Utrip - Občina Škofja Loka
Februar 2012 2 Februar 2012 3 Februar 2012 4 Februar 2012 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Elektronski naslov uredništva: [email protected] Prispevke sprejemamo na elektronski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 22. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Kazalo 6 Ponovno dela na predoru 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 12 Stališče občine o elektrificirani progi 14 Predstavili cilje, koristi in potek projektov znotraj ureditve porečja Sor 15 Pasijonskim dogodkom na pot 16 »Povzročitelj naj plača« 17 Se bo del knjižnice selil na Namo? 20 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 22 Žirovske novice 24 Pridobili 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev 25 Vedno nasmejana 26 »Restavriramo zgodovino za zanamce« 27 Jama je vredna pozornosti 28 Najvišje mednarodno priznanje na področju fotografske umetnosti 29 Dobrodelni koncert za kulturni dom 30 Na ogled rokodelski izdelki 31 'Puštuci' u Lok' 32 Grafično oblikovanje, fotografija in prav poseben nakit 34 Comenius združuje 36 Rodil sem se kot slikar 42 Aktivno na toplem 47 Pokal Loka letos še bolj raznolik 48 Prireditve v februarju Tatjana Rant, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 16 let. [email protected] 5 Februar 2012 11. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Sprejeli pravilnik o sofinanciranju socialnih, invalidskih in humanitarnih dejavnosti Zanimive pobude in vprašanja svetnikov – Poudarek na kadrovskih zadevah – Podjetje Filc po novem ni več v Godešiču, ampak na Trati – Sprejeti pravilnik prinaša delitev sredstev v razmerju 70–30 odstotkov v korist lokalnih organizacij Uvodoma je župan mag. Miha Ješe z dnevnega reda umaknil točko o spremembi pravilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva, z obrazložitvijo, da gre v predlogu zgolj za tehnične spremembe, v pripravi pa so tudi vsebinske, zato je smiselno, da se oboje obravnava hkrati. Sledile so pobude in vprašanja svetnikov, med katerimi je bila tudi pobuda za saniranje potencialno nevarnih točk v mestu, ki so lahko možni vzrok za padce starostnikov; nadalje da se uredijo označevalne table v Frankovem in Hafnerjevem naselju; da se poviša subvencija za otroke, ki niso vključeni v vrtec ter uvede tudi subvencija za drugo starostno obdobje; da se rekonstruira Potočnikova cesta; zanimalo jih je, v kakšni fazi je energetski koncept občine itd. Svetniki so med kadrovskimi zadevami obravnavali štiri podtočke. Tako so v komisijo za izbor prosilcev na podlagi razpisa za sofinanciranje izobraževanja nadarjenih glasbenikov in mentorjev Glasbene šole Škofja Loka (Jobstov sklad) imenovali Andreja Žagarja in Gregorja Hostnika. Dali so soglasje k imenovanju Sabine Dietner za direktorico Zdravstvenega doma Škofja Loka. Nato so v svet javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Škofja Loka, imenovali Jušo Berce, Lojzeta Sovinca in Stanislava Šoparja. Na koncu so dali še pozitivno mnenje k imenovanju Marka Primožiča za ravnatelja OŠ Ivana Groharja. Svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli odlok o spremembi območja naselij Trata in Godešič. Tako se del območja naselja Go- dešič izloči iz navedenega naselja in priključi naselju Trata. V naravi gre za območje, ki se nahaja med železniško progo na južni strani in stavbo na severni strani, v kateri opravlja dejavnost podjetje FILC, d. d., Mengeš. Razlog za navedeno spremembo naselja je v uskladitvi območja z območjem industrijske cone Trata. V nadaljevanju so svetniki soglasno sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine za leti 2009 in 2010. Dopolnili so načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem in ukinili status javnega dobrega na eni parceli. Pri zadnji točki, torej pri pravilniku o sofinanciranju socialnih, invalidskih in humanitarnih dejavnosti, je vodja oddelka za družbene dejavnosti na škofjeloški občini mag. Hermina Kranjc predstavila namen in glavna področja pravilni- Moteča gnojnica pred klavnico Ponovno dela na predoru Na uredništvo smo prejeli nekaj klicev občanov, ki jih moti prelita gnojnica na cesti pred klavnico. Direktorja Klavnice Škofja Loka Škofja Loka Mitjo Vodnjova smo povprašali, kako bi se izognili takim nevšečnostim. Po nekajmesečni prekinitvi del na predoru pod Stenom so 23. januarja ponovno zabrneli stroji. Naj spomnimo, 19. septembra lansko leto je izvajalec del na drugi in tretji fazi poljanske obvoznice Primorje, d. d., prekinil z vsemi deli na predoru pod Stenom, saj mu je primanjkovalo obratnega kapitala. Primorje se namreč ne nahaja v rožnati situaciji. Projekt poljanske obvoznice je v višini 85 odstotkov sofinanciran iz evropskih sredstev in je za oba investitorja, torej DRSC in škofjeloško občino, izrednega pomena. Zato je bil 23. novembra sklican skupen sestanek obeh soinvestitorjev in izvajalca gradbenih del, na katerem je bilo s strani Primorja zagotovljeno, da je izvedba projekta poljanske obvoznice uvrščena v prvo prioriteto. In res, v drugi polovici januarja je Primorje po nekajmesečni ka. Poudarila je, da sofinanciranje mora potekati na transparenten način ter da morajo imeti vsi enake možnosti za pridobitev sredstev. Kriterijev in meril za vrednotenje občinski svet še ni obravnaval in sprejel, zato je strokovna komisija vsako leto direktorju občinske uprave predlagala predlog delitve sredstev na podlagi interno sprejetih meril. Kranjčeva je dejala, da ne gre za novo področje, le da do sedaj način dodeljevanja sredstev ni bil potrjen s strani svetnikov. Poleg tega so bila sredstva razpršena med veliko število prijaviteljev, novi pravilnik pa prinaša delitev sredstev v razmerju 70–30 odstotkov v korist lokalnih organizacij napram organizacijam s sedežem v drugih občinah, katerih uporabniki so naši občani. Klavdija Škrbo Karabegović prekinitvi na gradbišče ponovno začelo dovažati gradbeni material in mehanizacijo, ki je potrebna za nadaljevanje gradnje predora. Z deli so pričeli 23. januarja. Do prekinitve del je bilo izkopanih približno 180 metrov reševalnega rova in približno 330 metrov glavne predorske cevi. Gradbena dela od izhoda iz predora v Hrastnici do Zminca že nekaj časa potekajo nemoteno. Med drugim pri Bodovljah gradijo most čez Poljansko Soro, cestni podvoz pod Dešno, v Hrastnici pa poleg enega že zgrajenega gradijo še dva mostova čez potok Hrastnico. Pogodbeni rok za dokončanje del je avgust 2013 in kot pravijo vpleteni, ga je še moč ujeti. Klavdija Škrbo Karabegović »Tovornjaki vozijo v klavnico živino in na stranski cesti pred vhodom v klavnico na ovinkih iz teh vozil teče gnojnica. Ravno danes je 'pognojena' cesta mimo Ubožnice. Sprašujem se, kako je to mogoče in kaj bo klavnica naredila, da to prepreči, saj se na cesti nemalokrat zadržujejo tudi otroci,« nas je obvestil eden od občanov. Obrnili smo se na direktorja Klavnice Škofja Loka Mitjo Vodnjova, ki je razložil situacijo: »Nimamo lastnih šoferjev, ampak pogodbene, vendar se s tem odgovorom ne želim umakniti odgovornosti. A naj poskusim razložiti situacijo. Po veterinarskih zahtevah morajo vozniki tovornjake, ki pridejo v klavnico, generalno oprati. Problem je, da imajo tovornjaki takšna tla, ki preprosto ne morejo zagotoviti, da bi vsa voda 6 iztekla. Nekaj vode ostane predvsem v tistih dveh ceveh, ki jih imajo za odtok. In ravno na ovinkih največ te vode izteče. Vsaj delno rešitev vidim v tem, da bi šoferji počasneje vozili, s čimer bi ta voda prav tako odtekla, le v daljšem razmaku, kar pa ne bi bilo tako moteče. V kratkem se bom z njimi poskušal pogovoriti in razložiti položaj. V klavnici namreč poskušamo narediti vse, da smo kolikor toliko v sožitju s sokrajani, vendar je dejstvo, da obratujemo na tej lokaciji.« Vodnjov je še dodal, da po eni strani od voznikov zahtevajo, naj vozijo počasi, po drugi strani pa zahtevajo od njih, da se v kratkem času od 8. do 12. ure zvrstijo vsi, da bi bili čim manj moteči za okoliške prebivalce. A kljub temu bodo poskušali težave rešiti. K. Š. K. Februar 2012 Okolje in prostor sta neločljivo povezana »Ne smemo pozabiti, da je ptičje petje, šum vode in valovanje trav dar, ki ga Loka še ima in ga ne smemo zapraviti,« je ena od misli naše sogovornice Tatjane Bernik, ki od septembra lansko leto na škofjeloški občini vodi oddelek za okolje in prostor. Od septembra lansko leto ste vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka. Dejali ste, da je bil do sedaj velik poudarek na prostoru in da vi želite poudariti tudi drugi del oddelka, torej okolje, zato naj tokrat v intervjuju teče beseda o njem … Okolje in prostor sta medsebojno neločljivo povezana in kot takšna zahtevata enovito obravnavo. Dobro poznavanje stanja okolja je temelj za dobro in skrbno prostorsko načrtovanje. Ko govorimo o okolju, imamo v mislih ne le kakovost zraka in površinskih voda, ampak tudi hrup, elektromagnetna in svetlobna sevanja, varstvo vodnih virov ter urejanje vodotokov in nenazadnje varstvo narave. Vse naštete sestavine tvorijo okolje, v katerem živimo in za dobro načrtovanje prostora moramo poznati stanje vseh teh sestavin, sprejeti potrebne ukrepe varstva okolja in jih nato izvajati. Skrb za čisto in zdravo okolje je naloga vseh nas, tako občine kot institucije in občanov. Varstvo okolja in skrb za trajnostni razvoj ne pomenita le strošek, ampak prinašata nova delovna mesta in pomenita prihranek v nacionalni ekonomiji, predvsem v zdravstvu. Kakšna je strategija občine na področju okolja? Izražena je predvsem kot prizadevanje za zdravo in čisto okolje ter sočasno izvajanje ukrepov za trajnostni razvoj. Katere projekte in cilje ste si konkretno zastavili za letošnje leto oz. za obdobje naslednjih nekaj let? Cilji, ki smo si jih zadali za izpolnitev v letošnjem letu in so že dobili mesto v občinskem proračunu, so predvsem vezani na izdelavo katastra onesnaževalcev v občini. Na osnovi tega katastra bomo v prihodnosti kot dolgoročni cilj lahko načrtovali nadaljnje ukrepe. Vzpostavili bomo stik in skušali vplivati na večje onesnaževalce, da izboljšajo odnos do varstva okolja. Ne glede na to, da občina direktnega vpliva v smislu izrekanja nekih ukrepov nima. Ima pa možnost in na nek način dolžnost, da vzposta- Ali ste se oz. kako ste se lotili opozarjanja krajanov Trate, da KnaufInsulation onesnažuje okolje? V zvezi s tem je bilo v zadnje pol leta izvedenih kar precej aktivnosti. Krajani so nas začeli intenzivno opozarjati na emisije oz. na smrad, ki naj bi bil posledica delovanja podjetja KnaufInsulation. Stopili smo v stik s podjetjem. Slednje izkazuje interes po sodelovanju tako s krajani kot z občino. Predlagali smo jim izvedbo določenih ukrepov in pričakujemo, da bodo ukrepe v smislu izboljšanja zraka tudi izvedli. Tatjana Bernik vi stik in z nekimi drugimi ukrepi išče rešitve v smislu izboljšanja. Veliko težavo predstavlja ravnanje z gradbenimi odpadki, predvsem v smislu nedovoljenega odlaganja teh odpadkov v okolju. To je tudi ena od nalog, ki jih želimo rešiti in urediti še v letošnjem letu. Vsekakor moram izpostaviti projekt Loško je ekološko, s katerim je občina pričela že v lanskem letu. Nedvomno je s to uspešno akcijo treba nadaljevati in jo vsako leto nadgrajevati. Določene aktivnosti v zvezi s tem so bile v letošnjem letu že izvedene, predvsem je šlo za projekt izboljšanja energetske učinkovitosti javnih stavb. V dveh letih želimo izdelati program varstva okolja, v katerem bodo določeni ukrepi za posamezne segmente v varstvu okolja, ki jih je treba izvajati. Ta program varstva okolja bo pomemben strateški dokument in dopolnitev občinskemu prostorskemu načrtu. To pomeni, da bodo ukrepi, ki jih bo ta program vseboval, vneseni tudi v prostorski načrt. S tem je že dosežen nek višji nivo, saj bo varstvo okolja zagotovljeno že v fazi prostorskega načrtovanja. spremljanje kakovosti zraka, tretji projekt pa je določitev meje obalnega in priobalnega zemljišča na Poljanski in Selški Sori v predelu mesta Škofja Loka. Lokalni energetski koncept je dokument, ki celovito ugotavlja in dela analizo stanja rabe energije na področju občine. In seveda kot zaključek daje predloge za izboljšanje ter konkretne ukrepe, kaj in kako je treba v prihodnje ravnati, predvsem z vidika učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Merilna postaja za spremljanje kakovosti zraka bo pričela obratovati aprila. Del leta bo ta merilna postaja obratovala na širšem območju Trate, drugo polovica leta pa na območju samega mesta, s čimer želimo doseči bolj celovito sliko. Med parametri, ki jih bomo merili, so tudi meritve delcev PM10, za katere se izkazuje, da imajo pomemben vpliv na zdravje. Pričakujemo, da bodo rezultati pokazali na določene onesnaževalce, vendar želim poudariti, da ne gre s prstom kazati le na industrijo, izjemno močan onesnaževalec sta namreč tudi promet in kurišča. Na podlagi rezultatov, ki jih bomo s temi meritvami dobili, bo treba izdelati ukrepe in jih seveda tudi izvajati, če bomo želeli doseči končni rezultat in tudi upravičili namen teh meritev. Kaj je do sedaj že izvedenega? V zaključni fazi so trije pomembni projekti. Eden je izdelava lokalnega energetskega koncepta, drugi je postavitev merilne postaje za 7 Znano je, da poudarjate zavedanje pomena varstva okolja in ohranjanja narave … Premalo se zavedamo enkratne lege Škofje Loke z okolico, ki se nahaja ob sotočju dveh rek in jo še vedno obdajajo polja, travniki in gozdovi. Ne smemo pozabiti, da je ptičje petje, šum vode in valovanje trav dar, ki ga Loka še ima in ga ne smemo zapraviti. Paradigma življenja nam na piedestal povzdiguje naravo in čisto okolje, ne trgovskih centrov ter pozidanih površin. Želim si, da bi v Loki prevladala ta miselnost ter nam ohranila mesto v veselje prebivalcev in turistov. Pri svojem delu se bom trudila, da se bodo ti cilji izpolnjevali. Zelo pomembni sta tudi obe reki. V preteklosti sta bili na račun onesnaženosti v poletnem času morda preveč zapuščeni. Škofja Loka je znano kopalno mesto in z ukrepi, ki jih izvajamo s projektom odvajanja in čiščenja odpadnih voda, bomo reke očistili. Naš cilj je, da se ponovno vzpostavijo stara mesta, na katerih so se ljudje že od nekdaj kopali, in da Sora znova postane kopalna in nam ljuba reka. Ne da se reke bojimo: sicer nam občasno da signal, da je neukrotljiva in nam povzroča težave, sicer pa je reka milina, prednost, danost, ki jo moramo malo bolj izkoristiti in ji pokazati, da jo imamo tudi mi radi. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Še letos nov razpis za občinska stanovanja? Lista prosilcev za neprofitna stanovanja se počasi prazni – Še letos želijo objaviti nov razpis – Mladinski center v Podlubniku naj bi zaživel letos – V pripravi odlok o označevanju in oglaševanju v občini – Prav tako v pripravi odlok o urbani opremi Starejši občani so s slikovnim in opisnim gradivom opozorili na možne nevarnosti za padce v Škofji Loki. Kako in kdaj se boste lotili sanacije nevarnih točk? Takšne točke imamo tudi v drugih krajevnih skupnosti (KS), ne samo v KS Kamnitnik. Zato se bomo reševanja teh nevarnih točk lotili povsod, vendar selektivno, glede na to, koliko časa in stroškov nam bo ureditev vzela, predvsem pa, kjer so te točke najbolj pereče. Nekaj predlaganih črnih točk smo že uredili, nekaj jih načrtujemo. Vsekakor je to treba delati skupaj s KS, s katerimi se bomo uskladili, kdaj kakšno zadevo urediti. Tako smo se dogovorili, da bo ena skupina šla na ogled tudi po Trati. Na vrsto bo prišel tudi Podlubnik, tako da bo celo mesto Škofja Loka nekako vključeno v to. Večino pomanjkljivosti bomo skušali odpraviti v letošnjem letu. Koliko stanovanj je v lasti občine in koliko jih je nezasedenih? Koliko prosilcev z zadnje liste je še na seznamu in ali je v letošnjem proračunu predviden še kakšen nakup stanovanja? Občina je lastnica 183 stanovanj v štiriinšestdesetih stavbah. V začetku letošnjega leta je bilo oddanih 178 stanovanj, pet jih je še v fazi celovite obnove in za njih že imamo predvideno oddajo. Tako bo trenutna lista prosilcev s tem še malo krajša. Po razpisu leta 2009 je bilo sicer uvrščenih 65 prosilcev, od tega jih na stanovanje čaka še devetnajst in če odštejemo še pet, ki so v fazi prenove, jih na listi ostaja le še štirinajst. Vendar bomo kljub temu v letošnjem letu objavili nov razpis. Računamo, da bomo pridobili še nekaj stanovanjskih enot. Po novem razpisu se bo lista gotovo nekoliko podaljšala, saj v treh letih nastanejo nove težave. To je vsekakor ena od zadev, ki jo bomo prednostno obravnavali tudi v prihodnje. Osebno sem želel za občinska stanovanja nameniti več sredstev, vendar nam je urejanje porečja Sor omejilo veliko drugih investicijskih projektov. Nekateri stanovalci so dali pobudo, da bi občinska stanovanja kupili, vendar občina tega fonda stanovanj ne bo prodajala. Dokler bodo take potrebe, bomo skušali pridobiti dodatna stanovanja. Mladinski center Blok v Frankovem naselju je odlično zaživel in mladi so ga sprejeli za svojega. Obljubljeno je, da boste na podoben način še v letošnjem letu uredili tudi mladinski center v Podlubniku. Kdaj natančno bo do tega prišlo ter kje? Računamo na prostore KS Stara Loka – Podlubnik, ampak natančno še ne morem povedati, kdaj bi začeli z delovanjem, ker morajo uporabniki teh prostorov najprej videti, kako deluje center na Trati. V Podlubniku bomo skušali najti možnosti, da skupaj z obstoječimi dejavnostmi zapolnimo prostor, ki je trenutno premalo zaseden. Računamo, da bo mladinski center v Podlubniku pričel z delovanjem še letos. Take so naše želje in prizadevanja. Starejši občani so opozorili na nevarna mesta. bo zajeto obdobje od novembra prejšnjega leta do konca oktobra tekočega leta, tako da bo zajeto celoletno delovanje prostovoljcev. Politično