SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
SPOROČIL A 29
Slovenskega združenja elektroenergetikov
JULIJ
2012
Sporočila se izdajajo občasno za članstvo
CONSEIL
INTERNATIONAL
DES GRANDS
RÉSEAUX
ÉLECTRIQUES
CONGRÈS
INTERNATIONAL
DES RÉSEAUX
ELECTRIQUES
DE DISTRIBUTION
Tajništvo:
Ljubljana-Brdo
Tehnološki park 20 c 2/3
Tel./faks: 05/997 28 42
E-mail: [email protected]
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
Tajništvo:
Tehnološki park 20c, 1000 Ljubljana, tel/faks: 05 997 28 42, [email protected]
Tajnica: ga. Milena Petrič (Uradne ure: vsak dan od 8.00 do 12.00)
PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED
OD LETA 2009 DO LETA 2013
Predsednik:
Generalni sekretar:
Podpredsedniki:
mag. Krešimir BAKIČ, ELES, Ljubljana
dr. Miloš PANTOŠ, UL, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana
mag. Ladislav TOMŠIČ, Dravske elektrarne, Maribor
dr. Franc ŽLAHTIČ, MG, Direktorat za energijo, Ljubljana
mag. Marko SENČAR, Javna agencija za energijo RS, Maribor
dr. Jože VORŠIČ, UM, FERI, Maribor
Franc LESKOVEC, upokojenec, Ljubljana
Predsednik TK CIGRÉ: dr. Maks BABUDER, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana
Predsednik TK CIRED: dr. Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica
Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ
CIGRÉ
ŠK A1
ŠK A2
ŠK A3
ŠK B1
ŠK B2
ŠK B3
ŠK B4
ŠK B5
ŠK C1
ŠK C2
ŠK C3
ŠK C4
ŠK C5
ŠK C6
ŠK D1
ŠK D2
ŠK D3
Študijski komite
Sinhroni stroji in elektrarne
Transformatorji
Visokonapetostna oprema
Kabelski vodi
Nadzemni vodi
Postaje
Energetska elektronika in DC sistemi
Zaščita, meritve in avtomatizacija
Razvoj in ekonomija sistemov
Obratovanje in vodenje sistemov
Okoljska problematika sistemov
Tehnične značilnosti sistemov
Regulacija in trg električne energije
Distribucijski sistemi in razpršeni viri
Materiali in nove preizkusne tehnike
Informacijsko komunikacijske tehnologije
Smart Grids (Pametna omrežja)
Predsednik študijskega komiteja
mag. Matjaž Peternel (EIMV)
dr. Maks Berlec (UL, FE)
dr. Maks Babuder (EIMV)
Iztok Bartol (Elektro Ljubljana)
mag. Srečko Lesjak (ELES)
Ivan Leban (IBE)
dr. Rafael Mihalič (UL, FE)
dr. Tadeja Babnik (ELPROS)
dr. Miro Žunec (ELES)
dr. Pavel Omahen (ELES)
mag. Aleš Kregar (ELES)
dr. Jože Voršič (UM, FERI)
dr. Dejan Paravan (GEN-I)
dr. Zvonko Toroš (Elektro Primorska)
Tim Gradnik (EIMV)
mag. Peter Ceferin (SMARTCOM)
dr. Miloš Pantoš
Predsedniki študijskih komitejev CIRED
CIRED
ŠK 1
ŠK 2
ŠK 3
ŠK 4
ŠK 5
ŠK 6
Študijski komite
Omrežne komponente
Kakovost električne energije in EMC
Obratovanje, vodenje in zaščita
Razpršeni viri – upravljanje in izkoriščanje energije
Razvoj distribucijskih sistemov
Organizacijske veščine vodstva
Predsednik študijskega komiteja
Srečko MAŠERA (Elektro Celje)
mag. Peter BERGANT (Elektro Ljubljana)
Milan ŠVAJGER (Elektro Ljubljana)
Franc TOPLAK (Elektro Maribor)
Miha ŽUMER (Elektro Gorenjska)
Matjaž OSVALD (Elektro Ljubljana)
Stiki z javnostmi: mag. Drago Papler
Aktiv seniorjev CIGRÉ
Predsednik
dr. Franc Jakl
SPOROČILA Slovenskega združenja energetikov CIGRÉ-CIRED, št. 29, julij 2012, letnik 14
Urednik: Drago Papler
Besedila: Drago Papler, Krešimir Bakič, člani mednarodnih Šk CIGRE, in drugi v manjšem obsegu
Besedila niso lektorirana
Naklada: 350 izvodov
ISSN 1408-9378
Tisk:
Tiskarna Littera picta, d.o.o.
Slika na naslovnici je vzeta iz predstavitve projekta TEŠ 6 na Dnevu slovenskih elektroenergetikov.
Slike na zadnji strani: Sončna elektrarna Merkur Naklo in sončna elektrarna na osnovni šoli Šenčur. Arhiv: Gorenjske elektrarne
Vsebina
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 ........................................................................................................4
Sestanek predstavnikov Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih .......................................................11
Na poti 44. zasedanja pariške CIGRÉ ............................................................................................................18
Delavnica CIRED na Portugalskem maja 2012 ..............................................................................................19
Nova knjiga »History of CIGRE« ....................................................................................................................20
Razpis za referate CIRED 2013 v Stockholmu ...............................................................................................22
Mednarodni seminar CIGRÉ o daljnovodih na Bledu ....................................................................................26
Zbor članov združenja CIGRÉ-CIRED ............................................................................................................28
•
Poročilo o delovanju združenja v letu 2011 ...................................................................................... 29
•
Finančno poročilo združenja CIGRE-CIRED za leto 2012 ................................................................ 30
•
Sprememba statuta združenja CIGRE-CIRED .................................................................................. 30
•
Načrt dela združenja CIGRE-CIRED v letu 2012.............................................................................. 32
Zbornik koledarjev elektroenergetikov CIGRE-CIRED 2000–2012 ...............................................................33
Podelitev Bedjaničevih nagrad za leto 2011 ..................................................................................................34
Razpis 42. natečaja za nagrade prof. dr. V. Bedjaniča ...................................................................................35
Prof. dr. Jože Voršič – zaslužni član pariške CIGRE .......................................................................................35
Zgodovinski utrinki ........................................................................................................................................36
1
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
DAN SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV 2012
Drago Papler
Obletnica uporabe
trifaznega električnega tőka
v Sloveniji
Prvič je bil na Slovenskem prenesen trifazni izmenični
tok, napetosti 3 kV, po 3,1 kilometra dolgem daljnovodu
iz hidroelektrarne Fužine pri Ljubljani do papirnice Vevče
14. aprila 1897. Pomemben zgodovinski dogodek, začetka
uporabe trifaznega električnega toka v Sloveniji s prenosom na razdaljo, kar pomeni rojstvo elektroenergetskih
sistemov na Slovenskem, smo prvič obeležili leta 2010,
letos tretjič.
Strokovni pogovori med slovenskimi elektroenergetiki 2012. –
Foto Drago Papler
Strokovni posvet Slovenska
energetika in učinkovitost
23. aprila 2012 je v veliki dvorani Gospodarske zbornice
Slovenije potekal strokovni posvet Slovenska energetika
in učinkovitost, ki so ga v počastitev Dneva slovenskih
elektroenergetikov 2012 organizirale stanovske organizacije Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED,
Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slovenije. Na posvet so bili povabljeni strokovnjaki – energetiki
iz strokovnih združenj.
Ob tej priložnosti so govorili o strokovnih temah, o stanju
na projektu v TE Šoštanj blok 6 je poročal Miran Žgajnar, o
Evropskem projektu zniževanja emisij CO2 in o slovenskem
prispevku pri tem so govoril predstavnik organizacije Umanotera dr. Sašo Medved.
Strokovni posvet ob 3. dnevu Slovenskih elektroenergetikov
2012 je potekal v dvorani Gospodarske zornice Slovenije. – Foto
Drago Papler
Julijan Fortunat, v.d. direktorja Direktorata za energijo RS in Maks
Babuder, predsednik Tehničnega komiteja CIGRE. – Foto Drago
Papler
Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED in Marjan Eberlinc, predsednik Energetske
zbornice Slovenije. – Foto Drago Papler
3
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
Ključna točka so investicije
v elektroenergetsko
infrastrukturo
V. d. direktorja Direktorata za energijo Julijan Fortunat
je podal usklajena razmišljanja Ministrstva za infrastrukturo
in prostor RS.
»Današnji posvet Slovenska energetika in učinkovitost
razumem v dveh podpomenih in sicer kot učinkovitost
slovenske elektroenergetike in elektroenergetikov pa tudi
nekoliko ožje, namreč tema energetske učinkovitosti je zelo
prisotna kot pomembna tema v evropskem prostoru. Posvet
v Kopenhagnu je bil posvečen energetski učinkovitosti in
smernicam evropske energije do leta 2050. Izrednega pomena je Direktiva o učinkoviti rabi energije. V strokovnih krogih
so prišli do ugotovitev, da cilji, ki smo jih postavili do leta
2020 glede zmanjšanja porabe energije po vsej verjetnosti
ne bodo doseženi v kolikor se ne sprejmejo dodatni ukrepi in
v tej novi direktivi je predviden poudarek na smernicah, ki
bodo usmerjale rabo energije v javnih stavbah. Direktiva ima
vrsto področij, vendar orodja in vzvodi, ki jih bo vzpodbujala
se bodo nanašali predvsem na učinkovito rabo energije v
javnih stavbah. Slovenija je dala tudi predloge in pripombe,
usklajeni so z osnovnim dokumentom, ki je bil predstavljen,
in vse kaže, da podpora, ki prihaja iz drugih držav članic EU
bo taka, da bi do leta 2020 dosegli zastavljene cilje. Zelo
pomembne bodo tudi ﬁnančne spodbude iz kohezijskih
skladov, ki jih bodo podpirale te direktive. Kot država se moramo že pripraviti na novo ﬁnančno perspektivo, ki se začne
leta 2014 in bo trajala do leta 2020, da bomo ta sredstva
učinkovito usmerili in porabili za učinkovito rabo energije
kot posreden vzvod pa tudi za spodbude gospodarstvu, ki
bo vse aktivnosti podpiralo. Vse te aktivnosti bodo imele
multiplikativne učinke. Če govorimo samo o kohezijskih
sredstvih, ki bodo namenjena v Sloveniji za učinkovito
rabo energije lahko ugotovimo, da bi s pravilnimi ukrepi
prišli po naših izračunih na letnem nivoju do 500 mio EUR
prihrankov na področju energije, hkrati pa bo to področje
zagotavljalo približno 3.000 delovnih mest. Nov akcijski
načrt za učinkovito rabo energije (AN URE 2) predvideva
v naslednjih petih letih okrog 1,6 milijarde EUR investicij
v učinkovito rabo energije v Sloveniji,« je dejal Julijan Fortunat, v. d. direktorja Direktorata za energijo. Napovedal
je, da bo prikrojen Energetski zakon EZ1, izdana bo novela
energetskega zakona EZ-F, ki bo preprečil možne kršitve
evropske zakonodaje; cilj je čim hitrejša implementacija
tretjega energetskega paketa v državno zakonodajo in
potem postavili zakon, ki bi bil bolj pregleden in praktičen.
EZ1 vključuje osnovne zahtevane principe, ker menijo, da bi
z dodatnim naporom naredili zakon bolj prijazen za branje
in uporabo, kar je njegov osnovni namen. Drugi pomemben dokument, ki bo krojil energetsko politiko v Sloveniji
je Nacionalni energetski program. Poskusili bodo pripraviti
bolj praktični dokument; poimenovali ga bodo Nacionalni
energetski koncept. Želijo pripraviti čitljiv, pregleden in
praktični dokument obsega od 20 do 40 strani, hkrati pa
bi imel za podlage vse znanje in delo, ki je bilo že vloženo
4
v pripravo dokumenta. Prepričan je, da bodo to odlične
osnove za nadaljnje delo slovenske energetike. Pristopov,
ki so bili v samem Nacionalnem energetskem programu
predvideni, zagotovo v bližnji prihodnosti ne bodo menjali.
Pokomentiral je osnovne usmeritve s področja električne
energije. Na področju obnovljivih virov energije je Slovenija
prevzela obveznosti do Evrope in računa, da bodo do leta
2020 doseženi. Prepričan je, da bodo usmeritve, ki so jih
na ministrstvu podkrepili s številnimi aktivnostmi, pripeljale
do končnih ciljev. Omenil je poskus intenzivne pospešitve
umeščanja hidroelektrarn v prostor na spodnji Savi, ki gre
k dobremu zaključku in projekte HE na srednji Savi, ki je v
zelo zgodnji fazi umeščanja v prostor. Tu bi radi umestili prve
tri hidroelektrarne po demonstracijskem postopku, ki naj
bi pokazal kako hitro je možno en tak obsežen energetski
objekt v Sloveniji umestiti v prostor in seveda tudi hidroelektrarne na Muri, ki pa so malo bolj pod vprašajem zaradi
znanih dogajanj okrog civilnih iniciativ. Prepričan je, da bodo
ob pametnem dialogu z zainteresiranimi javnostmi tudi te
prepreke presegli. Zelo pomembna se mu zdi trdna želja in
volja na ministrstvu, da se vsi postopki glede umeščanja v
prostor zelo pohitijo in predvsem poenostavi zakonodaja.
Že prvi korak združitev energetike in področja prostora v
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kaže na to, da bodo
mogoče vsaj pri nekaterih korakih uspešni. Tega si zelo
želijo in je tudi ena od strokovnih prioritet. Dotaknil se je
tudi načrtov glede termoelektrarn. Ena od osnovnih tem je
Termoelektrarna Šoštanj. Teče zelo velik projekt izgradnja
bloka 6, ki po mnenju ministrstva predstavlja zelo pomembno
točko v zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energije
v slovenskem elektroenergetskem sistemu, pridobitve, ki
so jih investitorji že večkrat predstavili so seveda dnevno v
časopisu in medijih; tematika bo kot osrednja tema posveta
prikazana s strokovnega pogleda. Osebno si želi, da bi investitor uspel zapreti ﬁnančno konstrukcijo projekta, tečejo
še burne razprave glede državnih poroštev. Zakon v zvezi s
tem je bil prvič obravnavan v Državnem zboru. Investitorju
smo priporočili, da se cel projekt izpelje do konca ob skrajni
racionalnosti, v predvidenih rokih in seveda ob najboljšem
možnem ﬁnanciranju. Z vidika bilance je tretji vir jedrska
energija. Glede njenega razvoja je odvisno od pogajanj,
V pripravi je Nacionalni energetski koncept je dejal Julijan Fortunat. – Foto Drago Papler
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
dogovorov in načrtov okrog NEK 2. V Nacionalnem energetskem programu je predvideno podaljšanje obratovanja
obstoječega bloka in potekajo razgovori okrog postavitve
drugega bloka jedrske elektrarne. V zvezi s tem bo še kar
precej diskusije okrog družbene socialne sprejemljivosti
projekta in ekonomskih vidikov. Prepričan je, da je tudi ta
projekt izrednega pomena za slovensko elektroenergetiko.
Izpostavil je ključno točko, ki se prepleta skozi vse navedene
teme, to so investicije v energetsko infrastrukturo.
Pogled Evrope in Slovenije se usmerja v leto 2020, ki je z
vidika načrtovanja takorekoč danes, leto 2030 je glede na
investicijske cikle v energetiki jutri in leto 2050 je tiso, kar bi
morali načrtovati energetski managerji. Naša naloga je, da
razmišljamo daleč naprej. Včasih je teško za 40 let vnaprej
predvideti kaj se bo zgodilo, kakšne bodo geopolitične razmere in vsi drugi faktorji, ki na to tudi vplivajo. Pomembnost
energetskega sektorja, nam daje optimizem in spodbudo,
da resno razmišljamo, kako bomo učinkovito investirali. Od
nas niso odvisna samo naša delovna mesta in pa zanesljiva in kakovostna oskrba RS, ampak tudi vsi sektorji, ki so
na investicije v energetiki izredno vezani. V tem trenutku
vidimo pred seboj mogoče le gradbeni sektor, ki je v krizi, vendar če malo širše pogledamo, vidimo kolikšen del
slovenske industrije je odvisen in zna narediti kvalitetne
objekte na katere se usmerjamo. V zaključku nagovora ob
3. dnevu slovenskih elektroenergetikov je bilo sporočilo
Julijana Fortunata: »Združimo sile in izpeljimo projekte, ki
so za obstoj naše države izrednega, izrednega pomena.«
Slovenskim elektroenergetikom je čestital ob prazniku in
zaželel uspešno delo in strokovno diskusijo ter zaključke,
ki bodo tudi ministrstvu in Vladi RS pomagale pri kreiranju
nadaljnjih politik države.
Pomembna naloga
vmeščanja energetskih
objektov v prostor
Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije je dejal, da dan slovenskih elektroenergetikov postaja pomembno srečanje strokovnjakov, ki ga zaznamujejo
aktualne razprave za uresničitev dolgoročnih energetskih
projektov.
»Med Vlado RS in pristojnim Ministrstvom za infrastrukturo
in prostor, ki pokriva energetiko ter energetskimi družbami,
ki opravljajo to dejavnost, so pomembne naloge. Energetski
zakon, implementacija kar 10 evropskih direktiv in treh
uredb ni enostaven zalogaj, ki se ga bo implementiralo v
slovenski pravni red. Nadalje poteka delo na Nacionalnem
energetskem konceptu, ki bo imel za osnovo in podlago že
izdelane elemente na osnovi Nacionalnega energetskega
programa. Odprta so vprašanja, ki so vezana na investicijo,
ki je v dobršni meri že v fazi realizacije – TE Šoštanj, blok
6 z vidika postopkov za poroštvo države v skladu z napotilom in pogoji Vlade RS,« je dejal Marjan Eberlinc. Opozoril
je na pomembno nalogo vmeščanja energetskih objektov
v prostor ter regionalnih daljnovodov in plinovodov, ki so
načrtovani za povezavo preko cele Slovenije. Upa, da bo
ustvarjen dialog za pozitivne odločitve za izvedbo.
Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije. – Foto
Drago Papler
Gospodarstvo temelji na
stabilnih energetskih virih
Dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze
Slovenije je opozoril na prezrtost stroke pri načrtovanju,
ki ne daje pričakovanih usmeritev, ki je osnova za razvoj
industrije. »Vprašanje razvoja je postalo čisto zamegljeno v
javnosti, strašni odpor proti gradnji TEŠ 6, ki ima najnovejšo
tehnologijo, v časopisih pa berete, da je zastarela tehnologija,
kar je neumnost. Res je, da smo priča menjavi energentov,
obnovljivi viri prihajajo v vedno močnejši obliki, zlasti sončna
energija, nekoliko tudi veter, izven elektroenergetike pa
pridobiva pomembnost pri ogrevanju zemeljska energija.
Vse naše gospodarstvo temelji na stabilnih virih, ki morajo
zagotoviti dokler ne pride do večje izrabe sončne energije,
napajanje našega gospodarstva s kakovostno cenovno
Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije.
– Foto Drago Papler
5
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
spremenljivo energijo. To je zaenkrat TEŠ 6, ki jo podpirajo
elektroenergetiki, v vidiku pa moramo imeti tudi jedrsko
energijo, ker je ta vir še vedno izjemno privlačen zaradi
cenovne dostopnosti in zagotovljenosti primarnega vira,«
je dejal prof. dr. Ferdinand Gubina.
Inovativno okolje je ključ
razvoja energetike
Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja
elektroenergetikov CIGRE-CIRED je izpostavil pomen elektroenergetske stroke na Slovenskem in delo Združenja CIGRECIRED v zadnjih 20 let delovanja. Tako je bilo objavljenih v
zadnjih 20 let na desetih nacionalnih konferencah elektroenergetikov skoraj 1500 strokovnih referatov. Za primerjavo
je navedel, da so v 40-letnem obdobju 1951-1991 slovenski
strokovnjaki objavili na konferencah JUKO CIGRE 384 referatov, kar pomeni skoraj 4-krat večji učinek v pol krajšem
časovnem obdobju. In kakšna je primerjava v mednarodnem
strokovnem okolju? Slovenci so v zadnjih 20 let objavili na
bienalnih zasedanjih pariške CIGRE več kot 30 strokovnih
referatov, ki so vsi šli skozi strogo sito mednarodnih recenzij.
V 40-letnem obdobju pred osamosvojitvijo pa so Slovenci
objavili le 4 strokovne referate na zasedanjih pariške CIGRE.
»To pomeni visok nivo intelektualnih in inženirskih zmogljivosti slovenskih elektroenergetikov, ki so se v zadnjih 20-ih
letih, ne glede na vse viharje, prestrukturiranje in druge
ovire, zavihteli v višave evropske inženirske stroke. Od
leta 2010 do 2012 je imela Slovenija svoje predstavnike
v vseh 16 študijskih komitejev pariške CIGRE, kar je za
majhno državo in elektroenergetski sistem vsekakor velik
uspeh. To je tudi uspeh za naše Združenje CIGRE-CIRED.
Vstop enega strokovnjaka v mednarodni študijski komite
ni preprost, če upoštevamo, da je število članov enega
študijskega komiteja omejeno na 25 rednih članov in 10
opazovalcev. Velike države in sistemi imajo pri tem izboru
prednost. Ti mednarodni študijski komiteji krmilijo 220 ekspertnih skupin, ki skrbijo za napredek elektroenergetske
stroke v svetu«, je dejal Krešimir Bakič in se dotaknil teme
posveta o energetski učinkovitosti, ki je najbolj aktualna
tema naše energetske prihodnosti v vseh delih sistema. V
mednarodnih institucijah so energetsko prihodnost človeštva
napovedali s tremi hipotezami: energetska učinkovitost in
varčevanje z energijo, harmonizacija proizvodnje električne
energije za dolgoročno obdobje po letu 2050 in netehnološki
vidiki razvoja. Bakič vidi pri razvoju naše elektroenergetike
dva ključna problema: pomanjkanje inženirskih kadrov in
ustvarjanje inovativnega okolja. Energetika je leta 1930
potegnila svet iz globoke ekonomske krize in pravi, da bo
energetika tudi tokrat izvlekla svet iz ekonomske krize.
