619.673,01
1.657.538,10
507.184,03
507.184,03
0,00
0,00
238.700,64
268.483,39
0,00
660.721,48
660.721,48
0,00
0,00
0,00
259.952,49
400.768,99
351.748,30
351.748,30
0,00
0,00
0,00
171.861,91
179.886,39
6. posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
743.676,33
743.676,33
0,00
0,00
375.173,88
368.502,45
0,00
7. Črpalne vrtine Trebija
599.421,95
438.981,35
160.440,60
0,00
160.440,60
26.814,81
412.166,54
8. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
245.345,10
245.345,10
0,00
0,00
24.534,50
208.543,34
12.267,26
9. Nepredvidena dela (10%)
659.179,25
659.179,25
0,00
0,00
92.133,72
300.782,80
266.262,73
OSTALI STROŠKI
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
978.480,16
176.188,12
802.292,04
182.742,91
474.269,14
143.666,66
177.801,45
Projektna dokumentacija
238.762,81
0,00
238.762,81
138.102,81
100.660,00
0,00
0,00
Gradbeni nadzor
165.243,00
163.300,00
1.943,00
0,00
24.325,47
70.151,04
70.766,49
12.888,12
12.888,12
0,00
0,00
7.337,54
1.015,62
4.534,96
Informiranje in obveščanje
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
561.586,23
0,00
561.586,23
44.640,10
341.946,13
72.500,00
102.500,00
8.389.892,54
7.427.159,90
962.732,64
182.742,91
1.648.180,65
3.452.277,52
3.106.691,46
DDV
1.839.315,95
0,00
1.839.315,95
36.548,58
359.794,20
759.501,05
683.472,12
20% (do 30.06.2013)
64.603,96
0,00
64.603,96
36.548,58
28.055,38
0,00
0,00
22% (od 01.07.2013)
1.774.711,99
0,00
1.774.711,99
0,00
331.738,82
759.501,05
683.472,12
10.229.208,49
7.427.159,90
2.802.048,59
219.291,49
2.007.974,85
4.211.778,57
3.790.163,58
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 8/5:
118
Investicijska vrednost po letih izvedbe v občini Gorenja vas-Poljane (v EUR)
VREDNOST INVESTICIJE GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas - Todraž
Celotna
vrednost
investicije
Upravičeni
stroški
3.465.380,73
3.465.380,73
0,00
0,00
866.310,79
2.233.638,60
365.431,34
122.672,55
122.672,55
0,00
0,00
12.267,27
104.271,66
6.133,62
Neupravičeni
stroški
Do leta 2013
2013
2014
2015
1.487.781,12
1.487.781,12
0,00
0,00
669.501,50
743.890,56
74.389,06
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
772.360,97
772.360,97
0,00
0,00
77.236,10
656.506,82
38.618,05
4. Vodovodni sistem Poljane
571.007,79
571.007,79
0,00
0,00
28.550,39
513.907,01
28.550,39
5. Črpalne vrtine Trebija
196.523,69
196.523,69
0,00
0,00
0,00
12.004,49
184.519,20
6. Nepredvidena dela (10%)
315.034,61
315.034,61
0,00
0,00
78.755,53
203.058,06
33.221,02
OSTALI STROŠKI
562.772,28
163.688,28
399.084,00
399.084,00
93.997,85
36.035,86
33.654,57
Projektna dokumentacija
98.170,00
98.170,00
0,00
0,00
78.536,00
4.908,50
14.725,50
Gradbeni nadzor
59.358,80
59.358,80
0,00
0,00
11.955,09
30.641,98
16.761,73
6.159,48
6.159,48
0,00
0,00
3.506,76
485,38
2.167,34
399.084,00
0,00
399.084,00
399.084,00
0,00
0,00
0,00
4.028.153,01
3.629.069,01
399.084,00
399.084,00
960.308,64
2.269.674,46
399.085,91
876.988,51
0,00
876.988,51
79.816,80
210.044,43
499.328,38
87.798,90
20% (do 30.06.2013)
92.051,53
0,00
92.051,53
79.816,80
12.234,73
0,00
0,00
22% (od 01.07.2013)
784.936,98
0,00
784.936,98
0,00
197.809,70
499.328,38
87.798,90
4.905.141,52
3.629.069,01
1.276.072,51
478.900,80
1.170.353,07
2.769.002,84
486.884,81
Informiranje in obveščanje
Ostali stroški (investicijska dokumentacija, postopki JN,
overitve
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE
DDV
CELOTNA VREDNOST INVESTICIJE Z DDV
Davek na dodano vrednost (DDV) znaša 20% vrednosti in je le informativno prikazan kot strošek, glede na to, da ga lahko občine kot davčne zavezanke v skladu z
Zakonom o davku na dodano vrednost poračunajo.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 8/6:
119
9
ANALIZA LOKACIJE
Predmetna investicija se bo izvajala na območju občin Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane. Izvedba
investicijskih del ne bo negativno vplivala na območja Natura 2000. Potek investicije je prikazan v priloženi
pregledni situaciji.
Občini sta na osnovi DIIP in PIZ sprejele projekt v svojih proračunih in vključile projekt v Načrte razvojnih
programov (NRP). Sprejeti proračuni po občinah so sledeči:
• Odlok o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2013 UR.l. RS, št. 02/2013,
• Odlok o proračunu Občine Gorenja vas – Poljane za leto 2013 Ur.l. RS, št. 107/2012,
Občini Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka imata projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sore vključene v
svoje veljavne NRP in sicer:
• Občina Gorenja vas – postavka PP 415 Oskrba s pitno vodo v porečju Sore.
• Občina Škofja Loka – postavka 6.3.A.2.5. Oskrba s pitno vodo v porečju Sore.
10
ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE TER OCENO STROŠKOV ZA
ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV Z UPOŠTEVANJEM NAČELA, DA ONESNAŽEVALEC
PLAČA NASTALO ŠKODO
10.1. KAKOVOST ZRAKA
Med izgradnjo
Zrak bo na vseh gradbiščih projekta Ureditev porečja Sora – oskrba s pitno vodo onesnažen predvsem z
CO, CO2, NOx in ostalimi izpušnimi plini motornih vozil ter prašnimi delci. Obremenitev zraka z izpušnimi
plini bo majhna, saj bo zamenjava vodovodnih cevi potekala fazno z manjšim številom gradbenih strojev
(rovokopač, bager, tovorna vozila za transport). V času izkopa jarkov se lahko ob vetrovnem in suhem
vremenu iz gradbišča v neposredno okolico širijo prašni delci, vendar prekomernega onesnaženja s
prahom ni pričakovati.
Na lokacijah, kjer se bodo nadomeščale azbestne cevi, zamenjava manjših premerov z večjimi premeri,
bodo med posegom odstranjene tudi stare azbestne cevi. Azbest je v cementu trdno vezan in na splošno
ne škoduje zdravju. Azbestne cevi bodo med posegom navlažene, mehansko se ne bodo drobile, čistile ,
brusile ali vrtale, zato ne obstaja možnost sproščanja azbestnih vlaken v zrak. Na gradbišču bodo na
vidnem mestu izobešena natančna navodila iz izvajanje del. Ne glede na to, bodo delavci seznanjeni s
pravili Uredbe o pogojih pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih
delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št.
60/2006), upoštevati pa je potrebno tudi Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti azbestu pri delu.
Ker gre za dela manjšega obsega, bo delo potekalo na prostem, dolžina azbest cementnih cevi v
posamezni fazi pa ne bo presegala 300 m, zato ne bo potrebno izdelati Ocene tveganja za varnost in
zdravje delavcev po Pravilniku o varovanju delavcev pred azbestom. Dela bo nadzirala oseba, ki pozna vse
predpise. Ker bodo dela manjšega obsega, izvajalcu del ni potrebno prijaviti Inšpektorju za okolje, prav
tako ne bo potrebno opravljati monitoring kakovosti zraka, ker gre za material, ki vsebuje trdo vezan
azbest (azbest cement).
10.2. TLA
Med izgradnjo
V času gradnje bodo narejeni izkopi za polaganje novih cevi na različnih globinah, ki jih predvidevajo
projekti. Struktura tal se bo zaradi na novo vnesenih materialov (pesek, beton,…) vzdolž vseh predvidenih
tras spremenila (samo po trasi, kjer bodo položene cevi).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Med obratovanjem
Vodovod na celotnem področju projekta Ureditev porečja Sora – oskrba s pitno vodo med delovanjem ne
bo vplival na kakovost zraka.
121
Nov vodovod se bo na posameznih trasah polagal delno ob starem vodovodu, delno pa po novih trasah.
Na nekaterih odsekih bo pred zamenjavo cevi izgrajen provizorni vodovod, ki bo po uporabi demontiran,
odstranjen in po potrebi uporabljen na naslednjem odseku.
Za opuščeno vodovodno omrežje bo po posegu potrebno izdelati kataster z navodili za ravnanje v primeru
izkopov v tla in usmeritve glede rabe območja.
Med obratovanjem
V primeru poškodb vodovodnih cevi bo iz cevi iztekala pitna voda, ki ne bo obremenjevala tal.
V času delovanja vodovoda bodo veljali za območje urejanja pogoji omejene rabe. Osnovna namenska
raba zemljišč se ne bo spremenila.
10.3. VODE
Med izgradnjo
Površinske vode
Na mestih, kjer se bo vodovod križal z vodotoki, bo trasa vodovoda speljana pod dnom struge. Predvideno
je polaganje cevi s tehnologijo horizontalno vodenega vrtanja (podvrtavanje). Pri izvedbi gradbenih del s
tehnologijo horizontalno vodenega vrtanja ne bo prihajalo do razrivanja materiala po površini oziroma v
strugi. Stroj za podvrtavanje se namesti na brežini, v strugo se z gradbeno mehanizacijo ne posega. Ob
uporabi tega načina polaganja vodovodnih cevi bodo uničene brežine na mestu postavitve stroja, vpliv na
samo vodo pa majhen. Izbrana tehnologija je sodobna, tako da bo poseg malo vplival na vodno okolje.
Gradbena dela bodo vplivala predvsem na kalnost vode. Po podatkih projektantov večjega kaljenja vode
ne bo. Fi-ke analize sedimenta vodotokov ne kažejo obremenjenosti sedimenta s težkimi kovinami in
nevarnimi snovmi, zaradi česar tudi v primeru obilnejšega kaljenja ni pričakovati izluževanja in spiranja teh
spojin iz sedimenta v času gradnje.
Vodovod bo potekal tudi po območju varstvenih pasov za pitno vodo. Pri izgradnji glavnega primarnega
vodovoda Visoko – Škofja Loka bodo odseki posega na območjih varstvenih pasov naslednji:
Od km 1.202 do km 1.365 trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 2. varstvenega pasu zaščite
vodnih virov pitne vode – pri naselju Visoko (zajetje Hotovlja).
Od km 9.018 do km 9.635 trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 2. varstvenega pasu zaščite
vodnih virov pitne vode – pri naselju Podpulfrca (črpališče Virško polje).
Od km 9.635 do črpališča Viršk trasa predvidenega vodovoda poteka po območju 1. varstvenega pasu
zaščite vodnih virov pitne vode – pri naselju Podpulfrca (črpališče Virško polje).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Podtalnica
Potencialni vir onesnaženja podtalnice predstavlja v času gradnje izlitje olj, maziv ali naftnih derivatov iz
gradbene mehanizacije in transportnih vozil. Ta mora biti brezhibna, kljub temu pa morajo biti vedno pri
roki sredstva za sanacijo v primeru nesreče. Posebej pazljivo ravnanje je zato potrebno na vodovarstvenih
območjih. Na teh območjih naj se zato ne skladišči ali pretaka gorivo v delovne stroje.
122
V času gradbenih del na vodovarstvenih pasovih lahko pride do kaljenja podtalnice, kar se bo odražalo v
kvaliteti pitne vode. Ocenjujemo, da bo vpliv močneje izražen v času gradbenih del na območju 1.
varstvenega pasu, ko bo po potrebi prekinjena oskrba s pitno vodo iz tega vira. Kvaliteta pitne vode se v
času gradbenih del v 2. vodovarstvenem pasu prav tako lahko poslabša. V tem primeru bo potrebno
opozoriti prebivalce, v primeru obsežnejših in dolgotrajnejših motenj pa zapreti vodni vir in ga nadomestiti
z drugim.
Med obratovanjem
Samo delovanje vodovodov ne bodo vplivalo na kakovost površinske vode in podtalnice tudi v primeru
poškodbe cevi, saj bo voda neoporečna.
Po končanju gradbenih del bodo poškodovane brežine vodotokov sanirane.
10.4. OBREMENITEV S HRUPOM
Med izgradnjo
V času gradbenih del se bodo na območju posega izvajale tudi hrupne dejavnosti. Delo se bo izvajalo
predvsem z bagerjem, rovokopačem in tovornimi vozili za dovoz in odvoz materiala. Največji hrup bo
povzročal izkop jarkov, v manjši meri tudi transport gradbenega materiala. Vpliv bo največji predvsem v
naseljih, ki se nahajajo neposredno ob ureditvenem območju (gradbišču).
V tabeli so prikazane povprečne ekspozicijske in emisijske ravni hrupa nekaterih gradbenih strojev, in sicer
na referenčni oddaljenosti.
Vir hrupa
Odgovarjajoča raven hrupa (dBA)
tovorna vozila na razdalji 10 m
69 dBA
nakladač s kamionom na oddaljenosti 20 m
75 dBA
manjše ročno pnevmatsko kladivo na odd. 20 m
70 dBA
močnejši bager (>70kW) na 20 m
75 dBA
Iz stališča hrupnosti je v primeru uporabe gradbene mehanizacije potrebno upoštevati predvsem zahteve
Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur.l. RS št. 106/2002, 50/2005, 49/2006),
ki predpisuje dovoljene ravni zvočne moči.