stanje države za občinske projekte, pri katerih slednja sodeluje, zadnje čase ni bilo ravno najboljše. Pa vendarle, januarja ste predstavili projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore. Kako pa kaže pridobitvi sredstev za drugi del projekta, torej za vodooskrbo? Za vodooskrbo se intenzivno pripravljamo, da bi skupaj z občino Gorenja vas-Poljane kandidirali na razpisu, s tem, da bo ta potekal po t. i. rdeči knjigi. Torej moramo predhodno imeti vse projekte in tudi gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega lahko izvajamo dela. Računamo, da bomo prijavo oddali v najkrajšem možnem času. Celotna investicija za škofjeloško območje je ocenjena na okoli 7,8 milijona evrov brez DDV-ja, računamo pa na 85 odstotkov sofinanciranja, torej na slabih sedem milijonov evrov. Po oddaji razpisne dokumentacije bomo morali počakati na rezultate razpisa. Računam, da bomo uspešni, ker je že prejšnja občinska uprava na tem področju veliko naredila. Konec lanskega leta ste podelili nagrade za prostovoljce in prostovoljske projekte leta. Ali boste s tovrstnim natečajem nadaljevali tudi v letošnjem letu in ali bo postal stalnica? Prostovoljstvo je v Škofji Loki zelo aktivno. Imamo vrsto prostovoljnih društev na različnih področjih: na športnem, kulturnem ter predvsem na humanitarnem. Mislim, da bodo prav prostovoljci s humanitarnega področja v prihodnje prišli še bolj do izraza. Ne gre za občinsko priznanje, ampak za županovo. Tovrstno priznanje bomo podeljevali tudi v prihodnje. Tudi čas podelitve je bil primeren, in sicer konec leta, ko delamo inventuro. V razpisu Vas glede na to, da nameravate čakati na nepovratna sredstva, 8 časovni rok ne skrbi? Investicija mora biti namreč končana do konca leta 2013, če želite koristiti omenjena sredstva. Časovni rok nas zaradi tega ne skrbi. Vodovod je drugačen kot kanalizacija. Predvsem moramo vedeti, da so cevi za vodovod bistveno ožje oz. je premer manjši, tako da je primerljiv s fekalno kanalizacijo. Medtem ko ima meteorna kanalizacija bistveno večje dimenzije, so glavni vodi pri vodovodu relativno krajši in tudi potek je nekoliko manj zahteven kot sama kanalizacija. Glavni vodi tečejo po odprtem zemljišču. V naseljih pa bomo nova vodovodna omrežja potegnili že ob izgradnji kanalizacije. Ostaniva pri projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Industrijo v industrijski coni na Trati skrbi možnost, da bodo morali sami graditi lastne čistilne naprave (ČN), v kolikor glavna ČN na Suhi ne bo imela dovolj kapacitet. Z izgradnjo lastnih, če bo treba, bi se še nekako sprijaznili, vendar bo dodatni strošek pomenila napeljava cevi do Sore, saj v bližnji potok ne bi mogli odvajati očiščene vode. Skladno z državno uredbo mora glavna ČN prevzeti tudi vse industrijske vode, tako da je bilo pri projektiranju nove ČN predvidenih Februar 2012 tudi do 30 odstotkov odplak iz gospodarstva. Mislim, da nikjer ni predvideno, da bi morali zgraditi svoje ČN, saj nobeden od teh subjektov nima niti možnosti niti prostora, da bi pri sebi zgradili tako velike ČN. Morajo pa urediti predčiščenje. Po podatkih rednega monitoringa odpadne vode iz industrije ne presegajo 30 odstotkov. Problem je samo takrat, ko pride do občasnih presežkov, tako da bo pri teh pravnih osebah treba stalno slediti monitoringu in predvsem poskrbeti za enakomerno obremenjenost odpadnih voda. Zaradi tega je bil sprejet tudi odlok, v katerem morajo pripraviti svoja merilna mesta pri iztoku. Nekatere družbe so to že uredile: KnaufInsulation v predlanskem letu, Gorenjska predilnica konec lanskega leta, drugi pa še morajo. Enega od glavnih izpustov ima klavnica, ki predvideva selitev. Na novi lokaciji bodo imeli takšno predčiščenje, da ne bodo prekomerno obremenjevali ČN. Problem bi bil lahko samo iztok krvi, ki pa ga morajo zadržati, tako da ne bo neposredno tekel v kanalizacijo. Po drugi strani je kri surovina, ki jo lahko izkoristijo. Potreben bo torej stalni nadzor in kontrola, da ne bo prišlo do občasnih povišanih onesnaženj izven dovoljenih parametrov. stalno odprta, še vedno pa se lahko nadejamo kake razstave. Gre za privaten projekt in vedeti moramo, da smo v gospodarsko težkih časih bolj naklonjeni varčevanju kot trošenju in da uspešno delovanje tovrstnih inštitucij ni zagotovljeno. V Fari je šlo predvsem za ljubiteljstvo in nemajhne osebne vložke galeristov, kar izredno spoštujemo. Slišati je, da prodajna Galerija Fara namerava zapreti svoja vrata. Galerija je z razstavami in različnimi dogodki predstavljala pomemben del škofjeloškega kulturnega dogajanja, zato bo njeno zaprtje velika škoda za mesto. Ali lahko občina kaj stori, da ne bi prišlo do dokončnega zaprtja in bi bila odprta vsaj občasno, saj jo v sezoni zelo radi obiščejo tudi turisti? Galerija Fara je uradno zaprla svoja vrata. Na prvi razstavi, na kateri sem bil prisoten, so razstavljali loški fotografi. Prav tako so slednji razstavljali na zadnji razstavi, na kateri sem bil. Takrat sem se pogovarjal z lastnico Mirjano Šifrar in ji rekel, da je to za nas velika škoda, ker je Fara veliko pomenila predvsem za loške umetnike, saj je v njej svoje mesto našlo veliko domačih razstavljavcev. Nekako je dogovor tak, da verjetno popolnoma še ne bodo zaprli svojih vrat, vendar ne bodo več redno poslovali. Galerija torej ne bo več Kdaj je predvidena postavitev označevalnih tabel za Frankovo in Hafnerjevo naselje oz. za celotno območje mesta? V nekaj mesecih bo pripravljen odlok o označevanju in oglaševanju. Na podlagi osnutka odloka bo pred razpravo o odloku na občinskem svetu najprej potekala javna razprava. To je zadeva, ki bo celostno reševala zunanjo podobo občine, predvsem starega mestnega jedra. Vanj so vključene označevalne table pomembnih objektov, označevalne table gospodarskih subjektov, usmerjevalne table za določene cone (obrtno, industrijsko), po drugi strani pa tudi usmerjevalne table v mestnem jedru, ki naj bi bile nekoliko drugačne in na tem delu bo verjetno 9 še največ usklajevanj. Zgledovali se bomo pri drugih mestih, izjemno zanimivo označevanje ima npr. Tabor. Verjetno bo v povezavi s tem še pestra debata, zlasti za mestno jedro. V istem odloku se bomo dogovarjali za oglaševalne table. Tu pričakujemo še večjo pozornost prebivalcev, ker menim, da se je plakatiranje v Loki preveč razbohotilo. Mogoče damo pred volitvami dodatne možnosti, izven volilnega časa pa menim, da bi morali zadevo bolj racionalizirati oziroma skrčiti. Vzporedno s tem je v pripravi tudi odlok o t. i. urbani opremi. Želimo standardizirati vso urbano opremo, to se pravi koše za smeti, klopi, stojala za kolesa itn., da bi bili enotni. Izdelali bomo katalog dopustne opreme. V teh dneh bomo oblikovali nov odbor za urejanje mestnega jedra in to bo ena od nalog, ki jo bo odbor prevzel in izpeljal. Izpeljati bo treba demokratično proceduro, ki ne bo tako kratka, ker bomo osnutek dali v predhodno javno obravnavo. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 10 Februar 2012 11 Februar 2012 Stališče občine o elektrificirani progi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je javno naznanilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za elektrificirano železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika. MOP je kot organizator organiziral posvet z gorenjskimi občinami, ki se jih omenjena pobuda prostorsko in prometno dotika. Na posvetu je bila prisotna tudi škofjeloška občina. Območje je razdeljeno na tri odseke, in sicer odsek A od Ljubljane do Kranja, odsek B od Kranja do Peračice ter odsek C od Peračice do Jesenic in državne meje. Na vsakem odseku je predlaganih več variant. Te potekajo po območju, ki ga dopuščajo prostorske danosti, pri določanju pa se je upošteval celoten ravninski prostor od Ljubljane do Jesenic. Gre za približno 67 kilometrov elektrificirane dvotirne proge v ocenjeni skupni vrednosti 1,2–1,3 milijarde evrov. V pobudi so opredeljene tudi variante za lokalni promet, na primer obstoječa proga Ljubljana –Škofja Loka in Kranj–Radovljica, vse različice na odseku med Ljubljano in Kranjem pa se navezujejo na Letališče Jožeta Pučnika. Slednje naj bi predvidevale vzpostavitev visoko zmogljive železniške proge, načrtovane za hitrosti 160 cah na petnajst minut, taktni vozni red čez dan). Železniška povezava Škofje Loke je ob dejstvu, da je relativno oddaljena od avtocestnega omrežja in da so obstoječe cestne povezave kapacitetno neustrezne, načrtovane pa še nezgrajene, zelo pomembna za zagotavljanje ustrezne mobilnosti prebivalstva občine in širšega škofjeloškega območja. Ker se predlagane trase nove hitre železniške proge Ljubljana– Jesenice kar precej oddaljujejo od Škofje Loke oz. od obstoječe železniške postaje Škofja Loka, mora vsaka od predlaganih tras (A1, A2 in A3) poteka hitre proge zagotavljati ustrezno povezanost Škofje Loke do Ljubljane, Kranja, Jesenic in Letališča Jožeta Pučnika. Nazorno mora biti prikazano, kako bodo potniki iz Škofje Loke, ki je ena najbolj frekvenčnih postaj glede vstopajočih in izstopajočih potnikov (355.000 potnikov letno), potovali do Ljubljane, Kranja, Jesenic in Letališča Jožeta Pučnika. Pri vseh predlaganih trasah je treba zagotoviti neposredno povezavo Škofje Loke z Ljublja- kilometrov na uro. Gorenjska železnica je bila zgrajena leta 1870, vendar je kljub številnim idejam o drugem tiru ostala enotirna. Sedaj je to korak naprej pri izgradnji drugega tira, ki pa je časovno še vedno precej oddaljen. Po prostorski umestitvi, ki zahteva nekaj let, se bo Slovenija potegovala tudi za evropska kohezijska sredstva. Na posvetu sta občino Škofja Loka zastopala podžupan Robert Strah in vodja oddelka za okolje in prostor Tatjana Bernik. V zvezi s stališči občine glede predstavljene pobude je Strah izrazil naslednja stališča, ki jih je občina kasneje v obliki skupnih smernic tudi pisno posredovala MOP: »Občina Škofja Loka se skladno z načeli trajnostnega prometa predvsem na področju mobilnosti prebivalstva zanaša na obstoječo železniško povezavo Jesenice–Kranj –Škofja Loka–Ljubljana. Za obstoječo postajo Škofja Loka pričakujemo nadaljnje urejanje in izboljšanje kakovosti železniških storitev (npr. odhodi potniških vlakov v koni- no in Kranjem. Prav tako je treba zagotoviti največ eno prestopno postajo (Kranj) v smeri Jesenice in Letališče Jožeta Pučnika oz. naprej proti Kamniku. Napajalne trase je treba zgraditi sočasno z gradnjo osnovne trase. Le ob izpolnjevanju pogoja sočasnosti izvedbe je možno razumeti, da je predlagan predlog nove hitre proge in konvencionalne (obstoječe, novozgrajene) proge sprejemljiv za občino Škofja Loka. Predlagamo, da se razmisli o možnosti izvedbe sklenjenega železniškega kroga Ljubljana–Škofja Loka–Kranj–Letališče Jožeta Pučnika–Kamnik– Domžale–Ljubljana, ki tudi sovpada z načrtovano ureditvijo glavne železniške postaje v Ljubljani in ureditvijo primestnega ljubljanskega potniškega omrežja.« Sicer pa je pri železniški postaji Škofja Loka v kratkem načrtovana ureditev pločnika za pešce (smer železniška postaja–nivojski prehod) ter uvedba novega parkirnega reda. Klavdija Škrbo Karabegović Variante nove elektrificirane proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 12 Februar 2012 13 Februar 2012 Predstavili cilje, koristi in potek projektov znotraj ureditve porečja Sor Na skupni novinarski konferenci občin s Škofjeloškega so januarja predstavili obseg, cilje, koristi in potek skupine projektov Odvajanje in čiščenje voda v porečju Sore. Cilji in koristi projekta Cilj operacije je optimalna ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v porečju Sore z izgradnjo in izboljšavo kanalizacijskih sistemov ter posodobitvijo in razširitvijo čistilnih naprav (ČN). »Nove naložbe prinašajo številne koristi sedanjim in prihodnjim generacijam prebivalcev na Škofjeloškem, izvedba projektov pa je zahtevna tako s finančnega kot gradbenega vidika,« so zapisali v sporočilu za javnost. Sicer je investicijska vrednost projektov za vse štiri občine skupaj ocenjena na slabih 30 milijonov evrov. V višini 15,6 bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada EU, nekaj bo sofinancirala država, ostalo pa občine same. Pomen operacije je velik tako z okoljskega vidika kot z vidika zagotavljanja bolj kakovostnega življenja prebivalcev in nadaljnjega razvoja območja. Glede na okoljski vidik so med drugim izpostavili zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda, ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti itd. Neposredne koristi naj bi imeli tudi občani, in sicer bo na kanalizacijo na novo priključenih 8532 prebivalcev, na čistilne naprave pa 9476 populacijskih enot (PE) iz gospodinjstev, industrije in negospodarstva. Pričakuje se dvig kakovosti življenjskih pogojev in Od leve proti desni: mag. Janez Žakelj, Janez Ferlan, Milan Čadež, mag. Miha Ješe in predstavnica agencije Di@log Mateja Saksida izboljšanje zdravstvenega stanja (zmanjšanje potencialnih možnosti okužb in zastrupitev) itd. Informacije in aktualna obvestila o tem obsežnem projektu si lahko preberete tudi na spletni strani www.porecje-sore.si. računa na razumevanje občanov. Tudi župan občine Gorenja vasPoljane Milan Čadež je predstavil, kako teče projekt v tej občini. Slednji obsega izgradnjo kanalizacije v skupni dolžini slabih sedem kilometrov in izgradnjo pripadajočih objektov ter posodobitev in razširitev ČN Gorenja vas s 1000 na 3100 PE. Za ČN so že izbrali izvajalca, ki bo z deli pričel predvidoma v maju Potek po občinah Župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe je poudaril, da je to za Škofjo Loko do sedaj in bo tudi v prihodnosti največji projekt. Z njim bo škofjeloška občina pridobila oz. zgradila in izboljšala približno trinajst kilometrov kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti, postavili bodo novo ČN v Retečah ter posodobili in nadgradili centralno ČN na Suhi. Izbrani izvajalec bo z delom pričel predvidoma v aprilu, predvideni zaključek projekta pa je oktober 2014, ko bo zaključeno enoletno poskusno obratovanje ČN v Retečah. Ješe je še dejal, da bo tako v dveh letih odprtih več gradbišč, vendar da gre za veliko pridobitev in da zato 14 2012. Gradnja kanalizacije naj bi se začela letos jeseni, trenutno pa poteka priprava razpisa za izbiro izvajalca del. Janez Ferlan, podžupan občine Železnike, ki začasno opravlja funkcijo župana, je pojasnil, da bodo v Železnikih v okviru projekta posodobili in razširili ČN z 2000 na 4500 PE, saj je sedanja ČN preobremenjena. Z deli bodo pričeli predvidoma jeseni. Na koncu je projekt v Žireh predstavil župan mag. Janez Žakelj. V tej občini projekt obsega gradnjo primarnega kanalizacijskega sistema v naseljih Dobračeva in Rakulk ter posodobitev in razširitev ČN Žiri s 5000 na 6000 PE. Za obe investiciji je izvajalec del že izbran, gradnja kanalizacije se je v Rakulku začela že konec lanskega novembra, posodobitev ČN pa je predvidena v tem letu. K. Š. K. Februar 2012 Pasijonskim dogodkom na pot Z namenom vzdrževanja pasijonske kondicije se bo tudi letos v predvelikonočnem času zvrstilo kar nekaj kakovostnih dogodkov s pasijonsko tematiko. »Vsako leto skupaj s skupino za pasijon želimo s posameznimi dogodki v medpasijonskem času ohranjati tistega pasijonskega duha, ki bi postavil Škofjo Loko s Selško in Poljansko dolino kot osrednjo pasijonsko središče v Sloveniji, seveda ob bok pasijonskim dogajanjem v srednji Evropi. To predstavlja pomemben začetek priprav za leto 2015. Prav tako se bo Škofja Loka znova odela v pasijonske barve in tako pomagala pričarati velikonočno vzdušje našim občanom,« je povedala vodja skupine za Škofjeloški pasijon mag. Andreja Ravnihar Megušar. Tako bo od 9. do 28. marca v Sokolskem domu na ogled razstava akademskega slikarja Mateja Metlikoviča. »Razstaviti nameravam cikel ilustracij na temo križevega pota, ki se bodo navezovale na temo pasijona v ožjem smislu. Ostala razstavljena dela se bodo navezovala na temo pasijona v širšem, prenesenem, simbolič- 012 ec 2 uri r a m 19. 30. ob ka ens a m a n n VeË dvora ta Tra nem smislu – kot passio oz. passio amoris. Tema ljubezni – čutne in duhovne – je namreč tema, ki se vije kot rdeča nit oz. lajtmotiv skozi vse moje delo, z njo je seveda povezana ustvarjalna strast in veselje, pa tudi ustvarjalni napor in bolečina, trpljenje,« je delček svoje razstave razkril Metlikovič. Prav tako 9. marca bo organizirano srečanje slovenskih pasijonskih mest, predstavljeni pa bodo tudi novi Pasijonski doneski. »Na srečanju bomo pasijonci razmišljali o tem, kateri vzgibi, motivi nas vodijo pri uprizarjanju pasijonov v današnjem času, kaj želimo s pasijonom sporočiti posamezniku, ljudem, Evropi, svetu,« je povedal koordinator srečanja Alojzij Pavel Florjančič. Slednji je urednik Pasijonskih doneskov, ki tudi tokrat ponujajo zanimivo branje oz. kot razkriva Florjančič: »V Pasijonskih doneskih 2012 bo premierno izšla pesniška noviteta Pasijon ubogih Andreja i Velik Capudra in dolgo iskano, do sedaj neobjavljeno besedilo pasijona I. N. R. I. Edvarda Gregorina in p. Romana Tominca iz leta 1928. Predstavili bomo dve novi pasijonski igri, ki so jih pripravili v Viru pri Domžalah in v Višnji Gori. Poročali bomo o veličastni uprizoritvi pasijona v mogočnem antičnem kamnolomu pri avstrijskem mestu St. Margarethen. Prebrali bomo o pasijonski La Turbi in lanskem Europassionu v apeninskem Cantianu. Letošnja številka slovenske pasijonske revije ima tudi močan likovni poudarek.« Od 28. marca do 11. aprila bo marsikoga pritegnila razstava Zakulisje Škofjeloškega pasijona 2009, o kateri njen organizator Tomaž Paulus pravi: »Z razstavo želimo ohraniti in krepiti vezi s prostovoljci, ki so sodelovali pri uprizoritvah Škofjeloškega pasijona v letu 2009. Ločanom želimo pokazati obseg projekta, ki ga gledalci niso videli, hkrati pa bo razstava popestritev škofjeloškega kulturnega dogaja- ert c n o k avto u o p ijon Pasr: nja v postnem času. Na razstavi bo na svojevrsten način predstavljen sklop garderobe, maske, konjenikov, glasbe, oskrbe, organizacije, romanj ...