Spodbude prihajajo od zunaj, spoznanja pa od znotraj. Ko
oba pogoja sovpadata, dobimo razvoj.
Brez razvoja ni napredka!
TE Šoštanj 6 – stanje
6
projekta, energetski pogled
in učinkovitost
Miran Žgajnar, direktor projekta bloka šest iz TE Šoštanj
je predstavil projekt TEŠ 6 strokovnjakom elektroenergetike. Ob tem je povedal, da so o TEŠ 6 poroča enostransko
in spolitizirano že daljši čas. »Mi smo več v medijih kot na
gradbišču. Novinarjem pišemo obrazložitve in Vladi RS, kar
nam je razumljivo. Novinarji pa nas vsakodnevno obletavajo,
verjetno ste seznanjeni z informacijami iz novinarskih strani
več kot bom uspelo predstaviti; zato ker prihaja hitreje do
novih informacij kot jih uspemo mi sproducirati,« je dejal Miran Žgajnar in se osredotočil na stanje na samem gradbišču.
Kot mu je poznano je bilo pri njih zelo malo ljudi na ogledu
gradbišča, kjer projekt zelo intenzivno teče.
Miran Žgajnar, direktor projekta bloka 6 iz TE Šoštanj predstavlja
projekt. – Foto: Drago Papler
Umestitev TEŠ 6 znotraj obstoječih meja termoelektrarne – Foto:
Drago Papler
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
ljenj), nam pričajo, da mora biti poroštvo tudi izdano. Je pa
res, da se pri samem poroštvi zatika, vse tiste usmeritve
in naloge, ki jih je Vlada RS postavila pred nas, se jih mi
resno lotevamo. Vodimo določena pogajanja z dobavitelji,
ki imajo že podpisano pogodbo – to je z Alstonom za glavno
tehnološko opremo z Rudis SPX za glavno razžvepljevalno
napravo in Rudis Esotechom in inženir Doberškom za hladilni sistem in tudi s Primorjem smo stopili v stik, vendar
se nismo pogajali, saj je glavni del gradbenega objekta v
zaključni fazi. Projekt gradbeno v drugi polovici leta 2012
zaključujemo. Ostajajo manjši obsegi del, manjši objekti, ki
jih bo potrebno v letošnjem letu narediti, potem pa se bo
gradbena stroka umaknila,« je povedal Miran Žgajnar.
Prikaz na prezentaciji: končno stanje bloka 6. – Foto: Drago Papler
Celotni novi blok 6 elektrarne bo umeščen v samo
ograjo elektrarne, v zelo utesnjenem delu sedanj poteka
izgradnja.
Glede na velikost projekta je predstavil nekaj ključnih
podatkov projekta. Vsi parametri so tehnološko na vrhuncu in to potrjujejo. Izkoristek je okoli 43 %, dodatno se bo
izkoriščala toplota iz tega bloka. Vse je usmerjeno v to, da
bo projekt ekonomsko upravičen. Predvsem investicije v
samem premogovniku tečejo v to smer, da bodo zagotovili
izhodiščno ceno, ki jo tudi Vlada RS postavlja pred premogovnik in pred nas, to je 2,25 EUR/GJ. To je izhodiščna cena
v letu 2015. Vlada RS s svojimi zavezami, ki jih je postavila
pred nas vztraja in nam nalaga, da mora ta cena veljati tudi
celotni čas obratovanja. Vsi vemo, da je to zelo teško in že
v samem osnutku Nacionalnega energetskega programa se
vidijo rasti cen energentov. To smo v samem investicijskem
programu upoštevali. Blok 6 bo na letnem nivoju zagotavljal
3.500 GWh in za to bo pokuril 3 mio ton premoga.
Tehnične karakteristike bloka 6:
Nazivna moč:
600 MW
Moč na pragu:
545,5 MW
Izkoristek:
cca. 43 %
Cena premoga:
23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ)
Obratovalne ure na polni moči: 6.500 h/leto
Letna proizvodnja:
3.500 GWh
Letna poraba premoga:
3 mio ton
Emisije CO2:
0,87 kg/kWh
Življenjska doba:
40 let
»Sedaj smo že globoko v izgradnji. Vsi pravijo, da ﬁnančna
konstrukcija ni zaprta. Če bi tako gledali, težko je voditi
projekt, ki nima ﬁnančne konstrukcije. Poudariti moram,
da je država dala že vsa soglasja tudi za poroštva, tudi
bankam. Ta poroštva so bila dana in če državno poroštvo
res še ni pridobljeno, je to še manjši korak, ki ga je potrebno narediti. Mi, ki resno delamo na projektu smatramo, da
imamo zaprto ﬁnančno konstrukcijo, ker vsi papirji, ki jih je
dosedaj Vlada RS izdala (imamo zelo dosti soglasij in dovo-
Stanje projekta terminski plan gradnje –
blok 6
Pomembnejši termini:
Izbor dobavitelja za glavni tehnološki
projekt (GTO)
Podpis pogodbe za GTO
Podpis pogodbe za razžvepljevanje
dimnih plinov (RDP) in HS
Podpis notice to proceed (NTP) za GTO
Gradbeno dovoljenje za GTO in hladilni
stolp (HS)
Začetek pripravljalnih del
Začetek gradnje GTO in HS
Montaža jeklenih konstrukcij in opreme
Pridobitev poroštva
Pričetek poskusnega obratovanja
Uporabno dovoljenje
september 2007
junij 2008
junij 2009
december 2009
marec 2011
april 2010
april 2011
2012–2014
maj 2012
februar 2015
februar 2016
Terminski plan ima preko 1000 postavk, sproti mu sledijo, iščejo optimalne variante. Kljub težavam Primorja je s
pomočjo TEŠ uspelo zagotoviti prvi ključni rok 15.2.2012,
ko je bilo potrebno gradbišče predati montažerju glavne
tehnološke opreme Alstomu. Rok je bil osvojen, dela tečejo
naprej, pred njimi so novi roki in se morajo zopet truditi.
Novi rok je poroštvo 20.5.2012, za katerega se je potrebno
maksimalno potruditi, da ga bodo zagotovili. Ob tem je Miran Žgajnar nagovoril slovenske elektroenergetike: »Dajte
nam podporo, dajte da se sliši glas energetikov, da
ta projekt ne sme zastati, da ga nujno potrebujemo,
da bo poroštvo pridobljeno.«
Gradnja bloka 6
GTO sestavljajo:
– strojnica: turbina in generator
– bunkerski del
– kotlovnica
– elektroﬁltri
– ventilatorji vleka
– kompresorska postaja
7
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
Ostali objekti:
– razžvepljevanje dimnih plinov
– transport premoga
– silosi za produkte
– pretakališče amoniačne vode
– hladilni stolp s hladilnim sistemom
– transport produktov in žlindre
– priprava vode
– zbirna jama odpadnih voda
Predvideni obseg gradbenih del:
– zemeljska dela (izkop cca. 140.000 m3)
– betonska dela (poraba cca. 65.000 m3)
– vse armiranobetonske in zidne konstrukcije objektov
– kinete, kanalizacijske instalacije, ipd.
Na gradbišču so se najprej rušili hladilni stolpi in urejale
so se brežine. Ureditev brežin je v končni fazi. Gradnja
strojnice, bunkerja in kotlovnice je že v teku. Gre za največji
betonski blok v Sloveniji, ki se je neprekinjeno betoniral
36 ur. Bunkerski blok v višino meri 136 m. Na Kitajskem
se med tem pripravlja kotlovski del, v Nemčiji pa se izdeluje kotlovska konstrukcija. Prav tako se že izdeluje ohišje
generatorja, ki bo tehtalo 380 ton, v višino pa merilo 5,5
m. Izbrana bo najugodnejša varianta za prevoz. Izvedeni
so bili temelji hladilnega stolpa, stebri. Zgradile so se kinete za hladilne cevovode. Tekoča gradbena dela se bodo
zaključila do poletja, potem sledi prevzem gradbišča s strani
montažerja Alstoma.
Projektiranje teče v tridimenzionalni tehnologiji, tako da
sledimo vsem trendom. Pri izgradnji strojnice se približujejo
koti +7 metrov, glavna tehnološka oprema bo postavljena
na koti +15 metrov. Ta rok moramo izpolniti do 15. 8. 2012.
Nad to višino je jeklena konstrukcija. Zraven v prizidku
strojnice bo nameščen transformator in ostala elektro
oprema. Roki so intenzivni.
V proizvodnji opreme se izdeluje generator in mora biti
končan do konca leta in prepeljan na gradbišče. To je tudi
najtežji del, stator generatorja je teže 360 ton.
Bunkerski del je visok 46 metrov in je bil že zaključen
15.3.2012, kjer je že montirano dvigalo, ki se rabi za montažo
sekundarne opreme. Primarna jeklena konstrukcija je razdeljena na 5 nivojev višine 136 metrov. Sekundarna konstrukcija
in fasade so velikih količin, za kar bo potrebno okrog 700
izrednih transportov do TEŠ.
Hladilni stolp je gradbeno zaključen, gradbišče je predano
izvajalcem za montažo jeklene konstrukcije in razžvepljevalne
naprave. Poudariti je potrebno, da pri TEŠ ne bomo imeli
dodatnega dimnika, kot dimnik bo služil sam hladilni stolp,
ki ima odprtino v sredini, kjer bo speljan dimnik – dimni plini
se bodo pomešali s paro in odvajali v ozračje. Temelji so
globoki 20 metrov, naleteli smo na težave pri temeljenju
premera 100 metrov, kjer so bile zelo različne trdote materiala. Zgrajena je vitka železo-betonska konstrukcija nad
temelji, betonska obloga se iz spodnje metrske debeline
na sredini giblje do 18 cm v sredini in do vrha. Trenutno
je hladilni stolp zgrajen do višine 164 metrov in je tik pred
8
zaključkom gradnje. Na vrhu bo pohodni hodnik. Za hladilni
sistem so bili izdelani hladilni cevovodi in vgrajeni v kinete,
tako da je že narejena povezava med strojnico in hladilnim
stolpom.
Energetski vidik za blok 6
– Zagotavljanje energetske neodvisnosti Slovenije.
– Zanesljiva oskrba z električno energijo.
– Zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema
Slovenije.
– Zagotavljanje sistemskih storitev, ki so z naraščanjem
obnovljivih virov še pomembnejše.
– Pomembna podporna točka za zadovoljivo napetost (poleg
NEK).
– Prilagajanje proizvodnje el. energije potrebam trga (neodvisno od sonca, vetra, hidroloških razmer).
– Pomembna je raznolikost proizvodnih virov in energentov.
– Uporaba domačega energenta.
Energetska učinkovitost bloka 6
Obstoječi premogovni bloki 1 do 5 v TEŠ so že tehnološko
zastareli in energetsko neučinkoviti.
Blok 6 bo zagotavljal znatno izboljšane energetske
učinkovitosti:
– povečanje izkoristka na cca. 43 %,
– 30 % zmanjšanje porabe premoga pri enaki proizvodnji,
– konkurenčna izraba domačega energenta,
– zagotavljanje sistemskih storitev,
– izraba toplote za daljinsko ogrevanje.
Alternativi viri za proizvodnjo električne energije ne morejo
nadomestiti bloka 6 v TEŠ zaradi tehničnih, tehnoloških in/
ali ekonomskih omejitev.
Ekološka sprejemljivost bloka 6
Obstoječi premogovni bloki 1 do 5 v TEŠ so že tehnološko
zastareli in okoljsko manj ustrezni (po letu 2016 neustrezni).
Blok 6 bo zagotavljal znatno izboljšanje prav vseh
naštetih dejavnikov:
–
–
–
–
–
–
zmanjšanje izpustov CO2 za 35 %,
zmanjšanje izpustov NO x s 500 na 150 mg/NM3,
zmanjšanje izpustov SO x s 400 na 100 mg/NM3,
zmanjšanje izpustov prahu,
znižanje hrupa,
možnost zajema CO2.
Za 30 % manjša poraba premoga za proizvodnjo
enake količine energije kot pri blokih 1 do 5.
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
Ekonomska upravičenost bloka 6
kjer smo manj uspešni, ter dvome nadomestimo s spoznanji
o novih priložnostih. V tem vidim osnovni pomen projekta.«
Nadomeščal bo stare, manj ekonomične bloke 1 do 5, saj
bo cena električne energije do 35 % nižja.
Postavka/blok
Blok 4 Blok 5 Blok 6
Stroškovna cena električne
energije brez CO2 (EUR/MWh)
58
58
40
Stroškovna cena električne
energije CO2 (EUR/tono)
79
79
57
Noveliran investicijski program 4 je pokazal, da je blok 6
ekonomsko upravičen:
– doba vračanja kreditov 15 let,
– neto sedanja vrednost je pozitivna,
– interna stopnja donosa je 7,59 %,
– kazalnik relativne koristnosti 1,027,
– donosnost na lastniški kapital 13,6 %.
Analiza občutljivosti je pokazala, da je investicija občutljiva
na spremembo cene, premoga in prodajno ceno električne
energije ter skoraj neobčutljiva na ceno kuponov, investicijsko vrednost. Cena električne energije direktno odraža
ceno kuponov emisij CO2. Za blok 6 bo potrebno nabaviti
manj kuponov kot za stare bloke 1 do 5.
Projekt je donosen in se bo sam poplačal. Država ne bo
dala denarja, ampak bo dala le zavarovanje za kredite, ki
jih bodo v TEŠ najeli in uspešno vrnili.
Evropski projekti: Slovenija
znižuje CO2
Ministrstvo za okolje in prostor RS je skupaj z Britanskim
veleposlaništvom v RS in British Councilom zasnovalo
projekt »Slovenija znižuje CO2«. Z njim želijo spodbuditi
čimveč majhnih korakov, ki bi vsak po svoje prispevali k
zniževanju izpustov CO2. Sporočila skupne akcije so v prvi
vrsti namenjena tistim, ki lahko v največji možni meri ukrepajo in spremenijo sedanji trend naraščanja emisij. Projekt
koordinira podjetje Umanotera.
»Slovenija znižuje CO2« nagovarja politike, gospodarstvenike, direktorje različnih javnih zavodov, ustanov in institucij,
župane, kmete, strokovnjake, prometnike, energetike ter
vse druge, ki s svojimi dejavnostmi lahko vplivajo na spremembe podnebja. Področje energetike je predstavil prof.
dr. Sašo Medved. Slovenija oblikuje Nacionalni energetski
program, ki bo začrtal energetsko politiko do leta 2030,
sprejete odločitve pa bodo imele zaradi dolge življenjske
dobe energetskih objektov vpliv še dolgo po tem. Kakšno
energetsko politiko potrebujemo, da se bomo uspešno
odzvali tako na podnebne spremembe kot na strateške
energetske izzive? Sašo Medved iz Fakultete za strojništvo
Univerze v Ljubljani je pri predstavitvi projekta Slovenija
znižuje CO2 dejal: »Zdi se nam prav, da pokažemo na
najboljše dosežke pri nas in primere iz tujine na področjih,
Podnebni cilji
Leta 2009 je v veljavo stopil sveženj zakonodajnih rešitev v
okviru t.i. podnebno – energetskega paketa EU, ki je opredelil zavezo EU, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih
plinov zmanjšala za 20 % glede na leto 1990, obnovljivi
viri energije pa bodo do leta 2020 dosegli 20 % delež v
končni rabi energije.
Slovenija se je v okviru teh dveh ciljev zavezala k doseganju
25 % deleža obnovljivih virov energije, 21 % zmanjšanju
izpustov v sektorjih, ki trgujejo z izpusti, ter 4 % povečanju
izpustov v t.i. netrgovalnih sektorjih (promet, kmetijstvo,
del industrije...).
Evropski svet se je prav tako zavezal k zmanjšanju izpustov
za 80 – 95 % do leta 2050 glede na leto 1990. K temu cilju
je dodano tudi pričakovanje, da bi v letu 2050 izpusti na
prebivalca razvitih držav morali znašati okoli 2 toni.
Konec leta 2009 je Državni zbor sprejel 'Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike
do podnebnih sprememb', kjer je opredeljeno, da mora
globalni podnebni dogovor imeti cilj vsaj 80 % zmanjšanja
globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990
in vrh izpustov najkasneje do leta 2020.
Trenutno v Sloveniji potekajo številni procesi oblikovanja
politik in ukrepov za doseganje teh ciljev, med katerimi so
ključni procesi oblikovanja podnebnega zakona in podnebne
strategije, prenova Nacionalnega energetskega programa,
prenova Strategije razvoja Slovenije ter priprava Akcijskega
načrta za obnovljive vire energije.
Predstavil je tuj referenčni projekt Ecopark Hartberg in
uspešno izvedene projekte – dobre prakse v Sloveniji: raziskovalna enota OLEA Zagorje ob Savi, Park Hotel Bohinj, pogodbeno zagotavljanje oskrbe in prihrankov v Mestni občini Kranj,
energijska prenova večjih stavb v Občini Jesenice, daljinsko
ogrevanje na biomaso in sončno energijo Vransko, strokovno
interesno »Združenje slovenske fotovoltaične industrije«.
Več o projektu je objavljeno na spletni strani: http://www.
slovenija-co2.si/
Dr. Sašo Medved je predstavil dobre prakse v projektu Slovenija
zmanjšuje emisije CO2. – Foto Drago Papler
9
Dan slovenskih elektroenergetikov 2012
Razprava o vprašanjih
slovenske energetike
Maks Babuder je odprl razpravo z izbranimi izhodiščnimi
vprašanji:
Kakšno slovensko energetsko politiko potrebujemo?
Ali smo sposobni organizirati kakovosten razvoj, ki bo
omogočal samostojno investiranje v zanesljive, konkurenčne
in trajnostno orientirane vire?
Ali so lahko energetski projekti dobra priložnost za gospodarstvo?
Anton Koselj je podal mnenje, da je potrebno organizirati razvojno funkcijo sistema, institucijo, ki bo skrbela za
strokoven pregled in obdelavo sistema z vseh zornih kotov:
tehničnega, ekonomskega in tudi socialnega. Razmišljal je
o centralnem vodenju elektroenergetskega sistema.
Pavel Omahen je opozoril na razvojno razdrobljenost in
pomanjkanje dialoga med posameznimi strukturami med
Elesom in distribucijskimi podjetji ter delujemo destruktivno
in razbito na področju razvojne politike.
Franko Nemac iz ApE je glede tehnično ustreznega
projekta TEŠ 6 nima pomislekov, moral pa bi se zagotoviti
tudi ekonomsko dober projekt; signal o tem bi bil ob večjem
zanimanju sovlagateljev. Miran Žgajnar je odgovoril, da
so pri projektu TEŠ upoštevane enake vhodne cene za
blok 4 in 5 ter blok 6, kjer je že prva razlika v 30 % boljši
učinkovitosti.
Ostoj Kristan je izpostavil uporabo pojma učinkovitost.
Učinkovitosti so raznorazne in je pri energiji potrebno zelo
paziti. Učinkovitost pri porabi energije, ki je merilo za
uporabnike in industrijo. Učinkovitost družbeni proizvod
na kWh tudi nima prave povezave z elektroenergetiko.
Učinkovitost na strani dobaviteljev energije so tehnični
faktorji pri izgubi. In učinkovitosti pri proizvodnjem stroški
na zaposlenega. Izpostavil je učinkovitost odkupnih cen iz
sončnih elektrarn, ali so narodnogospodarsko učinkoviti.
Pri upoštevanju proizvodnih cen brez subvencij pove, da
je električna energija iz nuklearke in celo »grdega« TEŠ 6
daleč cenejša kot pa kateri čudovit okoljski vir. Trajnostni
viri so res dobri, to so določene hidroelektrarne pa tudi ne
vse. Od malih HE ni vsaka narodnogospodarsko učinkovita,
ker naredi lahko tudi veliko škode. Opozorjeno je bilo na
kanadsko študijo izpred 30 let, ko so bile primerjani vse
vrste energij z upoštevanjem vseh tudi stranskih učinkov
in dejavnikov, kjer je bil kot vir najcenejši plin, sončna energija pa najdražja. Svetoval je Vladi RS, da to upošteva pri
pripravi nacionalnega energetskega programa.
Sklepi posveta
elektroenergetikov
Na strokovnem posvetu elektroenergetikov na temo
»Slovenska energetika in učinkovitost«, ki so ga organizirala strokovna združenja slovenskih energetikov in
elektroenergetikov so bila obravnavana osrednje teme:
10
– TE Šoštanj 6 – stanje izvede projekta, energetski pregled
in učinkovitost
– evropski projekti: »Slovenija znižuje CO2« (Umanotera) in
– razprava o vprašanjih razvoja slovenske energetike.
Sklepi posveta so bili naslednji:
1. Slovenski elektroenergetiki, zbrani na slovesnosti ob
»Dnevu elektroenergetikov« in po temeljiti razpravi,
podpiramo gradnjo TEŠ 6, kot pomembnega energetskega objekta za stabilno in zanesljivo oskrbo Slovenije z
električno energijo v srednjeročnem obdobju 2020-2050.
Objekt predstavlja visoko učinkovito sodobno tehnologijo
konverzije premoga v električno energijo in v primerjavi z
obstoječimi zmogljivostmi v TEŠ izboljšuje učinkovitost
rabe goriva za 30 % (prej 30 %, sedaj 42 %). Tudi okoljske obremenitve bodo bistveno nižje od sedanjih (okrog
30 % ugodnejši), zato bo zrak v okolici Šoštanja boljši za
prebivalce. Objekt ima predvideno možnost dograditve
sistema shranjevanja CO2, kar bo smiselno dograditi, ko
bo ta tehnologija zrela za trg. V prihodnosti je možno, da
bo TEŠ 6 nizko ogljična elektrarna.
2. Ustavitev gradnje bi povzročila preveliko in nedopustno
gospodarsko škodo za Slovenijo. Odrekanje podpore pri
bančni garanciji bo povzročilo podražitev objekta, ki jo
bodo kasneje plačali večinoma slovenska podjetja in
gospodinjstva.