Skupna raven hrupa bi ob delovanju vseh strojev znašala 10 m do stroja približno 79 dBA. Ker pa raven
hrupa z razdaljo pada lahko s pomočjo enačbe
Lp2= Lp1 - 20 log r2/r1
izračunamo raven hrupa na poljubni razdalji od vira hrupa. V tabeli 2 je izračunana maksimalna
predvidena obremenitev s hrupom v času gradnje glede na oddaljenost od vira hrupa. Pri izračunu niso
zajete morebitne zvočne absorpcije.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Povprečne ekspozicijske in emisijske ravni hrupa nekaterih gradbenih strojev
123
Maksimalna predvidena obremenitev s hrupom v času gradnje
Oddaljenost od vira hrupa
10 m
20 m
30 m
50 m
100 m
150 m
Izračunana raven hrupa
79 dBA
73 dBA
69 dBA
65dBA
59 dBA
55 dBA
Najbližji objekti bodo od predvidenega gradbišča oddaljeni od 3 metrov naprej; na teh mestih glede na
izračune v tabeli 2 obstaja verjetnost, da bi raven hrupa občasno presegala dovoljeno vrednost. Na
področjih posega kjer se nahajajo mehka tla, posejana s travo in nizkim grmičevjem, ki imajo zaradi dobre
zvočne absorpcije običajno pozitiven protihrupni učinek. Za zmanjšanje ravni hrupa v času gradnje v bližini
naselij in stanovanjskih objektov bodo upoštevani naslednji organizacijski ukrepi:
1. Eden najpomembnejših organizacijskih ukrepov za zmanjšanje ravni hrupa je omejitev obratovalnega
časa najhrupnejših strojev. Z vsako časovno razpolovitvijo se tudi hrupna energija pred izpostavljenimi
objekti razpolovi, dnevna raven hrupa pa se zniža za približno 3 dBA.
2. Med organizacijske ukrepe lahko prištevamo tudi obratovanje najhrupnejših strojev pri čim manjšem
številu obratov, ki še zagotavljajo kvaliteto in načrt poteka dela.
3. Pomemben organizacijski ukrep na gradbišču je tudi disciplina, kar se v prvi vrsti nanaša na izogibanje
nepotrebnih hrupnih operacij, kot npr. obratovanje motorjev v prostem teku, nepotrebno vpitje delavcev
in podobno. Za tovrstno disciplino naj poskrbijo delovodje oziroma odgovorni delavci gradbišča. Prav tako
se naj gradbišče uredi tako, da bo čim manj vzvratnih voženj. Pri vzvratnih vožnjah se večinoma
samodejno sprožijo opozorilni zvočni signali pri večini težjih vozil. Čeprav jakost njihovega zvoka običajno
ni visoka, pa je pomembno, da so v njihovem spektru prisotni poudarjeni toni, na katere je naravno in
bivalno okolje še posebej občutljivo in ki so večkrat predmet pritožb prizadetih prebivalcev.
Med obratovanjem
Vodovodi predvideni s projektom Ureditev porečja Sora – oskrba s pitno vodo med delovanjem ne bodo
obremenjevali okolja s hrupom.
10.5. OBREMENITEV Z VIBRACIJAMI
Med izgradnjo
Poglavitni vir vibracij bo v času gradnje delovanje gradbene mehanizacije ter dovoz in odvoz gradbenega
materiala in strojev s transportnimi vozili. Naša zakonodaja ne obravnava škodljivosti in mejnih ravni
vibracij, zato se uporabljajo tuji predpisi, ki veljajo kot priporočila.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Predvidevamo, da se bo ob upoštevanju organizacijskih ukrepov raven hrupa zmanjšala in v času gradnje
ne bo presegala predpisanih ravni hrupa. Kljub temu pa je potrebno med gradbenimi deli izvajati
kontrolne meritve hrupa in glede na njihove rezultate po potrebi sprejeti dodatne protihrupne ukrepe.
Eden od možnih dodatnih protihrupnih ukrepov za tovrstne primere je postavitev začasnih protihrupnih
pregrad.
124
Cestni promet povzroča vibracije v frekvenčnem območju med 1 in 80 Hz, hitrosti gibanja delcev pa
varirajo od 0.2 do 50 mm s-1 v ekstremnih primerih. Za transport gradbenega materiala in mehanizacije se
bodo uporabili tovornjaki, ceste skozi naselja so asfaltirane, ni pričakovati občutnejših pospeševanj in
zaviranj vozil.
Ob delovanju gradbene mehanizacije se prenašajo po tleh vibracije zlasti v času delovanja močnejših
gradbenih strojev v frekvenčnem območju 1 - 300Hz. Hitrosti se lahko gibljejo med 0.2 in 30mm/s. V času
gradnje vodovoda bodo te vrednosti ne bodo dosežene, saj strojno razbijanje in miniranje ni predvideno.
Najbližji objekti bodo od trase oddaljeni minimalno 3 metre. Ker bodo vibracije kratkotrajne in nizke, ne
predvidevamo, da bi prišlo do poškodb na objektih.
Med obratovanjem
Med obratovanjem ni pričakovati obremenitev okolja z vibracijami. Po izgradnji bo obremenitev z
vibracijami enaka kot v obstoječem stanju.
10.6. OBREMENITEV Z ODPADKI
Med izgradnjo
Na posameznih odsekih bodo odstranjene azbestne cevi. Azbestne vodovodne cevi so azbest cementni
izdelki, ki vsebujejo trdo vezan azbest (masni delež azbesta v njih je 20 %). Azbestne cevi sodijo med
nevaren odpadek.
Poleg zgoraj navedenih odpadkov pričakujemo tudi naslednje vrste nevarnih odpadkov, ki predstavljajo
potencialno nevarnost za onesnaženje okolja: odpadna olja: odpadna hidravlična olja, izrabljena motorna,
strojna in mazalna olja (kot posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije) in embalažo, ki
vsebuje nevarne snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi (prazna oljna embalaža, odpadki pri uporabi
sredstev za površinsko zaščito (barve, laki, …).
V času gradnje mora biti gradbišče ustrezno organizirano. Za ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih, je odgovoren investitor. Gradbeni odpadki se morajo zbirati ločeno, voditi se mora
evidenca in odvoz gradbenih odpadkov z območja gradbišča na ustrezno deponijo oziroma jih začasno
skladiščiti na ustreznem mestu do prevzema predelovalca, nevarne odpadke pa oddajati podjetju
pooblaščenemu za ravnanje z nevarnimi snovmi. Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od
izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke v predelavo ali odstranjevanje in ob
predaji vsake pošiljke izpolnil evidenčni list.
Med obratovanjem
Med obratovanjem bodo naslajale manjše količine odpadkov zaradi menjave opreme v sklopu
vzdrževanja, odpadna embalaža in morebitni ostanki od sredstev za dezinfekcijo. Z nastalimi odpadki mora
upravljavec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS št. 34/2008) v kolikor za posamezno
vrsto odpadka posebni predpis ne določa drugače.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Med izkopom trase novega vodovoda bo nastala tudi manjša količina odvečne zemljine, večina izkopane
zemljine se bo uporabila za zasip jarkov.
125
10.7. NARAVA, NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA
Med izgradnjo
Večina vodovodov, ki so vključeni v projekt Ureditev porečja Sora – oskrba s pitno vodo je bila vodena po
postopkih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. V fazi priprave prostorskih načrtov se bile pridobljene
odločbe Ministrstva za okolje in prostor, da ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.
Ministrstvo je na podlagi osnutka plana ugotovilo, da plani ne obsegajo posegov, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje, saj izvedba posameznih posegov ne bo pomembneje vplivala na okolje.
Večji vpliv na okolje bo v času gradnje vodovoda Visoko – Škofja Loka, kjer bo v določeni meri uničeno
naravno okolje.
Na delu predvidenih gradbiščnih površin se raztezajo intenzivni travniki in njive, ki pticam ne nudijo
primernih prostorov za gnezdenje, revni so tudi s hrano. Prav tako so površine v okolici že v obstoječem
stanju močno antropogeno urejene, tako da bodo ptiči, ki gnezdijo v takšnih okoljih v neposredni bližini
našli dovolj nadomestnih možnosti za gnezdenje. Na teh predelih in ob naseljih, bo v času gradnje vpliv na
ptice neznaten. Na nekaterih odsekih bo trasa potekala ob gozdnem robu. Čeprav v njemu in v gozdu
potencialno gnezdi veliko ogroženih vrst, poseg zaradi majhne površine glede na zaledne gozdove ne bo
ogrožal posameznih populacij. Gradnja na tem območju tudi ne bo povzročala bistvenega vznemirjanja za
sesalce v bližnji okolici.
Nekoliko večji vpliv na ptice in male sesalce bo imel poseg na območjih prečkanja vodotoka, zaradi
vegetacijsko bogatega obrežnega pasu, ki predstavlja zanje pomemben življenjski prostor.
Potencialen negativen vpliv na vodne organizme in živali, ki živijo v in ob vodi predstavlja tudi razlitje
nevarnih snovi (naftni derivati) iz gradbene mehanizacije. Temu se je moči izogniti z brezhibno gradbeno
mehanizacijo, za vsak slučaj pa mora biti vedno pri roki tudi oprema za intervencijo.
Močnejše kaljenje vode v času drsti ima lahko negativen vpliv na ribje ikre in zarod.
Ker bo gradnja potekala tudi vzdolž Sore, bo zaznan vpliv na kulturno krajino Poljanske Sore, predvsem z
vidika vidne značilnosti prostora.
Med obratovanjem
Po gradnji bo območje gradbišča sanirano, prizadete površine se bodo sčasoma zarasle, obremenitev s
hrupom bo enaka kot v obstoječem stanju. Predvidevamo, da se bo vegetacija znatno spremenila
predvsem na območjih, kjer se bo posegalo v obrežni gozd. Na ureditvenem območju bo vzpodbujano
zaraščanje s travnatimi združbami in nižjim grmičevjem. Drevesa z globokimi koreninami bi namreč lahko
poškodovala vodovodne cevi. Samo delovanje vodovoda ne bo vplivalo na naravo, naravne vrednote in
kulturno dediščino.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Zaradi zgoraj navedenih vplivov na okolje bodo v času gradnje uporabljeni takšni ukrepi, da bo vpliv na
okolje v času gradnje neznaten.
126
10.8. VIDNE IN KRAJINSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA
Med izgradnjo
Med gradnjo bo prizadeta vidna značilnost okolja v neposredni okolici ureditvenega območja. Trasa
vodovoda je predvidena po kmetijskih, stavbnih, cestnih površinah, vodotokih. Prizadeta bo krajinska slika
vzdolž vodotokov.
Med obratovanjem
Po izgradnji bo območje vzpostavljeno v stanje pred posegom. Na nekaterih območjih bo opazna poseka v
obrežni gozd, brežine vodotokov bodo verjetno na nekaterih mestih utrjene.
10.9. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Med izgradnjo in obratovanjem
Investitor ne predvideva prestavitev daljnovodov ali kablovodov oz. postavitev novih. Vplivov EMS na
okolje med izgradnjo in obratovanjem vodovoda ne bo.
127
11
ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJE S POPISOM VSEH AKTIVNOSTI SKUPNE Z
ORGANIZACIJO VODENJA PROJEKTA IN IZDELANE ANALIZO IZVEDLJIVOSTI
11.1. Terminski plan izvedbe
Upravni postopki:
• Občini sami pridobivata služnostne pravice in imata služnostne pravice že pridobljene. Za
projekt Črpalne vrtine (V2 (TRVČ-2/10) in V3 (TRVČ-2/10)) je predvidena pridobitev služnostne
pravice še od ARSO v začetku septembra 2013.
•
Za občino Gorenja vas-Poljane je pridobitev gradbenih dovoljenj predvidena do začetka meseca
avgusta 2013. Za občino Škofja Loka so bila gradbena dovoljenja pridobljena v maju in juniju
2013, razen v primeru črpalnih vrtin na Trebiji (V2 (TRVČ-2/10) in V3 (TRVČ-2/10)), kjer se
planira pridobitev v septembru 2013.
•
Za vrtino V1 TRVP-1/07 so bile izdelane predhodne hidrogeološke analize in raziskave v okviru
katerih je bila že izvedena tudi ena raziskovalno-črpalna vrtina, za katero je bilo pridobljeno
delno vodno dovoljenje (št.:35527-128/2009-4) (vrtina še ni povezana v sistem in se še ne
uporablja). Rezultati teh analiz in raziskav so pokazali, da je na območju predvidenih vrtin na
Trebiji, zadostna količina kvalitetne pitne vode iz dolomitnih vodonosnikov. Za novi črpalni
vrtini V2 (TRVČ-2/10) in V3 (TRVČ-2/10) bo pridobljeno vodno dovoljenje, ki je predvideno v
letu 2013.
