dan slovenskih elektroenergetikov 2012
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED SPOROČIL A 29 Slovenskega združenja elektroenergetikov JULIJ 2012 Sporočila se izdajajo občasno za članstvo CONSEIL INTERNATIONAL DES GRANDS RÉSEAUX ÉLECTRIQUES CONGRÈS INTERNATIONAL DES RÉSEAUX ELECTRIQUES DE DISTRIBUTION Tajništvo: Ljubljana-Brdo Tehnološki park 20 c 2/3 Tel./faks: 05/997 28 42 E-mail: [email protected] SLOVENSKO ZDRUŽENJE ENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED Tajništvo: Tehnološki park 20c, 1000 Ljubljana, tel/faks: 05 997 28 42, [email protected] Tajnica: ga. Milena Petrič (Uradne ure: vsak dan od 8.00 do 12.00) PREDSEDSTVO SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ELEKTROENERGETIKOV CIGRÉ-CIRED OD LETA 2009 DO LETA 2013 Predsednik: Generalni sekretar: Podpredsedniki: mag. Krešimir BAKIČ, ELES, Ljubljana dr. Miloš PANTOŠ, UL, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana mag. Ladislav TOMŠIČ, Dravske elektrarne, Maribor dr. Franc ŽLAHTIČ, MG, Direktorat za energijo, Ljubljana mag. Marko SENČAR, Javna agencija za energijo RS, Maribor dr. Jože VORŠIČ, UM, FERI, Maribor Franc LESKOVEC, upokojenec, Ljubljana Predsednik TK CIGRÉ: dr. Maks BABUDER, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ljubljana Predsednik TK CIRED: dr. Zvonko TOROŠ, Elektro Primorska, Nova Gorica Predsedniki študijskih komitejev CIGRÉ CIGRÉ ŠK A1 ŠK A2 ŠK A3 ŠK B1 ŠK B2 ŠK B3 ŠK B4 ŠK B5 ŠK C1 ŠK C2 ŠK C3 ŠK C4 ŠK C5 ŠK C6 ŠK D1 ŠK D2 ŠK D3 Študijski komite Sinhroni stroji in elektrarne Transformatorji Visokonapetostna oprema Kabelski vodi Nadzemni vodi Postaje Energetska elektronika in DC sistemi Zaščita, meritve in avtomatizacija Razvoj in ekonomija sistemov Obratovanje in vodenje sistemov Okoljska problematika sistemov Tehnične značilnosti sistemov Regulacija in trg električne energije Distribucijski sistemi in razpršeni viri Materiali in nove preizkusne tehnike Informacijsko komunikacijske tehnologije Smart Grids (Pametna omrežja) Predsednik študijskega komiteja mag. Matjaž Peternel (EIMV) dr. Maks Berlec (UL, FE) dr. Maks Babuder (EIMV) Iztok Bartol (Elektro Ljubljana) mag. Srečko Lesjak (ELES) Ivan Leban (IBE) dr. Rafael Mihalič (UL, FE) dr. Tadeja Babnik (ELPROS) dr. Miro Žunec (ELES) dr. Pavel Omahen (ELES) mag. Aleš Kregar (ELES) dr. Jože Voršič (UM, FERI) dr. Dejan Paravan (GEN-I) dr. Zvonko Toroš (Elektro Primorska) Tim Gradnik (EIMV) mag. Peter Ceferin (SMARTCOM) dr. Miloš Pantoš Predsedniki študijskih komitejev CIRED CIRED ŠK 1 ŠK 2 ŠK 3 ŠK 4 ŠK 5 ŠK 6 Študijski komite Omrežne komponente Kakovost električne energije in EMC Obratovanje, vodenje in zaščita Razpršeni viri – upravljanje in izkoriščanje energije Razvoj distribucijskih sistemov Organizacijske veščine vodstva Predsednik študijskega komiteja Srečko MAŠERA (Elektro Celje) mag. Peter BERGANT (Elektro Ljubljana) Milan ŠVAJGER (Elektro Ljubljana) Franc TOPLAK (Elektro Maribor) Miha ŽUMER (Elektro Gorenjska) Matjaž OSVALD (Elektro Ljubljana) Stiki z javnostmi: mag. Drago Papler Aktiv seniorjev CIGRÉ Predsednik dr. Franc Jakl SPOROČILA Slovenskega združenja energetikov CIGRÉ-CIRED, št. 29, julij 2012, letnik 14 Urednik: Drago Papler Besedila: Drago Papler, Krešimir Bakič, člani mednarodnih Šk CIGRE, in drugi v manjšem obsegu Besedila niso lektorirana Naklada: 350 izvodov ISSN 1408-9378 Tisk: Tiskarna Littera picta, d.o.o. Slika na naslovnici je vzeta iz predstavitve projekta TEŠ 6 na Dnevu slovenskih elektroenergetikov. Slike na zadnji strani: Sončna elektrarna Merkur Naklo in sončna elektrarna na osnovni šoli Šenčur. Arhiv: Gorenjske elektrarne Vsebina Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 ........................................................................................................4 Sestanek predstavnikov Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih .......................................................11 Na poti 44. zasedanja pariške CIGRÉ ............................................................................................................18 Delavnica CIRED na Portugalskem maja 2012 ..............................................................................................19 Nova knjiga »History of CIGRE« ....................................................................................................................20 Razpis za referate CIRED 2013 v Stockholmu ...............................................................................................22 Mednarodni seminar CIGRÉ o daljnovodih na Bledu ....................................................................................26 Zbor članov združenja CIGRÉ-CIRED ............................................................................................................28 • Poročilo o delovanju združenja v letu 2011 ...................................................................................... 29 • Finančno poročilo združenja CIGRE-CIRED za leto 2012 ................................................................ 30 • Sprememba statuta združenja CIGRE-CIRED .................................................................................. 30 • Načrt dela združenja CIGRE-CIRED v letu 2012.............................................................................. 32 Zbornik koledarjev elektroenergetikov CIGRE-CIRED 2000–2012 ...............................................................33 Podelitev Bedjaničevih nagrad za leto 2011 ..................................................................................................34 Razpis 42. natečaja za nagrade prof. dr. V. Bedjaniča ...................................................................................35 Prof. dr. Jože Voršič – zaslužni član pariške CIGRE .......................................................................................35 Zgodovinski utrinki ........................................................................................................................................36 1 Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 DAN SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV 2012 Drago Papler Obletnica uporabe trifaznega električnega tőka v Sloveniji Prvič je bil na Slovenskem prenesen trifazni izmenični tok, napetosti 3 kV, po 3,1 kilometra dolgem daljnovodu iz hidroelektrarne Fužine pri Ljubljani do papirnice Vevče 14. aprila 1897. Pomemben zgodovinski dogodek, začetka uporabe trifaznega električnega toka v Sloveniji s prenosom na razdaljo, kar pomeni rojstvo elektroenergetskih sistemov na Slovenskem, smo prvič obeležili leta 2010, letos tretjič. Strokovni pogovori med slovenskimi elektroenergetiki 2012. – Foto Drago Papler Strokovni posvet Slovenska energetika in učinkovitost 23. aprila 2012 je v veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije potekal strokovni posvet Slovenska energetika in učinkovitost, ki so ga v počastitev Dneva slovenskih elektroenergetikov 2012 organizirale stanovske organizacije Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED, Elektrotehniška zveza Slovenije in Energetska zbornica Slovenije. Na posvet so bili povabljeni strokovnjaki – energetiki iz strokovnih združenj. Ob tej priložnosti so govorili o strokovnih temah, o stanju na projektu v TE Šoštanj blok 6 je poročal Miran Žgajnar, o Evropskem projektu zniževanja emisij CO2 in o slovenskem prispevku pri tem so govoril predstavnik organizacije Umanotera dr. Sašo Medved. Strokovni posvet ob 3. dnevu Slovenskih elektroenergetikov 2012 je potekal v dvorani Gospodarske zornice Slovenije. – Foto Drago Papler Julijan Fortunat, v.d. direktorja Direktorata za energijo RS in Maks Babuder, predsednik Tehničnega komiteja CIGRE. – Foto Drago Papler Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED in Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije. – Foto Drago Papler 3 Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 Ključna točka so investicije v elektroenergetsko infrastrukturo V. d. direktorja Direktorata za energijo Julijan Fortunat je podal usklajena razmišljanja Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS. »Današnji posvet Slovenska energetika in učinkovitost razumem v dveh podpomenih in sicer kot učinkovitost slovenske elektroenergetike in elektroenergetikov pa tudi nekoliko ožje, namreč tema energetske učinkovitosti je zelo prisotna kot pomembna tema v evropskem prostoru. Posvet v Kopenhagnu je bil posvečen energetski učinkovitosti in smernicam evropske energije do leta 2050. Izrednega pomena je Direktiva o učinkoviti rabi energije. V strokovnih krogih so prišli do ugotovitev, da cilji, ki smo jih postavili do leta 2020 glede zmanjšanja porabe energije po vsej verjetnosti ne bodo doseženi v kolikor se ne sprejmejo dodatni ukrepi in v tej novi direktivi je predviden poudarek na smernicah, ki bodo usmerjale rabo energije v javnih stavbah. Direktiva ima vrsto področij, vendar orodja in vzvodi, ki jih bo vzpodbujala se bodo nanašali predvsem na učinkovito rabo energije v javnih stavbah. Slovenija je dala tudi predloge in pripombe, usklajeni so z osnovnim dokumentom, ki je bil predstavljen, in vse kaže, da podpora, ki prihaja iz drugih držav članic EU bo taka, da bi do leta 2020 dosegli zastavljene cilje. Zelo pomembne bodo tudi finančne spodbude iz kohezijskih skladov, ki jih bodo podpirale te direktive. Kot država se moramo že pripraviti na novo finančno perspektivo, ki se začne leta 2014 in bo trajala do leta 2020, da bomo ta sredstva učinkovito usmerili in porabili za učinkovito rabo energije kot posreden vzvod pa tudi za spodbude gospodarstvu, ki bo vse aktivnosti podpiralo. Vse te aktivnosti bodo imele multiplikativne učinke. Če govorimo samo o kohezijskih sredstvih, ki bodo namenjena v Sloveniji za učinkovito rabo energije lahko ugotovimo, da bi s pravilnimi ukrepi prišli po naših izračunih na letnem nivoju do 500 mio EUR prihrankov na področju energije, hkrati pa bo to področje zagotavljalo približno 3.000 delovnih mest. Nov akcijski načrt za učinkovito rabo energije (AN URE 2) predvideva v naslednjih petih letih okrog 1,6 milijarde EUR investicij v učinkovito rabo energije v Sloveniji,« je dejal Julijan Fortunat, v. d. direktorja Direktorata za energijo. Napovedal je, da bo prikrojen Energetski zakon EZ1, izdana bo novela energetskega zakona EZ-F, ki bo preprečil možne kršitve evropske zakonodaje; cilj je čim hitrejša implementacija tretjega energetskega paketa v državno zakonodajo in potem postavili zakon, ki bi bil bolj pregleden in praktičen. EZ1 vključuje osnovne zahtevane principe, ker menijo, da bi z dodatnim naporom naredili zakon bolj prijazen za branje in uporabo, kar je njegov osnovni namen. Drugi pomemben dokument, ki bo krojil energetsko politiko v Sloveniji je Nacionalni energetski program. Poskusili bodo pripraviti bolj praktični dokument; poimenovali ga bodo Nacionalni energetski koncept. Želijo pripraviti čitljiv, pregleden in praktični dokument obsega od 20 do 40 strani, hkrati pa bi imel za podlage vse znanje in delo, ki je bilo že vloženo 4 v pripravo dokumenta. Prepričan je, da bodo to odlične osnove za nadaljnje delo slovenske energetike. Pristopov, ki so bili v samem Nacionalnem energetskem programu predvideni, zagotovo v bližnji prihodnosti ne bodo menjali. Pokomentiral je osnovne usmeritve s področja električne energije. Na področju obnovljivih virov energije je Slovenija prevzela obveznosti do Evrope in računa, da bodo do leta 2020 doseženi. Prepričan je, da bodo usmeritve, ki so jih na ministrstvu podkrepili s številnimi aktivnostmi, pripeljale do končnih ciljev. Omenil je poskus intenzivne pospešitve umeščanja hidroelektrarn v prostor na spodnji Savi, ki gre k dobremu zaključku in projekte HE na srednji Savi, ki je v zelo zgodnji fazi umeščanja v prostor. Tu bi radi umestili prve tri hidroelektrarne po demonstracijskem postopku, ki naj bi pokazal kako hitro je možno en tak obsežen energetski objekt v Sloveniji umestiti v prostor in seveda tudi hidroelektrarne na Muri, ki pa so malo bolj pod vprašajem zaradi znanih dogajanj okrog civilnih iniciativ. Prepričan je, da bodo ob pametnem dialogu z zainteresiranimi javnostmi tudi te prepreke presegli. Zelo pomembna se mu zdi trdna želja in volja na ministrstvu, da se vsi postopki glede umeščanja v prostor zelo pohitijo in predvsem poenostavi zakonodaja. Že prvi korak združitev energetike in področja prostora v Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kaže na to, da bodo mogoče vsaj pri nekaterih korakih uspešni. Tega si zelo želijo in je tudi ena od strokovnih prioritet. Dotaknil se je tudi načrtov glede termoelektrarn. Ena od osnovnih tem je Termoelektrarna Šoštanj. Teče zelo velik projekt izgradnja bloka 6, ki po mnenju ministrstva predstavlja zelo pomembno točko v zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energije v slovenskem elektroenergetskem sistemu, pridobitve, ki so jih investitorji že večkrat predstavili so seveda dnevno v časopisu in medijih; tematika bo kot osrednja tema posveta prikazana s strokovnega pogleda. Osebno si želi, da bi investitor uspel zapreti finančno konstrukcijo projekta, tečejo še burne razprave glede državnih poroštev. Zakon v zvezi s tem je bil prvič obravnavan v Državnem zboru. Investitorju smo priporočili, da se cel projekt izpelje do konca ob skrajni racionalnosti, v predvidenih rokih in seveda ob najboljšem možnem financiranju. Z vidika bilance je tretji vir jedrska energija. Glede njenega razvoja je odvisno od pogajanj, V pripravi je Nacionalni energetski koncept je dejal Julijan Fortunat. – Foto Drago Papler Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 dogovorov in načrtov okrog NEK 2. V Nacionalnem energetskem programu je predvideno podaljšanje obratovanja obstoječega bloka in potekajo razgovori okrog postavitve drugega bloka jedrske elektrarne. V zvezi s tem bo še kar precej diskusije okrog družbene socialne sprejemljivosti projekta in ekonomskih vidikov. Prepričan je, da je tudi ta projekt izrednega pomena za slovensko elektroenergetiko. Izpostavil je ključno točko, ki se prepleta skozi vse navedene teme, to so investicije v energetsko infrastrukturo. Pogled Evrope in Slovenije se usmerja v leto 2020, ki je z vidika načrtovanja takorekoč danes, leto 2030 je glede na investicijske cikle v energetiki jutri in leto 2050 je tiso, kar bi morali načrtovati energetski managerji. Naša naloga je, da razmišljamo daleč naprej. Včasih je teško za 40 let vnaprej predvideti kaj se bo zgodilo, kakšne bodo geopolitične razmere in vsi drugi faktorji, ki na to tudi vplivajo. Pomembnost energetskega sektorja, nam daje optimizem in spodbudo, da resno razmišljamo, kako bomo učinkovito investirali. Od nas niso odvisna samo naša delovna mesta in pa zanesljiva in kakovostna oskrba RS, ampak tudi vsi sektorji, ki so na investicije v energetiki izredno vezani. V tem trenutku vidimo pred seboj mogoče le gradbeni sektor, ki je v krizi, vendar če malo širše pogledamo, vidimo kolikšen del slovenske industrije je odvisen in zna narediti kvalitetne objekte na katere se usmerjamo. V zaključku nagovora ob 3. dnevu slovenskih elektroenergetikov je bilo sporočilo Julijana Fortunata: »Združimo sile in izpeljimo projekte, ki so za obstoj naše države izrednega, izrednega pomena.« Slovenskim elektroenergetikom je čestital ob prazniku in zaželel uspešno delo in strokovno diskusijo ter zaključke, ki bodo tudi ministrstvu in Vladi RS pomagale pri kreiranju nadaljnjih politik države. Pomembna naloga vmeščanja energetskih objektov v prostor Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije je dejal, da dan slovenskih elektroenergetikov postaja pomembno srečanje strokovnjakov, ki ga zaznamujejo aktualne razprave za uresničitev dolgoročnih energetskih projektov. »Med Vlado RS in pristojnim Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, ki pokriva energetiko ter energetskimi družbami, ki opravljajo to dejavnost, so pomembne naloge. Energetski zakon, implementacija kar 10 evropskih direktiv in treh uredb ni enostaven zalogaj, ki se ga bo implementiralo v slovenski pravni red. Nadalje poteka delo na Nacionalnem energetskem konceptu, ki bo imel za osnovo in podlago že izdelane elemente na osnovi Nacionalnega energetskega programa. Odprta so vprašanja, ki so vezana na investicijo, ki je v dobršni meri že v fazi realizacije – TE Šoštanj, blok 6 z vidika postopkov za poroštvo države v skladu z napotilom in pogoji Vlade RS,« je dejal Marjan Eberlinc. Opozoril je na pomembno nalogo vmeščanja energetskih objektov v prostor ter regionalnih daljnovodov in plinovodov, ki so načrtovani za povezavo preko cele Slovenije. Upa, da bo ustvarjen dialog za pozitivne odločitve za izvedbo. Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije. – Foto Drago Papler Gospodarstvo temelji na stabilnih energetskih virih Dr. Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije je opozoril na prezrtost stroke pri načrtovanju, ki ne daje pričakovanih usmeritev, ki je osnova za razvoj industrije. »Vprašanje razvoja je postalo čisto zamegljeno v javnosti, strašni odpor proti gradnji TEŠ 6, ki ima najnovejšo tehnologijo, v časopisih pa berete, da je zastarela tehnologija, kar je neumnost. Res je, da smo priča menjavi energentov, obnovljivi viri prihajajo v vedno močnejši obliki, zlasti sončna energija, nekoliko tudi veter, izven elektroenergetike pa pridobiva pomembnost pri ogrevanju zemeljska energija. Vse naše gospodarstvo temelji na stabilnih virih, ki morajo zagotoviti dokler ne pride do večje izrabe sončne energije, napajanje našega gospodarstva s kakovostno cenovno Ferdinand Gubina, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije. – Foto Drago Papler 5 Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 spremenljivo energijo. To je zaenkrat TEŠ 6, ki jo podpirajo elektroenergetiki, v vidiku pa moramo imeti tudi jedrsko energijo, ker je ta vir še vedno izjemno privlačen zaradi cenovne dostopnosti in zagotovljenosti primarnega vira,« je dejal prof. dr. Ferdinand Gubina. Inovativno okolje je ključ razvoja energetike Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED je izpostavil pomen elektroenergetske stroke na Slovenskem in delo Združenja CIGRECIRED v zadnjih 20 let delovanja. Tako je bilo objavljenih v zadnjih 20 let na desetih nacionalnih konferencah elektroenergetikov skoraj 1500 strokovnih referatov. Za primerjavo je navedel, da so v 40-letnem obdobju 1951-1991 slovenski strokovnjaki objavili na konferencah JUKO CIGRE 384 referatov, kar pomeni skoraj 4-krat večji učinek v pol krajšem časovnem obdobju. In kakšna je primerjava v mednarodnem strokovnem okolju? Slovenci so v zadnjih 20 let objavili na bienalnih zasedanjih pariške CIGRE več kot 30 strokovnih referatov, ki so vsi šli skozi strogo sito mednarodnih recenzij. V 40-letnem obdobju pred osamosvojitvijo pa so Slovenci objavili le 4 strokovne referate na zasedanjih pariške CIGRE. »To pomeni visok nivo intelektualnih in inženirskih zmogljivosti slovenskih elektroenergetikov, ki so se v zadnjih 20-ih letih, ne glede na vse viharje, prestrukturiranje in druge ovire, zavihteli v višave evropske inženirske stroke. Od leta 2010 do 2012 je imela Slovenija svoje predstavnike v vseh 16 študijskih komitejev pariške CIGRE, kar je za majhno državo in elektroenergetski sistem vsekakor velik uspeh. To je tudi uspeh za naše Združenje CIGRE-CIRED. Vstop enega strokovnjaka v mednarodni študijski komite ni preprost, če upoštevamo, da je število članov enega študijskega komiteja omejeno na 25 rednih članov in 10 opazovalcev. Velike države in sistemi imajo pri tem izboru prednost. Ti mednarodni študijski komiteji krmilijo 220 ekspertnih skupin, ki skrbijo za napredek elektroenergetske stroke v svetu«, je dejal Krešimir Bakič in se dotaknil teme posveta o energetski učinkovitosti, ki je najbolj aktualna tema naše energetske prihodnosti v vseh delih sistema. V mednarodnih institucijah so energetsko prihodnost človeštva napovedali s tremi hipotezami: energetska učinkovitost in varčevanje z energijo, harmonizacija proizvodnje električne energije za dolgoročno obdobje po letu 2050 in netehnološki vidiki razvoja. Bakič vidi pri razvoju naše elektroenergetike dva ključna problema: pomanjkanje inženirskih kadrov in ustvarjanje inovativnega okolja. Energetika je leta 1930 potegnila svet iz globoke ekonomske krize in pravi, da bo energetika tudi tokrat izvlekla svet iz ekonomske krize. Spodbude prihajajo od zunaj, spoznanja pa od znotraj. Ko oba pogoja sovpadata, dobimo razvoj. Brez razvoja ni napredka! TE Šoštanj 6 – stanje 6 projekta, energetski pogled in učinkovitost Miran Žgajnar, direktor projekta bloka šest iz TE Šoštanj je predstavil projekt TEŠ 6 strokovnjakom elektroenergetike. Ob tem je povedal, da so o TEŠ 6 poroča enostransko in spolitizirano že daljši čas. »Mi smo več v medijih kot na gradbišču. Novinarjem pišemo obrazložitve in Vladi RS, kar nam je razumljivo. Novinarji pa nas vsakodnevno obletavajo, verjetno ste seznanjeni z informacijami iz novinarskih strani več kot bom uspelo predstaviti; zato ker prihaja hitreje do novih informacij kot jih uspemo mi sproducirati,« je dejal Miran Žgajnar in se osredotočil na stanje na samem gradbišču. Kot mu je poznano je bilo pri njih zelo malo ljudi na ogledu gradbišča, kjer projekt zelo intenzivno teče. Miran Žgajnar, direktor projekta bloka 6 iz TE Šoštanj predstavlja projekt. – Foto: Drago Papler Umestitev TEŠ 6 znotraj obstoječih meja termoelektrarne – Foto: Drago Papler Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 ljenj), nam pričajo, da mora biti poroštvo tudi izdano. Je pa res, da se pri samem poroštvi zatika, vse tiste usmeritve in naloge, ki jih je Vlada RS postavila pred nas, se jih mi resno lotevamo. Vodimo določena pogajanja z dobavitelji, ki imajo že podpisano pogodbo – to je z Alstonom za glavno tehnološko opremo z Rudis SPX za glavno razžvepljevalno napravo in Rudis Esotechom in inženir Doberškom za hladilni sistem in tudi s Primorjem smo stopili v stik, vendar se nismo pogajali, saj je glavni del gradbenega objekta v zaključni fazi. Projekt gradbeno v drugi polovici leta 2012 zaključujemo. Ostajajo manjši obsegi del, manjši objekti, ki jih bo potrebno v letošnjem letu narediti, potem pa se bo gradbena stroka umaknila,« je povedal Miran Žgajnar. Prikaz na prezentaciji: končno stanje bloka 6. – Foto: Drago Papler Celotni novi blok 6 elektrarne bo umeščen v samo ograjo elektrarne, v zelo utesnjenem delu sedanj poteka izgradnja. Glede na velikost projekta je predstavil nekaj ključnih podatkov projekta. Vsi parametri so tehnološko na vrhuncu in to potrjujejo. Izkoristek je okoli 43 %, dodatno se bo izkoriščala toplota iz tega bloka. Vse je usmerjeno v to, da bo projekt ekonomsko upravičen. Predvsem investicije v samem premogovniku tečejo v to smer, da bodo zagotovili izhodiščno ceno, ki jo tudi Vlada RS postavlja pred premogovnik in pred nas, to je 2,25 EUR/GJ. To je izhodiščna cena v letu 2015. Vlada RS s svojimi zavezami, ki jih je postavila pred nas vztraja in nam nalaga, da mora ta cena veljati tudi celotni čas obratovanja. Vsi vemo, da je to zelo teško in že v samem osnutku Nacionalnega energetskega programa se vidijo rasti cen energentov. To smo v samem investicijskem programu upoštevali. Blok 6 bo na letnem nivoju zagotavljal 3.500 GWh in za to bo pokuril 3 mio ton premoga. Tehnične karakteristike bloka 6: Nazivna moč: 600 MW Moč na pragu: 545,5 MW Izkoristek: cca. 43 % Cena premoga: 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ) Obratovalne ure na polni moči: 6.500 h/leto Letna proizvodnja: 3.500 GWh Letna poraba premoga: 3 mio ton Emisije CO2: 0,87 kg/kWh Življenjska doba: 40 let »Sedaj smo že globoko v izgradnji. Vsi pravijo, da finančna konstrukcija ni zaprta. Če bi tako gledali, težko je voditi projekt, ki nima finančne konstrukcije. Poudariti moram, da je država dala že vsa soglasja tudi za poroštva, tudi bankam. Ta poroštva so bila dana in če državno poroštvo res še ni pridobljeno, je to še manjši korak, ki ga je potrebno narediti. Mi, ki resno delamo na projektu smatramo, da imamo zaprto finančno konstrukcijo, ker vsi papirji, ki jih je dosedaj Vlada RS izdala (imamo zelo dosti soglasij in dovo- Stanje projekta terminski plan gradnje – blok 6 Pomembnejši termini: Izbor dobavitelja za glavni tehnološki projekt (GTO) Podpis pogodbe za GTO Podpis pogodbe za razžvepljevanje dimnih plinov (RDP) in HS Podpis notice to proceed (NTP) za GTO Gradbeno dovoljenje za GTO in hladilni stolp (HS) Začetek pripravljalnih del Začetek gradnje GTO in HS Montaža jeklenih konstrukcij in opreme Pridobitev poroštva Pričetek poskusnega obratovanja Uporabno dovoljenje september 2007 junij 2008 junij 2009 december 2009 marec 2011 april 2010 april 2011 2012–2014 maj 2012 februar 2015 februar 2016 Terminski plan ima preko 1000 postavk, sproti mu sledijo, iščejo optimalne variante. Kljub težavam Primorja je s pomočjo TEŠ uspelo zagotoviti prvi ključni rok 15.2.2012, ko je bilo potrebno gradbišče predati montažerju glavne tehnološke opreme Alstomu. Rok je bil osvojen, dela tečejo naprej, pred njimi so novi roki in se morajo zopet truditi. Novi rok je poroštvo 20.5.2012, za katerega se je potrebno maksimalno potruditi, da ga bodo zagotovili. Ob tem je Miran Žgajnar nagovoril slovenske elektroenergetike: »Dajte nam podporo, dajte da se sliši glas energetikov, da ta projekt ne sme zastati, da ga nujno potrebujemo, da bo poroštvo pridobljeno.« Gradnja bloka 6 GTO sestavljajo: – strojnica: turbina in generator – bunkerski del – kotlovnica – elektrofiltri – ventilatorji vleka – kompresorska postaja 7 Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 Ostali objekti: – razžvepljevanje dimnih plinov – transport premoga – silosi za produkte – pretakališče amoniačne vode – hladilni stolp s hladilnim sistemom – transport produktov in žlindre – priprava vode – zbirna jama odpadnih voda Predvideni obseg gradbenih del: – zemeljska dela (izkop cca. 140.000 m3) – betonska dela (poraba cca. 65.000 m3) – vse armiranobetonske in zidne konstrukcije objektov – kinete, kanalizacijske instalacije, ipd. Na gradbišču so se najprej rušili hladilni stolpi in urejale so se brežine. Ureditev brežin je v končni fazi. Gradnja strojnice, bunkerja in kotlovnice je že v teku. Gre za največji betonski blok v Sloveniji, ki se je neprekinjeno betoniral 36 ur. Bunkerski blok v višino meri 136 m. Na Kitajskem se med tem pripravlja kotlovski del, v Nemčiji pa se izdeluje kotlovska konstrukcija. Prav tako se že izdeluje ohišje generatorja, ki bo tehtalo 380 ton, v višino pa merilo 5,5 m. Izbrana bo najugodnejša varianta za prevoz. Izvedeni so bili temelji hladilnega stolpa, stebri. Zgradile so se kinete za hladilne cevovode. Tekoča gradbena dela se bodo zaključila do poletja, potem sledi prevzem gradbišča s strani montažerja Alstoma. Projektiranje teče v tridimenzionalni tehnologiji, tako da sledimo vsem trendom. Pri izgradnji strojnice se približujejo koti +7 metrov, glavna tehnološka oprema bo postavljena na koti +15 metrov. Ta rok moramo izpolniti do 15. 8. 2012. Nad to višino je jeklena konstrukcija. Zraven v prizidku strojnice bo nameščen transformator in ostala elektro oprema. Roki so intenzivni. V proizvodnji opreme se izdeluje generator in mora biti končan do konca leta in prepeljan na gradbišče. To je tudi najtežji del, stator generatorja je teže 360 ton. Bunkerski del je visok 46 metrov in je bil že zaključen 15.3.2012, kjer je že montirano dvigalo, ki se rabi za montažo sekundarne opreme. Primarna jeklena konstrukcija je razdeljena na 5 nivojev višine 136 metrov. Sekundarna konstrukcija in fasade so velikih količin, za kar bo potrebno okrog 700 izrednih transportov do TEŠ. Hladilni stolp je gradbeno zaključen, gradbišče je predano izvajalcem za montažo jeklene konstrukcije in razžvepljevalne naprave. Poudariti je potrebno, da pri TEŠ ne bomo imeli dodatnega dimnika, kot dimnik bo služil sam hladilni stolp, ki ima odprtino v sredini, kjer bo speljan dimnik – dimni plini se bodo pomešali s paro in odvajali v ozračje. Temelji so globoki 20 metrov, naleteli smo na težave pri temeljenju premera 100 metrov, kjer so bile zelo različne trdote materiala. Zgrajena je vitka železo-betonska konstrukcija nad temelji, betonska obloga se iz spodnje metrske debeline na sredini giblje do 18 cm v sredini in do vrha. Trenutno je hladilni stolp zgrajen do višine 164 metrov in je tik pred 8 zaključkom gradnje. Na vrhu bo pohodni hodnik. Za hladilni sistem so bili izdelani hladilni cevovodi in vgrajeni v kinete, tako da je že narejena povezava med strojnico in hladilnim stolpom. Energetski vidik za blok 6 – Zagotavljanje energetske neodvisnosti Slovenije. – Zanesljiva oskrba z električno energijo. – Zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema Slovenije. – Zagotavljanje sistemskih storitev, ki so z naraščanjem obnovljivih virov še pomembnejše. – Pomembna podporna točka za zadovoljivo napetost (poleg NEK). – Prilagajanje proizvodnje el. energije potrebam trga (neodvisno od sonca, vetra, hidroloških razmer). – Pomembna je raznolikost proizvodnih virov in energentov. – Uporaba domačega energenta. Energetska učinkovitost bloka 6 Obstoječi premogovni bloki 1 do 5 v TEŠ so že tehnološko zastareli in energetsko neučinkoviti. Blok 6 bo zagotavljal znatno izboljšane energetske učinkovitosti: – povečanje izkoristka na cca. 43 %, – 30 % zmanjšanje porabe premoga pri enaki proizvodnji, – konkurenčna izraba domačega energenta, – zagotavljanje sistemskih storitev, – izraba toplote za daljinsko ogrevanje. Alternativi viri za proizvodnjo električne energije ne morejo nadomestiti bloka 6 v TEŠ zaradi tehničnih, tehnoloških in/ ali ekonomskih omejitev. Ekološka sprejemljivost bloka 6 Obstoječi premogovni bloki 1 do 5 v TEŠ so že tehnološko zastareli in okoljsko manj ustrezni (po letu 2016 neustrezni). Blok 6 bo zagotavljal znatno izboljšanje prav vseh naštetih dejavnikov: – – – – – – zmanjšanje izpustov CO2 za 35 %, zmanjšanje izpustov NO x s 500 na 150 mg/NM3, zmanjšanje izpustov SO x s 400 na 100 mg/NM3, zmanjšanje izpustov prahu, znižanje hrupa, možnost zajema CO2. Za 30 % manjša poraba premoga za proizvodnjo enake količine energije kot pri blokih 1 do 5. Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 Ekonomska upravičenost bloka 6 kjer smo manj uspešni, ter dvome nadomestimo s spoznanji o novih priložnostih. V tem vidim osnovni pomen projekta.« Nadomeščal bo stare, manj ekonomične bloke 1 do 5, saj bo cena električne energije do 35 % nižja. Postavka/blok Blok 4 Blok 5 Blok 6 Stroškovna cena električne energije brez CO2 (EUR/MWh) 58 58 40 Stroškovna cena električne energije CO2 (EUR/tono) 79 79 57 Noveliran investicijski program 4 je pokazal, da je blok 6 ekonomsko upravičen: – doba vračanja kreditov 15 let, – neto sedanja vrednost je pozitivna, – interna stopnja donosa je 7,59 %, – kazalnik relativne koristnosti 1,027, – donosnost na lastniški kapital 13,6 %. Analiza občutljivosti je pokazala, da je investicija občutljiva na spremembo cene, premoga in prodajno ceno električne energije ter skoraj neobčutljiva na ceno kuponov, investicijsko vrednost. Cena električne energije direktno odraža ceno kuponov emisij CO2. Za blok 6 bo potrebno nabaviti manj kuponov kot za stare bloke 1 do 5. Projekt je donosen in se bo sam poplačal. Država ne bo dala denarja, ampak bo dala le zavarovanje za kredite, ki jih bodo v TEŠ najeli in uspešno vrnili. Evropski projekti: Slovenija znižuje CO2 Ministrstvo za okolje in prostor RS je skupaj z Britanskim veleposlaništvom v RS in British Councilom zasnovalo projekt »Slovenija znižuje CO2«. Z njim želijo spodbuditi čimveč majhnih korakov, ki bi vsak po svoje prispevali k zniževanju izpustov CO2. Sporočila skupne akcije so v prvi vrsti namenjena tistim, ki lahko v največji možni meri ukrepajo in spremenijo sedanji trend naraščanja emisij. Projekt koordinira podjetje Umanotera. »Slovenija znižuje CO2« nagovarja politike, gospodarstvenike, direktorje različnih javnih zavodov, ustanov in institucij, župane, kmete, strokovnjake, prometnike, energetike ter vse druge, ki s svojimi dejavnostmi lahko vplivajo na spremembe podnebja. Področje energetike je predstavil prof. dr. Sašo Medved. Slovenija oblikuje Nacionalni energetski program, ki bo začrtal energetsko politiko do leta 2030, sprejete odločitve pa bodo imele zaradi dolge življenjske dobe energetskih objektov vpliv še dolgo po tem. Kakšno energetsko politiko potrebujemo, da se bomo uspešno odzvali tako na podnebne spremembe kot na strateške energetske izzive? Sašo Medved iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je pri predstavitvi projekta Slovenija znižuje CO2 dejal: »Zdi se nam prav, da pokažemo na najboljše dosežke pri nas in primere iz tujine na področjih, Podnebni cilji Leta 2009 je v veljavo stopil sveženj zakonodajnih rešitev v okviru t.i. podnebno – energetskega paketa EU, ki je opredelil zavezo EU, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 20 % glede na leto 1990, obnovljivi viri energije pa bodo do leta 2020 dosegli 20 % delež v končni rabi energije. Slovenija se je v okviru teh dveh ciljev zavezala k doseganju 25 % deleža obnovljivih virov energije, 21 % zmanjšanju izpustov v sektorjih, ki trgujejo z izpusti, ter 4 % povečanju izpustov v t.i. netrgovalnih sektorjih (promet, kmetijstvo, del industrije...). Evropski svet se je prav tako zavezal k zmanjšanju izpustov za 80 – 95 % do leta 2050 glede na leto 1990. K temu cilju je dodano tudi pričakovanje, da bi v letu 2050 izpusti na prebivalca razvitih držav morali znašati okoli 2 toni. Konec leta 2009 je Državni zbor sprejel 'Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb', kjer je opredeljeno, da mora globalni podnebni dogovor imeti cilj vsaj 80 % zmanjšanja globalnih emisij do leta 2050 glede na raven iz leta 1990 in vrh izpustov najkasneje do leta 2020. Trenutno v Sloveniji potekajo številni procesi oblikovanja politik in ukrepov za doseganje teh ciljev, med katerimi so ključni procesi oblikovanja podnebnega zakona in podnebne strategije, prenova Nacionalnega energetskega programa, prenova Strategije razvoja Slovenije ter priprava Akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Predstavil je tuj referenčni projekt Ecopark Hartberg in uspešno izvedene projekte – dobre prakse v Sloveniji: raziskovalna enota OLEA Zagorje ob Savi, Park Hotel Bohinj, pogodbeno zagotavljanje oskrbe in prihrankov v Mestni občini Kranj, energijska prenova večjih stavb v Občini Jesenice, daljinsko ogrevanje na biomaso in sončno energijo Vransko, strokovno interesno »Združenje slovenske fotovoltaične industrije«. Več o projektu je objavljeno na spletni strani: http://www. slovenija-co2.si/ Dr. Sašo Medved je predstavil dobre prakse v projektu Slovenija zmanjšuje emisije CO2. – Foto Drago Papler 9 Dan slovenskih elektroenergetikov 2012 Razprava o vprašanjih slovenske energetike Maks Babuder je odprl razpravo z izbranimi izhodiščnimi vprašanji: Kakšno slovensko energetsko politiko potrebujemo? Ali smo sposobni organizirati kakovosten razvoj, ki bo omogočal samostojno investiranje v zanesljive, konkurenčne in trajnostno orientirane vire? Ali so lahko energetski projekti dobra priložnost za gospodarstvo? Anton Koselj je podal mnenje, da je potrebno organizirati razvojno funkcijo sistema, institucijo, ki bo skrbela za strokoven pregled in obdelavo sistema z vseh zornih kotov: tehničnega, ekonomskega in tudi socialnega. Razmišljal je o centralnem vodenju elektroenergetskega sistema. Pavel Omahen je opozoril na razvojno razdrobljenost in pomanjkanje dialoga med posameznimi strukturami med Elesom in distribucijskimi podjetji ter delujemo destruktivno in razbito na področju razvojne politike. Franko Nemac iz ApE je glede tehnično ustreznega projekta TEŠ 6 nima pomislekov, moral pa bi se zagotoviti tudi ekonomsko dober projekt; signal o tem bi bil ob večjem zanimanju sovlagateljev. Miran Žgajnar je odgovoril, da so pri projektu TEŠ upoštevane enake vhodne cene za blok 4 in 5 ter blok 6, kjer je že prva razlika v 30 % boljši učinkovitosti. Ostoj Kristan je izpostavil uporabo pojma učinkovitost. Učinkovitosti so raznorazne in je pri energiji potrebno zelo paziti. Učinkovitost pri porabi energije, ki je merilo za uporabnike in industrijo. Učinkovitost družbeni proizvod na kWh tudi nima prave povezave z elektroenergetiko. Učinkovitost na strani dobaviteljev energije so tehnični faktorji pri izgubi. In učinkovitosti pri proizvodnjem stroški na zaposlenega. Izpostavil je učinkovitost odkupnih cen iz sončnih elektrarn, ali so narodnogospodarsko učinkoviti. Pri upoštevanju proizvodnih cen brez subvencij pove, da je električna energija iz nuklearke in celo »grdega« TEŠ 6 daleč cenejša kot pa kateri čudovit okoljski vir. Trajnostni viri so res dobri, to so določene hidroelektrarne pa tudi ne vse. Od malih HE ni vsaka narodnogospodarsko učinkovita, ker naredi lahko tudi veliko škode. Opozorjeno je bilo na kanadsko študijo izpred 30 let, ko so bile primerjani vse vrste energij z upoštevanjem vseh tudi stranskih učinkov in dejavnikov, kjer je bil kot vir najcenejši plin, sončna energija pa najdražja. Svetoval je Vladi RS, da to upošteva pri pripravi nacionalnega energetskega programa. Sklepi posveta elektroenergetikov Na strokovnem posvetu elektroenergetikov na temo »Slovenska energetika in učinkovitost«, ki so ga organizirala strokovna združenja slovenskih energetikov in elektroenergetikov so bila obravnavana osrednje teme: 10 – TE Šoštanj 6 – stanje izvede projekta, energetski pregled in učinkovitost – evropski projekti: »Slovenija znižuje CO2« (Umanotera) in – razprava o vprašanjih razvoja slovenske energetike. Sklepi posveta so bili naslednji: 1. Slovenski elektroenergetiki, zbrani na slovesnosti ob »Dnevu elektroenergetikov« in po temeljiti razpravi, podpiramo gradnjo TEŠ 6, kot pomembnega energetskega objekta za stabilno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo v srednjeročnem obdobju 2020-2050. Objekt predstavlja visoko učinkovito sodobno tehnologijo konverzije premoga v električno energijo in v primerjavi z obstoječimi zmogljivostmi v TEŠ izboljšuje učinkovitost rabe goriva za 30 % (prej 30 %, sedaj 42 %). Tudi okoljske obremenitve bodo bistveno nižje od sedanjih (okrog 30 % ugodnejši), zato bo zrak v okolici Šoštanja boljši za prebivalce. Objekt ima predvideno možnost dograditve sistema shranjevanja CO2, kar bo smiselno dograditi, ko bo ta tehnologija zrela za trg. V prihodnosti je možno, da bo TEŠ 6 nizko ogljična elektrarna. 2. Ustavitev gradnje bi povzročila preveliko in nedopustno gospodarsko škodo za Slovenijo. Odrekanje podpore pri bančni garanciji bo povzročilo podražitev objekta, ki jo bodo kasneje plačali večinoma slovenska podjetja in gospodinjstva. 3. Projekti, kot je »Slovenija znižuje CO2«, ob sodelovanju širokega kroga civilnih in strokovnih organizacij so prava smer prihodnjega razvoja Slovenije na poti v brezogljično družbo. Zato podpiramo vse inovativne tehnološke in ne-tehnološke projekte, ki omogočajo izpolnjevanje zastavljenih dolgoročnih ciljev EU in Slovenije. Verjamemo, da bo s takimi projekti mogoče ustvariti nova delovna mesta z visoko udeležbo lastnega znanja. Zavedamo se dejstva, da bo v naslednjih 30 let veliko delovnih mest izginilo, nova pa se bodo pojavila v skladu z razvojem tehnologij in družbe, temelječe na znanju. 