3. Projekti, kot je »Slovenija znižuje CO2«, ob sodelovanju
širokega kroga civilnih in strokovnih organizacij so prava
smer prihodnjega razvoja Slovenije na poti v brezogljično
družbo. Zato podpiramo vse inovativne tehnološke in
ne-tehnološke projekte, ki omogočajo izpolnjevanje zastavljenih dolgoročnih ciljev EU in Slovenije. Verjamemo,
da bo s takimi projekti mogoče ustvariti nova delovna
mesta z visoko udeležbo lastnega znanja. Zavedamo se
dejstva, da bo v naslednjih 30 let veliko delovnih mest
izginilo, nova pa se bodo pojavila v skladu z razvojem
tehnologij in družbe, temelječe na znanju.
4. Pri razvoju slovenske energetike, zlasti velikega števila
obnovljivih virov in linijskih objektov, so velike težave
z umeščanjem v prostor. Problematični so zlasti dolgo
trajajoči postopki. Zato predlagamo poenostavitev postopkov ob upoštevanju vseh trajnostnih kriterijev in
predvsem krajši čas pri delu administracije do odločitve.
5. Javna obravnava energetskih problemov kaže v zadnjem
času zares nizko strokovno raven, ki je posledica zapletenosti in prepletenosti tehnološke, tehnične, ekonomske,
okoljske in sociološke problematike. Zato stroka poziva k
razumu in zmernosti pri tej obravnavi in k spoštovanju in
upoštevanju potrebnih znanj za njen kakovosten, strpen
in produktiven potek.
6. Obravnava bodočega razvoja slovenske energetike v
Državnem zboru naj temelji na kratkem, razumljivem in
strokovno neoporečnem dokumentu, kakršnega namerava
predložiti Vlada Republike Slovenije.
Sestanek predstavnikov Slovenije …
SESTANEK PREDSTAVNIKOV SLOVENIJE
V MEDNARODNIH ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH
V obdobju 2010–2012 je dobila Slovenija predstavnika v
vseh 16 mednarodnih študijskih komitejih in sicer 2 redna
člana in 14 opazovalcev. Upoštevajoč omejeno število mest
v vsakem študijskem komiteju na 25 rednih članov in 10
opazovalcev ter glede na velikost Slovenije je to vsekakor
uspeh. Do sedaj smo imeli v poprečju 5 predstavnikov v
mednarodnih študijskih komitejih pariške CIGRE in nekaj
članov delovnih skupin. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991
sta bila samo dva člana mednarodnih študijskih komitejev
(Ferdinand Gubina in Krešimir Bakič).
Bistveno povečanje članstva Slovencev v teh študijskih
komitejih se zgodilo verjetno zahvaljujoč dobrem delu naših
članov v preteklem obdobju.
V januarju 2012 je bil nacionalni sestanek vseh članov mednarodnih študijskih komitejev CIGRE iz Slovenije. Udeležba na
sestanku je bila 75 %. Vsak član je predstavil delo v svojem
komiteju in najbolj aktualne projekte. Poročila posameznih
članov so objavljena v posebni točki te revije.
Predstavniki Slovenije v mednarodnih ŠK so tudi koordinatorji pri povezovanju strokovnjakov iz Slovenije v posamezne
delovne skupine, ki delujejo v njihovem študijskem komiteju.
Vsak študijski komite ima 10–15 delovnih skupin. Nekatere
skupine so tudi povezane iz dveh študijskih komitejev. Delo
v mednarodnih študijskih komitejih in delovnih skupinah
(teh je v pariškem CIGRE okrog 200) je tudi zahtevno, če
je član aktiven in spremlja delo delovnih skupin. Obenem
to delo predstavlja pomembno nadgradnjo znanj in prijateljstvo z uglednimi svetovnimi strokovnjaki na določenem
delovnem področju.
Po analizi možnosti Slovenije za mandate v obdobju
2012–2014, omejitev časa za stare člane študijskih komitejev
(maksimalen čas posameznika v enem študijskem komiteju
je 4 leta z možnostjo podaljšanja na 6 let), in dejanske aktivnosti posameznikov v preteklem obdobju je naš nacionalni
komite prosil pariški CIGRE za naslednje mandate:
ŠK A1 – Električni stroji: opazovalec, Ladislav Tomšič, DEM,
podaljšanje,
ŠK A2 – Transformatorji: opazovalec, Tim Gradnik, EIMV,
podaljšanje,
ŠK A3 – VN tehnika: nov opazovalec, Miha Bečan, EIMV,
ŠK B1 – Kabli: opazovalec, Matjaž Keršnik, Elektro Ljubljana,
podaljšanje,
ŠK B2 – Nadzemni vodi: redni član, Krešimir Bakič, ELES,
podaljšanje,
ŠK B3 – Postaje:
ŠK B4 – DC sistemi: opazovalec, Rafael Mihalič, Univerza
Ljubljana, podaljšanje,
ŠK B5 – Zaščita: redni član, Janez Zakonjšek, Reliate,
podaljšanje
ŠK C1 – Razvoj in ekonomija: opazovalec, Miro Žunec, ELES,
podaljšanje,
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje: nov opazovalec,
Janko Kosmač, EIMV,
ŠK C3 – Okolje in EES: opazovalec Aleš Kregar, ELES,
podaljšanje,
ŠK C4 – Tehnične značilnosti: nadgradnja za rednega člana,
Igor Papič, Univerza Ljubljana,
ŠK C5 – Trg in regulacija: opazovalec Dejan Paravan, GEN_I,
podaljšanje,
ŠK C6 – Distribuirani viri: nov opazovalec, Ivan Šmon, SODO
ŠK D1 – Materiali in nove teh.: opazovalka, Maja KončanGradnik, EIMV, podaljšanje,
ŠK D2 – IKT opazovalec, Gorazd Vrabič, Iskra sistemi,
podaljšanje.
Delovni sestanek predstavnikov Slovenije v mednarodnih študijskih
komitejih 24. januarja 2012 v prostorih Slovenskega združenja
elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Tehnološkem parku v Ljubljani. – Foto: Drago Papler
Aktivni člani iz Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih v
CIGRE v obdobju 2010–2012. – Foto: Drago Papler
Skupaj smo predlagali 15 mandatov za obdobje 2012–
2014. Od tega tri nove opazovalce in enega novega rednega
člana. Koliko mandatov bo dobila Slovenija in ali bomo dobili
tri redne člane, kot je naša želja, bo odločil Tehnični komite
pariške CIGRE na enem od naslednjih sestankov.
11
Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE
ČLANI MEDNARODNIH ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV CIGRÉ
IZ SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2010–2012
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
ŠK
A1 – Električni stroji: ladislav.tomšič@dem.si
A2 – Transformatorji: [email protected]
A3 – VN tehnika: [email protected]
B1 – Kabli: [email protected]
B2 – Nadzemni vodi: [email protected]
B3 – Postaje: [email protected]
B4 – DC sistemi: [email protected]
B5 – Zaščita: [email protected]
C1 – Razvoj in ekonomija: [email protected]
C2 – Obratovanje in vodenje: [email protected]
C3 – Okolje in EES: [email protected]
C4 – Tehnične značilnosti: [email protected]
C5 – Trg in regulacija: [email protected]
C6 – Distribuirani viri: [email protected]
D1 – Materiali in nove tehnologije:
[email protected]
ŠK D2 – IKT [email protected]
markers«, svoje delo v letošnjem letu pa zaključujejo 3
delovne skupine. Vsi prispevki so dostopni na spletni strani
www.e-cigre.org.
Poročilo o aktivnostih ŠK A1: Električni stroji
Prikaz inštalacije 500 kV kabla v Tokyu, Japonska.
Ladislav Tomšič
1. Študijski komite je imel svoj delovni sestanek avgusta
2011 v Pekingu. Obravnavale so se zadeve na tekočih
nalogah, ki so dobile svojo potrditev na zasedanju CIGRE
v Parizu, ter teme za zasedanje v 2012.
2. Izvaja se je nabor ekspertov za izvedbo odobrenih študij.
Predlagal sem enega eksperta za delov skupini vezno na
nihanja sinhronskih generatorjev.
3. Predlagano je bilo nekaj novih TOR-ov za nove raziskave – status teh je še neznan.
4. Izvajale so se ankete vezane na odvijajoče se raziskave :
okvare sinhronskih motorjev in generatorjev, ankete o
izvajanju on line monitoringa, izvajanja merjenja parcialnih
praznitev.
Poročilo o aktivnostih ŠK A2:
Transformatorji
V komiteju A2, v katerem je vključenih 272 ekspertov je
trenutno odprtih 9 delovnih skupin in 3 združene skupine,
s komitejema D1 (Novi materiali in napredne preskusne
tehnike) in C4 (Sistemske tehnične zmogljivosti). Med
novo odprtimi skupinami od. l. 2010 so: A2.44: Transformer
Intelligent Condition Monitoring, A2.45: Transformer failure
investigation and post-mortem analysis in A2/D1.46: Field
experience with transformer solid insulating ageing markers.
V 2012 se predvidoma odpirata dve novi delovni skupini,
prva s področja dušilk in druga s področja ocenjevanja stanja
transformatorjev (health indexing). Zadnji sestanek ŠK A2
je potekal 15. 9. 2011 v okviru skupnega kolokvija ŠK A2
in D1 v Kyotu na Japonskem (več na: cigre2011-a2d1.org/).
Prihodnji sestanek bo potekal med 27. in 31. avgustom 2012
v Parizu. Znane so tudi preferenčne teme in sicer: 1. Transformatorji v pametnih omrežjih, 2. Eko-transformator in
njegova raba ter 3. Magnetno jedro transformatorja.
Tim Gradnik
V preteklem letu je bilo v okviru študijskega komiteja
A2 aktivnih 12 delovnih skupin, ki s svojimi prispevki zajemajo praktično celotno področje razvoja, diagnostike
in vzdrževanja transformatorjev, kot tudi integracije le
teh v sodobna elektroenergetska omrežja. Poleg številnih
izobraževalnih delavnic, ki jih CIGRE organizira v sklopu
regionalnih konferenc (je bila v preteklem letu objavljena
brošura #445 o smernicah vzdrževanja transformatorjev
(»Guide for Transformer Maintenance«). V komiteju sta
bili odprti dve novi delovni skupini: »Transformer failure
investigation and post-mortem analysis« and JWG A2/46 on
»Field experience with transformer solid insulating ageing
12
Skupni kolokvij A2 in D1 15.9.2011 v Kyotu.
Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE
Prenapetostni odvodniki so ključni element za
izboljšanje razmer. Enosmerni DC prenos se vse bolj
širi (največ 1200 kV) in zanesljivo je to šele začetek.
Pri GIS postrojih je pereč problem zelo hitrih prehodnih prenapetosti (frekvence preko 10 MHz). Razvoj na
nekonvencionalnih instrumentnih transformatorjih NCIT
se nadaljuje. Vse to postavlja vrsto tehničnih problemov
in nalog, ki se rešujejo v okviru SC A3.
Poročilo o aktivnostih ŠK B1:
Energetski kabli
Struktura ekspertov vključenih v delo CIGRE ŠK A2.
Poročilo o aktivnostih ŠK A3:
Visokonapetostna tehnika
Stane Vižintin
Študijski komite SC A3 Visokonapetostna oprema
(predsednik: M. Waldron, UK) v mednarodnem okviru
nadaljuje z aktivnostmi po ustaljenem programu. V
zadnjem obdobju je bilo redno srečanje SC A3 med
redno konferenco CIGRÉ v Parizu 24. avgusta 2010.
Prednostne teme so bile naslednje:
– Razvoj VN naprav glede na povečane zahteve v sistemu
(6 člankov)
– Obravnava življenske dobe VN naprav (9 člankov)
– Možnosti za uvajanje novih VN tehnologij (10 člankov)
Redno letno srečanje SC A3 je bilo nato še 9. septembra 2011 na Dunaju. Trenutno deluje v okviru SC A3
telesa 12 WG delovnih skupin in dve trajni posvetovalni
skupini. V zadnjih letih je potekalo približno 20 srečanj
s predavanji o različnih aktualnih temah, za katere je
zadolžena posvetovalna skupina AG A3.04.
Na področju VN naprav se uvajajo nekatere spremembe in novi projekti, ki so v zadnjem obdobju zahtevali
temeljite raziskave. Omrežje zelo visokih napetosti UHV
se širi predvsem v deželah s hitro rastočimi gospodarstvi. Od začetka leta 2009 je v obratovanju 1100 kV AC
daljnovod na Kitajskem. Oprema mora biti sposobna
teh pogojih obratovati zanesljivo vso življensko dobo.
Pri velikih dolžinah vodov in povečanih kratkostičnih
tokovih so obremenitve (prenapetosti, tokovi) naprav
zelo velike. Primer so odklopniki in problemi vklopnoizklopnih napetosti (TRV, ITRV ...). Veliko ponuja uporaba
kontroliranega stikanja. V zvezi s kratkostičnimi tokovi
(v kratkem pričakujejo preko 100 kA) je vedno več je
govora o omejevalnikih. Spremembe se dogajajo na
področju koordinacije izolacije.
Matjaž Keršnik
Na področju študijskega komiteja SC B1, katerega predstavnik za Slovenijo sem, se ukvarjamo s problematiko
energetskih kabelskih sistemov in sicer na vseh napetostnih
nivojih: AC in DC, HV in EHV, tudi LV in MV in pokriva: teorijo,
zgradbo, uporabo, proizvodnjo, vgradnjo, testiranje, obratovanje, vzdrževanje in diagnostiko izoliranih kablov. Namen
SC B1 je, da pospešuje in razvija izmenjavo inženirskega
znanja in informacije med inženirji in tehničnimi specialisti z
združevanjem stanja tehnike in svetovne prakse. Uveljavlja
zavest o pomembnosti in vsebini dela SC B1.
V svetovnem merilu šteje SC B1 (ŠKB1) kar 46 članov
in opazovalcev. To pomeni, da je ta komite nadpovprečno
aktualen in obiskan, saj se trenutno na tem področju dogaja
ogromno stvari. Zato je ustanovljeno 21 delovnih skupin.
V delovnih skupinah se med drugim obravnava tudi:
– visokonapetostne izmenične kable za prenose na velikih
razdaljah,
– kable v enosmernih kabelskih sistemih in trende na ekstra
visoki napetosti,
– trenutno stanje tehnike pri visokih napetostnih že omogoča
obratovanje pri 500 kV in prenos večjih moči na večjih
razdaljah,
– izkušnje in obnašanje velikih kabelskih sistemov v kanalizacijah (različni načini vodnega, zračnega, ventilatorskega
hlajenja),
– raziskovanje na področju optimiranja dimenzij in stroškov
z metodami končnih elementov,
– visokotemperaturne superprevodne (HTSC) kabelske
sistemi in pilotske projekti (V kratkem inštalacija večjih
dolžin),
– uporaba nanokompozitov v kabelski tehniki,
– vplivi na okolje,
– tehtanje osnovnih stroškov (vključuje stroške vgradnje) in obratovalnih stroškov (vključuje obratovanje in
vzdrževanje, socialni vidik, izgube, demontažo itd.),
– upravljavci omrežij se poslužujejo tudi nadgradnje obstoječih sistemov, s čimer minimalno posegajo v okolje,
– možnosti ultra visoko napetostnih kabelskih sistemov
(UHV). Tehtanje med AC in DC v smislu načrtovanja
prenosnih omrežij glede na moč in dolžino ter napredek
ekstrudiranih DC kablov. Itd.
S temi temami se v Sloveniji ne ukvarjamo direktno, so
pa nakazane smeri razvoja prenosov energije v bodoče.
13
Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE
20. in 21. septembra 2011 je bilo v Shanghaju (Kitajska)
67. Srečanje SC B1, kjer je letna poročila pripravilo 21 delovnih skupin. Žal se srečanja iz objektivnih razlogov nisem
mogel udeležiti.
Slovenski študijski komite B1 se ukvarja predvsem z
nam realnejšo problematiko in sicer na tako imenovanih
prednostnih temah, ki smo jih obravnavali na 10. Konferenci
SLOKO CIGRE-CIRED med 30. majem in prvim junijem 2011
v Ljubljani. Te teme so:
PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih
elementov.
PT 2: Novi projekti VN kablov v tujini in doma.
PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov.
PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli.
PT 5: Problematika kabliranja VN vodov.
Poročilo o aktivnostih v ŠK B2:
Nadzemni vodi
Krešimir Bakič
Študijski komite B2 – Nadzemni vodi sodi med najbolj
aktivne študijske komiteje pariške CIGRE. V zadnjo desetih
letih je objavil največje število brošur. Podrobno poročilo je
objavljeno v strokovnem časopisu pariške CIGRE »ELECTRA«
št. 261, april 2012. Zato tukaj navajam le nekaj najbolj
pomembnih točk.
• Strateški cilji delovanja študijskega komiteja so:
• Sprejemljivost novih DV
• Zmogljivosti obstoječih DV
• Zanesljivosti nerazpoložljivost vseh DV.
Delo je razporejeno na štiri delovna področja:
• Električne značilnosti nadzemnih vodov,
• Stebri, izolatorji in temelji DV,
• Mehansko obnašanje vodnikov in obesnega materiala
ter
• Asset management (upravljanje s sredstvi), zanesljivost,
razpoložljivost.
Avtor tega teksta aktivno sodelujem v prvi skupini, t.i.
Advisory technical group B2-4: Electrical performances of
OHL. V tej skupini delujejo naslednje delovne skupine:
WG B2.36: »Dynamic and enhanced line ratings
systems«
Delo skupine je zaključeno. Pripravljena je brošura pod
naslovom: »Guide application of direct real time monitoring
systems on overhead transmission lines«. Objavljeno bo v
letu 2012.
WG B2.38: »Use of high surge impedance loading
(HSIL) for increasing capacity«.
Delo skupine je zaključeno. Brošura bo v kratkem objavljena.
14
WG B2.41: »Upgrading of existing AC lines to HVDC
operation«.
Delo skupine je v teku. Gre za zelo aktualno tematiko v
Evropi in drugod po svetu. Naslednji sestanek skupine bo
na Bledu v maju 2012. Pričakuje se zaključek dela in objava
brošure v 2013.
WG B2.42: »Operational of conventional conductor
systems above 1000 C«.
Delo skupine je v zaključni fazi. Gre za zanimive izkušnje
iz ZDA s ciljem, da pomaga inženirjem pri odločitvah za
obratovanje obstoječih DV z višjimi temperaturami brez
zamenjave vodnikov.
WG B2.43: »Thermal ratings calculation for overhead lines with high temperatures and real-time weather
& load data«.
Delo skupine je v teku. Gre za posodobitev obstoječe metode izračuna zmogljivosti DV (metoda CIGRE) z upoštevanjem
obratovanja z višjimi temperaturami. Analizirajo se razlike z
ostalimi metodami (IEEE, IEC) in upoštevajoč delovanje na
višjih temperaturah kako določiti bolj natančne vrednosti.
Delo bo končano v letu 2013. Skupina bo imela 2 delovna
sestanka na Bledu v maju 2012.
WG B2.51: »Optimized design of overhead lines«.
Delo skupine je v začetni fazi. Zaključek je načrtovan
v letu 2014. Tema bo obdelana na seminarju na Bledu,
28. maja 2012.
Poročilo o aktivnostih v ŠK B4:
Energetska elektronika in DC sistemi
Rafael Mihalič
Jedro aktivnosti je tudi v 2011 predstavljala tehnologija
visokonapetostnih enosmernih prenosov. Kljub temu, da se pri
nazivih dogodkov oz. preferencialnih tem striktno pojavljata
pojma HVDC in FACTS, so razprave mnogo intenzivnejše
na področju HVDC. Pri FACTS se je resnejša aktivnost v
letu 2011 omejevala na regulabilno paralelno kompenzacijo STATCOM. Vzrok za tako stanje je očiten, neuradni
podatki za npr. »Močnostno divizijo« pri SIEMENS-u kažejo,
da dosežejo s HVDC tehnologijo približno enak dohodek,
kakor s klasično AC tehnologijo. Tudi razvoj je na področju
enosmernih prenosov zelo hiter. 800 kV nivo je bil dosežen
hitreje od predvidevanj, HVDC s prisilno komutacijo postaja široko uporabna tehnologija, zlasti za priklop vetrnih
elektrarn na morju.
V letu 2011 so delovale naslednje delovne skupine, objavljeni so bili rezultati, delovnih skupin, ki so se zaključile v 2009
in 2010. Za nekatere od v nadaljevanju naštetih delovnih
skupin so bili v recenzijo že poslani osnutki poročil.
Letno srečanje SC B4 je bilo oktobra, 2011 v Melbournu,
Australia. Predstavniki delovnih skupin so predstavili situacijo
Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE
Pregled aktivnosti CIGRE ŠKBN
B4
Study of Converter Voltage Transients Imposed on the HVDC Converter Transformers
Dr. Yanny Fu
2009–2011
B4
HVDC Grid Feasibility Study
Gunner Aspland
2009–2011
JWG B5/B4-25 Impact of HVDC Stations on Protection of AC Systems
Xi-cai Zhao
2009–2012
C4/C1/B4-604
Inﬂuence of Embedded HVDC Transmission on System Security
and AC Network Performance
Sebasian Henry
2009–2011
B4-53
Guidelines for Procurement and Testing of STATCOMs
Dan Kell
2010–2013
B4-54
Guidelines For Life Extension of Existing HVDC Systems
R. SASMAL
2010–2013
B4-55
HVDC Connection of Oﬀshore Wind Power Plants
Sobrink
2010–2013
B4-56
Guidelines for Preparation of Connection Agreements or Grid Codes
for HVDC Grids
Guide for the Development of Models for HVDC Converters in a HVDC Grid
Philippe Adam
2011–2013
Randy Wachal
2011–2013
B4-57
B4-58
Devices for Load ﬂow Control and Methodologies for Direct Voltage Control
in a Meshed HVDC Grid
Kerstin Linden
2011–2013
B4/B5-59
Control and Protection of HVDC Grids
Kees Koreman
2011–2013
B4-60
Designing HVDC Grids fro Optimal Reliability and Availability Performance
Norman Macleod
2011–2013
B4-61
General Guidlines for HVDC Electrode Line
Joanne Hu
2011–2013
v njihovih skupinah. Pri nekaterih je prišlo do precejšnje
zamude.
SC B4 je organiziral »HVDC COLLOQUIUM-SAN FRANCISCO MAR 2012«, priprave so potekale v glavnem v 2011.
Določene so prednostne SC B4 teme za generalno zasedanje 2012.