« Pika na i pasijonskih dogajanj bo koncert Pasijon po Janezu – kantata za orkester, zbor in soliste skladatelja Damijana Močnika. Koncert bodo izvedli 30. marca v večnamenski dvorani na Trati, sodelovali pa bodo Simfonični orkester RTV Ljubljana, mladinski zbor Škofijske klasične gimnazije Šentvid, Mešani pevski zbor Lubnik ter priznani solisti. »Ponosni smo, da bomo lahko gostili veliki glasbeni dogodek skladatelja Damijana Močnika, čigar zborovske skladbe prepevajo zbori po vsem svetu. Svojo prisotnost na tako pomembnem in imenitnem glasbenem dogodku so že potrdili nekateri župani pasijonskih mest, tudi mesta Oberammergau,« je zaključila Ravnihar Megušarjeva. Klavdija Š. K. ez n a J ik n ija m a D Ën Mo te i mešani s i l so insk nik, P esteester RTMVegaron, k r or a o ork b i ta SzimfoniËKnomorniMz oËnik a t a, an o: rta K a is av jalc Stanisl ink, M a v z F I . s v co rs zbo ta: Mar s i l so : ator aniz a Org ja Lok f o k © : ina pnic ObË vsto oka, a j a L d Pro ©kofja oËka) vo (info t t š u r a no d fja Lok a: istič pnin Tur m ©ko Vsto EUR e z i 10 Tur 15 http://pasijon.skofjaloka.si r inenija, Mlkaidzbor Lub o b r z Slov evs Februar 2012 »Povzročitelj naj plača« Ekološki otoki so marsikje postali premajhni ali pa jih je premalo, a novih že nekaj časa ne postavljajo. In sicer zato, ker se v kratkem na tem področju obetajo spremembe. Kovinsko in plastično embalažo naj bi tako pobirali po principu 'od vrat do vrat'. »Prepričani smo, da ni več vprašanje, ali bo dodatna posoda za zbiranje odpadne embalaže ali ne. Postopek mora še skozi proceduro na občini, ker način in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanje z odpadki predpisuje občina. Tudi podrobnosti glede barve opreme in ostali pogoji bodo predpisani s strani občine. Odvoz naj bi bil podoben odvozu ostanka odpadkov: vsak objekt (ravno tako večstanovanjski in dejavnost) naj bi imel opremo (posodo, zabojnik ali tipizirane vreče) za zbiranje odpadne embalaže, reden odvoz pa naj bi bil po istih relacijah, kot poteka odvoz ostanka odpadkov. Uvedba rednega odvoza odpadne embalaže po sistemu 'od vrat do vrat' je smiselna in po našem prepričanju potrebna, saj je pri posameznem objektu volumsko odpadne embalaže v povprečju več kot ostanka odpadkov. V opremo za odpadno embalažo bo spadala vsa plastična in kovinska embalaža, torej tista embalaža, ki je na zbiralnicah (ekoloških otokih) sedaj v rumenih (plastična embalaža) in modrih (kovinska embalaža) zabojnikih,« je pojasnil Janez Štalec, vodja ravnanja z odpadki na Loški komunali. Ekološki otoki bodo še naprej ostali v funkciji in uporabi, kar je v skladu z državno uredbo. Razlika bo ta, da bodo modri in rumeni zabojniki za isto vrsto odpadkov, da se bo število praznjenj bistveno zmanjšalo in da dotrajanih zabojnikov ne bodo več nadomeščali, tako da se bo oprema na zbiralni- cah postopoma zmanjševala. Za plastično in kovinsko embalažo bo na zbiralnicah oprema namenjena samo za občasno povečane količine te embalaže, ko bo domač zabojnik premajhen, so pojasnili na Loški komunali in dodali, da je Škofja Loka ena redkih občin, ki še nima urejenega zbiranja odpadne embalaže od vrat do vrat. Pri tem se seveda pojavi vprašanje o ceni. Ali bo torej dodatni zabojnik, ki naj bi bil, kot je praksa drugod v Sloveniji, rumene barve (vsaj del kante naj bi bil rumen), podražil celotni strošek odvoza odpadkov? Štalec odgovarja: »Naš predlog občini temelji na opažanjih in predlogih s terena. Minimalna oprema je za večino uporabnikov postala prevelika. Potrebe po odvozu ostanka odpadkov so se v zadnjih letih bistveno zmanjšale, zato predlagamo prepolovitev odvozov ostanka odpadkov – namesto vsakega drugega odvoza ostanka odpadkov bi bil odvoz odpadne embalaže. S tem bi skupno število rednih odvozov ostalo nespremenjeno, oprema pa bi bila bolje izkoriščena. Zaradi predlagane spremembe ni razlogov, da bi se cene spremenile. Lahko pa pride do tega, da bodo posamezni uporabniki storitev imeli višji strošek za odpadke, če bodo zaradi manjše frekvence odvoza ostanka odpadkov morali imeti več opreme. Več opreme bodo morali imeti tisti, ki imajo sedaj v celoti izkoriščen volumen opreme za ostanek odpadkov z ostankom odpadkov. S spremembo bo ponovno ali bolj Vsako gospodinjstvo naj bi po novem dobilo zabojnik za zbiranje odpadne embalaže. prišlo do izraza zakonsko načelo 'povzročitelj plača'. V sedanji situaciji namreč tisti, ki imajo na pol prazne posode, plačajo del stroškov tudi za tiste, ki imajo vedno do vrha napolnjene posode in zabojnike.« Tudi župan mag. Miha Ješe je mnenja, da mora stroške plačati povzročitelj: »Naš cilj je čim bolj zmanjšati ostanek odpadkov, ki jih je treba najprej predelati in potem tudi odlagati. Trenutno odlagamo na Malo Mežaklo na Jesenicah in cena je z novim letom izjemno poskočila. Kalkulacija mora biti taka, da se bo splačalo ločevati odpadke in na ta način zmanjšati ostanek odpadkov. Tudi sam zastopam stališče, naj plača povzročitelj. Dogovori v tem trenutku še tečejo, saj gre za pomembno zadevo, ki jo želimo urediti kvalitetno in dolgoročno. Najprej bomo naredili predlog, ga uskladili v okviru občinske uprave in potem dali krajevnim skupnostim v odločanje in preko njih tudi občanom. Predlog bomo objavili, do takrat pa mora biti znan tudi cenik.« 16 Po dokončni odločitvi občine bo Loška komunala potrebovala približno štiri mesece za operativno izvedbo, torej za nakup in razdelitev opreme, obveščanje, ozaveščanje itd. »Za kar najbolj pošteno uveljavitev načela 'povzročitelj plača' predlagamo določitev minimalnega volumna opreme za zbiranje ostanka odpadkov pet litrov na osebo na teden, kar je po izkušnjah in opažanjih realna povprečna količina. Uvedba odvoza odpadne embalaže po sistemu 'od vrat do vrat' bo vsekakor spodbuda k še kvalitetnejšemu ločevanju odpadkov na izvoru nastanka, saj bo oprema za zbiranje te vrste odpadkov vsakemu 'na dosegu roke'. To bo pripomoglo k zmanjševanju količin ostanka odpadkov, to je tistih odpadkov, za katere je zaenkrat končna oskrba – odlaganje. Na koncu naj dodam, da še vedno in vedno bolj velja trditev, da 'je najboljši odpadek tisti, ki ni nastal'«, je zaključil Štalec. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 Se bo del knjižnice selil na Namo? V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka v teh dneh pripravljajo kar nekaj novosti, ki bodo knjige še bolj približale njihovim članom. Tečejo tudi razgovori glede možnosti selitve mladinskega oddelka v drugo nadstropje blagovnice Nama. V knjižnici sicer imajo računalnike, preko katerih lahko člani dostopajo do interneta, a se pogosto zgodi, da so vsi zasedeni. Marsikdo je v knjižnico že prišel s svojim prenosnim računalnikom, a ni imel možnosti dostopa do interneta. »Februarja bomo dokončno vzpostavili brezžično omrežje, imenovano Libroam, ki ima zelo visoke varnostne standarde. Gre namreč za mednarodno medmrežje in vse mora biti urejeno po mednarodnih normativih. Kaj to pomeni za same uporabnike? Član knjižnice s poravnanimi obveznostmi bo dobil geslo za dostop do brezžičnega omrežja. Ker gre za mednarodno omrežje, bo lahko tudi nekdo iz tujine, ki ima v svoji knjižnici odprto geslo, prišel v Škofjo Loko in v naši knjižnici preko svojega gesla in s svojim prenosnikom dostopal do interneta. Tudi naši člani, ki bodo v Škofji Loki odprli svoje geslo, bodo lahko s svojim prenosnikom šli v knjižnico v tujini, ki je član mednarodne federacije brezžičnih omrežij,« je o prednostih mednarodnega brezžičnega omrežja spregovoril direktor škofjeloške knjižnice mag. Matjaž Eržen. Avtomatski telefonski odzivnik Februarja bo začel delovati tudi avtomatski telefonski odzivnik, kar se mogoče nekomu ne zdi nič posebnega, a da zadeva deluje, so v knjižnici morali preiti iz analogne v digitalno telefonijo. Tako v času, ko ne bo uradnih ur, telefon ne bo zvonil v prazno, ampak bodo Direktor Knjižnice Ivana Tavčarja mag. Matjaž Eržen na vhodu, ki ga je treba prenoviti predvsem zaradi varnostnih razlogov. uporabniki prejeli ustrezno informacijo. je v tem, da je stavba v najemu. Lastnik Gorenjska banka stavbo prodaja, zaradi česar je logično, da nima namena v njo vlagati. Prav tako občina, saj se zaveda, da je to kratkoročna rešitev. A ker je zadeva resnično žgoča, so med vsemi tremi stekli razgovori, da bi kljub temu pristopili k adaptaciji vhoda. Tako banka kot občina sta pokazali interes za obnovo in financiranje. Če se bodo uspeli dokončno dogovoriti, bi izvajalec lahko z deli pričel že marca. Ureditev vhoda O nujni ureditvi vhoda v knjižnico so začeli teči dogovori že v času nekdanje direktorice Marije Lebar. »Glavni vhod je velik problem. Že njegov videz je zelo zanemarjen, z druge strani pa je tudi zelo nevaren, ker ob izhodu lahko stopiš direktno pred avto. Trenutna provizorična klančina je tako neuporabna in nevarna, da z invalidskimi vozički nikakor ni možno priti v knjižnico. Kar nekaj invalidov je, ki bi radi hodili v knjižnico, pa ne morejo. Da ne omenjamo staršev z vozički,« je stanje, ki ga poznajo vsi obiskovalci knjižnice, opisal mag. Eržen. Problem vseh investicij v stavbo Selitev mladinskega oddelka Knjižnica Ivana Tavčarja se že več let bori s prostorsko stisko. Vsaj začasna rešitev se je pokazala v selitvi mladinskega oddelka na drugo lokacijo. 18z valmei t »Po normativih bi za mladinski oddelek potrebovali 770 kvadratnih metrov, imamo pa jih 75, vključno s knjigami, ki so na hodniku. To niso za lase privlečene številke, to so standardi za število otrok, ki živijo v naši občini. Že nekaj časa iščemo primerne prostore za selitev. Zelo realna možnost je, da bi mladinski oddelek našel svoj prostor v drugem nadstropju blagovnice Nama, kjer je bila nekoč restavracija. Kakšna bo končna površina in kako hitro bi prišlo do rešitve, je odvisno predvsem od statičnih izračunov, ki bodo pokazali, ali je drugo nadstropje primerno za knjižnico. V celoti adaptirana površina tega nadstropja vključno s sedaj odprto teraso bi nudila 1100 kvadratnih metrov, kar bi poleg mladinskega oddelka omogočalo tudi izvajanje nekaterih drugih nalog knjižnice. Seveda je izvedba takega projekta odvisna predvsem od zmožnosti občinskega proračuna. Zato ob selitvi mladinskega oddelka na to lokacijo razmišljamo tudi o drugi hitrejši in bolj začasni rešitvi, ki pa bi v naslednjih letih prinesla več težav,« je o kratkoročnih in dolgoročnih načrtih oz. željah povedal direktor. Za konec naj povemo, da se marsikje srečujejo z upadanjem obiska in članstva v knjižnicah, v škofjeloški pa vsako leto narašča število izposoje in obiska vsaj za dva odstotka. Klavdija Škrbo Karabegović vrata okna sen~ila PE KRANJ, Savska cesta 34, 4000 Kranj tel.: 04/236-81-60, E-po{ta: info oknamba.si www.oknavratamba.si 17 MBA Andrej Ober`an s.p. Brezžično omrežje Februar 2012 Z novostmi pridobili poslušalce Novosti pri Abonmaju mladih glasbenikov, ki so jih uvedli v letošnjem letu, so odlično sprejete, kar se pozna na povečanem številu obiskovalcev. Kulturni center Škofja Loka, Sokolski dom ima lastno produkcijo, in sicer tri abonmaje za različne starostne skupine ter cikel razstav. Eden od abonmajev je tudi Abonma mladih glasbenikov, v katerem se skozi leto predstavijo različne glasbene šole iz Gorenjske ter Konservatorij za glasbo in balet iz Ljubljane. »Na koncertih se predstavijo glasbene šole s programom, ki zajema najboljše soliste, komorne skupine in orkestre. Učenci, ki nastopajo, so dobitniki odlikovanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vabljeni, da prisluhnete mladih talentom in morebitnim bodočim koncertantom,« je dejal programski vodja abonmaja Peter Kopač. V letošnjem letu so v ta potencialni abonma vnesli nekatere spremembe. »Abonma mladih glasbenikov, ki bodo lahko nekoč uveljavljeni koncertni virtuozi in se bodo radi spominjali prvih nastopov v tako imenitnem kulturnem hramu, kot je Sokolski dom, se nam zdi odlična zamisel, s katero nameravamo nadaljevati. Sicer se je izkazalo, da termin koncertov ni ravno najugodnejši. Do sedaj so bili koncerti ob sredah ob 18. uri, kar ni bilo ugodno niti za poslušalce niti za izvajalce. Ugotovili smo, da so naša ciljna skupina učenci tretje triade osnovnih šol, in se odločili, da bodo koncerti ob 10. uri dopoldne. Vabilu na kakovostne koncerte so se dobro odzvale tudi škofjeloške osnovne šole. Tako bodo poleg rednega pouka izkoristili čas tudi za obisk različnih koncertov in na ta način otrokom omogočili vzpostaviti poseben interes do glasbenih vsebin. Zaradi neposredne bližine bodo odsotni zgolj dve šolski uri, ta čas pa bo imel kulturno vsebino,« je o novostih povedala koordinatorka Kulturnega centra Škofja Loka mag. Andreja Megušar. Megušarjeva je poudarila, da je na ta način dvorana zasedena tudi v dopoldanskem času, kar jih izjemno veseli; še pomembneje pa je, da se ti mladi s pomočjo spoznavanja glasbenih vsebin, poslušanja in ustvarjanja glasbe razvijejo v občutljive in kritične poslušalce, seveda tudi ljubitelje glasbe. »Še posebej bomo veseli, če bodo naši bodoči abonenti ali celo izvajalci, ki bodo s svojim odnosom sooblikovali naš kulturni prostor. Prav je, da spoznajo, kako lepo kulturno dvorano imamo v Škofji Loki,« je dodala Megušarjeva. Glede na to, da Otroški glasbeni abonma, kot že samo ime pove, pokriva najmlajšo generacijo, Abonma mladih glasbenikov pa tretjo triado, v kulturnem hramu Škofje Loke razmišljajo, da bi pripravili program tudi za drugo triado, in sicer na podoben način, torej v dopoldanskem času in v okviru rednega pouka. 25. januarja je v dopoldanskem času nastopila Glasbena šola Kranj, 4. aprila se bodo prav tako ob 10. uri predstavili učenci Glasbene šole Tržič, 16. maja pa Glasbene šole Radovljica. Le koncert Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, ki je napovedan za 7. marca, se bo odvil ob 18. uri. Klavdija Škrbo Karabegović Občina Škofja Loka Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Meril za izbor in vrednotenje programov športa, ki jih je sprejel občinski svet dne 30. 9. 1999 (s popravki septembra 2001), Občina Škofja Loka objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA, KI JIH BO V LETU 2012 OBČINA ŠKOFJA LOKA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA. Koncert Glasbene šole Kranj v okviru Abonmaja mladih glasbenikov, ki se po novem odvija v dopoldanskem času. Predmet in pogoji javnega razpisa so objavljeni na spletnih straneh : www.zsport-skloka.si. Rok za prijavo je 24. februar 2012. Župan mag. Miha Ješe 18 Februar 2012 Očistimo Slovenijo za lepši svet Drugič v zgodovini Slovenije bo društvo Ekologi brez meja skupaj s številnimi partnerji in prostovoljci organiziralo vseslovensko prostovoljsko okoljsko akcijo, katere namen je postati največja v zgodovini človeštva, saj bo tokrat potekala kot del svetovne pobude Očistimo svet 2012. Projekt Očistimo svet 2012 bo sestavljen iz vrste enodnevnih čistilnih akcij držav, ki se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012. V okviru projekta poteka do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh na svetovni ravni. Pobudniki želijo v gibanje privabiti sto držav in do konca leta 2012 za skupen cilj povezati 300 milijonov prostovoljcev s celega sveta, ki bi skupaj zbrali preko tri milijone ton odpadkov. Čistilna akcija bo v Sloveniji potekala v soboto, 24. marca 2012, vanjo pa želijo organizatorji projekta povezati 250.000 prostovoljcev. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije na vsakega prebivalca Slovenije zbrali približno eno 120-litrsko vrečo odpadkov. K sodelovanju so vabljeni vsi prebivalci Slovenije še pred dnevom čiščenja, saj je ekipa POsLOvALNice OPtiKe sever: naslovu www.ocistimo.si, kjer bodo objavljene redno ažurirane informacije in kjer bodo možne tudi prijave na akcijo, zbirna mesta itd. »Pridružite se projektu in pomagajte spremeniti Slovenijo na bolje!« vabijo organizatorji. Priprave na akcijo tudi v Škofji Loki Priprave na čistilno akcijo so stekle tudi v Škofji Loki. »S krovne organizacije Ekologi brez meja so me povabili k ponovnemu sodelovanju v letošnji akciji, in sicer kot koordinatorko v naši občini. Povabilo sem sprejela,« je povedala Lea Mlakar, ki je kot pobudnica in koordinatorica vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu prejela bronasti grb škofjeloške občine. »Trenutno je moja naloga, da povabim k sodelovanju čim več društev in organizacij, vrtec, osnovne in srednje šole, da se bomo lahko v začetku februarja v sodelovanju s partnerji pripravila širok nabor ozaveščevalnih, zabavnih, interaktivnih, informativnih in tudi nagradnih aktivnosti. Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je zasnovan dvotirno. Prvi del projekta predstavlja čiščenje divjih odlagališč, drugi del pa se osredotoča na čiščenje ulic, cest, okolic šol in vrtcev, stanovanjskih okolišev in sprehajalnih poti ter na čiščenje pohodniških poti. Status projekta lahko od januarja dalje spremljate na spletnem ŠKOFJA LOKA Mestni trg 6 tel.: 04 512 60 44 LJUBLJANA TRŽNICA KOSEZE Vodnikova 187 tel.: 01 513 34 00 19 LJUBLJANA Trg Komandanta Staneta 8 tel.: 01 513 34 02 natančneje dogovorili, kje bo kdo čistil. O sodelovanju se že dogovarjam s skavti in s predstavnico delovnih organizacij, vsekakor pa upam, da bom uspela privabiti k sodelovanju vse, ki so pomagali pri čiščenju leta 2010,« je o trenutnihnalogah povedala Mlakarjeva, ki se bo opirala predvsem na izkušnje iz zadnje akcije. »Seveda je treba pregledati najnovejši register odpadkov, ki je trenutno na voljo, in glede na to organizirati sam potek čiščenja,« je še dodala Mlakarjeva. Organizacijam bodo poslali oz. so že poslali vabila, posamezniki se bodo lahko prijavili preko interneta, dogovarjajo pa se tudi, da bi to lahko storili na krajevni skupnosti. »Seveda bo vsaka pomoč še kako dobrodošla. Kot smo ugotovili pri zadnji akciji, nam je primanjkovalo predvsem prostovoljcev, ki bi s svojimi prevoznimi sredstvi odvažali smeti, zato prijazno vabljeni,« je zaključila Lea Mlakar. K. Š. K. www.optika-sever.si Februar 2012 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Finalisti natečaja za najbolj zeleno občino v Sloveniji Občina Gorenja vas-Poljane se je na natečaju za najbolj zeleno občino 2011, ki že drugo leto zapored poteka v sodelovanju ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije, uvrstila med finaliste v kategoriji 'Najbolj zelena občina nad pet tisoč prebivalci na področju ravnanja z odpadki'. Visoka uvrstitev na natečaju z geslom 'Zelena Slovenija' predstavlja posebno priznanje za odgovorno ravnanje z okoljem tako občini kot še posebej vsem občanom občine Gorenja vasPoljane za čedalje doslednejše ločevanje odpadkov na izvoru, na osnovi česar vedno več zbranih odpadkov namenjamo nadaljnji predelavi in z njimi ne obremenjujemo okolja. Župan Milan Čadež je ob tej laskavi uvrstitvi dejal, da je zelo ponosen na ta uspeh. Nekatere novitete, ki so jih uvajali pri ločevanju odpadkov (posebne kante z rumenimi pokrovi), so prevzele še nekatere gorenjske občine. Za dobro izpeljan projekt je na vsak način zaslužna Kristina Knific. Projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore v občini Gorenja vas-Poljane je največji doslej. Obsega izgradnjo kanalizacije v skupni dolžini 6,94 kilometra in izgradnjo pripadajočih objektov ter posodobitev in razširitev čistilne naprave Gorenja vas s 1000 na 3100 PE. Za čistilno napravo so že izbrali izvajalca, ki bo z deli pričel predvidoma v maju 2012. Gradnja kanalizacije naj bi se začela letos jeseni, trenutno pa poteka priprava razpisa za izbiro izvajalca del. Zaključek gradnje v občini Gorenja vas-Poljane je predviden v letu 2014. Kristina Knific Boljši časi se obetajo tudi gorenjevaški knjižnici. Ta se trenutno stiska na komaj 70 kvadratnih metrih. V pogovorih med županom Milanom Čadežem in KGZ Škofja Loka je prišlo do ideje, da bi bilo knjižnico mogoče preseliti Motoklub Buhc ukinjen? Dekleta iz Društva kmečkih žena Blegoš so lani ustanovile likovno sekcijo, letos pa so svoje slike že postavile na ogled na prvi samostojni razstavi. Med njimi sta bili tudi Ivica Peternelj in Zvezdana Kralj. Mednarodna avtomobilistična gorsko hitrostna dirka GHD Lučine 2011 v organizaciji Motokluba Buhc je v času pred in po novem letu visela na nitki. Organizacija, ki je že zdavnaj prerasla lokalne zmožnosti, bo po novem v rokah AMD društva Zvezda, v katerega so včlanjeni tudi domačini iz Lučin in okolice. Viktor Oblak je z obžalova- Ivica in Zvezdana Naj paberki iz OŠ Poljane Ko smo učence povprašali, kateri dogodek se jim je v letu 2011 najbolj vtisnil v spomin, je Mojca Šubic iz 8. a povedala: »Trinajst učencev naše šole se je udeležilo državnega tekmovanja v orientaciji za osnovne in srednje šole, ki ga je letos priredila Osnovna šola svetega Tomaža na Štajerskem. Tekmovanja se je udeležilo 260 učencev iz triintridesetih šol. Tam smo učenci s pomočjo kompasa in karte tekli po progi, ki je bila speljana po lepi, a gričevnati pokrajini Štajerske.« v več kot 150 kvadratnih metrov velike prostore nad že obstoječo trgovino v središču vasi, tik ob krožišču. Knjižnici v Poljanah in na Sovodnju sta že bili obnovljeni v preteklih letih. Upajo, da se bodo lepši časi za knjige in njene vedno bolj številne bralce udejanjili že v bližnji prihodnosti. Letos so sredstva v občinskem proračunu namenjena tudi obnovi šole v Lučinah, ki praznuje stopetdeseto obletnico obstoja. V proračunu imajo na razpolago sredstva (20.000 evrov) za obnovitev veže in ene od sob v dvorcu na Visokem, naročili so idejne projekte, zbrane so tudi ponudbe. Sredi leta bi lahko odprli vrata za obiskovalce, ki se bodo tako od blizu srečali s Tavčarjevo prisotnostjo v obnovljenih prostorih. Pri tem projektu sodelujejo s Kulturnim društvom Poljane. Meta Gantar, 9. b: »Nadarjeni učenci smo odšli na dvodnevni tabor na Jelence pod Blegošem. Tema tabora je bila preživetje v naravi. Treba je bilo zakuriti v peč, pripraviti ogenj in palice za peko hrenovk, ki smo si jih spekli za večerjo. Potem je bil na vrsti družabni večer. Zabavali smo se s socialnimi igricami. Z njimi smo bolje spoznali drug drugega in se morali postaviti v določene zapletene življenjske situacije ter zanje poiskati rešitev.« njem povedal, da mu za težave, ki so jim bili težko kos, ni vseeno. Motoklub Buhc je po novem ukinjen, namesto njega pa bo še naprej deloval Avto moto klub Buhc. Najbolj pomembno je, da bo 12. avgusta v Lučinah tudi letos dišalo po bencinskih hlapih in da bo prireditev, ki je že tradicionalna, še naprej živela in privabljala domače in tuje obiskovalce. Najodmevnejši dogodek leta 2011 na Škofjeloškem je postala dvodnevna tradicionalna prireditev Lepo je res na deželi in Praznik žetve. Pod njiju se podpisujejo prizadevni člani Turističnega društva Žirovski Vrh. Čestitke! 20 Februar 2012 Živeti zdravo V škofjeloškem zdravstvenem domu že deveto leto pod okriljem programa CINDI potekajo delavnice zdravega življenja. CINDI je program evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Vodja programa v Zdravstvenem domu Škofja Loka, Alenka Košir, je za bralce Loškega utripa spregovorila o zdravstveno-vzgojnih delavnicah. Program se deli na dva dela. Osnovne delavnice obsegajo tri predavanja – dve predavanji o zdravem življenjskem slogu in eno o dejavnikih tveganja. Predavanj se lahko udeleži kdorkoli, navadno pa h Koširjevi svoje paciente na podlagi preventivnih pregledov napotijo osebni zdravniki. »Na teh osnovnih delavnicah naredim selekcijo in izberem prijave na tri daljše delavnice, in sicer o zdravem hujšanju, zdravem gibanju in zdravi prehrani,« je povedala Koširjeva. Na nadaljevalne delavnice lahko pridejo tisti, ki imajo povišane dejavnike tveganja. Dejavniki tveganja, ki so pomembni za preprečevanje srčno-žilnih obolenj, so povišana telesna teža, povišan krvni sladkor, povišan holesterol in povišan telesni tlak. Poleg teh seveda tudi kajenje in pretirano uživanje alkohola. Da se lahko udeležite delavnic o zdravi prehrani ali zdravem gibanju, po besedah Koširjeve zadošča, če imate povišan en dejavnik tveganja. Za delavnico o zdravem hujšanju pa so omejitve drugačne. Vaš indeks telesne mase (ITM) mora biti višji od 30, če pa je višji kot 25, mora biti prisoten še en dejavnik tveganja. »Program namreč financira Zavod za zdravstveno zavarovanje, del pa se krije iz evropskih sredstev. Tudi zato so delavnice lahko brezplačne.« Koširjeva je poudarila, kako je pomembna sprememba življenjskega sloga. Še posebej pri hujšanju je zelo pomembno, da ne zmanjša- mo le vnosa kalorij v telo, ampak da povečamo telesno aktivnost. Tudi zato delavnica zdravega hujšanja traja štiri mesece in je sestavljena iz teoretičnega dela, pri čemer je pomembna predvsem psihična podpora v skupini. Tako udeleženci lažje dosegajo rezultate. Telovadbo vodi upokojena višja fizioterapevtka Antonija Jelenc in je prilagojena zmogljivostim udeležencev. Srečanja potekajo enkrat tedensko. Koširjeva je povedala, da je v vsaki skupini nekaj posameznikov, ki v teh štirih mesecih shujšajo tudi po deset kilogramov. Pomembno je, da je hujšanje zdravo, da izgubimo polovico kilograma, maksimalno en kilogram na teden. In najpomembnejše: treba je povečati gibanje, ne drastično manj jesti. Pri delavnici o zdravem gibanju sodeluje z Dragico Gartner, ki je gorska vodička, pred upokojitvijo pa je bila vodja tega programa. Koširjeva je še poudarila: »Zelo cenim in spoštujem tiste, ki se odločijo in vztrajajo. Da spremeniš svoj življenjski slog, svoje navade …, moraš biti res močan. Zato občudujem vsakega in sem vesela za vsake pol kilograma, ki gre dol. Najbolj pa me veseli, ko nekoga srečam po daljšem času in vidim, da še vedno ohranja težo, gibanje, da mu res uspe.« V februarju se spet pričenjajo delavnice, tako da lahko vsi, ki bi radi spremenili svoj življenjski slog in naredili nekaj za svoje zdravje, prosite svojega osebnega zdravnika za napotitev na delavnice. Lahko pokličete Alenko Košir v ZD Škofja Loka, pa boste vse informacije dobili iz prve roke. Spremeniti način prehranjevanja in življenja je težko, mnogo pa lahko pomagata že spodbuda in podpora, pa tudi strokovno vodenje, ki vam ga nudijo. Tatjana Rant Močni starši – stabilni otroci Tretje od štirih predavanj o vzgoji otrok in življenju v družini, ki jih organizira LAS Škofja Loka – lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti, je nosilo naslov Močni starši – stabilni otroci. Predaval je Miha Kramli. »Družina je prostor, v katerem vsakdo oblikuje svoj notranji zemljevid, kako bo potoval skozi življenje. Starši želimo vsakemu družinskemu članu narisati tak notranji prostor, ki mu bo omogočal svetel, radosten pogled na svet. Da bo otrok to zmogel, mu moramo postavljati meje in obračunati z občutki lastne krivde,« je med drugim pisalo v vabilu na predavanje. Kramli, ki ima odlična znanja in izkušnje s področja psihoterapije ter zdravljenja odvisnosti in preventive, je tokratno predavanje pričel z besedami, da je miselna enotnost staršev izrednega pomena. Starša se tako morata strinjati pri pomembnih stvareh, kot je odnos do prijateljstva, spolnosti, preživljanja prostega časa, računalnika itd. »S takšno miselno enotnostjo starša pri otroku sprožita notranjo moč, da lahko sam rešuje svoje težave,« je poudaril Kramli in dodal, naj tudi ločena starša, če se le da, poskušata sodelovati. »Naši otroci morajo delati, a tega starši ne prenesemo. Napačno je mišljenje, da je učenje za šolo dovolj. Otroci naj svojim letom primerno pospravljajo, postrežejo in tudi skuhajo kosilo. Prav tako mora biti žepnina rezultat dela v družini, ne pa dogovorjena vsota. Na nek način morajo prispevati v družino, s čimer si tudi pridelajo delovne navade,« je pojasnil Kramli. Izpostavil je pravico do obnove partnerskega odnosa. »To ne pomeni, da svojega otroka zapostavljate. Nasprotno, ko vidi, da si starša vzameta čas drug za drugega in ščitita svojo ljubezen, se življenjska energija krepi in širi na vse družinske člane,« je dejal Kramli. V nadaljevanju je spregovoril o puberteti: o tem, da takrat mladostnik več časa želi preživeti sam, kar gre spoštovati, razen če se zapira vase, ker je brez volje, energije, cilja. Da imajo starši pravico vedeti, s kom, kje, kdaj in zakaj se druži. »Vsebine življenja mu ne smejo Naslednja stvar, ki jo je predavatelj poudaril, je nadzor oz. da otroke naučimo vztrajati do konca. »Danes imamo osemdeset odstotkov izredno inteligentnih otrok, ki pa nimajo notranje moči, da bi te svoje talente tudi razvijali. Delo ni nekaj slabega. Če delamo stvari namesto otroka, ga 'pohabimo',« je bil jasen Kramli. V nadaljevanju se je dotaknil postavljanja mej, s poudarkom, da te meje morajo biti uresničljive in smiselne. »Danes v večini družin komandirajo otroci, kar privede do slabe volje in načetih odnosov med partnerjema. Moramo biti kos čustvenim izbruhom naših otrok, ko jim postavimo meje, ne smemo se bati njihovega cepetanja, groženj, manipulacij…,« je svetoval predavatelj. Nato je dejal, da so naši otroci zelo dobro seznanjeni s svojimi pravicami in prav je tako, a da starši vedno bolj pozabljajo na svoje. Tako imajo slednji pravico do miru in pravico, da so 'postreženi'. 21 določati drugi,« je dejal Kramli, ki je dodal, da je v tem času izrednega pomena prijateljevanje z vrstniki istega spola, saj je to priprava na odnos z nasprotnim spolom. »Danes pa se stvari prehitevajo. 12- do 15-letniki že cele vikende preživljajo pri fantu oziroma punci. To ni prav,« je bil jasen predavatelj. Na koncu je Kramli nekaj časa namenil zasvojenosti in odvisnosti. Poudaril je, da človek, ki je eno leto na drogi, nikoli več ne ozdravi, ampak samo abstinira, zato je treba reagirati takoj. Zavedati se je treba tudi pojava nekemične zasvojenosti, zato je računalnik lahko delovni pripomoček, za zabavo pa ga lahko uporabljamo le pol ure na dan ter nikakor ne sodi v otroško sobo. Številni starši v Kristalni dvorani Sokolskega doma so predavanje Mihe Kramlija nagradili z velikim aplavzom, domov pa odšli bogatejši za številnejša spoznanja o najtežjem poklicu v življenju – vzgoji. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Občinski proračun sprejet Težki časi, v katerih je treba paziti na vsak evro, so se dotaknili tudi žirovske občinske malhe. Občinski proračun je bil na zadnji, januarski občinski seji končno sprejet, a dodatno okleščen za deset odstotkov na skoraj vseh postavkah, ki niso vezane na evropska sredstva. Župan, mag. Janez Žakelj je ob tem dejal: »Zavedamo se, da je to skrajni ukrep, ker želimo, da bo zadolževanje čim manjše. Ostati finančno zdrava občina pa je prioriteta tako občinske uprave kot tudi svetnikov.« Proračun je tako težak 6. 300.000 evrov, zadolževanja pa bo za okoli 300.000 evrov. Še pred rokom je v Žireh končana še ena zelo pomembna investicija – nadzidave šole. Šola bo po tehničnem prevzemu dobila izjemno lepe prostore. Oprema zanje je že naročena. Zanimiva je učilnica (110 kvadratnih metrov) za glasbo, ki bo lahko namenjena tudi ostalim glasbenim prireditvam v Žireh. V njej se bodo zbirali starši na roditeljskih sestankih, saj je večnamenski prostor že zdavnaj odslužil. Odslej se ne bo več treba stiskati v majhnih učilnicah, povsem neprimernih za pouk. Pridobili so okoli 600 kvadratnih metrov novih površin z akustičnimi stropi. Projekt je v celoti financirala občina, sicer so se prijavili na razpis na ministrstvu za šolstvo, a so izpadli. Adaptacija in sanacija nekaterih že obstoječih učilnic pa je stala okoli 800.000 evrov. V Žireh trenutno potekajo dela na več projektih, ki so sofinancirana iz evropskih sredstev. Mila zima bo prihranila marsikateri evro v proračunu, obenem pa je naklonjena tudi gradbincem, ki s kanalizacijskimi vodi opremljajo naselji Dobračeva in Rakulk. Vsa odpadna voda, ki se zbira v javnem kanalizacijskem sistemu, se čisti v čistilni napravi Žiri, ki je danes preobremenjena in je prav tako potrebna posodobitve. Seveda pa se bodo v občinski upravi trudili, obljublja župan, da bodo tudi z manjšimi projekti pripomogli k kvalitetnejšemu življenju v Žireh. Ena večjih prireditev, ki bo letos zasnovana malo drugače, se že tradicionalno obeta v zadnjem tednu aprila. Klekljarice bodo tudi ob pomoči nekaterih žirovskih društev poskušale narediti vse, da bodo Klekljarski dnevi v Žireh dobili mednarodno razsežnost. Skok na prvo mesto Skakalke v poljskih Zakopanih so nastopile na 94-metrski napravi, odlično pa se je odrezala Ema Klinec, članica Smučarskoskakalnega kluba Alpina Žiri, ki je osvojila tretje mesto in s tem prišla do druge najboljše uvrstitve kariere v tem rangu tekmovanj. Na najvišji stopnički je stala tudi na uspešno izpeljanih tekmovanjih Ladies cup v smučarskih skokih v Žireh, ki so potekali na odlično pripravljenih in varnih skakalnicah v žirovskem nordijskem centru. Med podeljevalci priznanj je bil KOTEL tudi žirovski župan, mag. Janez Žakelj. Judita Oblak, ki je letos spet bedela nad dogajanji, je povedala: »Naš nordijski center se v evropskem prostoru lepo uveljavlja, saj je bilo tokrat na skakalnici kar trideset tekmovalk iz Italije, Avstrije, Nemčije, Rusije in Poljske. Naš domači klub ima precej dobrih tekmovalcev, nekateri so se pomerili še na tekmovanju za pokal Cocta.« TKU Na trda goriva in pelete, skupaj s peletnim gorilnikom Biotermec ter zalogovnikom za 180 kg peletov. KOTEL TKU3 KOTEL Na biomaso (polena). Trovle~ni toplovodni kotel na trda goriva. AKCIJA! CENA KOMPLETA ŽE OD: ŽE OD: 2.377,20 € 890,40 € Vse navedene cene so brez ddv. AKCIJA! ŽE OD: 1.589,49 € 22 Februar 2012 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Evropa v Žireh Sredi januarja so Žiri postale miniaturna evropska prestolnica mladih, saj so osnovno šolo obiskali učenci iz Poljske, Španije, Turčije in Slovaške v okviru projekta Comenius z naslovom Healthy and fit teenager means happy teenager. V tem projektu Žirovci sodelujejo prvič. Vodilna misel številnih srečanj, aktivnosti in druženj je bila 'Zdrav najstnik je srečen najstnik'. Dvaindvajset učencev in enajst učiteljev iz že omenjenih držav je v minulih dneh spoznavalo Žiri in okolico skozi šport in zdrav način življenja, obiskali pa so tudi Bled in Ljubljano. Gostom so podelili certifikate – to častno dolžnost je imel selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanovič. Maja Brezovar, koordinatorica projekta Comenius, ki je bil sofinanciran iz evropskih sredstev, je bila s potekom dogajanj več kot zadovoljna: »Ta obisk nam je zagotovil, da živimo zdravo in da smo lahko tudi zato zadovoljni. Organizacijsko je bil to velik zalogaj. Gostje so bili nastanjeni pri naših učencih. Pogovarjali so se v angleščini. Vključili smo jih v pouk, gostje pa so hospitirali v nižjih razredih.« Ivo, ki je prišel iz Španije, je povedal, da že ves dan trepeta pred trenutki slovesa. Obenem je zatrdil, da mu je bilo v Žireh lepo tudi zato, ker tam živijo dobri ljudje: »Čim prej se ponovno vrnem!