4. Pri razvoju slovenske energetike, zlasti velikega števila obnovljivih virov in linijskih objektov, so velike težave z umeščanjem v prostor. Problematični so zlasti dolgo trajajoči postopki. Zato predlagamo poenostavitev postopkov ob upoštevanju vseh trajnostnih kriterijev in predvsem krajši čas pri delu administracije do odločitve. 5. Javna obravnava energetskih problemov kaže v zadnjem času zares nizko strokovno raven, ki je posledica zapletenosti in prepletenosti tehnološke, tehnične, ekonomske, okoljske in sociološke problematike. Zato stroka poziva k razumu in zmernosti pri tej obravnavi in k spoštovanju in upoštevanju potrebnih znanj za njen kakovosten, strpen in produktiven potek. 6. Obravnava bodočega razvoja slovenske energetike v Državnem zboru naj temelji na kratkem, razumljivem in strokovno neoporečnem dokumentu, kakršnega namerava predložiti Vlada Republike Slovenije. Sestanek predstavnikov Slovenije … SESTANEK PREDSTAVNIKOV SLOVENIJE V MEDNARODNIH ŠTUDIJSKIH KOMITEJIH V obdobju 2010–2012 je dobila Slovenija predstavnika v vseh 16 mednarodnih študijskih komitejih in sicer 2 redna člana in 14 opazovalcev. Upoštevajoč omejeno število mest v vsakem študijskem komiteju na 25 rednih članov in 10 opazovalcev ter glede na velikost Slovenije je to vsekakor uspeh. Do sedaj smo imeli v poprečju 5 predstavnikov v mednarodnih študijskih komitejih pariške CIGRE in nekaj članov delovnih skupin. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 sta bila samo dva člana mednarodnih študijskih komitejev (Ferdinand Gubina in Krešimir Bakič). Bistveno povečanje članstva Slovencev v teh študijskih komitejih se zgodilo verjetno zahvaljujoč dobrem delu naših članov v preteklem obdobju. V januarju 2012 je bil nacionalni sestanek vseh članov mednarodnih študijskih komitejev CIGRE iz Slovenije. Udeležba na sestanku je bila 75 %. Vsak član je predstavil delo v svojem komiteju in najbolj aktualne projekte. Poročila posameznih članov so objavljena v posebni točki te revije. Predstavniki Slovenije v mednarodnih ŠK so tudi koordinatorji pri povezovanju strokovnjakov iz Slovenije v posamezne delovne skupine, ki delujejo v njihovem študijskem komiteju. Vsak študijski komite ima 10–15 delovnih skupin. Nekatere skupine so tudi povezane iz dveh študijskih komitejev. Delo v mednarodnih študijskih komitejih in delovnih skupinah (teh je v pariškem CIGRE okrog 200) je tudi zahtevno, če je član aktiven in spremlja delo delovnih skupin. Obenem to delo predstavlja pomembno nadgradnjo znanj in prijateljstvo z uglednimi svetovnimi strokovnjaki na določenem delovnem področju. Po analizi možnosti Slovenije za mandate v obdobju 2012–2014, omejitev časa za stare člane študijskih komitejev (maksimalen čas posameznika v enem študijskem komiteju je 4 leta z možnostjo podaljšanja na 6 let), in dejanske aktivnosti posameznikov v preteklem obdobju je naš nacionalni komite prosil pariški CIGRE za naslednje mandate: ŠK A1 – Električni stroji: opazovalec, Ladislav Tomšič, DEM, podaljšanje, ŠK A2 – Transformatorji: opazovalec, Tim Gradnik, EIMV, podaljšanje, ŠK A3 – VN tehnika: nov opazovalec, Miha Bečan, EIMV, ŠK B1 – Kabli: opazovalec, Matjaž Keršnik, Elektro Ljubljana, podaljšanje, ŠK B2 – Nadzemni vodi: redni član, Krešimir Bakič, ELES, podaljšanje, ŠK B3 – Postaje: ŠK B4 – DC sistemi: opazovalec, Rafael Mihalič, Univerza Ljubljana, podaljšanje, ŠK B5 – Zaščita: redni član, Janez Zakonjšek, Reliate, podaljšanje ŠK C1 – Razvoj in ekonomija: opazovalec, Miro Žunec, ELES, podaljšanje, ŠK C2 – Obratovanje in vodenje: nov opazovalec, Janko Kosmač, EIMV, ŠK C3 – Okolje in EES: opazovalec Aleš Kregar, ELES, podaljšanje, ŠK C4 – Tehnične značilnosti: nadgradnja za rednega člana, Igor Papič, Univerza Ljubljana, ŠK C5 – Trg in regulacija: opazovalec Dejan Paravan, GEN_I, podaljšanje, ŠK C6 – Distribuirani viri: nov opazovalec, Ivan Šmon, SODO ŠK D1 – Materiali in nove teh.: opazovalka, Maja KončanGradnik, EIMV, podaljšanje, ŠK D2 – IKT opazovalec, Gorazd Vrabič, Iskra sistemi, podaljšanje. Delovni sestanek predstavnikov Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih 24. januarja 2012 v prostorih Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Tehnološkem parku v Ljubljani. – Foto: Drago Papler Aktivni člani iz Slovenije v mednarodnih študijskih komitejih v CIGRE v obdobju 2010–2012. – Foto: Drago Papler Skupaj smo predlagali 15 mandatov za obdobje 2012– 2014. Od tega tri nove opazovalce in enega novega rednega člana. Koliko mandatov bo dobila Slovenija in ali bomo dobili tri redne člane, kot je naša želja, bo odločil Tehnični komite pariške CIGRE na enem od naslednjih sestankov. 11 Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE ČLANI MEDNARODNIH ŠTUDIJSKIH KOMITEJEV CIGRÉ IZ SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2010–2012 ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK ŠK A1 – Električni stroji: ladislav.tomšič@dem.si A2 – Transformatorji: [email protected] A3 – VN tehnika: [email protected] B1 – Kabli: [email protected] B2 – Nadzemni vodi: [email protected] B3 – Postaje: [email protected] B4 – DC sistemi: [email protected] B5 – Zaščita: [email protected] C1 – Razvoj in ekonomija: [email protected] C2 – Obratovanje in vodenje: [email protected] C3 – Okolje in EES: [email protected] C4 – Tehnične značilnosti: [email protected] C5 – Trg in regulacija: [email protected] C6 – Distribuirani viri: [email protected] D1 – Materiali in nove tehnologije: [email protected] ŠK D2 – IKT [email protected] markers«, svoje delo v letošnjem letu pa zaključujejo 3 delovne skupine. Vsi prispevki so dostopni na spletni strani www.e-cigre.org. Poročilo o aktivnostih ŠK A1: Električni stroji Prikaz inštalacije 500 kV kabla v Tokyu, Japonska. Ladislav Tomšič 1. Študijski komite je imel svoj delovni sestanek avgusta 2011 v Pekingu. Obravnavale so se zadeve na tekočih nalogah, ki so dobile svojo potrditev na zasedanju CIGRE v Parizu, ter teme za zasedanje v 2012. 2. Izvaja se je nabor ekspertov za izvedbo odobrenih študij. Predlagal sem enega eksperta za delov skupini vezno na nihanja sinhronskih generatorjev. 3. Predlagano je bilo nekaj novih TOR-ov za nove raziskave – status teh je še neznan. 4. Izvajale so se ankete vezane na odvijajoče se raziskave : okvare sinhronskih motorjev in generatorjev, ankete o izvajanju on line monitoringa, izvajanja merjenja parcialnih praznitev. Poročilo o aktivnostih ŠK A2: Transformatorji V komiteju A2, v katerem je vključenih 272 ekspertov je trenutno odprtih 9 delovnih skupin in 3 združene skupine, s komitejema D1 (Novi materiali in napredne preskusne tehnike) in C4 (Sistemske tehnične zmogljivosti). Med novo odprtimi skupinami od. l. 2010 so: A2.44: Transformer Intelligent Condition Monitoring, A2.45: Transformer failure investigation and post-mortem analysis in A2/D1.46: Field experience with transformer solid insulating ageing markers. V 2012 se predvidoma odpirata dve novi delovni skupini, prva s področja dušilk in druga s področja ocenjevanja stanja transformatorjev (health indexing). Zadnji sestanek ŠK A2 je potekal 15. 9. 2011 v okviru skupnega kolokvija ŠK A2 in D1 v Kyotu na Japonskem (več na: cigre2011-a2d1.org/). Prihodnji sestanek bo potekal med 27. in 31. avgustom 2012 v Parizu. Znane so tudi preferenčne teme in sicer: 1. Transformatorji v pametnih omrežjih, 2. Eko-transformator in njegova raba ter 3. Magnetno jedro transformatorja. Tim Gradnik V preteklem letu je bilo v okviru študijskega komiteja A2 aktivnih 12 delovnih skupin, ki s svojimi prispevki zajemajo praktično celotno področje razvoja, diagnostike in vzdrževanja transformatorjev, kot tudi integracije le teh v sodobna elektroenergetska omrežja. Poleg številnih izobraževalnih delavnic, ki jih CIGRE organizira v sklopu regionalnih konferenc (je bila v preteklem letu objavljena brošura #445 o smernicah vzdrževanja transformatorjev (»Guide for Transformer Maintenance«). V komiteju sta bili odprti dve novi delovni skupini: »Transformer failure investigation and post-mortem analysis« and JWG A2/46 on »Field experience with transformer solid insulating ageing 12 Skupni kolokvij A2 in D1 15.9.2011 v Kyotu. Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE Prenapetostni odvodniki so ključni element za izboljšanje razmer. Enosmerni DC prenos se vse bolj širi (največ 1200 kV) in zanesljivo je to šele začetek. Pri GIS postrojih je pereč problem zelo hitrih prehodnih prenapetosti (frekvence preko 10 MHz). Razvoj na nekonvencionalnih instrumentnih transformatorjih NCIT se nadaljuje. Vse to postavlja vrsto tehničnih problemov in nalog, ki se rešujejo v okviru SC A3. Poročilo o aktivnostih ŠK B1: Energetski kabli Struktura ekspertov vključenih v delo CIGRE ŠK A2. Poročilo o aktivnostih ŠK A3: Visokonapetostna tehnika Stane Vižintin Študijski komite SC A3 Visokonapetostna oprema (predsednik: M. Waldron, UK) v mednarodnem okviru nadaljuje z aktivnostmi po ustaljenem programu. V zadnjem obdobju je bilo redno srečanje SC A3 med redno konferenco CIGRÉ v Parizu 24. avgusta 2010. Prednostne teme so bile naslednje: – Razvoj VN naprav glede na povečane zahteve v sistemu (6 člankov) – Obravnava življenske dobe VN naprav (9 člankov) – Možnosti za uvajanje novih VN tehnologij (10 člankov) Redno letno srečanje SC A3 je bilo nato še 9. septembra 2011 na Dunaju. Trenutno deluje v okviru SC A3 telesa 12 WG delovnih skupin in dve trajni posvetovalni skupini. V zadnjih letih je potekalo približno 20 srečanj s predavanji o različnih aktualnih temah, za katere je zadolžena posvetovalna skupina AG A3.04. Na področju VN naprav se uvajajo nekatere spremembe in novi projekti, ki so v zadnjem obdobju zahtevali temeljite raziskave. Omrežje zelo visokih napetosti UHV se širi predvsem v deželah s hitro rastočimi gospodarstvi. Od začetka leta 2009 je v obratovanju 1100 kV AC daljnovod na Kitajskem. Oprema mora biti sposobna teh pogojih obratovati zanesljivo vso življensko dobo. Pri velikih dolžinah vodov in povečanih kratkostičnih tokovih so obremenitve (prenapetosti, tokovi) naprav zelo velike. Primer so odklopniki in problemi vklopnoizklopnih napetosti (TRV, ITRV ...). Veliko ponuja uporaba kontroliranega stikanja. V zvezi s kratkostičnimi tokovi (v kratkem pričakujejo preko 100 kA) je vedno več je govora o omejevalnikih. Spremembe se dogajajo na področju koordinacije izolacije. Matjaž Keršnik Na področju študijskega komiteja SC B1, katerega predstavnik za Slovenijo sem, se ukvarjamo s problematiko energetskih kabelskih sistemov in sicer na vseh napetostnih nivojih: AC in DC, HV in EHV, tudi LV in MV in pokriva: teorijo, zgradbo, uporabo, proizvodnjo, vgradnjo, testiranje, obratovanje, vzdrževanje in diagnostiko izoliranih kablov. Namen SC B1 je, da pospešuje in razvija izmenjavo inženirskega znanja in informacije med inženirji in tehničnimi specialisti z združevanjem stanja tehnike in svetovne prakse. Uveljavlja zavest o pomembnosti in vsebini dela SC B1. V svetovnem merilu šteje SC B1 (ŠKB1) kar 46 članov in opazovalcev. To pomeni, da je ta komite nadpovprečno aktualen in obiskan, saj se trenutno na tem področju dogaja ogromno stvari. Zato je ustanovljeno 21 delovnih skupin. V delovnih skupinah se med drugim obravnava tudi: – visokonapetostne izmenične kable za prenose na velikih razdaljah, – kable v enosmernih kabelskih sistemih in trende na ekstra visoki napetosti, – trenutno stanje tehnike pri visokih napetostnih že omogoča obratovanje pri 500 kV in prenos večjih moči na večjih razdaljah, – izkušnje in obnašanje velikih kabelskih sistemov v kanalizacijah (različni načini vodnega, zračnega, ventilatorskega hlajenja), – raziskovanje na področju optimiranja dimenzij in stroškov z metodami končnih elementov, – visokotemperaturne superprevodne (HTSC) kabelske sistemi in pilotske projekti (V kratkem inštalacija večjih dolžin), – uporaba nanokompozitov v kabelski tehniki, – vplivi na okolje, – tehtanje osnovnih stroškov (vključuje stroške vgradnje) in obratovalnih stroškov (vključuje obratovanje in vzdrževanje, socialni vidik, izgube, demontažo itd.), – upravljavci omrežij se poslužujejo tudi nadgradnje obstoječih sistemov, s čimer minimalno posegajo v okolje, – možnosti ultra visoko napetostnih kabelskih sistemov (UHV). Tehtanje med AC in DC v smislu načrtovanja prenosnih omrežij glede na moč in dolžino ter napredek ekstrudiranih DC kablov. Itd. S temi temami se v Sloveniji ne ukvarjamo direktno, so pa nakazane smeri razvoja prenosov energije v bodoče. 13 Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE 20. in 21. septembra 2011 je bilo v Shanghaju (Kitajska) 67. Srečanje SC B1, kjer je letna poročila pripravilo 21 delovnih skupin. Žal se srečanja iz objektivnih razlogov nisem mogel udeležiti. Slovenski študijski komite B1 se ukvarja predvsem z nam realnejšo problematiko in sicer na tako imenovanih prednostnih temah, ki smo jih obravnavali na 10. Konferenci SLOKO CIGRE-CIRED med 30. majem in prvim junijem 2011 v Ljubljani. Te teme so: PT 1: Trendi razvoja VN in SN kabelske tehnike ter konektorskih elementov. PT 2: Novi projekti VN kablov v tujini in doma. PT 3: Diagnostika in izkušnje v obratovanju kablov. PT 4: Izkušnje z večžilnimi SN kabli. PT 5: Problematika kabliranja VN vodov. Poročilo o aktivnostih v ŠK B2: Nadzemni vodi Krešimir Bakič Študijski komite B2 – Nadzemni vodi sodi med najbolj aktivne študijske komiteje pariške CIGRE. V zadnjo desetih letih je objavil največje število brošur. Podrobno poročilo je objavljeno v strokovnem časopisu pariške CIGRE »ELECTRA« št. 261, april 2012. Zato tukaj navajam le nekaj najbolj pomembnih točk. • Strateški cilji delovanja študijskega komiteja so: • Sprejemljivost novih DV • Zmogljivosti obstoječih DV • Zanesljivosti nerazpoložljivost vseh DV. Delo je razporejeno na štiri delovna področja: • Električne značilnosti nadzemnih vodov, • Stebri, izolatorji in temelji DV, • Mehansko obnašanje vodnikov in obesnega materiala ter • Asset management (upravljanje s sredstvi), zanesljivost, razpoložljivost. Avtor tega teksta aktivno sodelujem v prvi skupini, t.i. Advisory technical group B2-4: Electrical performances of OHL. V tej skupini delujejo naslednje delovne skupine: WG B2.36: »Dynamic and enhanced line ratings systems« Delo skupine je zaključeno. Pripravljena je brošura pod naslovom: »Guide application of direct real time monitoring systems on overhead transmission lines«. Objavljeno bo v letu 2012. WG B2.38: »Use of high surge impedance loading (HSIL) for increasing capacity«. Delo skupine je zaključeno. Brošura bo v kratkem objavljena. 14 WG B2.41: »Upgrading of existing AC lines to HVDC operation«. Delo skupine je v teku. Gre za zelo aktualno tematiko v Evropi in drugod po svetu. Naslednji sestanek skupine bo na Bledu v maju 2012. Pričakuje se zaključek dela in objava brošure v 2013. WG B2.42: »Operational of conventional conductor systems above 1000 C«. Delo skupine je v zaključni fazi. Gre za zanimive izkušnje iz ZDA s ciljem, da pomaga inženirjem pri odločitvah za obratovanje obstoječih DV z višjimi temperaturami brez zamenjave vodnikov. WG B2.43: »Thermal ratings calculation for overhead lines with high temperatures and real-time weather & load data«. Delo skupine je v teku. Gre za posodobitev obstoječe metode izračuna zmogljivosti DV (metoda CIGRE) z upoštevanjem obratovanja z višjimi temperaturami. Analizirajo se razlike z ostalimi metodami (IEEE, IEC) in upoštevajoč delovanje na višjih temperaturah kako določiti bolj natančne vrednosti. Delo bo končano v letu 2013. Skupina bo imela 2 delovna sestanka na Bledu v maju 2012. WG B2.51: »Optimized design of overhead lines«. Delo skupine je v začetni fazi. Zaključek je načrtovan v letu 2014. Tema bo obdelana na seminarju na Bledu, 28. maja 2012. Poročilo o aktivnostih v ŠK B4: Energetska elektronika in DC sistemi Rafael Mihalič Jedro aktivnosti je tudi v 2011 predstavljala tehnologija visokonapetostnih enosmernih prenosov. Kljub temu, da se pri nazivih dogodkov oz. preferencialnih tem striktno pojavljata pojma HVDC in FACTS, so razprave mnogo intenzivnejše na področju HVDC. Pri FACTS se je resnejša aktivnost v letu 2011 omejevala na regulabilno paralelno kompenzacijo STATCOM. Vzrok za tako stanje je očiten, neuradni podatki za npr. »Močnostno divizijo« pri SIEMENS-u kažejo, da dosežejo s HVDC tehnologijo približno enak dohodek, kakor s klasično AC tehnologijo. Tudi razvoj je na področju enosmernih prenosov zelo hiter. 800 kV nivo je bil dosežen hitreje od predvidevanj, HVDC s prisilno komutacijo postaja široko uporabna tehnologija, zlasti za priklop vetrnih elektrarn na morju. V letu 2011 so delovale naslednje delovne skupine, objavljeni so bili rezultati, delovnih skupin, ki so se zaključile v 2009 in 2010. Za nekatere od v nadaljevanju naštetih delovnih skupin so bili v recenzijo že poslani osnutki poročil. Letno srečanje SC B4 je bilo oktobra, 2011 v Melbournu, Australia. Predstavniki delovnih skupin so predstavili situacijo Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE Pregled aktivnosti CIGRE ŠKBN B4 Study of Converter Voltage Transients Imposed on the HVDC Converter Transformers Dr. Yanny Fu 2009–2011 B4 HVDC Grid Feasibility Study Gunner Aspland 2009–2011 JWG B5/B4-25 Impact of HVDC Stations on Protection of AC Systems Xi-cai Zhao 2009–2012 C4/C1/B4-604 Influence of Embedded HVDC Transmission on System Security and AC Network Performance Sebasian Henry 2009–2011 B4-53 Guidelines for Procurement and Testing of STATCOMs Dan Kell 2010–2013 B4-54 Guidelines For Life Extension of Existing HVDC Systems R. SASMAL 2010–2013 B4-55 HVDC Connection of Offshore Wind Power Plants Sobrink 2010–2013 B4-56 Guidelines for Preparation of Connection Agreements or Grid Codes for HVDC Grids Guide for the Development of Models for HVDC Converters in a HVDC Grid Philippe Adam 2011–2013 Randy Wachal 2011–2013 B4-57 B4-58 Devices for Load flow Control and Methodologies for Direct Voltage Control in a Meshed HVDC Grid Kerstin Linden 2011–2013 B4/B5-59 Control and Protection of HVDC Grids Kees Koreman 2011–2013 B4-60 Designing HVDC Grids fro Optimal Reliability and Availability Performance Norman Macleod 2011–2013 B4-61 General Guidlines for HVDC Electrode Line Joanne Hu 2011–2013 v njihovih skupinah. Pri nekaterih je prišlo do precejšnje zamude. SC B4 je organiziral »HVDC COLLOQUIUM-SAN FRANCISCO MAR 2012«, priprave so potekale v glavnem v 2011. Določene so prednostne SC B4 teme za generalno zasedanje 2012. PS1 > HVDC and FACTS Schemes: • Project planning, including environmental and regulatory issues, • Schemes recently completed or under construction, • Service experience of VSC, HVDC and UHVDC schemes PS2 > HVDC and FACTS Technology Developments, • HVDC converter stations, • FACTS equipment, • UHVDC equipment. PS3 > Applications of HVDC and FACTS: • HVDC grids and multi-terminal HVDC systems, • FACTS equipment for increased AC network performance, • Embedded HVDC systems, including AC lines converted to HVDC operation, for increased network capacity and performance, • Use of Power Electronics to facilitate the integration of large renewable energy sources into AC networks. Poročilo o aktivnostih v ŠK B5: Zaščita in avtomatika Janez Zakrajšek Strokovno delovanje ŠK.B5 poteka kontinuirano v posameznih delovnih skupinah, ki večinoma delujejo po predvidenih tirnicah. Osnovna usemritev ŠK.B5 je imeti stalno okrog 15 aktivnih delovnih skupin, od katerih vsako leto štiri do pet od njih zaključi svoje delo. Slovenija ima svoje člane trenutno v štirih delovnih skupinah. Pri tem je treba omeniti, da je bil sestanek delovne skupine B5.24 (Protection requirements on transient response of voltage and current digital acquisition chain), ki jo vodi avtor tega poročila, v Ljubljani od 12. do 14. aprila 2011. Posebna zahvala za pomoč pri organizaciji