PS1 > HVDC and FACTS Schemes:
• Project planning, including environmental and regulatory
issues,
• Schemes recently completed or under construction,
• Service experience of VSC, HVDC and UHVDC schemes
PS2 > HVDC and FACTS Technology Developments,
• HVDC converter stations,
• FACTS equipment,
• UHVDC equipment.
PS3 > Applications of HVDC and FACTS:
• HVDC grids and multi-terminal HVDC systems,
• FACTS equipment for increased AC network performance,
• Embedded HVDC systems, including AC lines converted
to HVDC operation, for increased network capacity and
performance,
• Use of Power Electronics to facilitate the integration of
large renewable energy sources into AC networks.
Poročilo o aktivnostih v ŠK B5:
Zaščita in avtomatika
Janez Zakrajšek
Strokovno delovanje ŠK.B5 poteka kontinuirano v posameznih delovnih skupinah, ki večinoma delujejo po predvidenih tirnicah. Osnovna usemritev ŠK.B5 je imeti stalno
okrog 15 aktivnih delovnih skupin, od katerih vsako leto
štiri do pet od njih zaključi svoje delo. Slovenija ima svoje
člane trenutno v štirih delovnih skupinah. Pri tem je treba
omeniti, da je bil sestanek delovne skupine B5.24 (Protection
requirements on transient response of voltage and current
digital acquisition chain), ki jo vodi avtor tega poročila, v
Ljubljani od 12. do 14. aprila 2011. Posebna zahvala za
pomoč pri organizaciji tega sestanka gre ELES-u, Elektro
Ljubljani in SLOKO CIGRE.
Letni sestanek in kolokvij ŠK B5 sta bila od 12. do 17.
septembra 2011 v Luzani, Švica. Na kolokviju so bile uspešno
obravnavane tri preferencialne teme in sicer:
• IEC 61850: katera orodja za keterega uporabnika (reporter
Anders Johnsson, SE),
• Zaščita mešanih nadzemnih in kabelskih vodov (reporter:
Luc Uyttersprot, BE),
• Delovanje zaščitnih sistemov v omrežju, ki deluje pod
stresnimi pogoji (reporter: Raul Sollero, BR).
Na delovnem sestanku ŠK B5, ki j e potekal ves dan, so
bile obravnavane mnoge zanimive točke. Med drugim so
podani predlogi za štiri nove delovne skupine, in sicer:
• Application and management of cyber security measures
for P&C systems,
• Protection and automation of shunt capacitors,
• Protection for developing networks with limited fault
current capability of generation. Delovna skupina B5.48
je že pričela s svojim delom, dopisni slovenski član je
postal Dr. Boštjan Polajžer,
• Network protection performance audits.
Odločeno je bilo, da bosta letni sestanek in kolokvij 2013
od 25. do 31. avgusta 2013 v Belo Horizonte, Brazilija. Na kolokviju bodo obravnavane naslednje tri preferencialne teme:
• PS1: Acceptance, commissioning and ﬁeld testing for
protection and automation systems
• PS2: Experiences and application of non-conventional
instrument transformers to modern power system protection and control
15
Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE
• PS3: Protection, control and monitoring of shunt reactors
and special transformers
Na prihajajoči sesiji v Parizu konec avgusta 2012 pričakujemo v ŠK.B5 prav tako mnogo aktivnosti, od sestankov
različnih delovnih skupin do sestanka ŠK.B5 v sredo, 29. avgusta in sesije v petek, 31. avgusta. Preferencialne teme
na sesiji bodo obravnavale:
• PS1: Vpliv bodočih sistemskih koponent na sisteme
zaščite in avtomatike
• PS2: Vloga in uporaba daljinskega dostopa k sistemom
zaščite in avtomatozacije EES
Dosedanjemu predsedniku ŠK.B5 Dr. Javerju Amanteguju Gonsalezu iz Španije bo potekel zelo uspešen štiriletni
mandat. Zamenjal ga bo Dr. Iony Patriota de Siguera iz
Brazilije.
Asset Management in Electricity Transmission Companies
for current and future power system.
Delovna skupina C1.25 v kateri sodelujem pripravlja
tehniško brošuro z naslovom »Asset Management Decision
Making and Risk Indicators for Electricity Transmission«,
ki naj bi bila izdana konec leta 2012. Ta je sestavljena iz
glavnih poglavij: Cigre publication on Asset Management,
Including Environmental Impact in Asset Management
Decisions, Monetizing Business Values, Risk Indicators.
Tehnični komite je že deﬁniral nove zadolžitve za WG C1.25,
ki bodo narejene v drugi tehnični brošuri in bo izdana do
konca leta 2013.
Poročilo o aktivnostih v ŠK C1:
Razvoj in ekonomija sistemov
Aleš Kregar, opazovalec v C3 za Slovenijo
Miro Žunec
Delo v ŠK C1 je generalno razdeljeno na naslednja področja:
system development, business investment in asset management. Vsebine na teh treh področij se obnavljajo vsake
2 leti na Pariškem sestanku ŠK. Pregled končanih oz. še
trajajočih delovnih skupin in tehničnih brošur sledijo:
System development
TB 433 Planning to Manage Power Interruption Events;
TB 453 Glossary of Terms used in the Electric Industry; WG
C1.9 Planning Issues for Newly Industrialised and Developing Countries; WG C1.13 System complexity and dynamic
performance; JWG C1/C2/C6.18 Coping with limits for very
high penetration of renewable energy; WG C1.12 The
impact of transmission codes on the planning of systems;
WG C1.19 Green ﬁeld network, designing future networks
ignoring existing constraints; WG C1.20 Accommodating
high load growth and urban development in future plans;
WG C1.21 What advanced components and technologies
are needed and which are available or under development
to meet future network development requirements?; WG
C4/B4/C1.604 Inﬂuence of Embedded HVDC Transmission
on System Security and AC Network Performance.
Business Investment
WG C1.15 Review the drivers for transmission investment decision and role of technical planning criteria in
transmission investment; WG C1.22 New investment decision processes and regulatory practices required to deal
with changing economic drivers; WG C1.23 Transmission
investment decision points and trees; WG C1.24 Tools for
developing Optimum Network Development Plans.
Asses Management
TB 422 Transmission Asset Risk Management; Invited
Paper »Asset Management Strategies for the 21st Century«;
WG C1.25 Risk Management and Information Processes for
16
Poročilo o aktivnostih v ŠK C3: Okoljska
problematika elektroenergetskih sistemov
V okviru ŠK C3 stalno deluje delovna skupina WG C3.01
Elektromagnetna polja in zdravje, ki spremlja raziskave,
zakonodajo in prakso v elektrogospodarskih podjetjih s tega
področja. Posebna pozornost je bila namenjena določanju
mejnih vrednosti, načelu previdnosti in pripravi komentarja
o smernicah ICNIRP. Delovna skupina WG C3.04 z nazivom
Strategije vključevanja deležnikov v zdržni/trajnostni razvoj
je na podlagi izvedene ankete izdelala osnutek tehnične
brošure vključno s priporočili in opisi primerov dobre prakse.
V teku je usklajevanje in dopolnjevanje gradiva, pri katerem
tudi sodelujem. Delovna skupina WG C3.05 obravnava vplive
distribuirane proizvodnje na okolje. Delovna skupina WG
C3.08 pa obravnava zunanje (eksterne) stroške energetskih
vodov. WG C3.09 z naslovom Zdržno upravljanje koridorjev
je izdelala osnutek tehnične brošure, ki vključuje tudi opise
dobrih praks. Sredi leta 2011 je začela z delom delovna
skupina C3.12 Metodologija poročanja o toplogrednih plinih v prenosu in distribuciji. Na sestanku v Izraelu je bila
podrobneje določena vsebina brošure in način dela.
Aktivnosti delovnih skupin so bile predstavljene na zasedanju ŠK C3 v oktobru 2011 v Izraelu. Z delom je pričela
nova delovna skupina WG C3.10, ki bo obravnavala merila za
primerjavo izvajanja načel zdržnosti/trajnosti pri proizvajalcih.
Ustanovljena je bila tudi nova skupna delovna skupina JWG
C3/B1/B2.13 s sodelovanjem tudi ŠK za energetske kable
in nadzemne vode, ki bo obravnavala okoljsko problematiko VN prenosnih vodov v mestnem okolju in zunaj njega.
Pozornost bo namenjena sodelovanju javnosti, merilih za
umeščanje vodov v prostor in kriterijih za kabliranje. Ob
tem je bil organiziran tudi študijski kolokvij z naslovom
Interkonekcije – potrebe, zdržnost, okoljske in družbene
teme, na katerem je bil predstavljen tudi prispevek iz Slovenije z naslovom Umeščanje interkonekcijske povezave
kot problem usklajevanja med deležniki.
Naslednji sestanek delovnih skupin in ŠK C3 je predviden
v času CIGRE konference v Parizu avgusta 2012.
Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE
Poročilo o aktivnostih v ŠK C4:
Tehnične značilnosti sistema
Igor Papič
CIGRE SC C4 – Tehnične značilnosti sistema – pokriva
naslednja področja: kakovost električne energije, elektromagnetna skladnost, koordinacija izolacije, atmosferske
razelektritve, napredna orodja za analizo delovanja elektroenergetskega sistema, modeli in analize dinamike elektroenergetskega sistema.
Leta 2010 je bila sprejeta nova organizacijska struktura
z naslednjimi svetovalnimi skupinami:
– C4.1: Strateško/tehnične usmeritve,
– C4.2: Koordinacija z drugimi organizacijami in študijskimi
komiteji,
– C4.3: Organizacija predavanj, delavnic …
Zadnji sestanek študijskega komiteja je potekal aprila
2011 v mestu Recife v Braziliji. Med drugim je bila predstavljena revizija strateškega načrta študijskega komiteja za
obdobje 2010–2016, pregledane so bile preferenčne teme
za letošnje zasedanje v Parizu.
Septembra 2011 je v Bologni potekal simpozij The Electric
Power System of the Future, na katerem sta bila predstavljena
tudi dva slovenska prispevka avtorjev iz Elektroinštituta Milan
Vidmar in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
V okviru pariškega študijskega komiteja je trenutno
aktivnih 21 delovnih skupin. V zadnjem letu so bile izdane
tri tehnične brošure:
– WG C4.107: Economic framework for power quality,
– WG C4.108: Flicker objectives for LV, MV, and HV systems,
– WG C4.109: Emission Assessment Techniques.
Slovenija aktivno sodeluje v WG C4.111 Review of LV and
MV Compatibility Levels for Voltage Fluctuation.
Naslednji sestanek študijskega komiteja bo avgusta v
Parizu.
Zadnja novica glede imenovanja članov
mednarodnih študijskih komitejev
Pred kratkim smo dobili iz tajništva pariške CIGRE seznam
imenovanih članov mednarodnih študijskih komitejev za
obdobje 2012-2014. Slovenija je dobila 14 mest v mednarodnih ŠK CIGRE. Zanimivo je, da v ŠK A3 niso upoštevali
naš predlog o zamenjavi člana in, da so v ŠK B5 dosedanjega rednega člana imenovali za opazovalca. V ŠK C4 pa
so upoštevali naš predlog in imenovali našega člana za
rednega člana. Prav tako so podaljšali imenovanje naše
članice v D1. V ŠK B3 (Postaje) in C1(Razvoj in ekonomija
sistemov) nimamo člana. Vse informacije o aktivnostih v
teh študijskih komitejih bo zainteresiranim posredovalo
tajništvo našega nacionalnega komiteja CIGRE.
Vsi člani slovenske CIGRE, ki se zanimajo za delo v
kakšnem od mednarodnih študijskih komitejev ali včlanitev
v nove delovne skupine, morajo kontaktirati predstavnike
Slovenije v teh študijskih komitejih. Vsa imenovanja v delov-
ne skupine gredo preko predstavnikov Slovenije. E-naslovi
so spodaj v tabeli.
Samo za včlanitev v delovne skupine B3 in C1, kjer nimamo predstavnika se lahko obrnete na tajništvo.
Imenovani člani za obdobje 2012-2014
ŠK A1 – Električni stroji: Ladislav TOMŠIČ, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK A2 – Transformatorji: Timotej GRADNIK, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK A3 – VN tehnika: Stane VIŽINTIN, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK B1 – Kabli: Matjaž KERŠNIK, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK B2 – Nadzemni vodi: Krešimir BAKIČ, redni član
Kontakt: [email protected]
ŠK B3 – Postaje – ni člana iz Slovenije
ŠK B4 – DC sistemi: Rafael MIHALIČ, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK B5 – Zaščita: Janez ZAKONJŠEK, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK C1 – Razvoj in ekonomija: ni člana iz Slovenije
ŠK C2 – Obratovanje in vodenje: Janko KOSMAČ,
opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK C3 – Okolje in EES: Aleš KREGAR, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK C4 – Tehnične značilnosti: Igor PAPIČ, redni član
Kontakt: [email protected]
ŠK C5 – Trg in regulacija: Dejan PARAVAN, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK C6 – Distribuirani viri: Ivan ŠMON, opazovalec
Kontakt: [email protected]
ŠK D1 – Materiali in nove tehnologije
Maja KONČAN-GRADNIK, opazovalka
Kontakt: [email protected]
ŠK D2 – Informacijsko-komunikacijske tehnologije:
Gorazd VRABIČ, opazovalec
Kontakt: [email protected]
USPEH
»Smejati se pogosto in veliko; pridobiti spoštovanje
inteligentnih oseb in naklonjenost otrok; prislužiti dobre
ocene poštenih kritikov in prenesti izdajstvo lažnih prijateljev; ceniti lepoto, poiskati najboljše v drugih; zapustiti
svet malo boljši bodisi z zdravimi otroki, lepim vrtom ali
socialnimi pogoji; poznati vsaj eno osebo, ki lažje diha,
ker si ti živel. To je pomen uspeha.«
RALPH WALDO EMERSON (1803–1882)
(ameriški esejist, pisatelj in ﬁlozof. Sodi med
najvplivnejše ameriške ﬁlozofe 19. stoletja)
17
Na poti 44. zasedanja pariške CIGRE
NA POTI 44. ZASEDANJA PARIŠKE CIGRE
Krešimir Bakič
Letošnje 44. zasedanje pariške CIGRÉ bo 26. do 31.
avgusta 2012 v pariškem kongresnem centru Le Palais
des Congrés. Otvoritvena slovesnost bo v nedeljo, 26. 8.
2012 ob 16. uri s slavnostnim govorom predsednika korporacije nacionalnega omrežja Kitajske g. Liu Zhenya,
na temo »Strong & Smart Grid – A driving Force for Energy
Development in the 21st Century«. Programske usmeritve
zasedanja so v znaku naslednjih udarnih tem:
– The Electrical Power System of the Future: super grids,
smart grids ...
– Making best use of the existing power system,
– Focus on environment and sustainability, in
– Communication on power system issues to the audience.
V šestnajstih študijskih komitejih (ŠK) je bilo sprejetih
445 referatov na več kot tisoč predloženih naslovov oz.
sinopsisov.
V poprečju je bilo sprejetih 28 referatov na študijski komite. Vsak študijski komite je razpisal dve do tri prednostne
teme za referate. Pri vseh komitejih je razvidna ena tema,
ki je danes v svetu velikih pričakovanih sprememb, najbolj
aktualna, in sicer tehnologije za prihodnja omrežja. Druga
tema, ki jo obravnava več študijskih komitejev (ŠK A – pri
elementih elektroenergetskih sistemov, ŠK B – pri postrojih
in ŠK C – pri sistemskih študijskih komitejih) je tema upravljanja s sredstvi (asset management). Zdi se, da ta tema
pridobiva vodilno vlogo v vseh elektroenergetskih podjetjih
zlasti po liberalizaciji trga električne energije. Več referatov
obravnava nove pristope, orodja in praktične izkušnje.
Prvi trije študijski komiteji (A1, A2 in A3) obravnavajo
elemente sistema (rotacijske stroje, transformatorje in
visokonapetostno opremo). Pri rotacijskih strojih (ŠK A1)
so poleg razvojnih novosti zanimivi prispevki o električnih
strojih za manjše razpršene vire. Pri transformatorjih (ŠK
A2 z 32 referatov) je največ referatov o novostih pri transformatorskih tehnologijah (novi sistemi monitoringov, vpeljava inteligentnih sistemov za ocene stanja) in zahtevah
18
transformatorjev pri bodočem bolj pametnem omrežju.
Nekaj referatov obravnava oblikovanje okolju bolj prijaznih
transformatorjev. Pri visokonapetostni opremi (ŠK A3) je
poudarek na podobnih ciljih: zanesljivost, okoljska sprejemljivosti elementov visokonapetostnega omrežja in potrebe
za prihodnja omrežja.
Pri petih študijskih komitejih, ki obravnavajo električne postroje (B1 do B5): kable, nadzemne vode, razdelilne postaje,
HVDC in energetsko elektroniko ter zaščito in avtomatizacijo,
je poudarek na novih tehnologijah za bodoča omrežja in
boljšo izkoriščenost obstoječih postrojev. Pri kablih (ŠK B1) je
predstavljeno nekaj velikih podmorskih projektov, najnovejših
tehnik kabelskih tehnologij in tudi zelo zanimive novosti o
super-prevodnih kablih za srednje napetostno omrežje
v Nemčiji. Komite za nadzemne vode (ŠK B2) ima nekaj
zanimivih referatov o povečanju izkoriščenosti daljnovodnih
koridorjev z implementacijo novih tehnologij ter o AC/DC
hibridnih nadzemnih vodih, ki se čedalje več študirajo tudi
v Evropi. Nekaj referatov obravnava upravljanje s sredstvi
pri daljnovodih ter zanimive zanesljivostne vidike novih
konstrukcij stebrov. Pri postajah (ŠK B3) je glavni poudarek
predloženih referatov na novih tehnologijah v razklopiščih
in izkušnjah pri upravljanju s sredstvi. ŠK B4, ki obravnava
visokonapetostne DC sisteme in energetsko elektroniko v
27-ih referatih predstavlja veliko novih svetovnih projektov
ter nove razvojne trende tehnologije, ki bo odigrala glavno
vlogo pri prihodnjem t.i. evropskem supergridu. Zaščita in
avtomatizacija v ŠK B5 ima 30 referatov. Poudarek je tudi
na prihodnih shemah zaščite in avtomatizacije za nove
elemente prihodnjih omrežij.
Sistemski študijski komiteji (C1 do C6) imajo kot ponavadi
največ referatov in zelo pestro izbiro prednostnih tem. ŠK
C1–Razvoj in ekonomija sistemov ima največje število sprejetih referatov – 35. Od tega skoraj 20 referatov obravnava
nove možnosti pri načrtovanju sistema v pogojih sprememb
paradigem in zagotavljanju zanesljivosti, ﬂeksibilnosti in
trajnostnega razvoja. Negotovosti razvoja virov povzročajo
vedno nove izzive zlasti pri načrtovanju prenosnega omrežja.
Nove izzive pri investiranju v prenosna omrežja obravnava
več referatov. Asset management je že dolgo udarna tema
tega študijskega komiteja. Med ostalimi tudi sosednji italijanski prenosni sistem predstavlja svoj pristop.
Pri komiteju za Obratovanje in vodenje sistemov (ŠK C2)
je bilo sprejetih 27 referatov v dveh prednostnih temah. Ena
obravnava metode za obvladovanje prekinjajočih virov (vetrne elektrarne) z vidikov TSO-jev. Iz referatov je razvidno, da
je to postala kar svetovna tema. Avtorji namreč prihajajo iz
vseh koncev sveta. Pri ŠK C3 (Okoljska problematika sistemov) sta dve prednostni temi; ena obravnava sprejemljivost
energetske infrastrukture v javnosti in druga prihodnost
omrežij v kontekstu »zelenih« tehnologij. V tem komiteju
sta bila sprejeta dva slovenska referata (C3-102 in C3-202).
Oba referata sta sprejeta v študijskem komiteju C3-System
environmental performance.
Na poti 44. zasedanja pariške CIGRE
Pri študijskem komiteju, ki obravnava trg električne
energije (ŠK C5) je poudarek na predstavitvi izkušenj z integracijo obnovljivih virov in analizah delovanja ter razvoja
trga. Zanimivi referati (26) prihajajo iz vseh koncev sveta.
V ŠK C6, ki je po svoji dejavnosti najbližji razvoju pametnih
omrežij je posebna tema, ki obravnava integracijo električnih
avtomobilov v elektroenergetski sistem. Horizontalni študijski
komiteji D1 in D2, ki pokrivajo področja novih materialov,
orodij za preizkušanja ter informacijskih tehnologij je preko
50 referatov, ki predstavljajo novosti na tem področju. Zanimivi so referati o potrebnih informacijskih platformah za
prihodnja omrežja. Prihodnja omrežja in nove tehnologije
so besede, ki jih najpogosteje vidimo v prispevkih za
44. zasedanje pariške CIGRE.
Za letošnje zasedanje CIGRE v Parizu sta bila sprejeta dva
referata iz Slovenije in sicer:
C3-202: New network structures considering criteria
for cabling or overhead line performances,
avtorjev Aleša Kregarja in Romana Tomažiča
iz Elesa, in
C3-102: Public involvement in power line siting
process – a case study of Slovenia, avtorjev
Saše Jamška in Djanija Brečeviča iz IREET-a
ter Mirana Marinška in Aleša Kregarja iz
Elesa.
Po pravilih pariške CIGRE se referati ne predstavljajo, temveč avtorji odgovarjajo na vprašanja strokovnih poročevalcev,
ki se morajo strogo držati prednostne teme. Tako so dovoljene in priporočene kratke predstavitve novosti vezanih
za prednostno temo oz. vprašanja poročevalca, ne glede
ali je referat sprejet. Ker je na določenih temah prisotnih
500–1000 udeležencev, ki lahko v spontanih razpravah
komentirajo rezultate določenih referatov, je določena prednostna tema obdelana večstransko. Dan pred plenarno sejo
vsak od razpravljavcev mora predstaviti svoje prosojnice
in v razpravi s poročevalcem te prilagoditi prednostni temi
oz. razpoložljivem času.
Zasedanja CIGRE v Parizu so zagotovo številčno največja
srečanja elektroenergetikov na svetu. Na zadnjem zasedanju
leta 2010 je bilo registriranih več kot 3000 udeležencev.