« Drugi z leve je Ivo iz Španije. Revija ABC ZDRAVJA tudi na spletu! www.abczdravja.si 23 Februar 2012 Pridobili 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev Šolski center (ŠC) Škofja Loka, ki ga vodi direktor Martin Pivk, je v kratkem času v Škofjo Loko uspel pripeljati 4,6 milijona evrov evropskih sredstev. Najprej 2,4 milijona evrov za Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki pridno raste, sedaj pa še 2,2 milijona evrov za energijsko sanacijo ŠC. Energijska sanacija ŠC Konec aprila lansko leto je bil v Uradnem listu objavljen razpis Energetska sanacija stavb javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, katerih ustanovitelj je RS in so v pristojnosti ministrstva za šolstvo in šport. V ŠC Škofja Loka so se odločili, da pripravijo vso dokumentacijo in se prijavijo na razpis. V projekt so povabili tudi Gimnazijo Škofja Loka. Na razpisu so bili uspešni ter so uspeli pridobiti približno 2,2 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja 90 odstotkov upravičenih stroškov investicije. Razliko bo pokril ŠC, del tudi Gimnazija Škofja Loka. Pogodba z ministrstvom za šolstvo je bila podpisana v prvih dneh januarja. Da je ŠC uspel v kratkem času pridobiti tako visoke zneske, je prav gotovo velik uspeh, a direktor Pivk je skromen: »Kot posamezniku mi take stvari ne bi uspele, saj gre za plod skupnega dela celotne ekipe, ki dela zelo dobro in diha s projekti.« Projekt zajema energijsko sanacijo treh stavb, in sicer objekta na lokaciji Podlubnik 1b, dijaškega doma in srednje šole za lesarstvo na Trati. Obstoječo razsvetljavo bodo zamenjali s t. i. 'pametno' razsvetljavo, ki se prilagaja zasedenosti prostora in naravni osvetlitvi, uredili bodo prezračevanje, rekuperacijo zraka, sanacijo zunanjega Tudi fasada je v zaključni fazi. Pogled na mostovž, ki bo MIC povezoval s šolo in dijaškim domom. stavbnega pohištva, zunanjega ovoja stavb (toplotna zaščita) in ogrevanje na biomaso na Trati. »Trenutno pripravljamo razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila, saj želimo s sanacijo začeti že v času poletnih počitnic. Najprej se bomo lotili sanacije razsvetljave, prezračevanja in stavbnega pohištva, na koncu pa še ovoja zgradbe. V naslednji kurilni sezoni želimo šolo na Trati ogrevati z novo kotlovnico, za izgradnjo katere smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Vsa dela na projektu morajo biti zaključena do 15. septembra 2013,« je o terminskem načrtu povedal direktor. glede na zimski čas. Z deli so pričeli konec junija lansko leto, MIC pa je sedaj že pod streho. Zasluga za to gre predvsem vsem akterjem, ki si zaupajo in sproti rešujejo težave. »Velika motivacija za delo je tudi, da so vsi podizvajalci sproti in redno plačani. Tudi zato investicija teče po načrtu in računamo, da bo tako tudi pri projektu energijske sanacije,« je povedal Pivk. Na vprašanje, ali bodo lahko peljali oba tako velika projekta hkrati, je Pivk odgovoril pritrdilno, pravzaprav v to ne dvomi. Projekt izgradnje MIC bo zaključen do 31. avgusta 2012, v letu 2013 pa bodo kupovali in montirali opremo. »Trenutno v pritličju in prvem nadstropju zaključujemo napeljavo inštalacij, torej ogrevanje, električno napeljavo … Streha je že zaključena in tudi fasada je MIC zaključen še v letošnjem letu V tem času gradbena dela na MIC tečejo z intenzivno hitrostjo, ne 24 v zaključni fazi, večina oken je že montiranih. Deloma je narejen mostovž, ki bo povezoval šolo, MIC in dijaški dom. V naslednjih mesecih bomo izvedli finalno obdelavo sten, vgradili notranje stavbno pohištvo, talne obloge, zaključili bomo z vgradnjo inštalacij. Ker želimo postaviti nizkoenergijski objekt, bomo v zgradbi imeli centralni nadzorni sistem, ki bo omogočal krmiljenje in merjenje porabe energije ter vode. Na strehi objekta je predvidena tudi postavitev sončne elektrarne,« je zaključil Pivk. Pred uporabnim dovoljenjem MIC pa mora škofjeloška občina v sodelovanju z državo urediti protipoplavne ukrepe na območju celotnega območja Podna. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 Vedno nasmejana V preteklem letu je prostovoljka leta v Škofji Loki postala Špela Oblak, ki je vodila gledališko-glasbeno-plesni projekt z naslovom Mary Poppins. Poleg tega je zelo aktivna, saj vodi oratorij, pleše pri Folklorni skupini Škofja Loka, je skavtinja, zborovodkinja in strokovni vodja otroških folklornih skupin. Ob tem rada kleklja, kvačka, veze, šiva, kuha in peče, slika na platno in priskoči na pomoč. Nenazadnje velja omeniti, da je vedno nasmejana, na svet gleda z optimizmom in zelo ceni prijateljstvo. Prvič sva se srečali poleti, ko si polna energije in z nasmehom na obrazu vodila oratorij na puštalskem igrišču. Že takrat si omenila predstavo Mary Poppins, ki ste jo ustvarjali v okviru Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka. Predvidevam, da si pri slednjem zelo dejavna. Pri Prosvetnem društvu Sotočje sodelujem že od malega. Takrat sem pomagala predvsem pri igrah za obisk Miklavža in za materinske dneve. Sedaj vodim muzikal Mary Poppins in otroški pevski zbor Iskrice ter pomagam pri izvedbi različnih drugih projektov društva, kot so miklavževanje, materinski dan, Historial, semanji dan na Ožboltu itd. Kako to, da ste se odločili, da boste realizirali omenjeni gledališki projekt, v katerem si sama prevzela vlogo režiserke ter glavne igralke? Kako se je razvijala sama zgodba? Prvi vzrok je, da mi je bil muzikal vedno zelo blizu. Vse skupaj pa se je začelo, ko smo leta 2009 pripravljali igro za Miklavža in poskusili z glasbeno igro. Predstava je bila dobro sprejeta, zato smo se odločili, da jo razširimo. Ko sem začela s prirejanjem, me je zgodba tako pritegnila, da je iz desetminutne igre nastala skoraj dvourna predstava. Zato sem hkrati s prevajanjem in prirejanjem začela iskati igralce in plesalce. Ker sem si v muzikalu želela peti in sem imela takrat med igralci najbolj izšolan glas, časovno pa je bilo tako najlažje, sem se odločila, da bom glavno vlogo odigrala sama. Druge sodelujoče sem sprva iskala med prijatelji. Ker s tem nisem pokrila vseh vlog, sem se obrnila še na glasbeno šolo, kasneje pa smo vloge dopolnili tudi preko drugih poznanstev in avdicije. V letu in pol od ideje do prve izvedbe je prišlo in odšlo veliko igralcev, kar je bila precejšnja težava, saj smo popolno sliko muzikala dobili šele dva meseca pred premiero. Nekaj mesecev pred predstavo smo začeli izdelovati sceno, za in zadovoljna, ker je bil naš trud prepoznan tudi v javnosti. Kaj ti pravzaprav pomeni pomoč sočloveku, živali, torej sobitju? Se ti zdi, da je današnja družba preveč egocentrično usmerjena ali še vedno čutiš neko solidarnost? Prostovoljstvo in pomoč sočloveku je zame način življenja. Slednje razumem tako, da pomagam po svojih najboljših močeh, ne da bi pričakovala plačilo. Z veseljem pomagam, če le lahko, saj me to bogati in mi daje nove izkušnje, ki mi vedno pridejo prav. Ravno zato me včasih zelo presenetijo posamezniki, ki jim to ni samoumevno. Težko bi z gotovostjo rekla, ali je družba vedno bolj egocentrično usmerjena ali ne. Sama se gibljem med ljudmi, kjer je čutiti solidarnost, pripravljenost za pomoč. Zavedam pa se, da vsi niso taki, čeprav vsak obvlada kakšno znanje, s katerim bi lahko pomagal bližnjemu. Menim, da je glavni problem družbe, da prehitro najdemo izgovor in se raje odločimo za lagodnejše življenje. V pomoč bližnjemu je sicer treba vložiti »Zame izzive predstavljajo ideje, ki jih ni malo, in znanja, ki jih želim usvojiti. Rada počnem veliko raznolikih stvari, zato z iskanjem izzivov res nimam težav. Večkrat je prvi izziv premagati strah pred neuspehom, preden se sploh lotim stvari, potem pa mi je vedno znova v izziv pripeljati idejo do izvedbe.« kar je bilo potrebno precej usklajevanja, za vse pa je poskrbela Štefka Krajnik. Vzporedno s tem so se izdelovali kostumi. Sledila je generalka, ki je bila bolj podobna vaji, saj smo precej stvari dodelali šele v zadnjem tednu. V juniju smo imeli dve predstavi, ki sta bili zelo dobro sprejeti, zato smo se odločili, da oktobra ponovimo. Čez poletje smo dobili dve novi igralki, muzikal pa smo nekoliko razširili in izvedli še nekaj prizorov, ki smo jih zaradi pomanjkanja igralcev in časa sprva spustili. Tako ima sedaj novo podobo, zgodba pa je veliko bolj smiselna. V novembru smo se odpravili v italijanski kraj Sovodenj ob Soči na naše prvo gostovanje. Kot sem omenila že na začetku, si postala občinska prostovoljka leta 2011. Kaj ti pomeni tovrstno priznanje? To je zame predvsem priznanje za naše delo, torej ne samo meni, temveč vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tem projektu, saj je bil vsak pomemben del končne podobe predstave. Moram reči, da sem na priznanje zelo ponosna nekoliko več truda in prostega časa, vendar je končni izkupiček lastnega zadovoljstva veliko večji. Za katero svojo dejavnost bi žrtvovala največ časa? Trenutno mi poleg prijateljev in družine največ pomeni muzikal, v splošnem pa bi največ svojega časa verjetno namenila vsemu, kar je kakorkoli povezano z glasbo ali petjem, saj me glasba spremlja že od malega in mi je pomagala tudi takrat, ko mi je bilo najbolj težko. Kako sama v tem trenutku vidiš svojo pot pred seboj? Kar se tiče muzikala, si želim, da bi ga lahko še nekaj časa izvajali in ne bi imeli težav z odhajanjem igralcev. Na splošno pa upam, da bom čim prej diplomirala, da bi se potem lahko zaposlila kot učiteljica razrednega pouka. Želim si, da se bi še vedno lahko na različne načine ukvarjala s tistim, kar me zanima, in si znala vzeti čas za sočloveka ter tako za seboj pustila svet nekoliko boljši, kot sem ga prejela. Katja Štucin Muzikal Mary Poppins bodo v februarju in marcu uprizorili za dve osnovni šoli, kasneje tudi eno predstavo za izven na Loškem odru in še kakšno gostovanje, pojasnjuje Špela. Pri tem dodaja: »Upam, da se bo v prihodnjem šolskem letu našemu vabilu odzvala še katera izmed šol, saj trenutno pripravljam didaktično gradivo, s katerim bi lahko predstavo in tematiko predstave učitelji umestili v pouk in letni načrt. Poleg tega vabim k sodelovanju vse, ki bi si želeli sodelovati kot igralci oz. plesalci ali kot sodelavci v zaodrju.« 25 Februar 2012 »Restavriramo zgodovino za zanamce« Na pobudo Muzejskega društva Železniki se je v letu 2010 pričela obnova šestih strojev z začetka kovinarstva v Železnikih. Skupina prostovoljcev se posveča obnovi vsako sredo od štirih popoldne pa vse do večernih ur. Idej in dobre volje jim ne zmanjka, najbolj pa so zadovoljni, ko po dolgotrajnem procesu obnove poženejo stroj in ko po dolgih letih mirovanja primejo v roke izdelek, ki ga stroj proizvede. S pomočjo sodelavcev iz Domela so v maju 2010 opravili transport šestih strojev. Z lokacije muzeja v Železnikih so prepeljali stroj za izdelavo papirnih sponk podjetja Wafios iz leta 1925 ter stroj za izdelavo paličnih sponk proizvajalca inž. Hansa Becherja iz leta 1940. Iz drvarnice ob Dermotovem jezu so prepeljali štiri stroje: stiskalnico Henrika Štolca in sinov, skobeljni stroj Klopp Werke, oba iz leta 1938, ter dva stroja neznanega porekla – stroj za izdelavo risalnih žebljičkov iz leta 1925 in stroj za izdelavo paličnih sponk. Prostore je velikodušno odstopil Matija Žumer, vnuk Nika Žumra, glavnega ustanovitelja zadruge Niko: »Že zaradi tega, ker sem vnuk Nika Žumra, sem čutil dolžnost pomagati pri obnovi teh strojev. Odstopil sem prostore v garaži mojega podjetja na Racovniku, prav tako sem dal na voljo stroje in orodje, ki ga potrebujemo pri obnovi. Pri obnovi sodelujem tudi sam, ker sem vedno znova navdušen nad inženirji tistega časa. Danes stroje krmilimo z elektroniko in elektromotorji, ti stroji pa bazirajo na mehaniki in neverjetno je, kako domiselno so narejeni. Vsekakor me veseli, da lahko prinesem delček k ohranjanju zgodovine za zanamce.« Delo je steklo in v letih 2010 in 2011 sta bila stroja za izdelavo papirnih sponk in risalnih žebljičkov povrnjena v delujoče stanje. Za obnovo stroja za papirne sponke je bilo potrebnih približno 150 ur, medtem ko je bilo za obnovo stroja za risalne žebljičke potrebnih okoli 200 ur. Dr. Janez Rihtaršič je povedal: »Sam sem prišel v to skupino na pobudo Antona Tavčarja, člana Muzejskega društva Železniki. Vprašal me je, če bi hotel obnavljati stroje. Z veseljem sem se odzval. Potem ko smo rešili težavo s prostorom, smo se resno lotili obnove. Delo poteka tako, da stroj detajlno fotografiramo, nakar ga začnemo razstavljati. Najprej odstranimo večjo umazanijo, nato gre na peskanje, da se odstranita korozija in stara barva. Sledita barvanje in bruniranje ter nazadnje sestavljanje. Potem stroj nastavimo, saj je cilj vsega restavriranja, da ga pripeljemo do prvotnega videza in delujočega stanja. Poudariti moram, da bi bila brez Petra Polajnarja obnova veliko zahtevnejša in počasnejša. Peter je bil član zadruge od ustanovitve dalje, pred vojno je delal na teh strojih kot vajenec, tako da se jih dobro spominja. To nam zelo koristi, ko naletimo na kak manjkajoči del, ki ga po Petrovem spominu lahko ponovno izdelamo. Ko se je proizvodnja leta 1977 z Racovnika selila v novo tovarno Niko na Otokih, je bil prav Peter tisti, ki se je zavzemal, da se ti stari, odpisani stroji shranijo. Ure restavriranja so Peter Polajnar pri delu Razstavljeni deli stiskalnice tako zanimive tudi z zgodovinskega vidika, saj nam Peter iz osebnih izkušenj ve povedati marsikaj, kar se je dogajalo v Železnikih na področju razvoja industrije. Prav je, da omenim še ostale prostovoljce naše skupine. To so Tone Ozebek, Ivan Mohorič, Janez Mohorič, France Primožič in Jože Tolar. Z veseljem se odzovejo tudi ljudje izven naše skupine, ki premorejo orodja ali materiale, ki jih mi nimamo. Tako sta motor za stiskalnico, ki jo trenutno restavriramo, obnovila Franc in njegov sin Andrej Potočnik. Obnova je bila mogoča tudi zaradi podpore v znanju in opremi zaposlenih v Domelu, ki so pomagali pri izdelavi posameznih kosov. Sam material za preizkus in prikaz delovanja obnovljenih strojev je prispeval Niko, d. d. Obnovljen stroj za papirne sponke je sedaj ponovno razstavljen v muzeju v Železnikih, stroj za risalne žebljičke pa je trenutno razstavljen v avli podjetja Tehtnica. Tako so vsa podjetja, ki so zrasla iz zadruge Niko, tudi neposredno izkazala Tone Ozebek, Matija Žumer, Peter Polajnar in Janez Rihtaršič pri restavriranju stroja za izdelavo paličnih sponk 26 spoštovanje svojim koreninam. Način delovanja strojev v 21. stoletju ne omogoča več konkurenčne proizvodnje, vendar s svojimi mehanizmi ponujajo zanimiv ter hkrati poučen prikaz delovanja strojev iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Še bolj pomembna pa je morda njihova vloga pri ohranjanju spomina na prehod iz železarsko-kovaške industrije v kovinarsko industrijo, ki danes daje kruh več kot 1300 zaposlenim. Tako je poleg restav riranja ostalih štirih strojev naše prizadevanje usmerjeno tudi v iskanje prostora, v katerem bi bili ti stroji po obnovi razstavljeni in na ogled ter preizkus obiskovalcem. V Muzeju Železniki že sedaj lahko obiskovalci izdelajo svojo papirno sponko. Mi si želimo na enem mestu predstaviti vseh šest obnovljenih strojev in urediti prostor tako, da bi obiskovalci lahko podoživeli delček zgodovine in se seznanili z vlogo, ki so jo stroji odigrali v razvoju industrije v kraju.« Nina Drol Februar 2012 Jama je vredna pozornosti Letos Društvo za raziskovanje podzemlja Škofja Loka praznuje dvajset let od ustanovnega občnega zbora, v letu 1994 pa so bili sprejeti v Jamarsko zvezo Slovenije. Aktivnosti društva in njihovih članov so se torej pričele že leta 1992, lepote podzemnega sveta pa – seveda - člane zanimajo tudi v tem letu. Za začetek pogled nazaj. Kaj pomembnega se je dogajalo v okviru društva v vseh teh letih obstoja? Od samega začetka največ raziskujemo na domačem območju, se pravi v okolici Škofje Loke, Jelovice, Ratitovca, Soriške planine. Sodelovali smo na raziskovalnih taborih na Kaninu, tri leta zapored pa smo imeli še raziskovalni tabor na Rušju – bivak IV ob poti proti Škrlatici. Prvo naše raziskano in dokumentirano brezno je Japljevo brezno pod Pršivcem nad Bohinjskim jezerom. Društveni višinski rekord vhoda v jamo je 2390 metrov nad morjem v jamo Prisank pod Prisojnikom. V bližini planine Klom smo našli Klomsko brezno z društvenim globinskim rekordom. Brezno je namreč globoko 384 metrov. V bližini smo našli še eno manjše brezno, ki je zanimivo predvsem zaradi najdbe okostja. povezuje deset milimetrov debela vrv, sicer pa nas povezuje želja po odkrivanju nečesaj novega, tovarištvo, adrenalin, zavedanje, da smo v novih jamah prvopristopniki in da, kamor mi stopimo, morda ne bo stopil nihče več. Notranje brezno (Klomsko brezno) Po kasnejši analizi smo izvedeli, da je okostje pripadalo jelenu, ki je na tem področju živel okrog leta 1800 pred našim štetjem. Za društvo je zanimiva tudi jama Mravljetovo brezno v Gošarjevih rupah blizu vrha pri Sv. Treh Kraljih nad Žirmi. Sama jama je večinoma v dolomitu in ima zgornji vhod in spodnji izhod. Omeniti velja še, da smo na pobočju Malega Lubnika našli brezno globine 98 metrov. Nenazadnje skrbimo in nadzorujemo vhod v jamo, znano pod imenom Marijino brezno. V jami prezimuje ena največjih kolonij netopirjev v Sloveniji. Katere dejavnosti načrtujete v tem letu? V začetku junija bomo že dvanajstič organizirali dan odprtih vrat Marijinega brezna. Nadaljevali bomo z raziskavami v Breznu na Malem Lubniku, Klomskem breznu in Glažarici. Izobražujemo se na področju varovanja jam in reševanja iz jam. Trije naši člani so inštruktorji jamarstva, imamo pa tudi tri jamarske reševalce. Koliko članov pravzaprav trenutno šteje društvo? Kaj vas povezuje? Članov društva je med 22 in 26. V sami jami nas z zunanjim svetom V novih delih jame Glažarice so člane Društva za raziskovanje podzemlja Škofja Loka razveselile tudi kapniške tvorbe. Dnevna svetloba prodira globoko v podzemlje. 