Utrip - Občina Škofja Loka

Februar 2012
2
Februar 2012
3
Februar 2012
4
Februar 2012
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Elektronski naslov uredništva:
[email protected]
Prispevke sprejemamo na elektronski naslov do 20. v mesecu. Do 15.
v mesecu je potrebno rezervirati
prostor. Najavo kulturnih prireditev
sprejemamo do 22. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo,
če to ni izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
[email protected]
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Kazalo
6
Ponovno dela na predoru
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
12
Stališče občine o elektrificirani progi
14
Predstavili cilje, koristi in potek projektov znotraj ureditve porečja Sor
15
Pasijonskim dogodkom na pot
16
»Povzročitelj naj plača«
17
Se bo del knjižnice selil na Namo?
20
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
22
Žirovske novice
24
Pridobili 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev
25
Vedno nasmejana
26
»Restavriramo zgodovino za zanamce«
27
Jama je vredna pozornosti
28
Najvišje mednarodno priznanje na področju fotografske umetnosti
29
Dobrodelni koncert za kulturni dom
30
Na ogled rokodelski izdelki
31
'Puštuci' u Lok'
32
Grafično oblikovanje, fotografija in prav poseben nakit
34
Comenius združuje
36
Rodil sem se kot slikar
42
Aktivno na toplem
47
Pokal Loka letos še bolj raznolik
48
Prireditve v februarju
Tatjana Rant,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
Loški utrip z vami že 16 let.
[email protected]
5
Februar 2012
11. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka
Sprejeli pravilnik o sofinanciranju socialnih,
invalidskih in humanitarnih dejavnosti
Zanimive pobude in vprašanja svetnikov – Poudarek na kadrovskih zadevah – Podjetje Filc po novem ni več v Godešiču,
ampak na Trati – Sprejeti pravilnik prinaša delitev sredstev v razmerju 70–30 odstotkov v korist lokalnih organizacij
Uvodoma je župan mag. Miha
Ješe z dnevnega reda umaknil
točko o spremembi pravilnika o
subvencioniranju varstva otrok, ki
niso vključeni v programe predšolskega varstva, z obrazložitvijo, da
gre v predlogu zgolj za tehnične
spremembe, v pripravi pa so tudi
vsebinske, zato je smiselno, da se
oboje obravnava hkrati.
Sledile so pobude in vprašanja
svetnikov, med katerimi je bila tudi
pobuda za saniranje potencialno
nevarnih točk v mestu, ki so lahko
možni vzrok za padce starostnikov;
nadalje da se uredijo označevalne
table v Frankovem in Hafnerjevem
naselju; da se poviša subvencija za
otroke, ki niso vključeni v vrtec ter
uvede tudi subvencija za drugo
starostno obdobje; da se rekonstruira Potočnikova cesta; zanimalo jih je, v kakšni fazi je energetski
koncept občine itd.
Svetniki so med kadrovskimi
zadevami obravnavali štiri podtočke. Tako so v komisijo za izbor
prosilcev na podlagi razpisa za
sofinanciranje izobraževanja
nadarjenih glasbenikov in mentorjev Glasbene šole Škofja Loka
(Jobstov sklad) imenovali Andreja
Žagarja in Gregorja Hostnika.
Dali so soglasje k imenovanju
Sabine Dietner za direktorico
Zdravstvenega doma Škofja Loka.
Nato so v svet javnega sklada RS
za kulturne dejavnosti, območna
izpostava Škofja Loka, imenovali
Jušo Berce, Lojzeta Sovinca in
Stanislava Šoparja. Na koncu
so dali še pozitivno mnenje k
imenovanju Marka Primožiča
za ravnatelja OŠ Ivana Groharja.
Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli odlok o spremembi
območja naselij Trata in Godešič.
Tako se del območja naselja Go-
dešič izloči iz navedenega naselja
in priključi naselju Trata. V naravi
gre za območje, ki se nahaja med
železniško progo na južni strani in
stavbo na severni strani, v kateri
opravlja dejavnost podjetje FILC,
d. d., Mengeš. Razlog za navedeno
spremembo naselja je v uskladitvi
območja z območjem industrijske
cone Trata.
V nadaljevanju so svetniki soglasno sprejeli odlok o zaključnem
računu proračuna občine za leti
2009 in 2010. Dopolnili so načrt
ravnanja z nepremičnim premoženjem in ukinili status javnega
dobrega na eni parceli.
Pri zadnji točki, torej pri pravilniku o sofinanciranju socialnih,
invalidskih in humanitarnih dejavnosti, je vodja oddelka za družbene dejavnosti na škofjeloški občini
mag. Hermina Kranjc predstavila
namen in glavna področja pravilni-
Moteča gnojnica pred klavnico
Ponovno dela na predoru
Na uredništvo smo prejeli nekaj klicev občanov, ki jih
moti prelita gnojnica na cesti pred klavnico. Direktorja
Klavnice Škofja Loka Škofja Loka Mitjo Vodnjova smo povprašali, kako bi se izognili takim nevšečnostim.
Po nekajmesečni prekinitvi del na predoru pod Stenom
so 23. januarja ponovno zabrneli stroji.
Naj spomnimo, 19. septembra
lansko leto je izvajalec del na
drugi in tretji fazi poljanske obvoznice Primorje, d. d., prekinil z
vsemi deli na predoru pod Stenom, saj mu je primanjkovalo
obratnega kapitala. Primorje
se namreč ne nahaja v rožnati
situaciji.
Projekt poljanske obvoznice je
v višini 85 odstotkov sofinanciran
iz evropskih sredstev in je za oba
investitorja, torej DRSC in škofjeloško občino, izrednega pomena.
Zato je bil 23. novembra sklican
skupen sestanek obeh soinvestitorjev in izvajalca gradbenih del,
na katerem je bilo s strani Primorja zagotovljeno, da je izvedba
projekta poljanske obvoznice
uvrščena v prvo prioriteto.
In res, v drugi polovici januarja je Primorje po nekajmesečni
ka. Poudarila je, da sofinanciranje
mora potekati na transparenten
način ter da morajo imeti vsi enake
možnosti za pridobitev sredstev.
Kriterijev in meril za vrednotenje
občinski svet še ni obravnaval in
sprejel, zato je strokovna komisija vsako leto direktorju občinske
uprave predlagala predlog delitve
sredstev na podlagi interno sprejetih meril. Kranjčeva je dejala, da
ne gre za novo področje, le da do
sedaj način dodeljevanja sredstev
ni bil potrjen s strani svetnikov.
Poleg tega so bila sredstva razpršena med veliko število prijaviteljev, novi pravilnik pa prinaša
delitev sredstev v razmerju 70–30
odstotkov v korist lokalnih organizacij napram organizacijam s
sedežem v drugih občinah, katerih
uporabniki so naši občani.
Klavdija Škrbo Karabegović
prekinitvi na gradbišče ponovno začelo dovažati gradbeni
material in mehanizacijo, ki je
potrebna za nadaljevanje gradnje predora. Z deli so pričeli
23. januarja.
Do prekinitve del je bilo izkopanih približno 180 metrov
reševalnega rova in približno
330 metrov glavne predorske
cevi. Gradbena dela od izhoda
iz predora v Hrastnici do Zminca
že nekaj časa potekajo nemoteno. Med drugim pri Bodovljah
gradijo most čez Poljansko Soro,
cestni podvoz pod Dešno, v Hrastnici pa poleg enega že zgrajenega gradijo še dva mostova čez
potok Hrastnico.
Pogodbeni rok za dokončanje del je avgust 2013 in kot pravijo vpleteni, ga je še moč ujeti.
Klavdija Škrbo Karabegović
»Tovornjaki vozijo v klavnico živino
in na stranski cesti pred vhodom v
klavnico na ovinkih iz teh vozil teče
gnojnica. Ravno danes je 'pognojena' cesta mimo Ubožnice. Sprašujem se, kako je to mogoče in kaj bo
klavnica naredila, da to prepreči, saj
se na cesti nemalokrat zadržujejo
tudi otroci,« nas je obvestil eden
od občanov.
Obrnili smo se na direktorja Klavnice Škofja Loka Mitjo Vodnjova, ki
je razložil situacijo: »Nimamo lastnih
šoferjev, ampak pogodbene, vendar
se s tem odgovorom ne želim umakniti odgovornosti. A naj poskusim
razložiti situacijo. Po veterinarskih
zahtevah morajo vozniki tovornjake, ki pridejo v klavnico, generalno
oprati. Problem je, da imajo tovornjaki takšna tla, ki preprosto ne
morejo zagotoviti, da bi vsa voda
6
iztekla. Nekaj vode ostane predvsem v tistih dveh ceveh, ki jih imajo
za odtok. In ravno na ovinkih največ
te vode izteče. Vsaj delno rešitev
vidim v tem, da bi šoferji počasneje
vozili, s čimer bi ta voda prav tako
odtekla, le v daljšem razmaku, kar pa
ne bi bilo tako moteče. V kratkem se
bom z njimi poskušal pogovoriti in
razložiti položaj. V klavnici namreč
poskušamo narediti vse, da smo
kolikor toliko v sožitju s sokrajani,
vendar je dejstvo, da obratujemo
na tej lokaciji.«
Vodnjov je še dodal, da po eni
strani od voznikov zahtevajo, naj
vozijo počasi, po drugi strani pa
zahtevajo od njih, da se v kratkem
času od 8. do 12. ure zvrstijo vsi, da
bi bili čim manj moteči za okoliške
prebivalce. A kljub temu bodo
poskušali težave rešiti. K. Š. K.
Februar 2012
Okolje in prostor sta neločljivo povezana
»Ne smemo pozabiti, da je ptičje petje, šum vode in valovanje trav dar, ki ga Loka še ima in ga ne smemo zapraviti,« je
ena od misli naše sogovornice Tatjane Bernik, ki od septembra lansko leto na škofjeloški občini vodi
oddelek za okolje in prostor.
Od septembra lansko leto ste
vodja oddelka za okolje in prostor
na občini Škofja Loka. Dejali ste,
da je bil do sedaj velik poudarek
na prostoru in da vi želite poudariti tudi drugi del oddelka, torej
okolje, zato naj tokrat v intervjuju
teče beseda o njem …
Okolje in prostor sta medsebojno
neločljivo povezana in kot takšna
zahtevata enovito obravnavo.
Dobro poznavanje stanja okolja
je temelj za dobro in skrbno prostorsko načrtovanje. Ko govorimo o okolju, imamo v mislih ne
le kakovost zraka in površinskih
voda, ampak tudi hrup, elektromagnetna in svetlobna sevanja,
varstvo vodnih virov ter urejanje
vodotokov in nenazadnje varstvo
narave. Vse naštete sestavine tvorijo okolje, v katerem živimo in
za dobro načrtovanje prostora
moramo poznati stanje vseh teh
sestavin, sprejeti potrebne ukrepe
varstva okolja in jih nato izvajati.
Skrb za čisto in zdravo okolje je
naloga vseh nas, tako občine kot
institucije in občanov. Varstvo
okolja in skrb za trajnostni razvoj
ne pomenita le strošek, ampak
prinašata nova delovna mesta in
pomenita prihranek v nacionalni
ekonomiji, predvsem v zdravstvu.
Kakšna je strategija občine na
področju okolja?
Izražena je predvsem kot prizadevanje za zdravo in čisto okolje
ter sočasno izvajanje ukrepov za
trajnostni razvoj.
Katere projekte in cilje ste si
konkretno zastavili za letošnje
leto oz. za obdobje naslednjih
nekaj let?
Cilji, ki smo si jih zadali za izpolnitev v letošnjem letu in so že dobili
mesto v občinskem proračunu,
so predvsem vezani na izdelavo
katastra onesnaževalcev v občini.
Na osnovi tega katastra bomo v
prihodnosti kot dolgoročni cilj
lahko načrtovali nadaljnje ukrepe.
Vzpostavili bomo stik in skušali
vplivati na večje onesnaževalce, da
izboljšajo odnos do varstva okolja.
Ne glede na to, da občina direktnega vpliva v smislu izrekanja nekih
ukrepov nima. Ima pa možnost in
na nek način dolžnost, da vzposta-
Ali ste se oz. kako ste se lotili opozarjanja krajanov Trate, da KnaufInsulation onesnažuje okolje?
V zvezi s tem je bilo v zadnje pol
leta izvedenih kar precej aktivnosti. Krajani so nas začeli intenzivno
opozarjati na emisije oz. na smrad,
ki naj bi bil posledica delovanja
podjetja KnaufInsulation. Stopili
smo v stik s podjetjem. Slednje
izkazuje interes po sodelovanju
tako s krajani kot z občino. Predlagali smo jim izvedbo določenih
ukrepov in pričakujemo, da bodo
ukrepe v smislu izboljšanja zraka
tudi izvedli.
Tatjana Bernik
vi stik in z nekimi drugimi ukrepi
išče rešitve v smislu izboljšanja.
Veliko težavo predstavlja ravnanje z gradbenimi odpadki, predvsem v smislu nedovoljenega odlaganja teh odpadkov v okolju. To
je tudi ena od nalog, ki jih želimo
rešiti in urediti še v letošnjem letu.
Vsekakor moram izpostaviti
projekt Loško je ekološko, s katerim je občina pričela že v lanskem
letu. Nedvomno je s to uspešno
akcijo treba nadaljevati in jo vsako
leto nadgrajevati. Določene aktivnosti v zvezi s tem so bile v letošnjem letu že izvedene, predvsem
je šlo za projekt izboljšanja energetske učinkovitosti javnih stavb.
V dveh letih želimo izdelati program varstva okolja, v katerem
bodo določeni ukrepi za posamezne segmente v varstvu okolja,
ki jih je treba izvajati. Ta program
varstva okolja bo pomemben
strateški dokument in dopolnitev
občinskemu prostorskemu načrtu.
To pomeni, da bodo ukrepi, ki jih
bo ta program vseboval, vneseni
tudi v prostorski načrt. S tem je
že dosežen nek višji nivo, saj bo
varstvo okolja zagotovljeno že
v fazi prostorskega načrtovanja.
spremljanje kakovosti zraka, tretji
projekt pa je določitev meje obalnega in priobalnega zemljišča na
Poljanski in Selški Sori v predelu
mesta Škofja Loka.
Lokalni energetski koncept je
dokument, ki celovito ugotavlja in
dela analizo stanja rabe energije
na področju občine. In seveda kot
zaključek daje predloge za izboljšanje ter konkretne ukrepe, kaj in
kako je treba v prihodnje ravnati,
predvsem z vidika učinkovite rabe
energije in rabe obnovljivih virov
energije.
Merilna postaja za spremljanje
kakovosti zraka bo pričela obratovati aprila. Del leta bo ta merilna
postaja obratovala na širšem območju Trate, drugo polovica leta
pa na območju samega mesta, s
čimer želimo doseči bolj celovito
sliko. Med parametri, ki jih bomo
merili, so tudi meritve delcev
PM10, za katere se izkazuje, da
imajo pomemben vpliv na zdravje.
Pričakujemo, da bodo rezultati pokazali na določene onesnaževalce,
vendar želim poudariti, da ne gre
s prstom kazati le na industrijo,
izjemno močan onesnaževalec
sta namreč tudi promet in kurišča. Na podlagi rezultatov, ki jih
bomo s temi meritvami dobili, bo
treba izdelati ukrepe in jih seveda
tudi izvajati, če bomo želeli doseči
končni rezultat in tudi upravičili
namen teh meritev.
Kaj je do sedaj že izvedenega?
V zaključni fazi so trije pomembni
projekti. Eden je izdelava lokalnega energetskega koncepta, drugi
je postavitev merilne postaje za
7
Znano je, da poudarjate zavedanje pomena varstva okolja in
ohranjanja narave …
Premalo se zavedamo enkratne
lege Škofje Loke z okolico, ki se
nahaja ob sotočju dveh rek in jo
še vedno obdajajo polja, travniki
in gozdovi. Ne smemo pozabiti,
da je ptičje petje, šum vode in
valovanje trav dar, ki ga Loka še
ima in ga ne smemo zapraviti.
Paradigma življenja nam na piedestal povzdiguje naravo in čisto
okolje, ne trgovskih centrov ter
pozidanih površin. Želim si, da
bi v Loki prevladala ta miselnost
ter nam ohranila mesto v veselje
prebivalcev in turistov. Pri svojem
delu se bom trudila, da se bodo ti
cilji izpolnjevali.
Zelo pomembni sta tudi obe
reki. V preteklosti sta bili na račun
onesnaženosti v poletnem času
morda preveč zapuščeni. Škofja
Loka je znano kopalno mesto in z
ukrepi, ki jih izvajamo s projektom
odvajanja in čiščenja odpadnih
voda, bomo reke očistili. Naš cilj je,
da se ponovno vzpostavijo stara
mesta, na katerih so se ljudje že
od nekdaj kopali, in da Sora znova
postane kopalna in nam ljuba reka.
Ne da se reke bojimo: sicer nam
občasno da signal, da je neukrotljiva in nam povzroča težave, sicer pa
je reka milina, prednost, danost, ki
jo moramo malo bolj izkoristiti in ji
pokazati, da jo imamo tudi mi radi.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Še letos nov razpis za
občinska stanovanja?
Lista prosilcev za neprofitna stanovanja se počasi prazni – Še letos želijo objaviti nov razpis – Mladinski center v Podlubniku naj bi zaživel letos – V pripravi odlok o označevanju in oglaševanju v občini – Prav tako v pripravi
odlok o urbani opremi
Starejši občani so s slikovnim in
opisnim gradivom opozorili na
možne nevarnosti za padce v Škofji Loki. Kako in kdaj se boste lotili
sanacije nevarnih točk?
Takšne točke imamo tudi v drugih
krajevnih skupnosti (KS), ne samo
v KS Kamnitnik. Zato se bomo reševanja teh nevarnih točk lotili
povsod, vendar selektivno, glede
na to, koliko časa in stroškov nam
bo ureditev vzela, predvsem pa,
kjer so te točke najbolj pereče.
Nekaj predlaganih črnih točk
smo že uredili, nekaj jih načrtujemo. Vsekakor je to treba delati
skupaj s KS, s katerimi se bomo
uskladili, kdaj kakšno zadevo urediti. Tako smo se dogovorili, da
bo ena skupina šla na ogled tudi
po Trati. Na vrsto bo prišel tudi
Podlubnik, tako da bo celo mesto
Škofja Loka nekako vključeno v
to. Večino pomanjkljivosti bomo
skušali odpraviti v letošnjem letu.
Koliko stanovanj je v lasti občine
in koliko jih je nezasedenih? Koliko prosilcev z zadnje liste je še
na seznamu in ali je v letošnjem
proračunu predviden še kakšen
nakup stanovanja?
Občina je lastnica 183 stanovanj
v štiriinšestdesetih stavbah. V začetku letošnjega leta je bilo oddanih 178 stanovanj, pet jih je še
v fazi celovite obnove in za njih že
imamo predvideno oddajo. Tako
bo trenutna lista prosilcev s tem še
malo krajša. Po razpisu leta 2009
je bilo sicer uvrščenih 65 prosilcev,
od tega jih na stanovanje čaka
še devetnajst in če odštejemo še
pet, ki so v fazi prenove, jih na listi
ostaja le še štirinajst. Vendar bomo
kljub temu v letošnjem letu objavili
nov razpis. Računamo, da bomo
pridobili še nekaj stanovanjskih
enot. Po novem razpisu se bo lista
gotovo nekoliko podaljšala, saj v
treh letih nastanejo nove težave.
To je vsekakor ena od zadev, ki jo
bomo prednostno obravnavali
tudi v prihodnje. Osebno sem želel
za občinska stanovanja nameniti
več sredstev, vendar nam je urejanje porečja Sor omejilo veliko
drugih investicijskih projektov.
Nekateri stanovalci so dali pobudo, da bi občinska stanovanja
kupili, vendar občina tega fonda
stanovanj ne bo prodajala. Dokler
bodo take potrebe, bomo skušali
pridobiti dodatna stanovanja.
Mladinski center Blok v Frankovem naselju je odlično zaživel in
mladi so ga sprejeli za svojega.
Obljubljeno je, da boste na podoben način še v letošnjem letu
uredili tudi mladinski center v
Podlubniku. Kdaj natančno bo
do tega prišlo ter kje?
Računamo na prostore KS Stara
Loka – Podlubnik, ampak natančno še ne morem povedati, kdaj bi
začeli z delovanjem, ker morajo
uporabniki teh prostorov najprej
videti, kako deluje center na Trati.
V Podlubniku bomo skušali najti
možnosti, da skupaj z obstoječimi
dejavnostmi zapolnimo prostor,
ki je trenutno premalo zaseden.
Računamo, da bo mladinski center
v Podlubniku pričel z delovanjem
še letos. Take so naše želje in prizadevanja.
Starejši občani so opozorili na nevarna mesta.
bo zajeto obdobje od novembra
prejšnjega leta do konca oktobra
tekočega leta, tako da bo zajeto
celoletno delovanje prostovoljcev.
Politično stanje države za občinske projekte, pri katerih slednja
sodeluje, zadnje čase ni bilo ravno
najboljše. Pa vendarle, januarja
ste predstavili projekt Odvajanje
in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore. Kako pa kaže pridobitvi
sredstev za drugi del projekta,
torej za vodooskrbo?
Za vodooskrbo se intenzivno pripravljamo, da bi skupaj z občino
Gorenja vas-Poljane kandidirali
na razpisu, s tem, da bo ta potekal
po t. i. rdeči knjigi. Torej moramo
predhodno imeti vse projekte
in tudi gradbeno dovoljenje, na
podlagi katerega lahko izvajamo
dela. Računamo, da bomo prijavo
oddali v najkrajšem možnem času.
Celotna investicija za škofjeloško
območje je ocenjena na okoli 7,8
milijona evrov brez DDV-ja, računamo pa na 85 odstotkov sofinanciranja, torej na slabih sedem
milijonov evrov. Po oddaji razpisne
dokumentacije bomo morali počakati na rezultate razpisa. Računam,
da bomo uspešni, ker je že prejšnja
občinska uprava na tem področju
veliko naredila.
Konec lanskega leta ste podelili
nagrade za prostovoljce in prostovoljske projekte leta. Ali boste
s tovrstnim natečajem nadaljevali
tudi v letošnjem letu in ali bo postal stalnica?
Prostovoljstvo je v Škofji Loki zelo
aktivno. Imamo vrsto prostovoljnih društev na različnih področjih:
na športnem, kulturnem ter predvsem na humanitarnem. Mislim, da
bodo prav prostovoljci s humanitarnega področja v prihodnje prišli
še bolj do izraza.
Ne gre za občinsko priznanje,
ampak za županovo. Tovrstno
priznanje bomo podeljevali tudi
v prihodnje. Tudi čas podelitve je
bil primeren, in sicer konec leta,
ko delamo inventuro. V razpisu
Vas glede na to, da nameravate
čakati na nepovratna sredstva,
8
časovni rok ne skrbi? Investicija
mora biti namreč končana do
konca leta 2013, če želite koristiti
omenjena sredstva.
Časovni rok nas zaradi tega ne
skrbi. Vodovod je drugačen kot
kanalizacija. Predvsem moramo
vedeti, da so cevi za vodovod bistveno ožje oz. je premer manjši,
tako da je primerljiv s fekalno
kanalizacijo. Medtem ko ima
meteorna kanalizacija bistveno
večje dimenzije, so glavni vodi pri
vodovodu relativno krajši in tudi
potek je nekoliko manj zahteven
kot sama kanalizacija. Glavni vodi
tečejo po odprtem zemljišču. V
naseljih pa bomo nova vodovodna
omrežja potegnili že ob izgradnji
kanalizacije.
Ostaniva pri projektu odvajanja
in čiščenja odpadnih voda. Industrijo v industrijski coni na Trati
skrbi možnost, da bodo morali
sami graditi lastne čistilne naprave (ČN), v kolikor glavna ČN
na Suhi ne bo imela dovolj kapacitet. Z izgradnjo lastnih, če bo
treba, bi se še nekako sprijaznili,
vendar bo dodatni strošek pomenila napeljava cevi do Sore, saj v
bližnji potok ne bi mogli odvajati
očiščene vode.
Skladno z državno uredbo mora
glavna ČN prevzeti tudi vse industrijske vode, tako da je bilo pri
projektiranju nove ČN predvidenih
Februar 2012
tudi do 30 odstotkov odplak iz
gospodarstva. Mislim, da nikjer
ni predvideno, da bi morali zgraditi svoje ČN, saj nobeden od teh
subjektov nima niti možnosti niti
prostora, da bi pri sebi zgradili
tako velike ČN. Morajo pa urediti
predčiščenje.
Po podatkih rednega monitoringa odpadne vode iz industrije
ne presegajo 30 odstotkov. Problem je samo takrat, ko pride do
občasnih presežkov, tako da bo pri
teh pravnih osebah treba stalno
slediti monitoringu in predvsem
poskrbeti za enakomerno obremenjenost odpadnih voda. Zaradi
tega je bil sprejet tudi odlok, v
katerem morajo pripraviti svoja
merilna mesta pri iztoku. Nekatere
družbe so to že uredile: KnaufInsulation v predlanskem letu, Gorenjska predilnica konec lanskega
leta, drugi pa še morajo. Enega od
glavnih izpustov ima klavnica, ki
predvideva selitev. Na novi lokaciji
bodo imeli takšno predčiščenje, da
ne bodo prekomerno obremenjevali ČN. Problem bi bil lahko samo
iztok krvi, ki pa ga morajo zadržati,
tako da ne bo neposredno tekel
v kanalizacijo. Po drugi strani je
kri surovina, ki jo lahko izkoristijo.