•
V skladu z »Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje« za predmetno investicijo ni potrebno pripraviti PVO in postopkov okoljevarstvenih
dovoljenj.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
a)
128
Tabela 11/1:
Terminski plan pridobitve služnosti in gradbenih dovoljenj
Služnostne pogodbe oz. dokazila o lastništvu
Oznaka investicije
(oznaka iz IDP in Študije
izvedljivosti)
Pridobljene
vse pravice
gradnje/služn
osti [DA / NE]
Izvajalec
pridobiva
nja
služnostn
ih pravic
[občina
sama /
pogodbe
ni
izvajalec]
% že
pridoblje
nih
služnosti
glede na
vse
služnosti
(parcele)
Predvideni
datum
pridobitve
vseh
služnostnih
pogodb oz.
dokazil za vse
parcele
Gradbeno dovoljenje
Pridobljeno
gradbeno
dovoljenje
[DA / NE]
Predvideni
datum
vloge za
pridobitev
gradbenega
dovoljenja
Predvideni
datum
pridobitve
gradbenega
dovoljenja
april 2013
junij 2013
april 2013
junij 2013
april 2013
junij 2013
april 2013
maj 2013
OBČINA ŠKOFJA LOKA:
Posodobitev vodovoda
Hotovlja (klorirna
postaja)- Visoko-faza 1
DA
občina
sama
100
februar 2013
št. 351154/2013
Posodobitev vodovoda
Visoko - Škofja Loka
DA
občina
sama
100
marec 2013
št. 351156/2013
Posodobitev vodovoda
v naseljih Stara Loka,
Virlog, Binkelj, Trnje, in
delu Podlubnika
DA
občina
sama
100
februar 2013
št. 351151/2013
Posodobitev vodovoda
v naselju Puštal
DA
občina
sama
100
december
2012
Posodobitev vodovoda
v naselju Trnje, Stara
Loka, Reteče in Draga
DA
občina
sama
100
december
2012
Črpalne vrtine Trebija
NE
občina
sama
89
(manjka
samo še
1x ARSO
sl. pog.)
avgust 2013
NE
Posodobitev
primarnega vodovoda
Trata-Reteče
DA
občina
sama
100
marec 2013
št. 351153/2013
DA
DA
DA
št. 351152/2013
DA
št. 351150/2013
april 2013
junij 2013
avgust 2013
september
2013
april 2013
junij 2013
maj 2013
julij 2013
DA
OBČINA
GORENJ
A VAS
POLJAN
E
Vodovodni sistem
Trebija (ZBJ) - Poljane Škofja Loka
DA
občina
sama
100%
marec 2013
št. 351202/2013
Vodovodni podsistem
Trebija - Gorenja vas Todraž
DA
občina
sama
100%
marec 2013
št. 351216/2013
maj 2013
julij 2013
Vodovodni podsistem
Trebija - Podgora
DA
občina
sama
100%
marec 2013
NE
maj 2013
avgust 2013
Vodovodni podsistem
Poljane
DA
občina
sama
100%
marec 2013
NE
maj 2013
avgust 2013
DA
DA
Občina Škofja Loka ima pridobljena naslednja soglasja soglasodajalcev:
• za črpalne vrtine Trebija
o Loška komunala, št. soglasja 107/2011
o Občina Gorenja vas-Poljane (vodovod), št. soglasja 351-68/2011-07
o Občina Gorenja vas-Poljane (ceste), št. soglasja 351-68/2011-10
o Elektro Ljubljana, št. soglasja 57/2012
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
OBČINA GORENJA VAS POLJANE
DA
129
•
•
•
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
•
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja 748/2011-TŠ-PJB
o Agencija Republike Slovenije za okolje (naravovarstveno soglasje-obvestilo), št. obvestila 356203283/2011-2
o Telekom Slovenije, št. soglasja 1093/2011-KR
Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja)-Visoko
o Občina Škofja Loka, št. soglasja 354-46/2012
o Elektro Ljubljana, št. soglasja 358/2012
o Telekom Slovenije, št. soglasja 5960-KR/604-BD
o Agencija Republike Slovenije za okolje (vodno soglasje), št. soglasja 35507-1954/2012-2
o Loška komunala, št. soglasja 57/2011
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja729/2011-TŠ
o Agencija Republike Slovenije za okolje (naravovarstveno soglasje), št. soglasja 356203172/2011-4
o Direkcija Republike Slovenije za ceste, št. soglasja 37167-2135/2011-2
Posodobitev primarnega vodovoda Trata-Reteče
o Direkcija Republike Slovenije za ceste, št. soglasja 37167-1818/2012-8
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja UZ-0282/2007/7-MT
o Agencija Republike Slovenije za okolje (vodno soglasje), št. soglasja 35507-4071/2012-2
o Telekom Slovenije, št. soglasja 11465-KR/75-BD
o Slovenske železnice, št. soglasja 1349/1-1.6/07-SM/BM
o Loška komunala (za varovalni pas plinovoda), št. soglasja 168/2012
o Loška komunala (za varovalni pas kanalizacije), št. soglasja 169/2012
o Loška komunala (za varovalni pas vodovoda), št. soglasja 109/2012
o Občina Škofja Loka, št. soglasja 355-15/2006
o Elektro Gorenjska, št. soglasja 546831
o ELES, Elektro Slovenija, št. soglasja 4759/532/ubi
o Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, št. soglasja 3-II-824/2-O-12/AŠ
Posodobitev vodovoda Visoko-Škofja Loka
o Loška komunala, št. soglasja 105-2011ž
o Elektro Gorenjska, št. soglasja 543867
o Telekom Slovenije, št. soglasja 1030/2011-KR
o Občina Škofja Loka, št. soglasja 354-22/2011
o Direkcija Republike Slovenije za ceste, št. soglasja 37167-2129/2011-7 (1504)
o Agencija Republike Slovenije za okolje (vodno soglasje), št. soglasja 35507-155/2012-2
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja 875/2001B-TŠ
o Republike Slovenije za okolje (naravovarstveno soglasje), št. soglasja 35620-4353/2011-4
Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in delu Podlubnika
o Direkcija Republike Slovenije za ceste, št. soglasja 37167-2122/2011-8 (1504)
o Elektro Gorenjska, št. soglasja 544046
o Telekom Slovenije, št. soglasja 1103/2011-KR
o Občina Škofja Loka, št. soglasja 351-0019/2012
o Loška komunala, št. soglasja (vodovod) 124/2011
o Loška komunala, št. soglasja (kanalizacija) 118/2011
o Loška komunala (za varovalni pas plinovoda), št. soglasja 115/2011
o Agencija Republike Slovenije za okolje (vodno soglasje), št. soglasja 35507-3830/2012-4
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja 1026/2011-TŠ
o Agencija Republike Slovenije za okolje (naravovarstveno soglasje), št. obvestila 356204610/2011-2
130
Občina Gorenja vas-Poljane ima pridobljena naslednja soglasja soglasodajalcev:
• Vodovodni sistem Trebija-Poljane-Škofja Loka
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (vodovod) 351-03/2013-08
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (kanalizacija) 351-03/2013-07
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (lokalne ceste) 351-03/2013-06
o Elektro Ljubljana, št. soglasja 289/2013
o Telekom Slovenije, št. soglasja 13274-KR/328-BD
o ARSO-vode, št. soglasja 35507-1149/2013-3
o DRSC Kranj, št. soglasja 37167-3153/2012
o Loška komunala, št. soglasja 035/2013
• Vodovodni podsistem Trebija-Podgora
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (vodovod) 351-04/2013-08
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (kanalizacija) 351-04/2013-07
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (lokalne ceste) 351-04/2013-06
o Elektro Ljubljana, št. soglasja 290/2013
o Telekom Slovenije, št. soglasja 13279-KR/331-BD
o ARSO-vode, št. soglasja 35507-1150/2013
o DRSC Kranj, št. soglasja 37167-3152/2012
o ZVKD Ljubljana, št. soglasja 35102-0504/2012/4-MT
o Loška komunala, št. soglasja 031/2013
• Vodovodni podsistem Trebija-Gorenja vas-Todraž
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (vodovod) 351-05/2013-08, 351-06/2013-08
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (kanalizacija) 351-05/2013-07, 351-06/2013-07
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (lokalne ceste) 351-05/2013-06, 351-05/2013-06
o Elektro Ljubljana, št. soglasja 286/2013, 287/2013
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
• Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka, Reteče in Draga
o Direkcija Republike Slovenije za ceste, št. soglasja 37167-2062/2011-9 (1504)
o Občina Škofja Loka, št. soglasja 351-018/2012
o Elektro Gorenjska, št. soglasja 543891
o Telekom Slovenije, št. soglasja 1139-KR/19-BD
o Loška komunala, št. soglasja (vodovod) 106/2011
o ELES, Elektro Slovenija, št. soglasja 3463/532/ubi
o Plinovodi, št. soglasja S11-566/R-MP/RKP
o Slovenske železnice, št. soglasja 2.2-222/2011-BM
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja 984/2011-TŠ
o Agencija Republike Slovenije za okolje (vodno soglasje), št. soglasja 35507-261/2012-4
o Zavod za gozdove Slovenije, št. soglasja 281-5/07
• Posodobitev vodovoda v naselju Puštal
o Elektro Gorenjska, št. soglasja 544039
o Agencija Republike Slovenije za okolje (vodno soglasje), št. soglasja 35507-262/2012-2
o Telekom Slovenije, št. soglasja 3158-KR/230-BD
o Direkcija Republike Slovenije za ceste, št. soglasja 37167-3101/2011-10 (1504)
o Občina Škofja Loka, št. soglasja 351-0017/2012
o Loška komunala, št. soglasja (vodovod) 125/2011
o Loška komunala, št. soglasja (kanalizacija) 002/2012
o Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. soglasja 30/2001-TŠ
o Agencija Republike Slovenije za okolje (naravovarstveno soglasje), št. soglasja 356204679/2011-4
131
o Telekom Slovenije, št. soglasja 13275-KR/330-BD, 13278-KR/327-BD
o ARSO-vode, št. soglasja 35507-1151/2013-3, 35507-115/2013
o DRSC Kranj, št. soglasja 37167-3156/2012, 37167-3155/2012
o ZVKD Ljubljana, št. soglasja UZ-0743/2011/6-MT
o Loška komunala, št. soglasja 036/2013
• Vodovodni podsistem Poljane
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (vodovod) 351-07/2013-08
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (kanalizacija) 351-07/2013-07
o Občina Gorenja vas-Poljane, št. soglasja (lokalne ceste) 351-07/2013-06
o Elektro Ljubljana, št. soglasja 288/2013
o Telekom Slovenije, št. soglasja 13277-KR/328-BD
o ARSO-vode, št. soglasja 35507-1153/2013-3
o ARSO-narava, št. soglasja 35620-1077/2013
o DRSC Kranj, št. soglasja 37167-3157/2012-8
o ZVKD Ljubljana, št. soglasja 35102-0001/2013/4-MT
o Loška komunala, št. soglasja 035/2013, 034/2013
b) Projektna dokumentacija:
• Občina Gorenja vas – Poljane ima potrjene idejne projekte za svoj delež investicije. PGD in PZI
bo imela narejene v aprilu, maju in juniju 2013. Občina je objavila javno naročilo gradnje po
odprtem postopku in javno naročilo za strokovni nadzor pri gradnji po ZGO-1 in storitve
inženirja po pogodbenih določilih FIDIC. Po postopku je že izbrala izvajalca, ki je prevzel
projektiranje in gradnjo (rumena knjiga) in z njim 06.12.2012 podpisala pogodbo.
• PGD in PZI za posamezne investicije ima občina Škofja Loka že izdelane. Razpisne
dokumentacije in javna naročila za gradnjo in nadzor vezane na občino Škofja Loka ter izdelava
strategije in orodij komuniciranja z javnostjo za potrebe projekta so že izvedene skladno s
terminskim planom.
Razpisna dokumentacija.
Občina Gorenja vas – Poljane je svoj delež investicij za vodooskrbo že vključila v javni razpis :
•
STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PO ZGO-1 IN STORITVE INŽENIRJA PO POGODBENIH
DOLOČILIH FIDIC za izvedbo projektov ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V POREČJU
SORE, PROJEKT OBČINA GORENJA VAS – POLJANE, KANALIZACIJA TREBIJA – GORENJA VAS
(sekundarni kanalizacijski vodi) IN OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE, ki je bil objavljen
na Portalu javnih naročil dne 11. aprila 2012, pod številko objave JN3943/2012 in Uradnem listu
Evropske unije dne 14. aprila 2012, pod številko objave 2012/S 145-241378. Dne 14.6.2012 je
bila z izbranim izvajalcem podpisana pogodba.
•
gradnje po odprtem postopku ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V POREČJU SORE,
PROJEKT OBČINA GORENJA VAS – POLJANE, KANALIZACIJA TREBIJA – GORENJA VAS (sekundarni
kanalizacijski vodi) IN OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE, ki je bil objavljen na Portalu
javnih naročil dne 20. junij 2012, pod številko objave JN6624/2012 in Uradnem listu Evropske
unije dne 22. junija 2012, pod številko objave 2012/S 118-194952. Dne 6.12.2012 je bila z
izbranim izvajalcem podpisana gradbena pogodba. Izbrani izvajalec izvaja dela po FIDIC rumeni
knjigi, kar pomeni, da izdeluje potrebno projektno dokumentacijo in gradbeno izvede izgradnjo.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
c)
132
Prav tako je občina Škofja Loka že izvedla javni razpis za gradnje, nadzor in stike z javnostjo:
•
•
•
gradnje po odprtem postopku OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE - OBČINA ŠKOFJA LOKA,
ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 22.03.2013, pod številko objave JN3285/2013 in
Uradnem listu Evropske unije dne 23.03. 2013, pod številko objave 2013/S 059-097396.
Najugodnejši ponudnik je bil izbran na podlagi Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 3545/2013, z dne 28.5.2013, ki je postala pravnomočna dne 27.6.2013.
Storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri
izvedbi operacije »OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE - OBČINA ŠKOFJA LOKA«, ki je bil
objavljen na Portalu javnih naročil dne 05.04. 2013, pod številko objave JN3899/2013 in
Uradnem listu Evropske unije dne 10.04. 2013, pod številko objave 2013/S 070-116692.
Najugodnejši ponudnik je bil izbran na podlagi Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 3546/2013, z dne 31.5.2013, ki je postala pravnomočna dne 4.6.2013.
Ocenjena vrednost javnega naročila Obveščanje javnosti o izvajanju projekta »OSKRBA S PITNO
VODO V POREČJU SORE« je pod 20.000 EUR, zato ga ni bilo potrebno objaviti na Portalu javnih
naročil. Najugodnejši ponudnik je bil izbran na podlagi Odločitve o oddaji naročila, št. 35424/2013, z dne 20.6.2013, ki je postala pravnomočna dne 25.6.2013.
Občina Škofja Loka bo pogodbe z izbranimi izvajalci podpisala predvidoma avgusta 2013.
Gradnja vodovodnega sistema v občini Gorenja vas - Poljane, se je začela v avgustu leta 2013 (sočasno z
gradnjo kanalizacijskega sistema) in se po podpisani gradbeni pogodbi končala do konca oktobra 2014.
Do konca leta 2015 bo s strani Inženirja izdano potrdilo o izvedbi, ko bo potekel rok za reklamacije, ki
traja 365 dni.