Tukaj niso všteti številni obiskovalci izjemne tehniške
razstave izdelkov in storitev. V pariškem CIGRE računajo,
da se v času pariškega zasedanja sreča več kot 6000
najbolj uglednih strokovnjakov, managerjev in direktorjev
velikih svetovnih energetskih podjetij. Poleg plenarnih
sej in panelov, kot so velike motnje elektroenergetskih
sistemov, nove tehnologije, panel o izobraževanju v energetiki in podobnimi, je velika elektrotehniška razstava v
dveh etažah velikanskega pariškega kongresnega centra.
Tukaj je možno videti veliko novosti proizvajalcev opreme,
različne seminarje in delavnice. Ker v organizaciji CIGRE
deluje aktivno preko 200 ekspertnih skupin, večina od
teh skliče sestanke in razprave na teme, ki jih ni možno
obdelati preko spleta ali telefonskih konferenc. V tajništvu
CIGRE so nam povedali, da v času zasedanja CIGRE morajo
rezervirati več kot 100 sejnih sob za preko 300 sestankov.
Velike države imajo celo svoje ločene sobe za srečanja in
interne razprave. Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Kanada
in Japonska obvezno skličejo srečanje svojih ekspertov s
povabljenimi iz različnih držav. Npr. Nemčija organizira
takšna srečanja v svojem veleposlaništvu za določene
povabljence in celo iz Nemčije pridejo samo na to srečanja,
ki je prestižnega značaja.
V muzeju Louvre bo v torek zvečer, 28. avgusta 2012
proslava 90-letnice organizacije CIGRE. Zato bo odpadla
tradicionalna četrtkova večerja za udeležence. Upoštevajoč
slabe izkušnje z zadnjega zasedanja, ko je za četrtkovo
slovesno večerjo bilo preko 4000 udeležencev, skoraj neobvladljivo, navkljub velikem prostoru zabavnega parka in
muzeja, so organizatorji spremenili običaj in sklicali proslavo
v muzeju Louvre.
DELAVNICA CIRED NA PORTUGALSKEM MAJA 2012
Tomaž Mohar
Od 29. – 30. maja 2012 bo v Lisboni na Portugalskem pod
okriljem CIRED-a potekala delavnica z naslovom »Integracija
obnovljivih virov energije v distribucijsko omrežje«. Iz Slovenije sta bila sprejeta dva referata: »Impact of the Smart
Grids concept on future distribution system investments
in Slovenia« avtorjev G. Omahen, J. Kosmač, A. Souvent iz
Elektroinštituta Milan Vidmar in B. Blažič, I. Papič iz Fakultete
za Elektrotehniko v Ljubljani ter »Technical and economical
evaluations for dispersed generation connection point determination« avtorjev T. Mohar, L. Valenčič iz Elektroinstitut
Milan Vidmar. Več informacij dobite na spletni strani: http://
www.cired2012-workshop.org/, kjer je poleg programa na
voljo tudi obrazec za prijavo. Več o dogajanju na delavnici
lahko pričakujte v naslednjih sporočilih.
19
Sporočila CIGRE-CIRED 29
NOVA KNJIGA »HISTORY OF CIGRE«
Krešimir Bakič
Po nekaj letih dela je končno zagledala dan prva knjiga
o zgodovini naše organizacije CIGRE, ki jo je organizacijsko
in ﬁnančno podprlo vodstvo pariške CIGRE. Kot je že bilo
objavljeno v zadnji številki Sporočil je Administrativni svet
pariške CIGRE odobril 100.000 evrov za izdelavo knjige o
zgodovini. Knjigo je spisal francoski zgodovinar ob pomoči
velikega števila dolgoletnih aktivnih članov. S strani CIGRE
so bili odgovorni za zbiranje podatkov in pripravo gradiv
bivši predsedniki CIGRE J. Lepecki, M. Shamia, D. Croft,
Y. Filion in sedanji predsednik Andre Merlin. Knjiga se izdaje
v počastitev 90-letnice delovanja Mednarodnega sveta za
velike električne sisteme – CIGRE. V drugem delu knjige bo
objavljena zgodovina nastajanja in delovanja nacionalnih
komitejev. Za slovenski komite CIGRE je prav tako oddan
prispevek o zgodovini elektroenergetike na Slovenskem od
leta 1883 in sodelovanje v mednarodnem svetu elektroenergetikov CIGRE v obdobju po letu 1991. Zgodovina
JUKO CIGRE od leta 1951 do 1991 sta pripravila komiteja
iz Hrvaške in Srbije.
Na začetku knjige je spremljajoča misel znamenitega
ameriškega pisatelja, profesorja in misleca Henryja W. Longfellowa, da je smisel življenja v nenehnem delovanju za
boljši jutri. To je bilo temeljno poslanstvo CIGRE ves čas
delovanja.
V prvem delu knjige so obdelani začetki nastajanja električnih sistemov od leta 1880 do 1920, ko še ni bilo organizacije CIGRE. Posebej je poudarjeno obdobje 1880–1890, ko je
bil največji razcvet razvoja električnih sistemov in postavitev
današnjih temeljev. Drugi del obdeluje obdobje 1920 do 1950
in vlogo CIGRE pri razvoju elektroenergetskih sistemov. To je
bilo obdobje stalne rasti organizacije in njenega pomena v
svetovnih razmerah. Na zelo jezikovno prijeten način opiše
strukturiranje industrije za nove tehnologije tega časa, pomembne strokovnjake organizacije in zgodovinske dogodke
povezane z električnimi sistemi. Tretji del obdeluje obdobje
najhitrejše rasti elektroenergetskih sistemov od leta 1960 do
1990. V tem obdobju so aktivno sodelovali v mednarodnem
CIGRE tudi nekateri znameniti slovenski elektrotehniki, kot
so Plaper, Korošec st., Ogorelec in drugi.
Zadnji četrti del opisuje obdobje po letu 1990, obdobje
po deregulaciji elektroenergetskih sistemov, obdobje v
Administrativni svet pariške CIGRE v letu 1921
20
katerem deluje Slovenski nacionalni komite CIGRE aktivno
vlogo v tej mednarodni tehnični organizaciji.
»Veselje ali žalost nista naša zaobljuba ali pot
ampak to, da delujemo v prid boljšega jutri«
Henry Wadsworth Longfellow
Ameriški mislec iz 19. stoletja
v svojem Psalmu o življenju.
Administrativni svet pariške CIGRE v letu 2010
Sporočila CIGRE-CIRED 29
OBISK GENERALNE SEKRETARKE CIRED V LJUBLJANI
Krešimir Bakič
Generalna sekretarka je bila
s prikazanimi možnostmi zelo
zadovoljna, ampak bo končna
odločitev sprejeta na sestanku Usmerjevalnega komiteja
(Directing committee) CIREDa, ki bo v jeseni v Dubrovniku.
Konkurenti Ljubljane so Ženeva
in še nekateri.
Glede strokovnega sodelovanja Slovenskega komiteja CIRED z mednarodnim CIRED-om
je poudarila, da pričakuje našo
vlogo in nadgradnjo članstva ter
sprejetje Slovenije v Directing
Committee. To bo tema naslednjega sestanka TK CIRED, ki bo
v juniju 2012.
Ob koncu tega zapisa bi
želel posebej pohvaliti g. Miha
Kovačiča, direktorja Slovenskega
kongresno-turističnega urada in
ga. Tatjano Radovič, direktorico
Ljubljanskega turističnega urada
za zelo profesionalen pristop pri
organizacijo obiska generalne
sekretarke CIRED. S svojim priMichele Delvile v pogovoru z ljubljansko podžupanjo ga. Tjašo Ficko
stopom sta bistveno prispevala
k pridobitvi pozitivnega vtisa Ljubljane kot organizatorja
V času 21. konference CIRED v Frankfurtu na sestanku
tako velike konference. Pričakovano število udeležencev
nacionalnih komitejev smo predložili vodstvu CIRED-a, da
reda velikosti 1500–1800 bi bila največja doslej kongresna
konferenco 2015 skliče v Ljubljani. Pobudo za ta predlog
prireditev v Ljubljani.
smo dobili od Cankarjevega doma oz. sektorja za kongresne
dejavnosti v CD.
Naš predlog je bil v hipu sprejet z navdušenjem ob opozorilu, da gre za zelo veliko konferenco z izjemno veliko
razstavo in je potrebno izpolniti določene kriterije. Zvedeli
smo tudi, da je Ženeva kandidat tudi za leto 2015.
V februarju 2012 smo dobili dopis centralne pisarne CIRED,
da bo generalna sekretarka gospa Michéle DELLVILE obiskala Ljubljano z namenom ogleda objektov za morebitni
sklic CIRED mednarodne konference v Ljubljani.
V program obiska so se vključili Slovenski kongresnoturistični urad, Ljubljanski turistični urad, Cankarjev dom,
Kongresno-razstavni center Gospodarsko razstavišče, ponudniki gostinskih storitev VIVO in Jezeršek, in Ljubljanski
grad.
Pri strokovnem delu razprave so sodelovali naši člani
dr. Toroš, dr. Šmon, prof. dr. Papič. Pri lobiranju za izbor
Ljubljane je sodeloval tudi trgovski ataše pri belgijskem
veleposlaništvu gospod Smole.
Gospa Dellvile je obiskala vse ključne objekte kjer bi bilo
V razgovorih o vabilu Ljubljane za Kongres CIRED 2015 sta sodelomožno organizirati konferenco CIRED. Organiziran je bil obisk tudi
vala Miha Kovačič, direktor Kongresno-turističnega urada Conventa
v mestnem uradu. Kjer je gospo sprejela podžupanja ga. Ficko.
in Krešimir Bakič, predsednik Združenja CIGRE-CIRED.
21
Sporočila CIGRE-CIRED 29
RAZPIS ZA REFERATE CIRED 2013 V STOCKHOLMU
Mednarodni CIRED pripravlja 22. konferenco in razstavo
na temo Distribucije električne Energije, 10. do 13. junija
2013 na Švedskem v Stockholmu (Kistamässan, Kista).
Udarna glosa konference je:
»Electricity Distribution Systems for a Sustainable
Future«
Organizator CIRED 2013 je britanski inštitut IET iz Londona.
Glavna organizatorja sta: Lorraine Eatenton and Jim
Lucas.
Vabilo za referate CIRED
2013
Povzetke referatov je potrebno predložiti na spletno
stran www.cired2013.org. Istočasno se pošlje povzetek na
nacionalni komite CIRED: [email protected] .
Postopek sprejemanja referatov je nekoliko drugačen kot
za CIGRE zasedanja. Tukaj ni nacionalnih kvot, ampak se
vsak referat ocenjuje ali je primeren za konferenco oz. za
kateri del konference: javna predstavitev, samo posterska
predstavitev ali posterska predstavitev z oralno predstavitvijo ob določenem času. Po zaključnem roku (13. 9. 2012)
za sprejem povzetkov bo imenovana tričlanska komisija
Slovenskega komiteja CIRED, ki bo oddala tudi svoje ocene
posameznih referatov s predlogi kako naj se ravna s slovenskimi referati. Slovenska tričlanska komisija za pregled
slovenskih prispevkov bo imenovana na junijskem srečanju
TK CIRED Slovenije.
Študijski komiteji
1. Network Components.
2. Power Quality and Electromagnetic Compatibility.
3. Operation, Control and Protection.
4. Distributed Energy Resources and Eﬃcient Utilization
of Electricity.
5. Planning of Power Distribution Systems.
6. Electricity Market Place and Impact of Regulation.
Ključni datumi
Sprejem povzetkov referatov najkasneje do 13. septembra 2012.
Potrditev o sprejetju najkasneje 5. novembra 2012.
Zadnji datum za oddajo končnega referata je 14. januar
2013.
Vodstva posameznih študijskih komitejev
ŠK 1 Predsednik: Pierre Mallet (France)
Poročevalca:
Philippe Picot (France), Yves Parasie (France)
ŠK 2 Predsednik: Emmanuel De Jaeger (Belgium)
Poročevalca:
Herwig Renner (Austria), Kurt Stockman (Belgium)
ŠK 3 Predsednik: Markus Zdrallek (Germany)
Poročevalca:
Carsten Böse (Germany), Ignaz Hübl (Austria)
ŠK 4 Predsednik: Dave Openshaw (UK)
Poročevalca:
Goran Strbac (UK), Graham Ault (UK)
ŠK 5 Predsednik: Fabrizio Pilo (Italy)
Poročevalca:
Riccardo Lama (Italy), Francisco José Caro
Moron (Spain)
ŠK 6 Predsednik: Peter Söderström (Sweden)
Poročevalca:
Ronald Liljegren (Sweden) Dag Eirik Nordgĺrd
(Norway)
Glede na dejstvo, da je Slovenija vložila kandidaturo za
23. konferenco CIRED in razstavo v Ljubljani, za junij 2015,
vas vabimo, da se odzovete na ta natečaj v čim večjem
številu. Večja aktivnost Slovencev v Stockholmu bo prinesla
več pozitivnih vplivov na odločitev za konferenco 2015.
Odločitev o konferenci za leto 2015 bo padla v septembru
2012.
Upoštevajoč zelo uspešne predstavitve in veliko število
referatov na nacionalnih CIRED konferencah smo prepričani,
da zmoremo tudi korak naprej in se predstavimo svetovnem
avditoriju s svojimi izkušnjami in deli.
V nadaljevanju je pregled prednostnih tem po študijskih
komitejih. To je tudi razpoložljivo na spletni strani www.
cired2013.org.
22
Sporočila CIGRE-CIRED 29
ŠK 1: Omrežne komponente
Session 1 deals with all aspects related to the components
used in the electricity distribution networks: cables, overhead
lines, primary and secondary substations, transformers,
switchgear plus their control, protection and monitoring systems, new active power electronics devices. It covers topics
related to the life cycle optimization of assets from design
through installation, operation and maintenance to end of
life management, including new solutions for diagnosis and
monitoring. The session also covers environmental aspects
including eco-design and life cycle analysis, standardization,
ergonomics and the safety of both operating staﬀ and the
public. It aims at providing an overview of the state-of-the-art
in component design and proposals for future components,
including the ones needed for smartgrids and e-mobility.
This session is an opportunity for DSO and manufacturers
to share their objectives.
Components for smartgrids and e-mobility
• Components incorporating local intelligence and communication capability
• Smart secondary substations
• Sensors and components for voltage and power ﬂow
management
• Communication components and infrastructures (power
line carrier, wireless, ﬁbre optic …)
• Power electronics
• Components for the connection of distributed generation
• Storage devices
• Components for e-mobility
Components reliability, diagnosis and maintenance
strategy
• Condition assessment, aging models, using life curves as
input to lifetime and quantitative risk assessment
• Diagnostics of network components
• Online monitoring of distribution system assets, including
underground cables
• Life extension, upgradeability
Components for large cities distribution networks
• Compact substations
• High reliability solutions
• Short circuit current mitigation
• Lines with high power transfer capabilities
•
•
•
•
Ergonomics
Evolution of standards
Functional speciﬁcations
Safety aspects
Components for rural areas
• Components for large scale underground cabling
• Components for more resilient networks in case of high
impact low probability events
• Innovative solutions for maintenance of overhead lines
(OHL) (e.g. trimming)
• Refurbishment, life extension of OHL
ŠK 2: Kakovost in elektromagnetna
kompatibilnost
Session 2 deals with power quality (PQ), with the more
general concept of electromagnetic compatibility (EMC) and
with some related safety problems. Special focus is put on
voltage continuity (supply reliability, problem of outages) and
voltage quality (conducted low-frequency disturbances). This
session will also look at electromagnetic compatibility (high
frequency transients and phenomena as well as conducted
disturbances, electromagnetic interferences) and electric
and magnetic ﬁelds issues. Also addressed in this session
are electrical safety and immunity concerns (lightning issues, step, touch and transferred voltages).
Power Quality
• Low frequency disturbances measurement, characterisation and mitigation
• Disturbances and interference due to new types of loads
(heat pumps, lighting equipment, EV chargers)
• Non-typical disturbances, e.g. interharmonics, even
harmonics and disturbances in the range 2 to 150 kHz,
rapid voltage changes, transients
• PQ management, planning, operating strategies and
regulations
• Power quality in the future electricity network including
micro grids
• PQ impact of the renewable distributed energy resources
and associated storage systems
• Strategies and methodologies to include PQ requirements
in advanced distribution automation schemes
Towards »green components«
• Eco-design
• Life-cycle analysis
• Reduction of losses
• Management of hazardous substances and imitation of
visual and noise impact
EMC
• High-frequency conducted disturbances and
• electromagnetic interference issues (EMI)
• Low frequency interference, impact on metallic
• installations (pipelines, communication lines)
• EMC of smart meters, power line communication and
• intelligent electronic devices used in smartgrids
Innovation in design of components
• Modeling
• Testing
• New materials
EMF
• Electric and magnetic ﬁelds characterisation
• Standardization and regulation
• Mitigation techniques (shielding, active compensation)
23
Sporočila CIGRE-CIRED 29
Safety issues
• Lightning overvoltages and lightning protection
• Ground potential rise and neutral grounding
• practices, step and touch voltages
• Safety issues in smartgrids and microgrids
ŠK 3: Obratovanje, vodenje in zaščita
Session 3 deals with the operation of networks, including
control technology and system protection, which is a challenging topic in the emerging environment of smartgrids. The
relevant technical and economic targets of distribution grid
operating companies, the expectations and requirements
of customers as well as solution strategies of scientists and
manufacturers new products will be
analysed and presented. The session highlights the
requirements of distribution system operators and major
energy users in this area, as well as useful tools and products. Both recent practical experiences and the results from
current research as the basis of future developments are
welcomed for review.
Operation
• Workforce management tools and techniques to improve
operation eﬃciency
• Maintenance strategies and condition assessment
• Data demand, data management and the need for more
or less detailed documentation
• Organisation strategies and schemes for grid operators
or service companies
• Blackout, restoration strategies and crisis management
• Emergency management to handle local failures as well
as large black outs
• Certiﬁcation of grid operators (national and international
standards)
• Impact of decentralised generation and virtual power
plants on grid operation
• Impact of expert systems on distribution operation
• Requirements of the operation of industry grids
Control and communication
• Concepts for SCADA systems in a developing environment
• Grid control in a market driven environment
• Automation of distribution grids
• Experience with self-healing grids
• Voltage control in medium voltage and low voltage grids
• Security aspects of information access and information
exchange
• Communication standards and interoperability
• Standards for information technology integration
• Communication techniques and protocols for smartgrids
and smart metering
• Interdependency of control and communication infrastructure
• Experience with multivendor solutions and their interoperability
• Control and protection concepts for e-car and storage
applications
24
• Applications of Phase Measurement Units (PMU) on distribution level
Protection
• New protection schemes and functions for up-to-date
grid structures
• Protection simulation models and tools
• Refurbishment strategies for protection systems
• Impact of distributed generation on traditional protection
systems
• Protection management considering remote access and
information technology security
• Reliability aspects of IEC 61850 based protection
• Practical experience with grid islanding
Protection concepts in converter dominated environment
ŠK 4: Razpršeni viri in učinkovito koriščenje
električne energije
Session 4 deals with the challenges surrounding network
integration of distributed energy resources (DER) including
distributed generation (DG), energy storage, responsive
loads, electric heating and transportation. Also of interest
are the opportunities for more eﬃcient management and
utilisation of electricity and the evolution towards more
eﬃcient and lower carbon end use.
Contributions relating real experiences of integrating
DG/DER within distribution networks will be welcome as
will examples of technical, commercial and regulatory
solutions for DG/DER.
Papers describing developments in DG/DER technologies
and techniques for assessing their contribution to distribution networks and techniques for improving the eﬃciency
of electricity delivery and end use are also welcome.
DG/DER technology and integration
• Developments in all scales of DG/DER
• Policies and standards for connecting DG/DER
• Management of power ﬂow, voltage and fault level
• Experiences and studies concerning integrating high levels
of intermittent generation
• Technical issues regarding stability, protection and reliability
• Energy storage technologies
• Power electronics interfaces
Eﬃciency, new types of demand and responsive
demand opportunities
• Integration of electric vehicles
• Integration of electric heating
• Role of distribution networks in delivering low carbon,
sustainable energy supplies
• Minimising network losses
• Techniques for eﬃcient utilisation of electrical energy
• Role of smart metering
• Role of commercial and technical Virtual Power Plants
(VPP)
• Hybrid energy systems including cogeneration and heat
networks
Sporočila CIGRE-CIRED 29
Distribution system infrastructure, operation and
business models for DG/DER
• Novel network designs to accommodate DER
• Innovative deployment of energy storage technologies
• Communications infrastructure for distribution network
management
• Role of data and intelligence in managing active distribution networks
• Distribution management systems for DER and active
demand
• Management of network utilisation and load factor
• Evolution of distribution system operators
• Novel commercial arrangements for DG/DER
• Results from smartgrid case studies and demonstration
projects
ŠK 5: Načrtovanje distribucijskih sistemov
Session 5 deals with all aspects related to the short
and long term development of high, medium and low voltage distribution networks, with reference to the changing
requirements for electricity distribution including, but not
limited to, smartgrids and active distribution networks,
electric vehicles, storage, active demand and distributed
energy resources integration, present and future customer
quality of supply requirements, and optimum asset utilisation techniques and strategies.
There is increasing interest in strategies designed to
meet the rapidly changing level of demand in both rural
and urban areas, the extension of electriﬁcation in rural
areas requiring a high quality of supply, and development
strategies intended to mitigate against low probability high
risks extreme events.