Potreben bo torej stalni nadzor
in kontrola, da ne bo prišlo do
občasnih povišanih onesnaženj
izven dovoljenih parametrov.
stalno odprta, še vedno pa se
lahko nadejamo kake razstave.
Gre za privaten projekt in vedeti
moramo, da smo v gospodarsko
težkih časih bolj naklonjeni varčevanju kot trošenju in da uspešno
delovanje tovrstnih inštitucij ni
zagotovljeno. V Fari je šlo predvsem za ljubiteljstvo in nemajhne
osebne vložke galeristov, kar izredno spoštujemo.
Slišati je, da prodajna Galerija
Fara namerava zapreti svoja
vrata. Galerija je z razstavami in
različnimi dogodki predstavljala
pomemben del škofjeloškega kulturnega dogajanja, zato bo njeno
zaprtje velika škoda za mesto.
Ali lahko občina kaj stori, da ne
bi prišlo do dokončnega zaprtja
in bi bila odprta vsaj občasno,
saj jo v sezoni zelo radi obiščejo
tudi turisti?
Galerija Fara je uradno zaprla svoja
vrata. Na prvi razstavi, na kateri
sem bil prisoten, so razstavljali
loški fotografi. Prav tako so slednji
razstavljali na zadnji razstavi, na
kateri sem bil. Takrat sem se pogovarjal z lastnico Mirjano Šifrar
in ji rekel, da je to za nas velika
škoda, ker je Fara veliko pomenila
predvsem za loške umetnike, saj
je v njej svoje mesto našlo veliko
domačih razstavljavcev. Nekako
je dogovor tak, da verjetno popolnoma še ne bodo zaprli svojih
vrat, vendar ne bodo več redno
poslovali. Galerija torej ne bo več
Kdaj je predvidena postavitev
označevalnih tabel za Frankovo
in Hafnerjevo naselje oz. za celotno območje mesta?
V nekaj mesecih bo pripravljen
odlok o označevanju in oglaševanju. Na podlagi osnutka odloka bo pred razpravo o odloku na
občinskem svetu najprej potekala
javna razprava. To je zadeva, ki bo
celostno reševala zunanjo podobo
občine, predvsem starega mestnega jedra. Vanj so vključene označevalne table pomembnih objektov,
označevalne table gospodarskih
subjektov, usmerjevalne table
za določene cone (obrtno, industrijsko), po drugi strani pa tudi
usmerjevalne table v mestnem
jedru, ki naj bi bile nekoliko drugačne in na tem delu bo verjetno
9
še največ usklajevanj. Zgledovali
se bomo pri drugih mestih, izjemno zanimivo označevanje ima
npr. Tabor. Verjetno bo v povezavi
s tem še pestra debata, zlasti za
mestno jedro.
V istem odloku se bomo dogovarjali za oglaševalne table. Tu
pričakujemo še večjo pozornost
prebivalcev, ker menim, da se je
plakatiranje v Loki preveč razbohotilo. Mogoče damo pred volitvami dodatne možnosti, izven
volilnega časa pa menim, da bi
morali zadevo bolj racionalizirati
oziroma skrčiti.
Vzporedno s tem je v pripravi
tudi odlok o t. i. urbani opremi.
Želimo standardizirati vso urbano
opremo, to se pravi koše za smeti,
klopi, stojala za kolesa itn., da bi
bili enotni. Izdelali bomo katalog
dopustne opreme. V teh dneh
bomo oblikovali nov odbor za
urejanje mestnega jedra in to bo
ena od nalog, ki jo bo odbor prevzel in izpeljal. Izpeljati bo treba
demokratično proceduro, ki ne bo
tako kratka, ker bomo osnutek dali
v predhodno javno obravnavo.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
10
Februar 2012
11
Februar 2012
Stališče občine o elektrificirani progi
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je javno naznanilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za
elektrificirano železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika.
MOP je kot organizator organiziral
posvet z gorenjskimi občinami,
ki se jih omenjena pobuda prostorsko in prometno dotika. Na
posvetu je bila prisotna tudi škofjeloška občina.
Območje je razdeljeno na tri
odseke, in sicer odsek A od Ljubljane do Kranja, odsek B od Kranja do
Peračice ter odsek C od Peračice
do Jesenic in državne meje. Na
vsakem odseku je predlaganih več
variant. Te potekajo po območju, ki
ga dopuščajo prostorske danosti,
pri določanju pa se je upošteval
celoten ravninski prostor od Ljubljane do Jesenic. Gre za približno 67 kilometrov elektrificirane
dvotirne proge v ocenjeni skupni
vrednosti 1,2–1,3 milijarde evrov.
V pobudi so opredeljene tudi
variante za lokalni promet, na primer obstoječa proga Ljubljana
–Škofja Loka in Kranj–Radovljica,
vse različice na odseku med Ljubljano in Kranjem pa se navezujejo
na Letališče Jožeta Pučnika. Slednje naj bi predvidevale vzpostavitev visoko zmogljive železniške
proge, načrtovane za hitrosti 160
cah na petnajst minut, taktni vozni
red čez dan). Železniška povezava
Škofje Loke je ob dejstvu, da je relativno oddaljena od avtocestnega
omrežja in da so obstoječe cestne
povezave kapacitetno neustrezne,
načrtovane pa še nezgrajene, zelo
pomembna za zagotavljanje ustrezne mobilnosti prebivalstva občine
in širšega škofjeloškega območja.
Ker se predlagane trase nove
hitre železniške proge Ljubljana–
Jesenice kar precej oddaljujejo
od Škofje Loke oz. od obstoječe
železniške postaje Škofja Loka,
mora vsaka od predlaganih tras
(A1, A2 in A3) poteka hitre proge
zagotavljati ustrezno povezanost
Škofje Loke do Ljubljane, Kranja,
Jesenic in Letališča Jožeta Pučnika.
Nazorno mora biti prikazano, kako
bodo potniki iz Škofje Loke, ki je
ena najbolj frekvenčnih postaj
glede vstopajočih in izstopajočih potnikov (355.000 potnikov
letno), potovali do Ljubljane, Kranja, Jesenic in Letališča Jožeta Pučnika. Pri vseh predlaganih trasah
je treba zagotoviti neposredno
povezavo Škofje Loke z Ljublja-
kilometrov na uro.
Gorenjska železnica je bila
zgrajena leta 1870, vendar je kljub
številnim idejam o drugem tiru
ostala enotirna. Sedaj je to korak
naprej pri izgradnji drugega tira,
ki pa je časovno še vedno precej
oddaljen. Po prostorski umestitvi,
ki zahteva nekaj let, se bo Slovenija potegovala tudi za evropska
kohezijska sredstva.
Na posvetu sta občino Škofja
Loka zastopala podžupan Robert
Strah in vodja oddelka za okolje in
prostor Tatjana Bernik. V zvezi s
stališči občine glede predstavljene
pobude je Strah izrazil naslednja
stališča, ki jih je občina kasneje v
obliki skupnih smernic tudi pisno
posredovala MOP: »Občina Škofja Loka se skladno z načeli trajnostnega prometa predvsem na
področju mobilnosti prebivalstva
zanaša na obstoječo železniško
povezavo Jesenice–Kranj –Škofja Loka–Ljubljana. Za obstoječo
postajo Škofja Loka pričakujemo
nadaljnje urejanje in izboljšanje
kakovosti železniških storitev (npr.
odhodi potniških vlakov v koni-
no in Kranjem. Prav tako je treba
zagotoviti največ eno prestopno
postajo (Kranj) v smeri Jesenice in
Letališče Jožeta Pučnika oz. naprej
proti Kamniku. Napajalne trase je
treba zgraditi sočasno z gradnjo
osnovne trase. Le ob izpolnjevanju pogoja sočasnosti izvedbe
je možno razumeti, da je predlagan predlog nove hitre proge in
konvencionalne (obstoječe, novozgrajene) proge sprejemljiv za
občino Škofja Loka. Predlagamo,
da se razmisli o možnosti izvedbe
sklenjenega železniškega kroga
Ljubljana–Škofja Loka–Kranj–Letališče Jožeta Pučnika–Kamnik–
Domžale–Ljubljana, ki tudi sovpada z načrtovano ureditvijo glavne
železniške postaje v Ljubljani in
ureditvijo primestnega ljubljanskega potniškega omrežja.«
Sicer pa je pri železniški postaji
Škofja Loka v kratkem načrtovana
ureditev pločnika za pešce (smer
železniška postaja–nivojski prehod) ter uvedba novega parkirnega reda.
Klavdija Škrbo Karabegović
Variante nove elektrificirane proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
12
Februar 2012
13
Februar 2012
Predstavili cilje, koristi in potek projektov
znotraj ureditve porečja Sor
Na skupni novinarski konferenci občin s Škofjeloškega so januarja predstavili obseg, cilje, koristi in potek skupine
projektov Odvajanje in čiščenje voda v porečju Sore.
Cilji in koristi projekta
Cilj operacije je optimalna ureditev
odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda v porečju Sore z
izgradnjo in izboljšavo kanalizacijskih sistemov ter posodobitvijo
in razširitvijo čistilnih naprav (ČN).
»Nove naložbe prinašajo številne
koristi sedanjim in prihodnjim
generacijam prebivalcev na Škofjeloškem, izvedba projektov pa
je zahtevna tako s finančnega kot
gradbenega vidika,« so zapisali v
sporočilu za javnost. Sicer je investicijska vrednost projektov za
vse štiri občine skupaj ocenjena
na slabih 30 milijonov evrov. V
višini 15,6 bodo sofinancirani iz
Kohezijskega sklada EU, nekaj bo
sofinancirala država, ostalo pa
občine same.
Pomen operacije je velik tako
z okoljskega vidika kot z vidika
zagotavljanja bolj kakovostnega
življenja prebivalcev in nadaljnjega razvoja območja. Glede
na okoljski vidik so med drugim
izpostavili zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, izboljšanje
kakovosti površinskih in podzemnih voda, ohranjanje naravnih
virov in biotske raznolikosti itd.
Neposredne koristi naj bi imeli
tudi občani, in sicer bo na kanalizacijo na novo priključenih 8532
prebivalcev, na čistilne naprave
pa 9476 populacijskih enot (PE)
iz gospodinjstev, industrije in negospodarstva. Pričakuje se dvig
kakovosti življenjskih pogojev in
Od leve proti desni: mag. Janez Žakelj, Janez Ferlan, Milan Čadež,
mag. Miha Ješe in predstavnica agencije Di@log Mateja Saksida
izboljšanje zdravstvenega stanja
(zmanjšanje potencialnih možnosti okužb in zastrupitev) itd.
Informacije in aktualna obvestila o tem obsežnem projektu si
lahko preberete tudi na spletni
strani www.porecje-sore.si.
računa na razumevanje občanov.
Tudi župan občine Gorenja vasPoljane Milan Čadež je predstavil,
kako teče projekt v tej občini. Slednji obsega izgradnjo kanalizacije
v skupni dolžini slabih sedem kilometrov in izgradnjo pripadajočih
objektov ter posodobitev in razširitev ČN Gorenja vas s 1000 na 3100
PE. Za ČN so že izbrali izvajalca, ki
bo z deli pričel predvidoma v maju
Potek po občinah
Župan občine Škofja Loka mag.
Miha Ješe je poudaril, da je to za
Škofjo Loko do sedaj in bo tudi v
prihodnosti največji projekt. Z njim
bo škofjeloška občina pridobila oz.
zgradila in izboljšala približno trinajst kilometrov kanalizacijskega
sistema s pripadajočimi objekti,
postavili bodo novo ČN v Retečah
ter posodobili in nadgradili centralno ČN na Suhi. Izbrani izvajalec
bo z delom pričel predvidoma v
aprilu, predvideni zaključek projekta pa je oktober 2014, ko bo
zaključeno enoletno poskusno
obratovanje ČN v Retečah. Ješe
je še dejal, da bo tako v dveh letih
odprtih več gradbišč, vendar da
gre za veliko pridobitev in da zato
14
2012. Gradnja kanalizacije naj bi
se začela letos jeseni, trenutno pa
poteka priprava razpisa za izbiro
izvajalca del.
Janez Ferlan, podžupan občine Železnike, ki začasno opravlja
funkcijo župana, je pojasnil, da
bodo v Železnikih v okviru projekta posodobili in razširili ČN z
2000 na 4500 PE, saj je sedanja
ČN preobremenjena. Z deli bodo
pričeli predvidoma jeseni.
Na koncu je projekt v Žireh
predstavil župan mag. Janez Žakelj. V tej občini projekt obsega
gradnjo primarnega kanalizacijskega sistema v naseljih Dobračeva in Rakulk ter posodobitev in
razširitev ČN Žiri s 5000 na 6000 PE.
Za obe investiciji je izvajalec del že
izbran, gradnja kanalizacije se je v
Rakulku začela že konec lanskega
novembra, posodobitev ČN pa je
predvidena v tem letu. K. Š. K.
Februar 2012
Pasijonskim dogodkom na pot
Z namenom vzdrževanja pasijonske kondicije se bo tudi letos v predvelikonočnem času zvrstilo
kar nekaj kakovostnih dogodkov s pasijonsko tematiko.
»Vsako leto skupaj s skupino za pasijon želimo s posameznimi dogodki v medpasijonskem času ohranjati
tistega pasijonskega duha, ki bi
postavil Škofjo Loko s Selško in
Poljansko dolino kot osrednjo pasijonsko središče v Sloveniji, seveda
ob bok pasijonskim dogajanjem v
srednji Evropi. To predstavlja pomemben začetek priprav za leto
2015. Prav tako se bo Škofja Loka
znova odela v pasijonske barve in
tako pomagala pričarati velikonočno vzdušje našim občanom,« je povedala vodja skupine za Škofjeloški
pasijon mag. Andreja Ravnihar
Megušar.
Tako bo od 9. do 28. marca v Sokolskem domu na ogled razstava
akademskega slikarja Mateja Metlikoviča. »Razstaviti nameravam
cikel ilustracij na temo križevega
pota, ki se bodo navezovale na
temo pasijona v ožjem smislu.
Ostala razstavljena dela se bodo
navezovala na temo pasijona v
širšem, prenesenem, simbolič-
012
ec 2 uri
r
a
m
19.
30.
ob
ka
ens a
m
a
n
n
VeË dvora ta
Tra
nem smislu – kot passio oz. passio amoris. Tema ljubezni – čutne
in duhovne – je namreč tema, ki
se vije kot rdeča nit oz. lajtmotiv
skozi vse moje delo, z njo je seveda povezana ustvarjalna strast in
veselje, pa tudi ustvarjalni napor
in bolečina, trpljenje,« je delček
svoje razstave razkril Metlikovič.
Prav tako 9. marca bo organizirano srečanje slovenskih pasijonskih mest, predstavljeni pa bodo
tudi novi Pasijonski doneski. »Na
srečanju bomo pasijonci razmišljali
o tem, kateri vzgibi, motivi nas
vodijo pri uprizarjanju pasijonov
v današnjem času, kaj želimo s
pasijonom sporočiti posamezniku,
ljudem, Evropi, svetu,« je povedal
koordinator srečanja Alojzij Pavel
Florjančič.
Slednji je urednik Pasijonskih
doneskov, ki tudi tokrat ponujajo
zanimivo branje oz. kot razkriva
Florjančič: »V Pasijonskih doneskih
2012 bo premierno izšla pesniška
noviteta Pasijon ubogih Andreja
i
Velik
Capudra in dolgo iskano, do sedaj
neobjavljeno besedilo pasijona I. N.
R. I. Edvarda Gregorina in p. Romana Tominca iz leta 1928. Predstavili
bomo dve novi pasijonski igri, ki so
jih pripravili v Viru pri Domžalah
in v Višnji Gori. Poročali bomo o
veličastni uprizoritvi pasijona v mogočnem antičnem kamnolomu pri
avstrijskem mestu St. Margarethen.
Prebrali bomo o pasijonski La Turbi
in lanskem Europassionu v apeninskem Cantianu. Letošnja številka
slovenske pasijonske revije ima tudi
močan likovni poudarek.«
Od 28. marca do 11. aprila bo
marsikoga pritegnila razstava Zakulisje Škofjeloškega pasijona 2009,
o kateri njen organizator Tomaž
Paulus pravi: »Z razstavo želimo
ohraniti in krepiti vezi s prostovoljci,
ki so sodelovali pri uprizoritvah
Škofjeloškega pasijona v letu 2009.
Ločanom želimo pokazati obseg
projekta, ki ga gledalci niso videli,
hkrati pa bo razstava popestritev
škofjeloškega kulturnega dogaja-
ert
c
n
o
k
avto
u
o
p
ijon
Pasr:
nja v postnem času. Na razstavi bo
na svojevrsten način predstavljen
sklop garderobe, maske, konjenikov, glasbe, oskrbe, organizacije,
romanj ...«
Pika na i pasijonskih dogajanj
bo koncert Pasijon po Janezu –
kantata za orkester, zbor in soliste
skladatelja Damijana Močnika.
Koncert bodo izvedli 30. marca
v večnamenski dvorani na Trati,
sodelovali pa bodo Simfonični
orkester RTV Ljubljana, mladinski
zbor Škofijske klasične gimnazije
Šentvid, Mešani pevski zbor Lubnik ter priznani solisti.
»Ponosni smo, da bomo lahko
gostili veliki glasbeni dogodek
skladatelja Damijana Močnika,
čigar zborovske skladbe prepevajo zbori po vsem svetu. Svojo
prisotnost na tako pomembnem
in imenitnem glasbenem dogodku so že potrdili nekateri župani
pasijonskih mest, tudi mesta Oberammergau,« je zaključila Ravnihar
Megušarjeva. Klavdija Š. K.
ez
n
a
J
ik
n
ija
m
a
D
Ën
Mo
te i mešani
s
i
l
so insk nik,
P
esteester RTMVegaron,
k
r
or
a o ork
b
i
ta SzimfoniËKnomorniMz oËnik
a
t
a,
an o:
rta
K
a
is
av
jalc Stanisl ink, M
a
v
z
F
I
.
s
v
co
rs
zbo ta: Mar
s
i
l
so
:
ator
aniz
a
Org ja Lok
f
o
k
©
:
ina
pnic
ObË
vsto oka,
a
j
a
L
d
Pro ©kofja oËka)
vo (info t
t
š
u
r
a
no d fja Lok
a:
istič
pnin
Tur m ©ko
Vsto EUR
e
z
i
10
Tur
15
http://pasijon.skofjaloka.si
r inenija, Mlkaidzbor Lub
o
b
r z Slov evs
Februar 2012
»Povzročitelj naj plača«
Ekološki otoki so marsikje postali premajhni ali pa jih je premalo, a novih že nekaj časa ne postavljajo. In sicer zato,
ker se v kratkem na tem področju obetajo spremembe. Kovinsko in plastično embalažo naj bi tako
pobirali po principu 'od vrat do vrat'.
»Prepričani smo, da ni več vprašanje, ali bo dodatna posoda za
zbiranje odpadne embalaže ali ne.
Postopek mora še skozi proceduro na občini, ker način in pogoje
izvajanja gospodarske javne službe ravnanje z odpadki predpisuje
občina. Tudi podrobnosti glede
barve opreme in ostali pogoji bodo
predpisani s strani občine. Odvoz
naj bi bil podoben odvozu ostanka
odpadkov: vsak objekt (ravno tako
večstanovanjski in dejavnost) naj
bi imel opremo (posodo, zabojnik ali tipizirane vreče) za zbiranje
odpadne embalaže, reden odvoz
pa naj bi bil po istih relacijah, kot
poteka odvoz ostanka odpadkov.
Uvedba rednega odvoza odpadne embalaže po sistemu 'od vrat
do vrat' je smiselna in po našem
prepričanju potrebna, saj je pri
posameznem objektu volumsko
odpadne embalaže v povprečju več
kot ostanka odpadkov. V opremo
za odpadno embalažo bo spadala
vsa plastična in kovinska embalaža,
torej tista embalaža, ki je na zbiralnicah (ekoloških otokih) sedaj
v rumenih (plastična embalaža) in
modrih (kovinska embalaža) zabojnikih,« je pojasnil Janez Štalec,
vodja ravnanja z odpadki na Loški
komunali.
Ekološki otoki bodo še naprej
ostali v funkciji in uporabi, kar je v
skladu z državno uredbo. Razlika
bo ta, da bodo modri in rumeni
zabojniki za isto vrsto odpadkov,
da se bo število praznjenj bistveno
zmanjšalo in da dotrajanih zabojnikov ne bodo več nadomeščali,
tako da se bo oprema na zbiralni-
cah postopoma zmanjševala. Za
plastično in kovinsko embalažo
bo na zbiralnicah oprema namenjena samo za občasno povečane
količine te embalaže, ko bo domač
zabojnik premajhen, so pojasnili
na Loški komunali in dodali, da je
Škofja Loka ena redkih občin, ki še
nima urejenega zbiranja odpadne
embalaže od vrat do vrat.
Pri tem se seveda pojavi vprašanje o ceni. Ali bo torej dodatni
zabojnik, ki naj bi bil, kot je praksa
drugod v Sloveniji, rumene barve
(vsaj del kante naj bi bil rumen),
podražil celotni strošek odvoza
odpadkov? Štalec odgovarja: »Naš
predlog občini temelji na opažanjih
in predlogih s terena. Minimalna
oprema je za večino uporabnikov
postala prevelika. Potrebe po odvozu ostanka odpadkov so se v
zadnjih letih bistveno zmanjšale,
zato predlagamo prepolovitev
odvozov ostanka odpadkov – namesto vsakega drugega odvoza
ostanka odpadkov bi bil odvoz
odpadne embalaže. S tem bi skupno število rednih odvozov ostalo
nespremenjeno, oprema pa bi bila
bolje izkoriščena. Zaradi predlagane spremembe ni razlogov, da
bi se cene spremenile. Lahko pa
pride do tega, da bodo posamezni uporabniki storitev imeli višji
strošek za odpadke, če bodo zaradi
manjše frekvence odvoza ostanka
odpadkov morali imeti več opreme.
Več opreme bodo morali imeti tisti,
ki imajo sedaj v celoti izkoriščen
volumen opreme za ostanek odpadkov z ostankom odpadkov. S
spremembo bo ponovno ali bolj
Vsako gospodinjstvo naj bi po novem dobilo zabojnik za zbiranje
odpadne embalaže.
prišlo do izraza zakonsko načelo
'povzročitelj plača'. V sedanji situaciji namreč tisti, ki imajo na pol
prazne posode, plačajo del stroškov
tudi za tiste, ki imajo vedno do vrha
napolnjene posode in zabojnike.«
Tudi župan mag. Miha Ješe je
mnenja, da mora stroške plačati
povzročitelj: »Naš cilj je čim bolj
zmanjšati ostanek odpadkov, ki jih
je treba najprej predelati in potem
tudi odlagati. Trenutno odlagamo
na Malo Mežaklo na Jesenicah in
cena je z novim letom izjemno poskočila. Kalkulacija mora biti taka,
da se bo splačalo ločevati odpadke
in na ta način zmanjšati ostanek
odpadkov. Tudi sam zastopam
stališče, naj plača povzročitelj.
Dogovori v tem trenutku še tečejo, saj gre za pomembno zadevo,
ki jo želimo urediti kvalitetno in
dolgoročno. Najprej bomo naredili predlog, ga uskladili v okviru
občinske uprave in potem dali krajevnim skupnostim v odločanje in
preko njih tudi občanom. Predlog
bomo objavili, do takrat pa mora
biti znan tudi cenik.«
16
Po dokončni odločitvi občine
bo Loška komunala potrebovala
približno štiri mesece za operativno izvedbo, torej za nakup in
razdelitev opreme, obveščanje,
ozaveščanje itd.
»Za kar najbolj pošteno uveljavitev načela 'povzročitelj plača'
predlagamo določitev minimalnega volumna opreme za zbiranje
ostanka odpadkov pet litrov na
osebo na teden, kar je po izkušnjah
in opažanjih realna povprečna
količina. Uvedba odvoza odpadne embalaže po sistemu 'od vrat
do vrat' bo vsekakor spodbuda
k še kvalitetnejšemu ločevanju
odpadkov na izvoru nastanka, saj
bo oprema za zbiranje te vrste
odpadkov vsakemu 'na dosegu
roke'. To bo pripomoglo k zmanjševanju količin ostanka odpadkov,
to je tistih odpadkov, za katere je
zaenkrat končna oskrba – odlaganje. Na koncu naj dodam, da še
vedno in vedno bolj velja trditev,
da 'je najboljši odpadek tisti, ki ni
nastal'«, je zaključil Štalec.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
Se bo del knjižnice selil na Namo?
V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka v teh dneh pripravljajo kar nekaj novosti, ki bodo knjige še bolj približale njihovim članom. Tečejo tudi razgovori glede možnosti selitve mladinskega oddelka v drugo nadstropje blagovnice Nama.
V knjižnici sicer imajo računalnike,
preko katerih lahko člani dostopajo do interneta, a se pogosto zgodi,
da so vsi zasedeni. Marsikdo je v
knjižnico že prišel s svojim prenosnim računalnikom, a ni imel
možnosti dostopa do interneta.
»Februarja bomo dokončno vzpostavili brezžično omrežje, imenovano Libroam, ki ima zelo visoke
varnostne standarde. Gre namreč
za mednarodno medmrežje in vse
mora biti urejeno po mednarodnih
normativih. Kaj to pomeni za same
uporabnike? Član knjižnice s poravnanimi obveznostmi bo dobil
geslo za dostop do brezžičnega
omrežja. Ker gre za mednarodno
omrežje, bo lahko tudi nekdo iz tujine, ki ima v svoji knjižnici odprto
geslo, prišel v Škofjo Loko in v naši
knjižnici preko svojega gesla in s
svojim prenosnikom dostopal do
interneta. Tudi naši člani, ki bodo
v Škofji Loki odprli svoje geslo,
bodo lahko s svojim prenosnikom
šli v knjižnico v tujini, ki je član
mednarodne federacije brezžičnih
omrežij,« je o prednostih mednarodnega brezžičnega omrežja
spregovoril direktor škofjeloške
knjižnice mag. Matjaž Eržen.