27 Kako se vam lahko vsi zainteresirani pridružijo? Potrebujejo kakšno posebno opremo? Morajo opraviti tečaj, usposabljanje, prikazati že osvojeno znanje? Pridruži se nam lahko vsak, starejši od dvanajst let. Dobivamo se ob četrtkih po dvajseti uri zvečer v društvenih prostorih v bivši vojašnici. Začetnikom opremo posodimo, kasneje, če je interes, si mora osebno opremo kupiti vsak sam. V društvu organiziramo tečaje in usposabljanja. Predhodno znanje ni nujno potrebno. Tečaj zaključimo z društvenim izpitom in kasneje še z izpitom na nivoju Jamarske zveze Slovenije. Skrbite tudi za popis podzemlja. V jamski kataster sproti dodajate jame in širite območje, vendar pa ostajate najmočnejši v delovanju v škofjeloškem predelu. Glede na izkušnje nam zaupajte, kje vas je podzemni svet najbolj očaral in kaj je bilo tisto, kar vam je vzelo sapo? Sapo nam je jemalo raziskovanje v Klomskem breznu. Vedno znova nas preseneča tudi velika dvorana v Marijinem breznu. Vsaka jama, velika ali majhna, je vredna pozornosti. Vsaka nas na svoj način preseneti. Katja Štucin Februar 2012 Najvišje mednarodno priznanje na področju fotografske umetnosti Petra Pokorna, ki je s pomočjo fotografije ime Škofje Loke ponesel v svet, poznajo skoraj vsi Ločani. Je prejemnik številnih nagrad, tudi zlatega občinskega grba, konec lanskega leta pa je zbirki priznanj dodal še najvišje mednarodno priznanje na področju fotografske umetnosti HonEFIAP. V okviru Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, najpomembnejše svetovne fotografske organizacije, ki jo priznava tudi Unesco, je Pokorn za uspešno in pogosto sodelovanje na razstavah dobil številne razstavljalske naslove. Poleg tega je leta 2000 za zasluge pri mednarodnem delu in povezovanju fotografov prejel naslov ESFIAP oz. 'zaslužni' član. Konec lanskega leta pa je od FIAP prejel najvišje priznanje v svetovnem merilu, in sicer že omenjeni HonEFIAP oz. 'ekselenca'. S takšnim nazivom na področju fotografske umetnosti se lahko pohvali le malo posameznikov, v Sloveniji je npr. ta naslov imel tudi pokojni Vlastja Simončič. Pokorn se s fotografijo ukvarja več kot petdeset let. Daljnega leta 1957 si je s počitniškim delom med obiskovanjem gimnazije prislužil dovolj denarja za nakup fotoaparata in vse od takrat je ta njegov najzvestejši spremljevalec. Težko je v nekaj besedah našteti vse dosežke in predvsem dejavnosti na nacionalnem in mednarodnem nivoju ter pri delu z mladimi, ki ga je Pokorn opravljal in ga še vedno. Sodeloval je pri organizaciji številnih mednarodnih razstav doma in v tujini, bil eden od ustanoviteljev domačega Foto kluba Anton Ažbe, posebno pozornost je namenil mladim fotografom, kot predstavnik Slovenije pri FIAP Crngrob (foto: Peter Pokorn) je ogromno naredil, da se je naša mala država uveljavila na področju fotografije, vodil je Fotografsko zvezo Slovenije in se udeleževal kongresov v tujini itd. Svoje delo na področju fotografije je vedno opravljal častno in brez plačila. Njegovo neprecenljivo delo so opazili tudi pri FIAP, kjer so mu na zasedanju predsedstva v Palma de Mallorci ob popolnem soglasju vseh članov podelili najvišje mednarodno priznanje na področju fotografske umetnosti HonEFIAP. A Pokorn ostaja skromen: »Samemu mi ne bi nikoli uspelo, zato je omenjeno priznanje tudi zasluga našega Foto kluba Anton Ažbe, ki me je vseskozi spodbujal, in tudi drugih slovenskih klubov, ki so fotografijo sprejeli za umetnost. Ko sem bil predsednik Fotografske zveze Slovenije in je ta pet let imela sedež v Škofji Loki, mi je bil v veliko pomoč pri mojem delu tudi Marjan Šavli, ki je bil nadvse delaven tajnik FZS in ima prav tako velike zasluge za promocijo slovenske fotografske organizacije.« Na vprašanje, kaj mu tako visoko priznanje pomeni, Pokorn odgovarja: »Osebno mi priznanje pomeni, da čas, ki sem ga namenil za mojo ljubezen – fotografijo, ni bil zaman. Veliko sem žrtvoval za fotografijo, ne samo časa, ampak tudi sredstev, saj za svoje funkcije nisem bil plačan, a mi ni žal. Vesel sem, da so predvsem v tujini spoznali, da sem koristno 28 O, sonce moje … (foto: Peter Pokorn) delal, kljub temu da na domačih tleh od povsod ni bilo podpore. Pot do cilja je bila težka, zato je končni uspeh toliko več vreden.« Pokorn najrajši fotografira naravo, pokrajino, kulturno dediščino in arhitekturo. »Umetniška fotografija mora imeti podobne sestavine kot druge umetniške veje, npr. slikarstvo, kiparstvo… Mora biti izpovedno zelo močna. Fotografija, ki te pusti neprizadetega, namreč ni dobra,« najino srečanje zaključi Peter Pokorn, ki je prepričan, da ima Škofja Loka lahko primat med slovenskimi fotografskimi okolji. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 Dobrodelni koncert za kulturni dom Uničujoče poplave v Železnikih leta 2007 so prizadele tudi kulturni dom, katerega obnova se je ustavila na začetku. Tako je še danes, zato so člani KUD France Koblar sklenili na to problematiko opozoriti z dobrodelnim koncertom za obnovo kulturnega doma. Petek trinajsti je bil za člane KUD France Koblar srečen dan. Dobrodelnega koncerta v športni dvorani v Železnikih se je namreč udeležilo precejšnje število obiskovalcev in s tem podprlo njihova prizadevanja za pospešitev obnove kulturnega doma. Nastopili so Fantje s Praprotna, Vesele Štajerke, Veseli Begunjčani, Netopir, Ansambel Jeglič, PO Alples Železniki, člani KUD France Koblar in povezovalka Saša Pivk Avsec. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju. Predsednik KUD France Koblar Stane Koblar je po koncertu povedal: »Zgodovina kulturnega doma sega precej nazaj, v leto 1910, ko so člani Sokolskega društva sklenili začeti z gradnjo Sokolskega doma. Dejavnost društva je bila do prve svetovne vojne usmerjena v telo- Govor Staneta Koblarja, predsednika KUD France Koblar vadbo in v prizadevanja za gradnjo doma. Ta je bil zgrajen v letih 1921 in 1922, obratovalno dovoljenje pa je dobil šele leta 1924 in takrat so ga slovesno odprli. Nad čelno fasado je dom krasil čudovito izrezljan sokol z razpetimi krili, delo Josipa Grošlja iz Selc. V pritličju je bila precej velika dvorana, oder je bil dvignjen, v levem kotu pod njim je stala zelena peč. Na odru je stala pokrita šepetalnica. Oder je zastirala težka zelenomodra zavesa iz domačega platna, poslikana z antičnim motivom. Na zahodni strani je bila kuhinja in soba, v kateri so pripravljali hrano za veselice. Poleg je bila veža z garderobo in stopnicami v prvo nadstropje z več vhodi v galerijo, ki je prekrivala skoraj tretjino dvorane. Na galeriji je od leta 1936 stal kinoprojektor. Dom še danes stoji na isti lokaciji. Med drugo svetovno vojno je bil delno požgan, vendar so ga po vojni s skupnimi močmi obnovili. Po vojni je imel dom tri stranke: Telovadno društvo Partizan, Delavsko prosvetno društvo Svoboda in Kinopodjetje Obzorje Železniki. Kino so v začetku osemdesetih let preselili v novo dvorano na Češnjici, dom pa so začeli prenavljati. Glavna pridobitev obnove je bila centralna kurjava, glavna izguba pa podrtje balkona, kar je povzročilo, da je dom sprejel več kot sto obiskovalcev manj. Kaka štiri leta je bil dom zato neuporaben, po letu 1974 pa je DPD Svoboda spet začelo s svojim delom in tako je bilo do poplav leta 2007. Leta 1997 Odlomek iz ene od uprizorjenih iger, v izvedbi KUD France Koblar se je DPD Svoboda preimenovalo v KUD France Koblar, po znanem Železnikarju, umetnostnem zgodovinarju dr. Francetu Koblarju. Repertoar je ostal isti, vsako leto smo postavili na oder po eno dramsko predstavo, pred novim letom smo dolga leta prirejali otroške igrice za otroke, kasneje lutkovne predstave, vsako leto pa pripravimo kulturno prireditev ob Prešernovem dnevu, dnevu žena, 27. aprilu in 1. maju. Ostali so brez svojega odra Tako zgodovina kulturnega doma kot dejavnost našega društva sta 29 zelo raznoliki. Težava je v tem, ker od poplav naprej nimamo svojega odra in moramo gostovati v dvorani na Češnjici, ki pa je v privatnih rokah. Lahko rečemo, da so zelo gostoljubni, za kar se jim zahvaljujemo, vendar nas to kar nekaj stane. Od poplav so minila že štiri leta in večina Železnikov je že lepo obnovljenih in tudi za poplavno varnost je bilo precej narejenega. Na začetku obnove je ostal samo kulturni dom in obnova se nam vedno bolj odmika. Ostali smo brez svojega odra in počasi smo začeli izgubljati upanje, da ga bomo še kdaj imeli. Občina ni najbolj zainteresirana za obnovo, ker je to pač še en objekt, ki je zelo težko rentabilen, pa tudi sama obnova je kar velik finančni zalogaj. Vse razumemo, vendar le do neke mere – občina bi morala imeti tako dvorano, saj omogoča delovanje kulturnega društva, ki deluje v dobro vseh občanov. Zato smo se odločili, da priredimo dobrodelni koncert. Zavedamo se, da koncert finančno še zdaleč ne bo omogočil obnove, upamo pa, da bo na občini povzročil drugačno razmišljanje o tej problematiki. To bo naš prispevek, kaj več pa resnično težko naredimo. Naj omenim še, da smo z vstopnino zbrali 2970 evrov, sponzorji pa so prispevali 810 evrov. Vsem donatorjem, nastopajočim in obiskovalcem se zahvaljujem, s skupnimi močmi upam, da nam bo uspelo.« Nina Drol Februar 2012 Na ogled rokodelski izdelki Mrežni razpis za izbor kakovostnih rokodelskih izdelkov čezmejnega območja je potekal v okviru projekta DUO Kunsthandwerk. Na škofjeloškem območju se je do 15. decembra 2011 nanj prijavilo petnajst rokodelcev z enaidvajsetimi izdelki. Rokodelci so predstavili različne izdelke: glinene, lesene, klekljane, nakit iz damasta itd. Komisija je izmed enaindvajsetih izbrala štirinajst izdelkov, ostalim pa so dali usmeritve. Prispele izdelke je obravnavala strokovna komisija v sestavi projektnih partnerjev, ki je pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije: likovno estetsko vrednost, dediščinsko vrednost, identiteto ali razpoznavno vrednost, turistično-promocijsko vrednost ter izvirnost in uporabnost. Za škofjeloško območje so razpisne kriterije izpolnili izdelki: Poljanske neveste, Ajda Rojc; pleteni copatki za dojenčke, Jana Rojc; klekljana vrtnica in klekljana broška, Marija Kastelec; sveti duhec, Robert Perko; orehova lupinica z medenim kruhkom, Cirila Šmid; ročno izrezljan lesen obesek za ključe, Petra Plestenjak Podlogar; gozdovniška sekirica v darilni embalaži z usnjeno zaščito, Jože Krmelj; Pasijon v kaligrafski pisavi, Snežna Taler; nakit iz damasta, Jana Jocif; ura Spomin na Žiri, Andrej Oblak; pladenj iz kamna s kovanimi ročaji in desko za rezanje ter pladenj škaf s čipko, Franc Šmid in ptičja krmilnica, Marjan Lotrič. Od 18. januarja dalje so vsi sodelujoči izdelki iz škofjeloškega območja na ogled v Centru DUO na Mestnem trgu. Razstava bo na ogled do 15. februarja, nato pa se bo nekoliko spremenila. Ostali bodo le najboljši loški izdelki, pridružili pa se jim bodo kakovostni rokodelski izdelki iz sodelujočih mest, torej iz Celovca, Slovenj Gradca in Rogatca. Tovrstna razstava, ki se bo nato selila v sodelujoča mesta, bo pri nas na ogled do 10. marca. »Partnerji ugotavljamo, da so bili cilji razpisa doseženi, vendar bomo nadaljevali z razvijanjem rokodelskih izdelkov, izdelanih iz naravnih materialov, ki na sodoben način nadaljujejo oziroma predstavljajo regionalno rokodelsko dediščino, zato bomo razpis v letu 2012 najverjetneje ponovili,« je povedala koordinatorka projekta Marija Demšar. Klekljani izdelki Izdelki za turističnopromocijske namene in/ali protokolarna darila V Škofji Loki so omenjeni mrežni razpis nadgradili in izmed izbranih kakovostnih rokodelskih izdelkov nameravajo izbrati takšne, ki bi jih lahko imeli za turistično-promocijske namene in/ali protokolarna darila občin. Komisija bo pri izbiri izdelkov upoštevala kriterije, navedene v mrežnem razpisu, dodatni kriteriji pa so: izvirnost spominka, možnost izdelave v manjši seriji za prodajo, privlačnost izdelka za turista, možnost izdelave v dveh cenovnih razredih, glede na to, ali se bo izdelek uporabil v turistično-promocijske ali protokolarne namene ter kot zadnji kriterij aplikativnost (uporabnost, dekorativnost). »Za dodatni razpis za izbor Gozdovniška sekirica v darilni embalaži z usnjeno zaščito spominkov na Škofjeloškem se je komisija že zbrala na prvem srečanju, kjer je pregledala prispele izdelke. Dokončne odločitve še ni sprejela. Nekaterim sodelujočim bomo poslali v predlog dopolnitve, rezultati razpisa pa bodo dokončno znani do konca marca,« je pojasnila Demšarjeva. Že uveljavljeni turistični izdelki, ki predstavljajo regionalno kulturno dediščino, kot so dra- Kvalitetni rokodelski izdelki, ki so prišli v ožji izbor. žgoški kruhek, modelček za izdelavo loškega kruhka itd., bodo z morebitnimi novimi izbranimi rokodelskimi izdelki prejeli naziv turistični spominek s škofjeloškega območja in bodo združeni v blagovni znamki Spomin s Škofjeloškega. Po končanem izboru bodo izbrani izdelki predstavljeni na vložnem listu za novi katalog o škofjeloškem območju. Klavdija Škrbo Karabegović Sveti duhec – golob 30 Februar 2012 'Puštuci' u Lok' Pod zgornjim naslovom sta se 11. januarja v Kristalni dvorani Sokolskega doma združili dve vrsti umetnosti – likovna in glasbena. Polno dvorano obiskovalcev sta namreč privabila koncert učiteljev Glasbene šole Škofja Loka in odprtje razstave likovnih del puštalskih ustvarjalcev. Obiskovalce sta pozdravila škofjeloški župan mag. Miha Ješe in ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač. »Vedno smo radi prišli na prireditve, ki so nam jih neumorni puštalski zanesenjaki vsako leto pripravili,« je povedal Ješe in dodal, da je bila razstava dobro sprejeta že pred uradno odprtjem. Videli so jo namreč vodje gospodarskega in javnega življenja v Škofji Loki, ki so v Sokolski dom prišli na ponovoletni sprejem. Dan pred uradnim odprtjem so si razstavo ogledali tudi novinarji, ki so se udeležili tiskovne konference, prve in največje ob začetku izvajanja velikih del v Škofji Loki, se pravi urejanja porečja Sor. Kopač je svoje besede namenil predvsem likovnikom: »Želim vam še veliko lepih umetniških trenutkov in našega skupnega sodelovanja.« Voditelj večera Lenart Rupar je obiskovalce umirjeno popeljal najprej skozi glasbeni del prireditve: »Nocoj smo tu, da se po vzoru največjih umetnikov zgodovine znova posvetimo povezovanju, umirjanju in življenju umetnosti. Tu smo, da se ustavimo in slavimo združenje dveh pomembnih sil izražanja, glasbe in likovne umetnosti.« Poudaril je še, da umetnost že stoletja bogati ljudi in jim odpira vrata za pobeg v boljši svet. »Nocojšnji večer naj bo prav eden takih pobegov, ki z zakladi likovnikov in bogastvom glasbenikov ponuja človeku v paketu več kot samostojna enota.« In prav res – med glasbenimi nastopi smo zagotovo pobegnili v drug, boljši svet. Ni bilo vsakdanjih težav, bili smo le mi in glasba. Rupar je Matej Bizovičar Manca Notar Polona Okršlar obiskovalce še posebej nagovoril: »Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli in s tem dali svoj pečat umetnosti, saj ni hujšega za glasbenika, kot da bi moral igrati le za svoja ušesa, in slikarja, da bi slikal le za svoje oči. Mi hočemo in želimo svoje delo deliti, da smo lahko boljši.« O puštalski umetnosti oziroma Puštalcih kot nadaljevalcih tradicije je nekaj besed napisal tudi umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič: »Večplastnost njihovega poslanstva je odgovorna in zahtevna, toda loškim umetnikom, ki so povezani v sklopu Puštalcev, odlično uspeva povezovati 'žlahtnost in slavo' minulih časov z umetniškimi izzivi sodobnosti.« Ena izmed osemnajstih razstavljavcev je bila Jana Jocif. Na razstavi smo lahko videli njene fotografije in nakit, ki ga je pričela 31 ustvarjati pred kratkim. O svojem sodelovanju s Puštalci je povedala: »Med umetniki pogrešam več sodelovanja. Sedaj ustvarja vsak zase, tako da na razstavi nastane nekakšen mozaik naših del. Všeč bi mi bilo, če bi prišlo do večjega sodelovanja med nami, saj se praktično ne poznamo med sabo. Vsaj jaz ostalih ne poznam dobro.« O razstavi je še povedala: »Zdi se mi, da so izdelki vseh puštalskih umetnikov vsako leto boljši. Tudi prepoznavnost na loškem območju je vedno večja.« K večji prepoznavnosti in povezanosti z Ločani zagotovo pripomore selitev koncerta in razstave iz Puštalskega gradu v Sokolski dom. Veselimo se tudi prihodnjih sodelovanj, zato vsem ustvarjalcem pošiljamo veliko ustvarjalne energije. Tatjana Rant Februar 2012 Grafično oblikovanje, fotografija in prav poseben nakit Na kavo smo tokrat povabili študentko arhitekture in puštalsko ustvarjalko Jano Jocif. Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem, fotografijo in po novem tudi z oblikovanjem nakita iz damasta. Damast, material, sestavljen iz plasti visokokakovostnih jekel, je Jana odkrila v novembru 2011, ko je za Kovaštvo Krmelj pripravljala produktni katalog. Sama je povedala, da je bila to ljubezen na prvi pogled: »Ko sem zagledala nože iz damasta, sem takoj videla oblike, strukture, potem sem pa kar začela delati. Najprej sem izdelala modele iz fimo mase in jih pokazala Jožetu Krmelju. Izdelek in ideja sta se mu zdela zanimiva in od takrat sodelujemo. V kovačiji mi pripravijo damast, jaz pa potem režem, oblikujem, brusim, poliram … kar pri njih v delavnici.« O oblikovanju nakita je še povedala: »Že pridobivanje materiala je zahteven postopek, oblikovanje pa sploh, predvsem zaradi tehnologije obdelave materiala, ki je izredno trden. V preteklosti so ga uporabljali za izdelavo orožja – mečev (damaščanke in japonske katane). Nakit – polizdelek kasneje obdelam s kislino. Včasih ga je treba zaradi intenzivnosti 'mikro vzorca' v kislino potopiti tudi po desetkrat. Zatem spet sledi brušenje in poliranje. To ni ravno prijetno, lepo, žensko delo.