Demand and generation forecast
• Evolution of the demand characteristics
• Methodologies for demand forecast in an assigned
area
• Electric vehicle impact on the electrical demand
• Ways to regulate the impact of electrical vehicles in
demand
• Vehicle-to-grid strategies
• Renewable energy sources generation forecast
Performance requirements, results and benchmarking
• Economical versus technical performance
• System reliability and degree of adequacy
• Methods for performance assessment
• Results of performance evaluation and benchmarking
• Satisfaction of customers and other stakeholders
• Predictive assessment of power quality
• Reliability assessment in smartgrids
Network schemes and design criteria
• Advanced network schemes for the best exploitation
of distributed generation, energy storage and electric
vehicles
• Design of active networks and smartgrids
•
•
•
•
•
Distribution systems for oﬀshore wind farms
Low-losses design
Dependence on local environment
Co-existence and synergy with other infrastructures
Distribution network design criteria to manage high
impact, low proﬁtability (HILP) extreme events
• Distribution network schemes for developing countries
• Schemes for the connection of electric vehicles in car
parks, public or private buildings, and regulation rules
Network planning
• Planning techniques in the smartgrid era
• Improving eﬃciency in distribution networks
• Optimal integration of distributed energy resources
• Storage and compensation systems planning
• Planning criteria for electriﬁcation in low load density
areas, including quality of supply issues
• Integration in the network of fast charge installations for
electric vehicles
Investment strategies
• Least cost investment plans
• Financial planning and cash ﬂow for investment
• Network aging
• Risk analysis and asset management implications
• No-network solutions for ancillary services
ŠK 6: Trg električne energije in vplivi
regulacije
Session 6 deals with the central role of DSO in enabling smart grid development and deployment now being
planned all over Europe and the rest of the world. This
role puts the DSOs in a challenging business environment
where the need for stability of the network and expected
long-life times of assets should be combined with new and
evolving requirements.
From the regulator’s perspective, the models and market mechanisms must evolve to support new demands
from society and to provide sound business frameworks.
From the customer’s view, the electricity system and its
infrastructure must support the demands in a cost eﬃcient
manner, where system and market development risks are
not willingly taken.
Finally, new technologies and market solutions are now
being tested in large scale in pilot projects, demonstrating
and verifying the validity of smartgrid solutions such as
demand response, demand management and interaction
between renewable energy resources and electricity usage.
These projects will provide the fundamental experience for
creating eﬃcient distribution networks meeting the demands
of the coming decades.
More challenging DSO business environment
European Network Codes and their impact on DSO
• New business risks of aging assets and its management
for DSO
• DSO business challenges with energy eﬃciency, e-mobility, and new types of load and generation
25
Sporočila CIGRE-CIRED 29
• What is the necessary »smartness« of the grid and how
does it match customer and business expectations?
• E-mobility business models and responsibilities
• Network business eﬃciency and key performance indicators
• Usage of smart meter data for business eﬃciency
• Long-term (>10 years) strategic asset management vs.
short term regulation optimization
• Changes in employee skill requirements and employee
availability when introducing smartgrids
Regulation and market development
• Power quality in relation to income regulation
• Incentives for smartgrid development and connection
of renewables
• Managing risk in a regulated environment
• New retail market models impact on DSO
• Innovative regulations and tariﬀ design
• Need for regulation for improved sustainability
• Experiences from implementing the EU 3rd Energy
Package
• Potential impact of recent EU directive on energy eﬃciency
• Ownership of distributed resources, storage, demand
response systems – role of the distribution company
• Regulator and customer expectations of DSO performance
• Comparing and harmonising regulation models between
countries
Activate the customer
• Customer reaction to smartgrids
• General incentives for being an active customer and
speciﬁc incentives for small scale generation, energy
• storage, ﬂexible electrical car charging and heat pump
operation
• Ownership, trust and privacy of the customer information
and its usage by diﬀerent market players
• Experiences of demand response and demand side management systems, business models, regulation and impact
• The active customer’s need for information
Zadnja novica glede razpisa referatov
za CIRED 2013
Na seji nacionalnega TK CIRED pod vodstvom dr. Toroša, ki
je bila v Novi Gorici 19. junija 2012, je imenovana komisija
v sestavi: Toroš, Bergant in Švajger za oceno nacionalnih
referatov za CIRED 2013 v Stockholmu.
MEDNARODNI SEMINAR CIGRE O DALJNOVODIH
NA BLEDU
Krešimir Bakič
Slovenski nacionalni komite CIGRÉ je organiziral mednarodni seminar o daljnovodih na Bledu, v hotelu Park, 28.
maja 2012. Na seminar so bili povabljeni strokovnjaki za
daljnovode iz širše regije (Slovenija, Italija, Avstrija, Hrvaška,
Madžarska, Bosna, Srbija in drugi). Udeležba na seminarju je
presenetila organizatorje, saj je bilo število udeležencev 122
iz 25 držav krepko preseglo pričakovanja. Program enodnevnega seminarja je vseboval naslednja predavanja:
1. Konstantin O. Papailiou: Innovative solutions for OHL
Supports˝.
2. Rob Stephen: Optimising Lines.
3. Dale Douglass: Electrical Eﬀects in Overhead Lines.
4. Maks Babuder: Investigation of Corona Discharges occurring on the surface of high-voltage OHL Phase Conductors.
5. Krešimir Bakič: New European Standard for Designing
and Construction OHL exceeding AC 1 kV.
Vsi prispevki s predavanj so objavljeni in dosegljivi na
spletni strani www.cigre-cired.si.
Dr. Konstantin Papailiou je aktualni predsednik študijskega
komiteja CIGRE za nadzemne vode in mednarodno razpoznaven strokovnjak za daljnovodno tehniko. Predaval je o
delu študijskega komiteja za nadzemne vode, o novostih
26
Sporočila CIGRE-CIRED 29
Člani CIGRE B2-TAG 4 na Blejskem otoku.
v daljnovodni tehniki in predstavil nekaj zanimivih mednarodnih študij za stebre, ki so bile narejene v Franciji, ZDA,
Skandinaviji, in drugod v cilju polepšanja podobe daljnovoda
v javnosti.
Dr. Rob Stephen je bivši predsednik študijskega komiteja
za nadzemne vode, vodja številnih delovnih skupin zlasti
s področja električnih lastnosti daljnovodov in je obenem
predsednik nacionalnega komiteja CIGRE za Južno Afriko.
Predstavil je nove trende oblikovanja daljnovodov izhajajoč
iz rezultatov številnih delovnih skupin CIGRE in njegove
inovacije pri gradnji daljnovodov v Južni Afriki. Razpravljal
je o modernem oblikovanje daljnovodov s poudarkom
na povezavi zmogljivosti načrtovanega voda in impedančnih
kriterijev ter ﬁzikalno-tehničnih funkcij glave stebra, razporeditve vodnikov in drugih parametrov AC in DC daljnovodov.
Razpravljal je tudi kako oblikovati okolju prijazni in tehničnoekonomsko zadosten nadzemni vod.
daljnovodov. Na njegovo pobudo je bil sklican sestanek
svetovalne skupine ekspertov za daljnovode na Bledu (6
delovnih skupin) in ob teh sestankih organiziran enodnevni
seminar. Dale Douglass je predstavil problematiko zamenjave vodika na daljnovodu z vodnikom za višje temperaturne
obremenitve. Primerjal je različne rešitve po svetu. V tem
delu seminarja je dr. Maks Babuder, predsednik slovenskega
nacionalnega tehničnega komiteja CIGRE, predstavil delo
Elektroinštituta Milan Vidmar na področju meritev korone
za različne vrste vodnikov. V popoldanskem delu seminarja
je mag. Krešimir Bakič predstavil najnovejšo verzijo evropskega standarda EN 50341-1 za gradnjo in projektiranje
daljnovodov, ki je v fazi sprejemanja po državah EU.
Seminar so omogočila naslednja podjetja s svojimi sponzorskimi prispevki:
– Dalekovod, Elektroservisi, Pﬁsterer-Avstrija, Kosič s partnerji, EIMV, IBE, C&G, Elektro Maribor, Elektro Celje,
Elektro Ljubljana, Elektrotehna-Elex, in ABB Slovenija.
Vsi udeleženci seminarja so dobili CD s prispevki.
Udeleženci seminarja so pohvalili dogodek in zaželeli več
takšnih strokovnih srečanj v Sloveniji.
Naslednja dva dneva 29.–30. maja je na Bledu zasedala
svetovalna skupina za električne karakteristike daljnovodov (CIGRE B2-ATG4) pod vodstvom dr. Dala Douglassa, ki
pripravlja nove brošure:
– Navodila za optimizacijo oblikovanja novih nadzemnih
vodov,
– Navodila za konverzije obstoječih AC v DC daljnovode,
– Navodila za nadgradnjo obstoječih daljnovodov,
– Navodila za obratovanje konvencionalnih vodnikov nad
1000 C,
– Navodila za izračune termičnih zmogljivosti vodnikov z
upoštevanjem obratovanja na višjih temperaturah in z
monitoringom v realnem času, in
– Povečanje zmogljivosti EHV daljnovodov s tehnologijo
HSIL.
Svetovalna skupina B2-AG4 ima v svoji sestavi 6 delovnih
skupin. Blejski sestanek je bil namenjen pripravam na redno
letno zasedanje študijskega komiteja B2 – Nadzemni vodi,
ki bo letos v Parizu ob 44. zasedanju pariške CIGRE.
Člani CIGRE B2-TAG 4 v prijetnem pogovoru.
Dr. Dale Douglass je zelo priznani ameriški ekspert za
daljnovode, bivši vodja raziskav pri ameriškem inštitutu PTI,
ameriški predstavnik v CIGRE ŠK B2 in aktualni vodja CIGRE
B2-AG04 svetovalne skupine za električne karakteristike
Člani CIGRE B2-TAG 4 v pletni.
27
Sporočila CIGRE-CIRED 29
ZBOR ČLANOV ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED
Drago Papler
Zbor članov Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRE-CIRED je bil, 23. aprila 2012 ob 12.30 uri v veliki
dvorani Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi 13 v
Ljubljani.
Na predlog predsednika K. Bakiča je vodenje zbora prevzel
častni član Združenja CIGRE-CIRED Vekoslav Korošec. Za
overovatelja zapisnika je bil izvoljen Drago Papler.
Uvodoma je predsednik Združenja CIGRE-CIRED Krešimir
Bakič predstavil letno poročilo o delu v letu 2011, ki je
podano v nadaljevanju. Predsednik nadzornega odbora
Združenja Franc Jakl je podal ﬁnančno poročilo za leto
2011 in ﬁnančni načrt za leto 2012. Osrednji del zbora so
bile dopolnitve Statuta, ki jih je predstavil generalni sekretar
Miloš Pantoš.
Delovni predsednik Zbora članov 2012 – častni član Vekoslav
Korošec. Foto: Drago Papler.
Finančno poročilo za leto 2011 je podal predsednik nadzornega
odbora – dr. Franc Jakl. Foto: Drago Papler.
Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED podaja letno poročilo o delovanju Združenja
CIGRE – CIRED v letu 2011. – Foto: Drago Papler
Miloš Pantoš, generalni sekretar Združenja CIGRE-CIRED je podal
predloge dopolnitev statuta Združenja. – Foto: Drago Papler.
28
Sporočila CIGRE-CIRED 29
POROČILO O DELOVANJU ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED
V LETU 2011
Predsednik Krešimir Bakič je podal poročilo od dosedanjem delu in ocenil, da je bilo opravljeno delo v letu 2011
skladno z načrti.
Vplivi na poslovanje
Ekonomska kriza ni bistveno prizadela obseg in rezultate
dela Združenja.
V letu 2011 je Združenje organiziralo svojo 10. nacionalno
konferenco elektroenergetikov. Konferenca je bila vsebinsko
zelo bogata in obenem je omogočila pozitiven ﬁnančni
izid, ki bo služil za delovanje in aktivnosti Združenja do
naslednje konference v letu 2013. Zato v letu 2011 ni bilo
negativnih vplivov na rezultate poslovanja kot posledica
vplivov gospodarske krize. Čeprav je organizacijski odbor
10. konference pričakoval slabše rezultate zaradi splošne
gospodarske krize, se je izkazalo, da so bili ﬁnančni rezultati
najboljši do sedaj. To je verjetno rezultat povečanja interesa
strokovnjakov – elektroenergetikov za nove tehnologije in
nova znanja na vseh interesnih področjih elektroenergetike. Tudi število članov (individualnih in podjetij-podpornih
članov) se ni zmanjšalo in ostalo enako kot v letu 2010: 210
individualnih članov in 40 podjetij.
Tako je ﬁnančni rezultat za leto 2011 pozitiven, kot je
bilo tudi načrtovano v ﬁnančnem načrtu za to leto. Uspeh
je razviden zaradi večjega obsega dejavnosti Združenja.
Članstvo v mednarodni organizaciji CIGRE-Pariz za leto
2011 se je povečalo za enega individualnega člana (49
individualnih članov in 9 podjetij).
Aktivnosti slovenskih strokovnjakov v mednarodnih
študijskih komitejih pariške CIGRE so bile v obdobju 2010–
2012 najboljše v zgodovini te organizacije, saj je imela Slovenija člana v vseh šestnajstih komitejih, kar je za majhno
državo rekorden dosežek (ob osamosvojitvi smo npr. imeli
le dva predstavnika v mednarodnih študijskih komitejih).
S tem je dosežen eden od pomembnih ciljev delovanja te
organizacije.
Sodelovanje z mednarodno organizacijo distributerjev
električne energije CIRED je bilo v preteklem letu tudi na višji
ravni. Mednarodnega kongresa v Frankfurtu se je udeležilo
rekordno število strokovnjakov iz distribucije (20), kjer so
bili predstavljeni 4 slovenski referati.
Izvedbe projektov v letu 2011
V letu 2011 so bili, v skladu z načrtom sprejetim na Zboru
članov, izvedeni naslednji projekti:
1. Organizacija Dneva slovenskih elektroenergetikov,
14. aprila 2011, v prostorih GZS ob sodelovanju župana
Ljubljane.
2. Izvedba 10. nacionalne konference elektroenergetikov z
rekordno udeležbo in številom referatov (193) v Ljubljani
v Cankarjevem domu; zadnji teden maja 2011.
3. Udeležba na mednarodnem sestanku predsednikov nacionalnih komitejev CIGRE v Seulu (ADCom) v juniju 2011.
4. Udeležba na mednarodnem kongresu CIRED v Frankfurtu
v juniju 2011.
5. Dve izdaji glasila združenja Sporočila (št. 27, 28).
6. Nadaljevanje izdajanja koledarjev; za leto 2012 je bil
izdelan koledar »Izumi elektrotehnike, ki so spremenili
svet«, kar prispeva k napredku in razvoju znanj v stroki,
v decembru 2011.
7. Financiranje Bedjaničevih nagrad za najboljši doktorat,
magisterij in univerzitetna diploma v letu 2011 v Sloveniji
s področja elektroenergetike, v sodelovanju z Univerzama
Ljubljana in Maribor.
8. Ureditev stanja članstva – izdaja novih članskih izkaznic.
9. Izboljšanje delovanja spletne strani in izdelava načrta
aktivnejše komunikacije med člani.
Uspešno poteka tudi pomladitev članstva.
Vsi projekti so bili uspešno zaključeni, razen izdelave knjige
»Milan Vidmar – elektrotehnik svetovnega slovesa«. Knjiga
je v zaključku in bo izšla predvidoma v maju 2012.
V pogovorih z drugimi nacionalni komiteji CIGRE in tudi
CIRED je bilo zaznati, da smo med najbolj aktivnimi v obeh
družinah strokovnjakov CIGRE in CIRED na svetovni ravni.
Tudi število referatov po konferencah je izjemno veliko,
kar govori o tem, da gre za najbolj obiskano srečanje energetikov v Sloveniji. V spodnji tabeli je pregled udeležbe in
števila referatov po konferencah v obdobju 1993–2011:
Konferenca
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Mesto
Ljubljana
Maribor
N. Gorica
R. Slatina
Bled
Portorož
Velenje
Čatež
Kranjska
Gora
10
Ljubljana
Skupaj referatov
Leto
1993
1995
1997
1999
2001
2003
2005
2007
2009
Okvirno
število
udeležencev
200
250
300
350
400
450
500
510
500
2011
550
Število
referatov
83
90
122
118
133
184
193
185
165
193
1466
Člani Združenja CIGRE-CIRED bodo dobili geslo za dostop
do vseh referatov in dokumentov, ki so bili objavljeni na
desetih konferencah in delavnicah. Predelava spletne strani
je v teku in se pričakuje realizacija tega cilja do oktobra
2012.
29
Sporočila CIGRE-CIRED 29
FINANČNO POROČILO ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED
ZA LETO 2011
Poročilo predsednika Nadzornega sveta dr. Franca Jakla
je vsebovalo pregled ﬁnančnega poslovanja Združenja
CIGRE-CIRED v letu 2011.
Nadzorni svet v sestavi Franc Jakl, Djani Brečevič in
Zoran Rutar so pregledali ﬁnančno poslovanje Združenja
slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED za leto 2011
in ugotovili, da se dejansko stanje prihodkov in odhodkov
ujema s ﬁnančnimi dokumenti.
V letu 2011 je Združenje CIGRE-CIRED ustvarilo 210.502
evrov prihodkov. Celotni odhodki so znašali 145.859 evrov.
Tako so bili prihodki večji od odhodkov za leto 2011 v višini
64.643 evrov pred obdavčitvijo.
Upoštevajoč davek od dohodkov v višini 7.913
evrov je bil čisti presežek prihodkov v letu 2011 v
višini 56.730 evrov.
V bilanci stanja na dan 31. 12. 2011 je bila vrednost
sredstev Združenje CIGRE-CIRED v višini 317.636 evrov.
Od tega opredmetena osnovna sredstva v višini 107.255
evrov (to so osnovna sredstva za kupljen poslovni prostor),
kratkoročna sredstva v višini 108.612 evrov predstavljajo
denarna sredstva na računu in v blagajni, kratkoročne terjatve za DDV v višini 1.769 evrov ter kratkoročni depozit na
banki 100.000 evrov).
Ugotavljamo, da je bilo ﬁnančno poslovanje v letu 2011, za
280 % nad predvidenim načrtom za leto 2011 (po načrtu je
bilo predvideno 20.000 evrov presežka). Razlog za ugodno
ﬁnančno stanje je bila dobro izvedena bienalna konferenca
slovenskih elektroenergetikov, ugoden odziv sponzorjev
konference in zelo smotrno ravnanje s stroški.
Kljub temu so bile izvedene vse predvidene aktivnosti
razen publiciranja novega slovarja in knjige o Milanu Vidmarju. Te aktivnosti se bodo izvedle v letu 2012.
Združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED pa nadaljuje
s ﬁnanciranjem letnih nagrad za najboljše doktorate, magisterije in diplomske naloge s področja elektroenergetike
v Sloveniji.
SKLEP: Zbor članov Združenja je 23. aprila 2012 sprejel
poročilo o ﬁnančnem poslovanju brez pripomb.
SPREMEMBE STATUTA ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED
Generalni sekretar dr. Pantoš je predstavil
naslednje spremembe Statuta:
18. člen
Predsedstvo je izvršilni organ Združenja CIGRE-CIRED.
Sestavljajo ga:
• predsednik Združenja CIGRE-CIRED,
• predsednik Tehničnega Komiteja CIGRE,
• predsednik Tehničnega Komiteja CIRED,
• podpredsedniki (5),
• generalni sekretar in
• do 3 izbrana častna člana Združenja CIGRE-CIRED.
Podpredsedniki pokrivajo področja: proizvodnje električne
energije, prenosa električne energije, distribucije električne
energije, prodaje električne energije, regulacije in trga
električne energije ter področja izobraževanja, industrije
naprav za elektroenergetiko in za standardizacijo.
Predsedstvo vodi delo Združenja CIGRE-CIRED po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov. Predsedstvo se
sestaja po potrebi. Predsedstvo je za svoje delo odgovorno
zboru članov.
Mandatna doba članov predsedstva je 4 leta z možnostjo
podaljšanja.
4. člen
Združenje CIGRE-CIRED sodeluje z drugimi sorodnimi
organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo predvsem
na področju energetike in elektrotehnike. Povezano je z
Elektrotehniško zvezo Slovenije, Nacionalnim odborom WEC
in Nacionalnim odborom Eurelectrica.
18a. člen
Na seje Predsedstva se vabijo predsednik Nadzornega sveta in predsedniki povezanih organizacij iz 4. člena
Statuta: Elektrotehniške zveze Slovenije, Nacionalnega
odbora WEC (World Energy Council) in Nacionalnega odbora
Eurelectrica.
Obravnavane so bile dopolnitve statuta Združenja CIGRECIRED, ki so bile v splošnem usmerjene na naslednje:
• Omogočanje sodelovanja trem drugim strokovnim organizacijam s področja energetike v organih upravljanja
Združenja CIGRE-CIRED. Te organizacije so: Elektrotehniška
zveza Slovenije, Eurelectric – Nacionalni komite Slovenije,
in WEC – Nacionalni komite Slovenije.
• Harmonizacija vodstvenih funkcij Združenja na maksimalno tri mandate zaporedoma po 4 leta, s tem, da so vsaka
štiri leta volitve. Do sedaj je naš statut to predvideval samo
za študijske komiteje in tehnične komiteje. V pariškem
CIGRE je čas na teh funkcijah omejen na 6 let, vendar je
razlika v možnosti izbire kadrov velikanska.
• Pri ﬁnančnem poslovanju Združenja CIGRE-CIRED se
uvede omejitev morebitnega vlaganja ﬁnančnih sredstev
v tvegan kapital (delnice).
30
Sporočila CIGRE-CIRED 29
18b. člen
Člane Predsedstva predlagajo člani Združenja CIGRECIRED. Izvoljeni se na Zboru članov z večino glasov.
PREDSEDNIK ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED
21. člen
Predsednik Združenja CIGRE-CIRED zastopa in predstavlja
Združenje CIGRE-CIRED pred državnimi in drugimi organi in
organizacijami v državi in v tujini, oziroma lahko pooblasti
za to enega od članov Predsedstva.
Predsednik sklicuje Predsedstvo, kjer predseduje. Podaja
poročilo zboru članov.
Predsednika izvoli zbor članov za dobo 4 let, vendar
največ trikrat zaporedoma.
Predsednik je odgovoren za delovanje Združenja CIGRECIRED v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije . Za svoje delo je odgovoren zboru članov Združenja
CIGRE-CIRED.
delovne skupine. Predsednik študijskega komiteja sklicuje
in predseduje sestankom študijskega komiteja in strokovnim
sestankom, ki jih študijski komite organizira.
34. člen
Združenje CIGRE-CIRED razpolaga s ﬁnančnimi sredstvi
v skladu s programom in letnimi ﬁnančnimi plani, ki jih
sprejme zbor članov. Na redni seji zbora članov se vsako
leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun in poročilo
o poslovanju Združenja CIGRE-CIRED. To poročilo mora
izkazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju ter
mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega
standarda za društva.