Avtomatski telefonski
odzivnik
Februarja bo začel delovati tudi
avtomatski telefonski odzivnik,
kar se mogoče nekomu ne zdi nič
posebnega, a da zadeva deluje, so
v knjižnici morali preiti iz analogne
v digitalno telefonijo. Tako v času,
ko ne bo uradnih ur, telefon ne
bo zvonil v prazno, ampak bodo
Direktor Knjižnice Ivana Tavčarja mag. Matjaž Eržen na vhodu, ki ga
je treba prenoviti predvsem zaradi varnostnih razlogov.
uporabniki prejeli ustrezno informacijo.
je v tem, da je stavba v najemu.
Lastnik Gorenjska banka stavbo
prodaja, zaradi česar je logično,
da nima namena v njo vlagati.
Prav tako občina, saj se zaveda,
da je to kratkoročna rešitev. A ker
je zadeva resnično žgoča, so med
vsemi tremi stekli razgovori, da bi
kljub temu pristopili k adaptaciji vhoda. Tako banka kot občina
sta pokazali interes za obnovo in
financiranje. Če se bodo uspeli
dokončno dogovoriti, bi izvajalec
lahko z deli pričel že marca.
Ureditev vhoda
O nujni ureditvi vhoda v knjižnico so začeli teči dogovori že v
času nekdanje direktorice Marije Lebar. »Glavni vhod je velik
problem. Že njegov videz je zelo
zanemarjen, z druge strani pa je
tudi zelo nevaren, ker ob izhodu
lahko stopiš direktno pred avto.
Trenutna provizorična klančina
je tako neuporabna in nevarna,
da z invalidskimi vozički nikakor
ni možno priti v knjižnico. Kar
nekaj invalidov je, ki bi radi hodili
v knjižnico, pa ne morejo. Da ne
omenjamo staršev z vozički,« je
stanje, ki ga poznajo vsi obiskovalci knjižnice, opisal mag. Eržen.
Problem vseh investicij v stavbo
Selitev mladinskega oddelka
Knjižnica Ivana Tavčarja se že več
let bori s prostorsko stisko. Vsaj
začasna rešitev se je pokazala v
selitvi mladinskega oddelka na
drugo lokacijo.
18z valmei t
»Po normativih bi za mladinski oddelek potrebovali 770
kvadratnih metrov, imamo pa jih
75, vključno s knjigami, ki so na
hodniku. To niso za lase privlečene številke, to so standardi za
število otrok, ki živijo v naši občini.
Že nekaj časa iščemo primerne
prostore za selitev. Zelo realna
možnost je, da bi mladinski oddelek našel svoj prostor v drugem
nadstropju blagovnice Nama, kjer
je bila nekoč restavracija. Kakšna
bo končna površina in kako hitro bi
prišlo do rešitve, je odvisno predvsem od statičnih izračunov, ki
bodo pokazali, ali je drugo nadstropje primerno za knjižnico. V
celoti adaptirana površina tega
nadstropja vključno s sedaj odprto
teraso bi nudila 1100 kvadratnih
metrov, kar bi poleg mladinskega
oddelka omogočalo tudi izvajanje
nekaterih drugih nalog knjižnice.
Seveda je izvedba takega projekta
odvisna predvsem od zmožnosti
občinskega proračuna. Zato ob
selitvi mladinskega oddelka na to
lokacijo razmišljamo tudi o drugi
hitrejši in bolj začasni rešitvi, ki pa
bi v naslednjih letih prinesla več
težav,« je o kratkoročnih in dolgoročnih načrtih oz. željah povedal
direktor.
Za konec naj povemo, da se
marsikje srečujejo z upadanjem
obiska in članstva v knjižnicah, v
škofjeloški pa vsako leto narašča
število izposoje in obiska vsaj za
dva odstotka.
Klavdija Škrbo Karabegović
vrata
okna
sen~ila
PE KRANJ, Savska cesta 34, 4000 Kranj
tel.: 04/236-81-60, E-po{ta: info oknamba.si
www.oknavratamba.si
17
MBA Andrej Ober`an s.p.
Brezžično omrežje
Februar 2012
Z novostmi pridobili poslušalce
Novosti pri Abonmaju mladih glasbenikov, ki so jih uvedli v letošnjem letu, so odlično sprejete,
kar se pozna na povečanem številu obiskovalcev.
Kulturni center Škofja Loka, Sokolski dom ima lastno produkcijo,
in sicer tri abonmaje za različne
starostne skupine ter cikel razstav. Eden od abonmajev je tudi
Abonma mladih glasbenikov, v
katerem se skozi leto predstavijo
različne glasbene šole iz Gorenjske
ter Konservatorij za glasbo in balet
iz Ljubljane.
»Na koncertih se predstavijo
glasbene šole s programom, ki
zajema najboljše soliste, komorne skupine in orkestre. Učenci, ki
nastopajo, so dobitniki odlikovanj
na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vabljeni, da prisluhnete
mladih talentom in morebitnim
bodočim koncertantom,« je dejal
programski vodja abonmaja Peter
Kopač.
V letošnjem letu so v ta potencialni abonma vnesli nekatere spremembe. »Abonma mladih
glasbenikov, ki bodo lahko nekoč
uveljavljeni koncertni virtuozi in se
bodo radi spominjali prvih nastopov v tako imenitnem kulturnem
hramu, kot je Sokolski dom, se
nam zdi odlična zamisel, s katero
nameravamo nadaljevati. Sicer se
je izkazalo, da termin koncertov
ni ravno najugodnejši. Do sedaj
so bili koncerti ob sredah ob 18.
uri, kar ni bilo ugodno niti za poslušalce niti za izvajalce. Ugotovili smo, da so naša ciljna skupina
učenci tretje triade osnovnih šol,
in se odločili, da bodo koncerti
ob 10. uri dopoldne. Vabilu na
kakovostne koncerte so se dobro
odzvale tudi škofjeloške osnovne
šole. Tako bodo poleg rednega
pouka izkoristili čas tudi za obisk
različnih koncertov in na ta način
otrokom omogočili vzpostaviti poseben interes do glasbenih vsebin.
Zaradi neposredne bližine bodo
odsotni zgolj dve šolski uri, ta čas
pa bo imel kulturno vsebino,« je
o novostih povedala koordinatorka Kulturnega centra Škofja Loka
mag. Andreja Megušar.
Megušarjeva je poudarila, da
je na ta način dvorana zasedena
tudi v dopoldanskem času, kar jih
izjemno veseli; še pomembneje pa
je, da se ti mladi s pomočjo spoznavanja glasbenih vsebin, poslušanja
in ustvarjanja glasbe razvijejo v
občutljive in kritične poslušalce,
seveda tudi ljubitelje glasbe. »Še
posebej bomo veseli, če bodo naši
bodoči abonenti ali celo izvajalci,
ki bodo s svojim odnosom sooblikovali naš kulturni prostor. Prav je,
da spoznajo, kako lepo kulturno
dvorano imamo v Škofji Loki,« je
dodala Megušarjeva. Glede na
to, da Otroški glasbeni abonma,
kot že samo ime pove, pokriva
najmlajšo generacijo, Abonma
mladih glasbenikov pa tretjo triado, v kulturnem hramu Škofje
Loke razmišljajo, da bi pripravili
program tudi za drugo triado, in
sicer na podoben način, torej v
dopoldanskem času in v okviru
rednega pouka.
25. januarja je v dopoldanskem
času nastopila Glasbena šola Kranj,
4. aprila se bodo prav tako ob 10.
uri predstavili učenci Glasbene
šole Tržič, 16. maja pa Glasbene
šole Radovljica. Le koncert Konservatorija za glasbo in balet iz
Ljubljane, ki je napovedan za 7.
marca, se bo odvil ob 18. uri.
Klavdija Škrbo Karabegović
Občina Škofja Loka
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.
22/98) in Meril za izbor in vrednotenje programov športa,
ki jih je sprejel občinski svet dne 30. 9. 1999 (s popravki
septembra 2001), Občina Škofja Loka objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA
SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA,
KI JIH BO V LETU 2012 OBČINA ŠKOFJA
LOKA SOFINANCIRALA IZ
OBČINSKEGA PRORAČUNA.
Koncert Glasbene šole Kranj v okviru Abonmaja mladih glasbenikov,
ki se po novem odvija v dopoldanskem času.
Predmet in pogoji javnega razpisa so objavljeni
na spletnih straneh : www.zsport-skloka.si.
Rok za prijavo je 24. februar 2012.
Župan
mag. Miha Ješe
18
Februar 2012
Očistimo Slovenijo za lepši svet
Drugič v zgodovini Slovenije bo društvo Ekologi brez meja skupaj s številnimi partnerji in prostovoljci organiziralo
vseslovensko prostovoljsko okoljsko akcijo, katere namen je postati največja v zgodovini človeštva, saj bo tokrat
potekala kot del svetovne pobude Očistimo svet 2012.
Projekt Očistimo svet 2012 bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij držav, ki se bodo zvrstile
od 24. marca do 25. septembra
2012. V okviru projekta poteka
do sedaj najobsežnejše kartiranje
divjih odlagališč, ki bo omogočilo
prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni.
Pobudniki želijo v gibanje privabiti
sto držav in do konca leta 2012 za
skupen cilj povezati 300 milijonov
prostovoljcev s celega sveta, ki bi
skupaj zbrali preko tri milijone ton
odpadkov.
Čistilna akcija bo v Sloveniji
potekala v soboto, 24. marca
2012, vanjo pa želijo organizatorji
projekta povezati 250.000 prostovoljcev. Organizatorji pričakujejo,
da bodo prostovoljci na dan akcije
na vsakega prebivalca Slovenije
zbrali približno eno 120-litrsko
vrečo odpadkov. K sodelovanju so
vabljeni vsi prebivalci Slovenije še
pred dnevom čiščenja, saj je ekipa
POsLOvALNice
OPtiKe sever:
naslovu www.ocistimo.si, kjer
bodo objavljene redno ažurirane
informacije in kjer bodo možne
tudi prijave na akcijo, zbirna mesta
itd. »Pridružite se projektu in pomagajte spremeniti Slovenijo na
bolje!« vabijo organizatorji.
Priprave na akcijo tudi v
Škofji Loki
Priprave na čistilno akcijo so stekle
tudi v Škofji Loki. »S krovne organizacije Ekologi brez meja so me
povabili k ponovnemu sodelovanju
v letošnji akciji, in sicer kot koordinatorko v naši občini. Povabilo sem
sprejela,« je povedala Lea Mlakar,
ki je kot pobudnica in koordinatorica vseslovenske akcije Očistimo
Slovenijo v enem dnevu prejela
bronasti grb škofjeloške občine.
»Trenutno je moja naloga,
da povabim k sodelovanju čim
več društev in organizacij, vrtec,
osnovne in srednje šole, da se
bomo lahko v začetku februarja
v sodelovanju s partnerji pripravila
širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in
tudi nagradnih aktivnosti.
Projekt Očistimo Slovenijo
2012 je zasnovan dvotirno. Prvi
del projekta predstavlja čiščenje
divjih odlagališč, drugi del pa se
osredotoča na čiščenje ulic, cest,
okolic šol in vrtcev, stanovanjskih
okolišev in sprehajalnih poti ter na
čiščenje pohodniških poti.
Status projekta lahko od januarja dalje spremljate na spletnem
ŠKOFJA LOKA
Mestni trg 6
tel.: 04 512 60 44
LJUBLJANA
TRŽNICA KOSEZE Vodnikova 187
tel.: 01 513 34 00
19
LJUBLJANA
Trg Komandanta Staneta 8
tel.: 01 513 34 02
natančneje dogovorili, kje bo kdo
čistil. O sodelovanju se že dogovarjam s skavti in s predstavnico
delovnih organizacij, vsekakor pa
upam, da bom uspela privabiti k
sodelovanju vse, ki so pomagali pri
čiščenju leta 2010,« je o trenutnihnalogah povedala Mlakarjeva, ki se
bo opirala predvsem na izkušnje
iz zadnje akcije. »Seveda je treba
pregledati najnovejši register odpadkov, ki je trenutno na voljo, in
glede na to organizirati sam potek
čiščenja,« je še dodala Mlakarjeva.
Organizacijam bodo poslali oz.
so že poslali vabila, posamezniki se
bodo lahko prijavili preko interneta, dogovarjajo pa se tudi, da bi to
lahko storili na krajevni skupnosti.
»Seveda bo vsaka pomoč še kako
dobrodošla. Kot smo ugotovili pri
zadnji akciji, nam je primanjkovalo
predvsem prostovoljcev, ki bi s
svojimi prevoznimi sredstvi odvažali smeti, zato prijazno vabljeni,«
je zaključila Lea Mlakar. K. Š. K.
www.optika-sever.si
Februar 2012
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Finalisti natečaja za najbolj zeleno
občino v Sloveniji
Občina Gorenja vas-Poljane se
je na natečaju za najbolj zeleno
občino 2011, ki že drugo leto zapored poteka v sodelovanju ministrstvom za okolje in prostor,
Združenjem občin Slovenije in
Skupnostjo občin Slovenije, uvrstila med finaliste v kategoriji 'Najbolj zelena občina nad pet tisoč
prebivalci na področju ravnanja z
odpadki'. Visoka uvrstitev na natečaju z geslom 'Zelena Slovenija'
predstavlja posebno priznanje za
odgovorno ravnanje z okoljem
tako občini kot še posebej vsem
občanom občine Gorenja vasPoljane za čedalje doslednejše
ločevanje odpadkov na izvoru, na
osnovi česar vedno več zbranih
odpadkov namenjamo nadaljnji
predelavi in z njimi ne obremenjujemo okolja.
Župan Milan Čadež je ob tej
laskavi uvrstitvi dejal, da je zelo
ponosen na ta uspeh. Nekatere
novitete, ki so jih uvajali pri ločevanju odpadkov (posebne kante
z rumenimi pokrovi), so prevzele
še nekatere gorenjske občine. Za
dobro izpeljan projekt je na vsak
način zaslužna Kristina Knific.
Projekt Odvajanje in čiščenje
odpadnih voda v porečju Sore
v občini Gorenja vas-Poljane je
največji doslej. Obsega izgradnjo
kanalizacije v skupni dolžini 6,94
kilometra in izgradnjo pripadajočih objektov ter posodobitev in
razširitev čistilne naprave Gorenja
vas s 1000 na 3100 PE. Za čistilno
napravo so že izbrali izvajalca, ki
bo z deli pričel predvidoma v maju
2012. Gradnja kanalizacije naj bi
se začela letos jeseni, trenutno pa
poteka priprava razpisa za izbiro
izvajalca del. Zaključek gradnje
v občini Gorenja vas-Poljane je
predviden v letu 2014.
Kristina Knific
Boljši časi se obetajo tudi gorenjevaški knjižnici. Ta se trenutno
stiska na komaj 70 kvadratnih
metrih. V pogovorih med županom Milanom Čadežem in KGZ
Škofja Loka je prišlo do ideje, da
bi bilo knjižnico mogoče preseliti
Motoklub Buhc ukinjen?
Dekleta iz Društva kmečkih žena
Blegoš so lani ustanovile likovno
sekcijo, letos pa so svoje slike
že postavile na ogled na prvi
samostojni razstavi. Med njimi
sta bili tudi Ivica Peternelj in
Zvezdana Kralj.
Mednarodna avtomobilistična
gorsko hitrostna dirka GHD Lučine 2011 v organizaciji Motokluba
Buhc je v času pred in po novem
letu visela na nitki. Organizacija,
ki je že zdavnaj prerasla lokalne
zmožnosti, bo po novem v rokah
AMD društva Zvezda, v katerega
so včlanjeni tudi domačini iz Lučin
in okolice.
Viktor Oblak je z obžalova-
Ivica in Zvezdana
Naj paberki iz OŠ Poljane
Ko smo učence povprašali, kateri dogodek se jim je v letu 2011
najbolj vtisnil v spomin, je Mojca
Šubic iz 8. a povedala: »Trinajst
učencev naše šole se je udeležilo
državnega tekmovanja v orientaciji
za osnovne in srednje šole, ki ga je
letos priredila Osnovna šola svetega
Tomaža na Štajerskem. Tekmovanja se je udeležilo 260 učencev iz
triintridesetih šol. Tam smo učenci
s pomočjo kompasa in karte tekli
po progi, ki je bila speljana po lepi,
a gričevnati pokrajini Štajerske.«
v več kot 150 kvadratnih metrov
velike prostore nad že obstoječo
trgovino v središču vasi, tik ob
krožišču. Knjižnici v Poljanah in na
Sovodnju sta že bili obnovljeni v
preteklih letih. Upajo, da se bodo
lepši časi za knjige in njene vedno
bolj številne bralce udejanjili že v
bližnji prihodnosti.
Letos so sredstva v občinskem
proračunu namenjena tudi obnovi
šole v Lučinah, ki praznuje stopetdeseto obletnico obstoja.
V proračunu imajo na razpolago sredstva (20.000 evrov) za
obnovitev veže in ene od sob v
dvorcu na Visokem, naročili so
idejne projekte, zbrane so tudi
ponudbe. Sredi leta bi lahko odprli
vrata za obiskovalce, ki se bodo
tako od blizu srečali s Tavčarjevo
prisotnostjo v obnovljenih prostorih. Pri tem projektu sodelujejo s
Kulturnim društvom Poljane.
Meta Gantar, 9. b: »Nadarjeni
učenci smo odšli na dvodnevni
tabor na Jelence pod Blegošem.
Tema tabora je bila preživetje
v naravi. Treba je bilo zakuriti v
peč, pripraviti ogenj in palice za
peko hrenovk, ki smo si jih spekli
za večerjo. Potem je bil na vrsti
družabni večer. Zabavali smo se
s socialnimi igricami. Z njimi smo
bolje spoznali drug drugega in
se morali postaviti v določene
zapletene življenjske situacije ter
zanje poiskati rešitev.«
njem povedal, da mu za težave,
ki so jim bili težko kos, ni vseeno.
Motoklub Buhc je po novem ukinjen, namesto njega pa bo še naprej deloval Avto moto klub Buhc.
Najbolj pomembno je, da bo
12. avgusta v Lučinah tudi letos
dišalo po bencinskih hlapih in da
bo prireditev, ki je že tradicionalna, še naprej živela in privabljala
domače in tuje obiskovalce.
Najodmevnejši dogodek leta 2011 na Škofjeloškem je postala
dvodnevna tradicionalna prireditev Lepo je res na deželi in Praznik
žetve. Pod njiju se podpisujejo prizadevni člani Turističnega društva
Žirovski Vrh. Čestitke!
20
Februar 2012
Živeti zdravo
V škofjeloškem zdravstvenem domu že deveto leto pod okriljem programa CINDI potekajo
delavnice zdravega življenja.
CINDI je program evropske regije
Svetovne zdravstvene organizacije
za preprečevanje in obvladovanje
kroničnih nenalezljivih bolezni.
Vodja programa v Zdravstvenem
domu Škofja Loka, Alenka Košir,
je za bralce Loškega utripa spregovorila o zdravstveno-vzgojnih
delavnicah.
Program se deli na dva dela.
Osnovne delavnice obsegajo tri
predavanja – dve predavanji o zdravem življenjskem slogu in eno o
dejavnikih tveganja. Predavanj se
lahko udeleži kdorkoli, navadno
pa h Koširjevi svoje paciente na
podlagi preventivnih pregledov
napotijo osebni zdravniki. »Na
teh osnovnih delavnicah naredim
selekcijo in izberem prijave na tri
daljše delavnice, in sicer o zdravem
hujšanju, zdravem gibanju in zdravi
prehrani,« je povedala Koširjeva. Na
nadaljevalne delavnice lahko pridejo tisti, ki imajo povišane dejavnike
tveganja. Dejavniki tveganja, ki
so pomembni za preprečevanje
srčno-žilnih obolenj, so povišana
telesna teža, povišan krvni sladkor,
povišan holesterol in povišan telesni tlak. Poleg teh seveda tudi kajenje in pretirano uživanje alkohola.
Da se lahko udeležite delavnic
o zdravi prehrani ali zdravem gibanju, po besedah Koširjeve zadošča, če imate povišan en dejavnik
tveganja. Za delavnico o zdravem
hujšanju pa so omejitve drugačne. Vaš indeks telesne mase (ITM)
mora biti višji od 30, če pa je višji
kot 25, mora biti prisoten še en
dejavnik tveganja. »Program namreč financira Zavod za zdravstveno zavarovanje, del pa se krije iz
evropskih sredstev. Tudi zato so
delavnice lahko brezplačne.«
Koširjeva je poudarila, kako je
pomembna sprememba življenjskega sloga. Še posebej pri hujšanju
je zelo pomembno, da ne zmanjša-
mo le vnosa kalorij v telo, ampak da
povečamo telesno aktivnost. Tudi
zato delavnica zdravega hujšanja
traja štiri mesece in je sestavljena
iz teoretičnega dela, pri čemer je
pomembna predvsem psihična
podpora v skupini. Tako udeleženci
lažje dosegajo rezultate. Telovadbo
vodi upokojena višja fizioterapevtka Antonija Jelenc in je prilagojena zmogljivostim udeležencev.
Srečanja potekajo enkrat tedensko.
Koširjeva je povedala, da je v vsaki
skupini nekaj posameznikov, ki v
teh štirih mesecih shujšajo tudi po
deset kilogramov. Pomembno je,
da je hujšanje zdravo, da izgubimo
polovico kilograma, maksimalno
en kilogram na teden. In najpomembnejše: treba je povečati gibanje, ne drastično manj jesti.
Pri delavnici o zdravem gibanju
sodeluje z Dragico Gartner, ki je
gorska vodička, pred upokojitvijo
pa je bila vodja tega programa.
Koširjeva je še poudarila: »Zelo
cenim in spoštujem tiste, ki se odločijo in vztrajajo. Da spremeniš
svoj življenjski slog, svoje navade
…, moraš biti res močan. Zato
občudujem vsakega in sem vesela
za vsake pol kilograma, ki gre dol.
Najbolj pa me veseli, ko nekoga
srečam po daljšem času in vidim,
da še vedno ohranja težo, gibanje,
da mu res uspe.«
V februarju se spet pričenjajo
delavnice, tako da lahko vsi, ki bi
radi spremenili svoj življenjski slog
in naredili nekaj za svoje zdravje,
prosite svojega osebnega zdravnika za napotitev na delavnice.
Lahko pokličete Alenko Košir v ZD
Škofja Loka, pa boste vse informacije dobili iz prve roke. Spremeniti
način prehranjevanja in življenja
je težko, mnogo pa lahko pomagata že spodbuda in podpora, pa
tudi strokovno vodenje, ki vam ga
nudijo. Tatjana Rant
Močni starši – stabilni otroci
Tretje od štirih predavanj o vzgoji otrok in življenju v družini, ki jih organizira LAS Škofja Loka – lokalna akcijska
skupina za preprečevanje zasvojenosti, je nosilo naslov Močni starši – stabilni otroci. Predaval je Miha Kramli.
»Družina je prostor, v katerem
vsakdo oblikuje svoj notranji zemljevid, kako bo potoval skozi
življenje. Starši želimo vsakemu
družinskemu članu narisati tak
notranji prostor, ki mu bo omogočal svetel, radosten pogled na
svet. Da bo otrok to zmogel, mu
moramo postavljati meje in obračunati z občutki lastne krivde,«
je med drugim pisalo v vabilu na
predavanje.
Kramli, ki ima odlična znanja
in izkušnje s področja psihoterapije ter zdravljenja odvisnosti in
preventive, je tokratno predavanje
pričel z besedami, da je miselna
enotnost staršev izrednega pomena. Starša se tako morata strinjati
pri pomembnih stvareh, kot je
odnos do prijateljstva, spolnosti,
preživljanja prostega časa, računalnika itd. »S takšno miselno enotnostjo starša pri otroku sprožita
notranjo moč, da lahko sam rešuje
svoje težave,« je poudaril Kramli in
dodal, naj tudi ločena starša, če se
le da, poskušata sodelovati.
»Naši otroci morajo delati, a tega
starši ne prenesemo. Napačno
je mišljenje, da je učenje za šolo
dovolj. Otroci naj svojim letom
primerno pospravljajo, postrežejo
in tudi skuhajo kosilo. Prav tako
mora biti žepnina rezultat dela v
družini, ne pa dogovorjena vsota.
Na nek način morajo prispevati v
družino, s čimer si tudi pridelajo delovne navade,« je pojasnil
Kramli. Izpostavil je pravico do
obnove partnerskega odnosa. »To
ne pomeni, da svojega otroka zapostavljate. Nasprotno, ko vidi,
da si starša vzameta čas drug za
drugega in ščitita svojo ljubezen,
se življenjska energija krepi in širi
na vse družinske člane,« je dejal
Kramli.
V nadaljevanju je spregovoril
o puberteti: o tem, da takrat mladostnik več časa želi preživeti sam,
kar gre spoštovati, razen če se zapira vase, ker je brez volje, energije,
cilja. Da imajo starši pravico vedeti,
s kom, kje, kdaj in zakaj se druži.
»Vsebine življenja mu ne smejo
Naslednja stvar, ki jo je predavatelj poudaril, je nadzor oz. da
otroke naučimo vztrajati do konca.