Gradnja vodovodnega sistema v občini Škofja Loka, pa se bo predvidoma konec avgusta 2013 in se
zaključila v avgustu 2015. Do konca leta 2015 bo izdano potrdilo o prevzemu.
Celotna Implementacija projekta bo tako potekala od 2013 – 2015. Glede na izvedena dela po odsekih,
se bodo vodovodi postopoma priključevali na celoten sistem oskrbe; pričakuje pa se, da bo v sredini leta
2015 sistem v celoti začel redno obratovati.
Postopek javnega naročanja izvede naročnik v skladu z ZJN-2 ter ostalimi evropskimi direktivami. Ko
naročnik pripravi razpisno dokumentacijo, jo preda v potrditev posredniškemu telesu in organu
upravljanja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
11.2. Javna naročila
133
Razpisne dokumentacije za gradnje in storitve nadzora so pripravljene v skladu z določili pogodb FIDIC:
•
Rdeča knjiga FIDIC: Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje
naročnik - temeljna načela, vsebina, posebnosti gradbene pogodbe, predstavitev
pomembnejših določil splošnih pogojev pogodbe, vloga in pomen pripadajočih posebnih
pogojev, pomen zahtevkov.
•
Rumena knjiga FIDIC: Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev – za
elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela (čistilne naprave,
kanalizacijo), ki jih načrtuje izvajalec - temeljna načela, vsebina in krajša obrazložitev razlik v
primerjavi z Rdečo knjigo.
•
Srebrna knjiga FIDIC: Pogoji pogodb za dobavo inženirske in gradbene storitve, projekti na ključ,
temeljna načela, posebnosti in vsebina splošnih pogojev pogodbe.
ZJN-2 pozna 7 vrst postopkov javnega naročanja (odprti postopek, postopek s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti, konkurenčni dialog, postopek s pogajanji brez predhodne objave, postopek s
pogajanji po predhodni objavi, postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi in postopek oddaje
naročila male vrednosti).
Če vrednost javnega naročila za blago in storitve presega vrednost 20.000 EUR in za gradnje 40.000 EUR,
mora naročnik javno naročilo objaviti na Portalu Javnih Naročil (www.enaročanje.si). V primeru, da
vrednost javnega naročila za blago in storitve presega vrednost 200.000 EUR in za gradnje 5 mio EUR,
potem mora naročnik javno naročilo poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.
Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila
in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom (v
posebnih primerih minimalno 29 dni).
Pomembno je, da ponudnik predloži ponudbo naročniku do navedenega roka. Javno odpiranje je
izvedeno neposredno po roku oddaje ponudb in poteka tako, da se odpirajo ponudbe po vrstnem redu,
kot so prispele. Iz vsake ponudbe se prebere glavne podatke, kot so ponudnik, morebitni partnerji
merila ter prisotnost zahtevanih dokumentov. Naročnik pogosto izroči zapisnik o odpiranju neposredno
po opravljenem javnem odpiranju ali pa ga v treh dneh pošlje vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbo.
Na javnem odpiranju se načelno ne gleda vsebina dokumentov, saj je ta predmet kasnejšega pregleda,
temveč zgolj prisotnost dokumentov.
Na podlagi pregleda ponudb naročnik nepravilne, neprimerne in nesprejemljive ponudbe izloči, izmed
pravilnih pa izbere najugodnejšo po merilih, ki jih je navedel vnaprej (navadno najnižja cena, lahko pa
tudi ekonomsko najugodnejša ponudba po formuli ali načinu točkovanja, kot ga je naročnik opisal
vnaprej).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Od dneva objave naročila lahko potencialni ponudniki skladno z navodili ponudnikom postavljajo
naročniku vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo. Naročniki so dolžni na ali preko portala javnih
naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom
roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno.
134
Naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku sprejme odločitev o oddaji naročila.
Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik
opozoriti o možnem pravnem varstvu. Uveljavljanje pravnega varstva ponudnika pomeni zakasnitev
oddaje javnega naročila.
Dejansko ima potencialni ponudnik, v primeru, da se zahtevek za revizijo nanaša na objavo obvestila o
naročilu ali razpisno dokumentacijo, možnost uveljavljanja pravnega varstva že med objavo javnega
naročila. Lahko pa uveljavlja pravno varstvo glede odločitve o oddaji naročila ali drugih ravnanj
naročnika. Predrevizijski postopek se začne pred naročnikom in mora biti vložen v 8 delovnih dneh od
objave obvestila o javnem naročilu oziroma v 3 delovnih dneh od prejema odločitve oddaji naročila.
Hkrati z zahtevkom mora ponudnik predložiti potrdilo o plačilu takse. Višina le-te je določena skladno z
ZPVPJN. V kolikor naročnik zahtevku ne ugodi, ponudnik lahko nadaljuje postopek pred Državno
Revizijsko komisijo. Odločitev Državne Revizijske komisije je dokončna. »Datum oddaje naročila« je na
dan, ko postane odločitev o oddaji javnega naročila pravnomočna. Naročnik pozove ponudnika, da v
določenem roku pristopi k podpisu pogodbe. Podpisu pogodbe sledi izvedba ali izvajanje pogodbe
skladno z njenimi določili. Naročnik na Portalu Javnih Naročil objavi obvestilo o oddaji javnega naročila
najkasneje v 48 dneh po oddaji naročila.
Izvedba zgoraj omenjenega razpisnega postopka mora biti usklajena z nacionalno in evropsko
zakonodajo. Razpisni postopek se šteje za izvedenega, ko je podano Končno poročilo.
•
Gradnja objektov in cevovodov za območje občine Škofja Loka,
•
Gradnja objektov in cevovodov za območje občine Gorenja vas – Poljane (sklenjena pogodba),
•
Nadzor za območje občine Škofja Loka,
•
Nadzor za območje občine Gorenja vas – Poljana (sklenjena pogodba) in
•
Stiki z javnostjo.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
V okviru projektu bodo izvedenih 5 postopkov javnega naročanja in sicer (za občino Gorenja vas –
Poljane so postopki že zaključeni; podpisana je pogodba z izvajalcem):
135
Tabela 11/2:
Prikaz izvedbe javnih naročil
GRADNJE 1 – Gorenja vas - Poljane
GRADNJE 2 – Škofja Loka
Odprti postopek v skladu s slovensko
zakonodajo
Odprti postopek v skladu s slovensko
zakonodajo
Dela, ki bodo razpisana na javnem
naročilu, morajo biti projektirana in
izvedena v skladu s pogoji pogodb za
obratno opremo, projektiranje in graditev
za elektrotehnično in strojno obratno
opremo in za gradbena in inženirska dela,
ki jih načrtuje izvajalec (Rumena knjiga).
Dela, ki so razpisana na javnem razpisu,
morajo biti izvedena v skladu s Pogoji
gradbenih pogodb za gradbena in
inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik
(Nova Rdeča knjiga),
STIKI Z JAVNOSTJO
NADZOR (dva razpisa)
Zbiranje ponudb v skladu s slovensko
zakonodajo
Odprti postopek v skladu s slovensko
zakonodajo
Storitev komuniciranja z javnostjo, ki bo
izvedena za potrebe projekta, bo vodena
v skladu z Vzorcem pogodbe za storitve
med naročnikom in svetovalcem, ki jo je
izdala Mednarodna zveza svetovalnih
inženirjev (Bela knjiga).
Storitev nadzora in strokovnega
svetovanja, ki bo izvedena za potrebe
projekta, bo vodena v skladu z Vzorcem
pogodbe za storitve med naročnikom in
svetovalcem, ki jo je izdala Mednarodna
zveza svetovalnih inženirjev (Bela knjiga).
Postopek javnega
naročanja
Vrsta FIDIC
pogodb:
Postopek javnega
naročanja
Vrsta FIDIC
pogodb:
11.3. Analiza izvedljivosti
VARIANTA A:
Za optimizacijo oskrbe s kvalitetno pitno vodo pri vseh vremenskih pogojih je bilo
potrebno poiskati nadomestni vodni vir, ki bi po količini in kvaliteti nadomestil
obstoječi drenažni vodni vir iz karbonatnih vodonosnikov. Kot primerna rešitev je
izbrana varianta izgradnje objektov za koriščenje kvalitetne pitne vode iz neodvisnih
globinskih dolomitnih vodonosnikov, ki bodo locirani na območju obstoječih zajetij in
tako omogočali različne možnosti koriščenja.
Poleg ureditve vodnega vira je potrebno izgraditi in hidravlično izboljšati cevovode
ter izgraditi posamezne objekte na vodovodnem sistemu v občini Škofja Loka: in v
občini Gorenja vas – Poljane.
VARIANTA B:
Na vodnem viru 1 (Trebija) se zgradi skupno z občino Gorenje-Poljane čistilno
napravo za čiščenje pitne vode (filtriranje) za 38 l/s. Od tega ima vodno dovoljenje 13
l/s občina Gorenja vas-Poljane, 25 l/s pa občina Škofja Loka.
Poleg ureditve vodnega vira je potrebno izgraditi in hidravlično izboljšati cevovode
ter izgraditi posamezne objekte na vodovodnem sistemu v občini Škofja Loka in v
občini Gorenja vas – Poljane.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Na osnovi problematike predstavljene v Poglavju 6 Tehnični-tehnološki del sta bili v Predinvesticijski
zasnovi analizirani dve varianti in sicer:
136
Glede na merila, določena s 26. in 27. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo
investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10) je kot najugodnejšo
oziroma najbolj optimalno predlagana izbira Variante A tj. izvedba enovitega sistema oskrbe s pitno
vodo (hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema) na območju občin Gorenja vas – Poljane
in Škofja Loka in zagotovitev zadostne količine pitne vode, z izgradnjo dodatnih vrtin na Trebiji.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Za izbrano varianto je bila narejena analiza občutljivosti in tveganja, ki je prikazana v nadaljevanju
dokumenta. Na podlagi analiz, ni večjega tveganja za izvedbo projekta.
137
NAČRT FINANCIRANJA V TEKOČIH CENAH PO DINAMIKI IN VIRIH FINANCIRANJA
Na podlagi finančne analize je bila izračunana stopnja primanjkljaja v financiranju in predvideni viri
financiranja.
Tabela 12/1:
Izračun stopnje primanjkljaja v financiranju
Glavni elementi in parametri
1
Referenčno obdobje (leta)
30
2
Finančna diskontna stopnja (%)
7%
3
Skupni naložbeni stroški (v EUR, nediskontirani)
12.193.260
4
Skupni naložbeni stroški (v EUR, diskontirani)
11.386.373
5
Preostala vrednost (v EUR, nediskontirana)
6
Preostala vrednost (v EUR, diskontirana)
7
Prihodki (v EUR, diskontirani)
3.252.882
8
Operativni stroški (v EUR, diskontirani)
1.872.770
9=7–8+6
Čisti prihodek = prihodki – operativni stroški + preostala
vrednost (v EUR, diskontirana)
1.774.450
10 = 4 - 9
Upravičeni izdatki (člen 55(2)) = naložbeni stroški – čisti
prihodek (v EUR, diskontiran)
9.611.922
11 = 10/4
Stopnja primanjkljaja v financiranju (%)
2.621.888
394.338
84,42%
Za izračun prispevka Skupnosti so bili upoštevani upravičeni stroški z upoštevanjem izračunane stopnje
finančnega primanjkljaja. Izračun finančnega primanjkljaja je povzet iz Zahtevka za potrditev pomoči, saj
je pri virih financiranja upoštevana zgoraj izračunana stopnja primanjkljaja v financiranju, na podlagi
katere je izdana Odločba o dodelitvi sredstev.
Tabela 12/2:
Izračun prispevka Skupnosti (v EUR)
1
Upravičeni strošek (v EUR, nediskontirani)
2
Stopnja primanjkljaja v financiranju (%)
3
Določeni znesek, tj. „znesek, za katerega velja stopnja
sofinanciranja za prednostno os“ (člen 41(2)) = (1) * (2)
(ob upoštevanju največjega javnega prispevka v skladu s
pravili o državni pomoči)
4
Stopnja sofinanciranja za prednostno os (%)
5
Prispevek Skupnosti (v EUR) = (3) * (4)
11.056.228,91
84,42%
9.333.668,45
85%
7.933.618,17
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
12
138
Projekt bo sofinanciran iz sredstev EU Kohezijskega sklada, državnega proračuna in občinskih
proračunov. Ocenjena vrednost projekta je 15.134.350,01 z DDV, in bo sofinancirana s sledečimi
finančnimi viri:
•
52,42% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 7.933.618,17 EUR
•
9,25% državnega proračuna, oziroma 1.400.050,28 EUR,
•
38,33% občinska proračuna, oziroma 5.800.681,57 EUR.
Občine so pri oblikovanju proračuna z vidika njegove oblike povsem avtonomne, pri čemer pa so
obvezane, da upoštevajo veljavne predpise s področja javnih financ.
Davek na dodano vrednost je prikazan informativno v tabeli in vključen v sofinanciranje s strani občin,
glede na Zakon o davku na dodano vrednost bodo celotno ali delno davek na dodano vrednost občini
poračunale odvisno od stopnje poračunavanja.