34a člen
Pri ﬁnančnem poslovanju ni dovoljeno vlaganje sredstev v
tvegan kapital (delnice) in oglaševanje dejavnosti Združenja
izven meja Slovenije.
SKLEP 4.1: Zbor članov Združenja CIGRE-CIRED je na
zboru dne 23. aprila 2012 sprejel z večino glasov predlagane
dopolnitve Statuta (38 ZA, 1 PROTI, 1 vzdržan).
ŠTUDIJSKI KOMITEJI CIGRE in CIRED
29. člen
Študijski komiteji so osnovne organizacijske enote
Združenja CIGRE-CIRED. Ustanavljajo in ukinjajo se po
potrebi, kar potrdi Tehniški komite. Sestavljajo jih aktivni
člani Združenja CIGRE-CIRED.
Po pravilu vsebina dela študijskih komitejev odgovarja
aktivnostim študijskih komitejev CIGRE Pariz in študijskim
komitejem mednarodnega združenja CIRED. Poleg teh se
organizirajo začasni študijski komiteji, ki bodo delovali po
potrebi:
• za stike z javnostmi,
• za izobraževanje,
• za terminologijo,
• za člane seniorje,
• za študente in mlade inženirje do 30 let ter.
Aktivnost študijskih komitejev določa posebni Pravilnik
o delovanju študijskih komitejev, ki je preslikava pravilnika
o delovanju mednarodnih študijskih komitejev CIGRE in
CIRED.
Udeleženci zbora članov CIGRE-CIRED. – Foto Drago Papler
30. člen
ŠTUDIJSKI KOMITE (ŠK)
Predsednika ŠK izbere Predsedstvo na predlog članov
Združenja CIGRE-CIRED.
Mandat predsednika ŠK je štiri leta vendar največ trikrat
zaporedoma.
ŠK organizira sestanke po potrebi.
ŠK postavlja strokovne okvire znanstveno-strokovnih
sestankov, izbere strokovne poročevalce in recenzente za
strokovne sestanke.
Ti na njih oblikujejo zaključke in priporočila, po potrebi
iz svojih članov ali iz članov študijskih komitejev oblikuje
31
Sporočila CIGRE-CIRED 29
NAČRT DELA ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED ZA LETO 2012
Programske smernice za leto 2012
Programske smernice za leto 2013
• Sodelovanje pri proslavi Dneva slovenskih elektroenergetikov, 23. aprila 2012,
• Sklic zbora članov, priložnostno predavanje in popravek
Statuta,
• Izdaja 29. številke Sporočil v maju 2012,
• Organizacija mednarodnega srečanja strokovnjakov za
daljnovode, Bled, 28-31 maj 2012,
• Mednarodni seminar »daljnovodi« ob sodelovanju strokovnjakov v regiji, 28.5.2012,
• Priprava na 44. zasedanje pariške CIGRE, ki bo avgusta
2012,
• Organizacija skupnega srečanja slovenskih strokovnjakov
v času pariške CIGRE,
• Udeležba na seji Administrativnega komiteja pariške
CIGRE v Parizu,
• Nadaljevanje aktivnosti z delavnicami Smart Grids v
Sloveniji ob širšem sodelovanju ostalih organizacij, ki se
ukvarjajo s to tematiko (predvidena tema: ﬁnanciranje
projektov),
• Izdaja Zbornika koledarjev 2000-2012, v aprilu 2012,
• Izdaja ene strokovne knjige iz elektroenergetske dejavnosti,
• Sodelovanje v družbi za boljšo slovensko energetsko
politiko (skupaj z Energetsko zbornico, Elektrotehniško
zvezo, SNK WEC, Strateškim svetom za energetsko politiko pri GZS),
• Sodelovanje z drugimi organizacijami civilne družbe v
cilju bolje slovenske elektroenergetike,
• Organizacija mednarodnih delovnih skupin CIGRE v Sloveniji,
• Izdaja tematskega koledarja CIGRE-CIRED 2013,
• Sodelovanje v projektu podeljevanja Bedjaničevih nagrad
za najboljše doktorate, magisterije in diplome s področja
elektro-energetike in
• Izboljšanje delovanja spletne strani www.cigre-cired.si.
Programske smernice za leto 2013 so sledeče:
– organizacija 11. konference slovenskih elektroenergetikov, ki bo od 27. do 29. maja 2013 v Kongresnem centru
Wellnes park – Zdravilišče Laško,
– izdaja 31. in 32. številke Sporočil, – natečaj za slovenske
referate za 45. zasedanju pariške CIGRE 2014,
– organizacija udeležbe in zastopanje na kongresu CIRED
v Stockholmu, junija 2013,
– zastopanja na sejah Administrativnega komiteja pariške
CIGRE,
– druga zastopanja slovenskega Združenja CIGRE v mednarodnem CIGRE-ju,
– organizacija proslave Dneva slovenskih elektroenergetikov, 14. aprila 2013,
– nadaljevanje aktivnosti z delavnicami na temo novih
tehnologij,
– izdaja tematskega koledarja CIGRE-CIRED 2013.
Ob zaključku so udeleženci 3. dneva slovenskih elektroenergetikov 2012 prejeli knjigo s 13 tematskimi koledarji,
ki jih vsako leto izdaja Združenje CIGRE-CIRED.
Načrt stroškov za 2012
Nadzorni odbor je obravnaval tudi finančni načrt za
leto 2012. Ocenjeni prihodki bodo znašali 41.000 Evrov in
odhodki 71.000 Evrov. Ocenjuje se presežek odhodkov nad
prihodki v višini 30.000 Evrov. Ta bilančni minus za leto 2012
je načrtovan, ker v sodih letih ni nacionalne konference
elektroenergetikov, program aktivnosti v Sloveniji in tujini pa
je obsežen. Tako se načrtuje večje število mednarodnih delovnih skupin v Sloveniji, mednarodni seminar o daljnovodih,
delavnice o pametnih omrežjih in publiciranje več del.
Robotizacija daljnovodov je nova tema ŠK CIGRE-B2.
32
Sporočila CIGRE-CIRED 29
ZBORNIK KOLEDARJEV ELEKTROENERGETIKOV
CIGRE-CIRED 2000–2012
Drago Papler
Vsako leto ob novem letu Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED pripravi nov tematski koledar
za svoje člane. Prvič je bil izdan za leto 2000. Tema so
bile enote v elektrotehniki in raziskovalci, po katerih so
bile poimenovane. Nato so sledile različne teme: o prvih
slovenskih elektrarnah, namenjene splošni porabi (2001),
orto posnetki večjih elektroenergetskih objektov (2002),
stebrom za nadzemne visokonapetostne daljnovode (2003),
reorganiziranemu elektrogospodarstvu v karikaturah (2004),
začetkom raziskav, projektiranja in proizvodnje naprav za
elektrogospodarski sistem Slovenije (2005), znamenitih
slovenskih elektroenergetikih (2006), o obnovljivih virih energije (2007), znamenitih Slovencih s področja naravoslovja,
tehnike in matematike (2008), pionirjih elektroenergetskih
sistemov (2009), mejnikih v razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema (2010), o tehnologijah shranjevanja
električne energije (2011) in izumi elektrotehnike, ki so
spremenili svet (2012).
Ob priložnosti 3. dneva slovenskih elektroenergetikov
je bil izdan zbornik vseh 13 koledarjev z zgodovinskimi,
tehnološkimi temami pomembnih in uspešnih dejavnikov v
naši pretekli elektroenergetiki, predstavljeni so naši častitljivi
predhodniki – strokovnjaki, bogata slikovna dokumentacija,
pa tudi šaljive domislice. Zbornik koledarjev je pripravil in
uredil Krešimir Bakič.
Pisne in oblikovne prispevke v trinajstih koledarjih so
prispevali: Babuder Maks, Bakič Krešimir,
Jakl Franc, Jeglič Anton, Jereb Peter, Korošec
Vekoslav, Leban Ivan, Lesjak Srečko, Maučec
Matija, Mihelčič Ivan, Ogorelec Anton, Otrin
Andrej, Pantoš Miloš, Papler Drago, Rogelj Bine
in Škorjak Boštjan.
Pri vseh koledarjih je bil stalni recenzent
in nadzornik izbora tem ter tekstov starosta
slovenske elektroenergetike, zaslužni profesor
Anton Ogorelec. Predsednik Združenja CIGRECIRED Krešimir Bakič se mu je o tej priložnosti
zahvalil za njegovo delo in prizadevanja za
ohranjanje kontinuitete ter za spodbujanja raziskovanja zgodovine slovenske elektrotehnike.
Pri povezovanju programa ob 3. dnevu slovenskih elektroenergetikov je Maks Babuder
dejal, da je zbornik koledarjev spomin in zahvala na plejado inženirjev, ki so sodelovali
pri graditi slovenskega elektroenergetskega
sistema, ki je nastajal preko 100 let. »Inženirji
mislimo na optimalno graditev sistema, ki naj
vključno z vsemi zakonitostmi ekonomije prispeva k temu, da bo vsak slovenski državljan
imel dovolj kvalitetne in zanesljivo dobavljene
električne energije. Zavedati se moramo, da
bodoči koledarji ne bodo imeli na svojih stranicah samo elektroinženirje, ampak bodo zraven
še vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na to, da
elektroenergetika ne more biti samo v rokah
inženirjev, ampak bodo zraven še vsi drugi
dejavniki, ki nanjo vplivajo. Zato se ne bo več
razvijala optimalno, ker se v njej zrcalijo tudi
drugi interesi. Najprej je bila tehnika, potem
je prišla ekonomija, okolje – ekologija. Danes
velikokrat govorimo o ﬁnančni krizi in pozabljamo, da je nad vsem še en drug sistem – to je
ﬁnančni sistem,« je dejal prof. dr. Maks Babuder.
Zbornik koledarjev – Foto Drago Papler
33
Sporočila CIGRE-CIRED 29
PODELITEV BEDJANIČEVIH NAGRAD ZA LETO 2011
Nagrajenci, njihovi mentorji in člani komisije ob podelitvi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani
Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani so bile v decembru 2011 podeljene 41. nagrade za izjemna akademska
dela s področja elektroenergetike v letu 2011, ki se podeljujejo že od leta 1970 dalje. Komisija je letos obravnavala
12 prispelih del, opravila izbor in sklenila, da se nagrade
podelijo za eno doktorsko disertacijo, eno magistrsko delo
in dve diplomski deli.
Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča za leto 2011 sta podelila zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec in mag. Krešimir
Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov
CIGRE-CIRED.
Prejemniki nagrad so: Urban Rudež za doktorsko disertacijo: Adaptivne sheme podfrekvenčnega razbremenjevanja
v sodobnih elektroenergetskih sistemih (mentor prof. dr.
Rafael Mihalič); Žiga Voršič za magistrsko delo: Uporaba
polizoliranih vodnikov pri najvišjih napetostih (mentor prof.
dr. Jože Pihler, somentor prof. dr. Gorazd Štumberger); Andrej Debenjak za diplomsko delo: Uporaba elektrokemične
impedančne spektroskopije v sistemih s PEM gorivnimi
celicami (mentorica izr. prof. dr. Maja Atanasijević-Kunc, somentor prof. dr. Stanko Strmčnik); Rok Pučko za diplomsko
delo: Bilateralno teleoperiran kolesni mobilni robot (mentor
izr. prof. dr. Aleš Hace).
Memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču
V štirih desetletjih podeljevanja je nagrada prof. dr. Vratislava Bedjaniča pridobila ugledno prepoznavnost, povezano z imeni Iskre ter Univerze v Ljubljani in Mariboru. Leta
2009 je sponzorstvo nagrade prevzelo Slovensko združenje
elektroenergetikov CIGRE-CIRED in v sodelovanju z obema
slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno
34
kontinuiteto. Organizacijo 41. podelitve je prevzela Fakulteta
za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.
Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane nagrade predstavljajo memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču –
ustanovitelja in direktorja prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani.
Prof. dr. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti
v Ljubljani in bil nato leta 1940 imenovan za docenta na
ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za
elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju
in organiziranju slovenske elektroindustrije; med drugim
tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v
Mariboru.
Na podlagi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomembnosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo
elektroenergetskih objektov, je osebno sprožil pobudo in
vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov – Iskra
TELA v Ljubljani. Od ustanovitve 29. junija 1949 jo je vodil kot poslovni in strokovni direktor celo desetletje do
njegove prerane smrti, ki ga je doletela na službeni poti.
Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu
je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti,
15. decembra 1999, odkrit doprsni kip v parku Fakultete za
elektrotehniko v Ljubljani.
Pobudnik zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec
Z namenom da se ohranja lik univerzitetnega učitelja
in gospodarstvenika in hkrati tudi spodbuja diplomante,
magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave
s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika
memoriala in enega prvih Bedjaničevih sodelavcev, prof.
dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad.
Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč
tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati.
Komisija, ki ji v celotnem obdobju njenega delovanja
daje visok ugled njen starosta, zaslužni profesor dr. Anton
Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne
kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela, poleg visoke raziskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno
naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Vključno
z letom 2011 je bilo podeljenih 270 nagrad – od tega 154
nagrajencem iz ljubljanske, 52 iz mariborske in 64 iz drugih
univerz. Podeljene so bile za 49 doktoratov znanosti, 86
magisterijev in 135 diplomskih del.
Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci,
univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z
mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih
združenjih. Takšne reputacije so jamstvo, da se tudi letošnjim
nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času
restriktivnih gospodarskih razmer, ko predstavlja znanje
eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja.
(Vir: Naš stik, mj)
Sporočila CIGRE-CIRED 29
RAZPIS 42. NATEČAJA
ZA NAGRADE
PROF. DR. V. BEDJANIČA
Za doktorsko disertacijo, magistrska
in diplomska dela s področij
elektroenergetskih sistemov, naprav,
elementov avtomatizacije, vodenja
sistemov in stikalne tehnike
Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter
diplomantom elektrotehniških fakultet na območju Slovenije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od
1. septembra 2011 do 1. oktobra 2012.
Izbrane in podeljene bodo:
– ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini
1000 Evrov,
– ena nagrada za akademsko magistrsko delo v
višini 600 Evrov,
– do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo,
– ali magistrsko delo bolonjskega študija v višini
500 Evrov.
Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete,
in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v
obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti obvezno
priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko
delo, ter kratek povzetek dela.
Komisija za nagrade prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala
prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 2012 do
vključno 30. oktobra 2012.
Vsak predlog na natečaj mora vsebovati točen naslov
kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja.
Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela.
Nagrade bodo podeljene v decembru 2012. Gostitelj
slovesne podelitve bo Univerza v Mariboru, Fakulteta za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Prijave s prilogami posredujte na naslov:
Predsednik komisije za nagrade
Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC
Fakulteta za elektrotehniko
Tržaška cesta 25
1000 Ljubljana
PROF. DR. JOŽE VORŠIČ – ZASLUŽNI ČLAN PARIŠKE CIGRE
Profesor Voršič je poleg dolgoletnega članstva pariške
CIGRE bil že več kot 20 let aktiven član v nacionalnem
komiteju CIGRE.
Že od začetka ustanovitve je opravljal več funkcij. Nazadnje je podpredsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov, nacionalni komite CIGRE za področja izobraževanja,
standardizacije in elektro industrije. Je tudi predsednik
nacionalnega študijskega komiteja C4 – Tehnične značilnosti
elektroenergetskega sistema.
Izvršni odbor pariške CIGRE je v letu 2012 sprejel več
svojih članov, dolgoletnih ekspertov v zaslužne člane te
ugledne mednarodne strokovne organizacije.
Med izbranimi zaslužnimi člani je tudi naš član profesor
dr. Jože Voršič z Univerze v Mariboru.
Do sedaj so bili sprejeti med zaslužne člane pariške
CIGRE naslednji naši člani:
1998 – zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec,
2000 – prof. dr. Ferdinand Gubina,
2002 – mag. Krešimir Bakič,
2006 – prof. dr. Maks Babuder in prof. dr. Franc Jakl,
2010 – mag. Maja Končan-Gradnik in Ivan Leban,
2012 – prof. dr. Jože Voršič.
Leta 2004 je Krešimir Bakič dobil na predlog tehničnega
komiteja pariške CIGRE priznanje za svoje delo v študijskem
komiteju za razvoj in ekonomijo sistemov (The CIGRE Technical Committee Award in recognition of the outstanding
contribution to the work of CIGRE Study Committee C1:
System Developments and Economics).
35
Zgodovinski utrinki
ZGODOVINSKI UTRINKI
Krešimir Bakič
Simon Šubic je leta 1900 objavil prvi zapis v slovenščini
o prenosu električne moči na večje razdalje
Faradayevo odkritje elektromagnetne indukcije, leta
1831, je bil epohalen dogodek v zgodovini ﬁzikalnih
znanosti in inženirstva. Takrat se je prvič videla pot
kako proizvajati električni tok s pomočjo magneta. Da je
možno iz elektrike dobiti magnet je pred njem ugotovil
danski profesor Oersted (1815), Faraday pa je pokazal
tudi obratno pot. Kmalu za tem so začele nastajati ideje
kako uporabiti ta tok.
Električni telegraf je bila iznajdba, ki je odprla nove
poslovne možnosti, podjetja in zaposlitve. Nekaj let
kasneje (1850) je nek francoski zdravnik objavil, da je
izmenični tok boljši za električne masaže kot enosmerni. Obločnice so začele zamenjevati plinske luči ampak
velika težava je bila ohranjanje stabilnega toka. Svet
je potreboval še nekaj desetletij do izuma dinama,
stroja za stabilnejšo proizvodnjo enosmernega toka. Po
letu 1866 in Siemensovem izumu dinama ter začetku
komercialne uporabe enosmernega električnega toka
(1882, Pearl street station, NY, ZDA) se je interes za
električno energijo zelo povečal. Narejeni so bili poskusi
konverzije fosilnih goriv v elektriko in tudi vodne moči
v električno moč (prva HE naj bi bila po nemških virih
narejena že leta 1872 v Nemčiji na Bavarskem v Linderhofu v bližini Garmish-Partenkirchena, po angleških
virih pa leta 1878 v Cragside, severno od Newcastlea,
v Angliji). O prenosu električne moči na večje razdalje
z enosmernim tokom v literaturi navajajo projekt iz leta
1882 (Francoz Marcel Deprez in Nemec Oskar Miller).
Prenesena je bila moč 1,5 kW z napetostjo 1,4 kV na
razdaljo 57 km od Machbacha do München-a. Takrat je
bila v München-u svetovna elektrotehnična razstava.
V tem času so se znanja o nastajajoči elektrotehniki
prenašala pred vsem s pomočjo elektrotehničnih razstav
(1881-Pariz, 1882-München, 1883-Dunaj, 1884-Torino,
itn.). Nekaj let kasneje,1891, je bil realiziran prvič v
zgodovini tudi prenos izmeničnega trifaznega toka na
razdaljo 176 km, prav tako v Nemčiji med mestoma
Lauﬀen in Frankfurt/Maine. Ta dogodek ob Frankfurtski
razstavi (priklop je bil 26. avgusta 1891) je bistveno
vplival na nadaljnji razvoj elektrotehnike in oznanil velike
možnosti prenosa električne moči na velike razdalje s
pomočjo izmeničnega toka.
V času 1880 do 1895 je bilo najbolj inovativno obdobje
v razvoju elektrotehnike, ko so bili postavljeni temelji
za kasnejši sto letni razvoj in elektriﬁkacijo človeštva.
Takrat se je začelo govoriti o drugi tehnološki revoluciji in
elektriﬁkaciji kot tehnološkem temelju nove družbe. (prva
tehnološka revolucija je bila po izumu parnega stroja).
Danes se pa pogovarjamo o prehodu v tretjo tehnološko
revolucijo z močno vključitvijo informacijskih sistemov,
obnovljivih virov in novih vlog slehernega udeleženca
na tem trgu energije.
36
Prvi zapisi o elektriki v slovenščini
V slovenščini so bili zabeleženi prvi objavljeni zapisi o
električnem toku v sredi 19. stoletja (1849 – Karel Robida,
prva knjige iz ﬁzike Naravoslovje ali ﬁzika; 1856 – članek
Električna luč – nova svečava ribčem v časopisu Novice, gospodarske, obertnijske in narodske) in leta 1875
prvi strokovni zapis o uporabi električnega toka kot monograﬁja:
Telegraﬁja, zgodovina njena in današnji njen stan
pri založbi Slovenska matica, avtorja dr. Simona Šubica, takrat
profesorja ﬁzike na graški univerzi. Profesor Simon Šubic je ob
koncu 19. stoletja v slovenščini objavljal poljudnoznanstvene
članke o različnih naravoslovnih, družboslovnih in ﬁlozofskih
temah. Pisal je npr. o meteorologiji, geoﬁziki, elektrotehniki,
mehaniki, letalstvu, fotograﬁji in se ga šteje za začetnika slovenske tehnične terminologije.
Med mnogimi poljudnoznanstvenimi članki je prvi objavil zapis
v treh nadaljevanjih z naslovom “O prenašanju delujočih
moči z elektriko“, objavljen leta 1900 v časopisu “Dom
in svet”, št. 12, v založbi Katoliškega tiskovnega društva. Ti
njegovi članki so vsekakor prvi zapisi o prenosu električne
moči v slovenščini. Zato zaslužijo pozornost, danes po 112-ih
letih od objave, zlasti v krogih inženirjev, ki se ukvarjajo s to
čedalje bolj pomembno tematiko.
Šubičeva zgodba o prenosu elektrike
V prvem delu članka “O prenašanju delujočih moči
z elektriko “ Simon Šubic pojasnjuje različne oblike prenosa
moči bodisi mehanski kot so hidravlični, aerodinamični, bodisi
električni prenos, ki ga širše predstavlja. Tukaj je treba bralce
opozoriti, da je bil v tem času mehanski prenos moči zelo
konkurenčen električnemu. Tako so npr. pri projektu HE na
Niagari (1892-1895) v ZDA resno primerjali možnosti prenosa
moči vodne sile do 46 km oddaljenega Buﬀala s pomočjo
hidravličnega prenosa ali prenosa komprimiranega zraka poleg
različic enosmernega (DC) oz. izmeničnega (AC) električnega
prenosa. Znano je, da je zmagala Westinghausova različica
izmeničnega (AC) dvofaznega prenosa frekvence 25 Hz, ki je
realizirana leta 1896 in je pomenila končno zmago izmeničnega
nad enosmernim tokom za prenos električne moči. Bistvena
prednost električnega prenosa nad mehanskim je v učinkovitosti.