»Danes imamo osemdeset odstotkov izredno inteligentnih otrok, ki
pa nimajo notranje moči, da bi te
svoje talente tudi razvijali. Delo ni
nekaj slabega. Če delamo stvari
namesto otroka, ga 'pohabimo',«
je bil jasen Kramli.
V nadaljevanju se je dotaknil
postavljanja mej, s poudarkom, da
te meje morajo biti uresničljive in
smiselne. »Danes v večini družin
komandirajo otroci, kar privede
do slabe volje in načetih odnosov
med partnerjema. Moramo biti kos
čustvenim izbruhom naših otrok,
ko jim postavimo meje, ne smemo
se bati njihovega cepetanja, groženj, manipulacij…,« je svetoval
predavatelj.
Nato je dejal, da so naši otroci
zelo dobro seznanjeni s svojimi
pravicami in prav je tako, a da
starši vedno bolj pozabljajo na
svoje. Tako imajo slednji pravico do
miru in pravico, da so 'postreženi'.
21
določati drugi,« je dejal Kramli, ki je
dodal, da je v tem času izrednega
pomena prijateljevanje z vrstniki istega spola, saj je to priprava
na odnos z nasprotnim spolom.
»Danes pa se stvari prehitevajo.
12- do 15-letniki že cele vikende
preživljajo pri fantu oziroma punci.
To ni prav,« je bil jasen predavatelj.
Na koncu je Kramli nekaj časa
namenil zasvojenosti in odvisnosti. Poudaril je, da človek, ki je eno
leto na drogi, nikoli več ne ozdravi, ampak samo abstinira, zato je
treba reagirati takoj. Zavedati se
je treba tudi pojava nekemične
zasvojenosti, zato je računalnik
lahko delovni pripomoček, za zabavo pa ga lahko uporabljamo le
pol ure na dan ter nikakor ne sodi
v otroško sobo.
Številni starši v Kristalni dvorani
Sokolskega doma so predavanje
Mihe Kramlija nagradili z velikim
aplavzom, domov pa odšli bogatejši za številnejša spoznanja o najtežjem poklicu v življenju – vzgoji.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
piše: Milena Miklavčič
Žirovske novice
Občinski proračun sprejet
Težki časi, v katerih je treba paziti na vsak evro, so se dotaknili tudi žirovske občinske malhe. Občinski proračun je bil
na zadnji, januarski občinski seji končno sprejet, a dodatno okleščen za deset odstotkov na skoraj vseh postavkah,
ki niso vezane na evropska sredstva.
Župan, mag. Janez Žakelj je ob
tem dejal: »Zavedamo se, da je to
skrajni ukrep, ker želimo, da bo
zadolževanje čim manjše. Ostati
finančno zdrava občina pa je prioriteta tako občinske uprave kot
tudi svetnikov.«
Proračun je tako težak 6. 300.000
evrov, zadolževanja pa bo za okoli
300.000 evrov.
Še pred rokom je v Žireh končana še ena zelo pomembna investicija – nadzidave šole. Šola bo
po tehničnem prevzemu dobila
izjemno lepe prostore. Oprema
zanje je že naročena. Zanimiva je
učilnica (110 kvadratnih metrov) za
glasbo, ki bo lahko namenjena tudi
ostalim glasbenim prireditvam v
Žireh. V njej se bodo zbirali starši
na roditeljskih sestankih, saj je
večnamenski prostor že zdavnaj
odslužil. Odslej se ne bo več treba
stiskati v majhnih učilnicah, povsem neprimernih za pouk. Pridobili so okoli 600 kvadratnih metrov
novih površin z akustičnimi stropi.
Projekt je v celoti financirala občina, sicer so se prijavili na razpis na
ministrstvu za šolstvo, a so izpadli.
Adaptacija in sanacija nekaterih že
obstoječih učilnic pa je stala okoli
800.000 evrov.
V Žireh trenutno potekajo dela
na več projektih, ki so sofinancirana iz evropskih sredstev. Mila
zima bo prihranila marsikateri
evro v proračunu, obenem pa je
naklonjena tudi gradbincem, ki s
kanalizacijskimi vodi opremljajo
naselji Dobračeva in Rakulk. Vsa
odpadna voda, ki se zbira v javnem
kanalizacijskem sistemu, se čisti
v čistilni napravi Žiri, ki je danes
preobremenjena in je prav tako
potrebna posodobitve.
Seveda pa se bodo v občinski
upravi trudili, obljublja župan,
da bodo tudi z manjšimi projekti pripomogli k kvalitetnejšemu
življenju v Žireh.
Ena večjih prireditev, ki bo letos
zasnovana malo drugače, se že
tradicionalno obeta v zadnjem
tednu aprila. Klekljarice bodo tudi
ob pomoči nekaterih žirovskih
društev poskušale narediti vse,
da bodo Klekljarski dnevi v Žireh
dobili mednarodno razsežnost.
Skok na prvo mesto
Skakalke v poljskih Zakopanih
so nastopile na 94-metrski napravi, odlično pa se je odrezala
Ema Klinec, članica Smučarskoskakalnega kluba Alpina Žiri,
ki je osvojila tretje mesto in s
tem prišla do druge najboljše
uvrstitve kariere v tem rangu
tekmovanj. Na najvišji stopnički
je stala tudi na uspešno izpeljanih tekmovanjih Ladies cup
v smučarskih skokih v Žireh, ki
so potekali na odlično pripravljenih in varnih skakalnicah v
žirovskem nordijskem centru.
Med podeljevalci priznanj je bil
KOTEL
tudi žirovski župan, mag. Janez
Žakelj.
Judita Oblak, ki je letos spet
bedela nad dogajanji, je povedala: »Naš nordijski center se v
evropskem prostoru lepo uveljavlja, saj je bilo tokrat na skakalnici
kar trideset tekmovalk iz Italije,
Avstrije, Nemčije, Rusije in Poljske. Naš domači klub ima precej
dobrih tekmovalcev, nekateri so
se pomerili še na tekmovanju za
pokal Cocta.«
TKU
Na trda goriva in pelete, skupaj s peletnim
gorilnikom Biotermec ter zalogovnikom
za 180 kg peletov.
KOTEL
TKU3
KOTEL
Na biomaso (polena).
Trovle~ni toplovodni
kotel na trda goriva.
AKCIJA!
CENA KOMPLETA
ŽE OD:
ŽE OD:
2.377,20 €
890,40 €
Vse navedene cene so brez ddv.
AKCIJA!
ŽE OD:
1.589,49 €
22
Februar 2012
piše: Milena Miklavčič
Žirovske novice
Evropa v Žireh
Sredi januarja so Žiri postale miniaturna evropska prestolnica mladih, saj so osnovno šolo obiskali
učenci iz Poljske, Španije, Turčije
in Slovaške v okviru projekta Comenius z naslovom Healthy and fit
teenager means happy teenager.
V tem projektu Žirovci sodelujejo
prvič. Vodilna misel številnih srečanj, aktivnosti in druženj je bila
'Zdrav najstnik je srečen najstnik'.
Dvaindvajset učencev in enajst
učiteljev iz že omenjenih držav je
v minulih dneh spoznavalo Žiri in
okolico skozi šport in zdrav način
življenja, obiskali pa so tudi Bled
in Ljubljano. Gostom so podelili
certifikate – to častno dolžnost
je imel selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša
Stojanovič.
Maja Brezovar, koordinatorica projekta Comenius, ki je bil
sofinanciran iz evropskih sredstev,
je bila s potekom dogajanj več
kot zadovoljna: »Ta obisk nam je
zagotovil, da živimo zdravo in da
smo lahko tudi zato zadovoljni.
Organizacijsko je bil to velik zalogaj. Gostje so bili nastanjeni pri
naših učencih. Pogovarjali so se
v angleščini. Vključili smo jih v
pouk, gostje pa so hospitirali v
nižjih razredih.«
Ivo, ki je prišel iz Španije, je
povedal, da že ves dan trepeta
pred trenutki slovesa. Obenem je
zatrdil, da mu je bilo v Žireh lepo
tudi zato, ker tam živijo dobri ljudje: »Čim prej se ponovno vrnem!«
Drugi z leve je Ivo iz Španije.
Revija ABC ZDRAVJA tudi na spletu!
www.abczdravja.si
23
Februar 2012
Pridobili 2,2 milijona evrov
nepovratnih sredstev
Šolski center (ŠC) Škofja Loka, ki ga vodi direktor Martin Pivk, je v kratkem času v Škofjo Loko uspel pripeljati 4,6 milijona evrov evropskih sredstev. Najprej 2,4 milijona evrov za Medpodjetniški izobraževalni center (MIC),
ki pridno raste, sedaj pa še 2,2 milijona evrov za energijsko sanacijo ŠC.
Energijska sanacija ŠC
Konec aprila lansko leto je bil v
Uradnem listu objavljen razpis
Energetska sanacija stavb javnih
zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanovitelj je
RS in so v pristojnosti ministrstva
za šolstvo in šport. V ŠC Škofja
Loka so se odločili, da pripravijo
vso dokumentacijo in se prijavijo
na razpis. V projekt so povabili
tudi Gimnazijo Škofja Loka. Na
razpisu so bili uspešni ter so uspeli
pridobiti približno 2,2 milijona
evrov nepovratnih sredstev, kar
predstavlja 90 odstotkov upravičenih stroškov investicije. Razliko bo
pokril ŠC, del tudi Gimnazija Škofja
Loka. Pogodba z ministrstvom za
šolstvo je bila podpisana v prvih
dneh januarja.
Da je ŠC uspel v kratkem času
pridobiti tako visoke zneske, je
prav gotovo velik uspeh, a direktor
Pivk je skromen: »Kot posamezniku mi take stvari ne bi uspele, saj
gre za plod skupnega dela celotne
ekipe, ki dela zelo dobro in diha s
projekti.«
Projekt zajema energijsko sanacijo treh stavb, in sicer objekta
na lokaciji Podlubnik 1b, dijaškega
doma in srednje šole za lesarstvo
na Trati. Obstoječo razsvetljavo
bodo zamenjali s t. i. 'pametno'
razsvetljavo, ki se prilagaja zasedenosti prostora in naravni osvetlitvi,
uredili bodo prezračevanje, rekuperacijo zraka, sanacijo zunanjega
Tudi fasada je v zaključni fazi.
Pogled na mostovž, ki bo MIC povezoval s šolo in dijaškim domom.
stavbnega pohištva, zunanjega
ovoja stavb (toplotna zaščita) in
ogrevanje na biomaso na Trati.
»Trenutno pripravljamo razpisno dokumentacijo za izvedbo
javnega naročila, saj želimo s sanacijo začeti že v času poletnih
počitnic. Najprej se bomo lotili sanacije razsvetljave, prezračevanja
in stavbnega pohištva, na koncu
pa še ovoja zgradbe. V naslednji
kurilni sezoni želimo šolo na Trati
ogrevati z novo kotlovnico, za izgradnjo katere smo že pridobili
gradbeno dovoljenje. Vsa dela na
projektu morajo biti zaključena
do 15. septembra 2013,« je o terminskem načrtu povedal direktor.
glede na zimski čas. Z deli so pričeli
konec junija lansko leto, MIC pa je
sedaj že pod streho. Zasluga za to
gre predvsem vsem akterjem, ki si
zaupajo in sproti rešujejo težave.
»Velika motivacija za delo je tudi,
da so vsi podizvajalci sproti in
redno plačani. Tudi zato investicija
teče po načrtu in računamo, da bo
tako tudi pri projektu energijske
sanacije,« je povedal Pivk.
Na vprašanje, ali bodo lahko
peljali oba tako velika projekta
hkrati, je Pivk odgovoril pritrdilno,
pravzaprav v to ne dvomi. Projekt
izgradnje MIC bo zaključen do 31.
avgusta 2012, v letu 2013 pa bodo
kupovali in montirali opremo.
»Trenutno v pritličju in prvem
nadstropju zaključujemo napeljavo inštalacij, torej ogrevanje,
električno napeljavo … Streha
je že zaključena in tudi fasada je
MIC zaključen še v
letošnjem letu
V tem času gradbena dela na MIC
tečejo z intenzivno hitrostjo, ne
24
v zaključni fazi, večina oken je že
montiranih. Deloma je narejen
mostovž, ki bo povezoval šolo,
MIC in dijaški dom. V naslednjih
mesecih bomo izvedli finalno
obdelavo sten, vgradili notranje
stavbno pohištvo, talne obloge,
zaključili bomo z vgradnjo inštalacij. Ker želimo postaviti nizkoenergijski objekt, bomo v zgradbi
imeli centralni nadzorni sistem, ki
bo omogočal krmiljenje in merjenje porabe energije ter vode. Na
strehi objekta je predvidena tudi
postavitev sončne elektrarne,« je
zaključil Pivk.
Pred uporabnim dovoljenjem
MIC pa mora škofjeloška občina v
sodelovanju z državo urediti protipoplavne ukrepe na območju
celotnega območja Podna.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
Vedno nasmejana
V preteklem letu je prostovoljka leta v Škofji Loki postala Špela Oblak, ki je vodila gledališko-glasbeno-plesni projekt z naslovom Mary Poppins. Poleg tega je zelo aktivna, saj vodi oratorij, pleše pri Folklorni skupini Škofja Loka, je
skavtinja, zborovodkinja in strokovni vodja otroških folklornih skupin. Ob tem rada kleklja, kvačka, veze, šiva, kuha
in peče, slika na platno in priskoči na pomoč. Nenazadnje velja omeniti, da je vedno nasmejana, na svet gleda z optimizmom in zelo ceni prijateljstvo.
Prvič sva se srečali poleti, ko si
polna energije in z nasmehom na
obrazu vodila oratorij na puštalskem igrišču. Že takrat si omenila
predstavo Mary Poppins, ki ste
jo ustvarjali v okviru Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka.
Predvidevam, da si pri slednjem
zelo dejavna.
Pri Prosvetnem društvu Sotočje
sodelujem že od malega. Takrat
sem pomagala predvsem pri igrah
za obisk Miklavža in za materinske
dneve. Sedaj vodim muzikal Mary
Poppins in otroški pevski zbor Iskrice ter pomagam pri izvedbi
različnih drugih projektov društva,
kot so miklavževanje, materinski
dan, Historial, semanji dan na Ožboltu itd.
Kako to, da ste se odločili, da
boste realizirali omenjeni gledališki projekt, v katerem si sama
prevzela vlogo režiserke ter glavne igralke? Kako se je razvijala
sama zgodba?
Prvi vzrok je, da mi je bil muzikal
vedno zelo blizu. Vse skupaj pa se
je začelo, ko smo leta 2009 pripravljali igro za Miklavža in poskusili
z glasbeno igro. Predstava je bila
dobro sprejeta, zato smo se odločili, da jo razširimo. Ko sem začela s
prirejanjem, me je zgodba tako pritegnila, da je iz desetminutne igre
nastala skoraj dvourna predstava.
Zato sem hkrati s prevajanjem in
prirejanjem začela iskati igralce
in plesalce. Ker sem si v muzikalu želela peti in sem imela takrat
med igralci najbolj izšolan glas,
časovno pa je bilo tako najlažje,
sem se odločila, da bom glavno
vlogo odigrala sama. Druge sodelujoče sem sprva iskala med
prijatelji. Ker s tem nisem pokrila
vseh vlog, sem se obrnila še na
glasbeno šolo, kasneje pa smo
vloge dopolnili tudi preko drugih poznanstev in avdicije. V letu
in pol od ideje do prve izvedbe
je prišlo in odšlo veliko igralcev,
kar je bila precejšnja težava, saj
smo popolno sliko muzikala dobili
šele dva meseca pred premiero.
Nekaj mesecev pred predstavo
smo začeli izdelovati sceno, za
in zadovoljna, ker je bil naš trud
prepoznan tudi v javnosti.
Kaj ti pravzaprav pomeni pomoč
sočloveku, živali, torej sobitju? Se
ti zdi, da je današnja družba preveč egocentrično usmerjena ali
še vedno čutiš neko solidarnost?
Prostovoljstvo in pomoč sočloveku je zame način življenja. Slednje
razumem tako, da pomagam po
svojih najboljših močeh, ne da bi
pričakovala plačilo. Z veseljem
pomagam, če le lahko, saj me to
bogati in mi daje nove izkušnje, ki
mi vedno pridejo prav. Ravno zato
me včasih zelo presenetijo posamezniki, ki jim to ni samoumevno.
Težko bi z gotovostjo rekla, ali je
družba vedno bolj egocentrično
usmerjena ali ne. Sama se gibljem
med ljudmi, kjer je čutiti solidarnost, pripravljenost za pomoč.
Zavedam pa se, da vsi niso taki,
čeprav vsak obvlada kakšno znanje, s katerim bi lahko pomagal
bližnjemu. Menim, da je glavni
problem družbe, da prehitro najdemo izgovor in se raje odločimo
za lagodnejše življenje. V pomoč
bližnjemu je sicer treba vložiti
»Zame izzive predstavljajo ideje,
ki jih ni malo, in znanja, ki jih
želim usvojiti. Rada počnem
veliko raznolikih stvari, zato
z iskanjem izzivov res nimam
težav. Večkrat je prvi izziv premagati strah pred neuspehom,
preden se sploh lotim stvari,
potem pa mi je vedno znova v
izziv pripeljati idejo do izvedbe.«
kar je bilo potrebno precej usklajevanja, za vse pa je poskrbela
Štefka Krajnik. Vzporedno s tem
so se izdelovali kostumi. Sledila je
generalka, ki je bila bolj podobna
vaji, saj smo precej stvari dodelali
šele v zadnjem tednu. V juniju
smo imeli dve predstavi, ki sta bili
zelo dobro sprejeti, zato smo se
odločili, da oktobra ponovimo. Čez
poletje smo dobili dve novi igralki,
muzikal pa smo nekoliko razširili
in izvedli še nekaj prizorov, ki smo
jih zaradi pomanjkanja igralcev in
časa sprva spustili. Tako ima sedaj
novo podobo, zgodba pa je veliko
bolj smiselna. V novembru smo se
odpravili v italijanski kraj Sovodenj
ob Soči na naše prvo gostovanje.
Kot sem omenila že na začetku,
si postala občinska prostovoljka
leta 2011. Kaj ti pomeni tovrstno
priznanje?
To je zame predvsem priznanje
za naše delo, torej ne samo meni,
temveč vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tem projektu, saj je
bil vsak pomemben del končne
podobe predstave. Moram reči,
da sem na priznanje zelo ponosna
nekoliko več truda in prostega
časa, vendar je končni izkupiček
lastnega zadovoljstva veliko večji.
Za katero svojo dejavnost bi žrtvovala največ časa?
Trenutno mi poleg prijateljev in
družine največ pomeni muzikal,
v splošnem pa bi največ svojega
časa verjetno namenila vsemu, kar
je kakorkoli povezano z glasbo ali
petjem, saj me glasba spremlja že
od malega in mi je pomagala tudi
takrat, ko mi je bilo najbolj težko.
Kako sama v tem trenutku vidiš
svojo pot pred seboj?
Kar se tiče muzikala, si želim, da
bi ga lahko še nekaj časa izvajali
in ne bi imeli težav z odhajanjem
igralcev. Na splošno pa upam, da
bom čim prej diplomirala, da bi se
potem lahko zaposlila kot učiteljica razrednega pouka. Želim si, da
se bi še vedno lahko na različne
načine ukvarjala s tistim, kar me
zanima, in si znala vzeti čas za
sočloveka ter tako za seboj pustila
svet nekoliko boljši, kot sem ga
prejela.
Katja Štucin
Muzikal Mary Poppins bodo v februarju in marcu uprizorili za dve
osnovni šoli, kasneje tudi eno predstavo za izven na Loškem odru in
še kakšno gostovanje, pojasnjuje Špela. Pri tem dodaja: »Upam, da
se bo v prihodnjem šolskem letu našemu vabilu odzvala še katera
izmed šol, saj trenutno pripravljam didaktično gradivo, s katerim
bi lahko predstavo in tematiko predstave učitelji umestili v pouk in
letni načrt. Poleg tega vabim k sodelovanju vse, ki bi si želeli sodelovati kot igralci oz. plesalci ali kot sodelavci v zaodrju.«
25
Februar 2012
»Restavriramo zgodovino za zanamce«
Na pobudo Muzejskega društva Železniki se je v letu 2010 pričela obnova šestih strojev z začetka kovinarstva v Železnikih. Skupina prostovoljcev se posveča obnovi vsako sredo od štirih popoldne pa vse do večernih ur. Idej in dobre
volje jim ne zmanjka, najbolj pa so zadovoljni, ko po dolgotrajnem procesu obnove poženejo stroj in ko po dolgih letih
mirovanja primejo v roke izdelek, ki ga stroj proizvede.
S pomočjo sodelavcev iz Domela
so v maju 2010 opravili transport
šestih strojev. Z lokacije muzeja
v Železnikih so prepeljali stroj za
izdelavo papirnih sponk podjetja
Wafios iz leta 1925 ter stroj za izdelavo paličnih sponk proizvajalca
inž. Hansa Becherja iz leta 1940. Iz
drvarnice ob Dermotovem jezu so
prepeljali štiri stroje: stiskalnico
Henrika Štolca in sinov, skobeljni stroj Klopp Werke, oba iz leta
1938, ter dva stroja neznanega
porekla – stroj za izdelavo risalnih
žebljičkov iz leta 1925 in stroj za
izdelavo paličnih sponk. Prostore
je velikodušno odstopil Matija
Žumer, vnuk Nika Žumra, glavnega ustanovitelja zadruge Niko:
»Že zaradi tega, ker sem vnuk Nika
Žumra, sem čutil dolžnost pomagati pri obnovi teh strojev. Odstopil sem prostore v garaži mojega
podjetja na Racovniku, prav tako
sem dal na voljo stroje in orodje,
ki ga potrebujemo pri obnovi. Pri
obnovi sodelujem tudi sam, ker
sem vedno znova navdušen nad
inženirji tistega časa. Danes stroje
krmilimo z elektroniko in elektromotorji, ti stroji pa bazirajo na
mehaniki in neverjetno je, kako
domiselno so narejeni. Vsekakor
me veseli, da lahko prinesem delček k ohranjanju zgodovine za
zanamce.«
Delo je steklo in v letih 2010 in
2011 sta bila stroja za izdelavo papirnih sponk in risalnih žebljičkov
povrnjena v delujoče stanje. Za
obnovo stroja za papirne sponke
je bilo potrebnih približno 150 ur,
medtem ko je bilo za obnovo stroja za risalne žebljičke potrebnih
okoli 200 ur. Dr. Janez Rihtaršič
je povedal: »Sam sem prišel v to
skupino na pobudo Antona Tavčarja, člana Muzejskega društva
Železniki. Vprašal me je, če bi hotel
obnavljati stroje. Z veseljem sem
se odzval. Potem ko smo rešili težavo s prostorom, smo se resno
lotili obnove. Delo poteka tako,
da stroj detajlno fotografiramo,
nakar ga začnemo razstavljati.
Najprej odstranimo večjo umazanijo, nato gre na peskanje, da se
odstranita korozija in stara barva.
Sledita barvanje in bruniranje ter
nazadnje sestavljanje. Potem stroj
nastavimo, saj je cilj vsega restavriranja, da ga pripeljemo do prvotnega videza in delujočega stanja.
Poudariti moram, da bi bila brez
Petra Polajnarja obnova veliko
zahtevnejša in počasnejša. Peter
je bil član zadruge od ustanovitve
dalje, pred vojno je delal na teh
strojih kot vajenec, tako da se jih
dobro spominja. To nam zelo koristi, ko naletimo na kak manjkajoči
del, ki ga po Petrovem spominu
lahko ponovno izdelamo. Ko se
je proizvodnja leta 1977 z Racovnika selila v novo tovarno Niko na
Otokih, je bil prav Peter tisti, ki se
je zavzemal, da se ti stari, odpisani
stroji shranijo. Ure restavriranja so
Peter Polajnar pri delu
Razstavljeni deli stiskalnice
tako zanimive tudi z zgodovinskega vidika, saj nam Peter iz osebnih
izkušenj ve povedati marsikaj, kar
se je dogajalo v Železnikih na področju razvoja industrije. Prav je,
da omenim še ostale prostovoljce
naše skupine. To so Tone Ozebek,
Ivan Mohorič, Janez Mohorič,
France Primožič in Jože Tolar. Z
veseljem se odzovejo tudi ljudje
izven naše skupine, ki premorejo
orodja ali materiale, ki jih mi nimamo. Tako sta motor za stiskalnico,
ki jo trenutno restavriramo, obnovila Franc in njegov sin Andrej
Potočnik. Obnova je bila mogoča
tudi zaradi podpore v znanju in
opremi zaposlenih v Domelu, ki so
pomagali pri izdelavi posameznih
kosov. Sam material za preizkus
in prikaz delovanja obnovljenih
strojev je prispeval Niko, d. d. Obnovljen stroj za papirne sponke je
sedaj ponovno razstavljen v muzeju v Železnikih, stroj za risalne
žebljičke pa je trenutno razstavljen
v avli podjetja Tehtnica. Tako so vsa
podjetja, ki so zrasla iz zadruge
Niko, tudi neposredno izkazala
Tone Ozebek, Matija Žumer, Peter Polajnar in Janez Rihtaršič pri
restavriranju stroja za izdelavo paličnih sponk
26
spoštovanje svojim koreninam.