Viri financiranja (v EUR)
SKUPAJ
UPRAVIČENI STROŠKI
%
Do 2013
2013
2014
2015
11.056.228,91
100,00%
0,00
2.003.499,56
5.649.451,98
3.403.277,37
Kohezijski sklad
7.933.618,17
71,76%
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
12,66%
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
1.722.560,46
15,58%
0,00
312.145,23
880.184,62
530.230,61
NEUPRAVIČENI STROŠKI
- DDV
2.716.304,46
100,00%
116.365,38
569.838,63
1.258.829,43
771.271,02
Kohezijski sklad
0,00
0,0,%
0,00
0,00
0,00
0,00
Državni proračun
0,00
0,00%
0,00
0,00
0,00
0,00
Občinski proračun
2.716.304,46
100,00%
116.365,38
569.838,63
1.258.829,43
771.271,02
NEUPRAVIČENI STROŠKI
- ostali
1.361.816,64
100,00%
581.826,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
Kohezijski sklad
0,00
0,00%
0,00
0,00
0,00
0,00
Državni proračun
0,00
0,00%
0,00
0,00
0,00
0,00
Občinski proračun
1.361.816,64
100,0
581.826,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
CELOTNI STROŠKI
15.134.350,01
100,00%
698.192,29
3.178.327,92
6.980.781,41
4.277.048,39
Kohezijski sklad
7.933.618,18
52,42%
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
9,25%
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
5.800.681,57
38,33%
698.192,29
1.486.973,59
2.211.514,05
1.404.001,63
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 12/3:
139
VIRI FINANCIRANJA
UPRAVIČENI STROŠKI
Viri financiranja s prikazom delitve na občini investitorki, po letih investiranja (v EUR)
Skupaj
Delež
Do 2013
2013
2014
2015
11.056.228,91
100,00%
0,00
2.003.499,56
5.649.451,98
3.403.277,37
Kohezijski sklad
7.933.618,17
71,76%
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
12,66%
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
1.722.560,46
15,58%
0,00
312.145,23
880.184,62
530.230,61
Občina Gorenja vas
3.629.069,01
100,00%
0,00
960.308,64
2.269.674,46
399.085,91
Kohezijski sklad
2.604.111,05
71,76%
0,00
689.088,67
1.628.650,30
286.372,08
459.549,01
12,66%
0,00
121.603,88
287.408,88
50.536,25
Državni proračun
Občinski proračun
565.408,95
15,58%
0,00
149.616,09
353.615,28
62.177,58
Občina Škofja Loka
7.427.159,90
100,00%
0,00
1.043.190,92
3.379.777,52
3.004.191,46
Kohezijski sklad
5.329.507,12
71,76%
0,00
748.562,51
2.425.226,95
2.155.717,66
940.501,27
12,66%
0,00
132.099,27
427.981,23
380.420,77
1.157.151,51
15,58%
0,00
162.529,14
526.569,34
468.053,03
1.361.816,64
100,00%
581.826,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
399.084,00
29,31%
399.084,00
0,00
0,00
0,00
962.732,64
70,69%
182.742,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
2.716.304,46
100,00%
116.365,38
569.838,63
1.258.829,43
771.271,02
876.988,51
32,29%
79.816,80
210.044,43
499.328,38
87.798,90
1.839.315,95
67,71%
36.548,58
359.794,20
759.501,05
683.472,12
15.134.350,01
100,00%
698.192,29
3.178.327,92
6.980.781,41
4.277.048,39
7.933.618,18
52,42%
0,00
1.437.651,18
4.053.877,25
2.442.089,74
Državni proračun
1.400.050,28
9,25%
0,00
253.703,15
715.390,11
430.957,02
Občinski proračun
5.800.681,57
38,33%
698.192,29
1.486.973,59
2.211.514,05
1.404.001,63
Občina Gorenja vas
4.905.141,52
100,00%
478.900,80
1.170.353,07
2.769.002,84
486.884,81
Kohezijski sklad
2.604.111,05
53,09%
0,00
689.088,67
1.628.650,30
286.372,08
459.549,01
9,37%
0,00
121.603,88
287.408,88
50.536,25
Državni proračun
Občinski proračun
NEUPRAVIČENI STROŠKI
-ostali
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
NEUPRAVIČENI STROŠKI
- DDV
Občina Gorenja vas
Občina Škofja Loka
CELOTNA VREDNOST
INVESTICIJE
Kohezijski sklad
Državni proračun
Občinski proračun
1.841.481,46
37,54%
478.900,80
359.660,52
852.943,66
149.976,48
Občina Škofja Loka
10.229.208,49
100,00%
219.291,49
2.007.974,85
4.211.778,57
3.790.163,58
5.329.507,12
52,10%
0,00
748.562,51
2.425.226,95
2.155.717,66
940.501,26
9,19%
0,00
132.099,27
427.981,23
380.420,77
3.959.200,11
38,70%
219.291,49
1.127.313,07
1.358.570,39
1.254.025,15
Kohezijski sklad
Državni proračun
Občinski proračun
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 12/4:
140
Viri financiranja za občino Škofja Loka, po letih investiranja (v EUR)
VIRI FINANCIRANJA
Skupaj
Delež
Do 2013
2013
2014
2015
UPRAVIČENI STROŠKI
7.427.159,90
100,00%
0,00
1.043.190,92
3.379.777,52
3.004.191,46
Kohezijski sklad
5.329.507,12
71,76%
0,00
748.562,51
2.425.226,95
2.155.717,66
940.501,27
12,66%
0,00
132.099,27
427.981,23
380.420,77
Državni proračun
Občinski proračun
1.157.151,51
15,58%
0,00
162.529,14
526.569,34
468.053,03
NEUPRAVIČENI STROŠKI - ostali
962.732,64
100,00%
182.742,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
Občinski proračun
962.732,64
100,00%
182.742,91
604.989,73
72.500,00
102.500,00
NEUPRAVIČENI STROŠKI - DDV
1.839.315,95
100,00%
36.548,58
359.794,20
759.501,05
683.472,12
Občinski proračun
1.839.315,95
100,00%
36.548,58
359.794,20
759.501,05
683.472,12
10.229.208,49
100,00%
219.291,49
2.007.974,85
4.211.778,57
3.790.163,58
5.329.507,12
52,10%
0,00
748.562,51
2.425.226,95
2.155.717,66
940.501,26
9,19%
0,00
132.099,27
427.981,23
380.420,77
3.959.200,11
38,70%
219.291,49
1.127.313,07
1.358.570,39
1.254.025,15
CELOTNA INVESTICIJA
Kohezijski sklad
Državni proračun
Občinski proračun
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 12/5:
141
Viri financiranja za občino Gorenja vas-Poljane, po letih investiranja (v EUR)
VIRI FINANCIRANJA
Skupaj
Delež
Do 2013
2013
2014
2015
UPRAVIČENI STROŠKI
3.629.069,01
100,00%
0,00
960.308,64
2.269.674,46
399.085,91
Kohezijski sklad
2.604.111,05
71,76%
0,00
689.088,67
1.628.650,30
286.372,08
459.549,01
12,66%
0,00
121.603,88
287.408,88
50.536,25
Državni proračun
Občinski proračun
565.408,95
15,58%
0,00
149.616,09
353.615,28
62.177,58
NEUPRAVIČENI STROŠKI -ostali
399.084,00
100,00%
399.084,00
0,00
0,00
0,00
Občinski proračun
399.084,00
100,00%
399.084,00
0,00
0,00
0,00
NEUPRAVIČENI STROŠKI - DDV
876.988,51
100,00%
79.816,80
210.044,43
499.328,38
87.798,90
Občinski proračun
876.988,51
100,00%
79.816,80
210.044,43
499.328,38
87.798,90
CELOTNA INVESTICIJA
4.905.141,52
100,00%
478.900,80
1.170.353,07
2.769.002,84
486.884,81
Kohezijski sklad
2.604.111,05
53,09%
0,00
689.088,67
1.628.650,30
286.372,08
459.549,01
9,37%
0,00
121.603,88
287.408,88
50.536,25
1.841.481,46
37,54%
478.900,80
359.660,52
852.943,66
149.976,48
Državni proračun
Občinski proračun
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 12/6:
142
13
PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA PO VZPOSTAVITVI DELOVANJA
INVESTICIJE ZA OBDOBJE EKONOMSKE DOBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
13.1. Finančna analiza
Finančna analiza je analiza denarnih tokov in posledično izračuna finančnih dosežkov projekta.
Metodologija, ki je bila uporabljena je analiza diskontiranega denarnega toka (DCF), ki je podrprta s
terminskim nastankom denarnega toka. Finančna analiza stroškov in koristi je bila izdelana z uporabo
metode diferenčnih vrednosti (razlika med stroški in koristi različnih scenarijev).
13.1.1.
Opis uporabljene metodologije in osnovne predpostavke za finančno analizo
•
ekonomska doba projekta je ocenjena na 30 let; denarni tokovi v okviru modela so razporejeni
med leta 2012 in 2041.
•
upoštevani so le denarni tokovi v okviru projekta.; zato na primer računovodske postavke, kot
sta amortizacija in rezervacije, ki ne pomenijo denarnih odlivov, niso bile vključene v analizo
DCF.
•
nepredvideni stroški so bili vključeni med upravičene stroške, (niso višji od 10% skupnih
stroškov investicije), niso pa bili vključeni med stroške, pri določanju finančne vrzeli, tj.
primanjkljaja v financiranju, saj ti niso sestavni del denarnih tokov.
•
denarne tokove se je upoštevalo v letu, v katerem so nastali in za 30 letno referenčno obdobje.
Dejanska življenjska doba projekta je presegla referenčno ekonomsko obdobje, zato je bil pri
izračunu upoštevan tudi ostanek vrednosti, izračunan na podlagi preostanka vrednosti neto
denarnih tokov do konca življenjske dobe. Obdobje je ocenjeno na obdobje zamika do polnega
obratovanja sistema.
•
za finančno analizo se je uporabilo diskontno stopnjo 7%, ki je predpisana z Uredbo o enotni
metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih finance.
•
vrednost investicije, ki je bila upoštevana za finančne izračune, vsebuje upravičen del stroškov
(gradnja, nepredvidena dela, nadzor, stiki z javnostjo, projektna dokumentacija) ter neupravičen
del stroškov (DDV, razpisna dokumentacija, postopek javnega naročanja in ostala
dokumentacija).
•
pri finančnih izračunih finančne stopnje primanjkljaja so bili upoštevani vsi dodatni stroški, ki
bodo nastali na področju oskrbe z vodo oz. prihranki v stroških, ki bodo nastali zaradi
hidravličnih izboljšav.
•
prihodki so bili izračunani na podlagi povprečnih količin prodane pitne vode za celotno
referenčno obdobje; upoštevano je bilo tudi povečanje količin zaradi novo priključenih
prebivalcev prispevnega območja.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Poglavitni namen je izračun kazalnikov finančnih rezultatov investicije in izdelati konsolidirano finančno
analizo. Pri tem upoštevamo metodo diskontiranega denarnega toka in terminski nastanek denarnega
toka. Finančna analiza stroškov in koristi je bila izdelana z uporabo metode diferenčnih vrednosti (razlika
med stroški in koristi različnih scenarijev). Model temelji na sledečih predpostavkah:
143
•
pri izračunu stopnje primanjkljaja je bila upoštevana celotna investicijska vrednost brez davka
na dodano vrednost ter brez nepredvidenih del.
•
za amortizacijo gradbenega dela investicije se je upoštevalo 2% stopnjo, za opremo pa 8%
stopnjo; za izračun amortizacije je uporabljena časovna metoda amortiziranja.
S finančno analizo je bila izdelana napoved denarnih tokov projekta, z namenom da bi se lahko
izračunalo primerne stopnje donosnosti, zlasti finančno interno stopnjo donosnosti investicije (FRR/C) in
pripadajoče finančne neto sedanje vrednosti (FNPV). Omenjena kazalnika pokažeta zmožnost neto
prihodkov, da povrnejo stroške investicije, ne glede na to kako so financirani.
Projekt je upravičen do prispevka iz skladov, če je NPV/C negativna, FRR/C pa nižja od diskontne stopnje,
ki je bila uporabljena v analizi. Izračunana je bila tudi finančno donosnost lastnega (nacionalnega)
kapitala (FNPV/K, FRR/C), kjer se vložena finančna sredstva, brez nepovratnih sredstev EU, upošteva kot
odliv in ne kot investicijske stroške.
Prav tako se je ugotovilo finančno trajnost (vzdržnost - pokritost) projekta, ki je bila ocenjena s
preverjanjem, ali so skupni (nediskontirani) neto denarni tokovi v referenčnem obdobju pozitivni. Ti
neto denarni tokovi vključujejo investicijske stroške, vse vire financiranja (nacionalne in sredstva EU) in
neto prihodke.
13.1.2.
Časovno obdobje
Pri določanju ekonomske dobe projekta se je upoštevalo denarne tokove v letu v katerem nastanejo in
za določeno referenčno obdobje (ekonomsko dobo). Z ekonomsko dobo se je zajelo največje možno
število let, za katera je na voljo projekcija iz analize stroškov in koristi. Projektne napovedi so bile
izdelane za obdobje, ki ustreza ekonomsko dobi projekta in ki je dovolj dolgo, da še zajame verjetne
dolgoročne vplive. Ekonomska doba je enotno ocenjena za celoten projekt. Na mednarodno priznanih
izkušnjah temelječ referenčni časovni horizont za sektor »oskrba z vodo in okolje«, ki ga priporoča
Komisija, je 30 let.
Pri izračunih se je upoštevala 30 letno ekonomsko dobo projekta to je od leta 2012 do leta 2041.
Investicijska vrednost projekta
Skladno s smernicami Evropske Komisije v okviru dokumenta Priročnik za izdelavo analize stroškov in
koristi investicijskih projektov (2007 – 2013) se je pri finančni analizi upoštevalo investicijske vrednosti
brez nepredvidenih del in davka na dodano vrednost.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
13.1.3.
144
13.1.4.
Letni obratovalni in vzdrževalni stroški sistema
V nadaljevanju so prikazani stroški, ki bodo nastali iz naslova izvedbe projekta Oskrbe s pitno vodo v
porečju Sore. V spodnjih predstavljeni stroški so prav tako del finančne analize, zato se predpostavlja, da
so stroški hkrati odtoki finančne analize pri izračunu denarnega toka skozi ekonomsko dobo projekta.
Dodatni stroški med leti se ne spreminjajo.