« Kljub temu pa jo je vse skupaj kar zasvojilo: »O tem sanjaš, razmišljaš in komaj čakaš, da prvič potegneš kos ven iz kisline, da vidiš, kaj se pokaže …« Nekaj kosov njenega nakita je na ogled v Centru domače in umetnostne obrti na Mestnem trgu. Izdelke bo prijavila na Obrtno zbornico Slovenije na ocenitev izdelkov Art & Craft, se pravi domače in umetnostne obrti, da bo dobila, tako upa, certifikat. Slednji omogoča določene ugodnosti, reklamo, lahko sodeluješ na bienalni razstavi rokodelcev, predvsem pa je to priznanje za kakovostno ročno delo, saj blagovna znamka Art & Craft pridobiva na prepoznavnosti ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Svoj nakit in nekaj fotografij je razstavljala tudi na razstavi puštalskih umetnikov v Sokolskem domu. Ena izmed njenih ljubezni je namreč fotografija, s katero se ukvarja že od šestega razreda osnovne šole. »Takrat sem začela hoditi na fotografski krožek v takratni OŠ Petra Kavčiča. Moj prvi mentor je bil Tone Mlakar, eden zadnjih Plečnikovih učencev. Drugi pa Peter Pokorn, prav tako arhitekt in takratni predsednik Fotografske zveze Slovenije.« Septembra 2009, ko je končno dobila 'hudo mašino' za digitalno fotografijo, se je s fotografijo pričela resneje ukvarjati. Jana je uradna fotografinja na Festivalu za staro glasbo v Radovljici, kjer nastopajo svetovno znani izvajalci. V času festivala postavi razstavo fotografij preteklega leta. Prav tako je uradna fotografinja na Mednarodnem festivalu Vilenica. »To je posebna izkušnja, ko preživiš cel teden z literati, poslušaš branja, spoznavaš nove ljudi in njihov jezik … Potem pa še zaključna prireditev Nakit iz damasta (foto: Jana Jocif) v jami Vilenica, tudi to je vilinski občutek.« Sodelovala je z Loškim odrom, fotografirala Kristalni abonma in Abonma mladih glasbenikov v Sokolskem domu. Večletne izkušnje s prepevanjem v več pevskih zborih v Škofji Loki in okolici ji ne pridejo prav le z glasbenega vidika, pač pa tudi z vidika posebne fotografije koncertnih dogodkov. Tako je v objektiv ujela ustvarjanje najboljših zborov v Sloveniji (Vokalna akademija Ljubljana, ČarniCe, Slovenski komorni zbor, Komorni zbor Ave in mnogih drugih), za sodelovanje pa se je dogovorila tudi s francoskim zborom Accentus. Poslala jim je elektronsko pošto in se dogovorila za fotografiranje generalke. Njene fotografije so jim bile tako všeč, da so se odločili, da jih bodo uporabljali za potrebe oglaševanja slavnostnega koncerta ob njihovi dvajseti obletnici. Ta bo 2. aprila v Parizu, kjer bo kot uradna fotografinja prisotna tudi Jana. Poleg tega se ukvarja s poročno fotografijo: »To mi je v veliko veselje. V enem dnevu je skoncentriranih toliko čustev, lepih trenutkov … Štejem si v veliko čast, da sem lahko del poročne pravljice.« Že vrsto let se ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Razne kataloge in publikacije grafično opremi, izdela logotipe, pripravi fotografije … Med drugim je delala publikacije za Loški muzej, kataloge za razstave, v sodelovanju s škofjeloško občino celostno podobo za Mednarodni cikel koncertov, logotip Fotografija iz cikla Danes – Kovaštvo Krmelj (foto: Jana Jocif) 32 za projekt Evropa za državljane, pa tudi celostne podobe drugih dogodkov. Je redna članica zborov Aeternum in Grudnove Šmikle in ob njihovih projektih skrbi za celostno podobo obeh zborov (njeno delo sta tudi oba logotipa). V celoti je poskrbela za fotografije in oblikovanje več zgoščenk: zbora De profundis, kjer je prav tako prepevala, pianistke Nine Prešiček z naslovom Vdih časa ter zgoščenke Večerni Ave Tria Quartet. Medijsko odmeven pa je bil projekt Slovenija. Odmevi večnosti – knjižica z zgoščenko Ljobe Jenče. Kot je povedala, ni obiskovala nobenih tečajev, ampak se je grafičnega oblikovanja naučila predvsem s pomočjo prijateljev, internetnih tutorialov. Dodala je, da se z vsakim novim projektom naučiš nekaj novega in nabiraš izkušnje. Čeprav pravi, da ima dan premalo ur, se je leta 2009 lotila projekta, ki ga je naslovila Danes. Vanj so zajeti loški obrtniki in rokodelci, katerih obrti izginjajo. Za projekt se je odločila, ker lahko teh obrti že jutri ne bo več. Zdi se ji, da jih je nujno treba zabeležiti v tekstu in s svetlobo, preden izginejo. Članek na to temo je objavila v reviji Adria inflight magazine (junij, julij 2011). Vodi tečaj študijskega risanja. Slednji je hkrati lahko priprava za sprejemne izpite na Fakulteto za arhitekturo, ki jo obiskuje tudi sama. »Zanimiv je statistični podatek, da so vsi, ki so bili pri meni na tečaju, naredili sprejemne izpite. To delo mi je v veliko veselje, saj lahko nesebično deliš vse svoje znanje, ki ga premoreš.« Jano do konca študija čakata še dva izpita, seminar, ki ga pripravlja, in diplomska naloga. Študij je trenutno sicer postavljen na stranski tir, saj so veseli toliko drugih stvari, ampak … bo. Ob navdušenju, ki ga kaže za vse, česar se loti, smo prepričani, da se bo kmalu ponašala tudi z diplomo. Prav gotovo pa bomo o Jani Jocif še brali – v roke bomo vzeli kak katalog, ki ga bo oblikovala, občudovali bomo njene fotografije in še veliko slišali o njenem nakitu. Tatjana Rant Februar 2012 Dobrodelna igra s sporočilno noto 12. januarja je Rotary klub Škofja Loka organiziral gostovanje monodrame Šarucova sliva. Izkupiček, približno dva tisoč evrov, bodo namenili v dobrodelne namene. Ena od črtic Ivana Tavčarja, objavljena v zbirki Med gorami ali Slike iz loškega pogorja, je pred tridesetimi leti Andreja Šubica, takrat dvajsetletnega študenta, tako navdušila, da se je odločil za njeno dramatizacijo. Govorimo o Šarevčevi oz. Šarucovi slivi po poljansko. Po tridesetih letih je igra doživela ponovno uprizoritev in pokazala, da je njena sporočilnost aktualna tudi v današnjih časih. »Ravno na tej dobrodelni predstavi je toliko bolj do izraza prišla vsebina, torej Metin boj za preživetje. Oče je namreč na smrtni postelji svojim otrokom naročil, naj nikoli ne beračijo in naj ohranijo svoj ponos. Meti, ki ni imela lepega obraza in za katero je sklepal, da se ne bo poročila, je podaril tudi slivo. V nadaljevanju Meta bije boj za preživetje, dostojanstvo, boj z lakoto in doživi usodni konec ravno pod slivo, ki ji tako res postane preužitek,« je režiser Šubic na kratko opisal zgodbo. In v čem se igra izpred tridesetih let razlikuje od današnje? Šubic je pojasnil: »Pravzaprav ni dosti razlike, nekoliko je je v režijskih niansah, tekstovno je izpiljena. Razlika je predvsem v dojemanju. In to je tisto glavno, zaradi česar je bilo vredno to predstavo narediti še enkrat. Z isto igralko in režiserjem, a v drugih časih.« Ob stošestdeseti obletnici Ivana Tavčarja so v lanskem letu v Poljanah potekale številne prireditve in dogodki. Ponovna uprizoritev monodrame Šarucova sliva je bila ena od vrhuncev. Še pred tem je Šubic dramatizacijo novele prenesel v pisano obliko, knjigo pa je slikovno obogatila Maja Šubic. 12. januarja je na Loškem odru v organizaciji Rotary kluba tudi za tukajšnje občinstvo potekala uprizoritev te izvrstne monodrame. Šubic, član Rotary kluba, je dejal: »Dvorana, ki jo je brezplačno odstopil Loški oder, je bila polna in uspeli smo zbrati približno dva Anica Berčič v vlogi Šarucove Mete, ki bije strašen boj za preživetje. (Foto: Izidor Jesenko) tisoč evrov, ki jih bomo namenili za družine z veliko otroki in štipendijski sklad za nadarjene otroke, da bi uspeli realizirati svoje potenciale. Šarucova Meta jih ni mogla, ona je lahko samo delala.« Velja poudariti, da so vsi sodelujoči – režiser Andrej Šubic, igralka Anica Berčič, ki je bila odlična v vlogi Mete, in ostali (Jer- 33 neja Bonča, Janez Lavtar, Jaka Šubic, Janez Kloboves in Jerneja Bonča) – v tokratni predstavi sodelovali brezplačno ter tako največ pripomogli, da je končni znesek tako visok. Za njihov trud se jim škofjeloški Rotary klub lepo zahvaljuje. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 Comenius združuje Na Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto so se konec lanskega leta predstavili predstavniki partnerskih šol projekta Comenius, ki so obiskali Škofjo Loko. Predstavnice škofjeloške šole pa so v tem okviru odšle na izmenjavo na Slovaško. Slovenska šola je v projekt Comenius vključena že od leta 2000. Pri tokratnem projektu, ki nosi naslov Food culture exchange, poleg OŠ Škofja Loka – Mesto sodelujejo štiri evropske šole iz Italije, Španije, Poljske in Slovaške. Vsi skupaj delujejo na področju kulture prehranjevanja. Trenutno delo poteka na več področjih, in sicer učenci zbirajo tradicionalne kuharske recepte, obiskujejo priznane restavracije, o katerih pripravijo reportaže, zanima jih tržnica skozi letne čase in kultura prehranjevanja, kot jo vidijo otroške oči, zazrte v prihodnost. Izvaja se natečaj za najboljšo risbo za kuharsko knjigo. V vse to so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami. Glaven namen projekta je dvig kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi ter spoznavanje in razumevanje evropske kulturne ter jezikovne raznolikosti. Tako so tudi na OŠ Škofja Loka – Mesto najbolj ponosni na to, da bodo lahko svoje učence odpeljali na izmenjavo v že prej naštete države, saj bodo ti tako dobili priložnost srečati se s svojimi vrstniki, se prilagoditi njihovi kulturi in jo primerjati s svojo ter uporabiti svoje znanje angleškega jezika in ga še izpopolniti. Na prvem srečanju v Škofji Loki so sicer gostili le učitelje, po dva sta prišla iz Španije, Italije in Slovaške, trije pa iz Poljske. Učencev ni bilo, ker so morali reorganizirati celotni program. »Do tega je prišlo, ker so štiri partnerske šole odpadle, naša naloga pa je bila, da si razde- limo njihovo delo, saj imamo za vsak mesec od septembra 2011 do junija 2013 točno določeno, kaj moramo z učenci narediti. Kot koordinatorica sem z delom svojih kolegov v mednarodnem krogu zelo zadovoljna. Najtežji del smo opravili prav na naši šoli. Ob podpori svojih sodelavcev in vodstva, seveda pa tudi staršev in glavnih udeležencev – naših učencev, uspeh ne bo umanjkal,« je poudarila koordinatorica projekta Betka Mahnič. Gostje so oblikovali Comenius kotiček, ki je v avli šole, gostitelji pa so jim predstavili šolo ter računalniško delavnico s skupno spletno stranjo Food culture exchange, ki jo je oblikoval Matjaž Pintarič in na kateri je že in bo še objavljeno vse, kar se bo zgodilo v dveh letih, ko bo potekal projekt. V prostem času so jih predstavniki OŠ Škofja Loka – Mesto peljali na Bled, v Postojnsko jamo ter Predjamski grad. Njihove vtise je Betka Mahnič strnila v eno samo besedo, ki so jo največkrat slišali iz ust svojih gostov – fantastično. Maja in Manca v letalu na poti na Dunaj prebivali pri družini na Slovaškem, so si ogledale šolo in sodelovale pri okrasitvi božičnega drevesa in izmenjavi daril ter kuharski delavnici na temo peke božičnega peciva, ko jih je obiskal slavni slovaški kuhar. Izpod njegove kuhalnice je ob pomoči vajencev (učenk in učencev) iz Italije, Slovaške, Španije, Poljske in Slovenije nastala njihova zelo okusna tradicionalna božična večerja. »Televizijske kamere nacionalne televizije so posnele peko peciva naših učencev in izjave o projektu, njegovem poteku in pomenu. Prispevek smo si ogledali pri večernih poročilih. Sprejel nas je tudi župan mesta Malacky in nam pripravil dobrodošlico s kulturnim programom. Vsi udeleženci projekta Food culture exchange smo se vpisali v knjigo častnih gostov, kar je bilo za nas še posebej slovesno. Našemu projektu pripisujejo velik pomen v smislu povezovanja različnih kultur,« je na kratko strnila vtise Betka Mahnič in dodala, da so si ogledali tudi samo mesto in njegove znamenitosti ter obiskali Bratislavo. Tam so se sprehodili po parlamentu in doživeli čar božično-novoletne tržnice. Na šoli so učenci iz omenjenih držav predstavili svoje delo, ki so ga strnili na CD-reviji, saj so sklenili, da bodo ekološki in izdelkov ne bodo tiskali. Prva zgoščenka vsebuje prispevke, vezane na božično- novoletni čas (tradicionalni recepti, šege, želje pesmi, dramska uprizoritev itd). Tako se je zaključil obisk Slovaške, maja pa šest učenk in učencev ter pet učiteljev z ravnateljico potuje na izmenjavo v italijansko mesto Piglio. Ostali načrtovani obiski so še konec leta 2012 na Poljskem ter v Španiji marca 2013. Če bodo Na Slovaškem je bilo lepo V božično-novoletnem času 2011 so bile podobno navdušene predstavnice OŠ Škofja Loka – Mesto, ki so odšle na izmenjavo v mesto Malacky na Slovaško. Učiteljice Betka Mahnič, Helena Markuta, Kristina Strnad in ravnateljica Doris Kužel ter učenki 8. D Maja Vene in Manca Rus, slednji sta Ob vodstvu koordinatorice projekta Betke Mahnič so učenke in učenci na simpatičen način predstavili Slovenijo in Škofjo Loko, potem pa so tudi gostje predstavili svoje države, mesta in šolo. Učenci sicer sedaj še rešujejo spletni vprašalnik, ki bo dal podatke o njihovih prehranjevalnih navadah. Ko bodo rezultati obdelani, bodo predstavljeni tudi staršem učencev. Narejene bodo tudi primerjave med posameznimi državami. 34 sredstva partnerskim šolam dopuščala, jih bo OŠ Škofja Loka – Mesto ponovno gostila junija leta 2013. Vtisi Maje Vene Malacky je zelo lepo mesto, ljudje pa so bili zelo prijazni. Štiri dni sem preživela pri zelo prijetni družini. Čeprav niso znali angleško, smo se kar dobro sporazumevali. V šoli smo počeli veliko zanimivih in zabavnih stvari, zato nam ni bilo nikoli dolgčas. Pekli smo piškote, kuhali s slavnimi kuharji, izdelovali razne izdelke in krasili jelko (pravzaprav borovec). Veliko smo kuhali, pekli in jedli, zato nismo bili nikoli lačni. Ogledali smo si najlepše kulturne znamenitosti Malackyja. Šli smo na nastop folklorne skupine, na katerem so zaplesali narodne plese iz različnih delov Slovaške. Predstavili so nam svojo osnovno šolo, učenci so nam pripravili zanimive programe. Predzadnji dan smo se z avtobusom odpravili v Bratislavo, kjer smo obiskali parlament, se sprehodili po božičnih stojnicah in se odpravili v enega največjih trgovskih centrov. Vse skupaj je bila zelo zanimiva izkušnja, saj sem spoznala veliko novih ljudi ter običajev, navezala nova prijateljstva in se zelo zabavala. Vtisi Mance Rus Na Slovaškem je bilo lepo. Vsi so bili zelo prijazni, prav tako tudi družina, pri kateri sem bila. V šoli se je vedno kaj dogajalo. Pripravili so nam veliko zabavnih in zanimivih dejavnosti. Pekli smo piškote, kuhali s tremi slavnimi kuharji itd. Ta izkušnja mi bo za vedno ostala v dobrem spominu. Katja Štucin Februar 2012 35 Februar 2012 Rodil sem se kot slikar Sorica je znana kot najlepša slovenska vas, kot rojstni kraj impresionista Ivana Groharja, ki te pozdravi že ob prihodu v vas. Da so tam doma ljudje, ki nekaj dajo na ohranjanje slovenske kulture in zavesti, se lahko prepričaš, ko se srečaš z enim izmed njih, Mirom Kačarjem. Trdi, da je kultura pomemben dejavnik soustvarjanja družbe, zato se že vse življenje trudi v otrocih in mladini zbuditi čut za glasbo in umetnost nasploh, hkrati pa predstaviti rojaka Ivana Groharja in njegov umetniški doprinos celotni Sloveniji. V mladih letih ste se ukvarjali s slikarstvom, glasbo in športom. Nisem bil ravno prepričan, katera je tista prava smer, ki bi ji posvetil največ pozornosti. Pet let sem se učil igranja na klavir, vendar sem ugotovil, da nimam kakšne posebne želje nadaljevati v tej smeri. Bolj me je privlačilo poučevanje, misel, da bi tisto, kar sem sam videl in slišal, lahko posredoval naprej drugim. Vpisal sem se na učiteljišče v Tolminu. Tam sem se intenzivno ukvarjal s smučanjem, tako da sem tekmoval tudi v primorski ekipi. V petih letih študija na učiteljišču sem dosegal sama druga mesta na tekmovanjih, tako da se me je prijel vzdevek 'večno drugi'. Vedno me je namreč premagal kolega iz Gorice. Prvi sem bil samo v primeru, da je Goričan padel. (smeh) Vseeno pa sem kar ponosen, da sem bil podprvak Primorske. Veselje do športa je ostalo. Kot učitelj v Sorici sem sodeloval v ŠD Sorica. Trenirali smo, se udeleževali tekmovanj in bili v tistem obdobju znani kot zelo dobri smučarji na Loškem. Možje iz tega obdobja še danes dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih, ki jih prirejajo razna društva. Veseli me, da se njihovi otroci z veseljem ukvarjajo s športom in da se šport v Sorici še danes uspešno razvija naprej. Kar se tiče glasbe, smo v osnovni Miro Kačar – govor na občinskem prazniku občine Železniki in ob stoti obletnici Prosvetnega društva Ivan Grohar iz Sorice (foto: Miro Pintar) šoli v Sorici pred štiridesetimi leti imeli ansambel s harmoniko. Ker se je vsako leto kak učenec vpisal v glasbeno šolo, smo harmoniki počasi dodajali ostala glasbila: kitaro, kontrabas, bobne, orffove inštrumente. Ustanovili smo šolski orkester Orfej, ki je štel štirideset članov. Sčasoma so otroci zrasli, interesi so se začeli spreminjati, nekateri so se poročili in se odselili. Ideja pa je ostala. Danes v Sorici znova deluje orkester, še vedno se imenuje Orfej, šteje pa osemnajst članov. V marcu pripravljamo koncert Avsenikove glasbe s sporočilom, da domača glasba ni samo zato, da se ob njej pije in pleše, temveč da ji lahko prisluhnemo tudi na drugačen način – samo kot glasbi. V Sorici imamo trenutno dva profesionalna glasbenika in enega akademskega slikarja, tako da si upam reči, da je to rezultat neprestanega seznanjanja otrok na glasbenem in likovnem področju. To je naš vaški kulturni uspeh. Razstava sedmih soriških slikarjev v Groharjevi hiši (foto: Miro Pintar) če bi združil Ivana Groharja in Riharda Jakopiča kot slikarja, bi dobil enega najboljših slikarjev na svetu. Vsak od njiju premore tisto, česar drugi nima, skupaj pa sta popolna. Ustanovili ste Atelje Urša, ki ponuja raznovrstne dejavnosti. Leta 1994 je bila obnovljena Groharjeva hiša. Takrat sem začutil, da sama muzejska dejavnost v hiši, kamor bi hodili gledat umetnine in razstavljene eksponate, ne bo dovolj. Hiša ne bo živela. Treba jo je ohranjati živo. Takrat sem pripravil neke vrste šolski program, ki je zajemal uro glasbe in uro slikanja in se navezoval na umetnost Ivana Groharja. Ker sem takrat poučeval četrti razred v Železnikih, sem program ponudil učiteljem in učiteljicam v Železnikih in Škofji Loki. Izvajanje programa se je začelo septembra in do novega leta je bilo obiska že toliko, da sem dopoldne poučeval v šoli, popoldne pa vodil delavnice v Groharjevi hiši. Vest o programu se je širila ustno, učenci in pedagogi so bili nadvse zadovoljni in za obisk se je prijavljalo vedno več šol. Končno sem moral ukrepati – poučevanje v šoli in popoldne v Groharjevi hiši je bilo le prenaporno. Začel sem iskati druge možnosti. Šel sem na ministrstvo za šolstvo in predstavil program. Takrat sem imel idejo, da bi delavnice vodili študentje. Tedanji minister za šolstvo dr. Slavko Gaber me je napotil na Center Kdaj ste se srečali s slikarstvom? Še preden sem začel hoditi v šolo, sem zelo rad risal in slikal. Oče je bil krojač in včasih mi je dal kakšno veliko krojno polo, na katero se potem lahko slikal. Največkrat sem narisal sosedovo hišo, ki sem jo videl skozi okno, tako da so me včasih že kar malo dražili: »Ja, pa ne boš že spet te hiše narisal!?