Način delovanja strojev v 21.
stoletju ne omogoča več konkurenčne proizvodnje, vendar s svojimi mehanizmi ponujajo zanimiv
ter hkrati poučen prikaz delovanja
strojev iz druge polovice 19. in
prve polovice 20. stoletja. Še bolj
pomembna pa je morda njihova
vloga pri ohranjanju spomina na
prehod iz železarsko-kovaške industrije v kovinarsko industrijo,
ki danes daje kruh več kot 1300
zaposlenim. Tako je poleg restav
riranja ostalih štirih strojev naše
prizadevanje usmerjeno tudi v
iskanje prostora, v katerem bi bili
ti stroji po obnovi razstavljeni in
na ogled ter preizkus obiskovalcem. V Muzeju Železniki že sedaj
lahko obiskovalci izdelajo svojo
papirno sponko. Mi si želimo na
enem mestu predstaviti vseh šest
obnovljenih strojev in urediti prostor tako, da bi obiskovalci lahko
podoživeli delček zgodovine in se
seznanili z vlogo, ki so jo stroji odigrali v razvoju industrije v kraju.«
Nina Drol
Februar 2012
Jama je vredna pozornosti
Letos Društvo za raziskovanje podzemlja Škofja Loka praznuje dvajset let od ustanovnega občnega zbora, v letu 1994
pa so bili sprejeti v Jamarsko zvezo Slovenije. Aktivnosti društva in njihovih članov so se torej pričele že leta 1992,
lepote podzemnega sveta pa – seveda - člane zanimajo tudi v tem letu.
Za začetek pogled nazaj. Kaj
pomembnega se je dogajalo v
okviru društva v vseh teh letih
obstoja?
Od samega začetka največ raziskujemo na domačem območju,
se pravi v okolici Škofje Loke, Jelovice, Ratitovca, Soriške planine.
Sodelovali smo na raziskovalnih
taborih na Kaninu, tri leta zapored
pa smo imeli še raziskovalni tabor
na Rušju – bivak IV ob poti proti
Škrlatici. Prvo naše raziskano in
dokumentirano brezno je Japljevo
brezno pod Pršivcem nad Bohinjskim jezerom. Društveni višinski
rekord vhoda v jamo je 2390 metrov nad morjem v jamo Prisank
pod Prisojnikom. V bližini planine
Klom smo našli Klomsko brezno
z društvenim globinskim rekordom. Brezno je namreč globoko
384 metrov. V bližini smo našli še
eno manjše brezno, ki je zanimivo
predvsem zaradi najdbe okostja.
povezuje deset milimetrov debela
vrv, sicer pa nas povezuje želja po
odkrivanju nečesaj novega, tovarištvo, adrenalin, zavedanje, da smo
v novih jamah prvopristopniki in
da, kamor mi stopimo, morda ne
bo stopil nihče več.
Notranje brezno (Klomsko brezno)
Po kasnejši analizi smo izvedeli, da
je okostje pripadalo jelenu, ki je na
tem področju živel okrog leta 1800
pred našim štetjem. Za društvo je
zanimiva tudi jama Mravljetovo
brezno v Gošarjevih rupah blizu
vrha pri Sv. Treh Kraljih nad Žirmi.
Sama jama je večinoma v dolomitu in ima zgornji vhod in spodnji
izhod. Omeniti velja še, da smo
na pobočju Malega Lubnika našli
brezno globine 98 metrov. Nenazadnje skrbimo in nadzorujemo
vhod v jamo, znano pod imenom
Marijino brezno. V jami prezimuje
ena največjih kolonij netopirjev v
Sloveniji.
Katere dejavnosti načrtujete v
tem letu?
V začetku junija bomo že dvanajstič organizirali dan odprtih vrat
Marijinega brezna. Nadaljevali
bomo z raziskavami v Breznu na
Malem Lubniku, Klomskem breznu in Glažarici. Izobražujemo
se na področju varovanja jam in
reševanja iz jam. Trije naši člani so
inštruktorji jamarstva, imamo pa
tudi tri jamarske reševalce.
Koliko članov pravzaprav trenutno šteje društvo? Kaj vas povezuje?
Članov društva je med 22 in 26. V
sami jami nas z zunanjim svetom
V novih delih jame Glažarice so člane Društva za raziskovanje podzemlja Škofja Loka razveselile tudi kapniške tvorbe.
Dnevna svetloba prodira globoko v podzemlje.
27
Kako se vam lahko vsi zainteresirani pridružijo? Potrebujejo
kakšno posebno opremo? Morajo
opraviti tečaj, usposabljanje, prikazati že osvojeno znanje?
Pridruži se nam lahko vsak, starejši
od dvanajst let. Dobivamo se ob
četrtkih po dvajseti uri zvečer v
društvenih prostorih v bivši vojašnici. Začetnikom opremo posodimo, kasneje, če je interes, si
mora osebno opremo kupiti vsak
sam. V društvu organiziramo tečaje in usposabljanja. Predhodno
znanje ni nujno potrebno. Tečaj
zaključimo z društvenim izpitom
in kasneje še z izpitom na nivoju
Jamarske zveze Slovenije.
Skrbite tudi za popis podzemlja.
V jamski kataster sproti dodajate
jame in širite območje, vendar pa
ostajate najmočnejši v delovanju
v škofjeloškem predelu. Glede na
izkušnje nam zaupajte, kje vas je
podzemni svet najbolj očaral in
kaj je bilo tisto, kar vam je vzelo
sapo?
Sapo nam je jemalo raziskovanje
v Klomskem breznu. Vedno znova
nas preseneča tudi velika dvorana
v Marijinem breznu. Vsaka jama,
velika ali majhna, je vredna pozornosti. Vsaka nas na svoj način
preseneti. Katja Štucin
Februar 2012
Najvišje mednarodno priznanje na
področju fotografske umetnosti
Petra Pokorna, ki je s pomočjo fotografije ime Škofje Loke ponesel v svet, poznajo skoraj vsi Ločani. Je prejemnik številnih nagrad, tudi zlatega občinskega grba, konec lanskega leta pa je zbirki priznanj dodal še najvišje mednarodno
priznanje na področju fotografske umetnosti HonEFIAP.
V okviru Mednarodne zveze za
fotografsko umetnost FIAP, najpomembnejše svetovne fotografske
organizacije, ki jo priznava tudi
Unesco, je Pokorn za uspešno in
pogosto sodelovanje na razstavah dobil številne razstavljalske
naslove. Poleg tega je leta 2000
za zasluge pri mednarodnem
delu in povezovanju fotografov
prejel naslov ESFIAP oz. 'zaslužni'
član. Konec lanskega leta pa je
od FIAP prejel najvišje priznanje
v svetovnem merilu, in sicer že
omenjeni HonEFIAP oz. 'ekselenca'. S takšnim nazivom na področju
fotografske umetnosti se lahko
pohvali le malo posameznikov, v
Sloveniji je npr. ta naslov imel tudi
pokojni Vlastja Simončič.
Pokorn se s fotografijo ukvarja
več kot petdeset let. Daljnega leta
1957 si je s počitniškim delom med
obiskovanjem gimnazije prislužil
dovolj denarja za nakup fotoaparata in vse od takrat je ta njegov
najzvestejši spremljevalec. Težko
je v nekaj besedah našteti vse dosežke in predvsem dejavnosti na
nacionalnem in mednarodnem
nivoju ter pri delu z mladimi, ki
ga je Pokorn opravljal in ga še
vedno. Sodeloval je pri organizaciji številnih mednarodnih razstav
doma in v tujini, bil eden od ustanoviteljev domačega Foto kluba
Anton Ažbe, posebno pozornost
je namenil mladim fotografom,
kot predstavnik Slovenije pri FIAP
Crngrob (foto: Peter Pokorn)
je ogromno naredil, da se je naša
mala država uveljavila na področju
fotografije, vodil je Fotografsko
zvezo Slovenije in se udeleževal
kongresov v tujini itd. Svoje delo
na področju fotografije je vedno
opravljal častno in brez plačila.
Njegovo neprecenljivo delo so
opazili tudi pri FIAP, kjer so mu na
zasedanju predsedstva v Palma de
Mallorci ob popolnem soglasju
vseh članov podelili najvišje mednarodno priznanje na področju
fotografske umetnosti HonEFIAP.
A Pokorn ostaja skromen: »Samemu mi ne bi nikoli uspelo, zato je
omenjeno priznanje tudi zasluga
našega Foto kluba Anton Ažbe, ki
me je vseskozi spodbujal, in tudi
drugih slovenskih klubov, ki so
fotografijo sprejeli za umetnost.
Ko sem bil predsednik Fotografske zveze Slovenije in je ta pet let
imela sedež v Škofji Loki, mi je bil
v veliko pomoč pri mojem delu
tudi Marjan Šavli, ki je bil nadvse
delaven tajnik FZS in ima prav tako
velike zasluge za promocijo slovenske fotografske organizacije.«
Na vprašanje, kaj mu tako visoko priznanje pomeni, Pokorn
odgovarja: »Osebno mi priznanje
pomeni, da čas, ki sem ga namenil
za mojo ljubezen – fotografijo,
ni bil zaman. Veliko sem žrtvoval za fotografijo, ne samo časa,
ampak tudi sredstev, saj za svoje
funkcije nisem bil plačan, a mi ni
žal. Vesel sem, da so predvsem v
tujini spoznali, da sem koristno
28
O, sonce moje …
(foto: Peter Pokorn)
delal, kljub temu da na domačih
tleh od povsod ni bilo podpore.
Pot do cilja je bila težka, zato je
končni uspeh toliko več vreden.«
Pokorn najrajši fotografira naravo, pokrajino, kulturno dediščino in arhitekturo. »Umetniška
fotografija mora imeti podobne
sestavine kot druge umetniške
veje, npr. slikarstvo, kiparstvo…
Mora biti izpovedno zelo močna.
Fotografija, ki te pusti neprizadetega, namreč ni dobra,« najino
srečanje zaključi Peter Pokorn, ki
je prepričan, da ima Škofja Loka
lahko primat med slovenskimi
fotografskimi okolji.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
Dobrodelni koncert za kulturni dom
Uničujoče poplave v Železnikih leta 2007 so prizadele tudi kulturni dom, katerega obnova se je ustavila na začetku.
Tako je še danes, zato so člani KUD France Koblar sklenili na to problematiko opozoriti z dobrodelnim koncertom za
obnovo kulturnega doma.
Petek trinajsti je bil za člane KUD
France Koblar srečen dan. Dobrodelnega koncerta v športni
dvorani v Železnikih se je namreč
udeležilo precejšnje število obiskovalcev in s tem podprlo njihova
prizadevanja za pospešitev obnove kulturnega doma. Nastopili so
Fantje s Praprotna, Vesele Štajerke,
Veseli Begunjčani, Netopir, Ansambel Jeglič, PO Alples Železniki, člani
KUD France Koblar in povezovalka
Saša Pivk Avsec. Vsi nastopajoči
so se odrekli honorarju. Predsednik KUD France Koblar Stane
Koblar je po koncertu povedal:
»Zgodovina kulturnega doma sega
precej nazaj, v leto 1910, ko so
člani Sokolskega društva sklenili
začeti z gradnjo Sokolskega doma.
Dejavnost društva je bila do prve
svetovne vojne usmerjena v telo-
Govor Staneta Koblarja, predsednika KUD France Koblar
vadbo in v prizadevanja za gradnjo
doma. Ta je bil zgrajen v letih 1921
in 1922, obratovalno dovoljenje
pa je dobil šele leta 1924 in takrat
so ga slovesno odprli. Nad čelno
fasado je dom krasil čudovito izrezljan sokol z razpetimi krili, delo
Josipa Grošlja iz Selc. V pritličju je
bila precej velika dvorana, oder
je bil dvignjen, v levem kotu pod
njim je stala zelena peč. Na odru je
stala pokrita šepetalnica. Oder je
zastirala težka zelenomodra zavesa iz domačega platna, poslikana
z antičnim motivom. Na zahodni
strani je bila kuhinja in soba, v
kateri so pripravljali hrano za veselice. Poleg je bila veža z garderobo
in stopnicami v prvo nadstropje z
več vhodi v galerijo, ki je prekrivala
skoraj tretjino dvorane. Na galeriji
je od leta 1936 stal kinoprojektor.
Dom še danes stoji na isti lokaciji.
Med drugo svetovno vojno je bil
delno požgan, vendar so ga po
vojni s skupnimi močmi obnovili.
Po vojni je imel dom tri stranke:
Telovadno društvo Partizan, Delavsko prosvetno društvo Svoboda
in Kinopodjetje Obzorje Železniki.
Kino so v začetku osemdesetih let
preselili v novo dvorano na Češnjici, dom pa so začeli prenavljati.
Glavna pridobitev obnove je bila
centralna kurjava, glavna izguba
pa podrtje balkona, kar je povzročilo, da je dom sprejel več kot sto
obiskovalcev manj. Kaka štiri leta
je bil dom zato neuporaben, po
letu 1974 pa je DPD Svoboda spet
začelo s svojim delom in tako je
bilo do poplav leta 2007. Leta 1997
Odlomek iz ene od uprizorjenih
iger, v izvedbi KUD
France Koblar
se je DPD Svoboda preimenovalo
v KUD France Koblar, po znanem
Železnikarju, umetnostnem zgodovinarju dr. Francetu Koblarju.
Repertoar je ostal isti, vsako leto
smo postavili na oder po eno
dramsko predstavo, pred novim
letom smo dolga leta prirejali
otroške igrice za otroke, kasneje
lutkovne predstave, vsako leto pa
pripravimo kulturno prireditev ob
Prešernovem dnevu, dnevu žena,
27. aprilu in 1. maju.
Ostali so brez svojega odra
Tako zgodovina kulturnega doma
kot dejavnost našega društva sta
29
zelo raznoliki. Težava je v tem, ker
od poplav naprej nimamo svojega odra in moramo gostovati
v dvorani na Češnjici, ki pa je v
privatnih rokah. Lahko rečemo, da
so zelo gostoljubni, za kar se jim
zahvaljujemo, vendar nas to kar
nekaj stane. Od poplav so minila
že štiri leta in večina Železnikov
je že lepo obnovljenih in tudi za
poplavno varnost je bilo precej
narejenega. Na začetku obnove je
ostal samo kulturni dom in obnova
se nam vedno bolj odmika. Ostali
smo brez svojega odra in počasi
smo začeli izgubljati upanje, da
ga bomo še kdaj imeli. Občina ni
najbolj zainteresirana za obnovo, ker je to pač še en objekt, ki
je zelo težko rentabilen, pa tudi
sama obnova je kar velik finančni
zalogaj. Vse razumemo, vendar le
do neke mere – občina bi morala
imeti tako dvorano, saj omogoča
delovanje kulturnega društva, ki
deluje v dobro vseh občanov. Zato
smo se odločili, da priredimo dobrodelni koncert. Zavedamo se, da
koncert finančno še zdaleč ne bo
omogočil obnove, upamo pa, da
bo na občini povzročil drugačno
razmišljanje o tej problematiki. To
bo naš prispevek, kaj več pa resnično težko naredimo. Naj omenim
še, da smo z vstopnino zbrali 2970
evrov, sponzorji pa so prispevali
810 evrov. Vsem donatorjem, nastopajočim in obiskovalcem se
zahvaljujem, s skupnimi močmi
upam, da nam bo uspelo.«
Nina Drol
Februar 2012
Na ogled rokodelski izdelki
Mrežni razpis za izbor kakovostnih rokodelskih izdelkov čezmejnega območja je potekal v okviru projekta DUO
Kunsthandwerk. Na škofjeloškem območju se je do 15. decembra 2011
nanj prijavilo petnajst rokodelcev z enaidvajsetimi izdelki.
Rokodelci so predstavili različne
izdelke: glinene, lesene, klekljane, nakit iz damasta itd. Komisija
je izmed enaindvajsetih izbrala
štirinajst izdelkov, ostalim pa so
dali usmeritve. Prispele izdelke je
obravnavala strokovna komisija v
sestavi projektnih partnerjev, ki je
pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: likovno estetsko
vrednost, dediščinsko vrednost,
identiteto ali razpoznavno vrednost, turistično-promocijsko vrednost ter izvirnost in uporabnost.
Za škofjeloško območje so
razpisne kriterije izpolnili izdelki:
Poljanske neveste, Ajda Rojc; pleteni copatki za dojenčke, Jana Rojc;
klekljana vrtnica in klekljana broška, Marija Kastelec; sveti duhec,
Robert Perko; orehova lupinica z
medenim kruhkom, Cirila Šmid;
ročno izrezljan lesen obesek za ključe, Petra Plestenjak Podlogar;
gozdovniška sekirica v darilni embalaži z usnjeno zaščito, Jože Krmelj;
Pasijon v kaligrafski pisavi, Snežna
Taler; nakit iz damasta, Jana Jocif;
ura Spomin na Žiri, Andrej Oblak;
pladenj iz kamna s kovanimi ročaji
in desko za rezanje ter pladenj škaf
s čipko, Franc Šmid in ptičja krmilnica, Marjan Lotrič.
Od 18. januarja dalje so vsi sodelujoči izdelki iz škofjeloškega
območja na ogled v Centru DUO
na Mestnem trgu. Razstava bo
na ogled do 15. februarja, nato
pa se bo nekoliko spremenila.
Ostali bodo le najboljši loški izdelki, pridružili pa se jim bodo
kakovostni rokodelski izdelki iz
sodelujočih mest, torej iz Celovca,
Slovenj Gradca in Rogatca. Tovrstna razstava, ki se bo nato selila
v sodelujoča mesta, bo pri nas na
ogled do 10. marca.
»Partnerji ugotavljamo, da so
bili cilji razpisa doseženi, vendar
bomo nadaljevali z razvijanjem
rokodelskih izdelkov, izdelanih iz
naravnih materialov, ki na sodoben način nadaljujejo oziroma
predstavljajo regionalno rokodelsko dediščino, zato bomo razpis v
letu 2012 najverjetneje ponovili,«
je povedala koordinatorka projekta Marija Demšar.
Klekljani izdelki
Izdelki za turističnopromocijske namene in/ali
protokolarna darila
V Škofji Loki so omenjeni mrežni
razpis nadgradili in izmed izbranih
kakovostnih rokodelskih izdelkov
nameravajo izbrati takšne, ki bi jih
lahko imeli za turistično-promocijske namene in/ali protokolarna
darila občin. Komisija bo pri izbiri
izdelkov upoštevala kriterije, navedene v mrežnem razpisu, dodatni
kriteriji pa so: izvirnost spominka,
možnost izdelave v manjši seriji
za prodajo, privlačnost izdelka
za turista, možnost izdelave v
dveh cenovnih razredih, glede
na to, ali se bo izdelek uporabil
v turistično-promocijske ali protokolarne namene ter kot zadnji
kriterij aplikativnost (uporabnost,
dekorativnost).
»Za dodatni razpis za izbor
Gozdovniška sekirica v darilni embalaži z usnjeno zaščito
spominkov na Škofjeloškem se je
komisija že zbrala na prvem srečanju, kjer je pregledala prispele
izdelke. Dokončne odločitve še ni
sprejela. Nekaterim sodelujočim
bomo poslali v predlog dopolnitve, rezultati razpisa pa bodo
dokončno znani do konca marca,«
je pojasnila Demšarjeva.
Že uveljavljeni turistični izdelki, ki predstavljajo regionalno
kulturno dediščino, kot so dra-
Kvalitetni rokodelski izdelki, ki so prišli v ožji izbor.
žgoški kruhek, modelček za izdelavo loškega kruhka itd., bodo
z morebitnimi novimi izbranimi
rokodelskimi izdelki prejeli naziv
turistični spominek s škofjeloškega območja in bodo združeni v
blagovni znamki Spomin s Škofjeloškega. Po končanem izboru
bodo izbrani izdelki predstavljeni
na vložnem listu za novi katalog o
škofjeloškem območju.
Klavdija Škrbo Karabegović
Sveti duhec – golob
30
Februar 2012
'Puštuci' u Lok'
Pod zgornjim naslovom sta se 11. januarja v Kristalni dvorani Sokolskega doma združili dve vrsti umetnosti – likovna
in glasbena. Polno dvorano obiskovalcev sta namreč privabila koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka in odprtje
razstave likovnih del puštalskih ustvarjalcev.
Obiskovalce sta pozdravila škofjeloški župan mag. Miha Ješe
in ravnatelj Glasbene šole Škofja
Loka Peter Kopač. »Vedno smo
radi prišli na prireditve, ki so nam
jih neumorni puštalski zanesenjaki
vsako leto pripravili,« je povedal
Ješe in dodal, da je bila razstava
dobro sprejeta že pred uradno odprtjem. Videli so jo namreč vodje
gospodarskega in javnega življenja v Škofji Loki, ki so v Sokolski
dom prišli na ponovoletni sprejem.
Dan pred uradnim odprtjem so si
razstavo ogledali tudi novinarji,
ki so se udeležili tiskovne konference, prve in največje ob začetku
izvajanja velikih del v Škofji Loki, se
pravi urejanja porečja Sor.
Kopač je svoje besede namenil predvsem likovnikom: »Želim
vam še veliko lepih umetniških
trenutkov in našega skupnega
sodelovanja.«
Voditelj večera Lenart Rupar
je obiskovalce umirjeno popeljal
najprej skozi glasbeni del prireditve: »Nocoj smo tu, da se po vzoru
največjih umetnikov zgodovine
znova posvetimo povezovanju,
umirjanju in življenju umetnosti.
Tu smo, da se ustavimo in slavimo
združenje dveh pomembnih sil
izražanja, glasbe in likovne umetnosti.« Poudaril je še, da umetnost
že stoletja bogati ljudi in jim odpira vrata za pobeg v boljši svet.
»Nocojšnji večer naj bo prav eden
takih pobegov, ki z zakladi likovnikov in bogastvom glasbenikov
ponuja človeku v paketu več kot
samostojna enota.« In prav res
– med glasbenimi nastopi smo
zagotovo pobegnili v drug, boljši svet. Ni bilo vsakdanjih težav,
bili smo le mi in glasba. Rupar je
Matej Bizovičar
Manca Notar
Polona Okršlar
obiskovalce še posebej nagovoril:
»Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli
in s tem dali svoj pečat umetnosti,
saj ni hujšega za glasbenika, kot da
bi moral igrati le za svoja ušesa, in
slikarja, da bi slikal le za svoje oči.
Mi hočemo in želimo svoje delo
deliti, da smo lahko boljši.«
O puštalski umetnosti oziroma
Puštalcih kot nadaljevalcih tradicije je nekaj besed napisal tudi
umetnostni zgodovinar Boštjan
Soklič: »Večplastnost njihovega
poslanstva je odgovorna in zahtevna, toda loškim umetnikom,
ki so povezani v sklopu Puštalcev, odlično uspeva povezovati
'žlahtnost in slavo' minulih časov
z umetniškimi izzivi sodobnosti.«
Ena izmed osemnajstih razstavljavcev je bila Jana Jocif. Na
razstavi smo lahko videli njene
fotografije in nakit, ki ga je pričela
31
ustvarjati pred kratkim. O svojem
sodelovanju s Puštalci je povedala: »Med umetniki pogrešam več
sodelovanja. Sedaj ustvarja vsak
zase, tako da na razstavi nastane
nekakšen mozaik naših del. Všeč
bi mi bilo, če bi prišlo do večjega sodelovanja med nami, saj se
praktično ne poznamo med sabo.
Vsaj jaz ostalih ne poznam dobro.«
O razstavi je še povedala: »Zdi se
mi, da so izdelki vseh puštalskih
umetnikov vsako leto boljši. Tudi
prepoznavnost na loškem območju je vedno večja.«
K večji prepoznavnosti in povezanosti z Ločani zagotovo pripomore selitev koncerta in razstave
iz Puštalskega gradu v Sokolski
dom. Veselimo se tudi prihodnjih
sodelovanj, zato vsem ustvarjalcem pošiljamo veliko ustvarjalne
energije. Tatjana Rant
Februar 2012
Grafično oblikovanje, fotografija
in prav poseben nakit
Na kavo smo tokrat povabili študentko arhitekture in puštalsko ustvarjalko Jano Jocif. Ukvarja se z grafičnim
oblikovanjem, fotografijo in po novem tudi z oblikovanjem nakita iz damasta.
Damast, material, sestavljen iz
plasti visokokakovostnih jekel, je
Jana odkrila v novembru 2011, ko
je za Kovaštvo Krmelj pripravljala
produktni katalog. Sama je povedala, da je bila to ljubezen na
prvi pogled: »Ko sem zagledala
nože iz damasta, sem takoj videla
oblike, strukture, potem sem pa
kar začela delati. Najprej sem izdelala modele iz fimo mase in jih
pokazala Jožetu Krmelju. Izdelek
in ideja sta se mu zdela zanimiva
in od takrat sodelujemo. V kovačiji
mi pripravijo damast, jaz pa potem
režem, oblikujem, brusim, poliram … kar pri njih v delavnici.« O
oblikovanju nakita je še povedala:
»Že pridobivanje materiala je zahteven postopek, oblikovanje pa
sploh, predvsem zaradi tehnologije
obdelave materiala, ki je izredno
trden. V preteklosti so ga uporabljali za izdelavo orožja – mečev
(damaščanke in japonske katane).
Nakit – polizdelek kasneje obdelam
s kislino. Včasih ga je treba zaradi
intenzivnosti 'mikro vzorca' v kislino
potopiti tudi po desetkrat. Zatem
spet sledi brušenje in poliranje.
To ni ravno prijetno, lepo, žensko
delo.« Kljub temu pa jo je vse skupaj kar zasvojilo: »O tem sanjaš,
razmišljaš in komaj čakaš, da prvič
potegneš kos ven iz kisline, da vidiš,
kaj se pokaže …« Nekaj kosov njenega nakita je na ogled v Centru
domače in umetnostne obrti na
Mestnem trgu. Izdelke bo prijavila
na Obrtno zbornico Slovenije na
ocenitev izdelkov Art & Craft, se
pravi domače in umetnostne obrti,
da bo dobila, tako upa, certifikat.