Prikaz dodatnih stroškov – po občinah (EUR)
Strošek
električne
energije
Drugi
materialni
stroški
Stroški
storitev
Tekoče
vzdrževanje
Ostali
stroški
SKUPAJ
Območje Gorenja vas-Poljane
0,00
1.) Seznam novih objektov
0,00
1.1.) Vodovodni sistem Trebija-Poljane-Škofja
Loka
- razdelilni jašek
40,00
500,00
3.500,00 1.660,00
360,00
5.700,00
360,00
- zbirni jašek
0,00
- vrtina-1 in povezovalni cevovod
0,00
- povezovalni cevovodi
0,00
- cevovodi NL DN 100, 1866,0 m
0,00
1.2.) Vodovodni podsistem Trebija -Podgora
- PP Trebija
- VH Trebija, kapacitete 100 m³
40,00
1.100,00
3.800,00 2.090,00
3.998,00
3.998,00
620,00
620,00
- cevovodi NL DN 100, 4.628,0 m
0,00
1.3.) Vodovodni podsistem Trebija-Gorenja
vas-Todraž
- PP Gorenja vas
- VH Gorenja vas, kapacitete 200 m³
- PP Todraž
- VH Todraž, kapacitete 100 m³
7.030,00
40,00
5.800,00 3.580,00
9.420,00
3.998,00
3.998,00
620,00
620,00
1.980,00
1.980,00
630,00
630,00
- cevovodi NL DN 100, 7.400,0 m
0,00
1.4.) Vodovodni podsistem Poljane
40,00
3.400,00 1.780,00
5.220,00
- klorinatorska postaja
760,00
760,00
- VH Kovnica, kapacitete 100 m³
540,00
540,00
1.5.) Črpalne vrtine Trebija
električna energija
vzdrževanje 0,05% investicijske vrednosti
SKUPAJ
0,00
476,95
476,95
1.450,36
1.450,36
15.433,31
160,00
1.600,00
16.500,00 9.110,00 42.803,31
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 13/1:
145
Strošek
električne
energije
Drugi
materialni
stroški
Stroški
storitev
Tekoče
vzdrževanje
Ostali
stroški
SKUPAJ
območje Škofje Loke
1.) Dolžina novo izgrajenih cevi: (m)
zmanjšanje okvar zaradi optimizacije
35.573,90
35.573,90
-23.669,35
23.669,35
2.) Seznam novih objektov
0,00
2.1.)Vodohran Trnje
električna energija
vzdrževanje 0,05% investicijske vrednosti
40,00
500,00
vzdrževanje 0,05% investicijske vrednosti
SKUPAJ
620,00
1.212,17
1.212,17
0,00
715,43
715,43
2.175,53
2.175,53
4.723,13
40,00
500,00
15.404,55 1.660,00 22.327,68
Predvideni stroški amortizacije
Pri izračunu amortizacije v okviru modela CBA analize, se je upoštevalo metodo časovnega amortiziranja.
Prav tako se je upoštevalo določila in smernice iz veljavnega pravilnika, ki ureja to področje, to je
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva
okolja (Ur. l. RS, št. 63/09, 87/12, 97/12). Skladno z njegovimi določili se je pri izračunu letne
amortizacije upoštevalo 8% amortizacijsko stopnjo za opremo ter 2% amortizacijsko stopnjo za gradbeni
del investicije. Amortizacija po posamezni občini je razvidna iz spodnje tabele.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
13.1.5.
5.700,00
620,00
2.2.) Črpalne vrtine Trebija
električna energija
3500 1.660,00
146
Tabela 13/2:
projekta (EUR)
Amortizacija investicije glede na predvideno dinamiko izgradnje v okviru izvedbe
Investicijska
vrednost
Am.
Stopnja
Letna
amortizacija
OBČINA GORENJA VAS - POLJANE
1. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
(2/3 investicijske vrednosti)
122.673
7.498
Gradbena dela
38.600
2%
772
Oprema
84.073
8%
6.726
2. Vodovodni podsistem Trebija - Gorenja vas – Todraž
1.487.781
70.358
Gradbena dela
811.078
2%
16.222
Oprema
676.703
8%
54.136
3. Vodovodni podsistem Trebija - Podgora
772.361
35.841
Gradbena dela
432.463
2%
8.649
Oprema
339.898
8%
27.192
4. Vodovodni podsistem Poljane
571.008
26.444
Gradbena dela
320.610
2%
6.412
Oprema
250.398
8%
20.032
5. Črpalne vrtine Trebija (30% investicijske vrednosti)
Gradbena dela
196.524
9.043
111.317
2%
2.226
Oprema
85.207
8%
6.817
SKUPAJ
3.150.346
149.184
366.925
9.422
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Gradbena dela
Oprema
2. Posodobitev vodovoda Visoko - Škofja Loka
Gradbena dela
Oprema
3. Posodobitev vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog,
Binkelj, Trnje, in delu Podlubnika
Gradbena dela
Oprema
4. Posodobitev vodovoda v naselju Trnje, Stara Loka,
Reteče in Draga
332.206
2%
6.644
34.718
8%
2.777
86.587
3.277.211
2.926.506
2%
58.530
350.705
8%
28.056
507.184
12.775
463.336
2%
9.267
43.848
8%
3.508
660.721
20.373
Gradbena dela
541.419
2%
10.828
Oprema
119.303
8%
9.544
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
1. Posodobitev vodovoda v Puštalu
147
Investicijska
vrednost
5. Posodobitev vodovoda Hotovlja (klorirna postaja) Visoko - faza 1
Gradbena dela
Oprema
6. Posodobitev primarnega vodovoda Trata - Reteče
Gradbena dela
Oprema
7. Črpalne vrtine Trebija (70% investicijske vrednosti)
351.748
Letna
amortizacija
8.109
333.855
2%
6.677
17.893
8%
1.431
743.676
16.335
719.324
2%
14.386
24.352
8%
1.948
23.408
599.422
Gradbena dela
409.092
2%
8.182
Oprema
190.330
8%
15.226
8. Vodovodni sistem Trebija (ZBJ) - Poljane - Škofja Loka
(1/3 investicijske vrednosti)
Gradbena dela
245.345
14.996
77.199
2%
1.544
Oprema
168.146
8%
13.452
SKUPAJ
6.752.233
192.002
Morebitna cenovna obremenitev z vidika dodatnega stroška zaradi izvedbe projekta
Pri finančni analizi je bilo upoštevano povečanje cene oskrbe s pitno vodo zaradi nove investicije.
Povečanje je izračunano na osnovi količine prodane pitne vode v 30 - tih letih. Pri izračunu povečanja
cene so bili upoštevani celotni obratovalni in vzdrževalni stroški oz. prihranki v stroških ter stroški
amortizacije za obdobje ekonomske dobe. V spodnjih tabelah je predstavljen izračun dodatnega stroška
investicije na kubični meter prodane vode, ki bo povečal strošek vodarine in strošek omrežnine.
Investicija bo imela večji vpliv na povečanje cene v občini Gorenja vas – Poljane, saj je potrebno povečati
3
obstoječo ceno za 0,73 EUR po m , da bi občina pokrila celotne operativne stroške kot stroške
amortizacije. V kolikor se bosta občini dogovorili o skupni oblikovani ceni, bo ta znatno nižja za občino
Gorenjo vas, za občino Škofja Loka pa bo razlika manjša.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
13.1.6.
Am.
Stopnja
148
Tabela 13/3:
Izračun dodatnih stroškov vodarine in omrežnine zaradi nove investicije oskrbe s
pitno vodo v EUR v obeh občinah in izračun enotnega povečanja
Občina Gorenja vas Poljane
Občina Škofja
Loka
Enotno povečanje
Obratovalni in vzdrževalni stroški
1.112.886
496.830
1.609.716
Amortizacija cevi in objektov
2.327.594
3.966.823
6.294.417
4.710.307
34.436.317
39.146.624
Dodaten strošek vodarine
0,2363
0,0144
0,0411
Dodaten strošek omrežnine
0,4941
0,1152
0,1608
Količina vode v m
3
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Obračun za celotno ekonomsko dobo
149
13.1.7.
Projekcija predvidenih prihodkov po izvedbi investicije
Predvideni prihodki so izračunani na osnovi količine prodane pitne vode za celotno referenčno obdobje.
Prikaz predvidenih količin pitne vode je prikazan v Prilogi 3: Vodna bilanca za celotno ekonomsko
obdobje.
Predvideni prihodki so izračunani na osnovi:
•
Obstoječih in novih priključenih uporabnikov, ki že plačujejo nakup pitne vode; pri analizi so
upoštevani le dodatni prihodki, ki bodo nastali zaradi investicije. Dodatni prihodki za
obstoječe priključene uporabnike so računani z dodatnim stroškom omrežnine in vodarine in
količino prodane pitne vode.
Prihodki skozi ekonomsko dobo so prikazani v Prilogi 5: Finančna analiza in finančna pokritost projekta.
Cenovna dostopnost potrošnikov
Današnji povprečni strošek oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja za gospodinjstvo je bil izračunan
na podlagi obstoječe cene pitne vode ter odvajanja in čiščenja, strošek po investiciji pa na podlagi nove
cene pitne vode ter obstoječe cene odvajanja in čiščenja.
Predpostavke, ki so bile upoštevane so:
•
povprečna velikost gospodinjstva,
•
prihodke prejemata 2 člana gospodinjstva,
•
povprečne plače v skladu s statistiko.
Pri preračunu cenovne dostopnosti za gospodinjstva je bil upoštevan povprečni letni prihodek in
zmožnost plačevanja glede na povprečno letno neto plačo v občini (vir: http://e-uprava.gov.si/ispo/) ob
predpostavki, da 2 člana gospodinjstva prejemata prihodke.
Prav tako se je izračunalo cenovno dostopnost za gospodinjstva z nižjimi prihodki. Po podatkih iz
Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2011 je bila stopnja tveganja revščine v
Sloveniji 13,6-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 % ali
približno 273.000 oseb. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let,
je morala imeti v letu 2011 vsaj 1.260 EUR razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad
pragom revščine.
Glede na količine prodane pitne vode na gospodinjstvo (upoštevano je bilo povprečno št. gospodinjstev
po občinah; SURS 2009) je bil izračunan obstoječi in novi strošek na letni ravni.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
13.1.8.
150
Izračun cenovne dostopnosti v primeru prejemanja povprečne mesečne plače (v EUR)
Gorenja vasPoljane
Škofja Loka
Gospodinjstvo
Gospodinjstvo
Vodarina
0,1999
0,4924
Vodno povračilo
0,0600
0,0782
Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,2629
0,2446
Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,1631
0,3297
Okoljska dajatev
0,0528
0,0528
DDV (9,5%)
0,0702
0,1138
Skupaj (EUR/m3)
0,8089
1,3115
3,30
2,84
Povprečna letna poraba vode na gospodinjstvo (m3)
171,56
128,70
Povprečni strošek na gospodinjstvo za pitno in odpadno vodo
(EUR letno)
138,77
168,78
1873,22
1867,2
Povprečni letni prihodek na gospodinjstvo (EUR)
22.479
22.406
% stroška oskrbe s pitno vodo in odpadno vodo za
gospodinjstva s povprečnimi prihodki- PRED INVESTICIJO
0,62%
0,75%
Vodarina
0,1999
0,4924
Povečanje cene
0,7304
0,1296
Vodno povračilo
0,0600
0,0782
Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,2629
0,2446
Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,1631
0,3297
Okoljska dajatev
0,0528
0,0528
DDV (9,5%)
0,1396
0,1261
Skupaj (EUR/m3)
1,6087
1,4534
3,30
2,84
Povprečna letna poraba vode na gospodinjstvo (m3)
171,56
128,70
Povprečni strošek na gospodinjstvo za pitno in odpadno vodo
(EUR letno)
275,99
187,05
1873,22
1867,2
Povprečni letni prihodek na gospodinjstvo (EUR)
22.479
22.406
% stroška oskrbe s pitno vodo in odpadno vodo za
gospodinjstva s povprečnimi prihodki- PO INVESTICIJI
1,23%
0,83%
Povprečno število prebivalcev v gospodinjstvu (število)
Povprečni mesečni neto prihodek na prebivalca (EUR)
Povprečno število prebivalcev v gospodinjstvu (število)
Povprečni mesečni neto prihodek na prebivalca (EUR)
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 13/4:
151
Izračun cenovne dostopnosti v primeru prejemanja nižjih prihodkov (v EUR)
Gorenja vasPoljane
Škofja Loka
Gospodinjstvo
Gospodinjstvo
Vodarina
0,1999
0,4924
Vodno povračilo
0,0600
0,0782
Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,2629
0,2446
Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,1631
0,3297
Okoljska dajatev
0,0528
0,0528
DDV (9,5%)
0,0702
0,1138
Skupaj (EUR/m3)
0,8089
1,3115
3,30
2,84
Povprečna letna poraba vode na gospodinjstvo (m3)
171,56
128,70
Povprečni strošek na gospodinjstvo za pitno in odpadno vodo
(EUR letno)
138,77
168,78
1260
1260
Povprečni letni prihodek na gospodinjstvo (EUR)
15.120
15.120
% stroška oskrbe s pitno vodo in odpadno vodo za
gospodinjstva s povprečnimi prihodki- PRED INVESTICIJO
0,92%
1,12%
Vodarina
0,1999
0,4924
Povečanje cene
0,7304
0,1296
Vodno povračilo
0,0600
0,0782
Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,2629
0,2446
Čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
0,1631
0,3297
Okoljska dajatev
0,0528
0,0528
DDV (9,5%)
0,1396
0,1261
Skupaj (EUR/m3)
1,6087
1,4534
3,30
2,84
Povprečna letna poraba vode na gospodinjstvo (m3)
171,56
128,70
Povprečni strošek na gospodinjstvo za pitno in odpadno vodo
(EUR letno)
275,99
187,05
1260
1260
Povprečni letni prihodek na gospodinjstvo (EUR)
15.120
15.120
% stroška oskrbe s pitno vodo in odpadno vodo za
gospodinjstva s povprečnimi prihodki- PO INVESTICIJI
1,83%
1,24%
Povprečno število prebivalcev v gospodinjstvu (število)
Povprečni mesečni neto prihodek na prebivalca (EUR)
Povprečno število prebivalcev v gospodinjstvu (število)
Povprečni mesečni neto prihodek na prebivalca (EUR)
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Tabela 13/5:
152
V skladu z evropskimi smernicami, ki določajo, da strošek oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja
ne bi smel presegati 4% letnih prihodkov gospodinjstva, nova investicija v vodooskrbo ne bo presegala te
meje v obeh predmetnih občinah.