tega sestanka gre ELES-u, Elektro Ljubljani in SLOKO CIGRE. Letni sestanek in kolokvij ŠK B5 sta bila od 12. do 17. septembra 2011 v Luzani, Švica. Na kolokviju so bile uspešno obravnavane tri preferencialne teme in sicer: • IEC 61850: katera orodja za keterega uporabnika (reporter Anders Johnsson, SE), • Zaščita mešanih nadzemnih in kabelskih vodov (reporter: Luc Uyttersprot, BE), • Delovanje zaščitnih sistemov v omrežju, ki deluje pod stresnimi pogoji (reporter: Raul Sollero, BR). Na delovnem sestanku ŠK B5, ki j e potekal ves dan, so bile obravnavane mnoge zanimive točke. Med drugim so podani predlogi za štiri nove delovne skupine, in sicer: • Application and management of cyber security measures for P&C systems, • Protection and automation of shunt capacitors, • Protection for developing networks with limited fault current capability of generation. Delovna skupina B5.48 je že pričela s svojim delom, dopisni slovenski član je postal Dr. Boštjan Polajžer, • Network protection performance audits. Odločeno je bilo, da bosta letni sestanek in kolokvij 2013 od 25. do 31. avgusta 2013 v Belo Horizonte, Brazilija. Na kolokviju bodo obravnavane naslednje tri preferencialne teme: • PS1: Acceptance, commissioning and field testing for protection and automation systems • PS2: Experiences and application of non-conventional instrument transformers to modern power system protection and control 15 Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE • PS3: Protection, control and monitoring of shunt reactors and special transformers Na prihajajoči sesiji v Parizu konec avgusta 2012 pričakujemo v ŠK.B5 prav tako mnogo aktivnosti, od sestankov različnih delovnih skupin do sestanka ŠK.B5 v sredo, 29. avgusta in sesije v petek, 31. avgusta. Preferencialne teme na sesiji bodo obravnavale: • PS1: Vpliv bodočih sistemskih koponent na sisteme zaščite in avtomatike • PS2: Vloga in uporaba daljinskega dostopa k sistemom zaščite in avtomatozacije EES Dosedanjemu predsedniku ŠK.B5 Dr. Javerju Amanteguju Gonsalezu iz Španije bo potekel zelo uspešen štiriletni mandat. Zamenjal ga bo Dr. Iony Patriota de Siguera iz Brazilije. Asset Management in Electricity Transmission Companies for current and future power system. Delovna skupina C1.25 v kateri sodelujem pripravlja tehniško brošuro z naslovom »Asset Management Decision Making and Risk Indicators for Electricity Transmission«, ki naj bi bila izdana konec leta 2012. Ta je sestavljena iz glavnih poglavij: Cigre publication on Asset Management, Including Environmental Impact in Asset Management Decisions, Monetizing Business Values, Risk Indicators. Tehnični komite je že definiral nove zadolžitve za WG C1.25, ki bodo narejene v drugi tehnični brošuri in bo izdana do konca leta 2013. Poročilo o aktivnostih v ŠK C1: Razvoj in ekonomija sistemov Aleš Kregar, opazovalec v C3 za Slovenijo Miro Žunec Delo v ŠK C1 je generalno razdeljeno na naslednja področja: system development, business investment in asset management. Vsebine na teh treh področij se obnavljajo vsake 2 leti na Pariškem sestanku ŠK. Pregled končanih oz. še trajajočih delovnih skupin in tehničnih brošur sledijo: System development TB 433 Planning to Manage Power Interruption Events; TB 453 Glossary of Terms used in the Electric Industry; WG C1.9 Planning Issues for Newly Industrialised and Developing Countries; WG C1.13 System complexity and dynamic performance; JWG C1/C2/C6.18 Coping with limits for very high penetration of renewable energy; WG C1.12 The impact of transmission codes on the planning of systems; WG C1.19 Green field network, designing future networks ignoring existing constraints; WG C1.20 Accommodating high load growth and urban development in future plans; WG C1.21 What advanced components and technologies are needed and which are available or under development to meet future network development requirements?; WG C4/B4/C1.604 Influence of Embedded HVDC Transmission on System Security and AC Network Performance. Business Investment WG C1.15 Review the drivers for transmission investment decision and role of technical planning criteria in transmission investment; WG C1.22 New investment decision processes and regulatory practices required to deal with changing economic drivers; WG C1.23 Transmission investment decision points and trees; WG C1.24 Tools for developing Optimum Network Development Plans. Asses Management TB 422 Transmission Asset Risk Management; Invited Paper »Asset Management Strategies for the 21st Century«; WG C1.25 Risk Management and Information Processes for 16 Poročilo o aktivnostih v ŠK C3: Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov V okviru ŠK C3 stalno deluje delovna skupina WG C3.01 Elektromagnetna polja in zdravje, ki spremlja raziskave, zakonodajo in prakso v elektrogospodarskih podjetjih s tega področja. Posebna pozornost je bila namenjena določanju mejnih vrednosti, načelu previdnosti in pripravi komentarja o smernicah ICNIRP. Delovna skupina WG C3.04 z nazivom Strategije vključevanja deležnikov v zdržni/trajnostni razvoj je na podlagi izvedene ankete izdelala osnutek tehnične brošure vključno s priporočili in opisi primerov dobre prakse. V teku je usklajevanje in dopolnjevanje gradiva, pri katerem tudi sodelujem. Delovna skupina WG C3.05 obravnava vplive distribuirane proizvodnje na okolje. Delovna skupina WG C3.08 pa obravnava zunanje (eksterne) stroške energetskih vodov. WG C3.09 z naslovom Zdržno upravljanje koridorjev je izdelala osnutek tehnične brošure, ki vključuje tudi opise dobrih praks. Sredi leta 2011 je začela z delom delovna skupina C3.12 Metodologija poročanja o toplogrednih plinih v prenosu in distribuciji. Na sestanku v Izraelu je bila podrobneje določena vsebina brošure in način dela. Aktivnosti delovnih skupin so bile predstavljene na zasedanju ŠK C3 v oktobru 2011 v Izraelu. Z delom je pričela nova delovna skupina WG C3.10, ki bo obravnavala merila za primerjavo izvajanja načel zdržnosti/trajnosti pri proizvajalcih. Ustanovljena je bila tudi nova skupna delovna skupina JWG C3/B1/B2.13 s sodelovanjem tudi ŠK za energetske kable in nadzemne vode, ki bo obravnavala okoljsko problematiko VN prenosnih vodov v mestnem okolju in zunaj njega. Pozornost bo namenjena sodelovanju javnosti, merilih za umeščanje vodov v prostor in kriterijih za kabliranje. Ob tem je bil organiziran tudi študijski kolokvij z naslovom Interkonekcije – potrebe, zdržnost, okoljske in družbene teme, na katerem je bil predstavljen tudi prispevek iz Slovenije z naslovom Umeščanje interkonekcijske povezave kot problem usklajevanja med deležniki. Naslednji sestanek delovnih skupin in ŠK C3 je predviden v času CIGRE konference v Parizu avgusta 2012. Poročila mednarodnih študijskih komitejev CIGRE Poročilo o aktivnostih v ŠK C4: Tehnične značilnosti sistema Igor Papič CIGRE SC C4 – Tehnične značilnosti sistema – pokriva naslednja področja: kakovost električne energije, elektromagnetna skladnost, koordinacija izolacije, atmosferske razelektritve, napredna orodja za analizo delovanja elektroenergetskega sistema, modeli in analize dinamike elektroenergetskega sistema. Leta 2010 je bila sprejeta nova organizacijska struktura z naslednjimi svetovalnimi skupinami: – C4.1: Strateško/tehnične usmeritve, – C4.2: Koordinacija z drugimi organizacijami in študijskimi komiteji, – C4.3: Organizacija predavanj, delavnic … Zadnji sestanek študijskega komiteja je potekal aprila 2011 v mestu Recife v Braziliji. Med drugim je bila predstavljena revizija strateškega načrta študijskega komiteja za obdobje 2010–2016, pregledane so bile preferenčne teme za letošnje zasedanje v Parizu. Septembra 2011 je v Bologni potekal simpozij The Electric Power System of the Future, na katerem sta bila predstavljena tudi dva slovenska prispevka avtorjev iz Elektroinštituta Milan Vidmar in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. V okviru pariškega študijskega komiteja je trenutno aktivnih 21 delovnih skupin. V zadnjem letu so bile izdane tri tehnične brošure: – WG C4.107: Economic framework for power quality, – WG C4.108: Flicker objectives for LV, MV, and HV systems, – WG C4.109: Emission Assessment Techniques. Slovenija aktivno sodeluje v WG C4.111 Review of LV and MV Compatibility Levels for Voltage Fluctuation. Naslednji sestanek študijskega komiteja bo avgusta v Parizu. Zadnja novica glede imenovanja članov mednarodnih študijskih komitejev Pred kratkim smo dobili iz tajništva pariške CIGRE seznam imenovanih članov mednarodnih študijskih komitejev za obdobje 2012-2014. Slovenija je dobila 14 mest v mednarodnih ŠK CIGRE. Zanimivo je, da v ŠK A3 niso upoštevali naš predlog o zamenjavi člana in, da so v ŠK B5 dosedanjega rednega člana imenovali za opazovalca. V ŠK C4 pa so upoštevali naš predlog in imenovali našega člana za rednega člana. Prav tako so podaljšali imenovanje naše članice v D1. V ŠK B3 (Postaje) in C1(Razvoj in ekonomija sistemov) nimamo člana. Vse informacije o aktivnostih v teh študijskih komitejih bo zainteresiranim posredovalo tajništvo našega nacionalnega komiteja CIGRE. Vsi člani slovenske CIGRE, ki se zanimajo za delo v kakšnem od mednarodnih študijskih komitejev ali včlanitev v nove delovne skupine, morajo kontaktirati predstavnike Slovenije v teh študijskih komitejih. Vsa imenovanja v delov- ne skupine gredo preko predstavnikov Slovenije. E-naslovi so spodaj v tabeli. Samo za včlanitev v delovne skupine B3 in C1, kjer nimamo predstavnika se lahko obrnete na tajništvo. Imenovani člani za obdobje 2012-2014 ŠK A1 – Električni stroji: Ladislav TOMŠIČ, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK A2 – Transformatorji: Timotej GRADNIK, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK A3 – VN tehnika: Stane VIŽINTIN, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK B1 – Kabli: Matjaž KERŠNIK, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK B2 – Nadzemni vodi: Krešimir BAKIČ, redni član Kontakt: [email protected] ŠK B3 – Postaje – ni člana iz Slovenije ŠK B4 – DC sistemi: Rafael MIHALIČ, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK B5 – Zaščita: Janez ZAKONJŠEK, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C1 – Razvoj in ekonomija: ni člana iz Slovenije ŠK C2 – Obratovanje in vodenje: Janko KOSMAČ, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C3 – Okolje in EES: Aleš KREGAR, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C4 – Tehnične značilnosti: Igor PAPIČ, redni član Kontakt: [email protected] ŠK C5 – Trg in regulacija: Dejan PARAVAN, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK C6 – Distribuirani viri: Ivan ŠMON, opazovalec Kontakt: [email protected] ŠK D1 – Materiali in nove tehnologije Maja KONČAN-GRADNIK, opazovalka Kontakt: [email protected] ŠK D2 – Informacijsko-komunikacijske tehnologije: Gorazd VRABIČ, opazovalec Kontakt: [email protected] USPEH »Smejati se pogosto in veliko; pridobiti spoštovanje inteligentnih oseb in naklonjenost otrok; prislužiti dobre ocene poštenih kritikov in prenesti izdajstvo lažnih prijateljev; ceniti lepoto, poiskati najboljše v drugih; zapustiti svet malo boljši bodisi z zdravimi otroki, lepim vrtom ali socialnimi pogoji; poznati vsaj eno osebo, ki lažje diha, ker si ti živel. To je pomen uspeha.« RALPH WALDO EMERSON (1803–1882) (ameriški esejist, pisatelj in filozof. Sodi med najvplivnejše ameriške filozofe 19. stoletja) 17 Na poti 44. zasedanja pariške CIGRE NA POTI 44. ZASEDANJA PARIŠKE CIGRE Krešimir Bakič Letošnje 44. zasedanje pariške CIGRÉ bo 26. do 31. avgusta 2012 v pariškem kongresnem centru Le Palais des Congrés. Otvoritvena slovesnost bo v nedeljo, 26. 8. 2012 ob 16. uri s slavnostnim govorom predsednika korporacije nacionalnega omrežja Kitajske g. Liu Zhenya, na temo »Strong & Smart Grid – A driving Force for Energy Development in the 21st Century«. Programske usmeritve zasedanja so v znaku naslednjih udarnih tem: – The Electrical Power System of the Future: super grids, smart grids ... – Making best use of the existing power system, – Focus on environment and sustainability, in – Communication on power system issues to the audience. V šestnajstih študijskih komitejih (ŠK) je bilo sprejetih 445 referatov na več kot tisoč predloženih naslovov oz. sinopsisov. V poprečju je bilo sprejetih 28 referatov na študijski komite. Vsak študijski komite je razpisal dve do tri prednostne teme za referate. Pri vseh komitejih je razvidna ena tema, ki je danes v svetu velikih pričakovanih sprememb, najbolj aktualna, in sicer tehnologije za prihodnja omrežja. Druga tema, ki jo obravnava več študijskih komitejev (ŠK A – pri elementih elektroenergetskih sistemov, ŠK B – pri postrojih in ŠK C – pri sistemskih študijskih komitejih) je tema upravljanja s sredstvi (asset management). Zdi se, da ta tema pridobiva vodilno vlogo v vseh elektroenergetskih podjetjih zlasti po liberalizaciji trga električne energije. Več referatov obravnava nove pristope, orodja in praktične izkušnje. Prvi trije študijski komiteji (A1, A2 in A3) obravnavajo elemente sistema (rotacijske stroje, transformatorje in visokonapetostno opremo). Pri rotacijskih strojih (ŠK A1) so poleg razvojnih novosti zanimivi prispevki o električnih strojih za manjše razpršene vire. Pri transformatorjih (ŠK A2 z 32 referatov) je največ referatov o novostih pri transformatorskih tehnologijah (novi sistemi monitoringov, vpeljava inteligentnih sistemov za ocene stanja) in zahtevah 18 transformatorjev pri bodočem bolj pametnem omrežju. Nekaj referatov obravnava oblikovanje okolju bolj prijaznih transformatorjev. Pri visokonapetostni opremi (ŠK A3) je poudarek na podobnih ciljih: zanesljivost, okoljska sprejemljivosti elementov visokonapetostnega omrežja in potrebe za prihodnja omrežja. Pri petih študijskih komitejih, ki obravnavajo električne postroje (B1 do B5): kable, nadzemne vode, razdelilne postaje, HVDC in energetsko elektroniko ter zaščito in avtomatizacijo, je poudarek na novih tehnologijah za bodoča omrežja in boljšo izkoriščenost obstoječih postrojev. Pri kablih (ŠK B1) je predstavljeno nekaj velikih podmorskih projektov, najnovejših tehnik kabelskih tehnologij in tudi zelo zanimive novosti o super-prevodnih kablih za srednje napetostno omrežje v Nemčiji. Komite za nadzemne vode (ŠK B2) ima nekaj zanimivih referatov o povečanju izkoriščenosti daljnovodnih koridorjev z implementacijo novih tehnologij ter o AC/DC hibridnih nadzemnih vodih, ki se čedalje več študirajo tudi v Evropi. Nekaj referatov obravnava upravljanje s sredstvi pri daljnovodih ter zanimive zanesljivostne vidike novih konstrukcij stebrov. Pri postajah (ŠK B3) je glavni poudarek predloženih referatov na novih tehnologijah v razklopiščih in izkušnjah pri upravljanju s sredstvi. ŠK B4, ki obravnava visokonapetostne DC sisteme in energetsko elektroniko v 27-ih referatih predstavlja veliko novih svetovnih projektov ter nove razvojne trende tehnologije, ki bo odigrala glavno vlogo pri prihodnjem t.i. evropskem supergridu. Zaščita in avtomatizacija v ŠK B5 ima 30 referatov. Poudarek je tudi na prihodnih shemah zaščite in avtomatizacije za nove elemente prihodnjih omrežij. Sistemski študijski komiteji (C1 do C6) imajo kot ponavadi največ referatov in zelo pestro izbiro prednostnih tem. ŠK C1–Razvoj in ekonomija sistemov ima največje število sprejetih referatov – 35. Od tega skoraj 20 referatov obravnava nove možnosti pri načrtovanju sistema v pogojih sprememb paradigem in zagotavljanju zanesljivosti, fleksibilnosti in trajnostnega razvoja. Negotovosti razvoja virov povzročajo vedno nove izzive zlasti pri načrtovanju prenosnega omrežja. Nove izzive pri investiranju v prenosna omrežja obravnava več referatov. Asset management je že dolgo udarna tema tega študijskega komiteja. Med ostalimi tudi sosednji italijanski prenosni sistem predstavlja svoj pristop. Pri komiteju za Obratovanje in vodenje sistemov (ŠK C2) je bilo sprejetih 27 referatov v dveh prednostnih temah. Ena obravnava metode za obvladovanje prekinjajočih virov (vetrne elektrarne) z vidikov TSO-jev. Iz referatov je razvidno, da je to postala kar svetovna tema. Avtorji namreč prihajajo iz vseh koncev sveta. Pri ŠK C3 (Okoljska problematika sistemov) sta dve prednostni temi; ena obravnava sprejemljivost energetske infrastrukture v javnosti in druga prihodnost omrežij v kontekstu »zelenih« tehnologij. V tem komiteju sta bila sprejeta dva slovenska referata (C3-102 in C3-202). Oba referata sta sprejeta v študijskem komiteju C3-System environmental performance. Na poti 44. zasedanja pariške CIGRE Pri študijskem komiteju, ki obravnava trg električne energije (ŠK C5) je poudarek na predstavitvi izkušenj z integracijo obnovljivih virov in analizah delovanja ter razvoja trga. Zanimivi referati (26) prihajajo iz vseh koncev sveta. V ŠK C6, ki je po svoji dejavnosti najbližji razvoju pametnih omrežij je posebna tema, ki obravnava integracijo električnih avtomobilov v elektroenergetski sistem. Horizontalni študijski komiteji D1 in D2, ki pokrivajo področja novih materialov, orodij za preizkušanja ter informacijskih tehnologij je preko 50 referatov, ki predstavljajo novosti na tem področju. Zanimivi so referati o potrebnih informacijskih platformah za prihodnja omrežja. Prihodnja omrežja in nove tehnologije so besede, ki jih najpogosteje vidimo v prispevkih za 44. zasedanje pariške CIGRE. Za letošnje zasedanje CIGRE v Parizu sta bila sprejeta dva referata iz Slovenije in sicer: C3-202: New network structures considering criteria for cabling or overhead line performances, avtorjev Aleša Kregarja in Romana Tomažiča iz Elesa, in C3-102: Public involvement in power line siting process – a case study of Slovenia, avtorjev Saše Jamška in Djanija Brečeviča iz IREET-a ter Mirana Marinška in Aleša Kregarja iz Elesa. Po pravilih pariške CIGRE se referati ne predstavljajo, temveč avtorji odgovarjajo na vprašanja strokovnih poročevalcev, ki se morajo strogo držati prednostne teme. Tako so dovoljene in priporočene kratke predstavitve novosti vezanih za prednostno temo oz. vprašanja poročevalca, ne glede ali je referat sprejet. Ker je na določenih temah prisotnih 500–1000 udeležencev, ki lahko v spontanih razpravah komentirajo rezultate določenih referatov, je določena prednostna tema obdelana večstransko. Dan pred plenarno sejo vsak od razpravljavcev mora predstaviti svoje prosojnice in v razpravi s poročevalcem te prilagoditi prednostni temi oz. razpoložljivem času. Zasedanja CIGRE v Parizu so zagotovo številčno največja srečanja elektroenergetikov na svetu. Na zadnjem zasedanju leta 2010 je bilo registriranih več kot 3000 udeležencev. Tukaj niso všteti številni obiskovalci izjemne tehniške razstave izdelkov in storitev. V pariškem CIGRE računajo, da se v času pariškega zasedanja sreča več kot 6000 najbolj uglednih strokovnjakov, managerjev in direktorjev velikih svetovnih energetskih podjetij. Poleg plenarnih sej in panelov, kot so velike motnje elektroenergetskih sistemov, nove tehnologije, panel o izobraževanju v energetiki in podobnimi, je velika elektrotehniška razstava v dveh etažah velikanskega pariškega kongresnega centra. Tukaj je možno videti veliko novosti proizvajalcev opreme, različne seminarje in delavnice. Ker v organizaciji CIGRE deluje aktivno preko 200 ekspertnih skupin, večina od teh skliče sestanke in razprave na teme, ki jih ni možno obdelati preko spleta ali telefonskih konferenc. V tajništvu CIGRE so nam povedali, da v času zasedanja CIGRE morajo rezervirati več kot 100 sejnih sob za preko 300 sestankov. Velike države imajo celo svoje ločene sobe za srečanja in interne razprave. Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Kanada in Japonska obvezno skličejo srečanje svojih ekspertov s povabljenimi iz različnih držav. Npr. Nemčija organizira takšna srečanja v svojem veleposlaništvu za določene povabljence in celo iz Nemčije pridejo samo na to srečanja, ki je prestižnega značaja. V muzeju Louvre bo v torek zvečer, 28. avgusta 2012 proslava 90-letnice organizacije CIGRE. Zato bo odpadla tradicionalna četrtkova večerja za udeležence. Upoštevajoč slabe izkušnje z zadnjega zasedanja, ko je za četrtkovo slovesno večerjo bilo preko 4000 udeležencev, skoraj neobvladljivo, navkljub velikem prostoru zabavnega parka in muzeja, so organizatorji spremenili običaj in sklicali proslavo v muzeju Louvre. DELAVNICA CIRED NA PORTUGALSKEM MAJA 2012 Tomaž Mohar Od 29. – 30. maja 2012 bo v Lisboni na Portugalskem pod okriljem CIRED-a potekala delavnica z naslovom »Integracija obnovljivih virov energije v distribucijsko omrežje«. Iz Slovenije sta bila sprejeta dva referata: »Impact of the Smart Grids concept on future distribution system investments in Slovenia« avtorjev G. Omahen, J. Kosmač, A. Souvent iz Elektroinštituta Milan Vidmar in B. Blažič, I. Papič iz Fakultete za Elektrotehniko v Ljubljani ter »Technical and economical evaluations for dispersed generation connection point determination« avtorjev T. Mohar, L. Valenčič iz Elektroinstitut Milan Vidmar. Več informacij dobite na spletni strani: http:// www.cired2012-workshop.org/, kjer je poleg programa na voljo tudi obrazec za prijavo. Več o dogajanju na delavnici lahko pričakujte v naslednjih sporočilih. 19 Sporočila CIGRE-CIRED 29 NOVA KNJIGA »HISTORY OF CIGRE« Krešimir Bakič Po nekaj letih dela je končno zagledala dan prva knjiga o zgodovini naše organizacije CIGRE, ki jo je organizacijsko in finančno podprlo vodstvo pariške CIGRE. Kot je že bilo objavljeno v zadnji številki Sporočil je Administrativni svet pariške CIGRE odobril 100.000 evrov za izdelavo knjige o zgodovini. Knjigo je spisal francoski zgodovinar ob pomoči velikega števila dolgoletnih aktivnih članov. S strani CIGRE so bili odgovorni za zbiranje podatkov in pripravo gradiv bivši predsedniki CIGRE J. Lepecki, M. Shamia, D. Croft, Y. Filion in sedanji predsednik Andre Merlin. Knjiga se izdaje v počastitev 90-letnice delovanja Mednarodnega sveta za velike električne sisteme – CIGRE. V drugem delu knjige bo objavljena zgodovina nastajanja in delovanja nacionalnih komitejev. Za slovenski komite CIGRE je prav tako oddan prispevek o zgodovini elektroenergetike na Slovenskem od leta 1883 in sodelovanje v mednarodnem svetu elektroenergetikov CIGRE v obdobju po letu 1991. Zgodovina JUKO CIGRE od leta 1951 do 1991 sta pripravila komiteja iz Hrvaške in Srbije. Na začetku knjige je spremljajoča misel znamenitega ameriškega pisatelja, profesorja in misleca Henryja W. Longfellowa, da je smisel življenja v nenehnem delovanju za boljši jutri. To je bilo temeljno poslanstvo CIGRE ves čas delovanja. V prvem delu knjige so obdelani začetki nastajanja električnih sistemov od leta 1880 do 1920, ko še ni bilo organizacije CIGRE. Posebej je poudarjeno obdobje 1880–1890, ko je bil največji razcvet razvoja električnih sistemov in postavitev današnjih temeljev. Drugi del obdeluje obdobje 1920 do 1950 in vlogo CIGRE pri razvoju elektroenergetskih sistemov. To je bilo obdobje stalne rasti organizacije in njenega pomena v svetovnih razmerah. Na zelo jezikovno prijeten način opiše strukturiranje industrije za nove tehnologije tega časa, pomembne strokovnjake organizacije in zgodovinske dogodke povezane z električnimi sistemi. Tretji del obdeluje obdobje najhitrejše rasti elektroenergetskih sistemov od leta 1960 do 1990. V tem obdobju so aktivno sodelovali v mednarodnem CIGRE tudi nekateri znameniti slovenski elektrotehniki, kot so Plaper, Korošec st., Ogorelec in drugi. Zadnji četrti del opisuje obdobje po letu 1990, obdobje po deregulaciji elektroenergetskih sistemov, obdobje v Administrativni svet pariške CIGRE v letu 1921 20 katerem deluje Slovenski nacionalni komite CIGRE aktivno vlogo v tej mednarodni tehnični organizaciji. »Veselje ali žalost nista naša zaobljuba ali pot ampak to, da delujemo v prid boljšega jutri« Henry Wadsworth Longfellow Ameriški mislec iz 19. stoletja v svojem Psalmu o življenju. Administrativni svet pariške CIGRE v letu 2010 Sporočila CIGRE-CIRED 29 OBISK GENERALNE SEKRETARKE CIRED V LJUBLJANI Krešimir Bakič Generalna sekretarka je bila s prikazanimi možnostmi zelo zadovoljna, ampak bo končna odločitev sprejeta na sestanku Usmerjevalnega komiteja (Directing committee) CIREDa, ki bo v jeseni v Dubrovniku. Konkurenti Ljubljane so Ženeva in še nekateri. Glede strokovnega sodelovanja Slovenskega komiteja CIRED z mednarodnim CIRED-om je poudarila, da pričakuje našo vlogo in nadgradnjo članstva ter sprejetje Slovenije v Directing Committee. To bo tema naslednjega sestanka TK CIRED, ki bo v juniju 2012. Ob koncu tega zapisa bi želel posebej pohvaliti g. Miha Kovačiča, direktorja Slovenskega kongresno-turističnega urada in ga. Tatjano Radovič, direktorico Ljubljanskega turističnega urada za zelo profesionalen pristop pri organizacijo obiska generalne sekretarke CIRED. S svojim priMichele Delvile v pogovoru z ljubljansko podžupanjo ga. Tjašo Ficko stopom sta bistveno prispevala k pridobitvi pozitivnega vtisa Ljubljane kot organizatorja V času 21. konference CIRED v Frankfurtu na sestanku tako velike konference. Pričakovano število udeležencev nacionalnih komitejev smo predložili vodstvu CIRED-a, da reda velikosti 1500–1800 bi bila največja doslej kongresna konferenco 2015 skliče v Ljubljani. Pobudo za ta predlog prireditev v Ljubljani. smo dobili od Cankarjevega doma oz. sektorja za kongresne dejavnosti v CD. Naš predlog je bil v hipu sprejet z navdušenjem ob opozorilu, da gre za zelo veliko konferenco z izjemno veliko razstavo in je potrebno izpolniti določene kriterije. Zvedeli smo tudi, da je Ženeva kandidat tudi za leto 2015. V februarju 2012 smo dobili dopis centralne pisarne CIRED, da bo generalna sekretarka gospa Michéle DELLVILE obiskala Ljubljano z namenom ogleda objektov za morebitni sklic CIRED mednarodne konference v Ljubljani. V program obiska so se vključili Slovenski kongresnoturistični urad, Ljubljanski turistični urad, Cankarjev dom, Kongresno-razstavni center Gospodarsko razstavišče, ponudniki gostinskih storitev VIVO in Jezeršek, in Ljubljanski grad. Pri strokovnem delu razprave so sodelovali naši člani dr. Toroš, dr. Šmon, prof. dr. Papič. Pri lobiranju za izbor Ljubljane je sodeloval tudi trgovski ataše pri belgijskem veleposlaništvu gospod Smole. Gospa Dellvile je obiskala vse ključne objekte kjer bi bilo V razgovorih o vabilu Ljubljane za Kongres CIRED 2015 sta sodelomožno organizirati konferenco CIRED. Organiziran je bil obisk tudi vala Miha Kovačič, direktor Kongresno-turističnega urada Conventa v mestnem uradu. Kjer je gospo sprejela podžupanja ga. Ficko. in Krešimir Bakič, predsednik Združenja CIGRE-CIRED. 21 Sporočila CIGRE-CIRED 29 RAZPIS ZA REFERATE CIRED 2013 V STOCKHOLMU Mednarodni CIRED pripravlja 22. konferenco in razstavo na temo Distribucije električne Energije, 10. do 13. junija 2013 na Švedskem v Stockholmu (Kistamässan, Kista). Udarna glosa konference je: »Electricity Distribution Systems for a Sustainable Future« Organizator CIRED 2013 je britanski inštitut IET iz Londona. Glavna organizatorja sta: Lorraine Eatenton and Jim Lucas. Vabilo za referate CIRED 2013 Povzetke referatov je potrebno predložiti na spletno stran www.cired2013.org. Istočasno se pošlje povzetek na nacionalni komite CIRED: [email protected] . Postopek sprejemanja referatov je nekoliko drugačen kot za CIGRE zasedanja. Tukaj ni nacionalnih kvot, ampak se vsak referat ocenjuje ali je primeren za konferenco oz. za kateri del konference: javna predstavitev, samo posterska predstavitev ali posterska predstavitev z oralno predstavitvijo ob določenem času. Po zaključnem roku (13. 9. 2012) za sprejem povzetkov bo imenovana tričlanska komisija Slovenskega komiteja CIRED, ki bo oddala tudi svoje ocene posameznih referatov s predlogi kako naj se ravna s slovenskimi referati. Slovenska tričlanska komisija za pregled slovenskih prispevkov bo imenovana na junijskem srečanju TK CIRED Slovenije. Študijski komiteji 1. Network Components. 2. Power Quality and Electromagnetic Compatibility. 3. Operation, Control and Protection. 4. Distributed Energy Resources and Efficient Utilization of Electricity. 5. Planning of Power Distribution Systems. 6. Electricity Market Place and Impact of Regulation. Ključni datumi Sprejem povzetkov referatov najkasneje do 13. septembra 2012. Potrditev o sprejetju najkasneje 5. novembra 2012. Zadnji datum za oddajo končnega referata je 14. januar 2013. Vodstva posameznih študijskih komitejev ŠK 1 Predsednik: Pierre Mallet (France) Poročevalca: Philippe Picot (France), Yves Parasie (France) ŠK 2 Predsednik: Emmanuel De Jaeger (Belgium) Poročevalca: Herwig Renner (Austria), Kurt Stockman (Belgium) ŠK 3 Predsednik: Markus Zdrallek (Germany) Poročevalca: Carsten Böse (Germany), Ignaz Hübl (Austria) ŠK 4 Predsednik: Dave Openshaw (UK) Poročevalca: Goran Strbac (UK), Graham Ault (UK) ŠK 5 Predsednik: Fabrizio Pilo (Italy) Poročevalca: Riccardo Lama (Italy), Francisco José Caro Moron (Spain) ŠK 6 Predsednik: Peter Söderström (Sweden) Poročevalca: Ronald Liljegren (Sweden) Dag Eirik Nordgĺrd (Norway) Glede na dejstvo, da je Slovenija vložila kandidaturo za 23. konferenco CIRED in razstavo v Ljubljani, za junij 2015, vas vabimo, da se odzovete na ta natečaj v čim večjem številu. Večja aktivnost Slovencev v Stockholmu bo prinesla več pozitivnih vplivov na odločitev za konferenco 2015. Odločitev o konferenci za leto 2015 bo padla v septembru 2012. Upoštevajoč zelo uspešne predstavitve in veliko število referatov na nacionalnih CIRED konferencah smo prepričani, da zmoremo tudi korak naprej in se predstavimo svetovnem avditoriju s svojimi izkušnjami in deli. V nadaljevanju je pregled prednostnih tem po študijskih komitejih. To je tudi razpoložljivo na spletni strani www. cired2013.org. 22 Sporočila CIGRE-CIRED 29 ŠK 1: Omrežne komponente Session 1 deals with all aspects related to the components used in the electricity distribution networks: cables, overhead lines, primary and secondary substations, transformers, switchgear plus their control, protection and monitoring systems, new active power electronics devices. It covers topics related to the life cycle optimization of assets from design through installation, operation and maintenance to end of life management, including new solutions for diagnosis and monitoring. The session also covers environmental aspects including eco-design and life cycle analysis, standardization, ergonomics and the safety of both operating staff and the public. It aims at providing an overview of the state-of-the-art in component design and proposals for future components, including the ones needed for smartgrids and e-mobility. This session is an opportunity for DSO and manufacturers to share their objectives. Components for smartgrids and e-mobility • Components incorporating local intelligence and communication capability • Smart secondary substations • Sensors and components for voltage and power flow management • Communication components and infrastructures (power line carrier, wireless, fibre optic …) • Power electronics • Components for the connection of distributed generation • Storage devices • Components for e-mobility Components reliability, diagnosis and maintenance strategy • Condition assessment, aging models, using life curves as input to lifetime and quantitative risk assessment • Diagnostics of network components • Online monitoring of distribution system assets, including underground cables • Life extension, upgradeability Components for large cities distribution networks • Compact substations • High reliability solutions • Short circuit current mitigation • Lines with high power transfer capabilities • • • • Ergonomics Evolution of standards Functional specifications Safety aspects Components for rural areas • Components for large scale underground cabling • Components for more resilient networks in case of high impact low probability events • Innovative solutions for maintenance of overhead lines (OHL) (e.g. trimming) • Refurbishment, life extension of OHL ŠK 2: Kakovost in elektromagnetna kompatibilnost Session 2 deals with power quality (PQ), with the more general concept of electromagnetic compatibility (EMC) and with some related safety problems. Special focus is put on voltage continuity (supply reliability, problem of outages) and voltage quality (conducted low-frequency disturbances). This session will also look at electromagnetic compatibility (high frequency transients and phenomena as well as conducted disturbances, electromagnetic interferences) and electric and magnetic fields issues. Also addressed in this session are electrical safety and immunity concerns (lightning issues, step, touch and transferred voltages). Power Quality • Low frequency disturbances measurement, characterisation and mitigation • Disturbances and interference due to new types of loads (heat pumps, lighting equipment, EV chargers) • Non-typical disturbances, e.g. interharmonics, even harmonics and disturbances in the range 2 to 150 kHz, rapid voltage changes, transients • PQ management, planning, operating strategies and regulations • Power quality in the future electricity network including micro grids • PQ impact of the renewable distributed energy resources and associated storage systems • Strategies and methodologies to include PQ requirements in advanced distribution automation schemes Towards »green components« • Eco-design • Life-cycle analysis • Reduction of losses • Management of hazardous substances and imitation of visual and noise impact EMC • High-frequency conducted disturbances and • electromagnetic interference issues (EMI) • Low frequency interference, impact on metallic • installations (pipelines, communication lines) • EMC of smart meters, power line communication and • intelligent electronic devices used in smartgrids Innovation in design of components • Modeling • Testing • New materials EMF • Electric and magnetic fields characterisation • Standardization and regulation • Mitigation techniques (shielding, active compensation) 23 Sporočila CIGRE-CIRED 29 Safety issues • Lightning overvoltages and lightning protection • Ground potential rise and neutral grounding • practices, step and touch voltages • Safety issues in smartgrids and microgrids ŠK 3: Obratovanje, vodenje in zaščita Session 3 deals with the operation of networks, including control technology and system protection, which is a challenging topic in the emerging environment of smartgrids. The relevant technical and economic targets of distribution grid operating companies, the expectations and requirements of customers as well as solution strategies of scientists and manufacturers new products will be analysed and presented. The session highlights the requirements of distribution system operators and major energy users in this area, as well as useful tools and products. Both recent practical experiences and the results from current research as the basis of future developments are welcomed for review. Operation • Workforce management tools and techniques to improve operation efficiency • Maintenance strategies and condition assessment • Data demand, data management and the need for more or less detailed documentation • Organisation strategies and schemes for grid operators or service companies • Blackout, restoration strategies and crisis management • Emergency management to handle local failures as well as large black outs • Certification of grid operators (national and international standards) • Impact of decentralised generation and virtual power plants on grid operation • Impact of expert systems on distribution operation • Requirements of the operation of industry grids Control and communication • Concepts for SCADA systems in a developing environment • Grid control in a market driven environment • Automation of distribution grids • Experience with self-healing grids • Voltage control in medium voltage and low voltage grids • Security aspects of information access and information exchange • Communication standards and interoperability • Standards for information technology integration • Communication techniques and protocols for smartgrids and smart metering • Interdependency of control and communication infrastructure • Experience with multivendor solutions and their interoperability • Control and protection concepts for e-car and storage applications 24 • Applications of Phase Measurement Units (PMU) on distribution level Protection • New protection schemes and functions for up-to-date grid structures • Protection simulation models and tools • Refurbishment strategies for protection systems • Impact of distributed generation on traditional protection systems • Protection management considering remote access and information technology security • Reliability aspects of IEC 61850 based protection • Practical experience with grid islanding Protection concepts in converter dominated environment ŠK 4: Razpršeni viri in učinkovito koriščenje električne energije Session 4 deals with the challenges surrounding network integration of distributed energy resources (DER) including distributed generation (DG), energy storage, responsive loads, electric heating and transportation. Also of interest are the opportunities for more efficient management and utilisation of electricity and the evolution towards more efficient and lower carbon end use. Contributions relating real experiences of integrating DG/DER within distribution networks will be welcome as will examples of technical, commercial and regulatory solutions for DG/DER. Papers describing developments in DG/DER technologies and techniques for assessing their contribution to distribution networks and techniques for improving the efficiency of electricity delivery and end use are also welcome. DG/DER technology and integration • Developments in all scales of DG/DER • Policies and standards for connecting DG/DER • Management of power flow, voltage and fault level • Experiences and studies concerning integrating high levels of intermittent generation • Technical issues regarding stability, protection and reliability • Energy storage technologies • Power electronics interfaces Efficiency, new types of demand and responsive demand opportunities • Integration of electric vehicles • Integration of electric heating • Role of distribution networks in delivering low carbon, sustainable energy supplies • Minimising network losses • Techniques for efficient utilisation of electrical energy • Role of smart metering • Role of commercial and technical Virtual Power Plants (VPP) • Hybrid energy systems including cogeneration and heat networks Sporočila CIGRE-CIRED 29 Distribution system infrastructure, operation and business models for DG/DER • Novel network designs to accommodate DER • Innovative deployment of energy storage technologies • Communications infrastructure for distribution network management • Role of data and intelligence in managing active distribution networks • Distribution management systems for DER and active demand • Management of network utilisation and load factor • Evolution of distribution system operators • Novel commercial arrangements for DG/DER • Results from smartgrid case studies and demonstration projects ŠK 5: Načrtovanje distribucijskih sistemov Session 5 deals with all aspects related to the short and long term development of high, medium and low voltage distribution networks, with reference to the changing