Slednji omogoča določene ugodnosti, reklamo, lahko sodeluješ
na bienalni razstavi rokodelcev,
predvsem pa je to priznanje za kakovostno ročno delo, saj blagovna
znamka Art & Craft pridobiva na
prepoznavnosti ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini.
Svoj nakit in nekaj fotografij je
razstavljala tudi na razstavi puštalskih umetnikov v Sokolskem
domu. Ena izmed njenih ljubezni
je namreč fotografija, s katero se
ukvarja že od šestega razreda
osnovne šole. »Takrat sem začela hoditi na fotografski krožek v
takratni OŠ Petra Kavčiča. Moj
prvi mentor je bil Tone Mlakar,
eden zadnjih Plečnikovih učencev.
Drugi pa Peter Pokorn, prav tako
arhitekt in takratni predsednik
Fotografske zveze Slovenije.« Septembra 2009, ko je končno dobila
'hudo mašino' za digitalno fotografijo, se je s fotografijo pričela
resneje ukvarjati. Jana je uradna
fotografinja na Festivalu za staro
glasbo v Radovljici, kjer nastopajo
svetovno znani izvajalci. V času festivala postavi razstavo fotografij
preteklega leta. Prav tako je uradna fotografinja na Mednarodnem
festivalu Vilenica. »To je posebna
izkušnja, ko preživiš cel teden z
literati, poslušaš branja, spoznavaš nove ljudi in njihov jezik …
Potem pa še zaključna prireditev
Nakit iz damasta
(foto: Jana Jocif)
v jami Vilenica, tudi to je vilinski
občutek.«
Sodelovala je z Loškim odrom,
fotografirala Kristalni abonma in
Abonma mladih glasbenikov v Sokolskem domu. Večletne izkušnje s
prepevanjem v več pevskih zborih
v Škofji Loki in okolici ji ne pridejo
prav le z glasbenega vidika, pač pa
tudi z vidika posebne fotografije
koncertnih dogodkov. Tako je v
objektiv ujela ustvarjanje najboljših
zborov v Sloveniji (Vokalna akademija Ljubljana, ČarniCe, Slovenski
komorni zbor, Komorni zbor Ave in
mnogih drugih), za sodelovanje pa
se je dogovorila tudi s francoskim
zborom Accentus. Poslala jim je
elektronsko pošto in se dogovorila za fotografiranje generalke.
Njene fotografije so jim bile tako
všeč, da so se odločili, da jih bodo
uporabljali za potrebe oglaševanja
slavnostnega koncerta ob njihovi
dvajseti obletnici. Ta bo 2. aprila v
Parizu, kjer bo kot uradna fotografinja prisotna tudi Jana.
Poleg tega se ukvarja s poročno
fotografijo: »To mi je v veliko veselje. V enem dnevu je skoncentriranih toliko čustev, lepih trenutkov
… Štejem si v veliko čast, da sem
lahko del poročne pravljice.«
Že vrsto let se ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Razne kataloge
in publikacije grafično opremi, izdela logotipe, pripravi fotografije
… Med drugim je delala publikacije
za Loški muzej, kataloge za razstave, v sodelovanju s škofjeloško
občino celostno podobo za Mednarodni cikel koncertov, logotip
Fotografija iz cikla Danes – Kovaštvo Krmelj (foto: Jana Jocif)
32
za projekt Evropa za državljane,
pa tudi celostne podobe drugih
dogodkov. Je redna članica zborov
Aeternum in Grudnove Šmikle in ob
njihovih projektih skrbi za celostno
podobo obeh zborov (njeno delo
sta tudi oba logotipa). V celoti je poskrbela za fotografije in oblikovanje
več zgoščenk: zbora De profundis,
kjer je prav tako prepevala, pianistke Nine Prešiček z naslovom Vdih
časa ter zgoščenke Večerni Ave
Tria Quartet. Medijsko odmeven
pa je bil projekt Slovenija. Odmevi
večnosti – knjižica z zgoščenko
Ljobe Jenče.
Kot je povedala, ni obiskovala
nobenih tečajev, ampak se je grafičnega oblikovanja naučila predvsem
s pomočjo prijateljev, internetnih
tutorialov. Dodala je, da se z vsakim
novim projektom naučiš nekaj novega in nabiraš izkušnje.
Čeprav pravi, da ima dan premalo ur, se je leta 2009 lotila projekta,
ki ga je naslovila Danes. Vanj so
zajeti loški obrtniki in rokodelci,
katerih obrti izginjajo. Za projekt
se je odločila, ker lahko teh obrti
že jutri ne bo več. Zdi se ji, da jih je
nujno treba zabeležiti v tekstu in s
svetlobo, preden izginejo. Članek
na to temo je objavila v reviji Adria
inflight magazine (junij, julij 2011).
Vodi tečaj študijskega risanja.
Slednji je hkrati lahko priprava
za sprejemne izpite na Fakulteto
za arhitekturo, ki jo obiskuje tudi
sama. »Zanimiv je statistični podatek, da so vsi, ki so bili pri meni na
tečaju, naredili sprejemne izpite.
To delo mi je v veliko veselje, saj
lahko nesebično deliš vse svoje
znanje, ki ga premoreš.«
Jano do konca študija čakata še
dva izpita, seminar, ki ga pripravlja,
in diplomska naloga. Študij je trenutno sicer postavljen na stranski
tir, saj so veseli toliko drugih stvari,
ampak … bo. Ob navdušenju, ki
ga kaže za vse, česar se loti, smo
prepričani, da se bo kmalu ponašala tudi z diplomo. Prav gotovo
pa bomo o Jani Jocif še brali – v
roke bomo vzeli kak katalog, ki ga
bo oblikovala, občudovali bomo
njene fotografije in še veliko slišali
o njenem nakitu. Tatjana Rant
Februar 2012
Dobrodelna igra s sporočilno noto
12. januarja je Rotary klub Škofja Loka organiziral gostovanje monodrame Šarucova sliva. Izkupiček,
približno dva tisoč evrov, bodo namenili v dobrodelne namene.
Ena od črtic Ivana Tavčarja, objavljena v zbirki Med gorami ali
Slike iz loškega pogorja, je pred
tridesetimi leti Andreja Šubica,
takrat dvajsetletnega študenta,
tako navdušila, da se je odločil za
njeno dramatizacijo. Govorimo
o Šarevčevi oz. Šarucovi slivi po
poljansko. Po tridesetih letih je igra
doživela ponovno uprizoritev in
pokazala, da je njena sporočilnost
aktualna tudi v današnjih časih.
»Ravno na tej dobrodelni predstavi je toliko bolj do izraza prišla
vsebina, torej Metin boj za preživetje. Oče je namreč na smrtni
postelji svojim otrokom naročil, naj
nikoli ne beračijo in naj ohranijo
svoj ponos. Meti, ki ni imela lepega
obraza in za katero je sklepal, da
se ne bo poročila, je podaril tudi
slivo. V nadaljevanju Meta bije boj
za preživetje, dostojanstvo, boj
z lakoto in doživi usodni konec
ravno pod slivo, ki ji tako res postane preužitek,« je režiser Šubic
na kratko opisal zgodbo.
In v čem se igra izpred tridesetih let razlikuje od današnje? Šubic
je pojasnil: »Pravzaprav ni dosti
razlike, nekoliko je je v režijskih
niansah, tekstovno je izpiljena.
Razlika je predvsem v dojemanju.
In to je tisto glavno, zaradi česar je
bilo vredno to predstavo narediti
še enkrat. Z isto igralko in režiserjem, a v drugih časih.«
Ob stošestdeseti obletnici
Ivana Tavčarja so v lanskem letu
v Poljanah potekale številne prireditve in dogodki. Ponovna uprizoritev monodrame Šarucova sliva
je bila ena od vrhuncev. Še pred
tem je Šubic dramatizacijo novele
prenesel v pisano obliko, knjigo pa
je slikovno obogatila Maja Šubic.
12. januarja je na Loškem odru
v organizaciji Rotary kluba tudi
za tukajšnje občinstvo potekala
uprizoritev te izvrstne monodrame. Šubic, član Rotary kluba, je
dejal: »Dvorana, ki jo je brezplačno
odstopil Loški oder, je bila polna
in uspeli smo zbrati približno dva
Anica Berčič v vlogi Šarucove Mete, ki bije strašen boj za preživetje.
(Foto: Izidor Jesenko)
tisoč evrov, ki jih bomo namenili za
družine z veliko otroki in štipendijski sklad za nadarjene otroke, da bi
uspeli realizirati svoje potenciale.
Šarucova Meta jih ni mogla, ona
je lahko samo delala.«
Velja poudariti, da so vsi sodelujoči – režiser Andrej Šubic,
igralka Anica Berčič, ki je bila
odlična v vlogi Mete, in ostali (Jer-
33
neja Bonča, Janez Lavtar, Jaka
Šubic, Janez Kloboves in Jerneja Bonča) – v tokratni predstavi
sodelovali brezplačno ter tako
največ pripomogli, da je končni
znesek tako visok. Za njihov trud
se jim škofjeloški Rotary klub lepo
zahvaljuje.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
Comenius združuje
Na Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto so se konec lanskega leta predstavili predstavniki partnerskih šol projekta Comenius, ki so obiskali Škofjo Loko. Predstavnice škofjeloške šole pa so v tem okviru odšle na izmenjavo na Slovaško.
Slovenska šola je v projekt Comenius vključena že od leta 2000. Pri
tokratnem projektu, ki nosi naslov
Food culture exchange, poleg OŠ
Škofja Loka – Mesto sodelujejo štiri
evropske šole iz Italije, Španije, Poljske in Slovaške. Vsi skupaj delujejo
na področju kulture prehranjevanja. Trenutno delo poteka na več
področjih, in sicer učenci zbirajo
tradicionalne kuharske recepte,
obiskujejo priznane restavracije,
o katerih pripravijo reportaže, zanima jih tržnica skozi letne čase
in kultura prehranjevanja, kot jo
vidijo otroške oči, zazrte v prihodnost. Izvaja se natečaj za najboljšo
risbo za kuharsko knjigo. V vse to
so vključeni tudi otroci s posebnimi
potrebami. Glaven namen projekta
je dvig kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi ter spoznavanje in
razumevanje evropske kulturne ter
jezikovne raznolikosti. Tako so tudi
na OŠ Škofja Loka – Mesto najbolj
ponosni na to, da bodo lahko svoje
učence odpeljali na izmenjavo v že
prej naštete države, saj bodo ti tako
dobili priložnost srečati se s svojimi
vrstniki, se prilagoditi njihovi kulturi
in jo primerjati s svojo ter uporabiti
svoje znanje angleškega jezika in ga
še izpopolniti. Na prvem srečanju v
Škofji Loki so sicer gostili le učitelje,
po dva sta prišla iz Španije, Italije in
Slovaške, trije pa iz Poljske. Učencev
ni bilo, ker so morali reorganizirati
celotni program. »Do tega je prišlo,
ker so štiri partnerske šole odpadle,
naša naloga pa je bila, da si razde-
limo njihovo delo, saj imamo za
vsak mesec od septembra 2011
do junija 2013 točno določeno,
kaj moramo z učenci narediti.
Kot koordinatorica sem z delom
svojih kolegov v mednarodnem
krogu zelo zadovoljna. Najtežji
del smo opravili prav na naši šoli.
Ob podpori svojih sodelavcev in
vodstva, seveda pa tudi staršev
in glavnih udeležencev – naših
učencev, uspeh ne bo umanjkal,« je
poudarila koordinatorica projekta
Betka Mahnič. Gostje so oblikovali
Comenius kotiček, ki je v avli šole,
gostitelji pa so jim predstavili šolo
ter računalniško delavnico s skupno spletno stranjo Food culture
exchange, ki jo je oblikoval Matjaž
Pintarič in na kateri je že in bo še
objavljeno vse, kar se bo zgodilo v
dveh letih, ko bo potekal projekt. V
prostem času so jih predstavniki OŠ
Škofja Loka – Mesto peljali na Bled,
v Postojnsko jamo ter Predjamski
grad. Njihove vtise je Betka Mahnič
strnila v eno samo besedo, ki so
jo največkrat slišali iz ust svojih
gostov – fantastično.
Maja in Manca v letalu na poti na Dunaj
prebivali pri družini na Slovaškem,
so si ogledale šolo in sodelovale pri
okrasitvi božičnega drevesa in izmenjavi daril ter kuharski delavnici
na temo peke božičnega peciva, ko
jih je obiskal slavni slovaški kuhar.
Izpod njegove kuhalnice je ob pomoči vajencev (učenk in učencev) iz
Italije, Slovaške, Španije, Poljske in
Slovenije nastala njihova zelo okusna tradicionalna božična večerja.
»Televizijske kamere nacionalne
televizije so posnele peko peciva
naših učencev in izjave o projektu,
njegovem poteku in pomenu. Prispevek smo si ogledali pri večernih
poročilih. Sprejel nas je tudi župan
mesta Malacky in nam pripravil dobrodošlico s kulturnim programom.
Vsi udeleženci projekta Food culture exchange smo se vpisali v knjigo
častnih gostov, kar je bilo za nas še
posebej slovesno. Našemu projektu pripisujejo velik pomen v smislu
povezovanja različnih kultur,« je na
kratko strnila vtise Betka Mahnič in
dodala, da so si ogledali tudi samo
mesto in njegove znamenitosti ter
obiskali Bratislavo. Tam so se sprehodili po parlamentu in doživeli
čar božično-novoletne tržnice. Na
šoli so učenci iz omenjenih držav
predstavili svoje delo, ki so ga strnili
na CD-reviji, saj so sklenili, da bodo
ekološki in izdelkov ne bodo tiskali.
Prva zgoščenka vsebuje prispevke,
vezane na božično- novoletni čas
(tradicionalni recepti, šege, želje
pesmi, dramska uprizoritev itd).
Tako se je zaključil obisk Slovaške,
maja pa šest učenk in učencev ter
pet učiteljev z ravnateljico potuje
na izmenjavo v italijansko mesto
Piglio. Ostali načrtovani obiski so
še konec leta 2012 na Poljskem
ter v Španiji marca 2013. Če bodo
Na Slovaškem je bilo lepo
V božično-novoletnem času 2011
so bile podobno navdušene predstavnice OŠ Škofja Loka – Mesto,
ki so odšle na izmenjavo v mesto
Malacky na Slovaško. Učiteljice
Betka Mahnič, Helena Markuta,
Kristina Strnad in ravnateljica
Doris Kužel ter učenki 8. D Maja
Vene in Manca Rus, slednji sta
Ob vodstvu koordinatorice projekta Betke Mahnič so učenke in
učenci na simpatičen način predstavili Slovenijo in Škofjo Loko,
potem pa so tudi gostje predstavili svoje države, mesta in šolo.
Učenci sicer sedaj še rešujejo spletni vprašalnik, ki bo dal podatke
o njihovih prehranjevalnih navadah. Ko bodo rezultati obdelani,
bodo predstavljeni tudi staršem učencev. Narejene bodo tudi primerjave med posameznimi državami.
34
sredstva partnerskim šolam dopuščala, jih bo OŠ Škofja Loka – Mesto
ponovno gostila junija leta 2013.
Vtisi Maje Vene
Malacky je zelo lepo mesto, ljudje
pa so bili zelo prijazni. Štiri dni sem
preživela pri zelo prijetni družini.
Čeprav niso znali angleško, smo
se kar dobro sporazumevali. V
šoli smo počeli veliko zanimivih
in zabavnih stvari, zato nam ni bilo
nikoli dolgčas. Pekli smo piškote,
kuhali s slavnimi kuharji, izdelovali
razne izdelke in krasili jelko (pravzaprav borovec). Veliko smo kuhali,
pekli in jedli, zato nismo bili nikoli
lačni. Ogledali smo si najlepše kulturne znamenitosti Malackyja. Šli
smo na nastop folklorne skupine,
na katerem so zaplesali narodne
plese iz različnih delov Slovaške.
Predstavili so nam svojo osnovno
šolo, učenci so nam pripravili zanimive programe. Predzadnji dan
smo se z avtobusom odpravili v
Bratislavo, kjer smo obiskali parlament, se sprehodili po božičnih
stojnicah in se odpravili v enega
največjih trgovskih centrov. Vse
skupaj je bila zelo zanimiva izkušnja, saj sem spoznala veliko novih
ljudi ter običajev, navezala nova
prijateljstva in se zelo zabavala.
Vtisi Mance Rus
Na Slovaškem je bilo lepo. Vsi so
bili zelo prijazni, prav tako tudi
družina, pri kateri sem bila. V šoli
se je vedno kaj dogajalo. Pripravili
so nam veliko zabavnih in zanimivih dejavnosti. Pekli smo piškote,
kuhali s tremi slavnimi kuharji itd.
Ta izkušnja mi bo za vedno ostala
v dobrem spominu.
Katja Štucin
Februar 2012
35
Februar 2012
Rodil sem se kot slikar
Sorica je znana kot najlepša slovenska vas, kot rojstni kraj impresionista Ivana Groharja, ki te pozdravi že ob prihodu
v vas. Da so tam doma ljudje, ki nekaj dajo na ohranjanje slovenske kulture in zavesti, se lahko prepričaš, ko se srečaš
z enim izmed njih, Mirom Kačarjem. Trdi, da je kultura pomemben dejavnik soustvarjanja družbe, zato se že vse življenje trudi v otrocih in mladini zbuditi čut za glasbo in umetnost nasploh, hkrati pa predstaviti rojaka Ivana Groharja in
njegov umetniški doprinos celotni Sloveniji.
V mladih letih ste se ukvarjali s
slikarstvom, glasbo in športom.
Nisem bil ravno prepričan, katera
je tista prava smer, ki bi ji posvetil
največ pozornosti. Pet let sem se
učil igranja na klavir, vendar sem
ugotovil, da nimam kakšne posebne želje nadaljevati v tej smeri.
Bolj me je privlačilo poučevanje,
misel, da bi tisto, kar sem sam videl
in slišal, lahko posredoval naprej
drugim. Vpisal sem se na učiteljišče
v Tolminu. Tam sem se intenzivno
ukvarjal s smučanjem, tako da sem
tekmoval tudi v primorski ekipi.
V petih letih študija na učiteljišču
sem dosegal sama druga mesta
na tekmovanjih, tako da se me je
prijel vzdevek 'večno drugi'. Vedno
me je namreč premagal kolega iz
Gorice. Prvi sem bil samo v primeru, da je Goričan padel. (smeh)
Vseeno pa sem kar ponosen, da
sem bil podprvak Primorske. Veselje do športa je ostalo. Kot učitelj
v Sorici sem sodeloval v ŠD Sorica.
Trenirali smo, se udeleževali tekmovanj in bili v tistem obdobju
znani kot zelo dobri smučarji na
Loškem. Možje iz tega obdobja še
danes dosegajo odlične rezultate
na tekmovanjih, ki jih prirejajo
razna društva. Veseli me, da se
njihovi otroci z veseljem ukvarjajo
s športom in da se šport v Sorici
še danes uspešno razvija naprej.
Kar se tiče glasbe, smo v osnovni
Miro Kačar – govor na občinskem prazniku občine Železniki
in ob stoti obletnici Prosvetnega
društva Ivan Grohar iz Sorice
(foto: Miro Pintar)
šoli v Sorici pred štiridesetimi leti
imeli ansambel s harmoniko. Ker
se je vsako leto kak učenec vpisal
v glasbeno šolo, smo harmoniki
počasi dodajali ostala glasbila:
kitaro, kontrabas, bobne, orffove
inštrumente. Ustanovili smo šolski
orkester Orfej, ki je štel štirideset
članov. Sčasoma so otroci zrasli,
interesi so se začeli spreminjati,
nekateri so se poročili in se odselili.
Ideja pa je ostala. Danes v Sorici
znova deluje orkester, še vedno se
imenuje Orfej, šteje pa osemnajst
članov. V marcu pripravljamo koncert Avsenikove glasbe s sporočilom, da domača glasba ni samo
zato, da se ob njej pije in pleše,
temveč da ji lahko prisluhnemo
tudi na drugačen način – samo kot
glasbi. V Sorici imamo trenutno
dva profesionalna glasbenika in
enega akademskega slikarja, tako
da si upam reči, da je to rezultat
neprestanega seznanjanja otrok
na glasbenem in likovnem področju. To je naš vaški kulturni uspeh.
Razstava sedmih soriških slikarjev v Groharjevi hiši
(foto: Miro Pintar)
če bi združil Ivana Groharja in Riharda Jakopiča kot slikarja, bi dobil
enega najboljših slikarjev na svetu.
Vsak od njiju premore tisto, česar
drugi nima, skupaj pa sta popolna.
Ustanovili ste Atelje Urša, ki ponuja raznovrstne dejavnosti.
Leta 1994 je bila obnovljena Groharjeva hiša. Takrat sem začutil, da
sama muzejska dejavnost v hiši,
kamor bi hodili gledat umetnine
in razstavljene eksponate, ne bo
dovolj. Hiša ne bo živela. Treba jo je
ohranjati živo. Takrat sem pripravil
neke vrste šolski program, ki je
zajemal uro glasbe in uro slikanja
in se navezoval na umetnost Ivana
Groharja. Ker sem takrat poučeval
četrti razred v Železnikih, sem program ponudil učiteljem in učiteljicam v Železnikih in Škofji Loki.
Izvajanje programa se je začelo
septembra in do novega leta je
bilo obiska že toliko, da sem dopoldne poučeval v šoli, popoldne
pa vodil delavnice v Groharjevi
hiši. Vest o programu se je širila
ustno, učenci in pedagogi so bili
nadvse zadovoljni in za obisk se je
prijavljalo vedno več šol. Končno
sem moral ukrepati – poučevanje
v šoli in popoldne v Groharjevi hiši
je bilo le prenaporno. Začel sem
iskati druge možnosti. Šel sem na
ministrstvo za šolstvo in predstavil
program. Takrat sem imel idejo,
da bi delavnice vodili študentje.
Tedanji minister za šolstvo dr. Slavko Gaber me je napotil na Center
Kdaj ste se srečali s slikarstvom?
Še preden sem začel hoditi v šolo,
sem zelo rad risal in slikal. Oče je
bil krojač in včasih mi je dal kakšno
veliko krojno polo, na katero se
potem lahko slikal. Največkrat sem
narisal sosedovo hišo, ki sem jo
videl skozi okno, tako da so me
včasih že kar malo dražili: »Ja, pa ne
boš že spet te hiše narisal!?« Tudi
z Groharjevim slikarstvom sem se
srečal že v predšolskem obdobju. V
rojstni hiši v Sorici je na steni visel
koledar z Groharjevim Macesnom.
Ta slika je name naredila velik vtis,
prav prevzela me je. Zakaj? Ker
sem dotlej mislil, da naslikaš travo
kot zeleno ploskev, deblo kot rjavo,
da je hiša bela, strehe so sive, nebo
pa modro. Na Groharjevi sliki pa je
bilo deblo vseh barv, samo rjavo
ne, trava vseh barv, samo zelena ne
… Namešane so bile vse barve in
mene je prešinilo, kako bi bilo, če
bi tudi sam znal takole narisati, in
tej želji sledim že vse življenje. Preizkusil sem se v različnih smereh
slikarstva, vendar sem se nazadnje
vrnil k Groharju, on je moj največji
učitelj. Velikokrat sem razmišljal:
36
šolskih in obšolskih dejavnosti
k sedaj že pokojnem Janku Hamlerju. Prišel je v Sorico in si vse
skupaj ogledal, nakar je predlagal,
naj me vzamejo v službo. Po premisleku sem pustil službo učitelja
in se zaposlil v Groharjevi hiši. Ko
sem šel v pokoj, je moje delovno
mesto zasedel sin Gašper, profesor
glasbe, saj je ustrezal razpisnim
pogojem, ki so zahtevali visoko
izobrazbo glasbene ali likovne
smeri. Delavnice so še vedno
obiskane, prihajajo učenci z vseh
koncev Slovenije. Pričnemo ob
devetih, vse skupaj pa traja štiri
ali pet šolskih ur. Obiskovalci so
navdušeni, nekateri kar ne bi še šli
domov. Meni pa je v zadovoljstvo,
da sem pripomogel k nevsiljivemu
spoznavanju našega impresionista
Groharja, in to v okolju, kjer je začel
svojo življenjsko pot. Še vedno
ob četrtkih vodim slikarsko šolo,
pridruži se nam lahko kdorkoli,
omejitev ni. Pogoj je samo veselje
do slikanja, saj umetnosti ne moreš
deliti na tisto za odrasle in tako za
otroke. Tudi v glasbi sem še dejaven, imam začetno šolo ansambla
Orfej, kjer otroke poučujem osnov
igranja na orffove inštrumente:
kako se drži palčke, kako pravilno
udarjamo na inštrument …
Preteklo leto je minilo sto let od
smrti Ivana Groharja. Celoletno
dogajanje ste poimenovali kar
Groharjevo leto. Kako se je vse
skupaj začelo in katere prireditve
Februar 2012
in dogodki so to leto še posebej
močno zaznamovali?