13.2. Ekonomska analiza
Ekonomska analiza stroškov in koristi je ena izmed metod ekonomskih analiz. Analiza omogoča pregled
socialnih in družbenih vplivov implementacije projekta na ekonomijo občine oz. regije ali celo države.
Bistvo ekonomske analize je, da je potrebno vložke projekta oceniti na podlagi njihovih oportunitetnih
stroškov, donos pa glede na plačilno pripravljenost potrošnikov. Oportunitetni stroški ne ustrezajo nujno
opazovanim finančnim stroškom, prav tako plačilna pripravljenost ni vedno pravilno prikazana z
opazovanimi tržnimi cenami, ki so lahko izkrivljene ali jih celo ni. Ekonomska analiza je izdelana z vidika
celotne družbe. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize.
Bistvo ekonomske analize je zagotoviti, da ima projekt pozitivne neto koristi za družbo in je posledično
upravičen do sofinanciranja s strani EU Kohezijskega sklada.
Zato je potrebno, da:
•
koristi presegajo stroške projekta,
•
sedanja vrednost ekonomskih koristi presega neto sedanjo vrednost stroškov.
Izpolnjenost pogojev se vidi s pomočjo naslednjih izračunanih kazalnikov:
Ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV)
Če je ENPV večja od nič pomeni, da je projekt zaželen z ekonomskega stališča.
• Ekonomska interna stopnja donosnosti (ERR)
Da je projekt zaželen, mora biti ERR večja od družbene diskontne stopnje.
• Razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti (B/C)
B/C količnik mora biti večji od ena.
Cilj analize stroškov in koristi je določiti ekonomsko vrednost projekta z določanjem dodatnih koristi, ki
jih bo povzročila implementacija projekta. Projekt ima več indirektnih ekonomskih, socialnih in okoljskih
vplivov. Investicije je mogoče pravilno oceniti le z upoštevanjem teh vplivov, ti vplivi pa so največkrat
povezani z razvojem.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
•
153
13.2.1.
Predpostavke ekonomske analize
Pri ekonomski analizi se je izhajalo iz finančne analize in uporabilo standardno metodologijo
diskontiranega denarnega toka.
Glavne predpostavke modela so:
•
upoštevane so bile vse predpostavke iz finančne analize (razen diskontne stopnje); za
ekonomsko analizo je bila upoštevana 5,0% diskontna stopnja,
•
finančni stroški so preoblikovani v ekonomske z množenjem s konverzijskimi faktorji.
Ekonomska analiza je vsebovala naslednje aktivnosti:
1. Identifikacija ekonomskih koristi:
•
pripravljenost plačati koristi,
•
dostopnost do pitne vode,
•
oportunitetni stroški okoljske rehabilitacije,
•
Pripravljenost plačati koristi: gre za konzervativen pristop ocene koristi, ki kaže koliko bi
bila gospodinjstva prispevnega območja, torej tista, ki bodo s projektom deležna boljše in
varnejše oskrbe s pitno vodo, pripravljena plačati za to izboljšano oskrbo. Gre za
pripravljenost plačati koristi, s čimer bi se izognili nastajanju dodatnih stroškov. Pri
izračunih so bili upoštevani prihodki projekta oz. tisti del plačila za oskrbo s pitno vodo, ki
se nanaša na prebivalstvo, ki bo deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo.
•
Korist boljše dostopnosti do pitne vode se izraža v tem, da je končnim porabnikom na
voljo več kvalitetne pitne vode ne glede na to ali preko izboljšanja pokritosti na sistemu
oskrbe s pitno vodo ali pa preko povečanja porabe pitne vode na račun izboljšanja na
sistemu oskrbe s pitno vodo (hidravlična izboljšava, tlačne izboljšave z zmanjšanjem okvar
na sistemu itd.). Za ovrednotenje koristi je bil upoštevan podatek povzet po Draft Final
CBA Methodology for Water and Wastewater, 19 th August 2008, Jaspers, ki se nanaša na
število gospodinjstev na predmetnem območju. Zaradi primerljivosti projekta, je bila
korist ovrednotena v vrednosti 148 EUR na gospodinjstva na leto; upoštevana so bila
gospodinjstva ki bodo deležna boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo.
•
Upoštevan je bi strošek okoljske rehabilitacije zaradi zmanjševana vodnih izgub v višini
3
0,06 EUR/m – izboljšanje vodovodnega sistema bo imelo posledično vpliv tudi na manjše
izgube in s tem manjše izkoriščanje vodnih virov – prihranki naravnih vodnih virov.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
2. Številčno ovrednotenje koristi projekta, ki zaradi narave ne morejo biti neposredno ovrednotene,
zato se upošteva naslednje približke:
154
3. Za konverzijo investicijskih stroškov in operativnih stroškov iz tržnih cen v ekonomske cene, kar
vpliva na razvrstitev stroškov projekta v drugačne kategorije, ki so navedene spodaj in ki
zahtevajo posebno ovrednotenje:

Izdelki namenjeni prodaji: kategorija vsebuje izdelke in storitve, ki so namenjeni
domači uporabi in so lahko ovrednoteni na podlagi svetovnih cen. V primeru odprte
ekonomije z internacionalnimi javnimi naročili opreme, materiala in storitev ta
kategorija običajno pokriva večino stroškov projekta. Posebna konverzija oz
popravek ni potrebna, saj so tržne cene posledica ekonomskih cen.

Izdelki, ki niso namenjeni prodaji: kategorija vsebuje izdelke in storitve, ki so
namenjeni domači uporabi, npr. transport za domačo uporabo, gradnja, surovine,
poraba vode in elektrike. Konverzija oz. popravek iz finančnih v ekonomske cene je
običajno narejen preko standardnega pretvornega faktorja (Standard Conversion
Factor (SCF). SCF je običajno izračunan na podlagi povprečnih razlikami med
domačimi in internacionalnimi cenami (FOB in CI cene) glede na prodajne tarife in
ovire. Vrednosti SCF mora biti oz se predvideva da je blizu 1 in zato se predvideva da
je 1, razen če ni drugače upravičeno.

Kvalificirana delovna sila: kategorija vsebuje stroške delovne sile, ki predstavlja redek
vir in je posledično praviloma denarno ovrednoten glede na oportunitetne stroške.
Popravek ni potreben saj tržne cene odsevajo od ekonomskih.

Nekvalificirana delovna sila: kategorija vsebuje stroške delovne sile kot presežek (v
smislu brezposelnosti) in je posledično neprimerno denarno ovrednoten.

Popravek je oportunitetni strošek, ki predstavlja zmnožek finančnih stroškov
nekvalificirane delovne sile s tako imenovanim senčnim faktorjem plač (Shadow
Wage Rate Factor (SWRF), ki je računan kot (1-u)*(1-t), kjer je u regionalna
brezposelnost in t stopnja socialne varnosti in pomembnejših davkov v stroških dela.
SWRF je v praksi prikazan kot pozitiven vpliv na projekt v regiji z visoko
brezposelnostjo, saj SWRF (vedno manjši od 1) pomanjšuje naraščanje
brezposelnosti in posledično zmanjšuje ekonomske stroške in povečuje ekonomsko
stopnjo donosa.

Transferna plačila: kategorija vsebuje posredne davke (DDV), subvencije in čista
transferna plačila, ki so vključena v tržne cen in so uporabljene za ocenitev stroškov
projekta. Vsi ti stroški morajo biti izključeni za namene ekonomske analize.
13.2.2.
Rezultati ekonomske analize
Ekonomska neto sedanja vrednost projekta je pozitivna (9.415.076 EUR), kar pomeni, da je družba
(regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To potrjuje
tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki je v primeru projekta 12,68% in je nad ekonomsko
diskontirano stopnjo (5%).
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Za standardni konverzijski faktor je bila upoštevana vrednost faktorja 1.
155
Tabela 13/6:
Dodatni prihodki in stroški
Vrednosti
Koristi
% koristi
(v EUR,
diskontirano)
Skupaj
EUR
Pripravljenost plačati
EUR
3.903.025
22,17%
Dostopnost do pitne vode
EUR
13.276.901
75,43%
Oportunitetni strošek okoljske rehabilitacije
EUR
90.522
0,51%
Ostanek vrednosti
EUR
332.112
Vrednosti
1,89%
% stroškov
Stroški
17.602.560
100,00%
(v EUR,
diskontirano)
Skupaj
EUR
Operativni stroški
EUR
639.496
5,42%
Investicijski stroški
EUR
10.162.893
86,12%
Investicijsko vzdrževanje
EUR
998.777
8,46%
Tabela 13/7:
11.801.167
100,00%
Rezultati ekonomske analize
Ekonomska analiza
Ekonomska interna stopnja donosa
Ekonomska neto sedanja vrednost
Razmerje med koristmi in stroški
12,68%
9.415.076
1,49
Celotna ekonomska analiza je prikazana v Prilogi 6: Ekonomska analiza projekta.
Finančno pokritost projekta se ocenjuje s preverjanjem, ali so skupni (nediskontirani) neto denarni tokovi
v celotni ekonomski dobi (določenem referenčnem obdobju) pozitivni. Ti neto denarni tokovi morajo
vključevati investicijske stroške, vse vire financiranja (nacionalne in sredstva EU) in neto prihodke.
Projekt je finančno ustrezen, ko je kumulativen neto denarni tok skozi celotno referenčno obdobje
pozitiven. Finančna pokritost je prikazana v Prilogi 5: Finančna analiza in finančna pokritost projekta.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
13.3. Finančna pokritost projekta
156
14
VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI (EXANTE) V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE OCENE TER
IZRAČUNOM FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALNIKOV PO STATIČNI IN DINAMIČNI
METODI SKUPAJ S PREDSTAVITVIJO UČINKOV, KI SE NE DAJO OVREDNOTITI Z
DENARJEM
14.1. Vrednotenje drugih stroškov in koristi
Z izvedbo projekta bosta občini dosegle tudi druge koristi zaradi izvedbe projekta:
1.
•
zmanjšanje obstoječih vodnih izgub, ki so na določenih delih sistemov tudi 30% na minimum
ter posledično optimizacijo stroškov (energija in vzdrževanje delovnih sredstev),
•
izboljšanje zanesljivosti zagotavljanja količin pitne vode z vidika zmanjšanja motenj v oskrbi
zaradi interventnih popravil okvar na vodovodnem omrežju,
•
zagotovitev dodatnih vodnih količin in povečanje zmogljivosti sistema,
•
izboljšanje pretočnih in tlačnih razmer,
•
zamenjave dotrajanih cevovodov ter vgradnje kvalitetnih materialov,
•
priključitev sistemov posameznih občin v celoviti sistem povezan na skupne vodne vire,
•
izboljšanje ekonomske učinkovitosti naprav.
Zmanjšanje izgub vode ter posledično optimizacija stroškov
Glede na analizo izgub vode na obravnavanih sistemih oskrbe s pitno vodo je cilj projekta po
izvedbi programa rekonstrukcije vodovodnega sistema, da bodo dejanske izgube manjše, saj so
na določenih delih sistema sedaj večje od 30%. Po oceni naj bi se znižale iz sedanjih povprečnih
30% na 15% po izvedbi projekta glede na celoten sistem oskrbe s pitno vodo.
2.
Izboljšanje zanesljivosti zagotavljanja količin pitne vode
Korist bo dosežena z zmanjšanjem motenj oskrbe s pitno vodo na račun okvar v oskrbovalnem
sistemu, kar je predvsem pereč problem na območju občine Škofja Loka. Po izvedbi investicije v
prvi polovici leta 2015 ni pričakovanih motenj na odsekih, ki so predmet investicije.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Postavitev cilja oz. korist zmanjšanja izgub vode je opredeljena na podlagi realnih možnih
dosegov, dinamike izvajanja hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja ter upoštevanju
ostalih dejavnikov kot so: aktivno odkrivanje vodnih izgub, modulacija pritiska v vodovodnem
omrežju ter hitra in kvalitetna popravila.
157
14.2. Izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi
Kazalci investicije so prikazani glede na statične in dinamične. Statični kazalci oziroma metode ne
upoštevajo komponente časa in dajo samo prvo grobo presojo poslovnih rezultatov projekta. Kot statični
kazalnik je prikazana doba vračanja investicijskih sredstev. Dinamični kazalniki odpravljajo slabost
statičnih metod, s tem ko upoštevajo različno časovno dinamiko vlaganja sredstev in donosov,
upoštevajo pa tudi ekonomsko življenjsko dobo investicije. Vlaganja in donosi v različnih letih namreč
niso med seboj neposredno primerljivi, temveč jih je treba predhodno preračunati na isti časovni
trenutek. Med dinamičnimi kazalniki so v nadaljevanju prikazani izračun finančne in ekonomske neto
sedanje vrednosti, interne stopnje donosnosti in relativne neto sedanje vrednosti.
14.1.1.
Doba vračanja investicijskih sredstev
Pri izračunu dobe vračanja projekta so bili upoštevani celotni investicijski stroški brez nepredvidenih del
in brez DDV-ja in povprečni neto donosi za celotno ekonomsko dobo projekta. Izračun dobe vračanja
investicije, torej dobe v kateri se investicija povrne je razviden iz spodnje tabele.
Tabela 14/1: Doba vračanja v letih
Ekonomska - skupina projektov
Finančna - projekt
Neto sedanja vrednost
Neto sedanja vrednost je opredeljena kot vsota vseh diskontiranih neto donosov v ekonomski dobi
projekta, oz. kot razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in diskontiranim tokov vseh odlivov
neke naložbe.
Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni, da je razlika med sedanjo vrednostjo izdatkov dolgoročne
naložbe in sedanjo vrednostjo neto denarnih tokov od dolgoročne naložbe pozitivna. Na podlagi
kriterija neto sedanje vrednosti je investicija ekonomsko upravičena, če je neto sedanja vrednost
pozitivna.
Pri izračunu finančne neto sedanje vrednosti je bil upoštevan denarni tok ter investicijski stroški brez
DDV-ja in neto prilive za obdobje do 2041. Pri izračunu je bila uporabljena 7% diskontna stopnja. Le ta je bila za ekonomsko analizo nižja in sicer v višini 5% v skladu z navodili.
Tabela 14/2: Neto sedanja vrednost investicije (v EUR)
Ekonomska
Finančna
9.415.076
-8.345.048
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
14.1.2.
7,23
51,42
158
14.1.3.
Interna stopnja donosa
Interna stopnja donosa je opredeljena kot tista diskontna stopnja, pri kateri se sedanja vrednost
donosov investicije izenači s sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Na podlagi kriterija interne
stopnje donosa je investicija ekonomsko upravičena, če je izračunana interna stopnja donosa višja od
relevantne diskontne stopnje.
Pri izračunu finančne interne stopnje donosnosti so bili upoštevani investicijski stroški brez DDV-ja in
neto prilivi za obdobje do 2041, prav tako je bil upoštevan diskontni faktor 7%, ki ga za finančne
analize predpisuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske
dokumentacije na področju javnih financ. Pri izračunu ekonomske interne stopnje donosnosti je bil
upoštevan 5% diskontni faktor ter vrednosti brez DDV-ja .
Tabela 14/3:
Ekonomska
Finančna
Interna stopnja donosnosti (v %)
12,68 %
-4,44 %
14.2. Presoja upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene
Projekt bo s hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema na prispevnem območju projekta
prispeval k ciljem regionalne politike, to je k zagotovitvi ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo.
Projekt bo vplival na izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo na območju obeh občin.
Finančna neto sedanja vrednost investicije je negativna, saj projekt sam ne ustvarja dobičkov ampak
bodoča cena pokriva celotne obratovalne stroške ter celotno amortizacijo novo zgrajene infrastrukture,
prav tako je finančna interna stopnja donosa negativna.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Sedanja neto ekonomska vrednost (ENPV) projekta je pozitivna (ENPV = 9.415.076 EUR), kar pomeni, da
je družba (regija/država) v boljšem položaju, če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške.
To potrjuje tudi ekonomska interna stopnja donosa, ki znaša 12,68 % in je nad ekonomsko diskontirano
stopnjo (5%).
159
15
ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI
15.1. Analiza občutljivosti
Namen analize občutljivosti je izbrati »kritične« spremenljivke in parametre modela, to je tiste
spremembe, pozitivne ali negativne, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost v primerjavi z
vrednostmi, ki kažejo najboljše rezultate v izhodiščnem primeru in torej povzročijo najrazličnejše
spremembe teh parametrov. Merila, ki se privzamejo za izbiro kritičnih spremenljivk, se razlikujejo glede
na posebnosti posamičnega projekta, zato se le-te izbirajo za vsak primer posebej.
»Kritične spremenljivke oz. faktorji« so tiste katerih 1-odstotna sprememba (pozitivna ali negativna)
povzroči zvišanje na ustrezno 1-odstotno spremembo osnovne neto sedanje vrednosti.
Analiza občutljivosti je narejena v treh korakih:
1.
Opredelitev spremenljivk, ki se uporabijo pri izračunu outputov in inputov v finančni in
ekonomski analizi: Izračun se nanaša na spremenljivke oz. faktorje, katere spreminjamo na
intervalu +/- 1%. Za skupino projektov so bile preučene naslednje spremenljivke:
•
sprememba investicijske vrednosti,
•
sprememba obratovalnih stroškov,
•
sprememba prihodkov.
Vpliv teh sprememb je bil analiziran za interval med -1 % in +1 %.
Tabela 15/1:
Analiza občutljivosti
1% povečanje
spremenljivke
izračun kazalnika
brez sprememb
1% zmanjšanje
spremenljivke
SPREMEMBA PRIHODKOV
-8.313.808
-8.345.048
-8.376.288
SPREMEMBA OPERATIVNIH STROŠKOV
-8.351.443
-8.345.048
-8.338.653
SPREMEMBA INVESTICIJE
-8.446.677
-8.345.048
-8.243.419
Značilne spremenljivke
Finančna IRR
1% povečanje
spremenljivke
izračun kazalnika
brez sprememb
1% zmanjšanje
spremenljivke
SPREMEMBA PRIHODKOV
-4,38%
-4,44%
-4,51%
SPREMEMBA OPERATIVNIH STROŠKOV
-4,46%
-4,44%
-4,43%
SPREMEMBA INVESTICIJE
-4,49%
-4,44%
-4,40%
Značilne spremenljivke
Ekonomska NPV
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Finančna NPV
160
1% povečanje
spremenljivke
izračun kazalnika
brez sprememb
1% zmanjšanje
spremenljivke
SPREMEMBA PRIHODKOV
9.415.076
9.415.076
9.415.076
SPREMEMBA OPERATIVNIH STROŠKOV
9.407.003
9.415.076
9.423.148
SPREMEMBA INVESTICIJE
9.311.542
9.415.076
9.518.610
Ekonomska IRR
1% povečanje
spremenljivke
izračun kazalnika
brez sprememb
1% zmanjšanje
spremenljivke
SPREMEMBA PRIHODKOV
12,68%
12,68%
12,68%
SPREMEMBA OPERATIVNIH STROŠKOV
12,68%
12,68%
12,69%
SPREMEMBA INVESTICIJE
12,53%
12,68%
12,83%
Rezultati, prikazani v naslednji tabeli, opredeljujejo kritične spremenljivke projekta – 1%
sprememba spremenljivke se odraža v več kot 1% spremembi finančne neto sedanje vrednosti.
2. Rezultati, prikazani v spodnji tabeli, opredeljujejo kritične spremenljivke projekta
Kritične spremenljivke so opredeljene kot tiste katerih 1% sprememba spremenljivke se odraža v več
kot 1% spremembi finančne in ekonomske neto sedanje vrednosti.
Tabela 15/2: Kritične spremenljivke
FNPV
1%
-1%
Kritična
spremenljivka
SPREMEMBA PRIHODKOV
-0,37%
0,37%
NE
SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV
0,08%
-0,08%
NE
SPREMEMBA INVESTICIJE
1,22%
-1,22%
DA
Kritične spremenljivke
1%
-1%
Kritična
spremenljivka
SPREMEMBA PRIHODKOV
0,00%
0,00%
0,00%
SPREMEMBA OBRATOVALNIH STROŠKOV
-0,09%
0,09%
-0,09%
SPREMEMBA INVESTICIJE
-1,10%
1,10%
-1,10%
Kritične spremenljivke
Iz zgornje tabele je razvidno, da je kritična spremenljivka sprememba investicijske vrednosti.
3.
Izračun mejnih vrednosti za ključne spremenljivke: ključne spremenljivke zahtevajo kalkulacijo
spremenjenih vrednosti, torej maksimalnih variacij (v odstotkih) ključnih spremenljivk, tik preden
ekonomska neto sedanja vrednost postane negativna.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
ENPV
161
Izračun je narejen za spremembo investicije pri vplivu na ekonomsko neto sedanjo vrednost.
Tabela 15/3:
Mejne vrednosti ključnih spremenljivk
Spremenljivka
ekonomska neto sedanja vrednost
Sprememba investicije
+ 90,94%
Sprememba prihodkov
/
Sprememba obratovalnih stroškov
/
Pri izračunu mejnih vrednosti je bilo ugotovljeno, da povzroči povečanje investicijske vrednosti za
90,94%, spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti na točko tik preden ta postane negativna.
15.2. Analiza tveganja
Analiza tveganja predstavlja metodo za določanje verjetnosti ali možnosti za pojav nevarnih dogodkov
ter možne posledice. Koncept verjetnostne analize tveganja se uporablja za označitev okoljskih vplivov,
njihova pojavnost v naravi s kakršno koli stopnjo natančnosti ni lahko predvidljiva.
Pri preverjanju kritičnosti prej navedenih spremenljivk (1% sprememba vrednosti spremenljivke povzroči
vsaj 1% spremembo) je bilo ugotovljeno, da v primeru projekta kritična spremenljivka sprememba
investicijske vrednosti. Izračunano je bilo tveganje in porazdelitev možnosti za negativno ekonomsko
neto sedanjo vrednost projekta.
Rezultati Monte Carlo analize v primeru opazovanja spremembe investicije na ekonomsko neto sedanjo
vrednost v EUR so:
•
za projekt obstaja 90% verjetnost, da bo ENPV v intervalu med 7,06 mio EUR in 9,24 mio EUR.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Za analizo tveganja je bila uporabljena Monte Carlo metoda. Metoda vsebuje določanje naključnih
vrednosti za vse ključne spremenljivke simultano (predvideva se, da je normalna porazdelitev med
maksimalno in minimalno možno vrednostjo) ob čim večjem številu ponovitev, z namenom da bi se
pridobilo verjetnost nastanka vsakega od indikatorjev donosnosti. Vsak ta indikator donosnosti je
prikazan kot sredina in standardni odklon vrednosti, dobljeno po vseh ponovitvah.
162
Graf 15/1:
Normalna porazdelitev ekonomske neto sedanje vrednosti projekta
Tabela 15/4:
Izračun statističnih parametrov za analizo tveganja
Summary Statistics for Ekonomska neto sedanja
vrednost
Percentile
Minimum
5.521.714
5%
7.062.928
Maximum
10.574.101
10%
7.299.959
8.150.521
15%
7.466.879
665.884
20%
7.595.321
4,43402E+11
25%
7.706.965
Mean
Std Dev
Variance
Skewness
-0,00787633
30%
7.806.140
Kurtosis
3,022368913
35%
7.892.667
Median
8.145.671
40%
7.973.688
Mode
7.981.591
45%
8.061.404
Left X
7.062.928
50%
8.145.671
Left P
5%
55%
8.228.177
Right X
9.239.959
60%
8.318.947
Right P
95%
65%
8.405.064
Diff X
2.177.031
70%
8.495.951
Diff P
90%
75%
8.600.109
#Errors
0
80%
8.712.525
Filter Min
Off
85%
8.840.500
Filter Max
Off
90%
9.010.653
0
95%
9.239.959
#Filtered
Glede na porazdelitev sprememb investicijske vrednosti od leta 2012 do leta 2041, je na podlagi
temeljite analize tveganja možno zaključiti, da ni večjih vplivov na ekonomsko neto sedanjo vrednost.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Statistics
163
PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV
Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« obsega hidravlično izboljšavo in zagotovitev dodanih
vodnih virov, skupno 35,37 km vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti. Celotna vrednost
investicije znaša 15.134.350,01 EUR z DDV, od tega je 11.056.228,91 EUR upravičenih stroškov za
sofinanciranje s strani EU Kohezijskega sklada.
Z izvedbo projekta je predvidena hidravlična izboljšava in dogradnja nekaterih delov vodovodov in
objektov, kar bo izboljšalo nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo. Zaradi potreb po vodnih virih, je
za koriščenje dodatnih količin kvalitetne pitne vode, predvidena izgradnja dodatnih treh vrtin na Trebiji
(kapacitete 8,7 l/s za občino Gorenja vas-Poljane in 2 x po 15 l/s za občino Škofja Loka), da se zagotovi
zadostna količina kakovostne pitne vode in stabilnost vodovodnega sistema v vseh vremenskih pogojih.
Vključitev vrtin v sistem javnega vodovoda je nujno potrebna, saj se nasprotno tvega kolaps celotnega
vodooskrbnega sistema, pomanjkanje kakovostne pitne vode in nevarnost destabilizacije vodooskrbnega
sistema.
Z izvedbo projekta bodo doseženi cilji, ki sovpadajo z implementacijo ciljev OP ROPI za obdobje 20072013:
•
priključitev 34 novih prebivalcev (občina Gorenja vas – Poljane) na sistem oskrbe
prebivalstva s pitno vodo v okviru predmetnega projekta,
•
22.073 prebivalcev bo po izvedbi predmetnega projekta deležno boljše in varnejše
oskrbe s pitno vodo, izboljšana bo javna oskrba s pitno vodo,
•
zagotovitev ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo – zagotovitev kakovostnih
in ustreznih vodnih virov za 22.107 ljudi kar se bo izvedlo z izgradnjo hidravlično
izboljšanega vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti,
•
zmanjšanje števila prebivalcev za 22.107 ljudi, ki so občasno izpostavljeni
kemijskemu ali mikrobiološkemu onesnaženju pitne vode, s čimer bo zagotovljeno
zmanjšanje zdravstvenega tveganja v oskrbi s pitno vodo.
Projekt bo sofinanciran iz sredstev EU Kohezijskega sklada, državnega proračuna in občinskih
proračunov. Ocenjena vrednost projekta je 15.134.350,01 z DDV, in bo sofinancirana s sledečimi
finančnimi viri:
•
52,42% sredstev EU Kohezijskega sklada, oziroma 7.933.618,17 EUR
•
9,25% državnega proračuna, oziroma 1.400.050,28 EUR,
•
38,33% občinska proračuna, oziroma 6.800.681,57 EUR.
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
16
164
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
PRILOGE
1
PRILOGA 1
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Število priključenih prebivalcev
po naseljih za leta 2011, 2015
in 2041 za občino Škofja Loka
2
PRILOGA 2
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Število priključenih prebivalcev
po naseljih za leta 2011, 2015
in 2041 za občino Gorenja vasPoljane
3
PRILOGA 3
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Vodna bilanca za celotno
ekonomsko obdobje
4
PRILOGA 4
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Finančna analiza in finančna
pokritost projekta
5
PRILOGA 5
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Ekonomska analiza projekta
6
PRILOGA 6
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Medobčinska pogodba o
sodelovanju pri izvedbi
skupnega projekta
7
PRILOGA 7
OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU SORE
Pregledna situacija izvedbe
projekta
8