requirements for electricity distribution including, but not limited to, smartgrids and active distribution networks, electric vehicles, storage, active demand and distributed energy resources integration, present and future customer quality of supply requirements, and optimum asset utilisation techniques and strategies. There is increasing interest in strategies designed to meet the rapidly changing level of demand in both rural and urban areas, the extension of electrification in rural areas requiring a high quality of supply, and development strategies intended to mitigate against low probability high risks extreme events. Demand and generation forecast • Evolution of the demand characteristics • Methodologies for demand forecast in an assigned area • Electric vehicle impact on the electrical demand • Ways to regulate the impact of electrical vehicles in demand • Vehicle-to-grid strategies • Renewable energy sources generation forecast Performance requirements, results and benchmarking • Economical versus technical performance • System reliability and degree of adequacy • Methods for performance assessment • Results of performance evaluation and benchmarking • Satisfaction of customers and other stakeholders • Predictive assessment of power quality • Reliability assessment in smartgrids Network schemes and design criteria • Advanced network schemes for the best exploitation of distributed generation, energy storage and electric vehicles • Design of active networks and smartgrids • • • • • Distribution systems for offshore wind farms Low-losses design Dependence on local environment Co-existence and synergy with other infrastructures Distribution network design criteria to manage high impact, low profitability (HILP) extreme events • Distribution network schemes for developing countries • Schemes for the connection of electric vehicles in car parks, public or private buildings, and regulation rules Network planning • Planning techniques in the smartgrid era • Improving efficiency in distribution networks • Optimal integration of distributed energy resources • Storage and compensation systems planning • Planning criteria for electrification in low load density areas, including quality of supply issues • Integration in the network of fast charge installations for electric vehicles Investment strategies • Least cost investment plans • Financial planning and cash flow for investment • Network aging • Risk analysis and asset management implications • No-network solutions for ancillary services ŠK 6: Trg električne energije in vplivi regulacije Session 6 deals with the central role of DSO in enabling smart grid development and deployment now being planned all over Europe and the rest of the world. This role puts the DSOs in a challenging business environment where the need for stability of the network and expected long-life times of assets should be combined with new and evolving requirements. From the regulator’s perspective, the models and market mechanisms must evolve to support new demands from society and to provide sound business frameworks. From the customer’s view, the electricity system and its infrastructure must support the demands in a cost efficient manner, where system and market development risks are not willingly taken. Finally, new technologies and market solutions are now being tested in large scale in pilot projects, demonstrating and verifying the validity of smartgrid solutions such as demand response, demand management and interaction between renewable energy resources and electricity usage. These projects will provide the fundamental experience for creating efficient distribution networks meeting the demands of the coming decades. More challenging DSO business environment European Network Codes and their impact on DSO • New business risks of aging assets and its management for DSO • DSO business challenges with energy efficiency, e-mobility, and new types of load and generation 25 Sporočila CIGRE-CIRED 29 • What is the necessary »smartness« of the grid and how does it match customer and business expectations? • E-mobility business models and responsibilities • Network business efficiency and key performance indicators • Usage of smart meter data for business efficiency • Long-term (>10 years) strategic asset management vs. short term regulation optimization • Changes in employee skill requirements and employee availability when introducing smartgrids Regulation and market development • Power quality in relation to income regulation • Incentives for smartgrid development and connection of renewables • Managing risk in a regulated environment • New retail market models impact on DSO • Innovative regulations and tariff design • Need for regulation for improved sustainability • Experiences from implementing the EU 3rd Energy Package • Potential impact of recent EU directive on energy efficiency • Ownership of distributed resources, storage, demand response systems – role of the distribution company • Regulator and customer expectations of DSO performance • Comparing and harmonising regulation models between countries Activate the customer • Customer reaction to smartgrids • General incentives for being an active customer and specific incentives for small scale generation, energy • storage, flexible electrical car charging and heat pump operation • Ownership, trust and privacy of the customer information and its usage by different market players • Experiences of demand response and demand side management systems, business models, regulation and impact • The active customer’s need for information Zadnja novica glede razpisa referatov za CIRED 2013 Na seji nacionalnega TK CIRED pod vodstvom dr. Toroša, ki je bila v Novi Gorici 19. junija 2012, je imenovana komisija v sestavi: Toroš, Bergant in Švajger za oceno nacionalnih referatov za CIRED 2013 v Stockholmu. MEDNARODNI SEMINAR CIGRE O DALJNOVODIH NA BLEDU Krešimir Bakič Slovenski nacionalni komite CIGRÉ je organiziral mednarodni seminar o daljnovodih na Bledu, v hotelu Park, 28. maja 2012. Na seminar so bili povabljeni strokovnjaki za daljnovode iz širše regije (Slovenija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Bosna, Srbija in drugi). Udeležba na seminarju je presenetila organizatorje, saj je bilo število udeležencev 122 iz 25 držav krepko preseglo pričakovanja. Program enodnevnega seminarja je vseboval naslednja predavanja: 1. Konstantin O. Papailiou: Innovative solutions for OHL Supports˝. 2. Rob Stephen: Optimising Lines. 3. Dale Douglass: Electrical Effects in Overhead Lines. 4. Maks Babuder: Investigation of Corona Discharges occurring on the surface of high-voltage OHL Phase Conductors. 5. Krešimir Bakič: New European Standard for Designing and Construction OHL exceeding AC 1 kV. Vsi prispevki s predavanj so objavljeni in dosegljivi na spletni strani www.cigre-cired.si. Dr. Konstantin Papailiou je aktualni predsednik študijskega komiteja CIGRE za nadzemne vode in mednarodno razpoznaven strokovnjak za daljnovodno tehniko. Predaval je o delu študijskega komiteja za nadzemne vode, o novostih 26 Sporočila CIGRE-CIRED 29 Člani CIGRE B2-TAG 4 na Blejskem otoku. v daljnovodni tehniki in predstavil nekaj zanimivih mednarodnih študij za stebre, ki so bile narejene v Franciji, ZDA, Skandinaviji, in drugod v cilju polepšanja podobe daljnovoda v javnosti. Dr. Rob Stephen je bivši predsednik študijskega komiteja za nadzemne vode, vodja številnih delovnih skupin zlasti s področja električnih lastnosti daljnovodov in je obenem predsednik nacionalnega komiteja CIGRE za Južno Afriko. Predstavil je nove trende oblikovanja daljnovodov izhajajoč iz rezultatov številnih delovnih skupin CIGRE in njegove inovacije pri gradnji daljnovodov v Južni Afriki. Razpravljal je o modernem oblikovanje daljnovodov s poudarkom na povezavi zmogljivosti načrtovanega voda in impedančnih kriterijev ter fizikalno-tehničnih funkcij glave stebra, razporeditve vodnikov in drugih parametrov AC in DC daljnovodov. Razpravljal je tudi kako oblikovati okolju prijazni in tehničnoekonomsko zadosten nadzemni vod. daljnovodov. Na njegovo pobudo je bil sklican sestanek svetovalne skupine ekspertov za daljnovode na Bledu (6 delovnih skupin) in ob teh sestankih organiziran enodnevni seminar. Dale Douglass je predstavil problematiko zamenjave vodika na daljnovodu z vodnikom za višje temperaturne obremenitve. Primerjal je različne rešitve po svetu. V tem delu seminarja je dr. Maks Babuder, predsednik slovenskega nacionalnega tehničnega komiteja CIGRE, predstavil delo Elektroinštituta Milan Vidmar na področju meritev korone za različne vrste vodnikov. V popoldanskem delu seminarja je mag. Krešimir Bakič predstavil najnovejšo verzijo evropskega standarda EN 50341-1 za gradnjo in projektiranje daljnovodov, ki je v fazi sprejemanja po državah EU. Seminar so omogočila naslednja podjetja s svojimi sponzorskimi prispevki: – Dalekovod, Elektroservisi, Pfisterer-Avstrija, Kosič s partnerji, EIMV, IBE, C&G, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektrotehna-Elex, in ABB Slovenija. Vsi udeleženci seminarja so dobili CD s prispevki. Udeleženci seminarja so pohvalili dogodek in zaželeli več takšnih strokovnih srečanj v Sloveniji. Naslednja dva dneva 29.–30. maja je na Bledu zasedala svetovalna skupina za električne karakteristike daljnovodov (CIGRE B2-ATG4) pod vodstvom dr. Dala Douglassa, ki pripravlja nove brošure: – Navodila za optimizacijo oblikovanja novih nadzemnih vodov, – Navodila za konverzije obstoječih AC v DC daljnovode, – Navodila za nadgradnjo obstoječih daljnovodov, – Navodila za obratovanje konvencionalnih vodnikov nad 1000 C, – Navodila za izračune termičnih zmogljivosti vodnikov z upoštevanjem obratovanja na višjih temperaturah in z monitoringom v realnem času, in – Povečanje zmogljivosti EHV daljnovodov s tehnologijo HSIL. Svetovalna skupina B2-AG4 ima v svoji sestavi 6 delovnih skupin. Blejski sestanek je bil namenjen pripravam na redno letno zasedanje študijskega komiteja B2 – Nadzemni vodi, ki bo letos v Parizu ob 44. zasedanju pariške CIGRE. Člani CIGRE B2-TAG 4 v prijetnem pogovoru. Dr. Dale Douglass je zelo priznani ameriški ekspert za daljnovode, bivši vodja raziskav pri ameriškem inštitutu PTI, ameriški predstavnik v CIGRE ŠK B2 in aktualni vodja CIGRE B2-AG04 svetovalne skupine za električne karakteristike Člani CIGRE B2-TAG 4 v pletni. 27 Sporočila CIGRE-CIRED 29 ZBOR ČLANOV ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED Drago Papler Zbor članov Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED je bil, 23. aprila 2012 ob 12.30 uri v veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi 13 v Ljubljani. Na predlog predsednika K. Bakiča je vodenje zbora prevzel častni član Združenja CIGRE-CIRED Vekoslav Korošec. Za overovatelja zapisnika je bil izvoljen Drago Papler. Uvodoma je predsednik Združenja CIGRE-CIRED Krešimir Bakič predstavil letno poročilo o delu v letu 2011, ki je podano v nadaljevanju. Predsednik nadzornega odbora Združenja Franc Jakl je podal finančno poročilo za leto 2011 in finančni načrt za leto 2012. Osrednji del zbora so bile dopolnitve Statuta, ki jih je predstavil generalni sekretar Miloš Pantoš. Delovni predsednik Zbora članov 2012 – častni član Vekoslav Korošec. Foto: Drago Papler. Finančno poročilo za leto 2011 je podal predsednik nadzornega odbora – dr. Franc Jakl. Foto: Drago Papler. Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED podaja letno poročilo o delovanju Združenja CIGRE – CIRED v letu 2011. – Foto: Drago Papler Miloš Pantoš, generalni sekretar Združenja CIGRE-CIRED je podal predloge dopolnitev statuta Združenja. – Foto: Drago Papler. 28 Sporočila CIGRE-CIRED 29 POROČILO O DELOVANJU ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED V LETU 2011 Predsednik Krešimir Bakič je podal poročilo od dosedanjem delu in ocenil, da je bilo opravljeno delo v letu 2011 skladno z načrti. Vplivi na poslovanje Ekonomska kriza ni bistveno prizadela obseg in rezultate dela Združenja. V letu 2011 je Združenje organiziralo svojo 10. nacionalno konferenco elektroenergetikov. Konferenca je bila vsebinsko zelo bogata in obenem je omogočila pozitiven finančni izid, ki bo služil za delovanje in aktivnosti Združenja do naslednje konference v letu 2013. Zato v letu 2011 ni bilo negativnih vplivov na rezultate poslovanja kot posledica vplivov gospodarske krize. Čeprav je organizacijski odbor 10. konference pričakoval slabše rezultate zaradi splošne gospodarske krize, se je izkazalo, da so bili finančni rezultati najboljši do sedaj. To je verjetno rezultat povečanja interesa strokovnjakov – elektroenergetikov za nove tehnologije in nova znanja na vseh interesnih področjih elektroenergetike. Tudi število članov (individualnih in podjetij-podpornih članov) se ni zmanjšalo in ostalo enako kot v letu 2010: 210 individualnih članov in 40 podjetij. Tako je finančni rezultat za leto 2011 pozitiven, kot je bilo tudi načrtovano v finančnem načrtu za to leto. Uspeh je razviden zaradi večjega obsega dejavnosti Združenja. Članstvo v mednarodni organizaciji CIGRE-Pariz za leto 2011 se je povečalo za enega individualnega člana (49 individualnih članov in 9 podjetij). Aktivnosti slovenskih strokovnjakov v mednarodnih študijskih komitejih pariške CIGRE so bile v obdobju 2010– 2012 najboljše v zgodovini te organizacije, saj je imela Slovenija člana v vseh šestnajstih komitejih, kar je za majhno državo rekorden dosežek (ob osamosvojitvi smo npr. imeli le dva predstavnika v mednarodnih študijskih komitejih). S tem je dosežen eden od pomembnih ciljev delovanja te organizacije. Sodelovanje z mednarodno organizacijo distributerjev električne energije CIRED je bilo v preteklem letu tudi na višji ravni. Mednarodnega kongresa v Frankfurtu se je udeležilo rekordno število strokovnjakov iz distribucije (20), kjer so bili predstavljeni 4 slovenski referati. Izvedbe projektov v letu 2011 V letu 2011 so bili, v skladu z načrtom sprejetim na Zboru članov, izvedeni naslednji projekti: 1. Organizacija Dneva slovenskih elektroenergetikov, 14. aprila 2011, v prostorih GZS ob sodelovanju župana Ljubljane. 2. Izvedba 10. nacionalne konference elektroenergetikov z rekordno udeležbo in številom referatov (193) v Ljubljani v Cankarjevem domu; zadnji teden maja 2011. 3. Udeležba na mednarodnem sestanku predsednikov nacionalnih komitejev CIGRE v Seulu (ADCom) v juniju 2011. 4. Udeležba na mednarodnem kongresu CIRED v Frankfurtu v juniju 2011. 5. Dve izdaji glasila združenja Sporočila (št. 27, 28). 6. Nadaljevanje izdajanja koledarjev; za leto 2012 je bil izdelan koledar »Izumi elektrotehnike, ki so spremenili svet«, kar prispeva k napredku in razvoju znanj v stroki, v decembru 2011. 7. Financiranje Bedjaničevih nagrad za najboljši doktorat, magisterij in univerzitetna diploma v letu 2011 v Sloveniji s področja elektroenergetike, v sodelovanju z Univerzama Ljubljana in Maribor. 8. Ureditev stanja članstva – izdaja novih članskih izkaznic. 9. Izboljšanje delovanja spletne strani in izdelava načrta aktivnejše komunikacije med člani. Uspešno poteka tudi pomladitev članstva. Vsi projekti so bili uspešno zaključeni, razen izdelave knjige »Milan Vidmar – elektrotehnik svetovnega slovesa«. Knjiga je v zaključku in bo izšla predvidoma v maju 2012. V pogovorih z drugimi nacionalni komiteji CIGRE in tudi CIRED je bilo zaznati, da smo med najbolj aktivnimi v obeh družinah strokovnjakov CIGRE in CIRED na svetovni ravni. Tudi število referatov po konferencah je izjemno veliko, kar govori o tem, da gre za najbolj obiskano srečanje energetikov v Sloveniji. V spodnji tabeli je pregled udeležbe in števila referatov po konferencah v obdobju 1993–2011: Konferenca 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Mesto Ljubljana Maribor N. Gorica R. Slatina Bled Portorož Velenje Čatež Kranjska Gora 10 Ljubljana Skupaj referatov Leto 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 Okvirno število udeležencev 200 250 300 350 400 450 500 510 500 2011 550 Število referatov 83 90 122 118 133 184 193 185 165 193 1466 Člani Združenja CIGRE-CIRED bodo dobili geslo za dostop do vseh referatov in dokumentov, ki so bili objavljeni na desetih konferencah in delavnicah. Predelava spletne strani je v teku in se pričakuje realizacija tega cilja do oktobra 2012. 29 Sporočila CIGRE-CIRED 29 FINANČNO POROČILO ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED ZA LETO 2011 Poročilo predsednika Nadzornega sveta dr. Franca Jakla je vsebovalo pregled finančnega poslovanja Združenja CIGRE-CIRED v letu 2011. Nadzorni svet v sestavi Franc Jakl, Djani Brečevič in Zoran Rutar so pregledali finančno poslovanje Združenja slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED za leto 2011 in ugotovili, da se dejansko stanje prihodkov in odhodkov ujema s finančnimi dokumenti. V letu 2011 je Združenje CIGRE-CIRED ustvarilo 210.502 evrov prihodkov. Celotni odhodki so znašali 145.859 evrov. Tako so bili prihodki večji od odhodkov za leto 2011 v višini 64.643 evrov pred obdavčitvijo. Upoštevajoč davek od dohodkov v višini 7.913 evrov je bil čisti presežek prihodkov v letu 2011 v višini 56.730 evrov. V bilanci stanja na dan 31. 12. 2011 je bila vrednost sredstev Združenje CIGRE-CIRED v višini 317.636 evrov. Od tega opredmetena osnovna sredstva v višini 107.255 evrov (to so osnovna sredstva za kupljen poslovni prostor), kratkoročna sredstva v višini 108.612 evrov predstavljajo denarna sredstva na računu in v blagajni, kratkoročne terjatve za DDV v višini 1.769 evrov ter kratkoročni depozit na banki 100.000 evrov). Ugotavljamo, da je bilo finančno poslovanje v letu 2011, za 280 % nad predvidenim načrtom za leto 2011 (po načrtu je bilo predvideno 20.000 evrov presežka). Razlog za ugodno finančno stanje je bila dobro izvedena bienalna konferenca slovenskih elektroenergetikov, ugoden odziv sponzorjev konference in zelo smotrno ravnanje s stroški. Kljub temu so bile izvedene vse predvidene aktivnosti razen publiciranja novega slovarja in knjige o Milanu Vidmarju. Te aktivnosti se bodo izvedle v letu 2012. Združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED pa nadaljuje s financiranjem letnih nagrad za najboljše doktorate, magisterije in diplomske naloge s področja elektroenergetike v Sloveniji. SKLEP: Zbor članov Združenja je 23. aprila 2012 sprejel poročilo o finančnem poslovanju brez pripomb. SPREMEMBE STATUTA ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED Generalni sekretar dr. Pantoš je predstavil naslednje spremembe Statuta: 18. člen Predsedstvo je izvršilni organ Združenja CIGRE-CIRED. Sestavljajo ga: • predsednik Združenja CIGRE-CIRED, • predsednik Tehničnega Komiteja CIGRE, • predsednik Tehničnega Komiteja CIRED, • podpredsedniki (5), • generalni sekretar in • do 3 izbrana častna člana Združenja CIGRE-CIRED. Podpredsedniki pokrivajo področja: proizvodnje električne energije, prenosa električne energije, distribucije električne energije, prodaje električne energije, regulacije in trga električne energije ter področja izobraževanja, industrije naprav za elektroenergetiko in za standardizacijo. Predsedstvo vodi delo Združenja CIGRE-CIRED po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov. Predsedstvo se sestaja po potrebi. Predsedstvo je za svoje delo odgovorno zboru članov. Mandatna doba članov predsedstva je 4 leta z možnostjo podaljšanja. 4. člen Združenje CIGRE-CIRED sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo predvsem na področju energetike in elektrotehnike. Povezano je z Elektrotehniško zvezo Slovenije, Nacionalnim odborom WEC in Nacionalnim odborom Eurelectrica. 