Vse skupaj se je pričelo že leto
pred tem. Menili smo, da vsa organizacija dogodka najbolj pripada
Prosvetnemu društvu Ivan Grohar
iz Sorice. Ko smo predložili načrt, je
kustos Narodne galerije v Ljubljani
podal mnenje, da je vse skupaj
preveč lokalno obarvano ter da je
treba zbuditi zanimanje ministrstva za kulturo. Sam sem napisal
program, v katerem so natančneje
predstavljena tri Groharjeva obdobja: otroštvo, študijska leta in
odraslo slikarstvo. S to delitvijo
smo skušali predstaviti Groharja
kot človeka: kako je hodil v šolo,
študiral, kakšno je bilo njegovo
življenje. Razpet je bil med Sorico,
Škofjo Loko in Ljubljano, tako da je
zanimivo že to, koliko je prepešačil
in pa, kakšen pečat je pustil v vsakem od teh krajev. Skušali smo ga
približati ljudem, ker se to človeku
bolj usidra v dušo kot strokovna
razlaga slike, ki jo razume bolj kot
ne samo stroka. S prireditvami v
Groharjevem letu smo želeli spodbuditi celoten slovenski prostor,
da bi ozavestil pomen slovenskih
impresionistov in Ivana Groharja
za slovensko družbo. Kultura je
namreč pomemben dejavnik soustvarjanja le- te.
Strokovno plat smo prepustili
Združenju umetnikov Škofja Loka,
saj smo menili, da tej nalogi sami
ne bomo kos. Odzvali so se in pod
vodstvom akad. slikarke Agate Pavlovec v Sokolskem domu pripravili
razstavo z naslovom Ivan, dej mi
rešpetlin. Direktorica muzeja, umetnostna zgodovinarka Jana Mlakar,
je skupaj z Andrejem Smrekarjem
iz Narodne galerije in kustosinjo
Barbaro Sterle Vurnik zaslužna za
postavitev razstave Moč pogledov
na Loškem gradu in za izid obsežnega kataloga z istim naslovom.
V galeriji na blejski Pristavi pa so
bila na ogled dela slovenskih impresionistov. Osrednja proslava,
ki se je odvila ob spomeniku Ivana
Groharja v Sorici, je bila izbrana za
dogodek leta, razstava portretov na
Loškem gradu za najbolj strokoven
dogodek leta, polaganje venca
na grob Ivana Groharja na Navju,
kjer so venec položili trije župani – Zoran Jankovič, Miha Ješe in
Mihael Prevc –, pa za najžlahtnejši
dogodek leta. K sodelovanju smo
povabili tudi take nastopajoče, ki
so pritegnili medijsko pozornost in
gledalce: Slovenski oktet, Grudno-
Nastop orkestra Orfej
ve Šmikle, Petra Lovšina, organista
in zborovodja Toneta Potočnika in
tenorista Janeza Lotriča. Medijska
odmevnost se je tako stopnjevala
skozi celo leto, na zaključni prireditvi je bila prisotna že televizija. Prireditev je bilo res veliko: razstave, ki
so skozi vse leto potekale v Muzeju
Železniki, razstava sedmih soriških
slikarjev v Groharjevi hiši, shod slovenskih in zamejskih umetnikov
v Sorici, Groharjev veleslalom na
Soriški planini, Groharjev tek v
Sorici …, pa še bi lahko našteval.
Prosvetno društvo Ivan Grohar je
imelo precej dela, prav tako pa smo
odlično sodelovali z vsemi društvi,
ki so na svojih prireditvah omenjali
Groharja. Zahvaljujem se tudi vsem
donatorjem, ki so finančno podprli
program, saj so bili stroški res veliki.
Med prireditvami ne delam razlik,
prav za vsako namreč stoji kup ljudi,
ki so s svojim delom doprinesli kamenček v mozaik prireditev. Najbolj
zaslužni pa so obiskovalci, preko
njih se je namreč večji del vedenja
širil naprej.
Napisali ste tudi tri črtice, ki odlično opisujejo umetnika.
Z Groharjem čutim neverjetno
povezavo. Če primerjam svoje
življenje z njegovim, se najdem
marsikje: kot otroka sva uganjala
celo iste lumparije. V letošnjem
letu sem si predstavljal, kot da hodi
med nami. Napisal sem mu črtico
Pismo. Čez čas mi je odgovoril
s črtico Odgovor. Kot zadnjo pa
sem napisal črtico Ivanova solza, v
kateri Ivan spregovori o tem, kako
nas vidi sedaj, kako vidi Slovenijo.
Da je opazil, da nas je zagrabil
pohlep po oblasti, da se neprestano nekaj pritožujemo, hkrati
pa imamo vseeno vsega dovolj.
Solzo je potočil zaradi sočutja do
nas, češ, kam ste prišli! Opozarja
nas, da se bo treba spremeniti,
sicer nam bo okamenelo srce. Groharjevo leto se je izteklo nad vsemi
pričakovanji, takega odziva res
nisem pričakoval, zato upam, da je
vsak dogodek v Groharjevem letu
pripomogel k širjenju narodne,
kulturne in srčne zavesti.
Nina Drol
Pomlad
37
Februar 2012
Politika, vaflji in še kaj
Letos smo dijaki evropskega oddelka tretjega letnika Gimnazije Škofja Loka ponovno upravičili svoje ime. Zmaga na
kvizu Evrošola, ki ga organizira Informacijska pisarna evropskega parlamenta za Slovenijo, nam je omogočila podrobnejše spoznavanje delovanja EU in njenih institucij.
Na štiridnevni ekskurziji smo podrobno in iz prve roke spoznali
institucije Evropske unije in njihove značilnosti. Kviz je zahteval 30
odgovorov na različna vprašanja
v zvezi z Evropsko unijo, njeno
organizacijo, trenutnim položajem
in zgodovine Evropske unije. S skupnimi močmi smo uspeli pravilno
odgovoriti na skoraj vsa vprašanja in tako dosegli 1. mesto in si
prislužili nagrado, na katero smo
optimistično upali že ob prijavi na
kviz: potovanje v Strasbourg in
sodelovanje v projektu Evrošola, ki
ga organizira Evropski parlament.
V torek, 17. januarja, smo se
tako srečni usedli na avtobus in
odpravili na 16-urno potovanje po
programu, ki je obsegal ne samo
Strasbourg, ampak tudi ogled Luksemburga in Bruslja, tamkajšnjih
znamenitosti ter spoznavanje EU
institucij. Obetali so se nam štirje
zanimivi dnevi pod budnim očesom
razredničarke Sonje Gartner in naše
profesorice za sociologijo Tanje
Gartner, ki je poskrbela, da smo
si nabrali kar nekaj predznanja o
delovanja in funkcijah institucij EU.
V sredo zjutraj je jutranja zaspanost kmalu prešla v radovednost,
ko nas je v stavbi Evropske komisije
sprejel eden od slovenskih uradnikov ter nam podrobno predstavil
zgodovino in funkcijo institucij EU,
predvsem Evropske komisije. Ker
je bila predstavitev v slovenskem
jeziku, smo se dejstva, da smo v
belgijski prestolnici, zavedli šele
po ogledu mesta, znamenitega
Atomiuma, in použitih konkretnih
porcijah vafljev. Po sladkem kosilu
smo svoje znanje o Evropski uniji
poglobili tudi v Evropskem parlamentu, ki nam ga je razkazal
prijazen Maltežan. Predstavil je
tudi delovanje Evropskega parlamenta. Naša naslednja postaja
je bil hostel, kjer smo si po okusni
večerji v bližnji restavraciji nabrali
moči za naslednji dan.
Po zgodnjem zajtrku smo se
odpravili na prizorišče zgodovinske bitke pri Waterlooju, kjer je
bil dokončno poražen 'veliki' vojskovodja Napoleon. Vreme je bilo
prav tako prijetno, če ne še bolj,
kot na dan bitke; ko smo korakali
po stopnicah proti Napoleonovem kipu, smo se zaradi močnega
vetra namreč rahlo zbali za najlažje
sošolce. Na poti do Strasbourga
smo se za kratek čas ustavili v Luksemburgu, kjer smo se sprehodili
po starem mestnem jedru, kupili
spominek ali dva, nato pa nadaljevali pot proti Strasbourgu, končni
postaji in hkrati vrhuncu celotne
ekskurzije. Dan se je že prevesil v
noč, ko smo se imeli po 5-urni vožnji spet priložnost dobro najesti in
izmučeni smo popadali v postelje.
Zajtrk v parlamentu je odtehtal
zgodnje vstajanje in nam vlil moči
za celodnevno politično udejstvovanje v zgradbi Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Skupaj z
ostalimi dijaki iz držav članic EU smo
se napotili v dvorano EP, kjer smo
dijaki posedli na sedeže evropskih
poslancev. Sledila je predstavitev
vseh sodelujočih šol, ki so prišle
v Bruselj iz vseh koncev Evropske
unije (npr. Estonije, Latvije, Finske,
Francije, Grčije, Avstrije …). Po pri-
čakovanjih je bila najbolje sprejeta
slovenska predstavitev avtorja Žana
Vrhunca. Nato nas je prijazno sprejel
podpredsednik evropskega parlamenta Rainer Wieland, ki nam je na
vprašanja o EU in njenem delovanju
veliko odgovarjal in malo odgovoril.
Razsvetljeni smo se vrnili v restavracijo, kjer so nas poleg okusnega
kosila čakali tudi vprašalniki kviza
Eurogame z vprašanji v različnih
uradnih jezikih EU. Medtem ko smo
komunicirali oz. v določenih primerih le poskusili komunicirati s
svojimi vrstniki iz drugih držav EU,
smo ugotovili, da imamo v Sloveniji
kar precej dobro znanje angleščine.
Končno so se nam obrestovale vse
tiste ure, ki smo jih preživeli tudi ob
gledanju španskih nadaljevank, pa
tudi pantomima, ki smo jo nazadnje
igrali v vrtcih. Če smo namreč hoteli
čim bolj uspešno rešiti vprašalnike,
smo najprej morali poiskati nekoga,
ki nam je vprašanja prevedel. V upanju na najboljše smo pole oddali,
se napitani razdelili v šest različnih
skupin in se odpravili v posamezne
sejne sobe, kjer smo reševali najbolj
pereče probleme EU, ki so obsegali
vse od okoljevarstva, prednosti in
slabosti sodobne tehnologije pa
38
vse do problema neuradnih imigrantov, nepotrebnega trošenja
električne energije in nevarnih nuklearnih elektrarn. Predloge, ki so jih
skupine predstavile na plenarnem
zasedanju, smo sprejeli oziroma zavrnili ter se tako srečali s postopkom
elektronskega glasovanja. Čeprav je
pogovor v dvorani večinoma potekal v angleščini, smo takrat, ko je naš
prvi tuji jezik zamenjala francoščina,
nemščina ali pa italijanščina, vsi nataknili slušalke in se zanesli na enega
izmed mnogih prevajalcev. Sledil je
finale igre Eurogame, kjer smo bili
na žalost vsi slovenski udeleženci le
opazovalci, nato evropska himna in
nazadnje odhod iz parlamenta, pred
katerim smo vsi dodobra izrabili prostor na karticah naših fotoaparatov.
Z občutkom, da smo dejansko
vsaj malo prispevali k spremembam v EU in skupaj s tujimi vrstniki
predstavili stališča mladih, smo se
napotili še na kratek ogled Strasbourga.
Potem, ko so nam vse trgovinice s spominki in dobro hrano
zaprli, smo se sicer izmozgani,
a polni novih znanj in izkušenj
odpravili proti naši ljubi kokoški.
Dijakinja Tina Gartner, 3. e
Februar 2012
39
Februar 2012
Od ideje do poklica – v Šolskem centru
Škofja Loka
Lesarstvo
Okoljevarstveni tehnik
Strojništvo
dvoposteljnimi sobami za vse, ki so preveč oddaljeni, da bi se lahko
vsak dan vozili domov.
Je že tako, da znamo poklic ceniti šele takrat, ko ga potrebujemo. Ko
pokličemo vodovodarja, mizarja, ko potrebujemo avtoserviserja,
avtokaroserista ali tapetnika, smo zgroženi, ker moramo čakati,
da pridemo na vrsto. Po opravljenem delu nam izstavijo račun, takrat spet vzdihnemo, koliko so nam zaračunali na uro. Ob tem niti
ne pomislimo, da bi bil morda naš otrok lahko zelo uspešen prav v
enem od naštetih poklicev. Tudi o vplivih našega lagodnega življenja
na okolje ne razmišljamo, kaj šele, da za to potrebujemo zanesljive
in strokovno usposobljene okoljevarstvene tehnike, ki bodo z
učinkovitimi ukrepi pomagali tako industriji kot posameznikom
popraviti škodo, ki smo jo povzročili okolju, v katerem živimo. Izbira
prave srednje šole je odločilnega pomena za prihodnost vsakega
učenca: če želi opravljati poklic, povezan bolj z delom v delavnici, ga
nima smisla siliti v drugo izobraževanje, ker bo to izgubljena naložba.
V Šolskem centru Škofja Loka se zavedamo, da je odločitev mladih
za tehnične, strokovne poklice, prihodnost te družbe, zato jim želimo
zagotoviti najboljše pogoje za pridobitev kvalitetnega strokovnega
in praktičnega znanja. Poučevanje poteka v sodobnih učilnicah in
predavalnicah, opremljenih z računalniki, LCD-projektorji in interaktivnimi tablami, v laboratorijih in računalniških učilnicah, podprtimi s
sodobnim informacijskim sistemom. Praktično izobraževanje bomo z
novim šolskim letom preselili v moderno opremljene prostore novozgrajenega medpodjetniškega izobraževalnega centra, kjer bo pouk
potekal v visokotehnološko opremljenih merilnih in diagnostičnih
delavnicah in laboratorijih, v učilnicah za avtomatizacijo, robotiko,
CNC-tehnologijo, mehatroniko in energetiko. V novih prostorih
znanja ne bodo pridobivali samo dijaki, ampak tudi posamezniki in
skupine, ki bodo želeli s področja strojništva, lesarstva in okoljevarstva
pridobiti aktualna in najsodobnejša strokovna znanja na področju
razvoja novih tehnologij v sodelovanju s podjetji v Sloveniji in tujini.
Izobraževalno delo z odraslimi ima v Šolskem centru Škofja
Loka že dolgo tradicijo. Odrasle udeležence izobražujemo v skladu z
načeli sodobne andragoške prakse. S posameznikom, zainteresiranim
za izobraževanje, opravimo uvodni razgovor, pripravimo individualni
načrt izobraževanja in pri tem svetujemo, upoštevajoč predznanje
ter učne in delovne navade posameznika. Udeleženci pridobijo
izobrazbo po javno veljavnih programih, opravijo prekvalifikacijo,
lahko pa zaključijo že začeto, a prekinjeno izobraževanje. Izvajamo
tudi različna strokovna usposabljanja.
Višja strokovna šola izvaja višješolska programa za strojništvo
in lesarstvo. V programu strojništva ponujamo izbiro naslednjih
modulov: avtomatizacija ali energetika in orodjarstvo ali proizvodnja. V programu lesarstva pa se izvaja modul finalna obdelava
z izbirnim predmetom lesna gradnja. Študente usposabljamo za
kvalitetno opravljanje svojega poklica ter morebitna napredovanja
v nadaljnji študij.
Vabljeni na informativne dneve
v petek in soboto, 10. in 11. februarja 2012.
Srednjo šolo za strojništvo in
program okoljevarstveni tehnik
bomo predstavili v Podlubniku 1b v petek ob 9. in 15. uri ter
v soboto ob 9. uri.
Srednjo šolo za lesarstvo
bomo predstavili na Kidričevi cesti 59 (Trata)
v petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri.
Srednja šola za lesarstvo ponuja programe od nižjega po-
klicnega, srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega
strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice, kot so: obdelovalec lesa, mizar, tapetnik, lesarski tehnik in okoljevarstveni
tehnik. Kasneje dijaki svoje znanje lahko nadgradijo na višji strokovni
šoli v programu lesarstvo in pridobijo naziv inženir lesarstva.
Višjo strokovno šolo
bomo predstavili v petek ob 11. uri in ob 16.30 ter
v soboto ob 11. uri v Podlubniku 1b.
Srednja šola za strojništvo prav tako ponuja programe od
nižjega do srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega
strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice: pomočnik v
tehnoloških procesih, oblikovalec kovin – orodjar, inštalater
strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik in avtoservisni tehnik. Po
zaključku srednješolskega izobraževanja lahko dijaki svoje znanje
nadgradijo na višji strokovni šoli in pridobijo naziv inženir strojništva.
V sklopu srednje šole za strojništvo je tudi dijaški dom z eno- in
Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, tel.
04/506 23 00, tel. 04/506 23 18, [email protected].
40
Februar 2012
Učenke in učence osnovnih šol vabimo k vpisu v:
PROGRAM KLASIČNE GIMNAZIJE:
PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE:
• humanistična znanja,
• s poudarkom na naravoslovju (nemščina kot drugi tuj jezik)
• latinščina,
• s poudarkom na družboslovju (nemščina ali francoščina kot
drugi tuj jezik),
• španščina ali nemščina kot drugi tuj jezik,
• z evropskim oddelkom: (francoščina ali ruščina kot drugi
tuj jezik)
• narodna izmenjava dijakov in strokovne ekskurzije v Trst,
Oglej, Pulj in Poreč, Rim in Pompeji, Grčija
• poudarjena evropska dimenzija s strokovno ekskurzijo
v Bruselj in Strasbourg
Smo edina šola na Gorenjskem, ki izvaja program klasične
gimnazije.
• narodna in enotedenska mednarodna izmenjava dijakov.
Pouk v vseh oddelkih nadgrajujemo s sodobnimi učnimi metodami in učnimi vsebinami s poudarkom na projektnem delu in
medpredmetnih povezovanjih. Dijaki si med letom ogledajo več
gledaliških predstav, prisluhnejo raznovrstnim koncertom in se
udeležijo treh športnih dni.
ekskurzije (Turčija, Grčija, Dalmacija), mednarodne izmenjave
dijakov z Danci, Italijani, Nemci, Španci, s Čehi in Avstrijci. Smo
Unescova projektna šola.
Rezultati, ki so jih dijaki skupaj z učitelji škofjeloške gimnazije
dosegli v minulih letih, so nam v veselje in ponos. Samo v lanskem
šolskem letu 99,4% uspeh na splošni maturi, trinajst zlatih maturantov, več kot dvajset državnih prvakov iz desetih kategorij znanj,
dva dijaka na olimpijadah v znanju. Naši dijaki so po končani srednji
šoli uspešni študenti in diplomanti.
Ob vpisu v 4. letnik bodo dijaki lahko izbirali med trinajstimi
izbirnimi predmeti za maturo.
Na Gimnaziji Škofja Loka dijakom nudimo bogat program dejavnosti: pevski zbor, gledališka skupina, prostovoljstvo, MEPI,
družboslovni in naravoslovni projektni dnevi, strokovne ekskurzije
(Benetke, Dunaj, Pariz, Berlin, London), kvalitetne maturantske
Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi so prilagojeni urniku šole.
Dijaki imajo na Gimnaziji Škofja Loka veliko možnosti za svoj osebnostni razvoj in veseli bomo vsakega, ki se bo odločil, da
za svojo srednjo šolo izbere
Gimnazijo Škofja Loka.
Gimnazija Škofja Loka – gimnazija z več kot 60-letno tradicijo.
INFORMATIVNI DNEVI:
petek, 10. februarja 2012, ob 11. uri in ob 15. uri ter
v soboto, 11. februarja 2012, ob 9. uri.
Dodatne informacije lahko dobit na spletnem naslovu šole: http://www.gimnazija-skofjaloka.si
Smo šola prijaznih ljudi. Cenimo vrednote, še posebej znanje. Zavedamo se svoje odgovornosti.
41
Februar 2012
Aktivno na toplem
Škofjeločan Žan Kalan se je ravnokar vrnil z enega izmed sedmih Kanarskih otokov, kjer je preživljal aktivni dopust.
Pred časom se je namreč zaljubil v desko, ki ji zdaj posveti kar nekaj prostega časa – kolikor ga ima ob vseh svojih
aktivnostih.
Za začetek nam nekoliko oriši
svoje življenje. Omenila sem številne dejavnosti, rad ustvarjaš,
oblikuješ itd. S čim vse si torej
zaposlen?
Najprej naj podarim, da sem vztrajen študent, sicer pa se ukvarjam
z računalništvom, oblikovanjem
tiskovin in spletnih vsebin. Na zavodu O preživim kar nekaj časa,
sem namreč koordinator MMC.
Organiziramo tečaje, predavalnice in med drugim omogočamo
brezplačen dostop do interneta
za občane in turiste. Ob tem se
družim s prijatelji, no ja, rad tudi
spim. Včasih sem treniral rokomet,
zadnja leta sem kondicijo bolj ali
manj nabiral v fitnesu, vsake toliko
se pomerim v badmintonu. Če
ostane kaj časa, izkoristim priložnost in se odpravim do prve luže.
Kot sem omenila, si tudi surfer
oziroma kajter, kar je tudi eden
izmed vzrokov za obisk Fuerteventure. Kdaj si se navdušil
nad to dejavnostjo? Kaj je bil
povod za to?
Najprej bi te rad popravil – v resnici
nisem surfer v pravem pomenu besede, kar bi vključevalo pripadajoč
življenjski stil. Zdi se mi, da naše
življenjsko okolje niti ni primerno
za kaj takega. Pravi surferji dejansko
živijo z oceanom. Nekateri pravijo
in verjamejo, da je surfanje vera.
Vsekakor pa je res zahteven šport.
Z dobrim inštruktorjem sicer lahko
v kratkem času podoživiš vsaj delček vsega tega. Tudi zame so bili
včasih valovi samo valovi, zdaj ni
več tako. V današnjih časih nam je
ta dejavnost bolj dosegljiva, saj so
prevozi cenejši in lokacije znane.
Celo v Škofji Loki imamo nekoga, ki se ukvarja s tem. Navdušil
je tudi mene. Naš sokrajan Tine
Škrbec namreč vodi šolo Manawai
na omenjenem otoku. Nekaj let
nazaj sva se poslovno srečala in me
je povabil, češ, naj vendarle pridem
poskusit. Čez čas sem se odločil in v
praksi preveril ta eksotičen šport, ki
sem ga prej gledal na televiziji. Potreboval sem oddih od vsakdanjih
obveznosti in si privoščil aktiven
dopust na toplem.
Priprave na suhem
konča z lastnim porazom. Gre za
nenehno borbo, ki se začne s tistim
prelomnim trenutkom, ko te prvi
val porine, se primeš za desko in
samo upaš, da ne padeš z nje. Začuda nekako ostaneš na njej. To
doživetje te v resnici navduši, da
se vedno znova želiš vrniti.
In kakšni so bili tvoji prvi koraki
pri osvajanju oceana in spoprijemanju z desko?
Ta šport je res zahteven, pa vendarle so začetki zelo zabavni, kar me je
celo nekoliko presenetilo. Zagotovo naključni opazovalec ni najbolj
navdušen nad začetnikom na vodi.
Za posameznika, ki se preizkuša,
pa gre za poseben izziv. Prvič se
poglobiš v valove, morje ni samo
slana voda, po kateri sem se sam
vedno hitel tuširati. Pravzaprav je
inštruktor, ki nam je približal vedenje oceana in ravnanje z desko,
dobro pojasnil, ko je pripovedoval
o zavedanju, da se boj z oceanom
Omenjeni otok, na katerem si
preživel osemnajst januarskih dni, se nahaja v objemu
Atlantskega oceana. Izmed vseh
Kanarskih otokov naj bi se ravno
ta uspel izmakniti množičnemu
turizmu. Nam ga lahko kratko
opišeš?
Res ni množičnega turizma. Na
otoku pa ni niti avtohtonih prebivalcev. Poseljen je s prišleki, dosti
je Nemcev, Angležev in – seveda
– Špancev. Veliko je starejših, ki si
v pokoju privoščijo tovrstno življenje. Pravzaprav je zelo mirno.
Velik del otoka, ki je vulkanskega
izvora, je narodni park. Obkrožajo
te skale, pesek in sipine, sredi ničesar pa najdeš zelo barvite rožice.
Zaščitni znak otoka so koze, najdeš
jih pravzaprav povsod. Nekje sem
slišal zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj na Fuerti ni psov.
Preprosto: ni dreves, na katera
bi lahko naslonili taco in urinirali.
Otok je sicer dolg približno sto in
širok nekje do trideset kilometrov.
Vsak ima svoj stil.
42
Februar 2012
Priprava desk – voskanje
Ceste so lepo urejene, magmatska
kamnina pa jih črno pobarva, kar
pričara zanimiv kontrast. Zanimivo
si je tudi ogledati vulkane, ki so –
seveda – nedelujoči.
Pri nas se trenutno srečujemo s
temperaturami pod lediščem,
Fuerteventura pa leži nedaleč
stran od Maroka, Afrike. Kakšne
so bile vremenske razmere?
Kako je potekalo prilagajanje,
tudi po vrnitvi nazaj domov?
Temperatura na otoku preko
celega leta niha za približno pet
stopinj, torej ni velikih razlik, če
obiščeš otok poleti ali pozimi. Je
nekakšna večna pomlad. Sam bi
to vreme opisal kot prijetno toplo
in neutrujajoče. V povprečju je na
Fuerti pozimi čez dan nekje do 25
stopinj, letos pa je bila najhujša
zima zadnjih nekaj let, kar pomeni nekaj stopinj manj. Podnebje
je tako zelo primerno za številne
Brez odlične hrane ni pravega potovanja.
Tokratni obisk je trajal dobra dva
tedna. Kolikšni so bili stroški?
Najvišji strošek je letalska karta.
Pregledal sem možnosti pri nizkocenovnem ponudniku, kjer slednja
stane nekje od 90 do 200 evrov.