Nadalje v članku pojasni kdo je bil izumitelj prenašanja
električne energije. To si, kot piše Šubic, pripisuje Francoz Hippolyte Fontaine (1833–1910), ki je bil sodelavec znamenitega
belgijskega inženirja Zenoba Gramme-ja (opomba: Grammov
dinamo je bil izboljšan Siemensov dinamo iz leta 1866 in prvi,
ki je omogočil višjo napetost in bolj stabilen enosmerni tok). Na
svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju je Fontaine želel pokazati
obiskovalcem kako lahko poganja mali elektromagnetni stroj
s pomočjo enosmernega toka proizvedenega v Grammovem
Zgodovinski utrinki
dinamu. Uporabil je toliko bakrene žice (ca. 2 km), da mu je
vodna črpalka delovala pravilno. Po tem poskusu, kot pravi
Fontaine, je dobil idejo, da lahko prenaša mehansko energijo
v daljne kraje. Zamisel Fontaina sta prva uporabila Francoza
Felix in Chretien leta 1879 v svoji sladkorni tovarni v Sermaizeu. Ker je predelava sladkorne pese sezonskega značaja
in ostali del leta parni stroji stojijo, sta Francoza v tem času
uporabila parne stroje za oranje njiv s prenosom mehanske
moči na 800 m oddaljeno njivo. Grammov dinamo ob parnem
stroju v tovarni je proizvedel elektriko, ki so jo prenesli po žici
do posebej pripravljenega pluga, ki ga je poganjal električni
motor. Tako se je pravzaprav prenos električne moči začel
z električnim oranjem v Franciji, leta 1879. Ta primer je
našel številne posnemovalce v Franciji in drugod zlasti zaradi
ekonomskega učinka. Fontaine je bil tudi organizator prve svetovne elektrotehnične razstave v Parizu leta 1881. Kot pionirju
elektrotehnike mu je Francija podelila visoko priznanje legije
časti. Poleg Francije so se tudi Švicarji začeli veliko ukvarjati
z možnostmi prenosa moči z elektriko. Tu je pomembno vlogo
odigral slavni inženir Charles L. Brown iz tovarne Oerlikon
pri Zürichu (op. Brown je postal slaven zlasti po gradnji prvega
na svetu trifaznega električnega generatorja leta 1891, ki je
služil za prvi na svetu trifazni električni prenos na razdaljo 176
km v Nemčiji; v jesen istega leta 1891 je Brown z Boveryem v
Badnu ustanovil znamenito podjetje Brown-Bovery-Company
ali BBC, ki je po letu 1976 z združitvijo s švedsko družbo
Asea postalo Asea-Brown-Bovery oz. ABB). Inženir Brown je
v Švici naredil prvi prenos električne energije z enosmernim
tokom med mestoma Solothurnom in Kriegstettenom na
razdaljo 8 km. Do leta 1891 je tovarna Oerlikon v Švici izdelal
8 projektov prenosa električne moči na razdalje do 8 km.
Simon Šubic v članku opisuje veliko borbo za prevlado
elektrike v tem času. Največ očitkov elektriki je bilo, da je
nevidna in nevarna pa čeprav zelo učinkovita, zato so bili
različni nasveti kot npr. da se električni vodi ne smejo voditi
ob cesti ker lahko koga ubijejo; po kmetijskih zemljiščih pa so
kmetje protestirali, da se ta nevarnost pelje po njihovi zemlji,
itn. Investitorji – tovarnarji pa so bili nezaupljivi do zanesljivosti
prenosa elektrike in nje rabe.
V drugem nadaljevanju članka o prenašanju moči z elektriko
veliko zvemo o aktualnih svetovnih projektih prenosa električne
energije do leta 1900. Mnogi od navedenih projektov so danes
pozabljeni in niso navedeni v nobeni od znanih zgodovinskih
knjig o razvoju elektrotehnike; v času njihovega nastanka pa
so predstavljali velikanski napredek v razvoju človeštva. Tako
v članku zasledimo tudi osnutke idej za HE Djerdap ( “pri
Železnih vratih na južni meji ogrske dežele nameravajo
veliko vodno silo ob kataraktih Dunava porabiti za pridelovanje električnih tokov. Nadejati se je energije za 10000
do 30000 konjskih moči”), HE Töll na južnem Tirolskem v
sodelovanju Merana in Bolzana, ki je začela obratovati 1898,
in tudi v Egiptu idejni projekt za assuansko hidroelektrarno na
vodah Nila ter prenos elektrike za razsvetljavo piramid in za
tovarne bombaža. Zanimivo je, da Šubic nikjer ne omenja prvega
prenosa izmeničnega trifaznega toka v Ljubljani, leta 1897.
V tretjem delu je Šubic zbral zelo zanimive zgodovinske podatke o električnem transportu in obdelal začetke električne
železnice in električnega avtomobila. Slednji po stotih letih
spet pridobiva veljavo, tako kot prenosi z enosmernim tokom
na velike razdalje.
Gledajoč iz sedanjega zornega kota so opisi začetkov prenosa
električne energije, začetki nastajanja električnih omrežij, dilem
Grammov dinamo s prve svetovne elektrotehnične razstave
v Parizu 1881, ki je zmogel prenašati 7 konjskih moči na
razdaljo 5 km).
in težav investitorjev ter vlog javnega sektorja zelo poučni tudi za
današnji čas, ko se dogajajo velike spremembe uvajanja t.i. pametnih omrežij, ki naj bi slonele na novih senzorskih tehnologijah,
novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in tehnologijah
obnovljivih virov, vse skupaj podprto z novimi matematičnimi pristopi, sloneči na inteligenčnih sistemih in zahtevnih socioloških
spremembah. Čeprav ima vsaka sprememba svoje težave in
prehodne cikle, vedno je možno se kaj naučiti iz preteklosti.
Kdo je bil prof. dr. Simon Šubic?
Simon Šubic (1830-1903) je bil profesor eksperimentalne ﬁzike na graški
univerzi in eden od treh Slovencev –
profesorjev na treh avstrijskih univerzah: Jožef Stefan na Dunaju, Ignacij
Klemenčič v Innsbrucku in Simon
Šubic v Gradcu. Upoštevajoč dejstvo,
da je slavni izumitelj Nikola Tesla v času
1875-1878 študiral na isti fakulteti v
Gradcu, je bil verjetno tudi Šubic eden
od njegovih profesorjev.
Rodil se je 28. 10. 1830 v vasi Brode v Poljanski dolini.
Osnovno šolo je končal v Škofji Loki, gimnazijo začel v Celju
in maturiral leta 1852 v Ljubljani, in isto leto vpisal ﬁlozofsko
fakulteto na Dunaju. Leta 1856 je diplomiral iz matematike in
ﬁzike. Začel je kot profesor ﬁzike na realki v Budimpešti, kjer
je napisal prvo knjigo iz ﬁzike. Zaradi madžarsko-avstrijskih
političnih razmer je bil prisiljen se vrniti na Dunaj. Tam je zbolel
in so mu svetovali naj se preseli v Gradec, kjer je živel od leta
1864. Od leta 1869 je postal izredni profesor ﬁzike na graški
tehnični univerzi. V Gradcu je ostal do smrti, 27. 7. 1903, kjer
je tudi pokopan. Zelo plodovit je bil Šubic kot pisatelj poljudnoznanstvenih del v slovenščini, napisal je tudi prvo knjigo o
elektriki leta 1875.
Viri: Stanko Šimenc, Poljudnoznanstveni pisatelj dr. Simon
Šubic; Stanislav Južnič, Fizik Simon Šubic (1830–1903),
Stanislav Južnič, Poljanec Simon Šubic je objavil prve
znanstvene razprave iz ﬁzike v slovenskem jeziku; Bruno
Besser, Meteorology and geophysics and its ambassadors
at the university of Graz;
Vir za sliko: www.dlib.si
37
Seznam članov
Seznam individualnih članov CIGRE Pariz
iz Slovenije za leto 2012
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
Dr. Babnik Tadeja, ELPROS
Dr. Babuder Maks, EIMV
Mag. Bakič Krešimir, ELES
Mag. Blokar Matjaz
Dr. Bundara Borut, IMK
Mag. Cestnik Breda, EIMV
Dr. Dolinar Drago, Univerza Maribor
Dr. Golob Robert, GEN-I
Gradnik Timotej, EIMV
Dr. Grcar Bojan, Univerza Maribor
Dr. Gubina Andrej, Univerza Ljubljana
Mag. Hrast Marko, ELES
Dr. Jakl Franc, upokojenec
Jamšek Saša, IREET
Jerman Istok, KOLEKTOR ETRA
JURMAN Andrej, KOLEKTOR ETRA
Mag Končan-Gradnik Maja, EIMV
Korsič Albin, SEL
Dr. Kosmač Janko, EIMV
Kragelj Jože, HSE
Mag. Kregar Aleš, ELES
Mag. Lesjak Srečko, ELES
Leskovec Franc, upokojenec
Lovrenčič Viktor, C&G Engineering
Marčenko Zoran, ELES
Mag. Merše Stane, IJS
Dr. Mihalič Rafael, Univerza Ljubljana
Dr. Pantoš Miloš, Univerza Ljubljana
Dr. Papič Igor, Univerza Ljubljana
Dr. Paravan Dejan, GEN-I
Dr. Pihler Jože, Univerza Maribor
Polak Drago, SEL
Prašnikar Borut, Kolektor etra
Mag. Senčar Marko, AGEN-RS
Skubin Gorazd, PETROL
Dr. Šmon Ivan, SODO
Dr. Strmčnik Boštjan, Korona
Šušteršič Andrej, EIMV
Švegelj Roman, BUREAU VERITAS
Mag. Testen Marko, IBE
Mag. Tomšič Ladislav, DEM
Dr. Toroš Zvonko, Elektro Primorska
Mag. Tupej Andrej, DEM
Mag. Valenčič Leon, EIMV
Dr. Vižintin Stane, EIMV
Dr. Voršič Jože, Univerza Maribor
Mag. Vrabič Gorazd, Iskra Sistemi
Dr. Zadnik Branko, IBE
Zakonjšek Janez,
Dr. Žitnik Boris, EIMV
Dr. Žunec Miro, ELES
Keršnik Matjaž, Elektro Ljubljana
Bečan Miha, EIMV, mladi član CIGRE
38
Seznam kolektivnih članov CIGRE Pariz
iz Slovenije za leto 2012
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Elektro Celje
Elektro Ljubljana
Elektro Slovenija (ELES)
ISKRASISTEMI
NE Krško
TE Šoštanj
TE-TO Ljubljana
Soške elektrarne
V informacijo:
Individualni člani pariške CIGRE in zaposleni v podjetjih kolektivnih članov pariške CIGRE lahko brezplačno dostopajo do vseh
dokumentov CIGRE-Pariz na spletni strani:
www.e-cigre.org . Registrirajo se s svojo številko, ki so jo dobili
na članski izkaznici. Podjetja imajo člansko številko prav tako na
izkaznici. Dokumente lahko kopirajo v pdf verziji. Število kopiranih
dokumentov je za enkrat neomejeno vendar v Tajništvu CIGRE v
Parizu nadzirajo število snetih dokumentov posameznega člana.
(… Nek Kitajec je menda kopiral neko brošuro 1500 krat.)
Seznam članov Slovenskega združenja
elektroenergetikov CIGRE-CIRED
za leto 2012
Častni člani
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Zaslužni prof.
Dr. Anton Ogorelec
Prof. dr. Ferdinand Gubina
Prof. dr. Franc Jakl
Franc Potočnik
Dr. Janez Hrovatin
Mag. Vekoslav Korošec
Zaslužni člani
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
Dr. Branko Zadnik
Mag. Drago Bokal
Franc Leskovec
Dr. Franc Žlahtič
Ivan Leban
Jože Perme
Prof.dr. Jože Voršič
Dr. Jurij Curk
Prof. dr. Konrad Lenasi
Mag. Krešimir Bakič
Mag. Ladislav Tomšič
Mag. Maja KončanGradnik
Prof.dr. Maks Babuder
Dr. Pavel Omahen
Prof. dr. Peter Žunko
Prof. dr. Rafael Mihalič
Dr. Robert Golob
Dr. Stane Vižintin
Mag. Viktor Lovrenčič
Dr. Zvonko Toroš
Prof. dr. Jože Pihler
Mag. Breda Cestnik
23.
24.
25.
26.
27.
Dr. Janko Kosmač
Andrej Šuštaršič
Cveto Kosec
Albin Koršič
Drago Polak
Redni člani
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
Babnik Tadeja
Baloh Janez
Barl Boštjan
Bartol Iztok
Bergant Peter
Bezjak Marjan
Bizjak Jože
Bizjak Jurij
Blokar Matjaž
Bole Anuška
Bračič Ivan
Bregar Zvonko
Brešan Metod
Brglez Marijan
Carli Radko
Ceferin Peter
Čepin Marko
Čuček Biljana
Čuhalev Igor
Dimitrijević Aleksandar
Dirnbek Vladimir
Divjak Adolf
Faganelj Alojz
Fleišer Peter
Furlan Tomaž
Seznam članov
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
Gabrovšek Marko
Gantar Janez
Gašperič Samo
Gerbec David
Gjura Dejan
Gorišek Janez
Grabner Karol
Gradnik Timotej
Grmovšek Boris
Gubina Andrej
Hrast Marko
Hrobat Primož
Hvala Gabrijela
Imširović Damir
Isakovič Rado
Jamnik Tomaž
Jamšek Saš
Jerman Istok
Jurman Andrej
Karas Željko
Kastrin Martin
Kavčič Dušan
Kavčič Marjan
Kavrečič Miran
Kneževič Rade
Kobal Ivan
Kokalj Danijel
Kos Anton
Kosec Dušan
Koselj Anton
Koselj Uroš
Kosič Gorazd
Kotar Peter
Kovačič Damjan
Koželj Marijan
Kragelj Jože
Kregar Aleš
Kristan Ostoj
Kristan Robert
Kukovič Ivan
Kurent Igor
Kuzmič Bojan
Lagler Boris
Lah Tomaž
Lakota Jeriček Gašper
Lesjak Srečko
Leskovec Viktor
Lestan Darko
Lindič Robert
Lisjak Marjan
Ljubič Miloš
Loborec Igor
Lorencin Ivan
Lutar Štefan
Maček Martin
Majcen Anton
Maksič Miloš
Mandelj Minče
Mandeljc Emil
Marčenko Zoran
Marinček Tone
Marinšek Miran
Mašera Srečko
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99.
100.
101.
102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110.
111.
112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
119.
120.
121.
122.
123.
124.
125.
126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
144.
145.
146.
147.
148.
149.
150.
151.
Matvoz Dejan
Maučec Matija
Medoš Milan
Mezgec Boris
Milhar Franci
Mohar Tomaž
Muc Nataša
Mulej Marja
Nadižar Matija
Novak Roman
Osvald Matjaž
Otrin Andrej
Palčec Vladimir
Pantoš Miloš
Papič Igor
Papler Drago
Paravan Dejan
Pavlič Drago
Pavšek Janez
Peršin Aleš
Peternel Matjaž
Petrič Nataša
Pibernik Mira
Pirnat Roman
Piščanec Darja
Pišek Blaž
Podjavoršek Matjaž
Polak Marko
Porenta Marijan
Poš Edvard
Prašnikar Borut
Prelog Urban
Premk Marijan
Premuš Aleksander
Protič Miloš
Rapuc Peter
Ratej Jure
Rebolj Jernej
Recer Jani
Rejc Matej
Remškar Filip
Repinc Davorin
Romih Milan
Rozman Igor
Rutar Zoran
Salobir Uroš
Senčar Marko
Sever Andrej
Skubin Gorazd
Souvent Andrej
Stabej Darij
Sterniša Janez
Stojkovič Moma
Strmec Jure
Škamperle Drago
Škorjak Boštjan
Šmon Ivan
Štih Igor
Štojs Samo
Štumberger Gorazd
Švajger Milan
Švegelj Roman
Taljan Drago
152.
153.
154.
155.
156.
157.
158.
159.
160.
161.
162.
163.
164.
Taljan Gregor
Tiršek Andrej
Toplak Franc
Tot Simon
Trampuž Mirjan
Tušek Branko
Udovič Zmago
Uršič Goran
Valenčak Ferdinand
Valenčič Leon
Velkov Dimitar
Vertačnik Borut
Volk Rajko
165.
166.
167.
168.
169.
170.
171.
172.
173.
174.
175.
176.
177.
Vončina Rudi
Vrabič Gorazd
Weingerl Miroslav
Zagožen Ivan
Zagožen Peter
Zakonjšek Janez
Zlatarev Georgi
Žertek Andraž
Živic Tomaž
Žumer Marjan
Žumer Miha
Žunec Miro
Žvikart Darko
Seznam podjetij – članov Združenja
CIGRE-CIRED za leto 2012
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o.
ELEKTRO MARIBOR, d.d.
ELEKTRO GORENJSKA, d.d.
ELEKTRO LJUBLJANA, d.d.
ELEKTRO CELJE, d.d.
ELEKTRO PRIMORSKA, d.d.
SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, d.o.o.
SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA, d.o.o.
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO, d.o.o.
TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE, d.o.o.
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA, d.o.o.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, d.o.o.
TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, d.o.o.
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
KORONA, d.d.
IBE, d.d.
ELEKTRONABAVA, d.o.o.
ISKRA SISTEMI, d.d.
ELEKTROTEHNA ELEX, d.o.o.
C & G, d.o.o. Ljubljana
GEN ENERGIJA, d.o.o.
GEN-I, d.o.o.
HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE
JAVNA AGENCIJA RS ZA ENERGIJO
ELEKTROSERVISI, d.o.o.
BORZEN, d.o.o.
IREET, d.o.o.
JP ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o.
ELTIMA, d.o.o.
DALEKOVOD, d.o.o.
ABB, d.o.o.
TALUM, d.d.
ESOTECH, d.d.
SIEMENS, d.o.o.
ARTES, d.o.o.
KOLEKTOR ETRA, d.o.o.
SODO, d.o.o.
KOLEKTOR SINABIT, d.o.o.
GORENJSKE ELEKTRARNE, d.o.o.
39
VABILA NA RAZLIČNA POSVETOVANJA
Slovenija
Inovacija energetike, 4. strateško srečanje
Drzno, trajnostno, konkurenčno
Kongresni center Brdo pri Kranju, 10. oktobra 2012
Slovenski komite CIGRE-CIRED sodeluje na posvetovanjih Inovacije energetike od 2009 dalje.
Poudarki 2012: Vizija razvoja zelenih tehnologij. Povezati manjkajoče dele verige pametna omrežja – obnovljivi viri
energije - električna mobilnost. Priložnosti trgov z energenti – učinkovita raba energije – vodenje porabe energentov
(DSM). Predstavitev primerov.
Ekskluzivna ponudba za inovativne in konkurenčne akterje do 24. avgusta; 20 prostih mest za predstavitve
vaših inovacij! Več o predstavitvah na www.prosperia.si.
Hrvaška
10. simpozij o vodenju in obratovanju elektroenergetskega sistema,
Opatija, 11.–14. 11. 2012. – Hotel Ambasador.
Organizator posvetovanja je Hrvaški odbor CIGRE. Več na www.hro-cigre.hr
Srbija
Združenje CIRED Srbije vabi na 8. posvetovanje o distributivnem omrežju, ki bo v Vrnjački Banji,
23. do 28. septembra 2012. Več informacij o dogodku na: http://www.ciredserbia.org.rs/
Črna Gora
3. posvetovanje CIGRE Nacionalnega komiteja Črne Gore. Pržno, 13.–16. maja 2013.
Več informacij je na: http://www.cigre.me
Informacija
V tajništvu Združenja CIGRE-CIRED smo dobili CD z referati nedavne 3. konference CIRED na Hrvaškem,
ki je bila od 23.–26. maja v Svetem Martinu na Muri. Za naše člane je možna izposoja v uradnih urah tajništva.
Napoved 30. številke Sporočil
Izide predvidoma v prvem tednu oktobra 2012.
Osrednja tema Sporočil bodo prednostne teme po študijskih komitejih za 11. konferenco slovenskih
elektrotehnikov, ki bo v TERMAH LAŠKO, 27.–29. maja 2013. Objavljeni bodo tudi razpisi za priznanja
Združenja CIGRE-CIRED in poročila s 44. zasedanja pariške CIGRE.
40
ZLATI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
ABB, d.o.o.
Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com
DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana
Zavetiška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)256-15-97,
[email protected], www.dalekovod.hr
ISKRA EMECO, d.d.
Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija, Telefon: +386(4)206-40-00,
[email protected]
ISKRA Sistemi, d.d.
Stegne 21, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)513-10-00,
[email protected], www.iskrasistemi.si
Siemens, d.o.o.
Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)474-61-00,
[email protected], www.siemens.si
SREBRNI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV
Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o.
Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija – www.dem.si
Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES)
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.eles.si
ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR
Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.eimv.si
ELEKTROSERVISI, d.d.
Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija, [email protected]
ELEKTROSERVISI
ENDAL, d.o.o.
Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia, www.endal.si
KOLEKTOR ETRA, d.o.o.
Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija
www.kolektor-etra.si
KONČAR, d. d.
Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska, www.koncar.hr
Schneider Electric, d.o.o.
Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.schneider-electric.si
Soške elektrarne Nova Gorica, (SENG), d.o.o.
Erjavčeva 20, 5000 Nova Gorica, Slovenija, www.seng.si
SIJA, d.o.o.
Kmečka pot 10, 1000 Ljubljana, Slovenija, [email protected]
KONČAR
Sončna elektrarna na osnovni šoli Preddvor.
Arhiv Gorenjske elektrarne
Sončna elektrarna Merkur Naklo.
Arhiv Gorenjske elektrarne
Sončna elektrarna na osnovni šoli Šenčur.
Arhiv Gorenjske elektrarne