18a. člen Na seje Predsedstva se vabijo predsednik Nadzornega sveta in predsedniki povezanih organizacij iz 4. člena Statuta: Elektrotehniške zveze Slovenije, Nacionalnega odbora WEC (World Energy Council) in Nacionalnega odbora Eurelectrica. Obravnavane so bile dopolnitve statuta Združenja CIGRECIRED, ki so bile v splošnem usmerjene na naslednje: • Omogočanje sodelovanja trem drugim strokovnim organizacijam s področja energetike v organih upravljanja Združenja CIGRE-CIRED. Te organizacije so: Elektrotehniška zveza Slovenije, Eurelectric – Nacionalni komite Slovenije, in WEC – Nacionalni komite Slovenije. • Harmonizacija vodstvenih funkcij Združenja na maksimalno tri mandate zaporedoma po 4 leta, s tem, da so vsaka štiri leta volitve. Do sedaj je naš statut to predvideval samo za študijske komiteje in tehnične komiteje. V pariškem CIGRE je čas na teh funkcijah omejen na 6 let, vendar je razlika v možnosti izbire kadrov velikanska. • Pri finančnem poslovanju Združenja CIGRE-CIRED se uvede omejitev morebitnega vlaganja finančnih sredstev v tvegan kapital (delnice). 30 Sporočila CIGRE-CIRED 29 18b. člen Člane Predsedstva predlagajo člani Združenja CIGRECIRED. Izvoljeni se na Zboru članov z večino glasov. PREDSEDNIK ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED 21. člen Predsednik Združenja CIGRE-CIRED zastopa in predstavlja Združenje CIGRE-CIRED pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in v tujini, oziroma lahko pooblasti za to enega od članov Predsedstva. Predsednik sklicuje Predsedstvo, kjer predseduje. Podaja poročilo zboru članov. Predsednika izvoli zbor članov za dobo 4 let, vendar največ trikrat zaporedoma. Predsednik je odgovoren za delovanje Združenja CIGRECIRED v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije . Za svoje delo je odgovoren zboru članov Združenja CIGRE-CIRED. delovne skupine. Predsednik študijskega komiteja sklicuje in predseduje sestankom študijskega komiteja in strokovnim sestankom, ki jih študijski komite organizira. 34. člen Združenje CIGRE-CIRED razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na redni seji zbora članov se vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun in poročilo o poslovanju Združenja CIGRE-CIRED. To poročilo mora izkazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva. 34a člen Pri finančnem poslovanju ni dovoljeno vlaganje sredstev v tvegan kapital (delnice) in oglaševanje dejavnosti Združenja izven meja Slovenije. SKLEP 4.1: Zbor članov Združenja CIGRE-CIRED je na zboru dne 23. aprila 2012 sprejel z večino glasov predlagane dopolnitve Statuta (38 ZA, 1 PROTI, 1 vzdržan). ŠTUDIJSKI KOMITEJI CIGRE in CIRED 29. člen Študijski komiteji so osnovne organizacijske enote Združenja CIGRE-CIRED. Ustanavljajo in ukinjajo se po potrebi, kar potrdi Tehniški komite. Sestavljajo jih aktivni člani Združenja CIGRE-CIRED. Po pravilu vsebina dela študijskih komitejev odgovarja aktivnostim študijskih komitejev CIGRE Pariz in študijskim komitejem mednarodnega združenja CIRED. Poleg teh se organizirajo začasni študijski komiteji, ki bodo delovali po potrebi: • za stike z javnostmi, • za izobraževanje, • za terminologijo, • za člane seniorje, • za študente in mlade inženirje do 30 let ter. Aktivnost študijskih komitejev določa posebni Pravilnik o delovanju študijskih komitejev, ki je preslikava pravilnika o delovanju mednarodnih študijskih komitejev CIGRE in CIRED. Udeleženci zbora članov CIGRE-CIRED. – Foto Drago Papler 30. člen ŠTUDIJSKI KOMITE (ŠK) Predsednika ŠK izbere Predsedstvo na predlog članov Združenja CIGRE-CIRED. Mandat predsednika ŠK je štiri leta vendar največ trikrat zaporedoma. ŠK organizira sestanke po potrebi. ŠK postavlja strokovne okvire znanstveno-strokovnih sestankov, izbere strokovne poročevalce in recenzente za strokovne sestanke. Ti na njih oblikujejo zaključke in priporočila, po potrebi iz svojih članov ali iz članov študijskih komitejev oblikuje 31 Sporočila CIGRE-CIRED 29 NAČRT DELA ZDRUŽENJA CIGRE-CIRED ZA LETO 2012 Programske smernice za leto 2012 Programske smernice za leto 2013 • Sodelovanje pri proslavi Dneva slovenskih elektroenergetikov, 23. aprila 2012, • Sklic zbora članov, priložnostno predavanje in popravek Statuta, • Izdaja 29. številke Sporočil v maju 2012, • Organizacija mednarodnega srečanja strokovnjakov za daljnovode, Bled, 28-31 maj 2012, • Mednarodni seminar »daljnovodi« ob sodelovanju strokovnjakov v regiji, 28.5.2012, • Priprava na 44. zasedanje pariške CIGRE, ki bo avgusta 2012, • Organizacija skupnega srečanja slovenskih strokovnjakov v času pariške CIGRE, • Udeležba na seji Administrativnega komiteja pariške CIGRE v Parizu, • Nadaljevanje aktivnosti z delavnicami Smart Grids v Sloveniji ob širšem sodelovanju ostalih organizacij, ki se ukvarjajo s to tematiko (predvidena tema: financiranje projektov), • Izdaja Zbornika koledarjev 2000-2012, v aprilu 2012, • Izdaja ene strokovne knjige iz elektroenergetske dejavnosti, • Sodelovanje v družbi za boljšo slovensko energetsko politiko (skupaj z Energetsko zbornico, Elektrotehniško zvezo, SNK WEC, Strateškim svetom za energetsko politiko pri GZS), • Sodelovanje z drugimi organizacijami civilne družbe v cilju bolje slovenske elektroenergetike, • Organizacija mednarodnih delovnih skupin CIGRE v Sloveniji, • Izdaja tematskega koledarja CIGRE-CIRED 2013, • Sodelovanje v projektu podeljevanja Bedjaničevih nagrad za najboljše doktorate, magisterije in diplome s področja elektro-energetike in • Izboljšanje delovanja spletne strani www.cigre-cired.si. Programske smernice za leto 2013 so sledeče: – organizacija 11. konference slovenskih elektroenergetikov, ki bo od 27. do 29. maja 2013 v Kongresnem centru Wellnes park – Zdravilišče Laško, – izdaja 31. in 32. številke Sporočil, – natečaj za slovenske referate za 45. zasedanju pariške CIGRE 2014, – organizacija udeležbe in zastopanje na kongresu CIRED v Stockholmu, junija 2013, – zastopanja na sejah Administrativnega komiteja pariške CIGRE, – druga zastopanja slovenskega Združenja CIGRE v mednarodnem CIGRE-ju, – organizacija proslave Dneva slovenskih elektroenergetikov, 14. aprila 2013, – nadaljevanje aktivnosti z delavnicami na temo novih tehnologij, – izdaja tematskega koledarja CIGRE-CIRED 2013. Ob zaključku so udeleženci 3. dneva slovenskih elektroenergetikov 2012 prejeli knjigo s 13 tematskimi koledarji, ki jih vsako leto izdaja Združenje CIGRE-CIRED. Načrt stroškov za 2012 Nadzorni odbor je obravnaval tudi finančni načrt za leto 2012. Ocenjeni prihodki bodo znašali 41.000 Evrov in odhodki 71.000 Evrov. Ocenjuje se presežek odhodkov nad prihodki v višini 30.000 Evrov. Ta bilančni minus za leto 2012 je načrtovan, ker v sodih letih ni nacionalne konference elektroenergetikov, program aktivnosti v Sloveniji in tujini pa je obsežen. Tako se načrtuje večje število mednarodnih delovnih skupin v Sloveniji, mednarodni seminar o daljnovodih, delavnice o pametnih omrežjih in publiciranje več del. Robotizacija daljnovodov je nova tema ŠK CIGRE-B2. 32 Sporočila CIGRE-CIRED 29 ZBORNIK KOLEDARJEV ELEKTROENERGETIKOV CIGRE-CIRED 2000–2012 Drago Papler Vsako leto ob novem letu Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED pripravi nov tematski koledar za svoje člane. Prvič je bil izdan za leto 2000. Tema so bile enote v elektrotehniki in raziskovalci, po katerih so bile poimenovane. Nato so sledile različne teme: o prvih slovenskih elektrarnah, namenjene splošni porabi (2001), orto posnetki večjih elektroenergetskih objektov (2002), stebrom za nadzemne visokonapetostne daljnovode (2003), reorganiziranemu elektrogospodarstvu v karikaturah (2004), začetkom raziskav, projektiranja in proizvodnje naprav za elektrogospodarski sistem Slovenije (2005), znamenitih slovenskih elektroenergetikih (2006), o obnovljivih virih energije (2007), znamenitih Slovencih s področja naravoslovja, tehnike in matematike (2008), pionirjih elektroenergetskih sistemov (2009), mejnikih v razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema (2010), o tehnologijah shranjevanja električne energije (2011) in izumi elektrotehnike, ki so spremenili svet (2012). Ob priložnosti 3. dneva slovenskih elektroenergetikov je bil izdan zbornik vseh 13 koledarjev z zgodovinskimi, tehnološkimi temami pomembnih in uspešnih dejavnikov v naši pretekli elektroenergetiki, predstavljeni so naši častitljivi predhodniki – strokovnjaki, bogata slikovna dokumentacija, pa tudi šaljive domislice. Zbornik koledarjev je pripravil in uredil Krešimir Bakič. Pisne in oblikovne prispevke v trinajstih koledarjih so prispevali: Babuder Maks, Bakič Krešimir, Jakl Franc, Jeglič Anton, Jereb Peter, Korošec Vekoslav, Leban Ivan, Lesjak Srečko, Maučec Matija, Mihelčič Ivan, Ogorelec Anton, Otrin Andrej, Pantoš Miloš, Papler Drago, Rogelj Bine in Škorjak Boštjan. Pri vseh koledarjih je bil stalni recenzent in nadzornik izbora tem ter tekstov starosta slovenske elektroenergetike, zaslužni profesor Anton Ogorelec. Predsednik Združenja CIGRECIRED Krešimir Bakič se mu je o tej priložnosti zahvalil za njegovo delo in prizadevanja za ohranjanje kontinuitete ter za spodbujanja raziskovanja zgodovine slovenske elektrotehnike. Pri povezovanju programa ob 3. dnevu slovenskih elektroenergetikov je Maks Babuder dejal, da je zbornik koledarjev spomin in zahvala na plejado inženirjev, ki so sodelovali pri graditi slovenskega elektroenergetskega sistema, ki je nastajal preko 100 let. »Inženirji mislimo na optimalno graditev sistema, ki naj vključno z vsemi zakonitostmi ekonomije prispeva k temu, da bo vsak slovenski državljan imel dovolj kvalitetne in zanesljivo dobavljene električne energije. Zavedati se moramo, da bodoči koledarji ne bodo imeli na svojih stranicah samo elektroinženirje, ampak bodo zraven še vsi drugi dejavniki, ki vplivajo na to, da elektroenergetika ne more biti samo v rokah inženirjev, ampak bodo zraven še vsi drugi dejavniki, ki nanjo vplivajo. Zato se ne bo več razvijala optimalno, ker se v njej zrcalijo tudi drugi interesi. Najprej je bila tehnika, potem je prišla ekonomija, okolje – ekologija. Danes velikokrat govorimo o finančni krizi in pozabljamo, da je nad vsem še en drug sistem – to je finančni sistem,« je dejal prof. dr. Maks Babuder. Zbornik koledarjev – Foto Drago Papler 33 Sporočila CIGRE-CIRED 29 PODELITEV BEDJANIČEVIH NAGRAD ZA LETO 2011 Nagrajenci, njihovi mentorji in člani komisije ob podelitvi na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani so bile v decembru 2011 podeljene 41. nagrade za izjemna akademska dela s področja elektroenergetike v letu 2011, ki se podeljujejo že od leta 1970 dalje. Komisija je letos obravnavala 12 prispelih del, opravila izbor in sklenila, da se nagrade podelijo za eno doktorsko disertacijo, eno magistrsko delo in dve diplomski deli. Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča za leto 2011 sta podelila zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec in mag. Krešimir Bakič, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED. Prejemniki nagrad so: Urban Rudež za doktorsko disertacijo: Adaptivne sheme podfrekvenčnega razbremenjevanja v sodobnih elektroenergetskih sistemih (mentor prof. dr. Rafael Mihalič); Žiga Voršič za magistrsko delo: Uporaba polizoliranih vodnikov pri najvišjih napetostih (mentor prof. dr. Jože Pihler, somentor prof. dr. Gorazd Štumberger); Andrej Debenjak za diplomsko delo: Uporaba elektrokemične impedančne spektroskopije v sistemih s PEM gorivnimi celicami (mentorica izr. prof. dr. Maja Atanasijević-Kunc, somentor prof. dr. Stanko Strmčnik); Rok Pučko za diplomsko delo: Bilateralno teleoperiran kolesni mobilni robot (mentor izr. prof. dr. Aleš Hace). Memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču V štirih desetletjih podeljevanja je nagrada prof. dr. Vratislava Bedjaniča pridobila ugledno prepoznavnost, povezano z imeni Iskre ter Univerze v Ljubljani in Mariboru. Leta 2009 je sponzorstvo nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED in v sodelovanju z obema slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno 34 kontinuiteto. Organizacijo 41. podelitve je prevzela Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane nagrade predstavljajo memorial prof. dr. Vratislavu Bedjaniču – ustanovitelja in direktorja prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Prof. dr. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato leta 1940 imenovan za docenta na ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije; med drugim tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru. Na podlagi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomembnosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov, je osebno sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov – Iskra TELA v Ljubljani. Od ustanovitve 29. junija 1949 jo je vodil kot poslovni in strokovni direktor celo desetletje do njegove prerane smrti, ki ga je doletela na službeni poti. Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti, 15. decembra 1999, odkrit doprsni kip v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pobudnik zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec Z namenom da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi spodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih sodelavcev, prof. dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati. Komisija, ki ji v celotnem obdobju njenega delovanja daje visok ugled njen starosta, zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela, poleg visoke raziskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Vključno z letom 2011 je bilo podeljenih 270 nagrad – od tega 154 nagrajencem iz ljubljanske, 52 iz mariborske in 64 iz drugih univerz. Podeljene so bile za 49 doktoratov znanosti, 86 magisterijev in 135 diplomskih del. Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. Takšne reputacije so jamstvo, da se tudi letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času restriktivnih gospodarskih razmer, ko predstavlja znanje eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja. (Vir: Naš stik, mj) Sporočila CIGRE-CIRED 29 RAZPIS 42. NATEČAJA ZA NAGRADE PROF. DR. V. BEDJANIČA Za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področij elektroenergetskih sistemov, naprav, elementov avtomatizacije, vodenja sistemov in stikalne tehnike Nagrade se podeljujejo doktorjem in magistrom ter diplomantom elektrotehniških fakultet na območju Slovenije, ki so ali bodo svoja dela zagovarjali v obdobju od 1. septembra 2011 do 1. oktobra 2012. Izbrane in podeljene bodo: – ena nagrada za doktorsko disertacijo v višini 1000 Evrov, – ena nagrada za akademsko magistrsko delo v višini 600 Evrov, – do dve nagradi za univerzitetno diplomsko delo, – ali magistrsko delo bolonjskega študija v višini 500 Evrov. Predloge za razpisane nagrade posredujejo fakultete, in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v obdobju skladno z razpisom. Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo, ter kratek povzetek dela. Komisija za nagrade prof. dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 2012 do vključno 30. oktobra 2012. Vsak predlog na natečaj mora vsebovati točen naslov kandidata, njegov e-naslov ter ime in priimek mentorja. Nagrajenih del komisija ne vrača. Vrnejo se samo nenagrajena dela. Nagrade bodo podeljene v decembru 2012. Gostitelj slovesne podelitve bo Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Prijave s prilogami posredujte na naslov: Predsednik komisije za nagrade Zaslužni prof. dr. Anton OGORELEC Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25 1000 Ljubljana PROF. DR. JOŽE VORŠIČ – ZASLUŽNI ČLAN PARIŠKE CIGRE Profesor Voršič je poleg dolgoletnega članstva pariške CIGRE bil že več kot 20 let aktiven član v nacionalnem komiteju CIGRE. Že od začetka ustanovitve je opravljal več funkcij. Nazadnje je podpredsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov, nacionalni komite CIGRE za področja izobraževanja, standardizacije in elektro industrije. Je tudi predsednik nacionalnega študijskega komiteja C4 – Tehnične značilnosti elektroenergetskega sistema. Izvršni odbor pariške CIGRE je v letu 2012 sprejel več svojih članov, dolgoletnih ekspertov v zaslužne člane te ugledne mednarodne strokovne organizacije. Med izbranimi zaslužnimi člani je tudi naš član profesor dr. Jože Voršič z Univerze v Mariboru. Do sedaj so bili sprejeti med zaslužne člane pariške CIGRE naslednji naši člani: 1998 – zaslužni prof. dr. Anton Ogorelec, 2000 – prof. dr. Ferdinand Gubina, 2002 – mag. Krešimir Bakič, 2006 – prof. dr. Maks Babuder in prof. dr. Franc Jakl, 2010 – mag. Maja Končan-Gradnik in Ivan Leban, 2012 – prof. dr. Jože Voršič. Leta 2004 je Krešimir Bakič dobil na predlog tehničnega komiteja pariške CIGRE priznanje za svoje delo v študijskem komiteju za razvoj in ekonomijo sistemov (The CIGRE Technical Committee Award in recognition of the outstanding contribution to the work of CIGRE Study Committee C1: System Developments and Economics). 35 Zgodovinski utrinki ZGODOVINSKI UTRINKI Krešimir Bakič Simon Šubic je leta 1900 objavil prvi zapis v slovenščini o prenosu električne moči na večje razdalje Faradayevo odkritje elektromagnetne indukcije, leta 1831, je bil epohalen dogodek v zgodovini fizikalnih znanosti in inženirstva. Takrat se je prvič videla pot kako proizvajati električni tok s pomočjo magneta. Da je možno iz elektrike dobiti magnet je pred njem ugotovil danski profesor Oersted (1815), Faraday pa je pokazal tudi obratno pot. Kmalu za tem so začele nastajati ideje kako uporabiti ta tok. Električni telegraf je bila iznajdba, ki je odprla nove poslovne možnosti, podjetja in zaposlitve. Nekaj let kasneje (1850) je nek francoski zdravnik objavil, da je izmenični tok boljši za električne masaže kot enosmerni. Obločnice so začele zamenjevati plinske luči ampak velika težava je bila ohranjanje stabilnega toka. Svet je potreboval še nekaj desetletij do izuma dinama, stroja za stabilnejšo proizvodnjo enosmernega toka. Po letu 1866 in Siemensovem izumu dinama ter začetku komercialne uporabe enosmernega električnega toka (1882, Pearl street station, NY, ZDA) se je interes za električno energijo zelo povečal. Narejeni so bili poskusi konverzije fosilnih goriv v elektriko in tudi vodne moči v električno moč (prva HE naj bi bila po nemških virih narejena že leta 1872 v Nemčiji na Bavarskem v Linderhofu v bližini Garmish-Partenkirchena, po angleških virih pa leta 1878 v Cragside, severno od Newcastlea, v Angliji). O prenosu električne moči na večje razdalje z enosmernim tokom v literaturi navajajo projekt iz leta 1882 (Francoz Marcel Deprez in Nemec Oskar Miller). Prenesena je bila moč 1,5 kW z napetostjo 1,4 kV na razdaljo 57 km od Machbacha do München-a. Takrat je bila v München-u svetovna elektrotehnična razstava. V tem času so se znanja o nastajajoči elektrotehniki prenašala pred vsem s pomočjo elektrotehničnih razstav (1881-Pariz, 1882-München, 1883-Dunaj, 1884-Torino, itn.). Nekaj let kasneje,1891, je bil realiziran prvič v zgodovini tudi prenos izmeničnega trifaznega toka na razdaljo 176 km, prav tako v Nemčiji med mestoma Lauffen in Frankfurt/Maine. Ta dogodek ob Frankfurtski razstavi (priklop je bil 26. avgusta 1891) je bistveno vplival na nadaljnji razvoj elektrotehnike in oznanil velike možnosti prenosa električne moči na velike razdalje s pomočjo izmeničnega toka. V času 1880 do 1895 je bilo najbolj inovativno obdobje v razvoju elektrotehnike, ko so bili postavljeni temelji za kasnejši sto letni razvoj in elektrifikacijo človeštva. Takrat se je začelo govoriti o drugi tehnološki revoluciji in elektrifikaciji kot tehnološkem temelju nove družbe. (prva tehnološka revolucija je bila po izumu parnega stroja). Danes se pa pogovarjamo o prehodu v tretjo tehnološko revolucijo z močno vključitvijo informacijskih sistemov, obnovljivih virov in novih vlog slehernega udeleženca na tem trgu energije. 