Tokrat sem se lahko terminsko prilagajal, tako da sem dobil ugodno
varianto. Seveda se je treba odpeljati do letališča. Tokrat sem izbral
direkten let iz Pise. Bili smo trije,
tako da smo si strošek razdelili in
je vsak plačal približno 60 evrov. V
stroškovnik je treba vključiti še lokalni prevoz po otoku z avtobusom
do mesta Corralejo, kjer smo bivali v
omenjeni šoli, kar stane nekaj manj
kot pet evrov, najem avtomobila
za trideset evrov na dan ali celo
manj, nastanitev, za katero smo
odšteli sedemnajst evrov na dan,
ter hrano, ki se giblje v podobnih
cenovnih okvirih kot pri nas. Delež
denarja porabim tudi za užitke na
vodi, pri čemer je odvisno, koliko
športnike, ki se na otoku pripravljajo za večje preizkušnje. Poleg
tega, da je otok idealen za različne vrste deskanja, kot so surfanje
na valovih, windsurf, kitesurfing,
sup, bodyboarding, je tudi veliko
kolesarjev, tekačev, triatloncev itd.
Kar se tiče prilagajanja, sem bil
malce razočaran, saj sem si za tisti
pravi kontrast želel snega. Sicer
pa pravijo, da je povsod lepo, a
doma najlepše. No, v začetni fazi,
se pravi takoj po vrnitvi, tega še
ne doživljam tako.
Na Fuerti si bil že drugič, praviš
pa, da se boš na Kanarske otoke
še vračal. Kaj te je prepričalo?
Po precej natrpanem in utrujajočem urniku doma se prileže malce
oddiha, pa tudi sicer mi ustreza,
da pozimi grem v toplejše kraje.
Ob tem se veselim občutkov in
užitkov na valovih, pa tudi napredovanja.
si priden in koliko deskaš.
Kje sicer še surfaš, kajtaš in wejkaš? Morda bi lahko ob tem našim
bralkam in bralcem pojasnil razliko med omenjenimi načini adrenalinske zabave.
Vse skupaj se je začelo s kajtanjem,
katerega sem se na žalost lotil
približno deset let po prvi želji
uganjati to aktivnost. Gre za precej
nov šport. Ker so vsi vodni športi dokaj podobni, sem se kmalu
srečal tudi z ostalimi. Vsi namreč
nekako izhajajo iz surfanja. Pri slednjem izkoristimo moč vala, ki
nastane, ko vodna masa zadane
nizko morsko dno, pri čemer se
sila sprosti v obliki vala. Slednjega
z veslanjem na deski ujamemo
in drsimo po strmini, ki nastaja.
Wejkanje izhaja iz smučanja na
vodi, le da namesto smuč uporabljaš širšo desko, v katero sta vpeti
obe nogi. Pri kajtanju za vlečno
silo izkoriščamo padalo namesto
vlečnice na vodi ali čolna. Obstaja
ogromno znanih lokacij za omenjene dejavnosti. Za kajtanje je
primerna bližnja Hrvaška oziroma
tamkajšnja Medolin in Ližnjan,
pa tudi Italija, natančneje Grado,
marina Julija. Wejkat se odpravim
Poreč ali v Planksee, srfam pa med
drugim v kampu Kažela v Medolinu in v Barbarigi.
Imaš v načrtu še kakšno podobno potovanje, ki bo vključevalo
adrenalinske športe?
Skušal bom združiti spoznavanje
tistih delov sveta, ki jih še nisem
videl, in šport na vodi. Ker je vse
povezano z denarjem, voljo in
časom, pa v tem trenutku svojih
načrtov še ne bi glasno izrekal.
Katja Štucin
Odhod na jutranji 'sešn'
43
Februar 2012
Obujajo tradicijo teka
Natanko 16. junija bodo po trgih, ulicah in cestah Škofje Loke organizirali nočni desetkilometrski tek. 'Tek štirih
mostov' namerava obuditi tradicijo teka v mestu na sotočju dveh rek in postati stalnica.
Kot pove ime, bodo udeleženci
tekli preko štirih mostov, in sicer
preko puštalskega, Lahovega in
Kapucinskega mostu ter mostu
na Suhi. »Ideja o mestnem nočnem teku kroži med loškimi tekači
približno dve leti. Sedaj smo se
odločili, da jo realiziramo. Škofja
Loka je eno najbolj športnih mest
v Sloveniji. Z organizacijo teka ji
želimo dati poseben pečat in priznanje za njeno 'športnost'. Navsezadnje je bil v Škofji Loki nekoč že
organiziran tek in sedaj to tradicijo
obujamo, a na nekoliko višji ravni.
V Sloveniji je organiziranih veliko
tekov in mi želimo našega uvrstiti
med prvih pet,« je o ideji in močni
tradiciji športa v tisočletni Loki
povedal vodja organizacijskega
odbora Igor Drakulič.
Organizatorja Teka štirih mostov sta Športna zveza Škofja Loka
in škofjeloška občina. Ker želijo,
da bi bil tek izpeljan vrhunsko,
priprave že potekajo. Tako so
poleg organizacijskega odbora
z delom začeli tudi odbor za tehnične zadeve, odbor za logistiko
in prireditveni prostor, ki bo med
drugim skrbel za zapore na cesti,
označbe ipd., nadalje odbor za
popoldansko zabavno dogajanje,
odbor za medobčinski tek in drugi.
Tek štirih mostov se bo začel
ob 20.30 uri s startom na Spodnjem trgu, spremljevalno dogajanje pa bo potekalo ves dan.
Tako organizatorji pripravljajo tek
predšolskih otrok na Mestnem
trgu, medobčinsko prvenstvo v
cestnem teku za osnovnošolske
otroke in zabavni popoldanski
program za družine in obiskovalce.
Po zaključku nočnega teka bodo
za vse nastopajoče in druge obiskovalce organizirali koncert. »Želimo izpeljati vrhunsko prireditev
z dobrim tekmovalnim vzdušjem
in tudi tistim neformalnim, ki se
prične po zaključku teka,« je dejal
Drakulič.
Proga bo dolga natanko deset
kilometrov in še ni dokončno potrjena, še najbolj pa se nagibajo k naslednji varianti. »Start na
Spodnjem trgu, tek do križišča na
Partizansko cesto, skozi vojašnico,
krog okoli Groharjevega naselja na
Cesto talcev mimo Galerije Fara
okoli Novega sveta čez Kapucinski
most na Mestni trg in po Pepetovem klancu ali preko Kopališke
ulice na Spodnji trg. Nato čez most
v Puštal do mostu na Suho, po
Sorški cesti do Tehnika na Spodnji
Predvidena trasa desetkilometrske proge Teka štirih mostov
trg in potem spet isto kot v prvem
krogu z zaključkom na Mestnem
trgu,« jo je predstavil Drakulič.
Nočni tek po ulicah in cestah
srednjeveške lepotice bo imel poseben čar. Kjer proga ne bo osvetljena, jo bodo osvetlili z baklami,
kar bo pripomoglo k posebnemu
vzdušju. Zaradi želje po vrhunski
izvedbi, številnih spremljevalnih
dogodkov in omenjene čarobnosti se organizatorji nadejajo
dobre udeležbe. Računajo, da se
bo teka prvič udeležilo do petsto
tekačev, pripravljeni pa so tudi
na dva tisoč udeležencev. Seveda zato potrebujejo prostovoljce in se priporočajo za pomoč.
Vse dodatne informacije si lahko
preberete na spletni strani www.
tekstirihmostov.si, kjer se boste
lahko tudi prijavili.
»Tek štirih mostov bo postal
stalnica, kar si Škofja Loka kot
športno mesto zasluži. V naslednjih letih nameravamo tek celo
dopolniti z vsešportnim dnevom,
katerega pika na i bi bil nočni tek,«
je za zaključek povedal Drakulič.
Klavdija Škrbo Karabegović
Novosti na smučišču Stari vrh
Smučišče Stari vrh s številnimi tekmami za vse generacije in različnimi ugodnostmi privablja vedno
več obiskovalcev.
Eden od zanimivejših in tudi dobro
obiskanih je Srečkov pokal. Ime je
dobil po priljubljenem medvedku
Srečku, ki se je lansko pomlad prikazal na pogorju Starega vrha in
takoj omrežil slovensko javnost.
Čeprav se trenutno nahaja v zavetišču v Romuniji, pa njegov 'duh' še
živi, in sicer v 'smučarski opremi'.
V okviru Srečkovega pokala bo
organiziranih pet tekmovanj za
rekreativne smučarje v različnih
disciplinah. Dve tekmovanji sta se
že odvili in poželi veliko zanimanja.
Na otvoritveni tekmi je bilo preko
sto tekmovalcev, ki so se prav vsi
želeli fotografirati z maskoto meda
Srečka. Prijave na ostale tekme,
ki potekajo v večernih urah, so
še možne.
A to ni edini pokal, ki ga organizirajo na smučišču. Zelo uspešen je
bil tudi prvi medijski pokal Radia
Sora, ki je izredno uspel in bo, kot
kaže, postal tradicionalen.
»Poskrbeli smo tudi za najmlajše nadobudneže, za katere smo v
sodelovanju z Radiem Hit pripravili
Direndajčkov pokal. Datum slednjega je sovpadal s svetovnim
dnevom smučanja. Na pokalu je
sodelovalo preko 120 otrok, starih
do osem let,« je povedal direktor
STC Stari vrh Pavle Logar.
Poleg dnevnega in nočnega smučanja je na Starem vrhu
možno tudi sankanje. V tej sezoni
je novo obliko dobil snežni park,
in sicer so prestavili drsališče, tako
da je slednje bližje tekočemu
traku in sankališču, kar je po, kot
pravi Logar, veliko bolj prijazno
do obiskovalcev. Logar je dodal,
da predvsem otroci in mladostniki po smučanju radi stopijo
na drsalke.
»Poleg naštetega smo za naše
obiskovalce uvedli zbiranje nalepk za kartico 'Prijatelji Starega
vrha', s katero si lahko priskrbijo
desetodstotni popust pri naših
gostinskih partnerjih ali pa osvojijo
brezplačno smučarsko vozovnico.
V letošnji sezoni imamo tudi posebno ugodnost za člane Diners
Cluba, in sicer pri nakupu ene
dnevne smučarske vozovnice za
odrasle pri blagajni smučišča na
Starem vrhu s kartico Diners Club
dobite en kupon za brezplačno
44
kosilo v izbrani gostilni na sončni
strani Starega vrha ali Poljanski
dolini,« je o dodatnih ugodnostih
povedal Logar.
Še posebno pa so na Starem
vrhu veseli obiska šolarjev, ki k njim
pridejo v okviru šole v naravi. »K
nam prihajajo šole iz vse Slovenije.
Želimo si še večjega obiska iz šol
našega območja,« je dejal Logar
in za konec dodal, da imajo kljub
gospodarski krizi dober obisk in
slednji je največja nagrada za njihovo delo.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
45
Februar 2012
Donela slovenska pesem
Vezi med pobratenima mestoma Škofja Loka in Sovodnje ob Soči v Italiji se prepletajo več kot trideset let. Zadnji koncert loških glasbenikov v Italiji pa je pripomogel, da so se ti stiki še poglobili, navezali novi in kovali načrti za naprej.
Na tradicionalnem ponovoletnem
koncertu v Sovodnjah ob Soči so
namreč nastopili Mestni pihalni
orkester Škofja Loka, Grudnove
Šmikle in Škofjeloški oktet. V pobratenem mestecu z manj kot dva
tisoč prebivalci živi veliko Slovencev, zato je bila njihova želja, da na
koncertu prevladujejo slovenske
skladbe. Njihovi želji so naši glasbeniki z veseljem ugodili.
»Obiskovalci koncerta so bili
navdušeni in na koncu so številni
osebno pohvalili naše izvajalce.
Slednji so se namreč resnično potrudili z raznolikim izborom glasbe,
ki je navdušila tako stare kot mlade.
Vsaka od nastopajočih skupin je
zaigrala oziroma zapela šest skladb,
stopnjevala vzdušje, navdušila s
kakovostjo in na koncu požela gromozanski aplavz,« je nekaj utrinkov
s koncerta predstavil Anton Peršin,
ki je kot občinski svetnik zadolžen
za sodelovanje škofjeloške z občino
Sovodnje ob Soči.
Peršin je dejal, da je bila do-
Mestni pihalni orkester Škofja Loka na koncertu v pobratenem
mestu Sovodnje ob Soči. Poleg njih sta nastopila Škofjeloški oktet in
Grudnove Šmikle.
končna odločitev o gostovanju
na ponovoletnem koncertu
sprejeta novembra lani, ko se je
v Sovodnjah predstavilo Kulturno društvo Sotočje z družinskim
muzikalom Mary Poppins.
Med koncertom je tamkajšnja
županja Alenka Florenin podelila
nagrade uspešnim društvom, v
svojem govoru pa je poudarila
problematiko pomanjkanja sredstev, ki tare številne občine. Kljub
temu imajo smele načrte. Pohvalila
je zgledno sodelovanje s škofjeloško občino ter poudarila, da so
zainteresirani za krepitev sodelovanja predvsem na kulturnem in
športnem področju. Škofjeloški
župan mag. Miha Ješe se je zahvalil za povabilo in možnost nastopanja na njihovem tradicionalnem
koncertu ter jih povabil na obisk
v našo tisočletno srednjeveško
lepotico.
»Z občino Sovodnje zelo dobro
sodelujemo predvsem na kultur-
46
nem področju. Tako je pri njih že
gostovala naša folklorna skupina, številne pevske skupine, stike
ohranjajo naši in njihovi jamarji, mladi šahisti. Iz pobratenega
mesta nam radi vrnejo obiske. Mi
se bomo v Italijo ponovno podali
na pustno nedeljo, ko bo na njihovem tradicionalnem pustovanju
nastopila škofjeloška godba na
pihala, poleg njih pa tudi godba
iz Trebč. Ravno to je bistvo sodelovanja: da se zbližajo ljudje s
podobnimi interesi ter ohranjajo
stike. Na zadnjem koncertu v januarju smo se veliko pogovarjali o
poglabljanju sodelovanja na športnem področju. Predvsem vidimo
možnosti pri mladih na področju
rokometa, košarke … Prepričani
smo, da bomo tako dobre odnose
imeli tudi naslednjih trideset let in
več,« je zaključil Peršin in povabil
morebitne zainteresirane skupine,
da se jim pridružijo in nastopijo v
pustni povorki v Sovodnjah.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2012
Pokal Loka letos še bolj raznolik
V Škofji Loki bo od 17. do 19. februarja potekal 37. Pokal Loka, ki tradicionalno privabi številne mlade smučarke in
smučarje iz več kot tridesetih držav. Hkrati je to izvrstna priložnost za slovenske predstavnike, ki se lahko izkažejo
pred domačim občinstvom.
Organizatorji na letošnjem Pokalu
Loka pričakujejo približno enako
število udeležencev kot lani, ko je
bilo preko 250 otrok iz 33 držav.
Prve prijave že prihajajo. Konkurenca bo tako kot vedno na visokem nivoju, vendar so slovenski
tekmovalci letos v odlični formi. V
sredo, 18. januarja, so v Kitzbühlu
v okviru velike hahnenkamske prireditve premagali vse tekmece iz
Avstrije, Nemčije, Italije, Švedske,
Liechtensteina in Švice. Med njimi
je bil tudi predstavnik Smučarskega kluba Alpetour Andraž Rakovec. Forma naših je torej dobra,
le vreme ni najbolj primerno za
ta letni čas. Letošnja zima namreč
ni preveč bogata s padavinami,
toda nizke temperature, zlasti
ponoči, na Starem vrhu nekako
omogočajo razmeroma kvalitetno pripravo umetnega snega.
Smuka je za turiste in za treninge
ter tekmovanja ugodna. Ločani in
Letos tudi presenečenje
36. Pokal Loka (foto: Tomaž Lunder)
Poljanci so v teh januarskih dneh
pripravili že kar nekaj regijskih tekmovanj za otroke, konec januarja
sta bila organizirana FIS slaloma,
kamor so v torek, 24. januarja, prišla vsa naša dekleta razen Tine
Maze. Kot pravi Matjaž Hafner, ki
nam je med drugim zaupal, kako
potekajo priprave za Pokal Loka,
organizatorji pričakujejo, da bo v
naslednjih tednih padlo še nekaj
naravnega snega. »Smo optimisti,
saj vse ostale priprave, med njimi
rezervacija prenočišč, organizacija otvoritvene prireditve, bilten,
potekajo po načrtu,« je poudaril
Hafner in dodal, da kljub kriznim
časom upajo, da jim bo uspelo
zbrati dovolj sponzorskih sredstev. So na dobri poti, saj je tokrat
glavno pokroviteljstvo prevzela
družba EGP iz Škofje Loke.
47
Kot so Škofjeločani ter ostali obiskovalci že vajeni, bo v okviru
programa Pokala Loke v petek,
17. februarja, ob 17.30 uri odprtje
na Mestnem trgu, v soboto slalom
in nedeljo veleslalom na Starem
vrhu, obakrat s pričetkom ob 9.30
uri. Organizatorji tokrat po odprtju
pripravljajo presenečenje za vse
udeležence: v petek bo tako ob
18.30 na travniku ob obzidju pod
Loškim gradom potekal paralelni
slalom z najboljšim tekmovalcem
ali tekmovalko iz vsake države.
»Pri tem delu programa nam bo
morala pomagati narava, mraz ali
sneg,« je povedal Matjaž Hafner.
Dejal je še, da bo v sredo, 15. februarja, v Galeriji Ivana Groharja
na Mestnem trgu odprtje razstave
na temo Pokal Loka, ki jo pripravlja
Loški muzej in bo odprta v času
letošnje prireditve.
Katja Štucin
Februar 2012
Prireditve v februarju
sreda, 1. 2.
17.30
Sredin večer: Kaj delajo palčki pozimi?
četrtek, 2. 2.
17.00
Ura pravljic na Trati: igralna ura s knjigo
Knjižnica Trata
petek, 3. 2.
19.00
Fotografska razstava Boruta Peterlina
Škofja Loka, Sokolski dom
19.30
Gledališka predstava: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski - za abonma MODRI in IZVEN
Loški oder
sobota, 4. 2.
19.30
Gledališka predstava: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski - za abonma RDEČI in IZVEN
Loški oder
20.30
Koncert: Jazz je kul bend
Škofja Loka, Kavarna na štengah
ponedeljek, 6. 2.
17.30 in 20.00
Gledališka predstava: Udar' po moško
Kulturni dom Sv. Duh
OŠ Škofja Loka - Mesto
torek, 7. 2.
sreda, 8. 2.
četrtek, 9. 2.
sobota,11. 2.
nedelja, 12. 2.
ponedeljek, 13. 2.
torek, 14. 2.
17.00
Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
17.30
Ura pravljic: Nekoč je bilo na beli smučini …
Knjižnica Škofja Loka
19.30
Kristalni abonma: koncert slovenskih samospevov
Škofja Loka, Sokolski dom
11.00
Otvoritev razstave Žar jekla - Martinarna Jesenice
Galerija Muzeja Železniki
19.00
Literarni večer
Kulturni dom v Retečah
20.30
Hribi v Ostrigi: Drago Frelih & Matjaž Cotar
Rdeča ostriga
16.00
Slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom
Škofja Loka - pri spomeniku za
Kamnitnikom
Pod mavričnim dežnikom: glasbena dramatizacija Zaljubljeni zvonček
Vrtec Škofja Loka
18.30
Nastop udeležencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov v disciplinah
kitara, kvartet flavt, trio kljunastih flavt in orgle
Župnijska cerkev Sv. Duh
10.00
Lutkovna predstava: Zrcalce - sobotna matineja
Loški oder
18.00
Zumba party s presenečenjem
Plesno-športni center RitmoLoko, Trata
17.30
Zvočna kopel z gongom
Plesno-športni center RitmoLoko, Trata
19.00
Potopis: Indija
Rdeča ostriga
10.00
15. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Gorenjske v disciplini orgle
Selca, župnijska cerkev sv. Petra
17.30
Ura pravljic: Pogumni pingvinček
Knjižnica Škofja Loka
18.00
Šola za starše: Vedno povezani ali o zaupanju med otrokom in starši
Škofja Loka, Sokolski dom
18.00
Hommage Tone Logonder ob osemdeseti obletnici rojstva in petindvajseti obletnici smrti
Gimnazija Škofja Loka
19.00
Glasbeno-literarni večer: soneti ljubezni in druge ljubezenske pesmi
Kašča na Spodnjem trgu
Čezmejna razstava rokodelskih izdelkov Duo Kunsthandwerk
Škofja Loka, center domače in umetnostne obrti v Centru Duo
19.00
Otvoritev razstave Pokal Loka
Galerija Ivana Groharja Škofja Loka
19.00
Cajon delavnica 2012 - vol. 2
Rdeča ostriga
19.00
Odprtje razstave Od zimskih spustov do olimpijskih krogov
Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja
16.30
Predavanje: Kako naj dojenčka/malčka ljubeče odstavim?
Zdravstveni dom Škofja Loka
17.00
Pustni nastop učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka
Škofja Loka, Sokolski dom
17.00
Delavnice za spretne prste: pustne šeme
Knjižnica Trata
19.30
Gledališka predstava: Vražji fant z zahodne strani - za IZVEN
Loški oder
sreda, 15. 2.
četrtek, 16. 2.
Kašča na Spodnjem trgu
48
Februar 2012
petek, 17. 2.
17.30
37. Pokal Loka: otvoritvena slovesnost
18.30
Paralelni slalom pod Loškim gradom z razglasitvijo rezultatov
Loški grad
19.00
37. Pokal Loka: otvoritvena slovesnost na Mestnem trgu
Škofja Loka, Mestni trg
10.00
Otroški glasbeni abonma: Muca Copatarica
Škofja Loka, Sokolski dom
15.00
Otroški pustni karneval
Športno igrišče Zali Log
ob 18.00 in
20.00
Valentinov koncert: Beatli za dva
Škofja Loka, Sokolski dom
21.00
Koncert: Strings
Škofja Loka, Kavarna na štengah
19.00
Potopis: Burundi, državica poleg srca teme
Rdeča ostriga
torek, 21. 2.
16.30
Veselo pustovanje na Mestnem trgu
Škofja Loka, Mestni trg
sreda, 22. 2.
10.00 - 12.00
Muzejske delavnice za otroke
Galerija Muzeja Železniki
17.00
Igrica in ustvarjalna delavnica: Varujmo okolje
OŠ Žiri
sobota, 18. 2.
nedelja, 19. 2.
Parkirišče pred stavbo škofjeloške
Upravne enote
19.00
Potopis: Maroko
Rdeča ostriga
10.00 - 12.00
Muzejske delavnice za otroke
Galerija Muzeja Železniki
20.00
Kino Ostriga: In memoriam prof. Peter Hafner
Rdeča ostriga
19.30
Gledališka predstava: Nežka se moži
Kulturni dom Sv. Duh
19.00
Potopisno predavanje: Ekvador
Kašča na Spodnjem trgu
20.00
Dijaški žur
Rdeča ostriga
sobota, 25. 2.
10.00
Lutkovna predstava: Kekec in Prisank - sobotna matineja
Loški oder
torek, 28. 2.
17.30
Ura pravljic: Muca copatarica
Kašča na Spodnjem trgu
19.00
Gledališka predstava: Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici
Kašča na Spodnjem trgu
četrtek, 23. 2.
petek, 24. 2.
49
Februar 2012
37. POKAL LOKA, MEDNARODNO TEKMOVANJE OTROK V
ALPSKEM SMUČANJU
17. 2. – 19. 2. 2012
Škofja Loka, Stari vrh
Pokal Loka je tretje najstarejše mednarodno otroško tekmovanje v alpskem smučanju. Prvo tekmovanje
v okviru Pokala Loka je bilo izvedeno leta 1973 ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke. V zadnjih letih ga
obiskuje okrog 280 otrok z najmanj sto spremljevalci iz nekaj več kot tridesetih držav z vseh celin. Podobne
prireditve prirejajo tudi v Trentu, Abetoneju, v Val d'Iseru, olimpijskem Whistlerju,
Stenmarkovem Tärnabyju in v Andori.
Februarski dogodek je dobrodošla popestritev za Škofjo Loko. Smučarski klub Alpetour ga ustvarja s sodelovanjem Občine Škofja Loka, Turizma Škofja Loka, domačih glasbenih skupin, Loškega muzeja in
velikega števila prostovoljcev.
Avtor fotografij: Tomaž Lunder
Informacije in podrobnejši program tekmovanja: SK ALPETOUR Škofja Loka,
041/727 858, www.pokal-loka.si.
ČEZMEJNA RAZSTAVA ROKODELSKIH IZDELKOV DUO KUNSTHANDWERK
15. 2. – 10. 3. 2012
Škofja Loka – Center domače in umetnostne obrti
Razvojna agencija Sora
Oddelek turizem
T: 04/ 517 06 00
M: 051/ 427 827
E: [email protected]
W: www.skofja-loka.com
V Centru DUO na Mestnem trgu v Škofji Loki bo do 10. marca na ogled razstava izdelkov, ki so prispeli na
mrežni razpis za izbor novih kakovostnih rokodelskih izdelkov čezmejnega območja. Slednjega so ga
razpisali partnerji v projektu DUO Kunsthandwerk novembra 2011.
Na razstavi so predstavljeni izdelki rokodelcev s škofjeloškega območja, Koroške, avstrijske Koroške,
Kozjanskega in iz Obsotelja.
Informacije: Center DUO, 04/511 24 60, [email protected]
OP SI-AT 2007-2013
50
Februar 2012
51
Z nami sodelujejo:
TRX
CYCLING
BODY PUMP
RITMO POWER
RITMO FIT
STEP & TNZ
ZUMBA &
ZUMBA TONING
RITMO KOMBO
Februar 2012
54
Februar 2012
55
Februar 2012
56
Februar 2012
57
Februar 2012
58
Februar 2012
59
Februar 2012