36 Prvi zapisi o elektriki v slovenščini V slovenščini so bili zabeleženi prvi objavljeni zapisi o električnem toku v sredi 19. stoletja (1849 – Karel Robida, prva knjige iz fizike Naravoslovje ali fizika; 1856 – članek Električna luč – nova svečava ribčem v časopisu Novice, gospodarske, obertnijske in narodske) in leta 1875 prvi strokovni zapis o uporabi električnega toka kot monografija: Telegrafija, zgodovina njena in današnji njen stan pri založbi Slovenska matica, avtorja dr. Simona Šubica, takrat profesorja fizike na graški univerzi. Profesor Simon Šubic je ob koncu 19. stoletja v slovenščini objavljal poljudnoznanstvene članke o različnih naravoslovnih, družboslovnih in filozofskih temah. Pisal je npr. o meteorologiji, geofiziki, elektrotehniki, mehaniki, letalstvu, fotografiji in se ga šteje za začetnika slovenske tehnične terminologije. Med mnogimi poljudnoznanstvenimi članki je prvi objavil zapis v treh nadaljevanjih z naslovom “O prenašanju delujočih moči z elektriko“, objavljen leta 1900 v časopisu “Dom in svet”, št. 12, v založbi Katoliškega tiskovnega društva. Ti njegovi članki so vsekakor prvi zapisi o prenosu električne moči v slovenščini. Zato zaslužijo pozornost, danes po 112-ih letih od objave, zlasti v krogih inženirjev, ki se ukvarjajo s to čedalje bolj pomembno tematiko. Šubičeva zgodba o prenosu elektrike V prvem delu članka “O prenašanju delujočih moči z elektriko “ Simon Šubic pojasnjuje različne oblike prenosa moči bodisi mehanski kot so hidravlični, aerodinamični, bodisi električni prenos, ki ga širše predstavlja. Tukaj je treba bralce opozoriti, da je bil v tem času mehanski prenos moči zelo konkurenčen električnemu. Tako so npr. pri projektu HE na Niagari (1892-1895) v ZDA resno primerjali možnosti prenosa moči vodne sile do 46 km oddaljenega Buffala s pomočjo hidravličnega prenosa ali prenosa komprimiranega zraka poleg različic enosmernega (DC) oz. izmeničnega (AC) električnega prenosa. Znano je, da je zmagala Westinghausova različica izmeničnega (AC) dvofaznega prenosa frekvence 25 Hz, ki je realizirana leta 1896 in je pomenila končno zmago izmeničnega nad enosmernim tokom za prenos električne moči. Bistvena prednost električnega prenosa nad mehanskim je v učinkovitosti. Nadalje v članku pojasni kdo je bil izumitelj prenašanja električne energije. To si, kot piše Šubic, pripisuje Francoz Hippolyte Fontaine (1833–1910), ki je bil sodelavec znamenitega belgijskega inženirja Zenoba Gramme-ja (opomba: Grammov dinamo je bil izboljšan Siemensov dinamo iz leta 1866 in prvi, ki je omogočil višjo napetost in bolj stabilen enosmerni tok). Na svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju je Fontaine želel pokazati obiskovalcem kako lahko poganja mali elektromagnetni stroj s pomočjo enosmernega toka proizvedenega v Grammovem Zgodovinski utrinki dinamu. Uporabil je toliko bakrene žice (ca. 2 km), da mu je vodna črpalka delovala pravilno. Po tem poskusu, kot pravi Fontaine, je dobil idejo, da lahko prenaša mehansko energijo v daljne kraje. Zamisel Fontaina sta prva uporabila Francoza Felix in Chretien leta 1879 v svoji sladkorni tovarni v Sermaizeu. Ker je predelava sladkorne pese sezonskega značaja in ostali del leta parni stroji stojijo, sta Francoza v tem času uporabila parne stroje za oranje njiv s prenosom mehanske moči na 800 m oddaljeno njivo. Grammov dinamo ob parnem stroju v tovarni je proizvedel elektriko, ki so jo prenesli po žici do posebej pripravljenega pluga, ki ga je poganjal električni motor. Tako se je pravzaprav prenos električne moči začel z električnim oranjem v Franciji, leta 1879. Ta primer je našel številne posnemovalce v Franciji in drugod zlasti zaradi ekonomskega učinka. Fontaine je bil tudi organizator prve svetovne elektrotehnične razstave v Parizu leta 1881. Kot pionirju elektrotehnike mu je Francija podelila visoko priznanje legije časti. Poleg Francije so se tudi Švicarji začeli veliko ukvarjati z možnostmi prenosa moči z elektriko. Tu je pomembno vlogo odigral slavni inženir Charles L. Brown iz tovarne Oerlikon pri Zürichu (op. Brown je postal slaven zlasti po gradnji prvega na svetu trifaznega električnega generatorja leta 1891, ki je služil za prvi na svetu trifazni električni prenos na razdaljo 176 km v Nemčiji; v jesen istega leta 1891 je Brown z Boveryem v Badnu ustanovil znamenito podjetje Brown-Bovery-Company ali BBC, ki je po letu 1976 z združitvijo s švedsko družbo Asea postalo Asea-Brown-Bovery oz. ABB). Inženir Brown je v Švici naredil prvi prenos električne energije z enosmernim tokom med mestoma Solothurnom in Kriegstettenom na razdaljo 8 km. Do leta 1891 je tovarna Oerlikon v Švici izdelal 8 projektov prenosa električne moči na razdalje do 8 km. Simon Šubic v članku opisuje veliko borbo za prevlado elektrike v tem času. Največ očitkov elektriki je bilo, da je nevidna in nevarna pa čeprav zelo učinkovita, zato so bili različni nasveti kot npr. da se električni vodi ne smejo voditi ob cesti ker lahko koga ubijejo; po kmetijskih zemljiščih pa so kmetje protestirali, da se ta nevarnost pelje po njihovi zemlji, itn. Investitorji – tovarnarji pa so bili nezaupljivi do zanesljivosti prenosa elektrike in nje rabe. V drugem nadaljevanju članka o prenašanju moči z elektriko veliko zvemo o aktualnih svetovnih projektih prenosa električne energije do leta 1900. Mnogi od navedenih projektov so danes pozabljeni in niso navedeni v nobeni od znanih zgodovinskih knjig o razvoju elektrotehnike; v času njihovega nastanka pa so predstavljali velikanski napredek v razvoju človeštva. Tako v članku zasledimo tudi osnutke idej za HE Djerdap ( “pri Železnih vratih na južni meji ogrske dežele nameravajo veliko vodno silo ob kataraktih Dunava porabiti za pridelovanje električnih tokov. Nadejati se je energije za 10000 do 30000 konjskih moči”), HE Töll na južnem Tirolskem v sodelovanju Merana in Bolzana, ki je začela obratovati 1898, in tudi v Egiptu idejni projekt za assuansko hidroelektrarno na vodah Nila ter prenos elektrike za razsvetljavo piramid in za tovarne bombaža. Zanimivo je, da Šubic nikjer ne omenja prvega prenosa izmeničnega trifaznega toka v Ljubljani, leta 1897. V tretjem delu je Šubic zbral zelo zanimive zgodovinske podatke o električnem transportu in obdelal začetke električne železnice in električnega avtomobila. Slednji po stotih letih spet pridobiva veljavo, tako kot prenosi z enosmernim tokom na velike razdalje. Gledajoč iz sedanjega zornega kota so opisi začetkov prenosa električne energije, začetki nastajanja električnih omrežij, dilem Grammov dinamo s prve svetovne elektrotehnične razstave v Parizu 1881, ki je zmogel prenašati 7 konjskih moči na razdaljo 5 km). in težav investitorjev ter vlog javnega sektorja zelo poučni tudi za današnji čas, ko se dogajajo velike spremembe uvajanja t.i. pametnih omrežij, ki naj bi slonele na novih senzorskih tehnologijah, novih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah in tehnologijah obnovljivih virov, vse skupaj podprto z novimi matematičnimi pristopi, sloneči na inteligenčnih sistemih in zahtevnih socioloških spremembah. Čeprav ima vsaka sprememba svoje težave in prehodne cikle, vedno je možno se kaj naučiti iz preteklosti. Kdo je bil prof. dr. Simon Šubic? Simon Šubic (1830-1903) je bil profesor eksperimentalne fizike na graški univerzi in eden od treh Slovencev – profesorjev na treh avstrijskih univerzah: Jožef Stefan na Dunaju, Ignacij Klemenčič v Innsbrucku in Simon Šubic v Gradcu. Upoštevajoč dejstvo, da je slavni izumitelj Nikola Tesla v času 1875-1878 študiral na isti fakulteti v Gradcu, je bil verjetno tudi Šubic eden od njegovih profesorjev. Rodil se je 28. 10. 1830 v vasi Brode v Poljanski dolini. Osnovno šolo je končal v Škofji Loki, gimnazijo začel v Celju in maturiral leta 1852 v Ljubljani, in isto leto vpisal filozofsko fakulteto na Dunaju. Leta 1856 je diplomiral iz matematike in fizike. Začel je kot profesor fizike na realki v Budimpešti, kjer je napisal prvo knjigo iz fizike. Zaradi madžarsko-avstrijskih političnih razmer je bil prisiljen se vrniti na Dunaj. Tam je zbolel in so mu svetovali naj se preseli v Gradec, kjer je živel od leta 1864. Od leta 1869 je postal izredni profesor fizike na graški tehnični univerzi. V Gradcu je ostal do smrti, 27. 7. 1903, kjer je tudi pokopan. Zelo plodovit je bil Šubic kot pisatelj poljudnoznanstvenih del v slovenščini, napisal je tudi prvo knjigo o elektriki leta 1875. Viri: Stanko Šimenc, Poljudnoznanstveni pisatelj dr. Simon Šubic; Stanislav Južnič, Fizik Simon Šubic (1830–1903), Stanislav Južnič, Poljanec Simon Šubic je objavil prve znanstvene razprave iz fizike v slovenskem jeziku; Bruno Besser, Meteorology and geophysics and its ambassadors at the university of Graz; Vir za sliko: www.dlib.si 37 Seznam članov Seznam individualnih članov CIGRE Pariz iz Slovenije za leto 2012 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. Dr. Babnik Tadeja, ELPROS Dr. Babuder Maks, EIMV Mag. Bakič Krešimir, ELES Mag. Blokar Matjaz Dr. Bundara Borut, IMK Mag. Cestnik Breda, EIMV Dr. Dolinar Drago, Univerza Maribor Dr. Golob Robert, GEN-I Gradnik Timotej, EIMV Dr. Grcar Bojan, Univerza Maribor Dr. Gubina Andrej, Univerza Ljubljana Mag. Hrast Marko, ELES Dr. Jakl Franc, upokojenec Jamšek Saša, IREET Jerman Istok, KOLEKTOR ETRA JURMAN Andrej, KOLEKTOR ETRA Mag Končan-Gradnik Maja, EIMV Korsič Albin, SEL Dr. Kosmač Janko, EIMV Kragelj Jože, HSE Mag. Kregar Aleš, ELES Mag. Lesjak Srečko, ELES Leskovec Franc, upokojenec Lovrenčič Viktor, C&G Engineering Marčenko Zoran, ELES Mag. Merše Stane, IJS Dr. Mihalič Rafael, Univerza Ljubljana Dr. Pantoš Miloš, Univerza Ljubljana Dr. Papič Igor, Univerza Ljubljana Dr. Paravan Dejan, GEN-I Dr. Pihler Jože, Univerza Maribor Polak Drago, SEL Prašnikar Borut, Kolektor etra Mag. Senčar Marko, AGEN-RS Skubin Gorazd, PETROL Dr. Šmon Ivan, SODO Dr. Strmčnik Boštjan, Korona Šušteršič Andrej, EIMV Švegelj Roman, BUREAU VERITAS Mag. Testen Marko, IBE Mag. Tomšič Ladislav, DEM Dr. Toroš Zvonko, Elektro Primorska Mag. Tupej Andrej, DEM Mag. Valenčič Leon, EIMV Dr. Vižintin Stane, EIMV Dr. Voršič Jože, Univerza Maribor Mag. Vrabič Gorazd, Iskra Sistemi Dr. Zadnik Branko, IBE Zakonjšek Janez, Dr. Žitnik Boris, EIMV Dr. Žunec Miro, ELES Keršnik Matjaž, Elektro Ljubljana Bečan Miha, EIMV, mladi član CIGRE 38 Seznam kolektivnih članov CIGRE Pariz iz Slovenije za leto 2012 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Elektro Celje Elektro Ljubljana Elektro Slovenija (ELES) ISKRASISTEMI NE Krško TE Šoštanj TE-TO Ljubljana Soške elektrarne V informacijo: Individualni člani pariške CIGRE in zaposleni v podjetjih kolektivnih članov pariške CIGRE lahko brezplačno dostopajo do vseh dokumentov CIGRE-Pariz na spletni strani: www.e-cigre.org . Registrirajo se s svojo številko, ki so jo dobili na članski izkaznici. Podjetja imajo člansko številko prav tako na izkaznici. Dokumente lahko kopirajo v pdf verziji. Število kopiranih dokumentov je za enkrat neomejeno vendar v Tajništvu CIGRE v Parizu nadzirajo število snetih dokumentov posameznega člana. (… Nek Kitajec je menda kopiral neko brošuro 1500 krat.) Seznam članov Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED za leto 2012 Častni člani 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Zaslužni prof. Dr. Anton Ogorelec Prof. dr. Ferdinand Gubina Prof. dr. Franc Jakl Franc Potočnik Dr. Janez Hrovatin Mag. Vekoslav Korošec Zaslužni člani 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. Dr. Branko Zadnik Mag. Drago Bokal Franc Leskovec Dr. Franc Žlahtič Ivan Leban Jože Perme Prof.dr. Jože Voršič Dr. Jurij Curk Prof. dr. Konrad Lenasi Mag. Krešimir Bakič Mag. Ladislav Tomšič Mag. Maja KončanGradnik Prof.dr. Maks Babuder Dr. Pavel Omahen Prof. dr. Peter Žunko Prof. dr. Rafael Mihalič Dr. Robert Golob Dr. Stane Vižintin Mag. Viktor Lovrenčič Dr. Zvonko Toroš Prof. dr. Jože Pihler Mag. Breda Cestnik 23. 24. 25. 26. 27. Dr. Janko Kosmač Andrej Šuštaršič Cveto Kosec Albin Koršič Drago Polak Redni člani 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. Babnik Tadeja Baloh Janez Barl Boštjan Bartol Iztok Bergant Peter Bezjak Marjan Bizjak Jože Bizjak Jurij Blokar Matjaž Bole Anuška Bračič Ivan Bregar Zvonko Brešan Metod Brglez Marijan Carli Radko Ceferin Peter Čepin Marko Čuček Biljana Čuhalev Igor Dimitrijević Aleksandar Dirnbek Vladimir Divjak Adolf Faganelj Alojz Fleišer Peter Furlan Tomaž Seznam članov 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. Gabrovšek Marko Gantar Janez Gašperič Samo Gerbec David Gjura Dejan Gorišek Janez Grabner Karol Gradnik Timotej Grmovšek Boris Gubina Andrej Hrast Marko Hrobat Primož Hvala Gabrijela Imširović Damir Isakovič Rado Jamnik Tomaž Jamšek Saš Jerman Istok Jurman Andrej Karas Željko Kastrin Martin Kavčič Dušan Kavčič Marjan Kavrečič Miran Kneževič Rade Kobal Ivan Kokalj Danijel Kos Anton Kosec Dušan Koselj Anton Koselj Uroš Kosič Gorazd Kotar Peter Kovačič Damjan Koželj Marijan Kragelj Jože Kregar Aleš Kristan Ostoj Kristan Robert Kukovič Ivan Kurent Igor Kuzmič Bojan Lagler Boris Lah Tomaž Lakota Jeriček Gašper Lesjak Srečko Leskovec Viktor Lestan Darko Lindič Robert Lisjak Marjan Ljubič Miloš Loborec Igor Lorencin Ivan Lutar Štefan Maček Martin Majcen Anton Maksič Miloš Mandelj Minče Mandeljc Emil Marčenko Zoran Marinček Tone Marinšek Miran Mašera Srečko 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. Matvoz Dejan Maučec Matija Medoš Milan Mezgec Boris Milhar Franci Mohar Tomaž Muc Nataša Mulej Marja Nadižar Matija Novak Roman Osvald Matjaž Otrin Andrej Palčec Vladimir Pantoš Miloš Papič Igor Papler Drago Paravan Dejan Pavlič Drago Pavšek Janez Peršin Aleš Peternel Matjaž Petrič Nataša Pibernik Mira Pirnat Roman Piščanec Darja Pišek Blaž Podjavoršek Matjaž Polak Marko Porenta Marijan Poš Edvard Prašnikar Borut Prelog Urban Premk Marijan Premuš Aleksander Protič Miloš Rapuc Peter Ratej Jure Rebolj Jernej Recer Jani Rejc Matej Remškar Filip Repinc Davorin Romih Milan Rozman Igor Rutar Zoran Salobir Uroš Senčar Marko Sever Andrej Skubin Gorazd Souvent Andrej Stabej Darij Sterniša Janez Stojkovič Moma Strmec Jure Škamperle Drago Škorjak Boštjan Šmon Ivan Štih Igor Štojs Samo Štumberger Gorazd Švajger Milan Švegelj Roman Taljan Drago 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. Taljan Gregor Tiršek Andrej Toplak Franc Tot Simon Trampuž Mirjan Tušek Branko Udovič Zmago Uršič Goran Valenčak Ferdinand Valenčič Leon Velkov Dimitar Vertačnik Borut Volk Rajko 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176. 177. Vončina Rudi Vrabič Gorazd Weingerl Miroslav Zagožen Ivan Zagožen Peter Zakonjšek Janez Zlatarev Georgi Žertek Andraž Živic Tomaž Žumer Marjan Žumer Miha Žunec Miro Žvikart Darko Seznam podjetij – članov Združenja CIGRE-CIRED za leto 2012 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o. ELEKTRO MARIBOR, d.d. ELEKTRO GORENJSKA, d.d. ELEKTRO LJUBLJANA, d.d. ELEKTRO CELJE, d.d. ELEKTRO PRIMORSKA, d.d. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, d.o.o. SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA, d.o.o. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO, d.o.o. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE, d.o.o. TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA, d.o.o. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, d.o.o. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA, d.o.o. ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR KORONA, d.d. IBE, d.d. ELEKTRONABAVA, d.o.o. ISKRA SISTEMI, d.d. ELEKTROTEHNA ELEX, d.o.o. C & G, d.o.o. Ljubljana GEN ENERGIJA, d.o.o. GEN-I, d.o.o. HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE JAVNA AGENCIJA RS ZA ENERGIJO ELEKTROSERVISI, d.o.o. BORZEN, d.o.o. IREET, d.o.o. JP ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o. ELTIMA, d.o.o. DALEKOVOD, d.o.o. ABB, d.o.o. TALUM, d.d. ESOTECH, d.d. SIEMENS, d.o.o. ARTES, d.o.o. KOLEKTOR ETRA, d.o.o. SODO, d.o.o. KOLEKTOR SINABIT, d.o.o. GORENJSKE ELEKTRARNE, d.o.o. 39 VABILA NA RAZLIČNA POSVETOVANJA Slovenija Inovacija energetike, 4. strateško srečanje Drzno, trajnostno, konkurenčno Kongresni center Brdo pri Kranju, 10. oktobra 2012 Slovenski komite CIGRE-CIRED sodeluje na posvetovanjih Inovacije energetike od 2009 dalje. Poudarki 2012: Vizija razvoja zelenih tehnologij. Povezati manjkajoče dele verige pametna omrežja – obnovljivi viri energije - električna mobilnost. Priložnosti trgov z energenti – učinkovita raba energije – vodenje porabe energentov (DSM). Predstavitev primerov. Ekskluzivna ponudba za inovativne in konkurenčne akterje do 24. avgusta; 20 prostih mest za predstavitve vaših inovacij! Več o predstavitvah na www.prosperia.si. Hrvaška 10. simpozij o vodenju in obratovanju elektroenergetskega sistema, Opatija, 11.–14. 11. 2012. – Hotel Ambasador. Organizator posvetovanja je Hrvaški odbor CIGRE. Več na www.hro-cigre.hr Srbija Združenje CIRED Srbije vabi na 8. posvetovanje o distributivnem omrežju, ki bo v Vrnjački Banji, 23. do 28. septembra 2012. Več informacij o dogodku na: http://www.ciredserbia.org.rs/ Črna Gora 3. posvetovanje CIGRE Nacionalnega komiteja Črne Gore. Pržno, 13.–16. maja 2013. Več informacij je na: http://www.cigre.me Informacija V tajništvu Združenja CIGRE-CIRED smo dobili CD z referati nedavne 3. konference CIRED na Hrvaškem, ki je bila od 23.–26. maja v Svetem Martinu na Muri. Za naše člane je možna izposoja v uradnih urah tajništva. Napoved 30. številke Sporočil Izide predvidoma v prvem tednu oktobra 2012. Osrednja tema Sporočil bodo prednostne teme po študijskih komitejih za 11. konferenco slovenskih elektrotehnikov, ki bo v TERMAH LAŠKO, 27.–29. maja 2013. Objavljeni bodo tudi razpisi za priznanja Združenja CIGRE-CIRED in poročila s 44. zasedanja pariške CIGRE. 40 ZLATI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV ABB, d.o.o. Koprska 92, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)244-54-40, www.abb.com DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana Zavetiška 1, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)256-15-97, [email protected], www.dalekovod.hr ISKRA EMECO, d.d. Savska loka 4, 4000 Kranj, Slovenija, Telefon: +386(4)206-40-00, [email protected] ISKRA Sistemi, d.d. Stegne 21, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)513-10-00, [email protected], www.iskrasistemi.si Siemens, d.o.o. Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386(1)474-61-00, [email protected], www.siemens.si SREBRNI SPONZORJI 10. KONFERENCE SLOVENSKIH ELEKTROENERGETIKOV Dravske elektrarne Maribor (DEM), d.o.o. Obrežna ulica 170, 2000 Maribor, Slovenija – www.dem.si Elektro-Slovenija, d.o.o. (ELES) Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.eles.si ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.eimv.si ELEKTROSERVISI, d.d. Dobrave 6, 1236 Trzin, Slovenija, [email protected] ELEKTROSERVISI ENDAL, d.o.o. Jurčičeva ulica 8, 2366 Muta, Slovenia, www.endal.si KOLEKTOR ETRA, d.o.o. Šlandrova ulica 10, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija www.kolektor-etra.si KONČAR, d. d. Fallerovo šetalište 22, 10000 Zagreb, Hrvatska, www.koncar.hr Schneider Electric, d.o.o. Dolenjska cesta 242c, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.schneider-electric.si Soške elektrarne Nova Gorica, (SENG), d.o.o. Erjavčeva 20, 5000 Nova Gorica, Slovenija, www.seng.si SIJA, d.o.o. Kmečka pot 10, 1000 Ljubljana, Slovenija, [email protected] KONČAR Sončna elektrarna na osnovni šoli Preddvor. Arhiv Gorenjske elektrarne Sončna elektrarna Merkur Naklo. Arhiv Gorenjske elektrarne Sončna elektrarna na osnovni šoli Šenčur. Arhiv Gorenjske elektrarne
© Copyright 2024