« Tudi z Groharjevim slikarstvom sem se srečal že v predšolskem obdobju. V rojstni hiši v Sorici je na steni visel koledar z Groharjevim Macesnom. Ta slika je name naredila velik vtis, prav prevzela me je. Zakaj? Ker sem dotlej mislil, da naslikaš travo kot zeleno ploskev, deblo kot rjavo, da je hiša bela, strehe so sive, nebo pa modro. Na Groharjevi sliki pa je bilo deblo vseh barv, samo rjavo ne, trava vseh barv, samo zelena ne … Namešane so bile vse barve in mene je prešinilo, kako bi bilo, če bi tudi sam znal takole narisati, in tej želji sledim že vse življenje. Preizkusil sem se v različnih smereh slikarstva, vendar sem se nazadnje vrnil k Groharju, on je moj največji učitelj. Velikokrat sem razmišljal: 36 šolskih in obšolskih dejavnosti k sedaj že pokojnem Janku Hamlerju. Prišel je v Sorico in si vse skupaj ogledal, nakar je predlagal, naj me vzamejo v službo. Po premisleku sem pustil službo učitelja in se zaposlil v Groharjevi hiši. Ko sem šel v pokoj, je moje delovno mesto zasedel sin Gašper, profesor glasbe, saj je ustrezal razpisnim pogojem, ki so zahtevali visoko izobrazbo glasbene ali likovne smeri. Delavnice so še vedno obiskane, prihajajo učenci z vseh koncev Slovenije. Pričnemo ob devetih, vse skupaj pa traja štiri ali pet šolskih ur. Obiskovalci so navdušeni, nekateri kar ne bi še šli domov. Meni pa je v zadovoljstvo, da sem pripomogel k nevsiljivemu spoznavanju našega impresionista Groharja, in to v okolju, kjer je začel svojo življenjsko pot. Še vedno ob četrtkih vodim slikarsko šolo, pridruži se nam lahko kdorkoli, omejitev ni. Pogoj je samo veselje do slikanja, saj umetnosti ne moreš deliti na tisto za odrasle in tako za otroke. Tudi v glasbi sem še dejaven, imam začetno šolo ansambla Orfej, kjer otroke poučujem osnov igranja na orffove inštrumente: kako se drži palčke, kako pravilno udarjamo na inštrument … Preteklo leto je minilo sto let od smrti Ivana Groharja. Celoletno dogajanje ste poimenovali kar Groharjevo leto. Kako se je vse skupaj začelo in katere prireditve Februar 2012 in dogodki so to leto še posebej močno zaznamovali? Vse skupaj se je pričelo že leto pred tem. Menili smo, da vsa organizacija dogodka najbolj pripada Prosvetnemu društvu Ivan Grohar iz Sorice. Ko smo predložili načrt, je kustos Narodne galerije v Ljubljani podal mnenje, da je vse skupaj preveč lokalno obarvano ter da je treba zbuditi zanimanje ministrstva za kulturo. Sam sem napisal program, v katerem so natančneje predstavljena tri Groharjeva obdobja: otroštvo, študijska leta in odraslo slikarstvo. S to delitvijo smo skušali predstaviti Groharja kot človeka: kako je hodil v šolo, študiral, kakšno je bilo njegovo življenje. Razpet je bil med Sorico, Škofjo Loko in Ljubljano, tako da je zanimivo že to, koliko je prepešačil in pa, kakšen pečat je pustil v vsakem od teh krajev. Skušali smo ga približati ljudem, ker se to človeku bolj usidra v dušo kot strokovna razlaga slike, ki jo razume bolj kot ne samo stroka. S prireditvami v Groharjevem letu smo želeli spodbuditi celoten slovenski prostor, da bi ozavestil pomen slovenskih impresionistov in Ivana Groharja za slovensko družbo. Kultura je namreč pomemben dejavnik soustvarjanja le- te. Strokovno plat smo prepustili Združenju umetnikov Škofja Loka, saj smo menili, da tej nalogi sami ne bomo kos. Odzvali so se in pod vodstvom akad. slikarke Agate Pavlovec v Sokolskem domu pripravili razstavo z naslovom Ivan, dej mi rešpetlin. Direktorica muzeja, umetnostna zgodovinarka Jana Mlakar, je skupaj z Andrejem Smrekarjem iz Narodne galerije in kustosinjo Barbaro Sterle Vurnik zaslužna za postavitev razstave Moč pogledov na Loškem gradu in za izid obsežnega kataloga z istim naslovom. V galeriji na blejski Pristavi pa so bila na ogled dela slovenskih impresionistov. Osrednja proslava, ki se je odvila ob spomeniku Ivana Groharja v Sorici, je bila izbrana za dogodek leta, razstava portretov na Loškem gradu za najbolj strokoven dogodek leta, polaganje venca na grob Ivana Groharja na Navju, kjer so venec položili trije župani – Zoran Jankovič, Miha Ješe in Mihael Prevc –, pa za najžlahtnejši dogodek leta. K sodelovanju smo povabili tudi take nastopajoče, ki so pritegnili medijsko pozornost in gledalce: Slovenski oktet, Grudno- Nastop orkestra Orfej ve Šmikle, Petra Lovšina, organista in zborovodja Toneta Potočnika in tenorista Janeza Lotriča. Medijska odmevnost se je tako stopnjevala skozi celo leto, na zaključni prireditvi je bila prisotna že televizija. Prireditev je bilo res veliko: razstave, ki so skozi vse leto potekale v Muzeju Železniki, razstava sedmih soriških slikarjev v Groharjevi hiši, shod slovenskih in zamejskih umetnikov v Sorici, Groharjev veleslalom na Soriški planini, Groharjev tek v Sorici …, pa še bi lahko našteval. Prosvetno društvo Ivan Grohar je imelo precej dela, prav tako pa smo odlično sodelovali z vsemi društvi, ki so na svojih prireditvah omenjali Groharja. Zahvaljujem se tudi vsem donatorjem, ki so finančno podprli program, saj so bili stroški res veliki. Med prireditvami ne delam razlik, prav za vsako namreč stoji kup ljudi, ki so s svojim delom doprinesli kamenček v mozaik prireditev. Najbolj zaslužni pa so obiskovalci, preko njih se je namreč večji del vedenja širil naprej. Napisali ste tudi tri črtice, ki odlično opisujejo umetnika. Z Groharjem čutim neverjetno povezavo. Če primerjam svoje življenje z njegovim, se najdem marsikje: kot otroka sva uganjala celo iste lumparije. V letošnjem letu sem si predstavljal, kot da hodi med nami. Napisal sem mu črtico Pismo. Čez čas mi je odgovoril s črtico Odgovor. Kot zadnjo pa sem napisal črtico Ivanova solza, v kateri Ivan spregovori o tem, kako nas vidi sedaj, kako vidi Slovenijo. Da je opazil, da nas je zagrabil pohlep po oblasti, da se neprestano nekaj pritožujemo, hkrati pa imamo vseeno vsega dovolj. Solzo je potočil zaradi sočutja do nas, češ, kam ste prišli! Opozarja nas, da se bo treba spremeniti, sicer nam bo okamenelo srce. Groharjevo leto se je izteklo nad vsemi pričakovanji, takega odziva res nisem pričakoval, zato upam, da je vsak dogodek v Groharjevem letu pripomogel k širjenju narodne, kulturne in srčne zavesti. Nina Drol Pomlad 37 Februar 2012 Politika, vaflji in še kaj Letos smo dijaki evropskega oddelka tretjega letnika Gimnazije Škofja Loka ponovno upravičili svoje ime. Zmaga na kvizu Evrošola, ki ga organizira Informacijska pisarna evropskega parlamenta za Slovenijo, nam je omogočila podrobnejše spoznavanje delovanja EU in njenih institucij. Na štiridnevni ekskurziji smo podrobno in iz prve roke spoznali institucije Evropske unije in njihove značilnosti. Kviz je zahteval 30 odgovorov na različna vprašanja v zvezi z Evropsko unijo, njeno organizacijo, trenutnim položajem in zgodovine Evropske unije. S skupnimi močmi smo uspeli pravilno odgovoriti na skoraj vsa vprašanja in tako dosegli 1. mesto in si prislužili nagrado, na katero smo optimistično upali že ob prijavi na kviz: potovanje v Strasbourg in sodelovanje v projektu Evrošola, ki ga organizira Evropski parlament. V torek, 17. januarja, smo se tako srečni usedli na avtobus in odpravili na 16-urno potovanje po programu, ki je obsegal ne samo Strasbourg, ampak tudi ogled Luksemburga in Bruslja, tamkajšnjih znamenitosti ter spoznavanje EU institucij. Obetali so se nam štirje zanimivi dnevi pod budnim očesom razredničarke Sonje Gartner in naše profesorice za sociologijo Tanje Gartner, ki je poskrbela, da smo si nabrali kar nekaj predznanja o delovanja in funkcijah institucij EU. V sredo zjutraj je jutranja zaspanost kmalu prešla v radovednost, ko nas je v stavbi Evropske komisije sprejel eden od slovenskih uradnikov ter nam podrobno predstavil zgodovino in funkcijo institucij EU, predvsem Evropske komisije. Ker je bila predstavitev v slovenskem jeziku, smo se dejstva, da smo v belgijski prestolnici, zavedli šele po ogledu mesta, znamenitega Atomiuma, in použitih konkretnih porcijah vafljev. Po sladkem kosilu smo svoje znanje o Evropski uniji poglobili tudi v Evropskem parlamentu, ki nam ga je razkazal prijazen Maltežan. Predstavil je tudi delovanje Evropskega parlamenta. Naša naslednja postaja je bil hostel, kjer smo si po okusni večerji v bližnji restavraciji nabrali moči za naslednji dan. Po zgodnjem zajtrku smo se odpravili na prizorišče zgodovinske bitke pri Waterlooju, kjer je bil dokončno poražen 'veliki' vojskovodja Napoleon. Vreme je bilo prav tako prijetno, če ne še bolj, kot na dan bitke; ko smo korakali po stopnicah proti Napoleonovem kipu, smo se zaradi močnega vetra namreč rahlo zbali za najlažje sošolce. Na poti do Strasbourga smo se za kratek čas ustavili v Luksemburgu, kjer smo se sprehodili po starem mestnem jedru, kupili spominek ali dva, nato pa nadaljevali pot proti Strasbourgu, končni postaji in hkrati vrhuncu celotne ekskurzije. Dan se je že prevesil v noč, ko smo se imeli po 5-urni vožnji spet priložnost dobro najesti in izmučeni smo popadali v postelje. Zajtrk v parlamentu je odtehtal zgodnje vstajanje in nam vlil moči za celodnevno politično udejstvovanje v zgradbi Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Skupaj z ostalimi dijaki iz držav članic EU smo se napotili v dvorano EP, kjer smo dijaki posedli na sedeže evropskih poslancev. Sledila je predstavitev vseh sodelujočih šol, ki so prišle v Bruselj iz vseh koncev Evropske unije (npr. Estonije, Latvije, Finske, Francije, Grčije, Avstrije …). Po pri- čakovanjih je bila najbolje sprejeta slovenska predstavitev avtorja Žana Vrhunca. Nato nas je prijazno sprejel podpredsednik evropskega parlamenta Rainer Wieland, ki nam je na vprašanja o EU in njenem delovanju veliko odgovarjal in malo odgovoril. Razsvetljeni smo se vrnili v restavracijo, kjer so nas poleg okusnega kosila čakali tudi vprašalniki kviza Eurogame z vprašanji v različnih uradnih jezikih EU. Medtem ko smo komunicirali oz. v določenih primerih le poskusili komunicirati s svojimi vrstniki iz drugih držav EU, smo ugotovili, da imamo v Sloveniji kar precej dobro znanje angleščine. Končno so se nam obrestovale vse tiste ure, ki smo jih preživeli tudi ob gledanju španskih nadaljevank, pa tudi pantomima, ki smo jo nazadnje igrali v vrtcih. Če smo namreč hoteli čim bolj uspešno rešiti vprašalnike, smo najprej morali poiskati nekoga, ki nam je vprašanja prevedel. V upanju na najboljše smo pole oddali, se napitani razdelili v šest različnih skupin in se odpravili v posamezne sejne sobe, kjer smo reševali najbolj pereče probleme EU, ki so obsegali vse od okoljevarstva, prednosti in slabosti sodobne tehnologije pa 38 vse do problema neuradnih imigrantov, nepotrebnega trošenja električne energije in nevarnih nuklearnih elektrarn. Predloge, ki so jih skupine predstavile na plenarnem zasedanju, smo sprejeli oziroma zavrnili ter se tako srečali s postopkom elektronskega glasovanja. Čeprav je pogovor v dvorani večinoma potekal v angleščini, smo takrat, ko je naš prvi tuji jezik zamenjala francoščina, nemščina ali pa italijanščina, vsi nataknili slušalke in se zanesli na enega izmed mnogih prevajalcev. Sledil je finale igre Eurogame, kjer smo bili na žalost vsi slovenski udeleženci le opazovalci, nato evropska himna in nazadnje odhod iz parlamenta, pred katerim smo vsi dodobra izrabili prostor na karticah naših fotoaparatov. Z občutkom, da smo dejansko vsaj malo prispevali k spremembam v EU in skupaj s tujimi vrstniki predstavili stališča mladih, smo se napotili še na kratek ogled Strasbourga. Potem, ko so nam vse trgovinice s spominki in dobro hrano zaprli, smo se sicer izmozgani, a polni novih znanj in izkušenj odpravili proti naši ljubi kokoški. Dijakinja Tina Gartner, 3. e Februar 2012 39 Februar 2012 Od ideje do poklica – v Šolskem centru Škofja Loka Lesarstvo Okoljevarstveni tehnik Strojništvo dvoposteljnimi sobami za vse, ki so preveč oddaljeni, da bi se lahko vsak dan vozili domov. Je že tako, da znamo poklic ceniti šele takrat, ko ga potrebujemo. Ko pokličemo vodovodarja, mizarja, ko potrebujemo avtoserviserja, avtokaroserista ali tapetnika, smo zgroženi, ker moramo čakati, da pridemo na vrsto. Po opravljenem delu nam izstavijo račun, takrat spet vzdihnemo, koliko so nam zaračunali na uro. Ob tem niti ne pomislimo, da bi bil morda naš otrok lahko zelo uspešen prav v enem od naštetih poklicev. Tudi o vplivih našega lagodnega življenja na okolje ne razmišljamo, kaj šele, da za to potrebujemo zanesljive in strokovno usposobljene okoljevarstvene tehnike, ki bodo z učinkovitimi ukrepi pomagali tako industriji kot posameznikom popraviti škodo, ki smo jo povzročili okolju, v katerem živimo. Izbira prave srednje šole je odločilnega pomena za prihodnost vsakega učenca: če želi opravljati poklic, povezan bolj z delom v delavnici, ga nima smisla siliti v drugo izobraževanje, ker bo to izgubljena naložba. V Šolskem centru Škofja Loka se zavedamo, da je odločitev mladih za tehnične, strokovne poklice, prihodnost te družbe, zato jim želimo zagotoviti najboljše pogoje za pridobitev kvalitetnega strokovnega in praktičnega znanja. Poučevanje poteka v sodobnih učilnicah in predavalnicah, opremljenih z računalniki, LCD-projektorji in interaktivnimi tablami, v laboratorijih in računalniških učilnicah, podprtimi s sodobnim informacijskim sistemom. Praktično izobraževanje bomo z novim šolskim letom preselili v moderno opremljene prostore novozgrajenega medpodjetniškega izobraževalnega centra, kjer bo pouk potekal v visokotehnološko opremljenih merilnih in diagnostičnih delavnicah in laboratorijih, v učilnicah za avtomatizacijo, robotiko, CNC-tehnologijo, mehatroniko in energetiko. V novih prostorih znanja ne bodo pridobivali samo dijaki, ampak tudi posamezniki in skupine, ki bodo želeli s področja strojništva, lesarstva in okoljevarstva pridobiti aktualna in najsodobnejša strokovna znanja na področju razvoja novih tehnologij v sodelovanju s podjetji v Sloveniji in tujini. Izobraževalno delo z odraslimi ima v Šolskem centru Škofja Loka že dolgo tradicijo. Odrasle udeležence izobražujemo v skladu z načeli sodobne andragoške prakse. S posameznikom, zainteresiranim za izobraževanje, opravimo uvodni razgovor, pripravimo individualni načrt izobraževanja in pri tem svetujemo, upoštevajoč predznanje ter učne in delovne navade posameznika. Udeleženci pridobijo izobrazbo po javno veljavnih programih, opravijo prekvalifikacijo, lahko pa zaključijo že začeto, a prekinjeno izobraževanje. Izvajamo tudi različna strokovna usposabljanja. Višja strokovna šola izvaja višješolska programa za strojništvo in lesarstvo. V programu strojništva ponujamo izbiro naslednjih modulov: avtomatizacija ali energetika in orodjarstvo ali proizvodnja. V programu lesarstva pa se izvaja modul finalna obdelava z izbirnim predmetom lesna gradnja. Študente usposabljamo za kvalitetno opravljanje svojega poklica ter morebitna napredovanja v nadaljnji študij. Vabljeni na informativne dneve v petek in soboto, 10. in 11. februarja 2012. Srednjo šolo za strojništvo in program okoljevarstveni tehnik bomo predstavili v Podlubniku 1b v petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri. Srednjo šolo za lesarstvo bomo predstavili na Kidričevi cesti 59 (Trata) v petek ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri. Srednja šola za lesarstvo ponuja programe od nižjega po- klicnega, srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice, kot so: obdelovalec lesa, mizar, tapetnik, lesarski tehnik in okoljevarstveni tehnik. Kasneje dijaki svoje znanje lahko nadgradijo na višji strokovni šoli v programu lesarstvo in pridobijo naziv inženir lesarstva. Višjo strokovno šolo bomo predstavili v petek ob 11. uri in ob 16.30 ter v soboto ob 11. uri v Podlubniku 1b. Srednja šola za strojništvo prav tako ponuja programe od nižjega do srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice: pomočnik v tehnoloških procesih, oblikovalec kovin – orodjar, inštalater strojnih inštalacij, izdelovalec kovinskih konstrukcij, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik in avtoservisni tehnik. Po zaključku srednješolskega izobraževanja lahko dijaki svoje znanje nadgradijo na višji strokovni šoli in pridobijo naziv inženir strojništva. V sklopu srednje šole za strojništvo je tudi dijaški dom z eno- in Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, tel. 04/506 23 00, tel. 04/506 23 18, [email protected]. 40 Februar 2012 Učenke in učence osnovnih šol vabimo k vpisu v: PROGRAM KLASIČNE GIMNAZIJE: PROGRAM SPLOŠNE GIMNAZIJE: • humanistična znanja, • s poudarkom na naravoslovju (nemščina kot drugi tuj jezik) • latinščina, • s poudarkom na družboslovju (nemščina ali francoščina kot drugi tuj jezik), • španščina ali nemščina kot drugi tuj jezik, • z evropskim oddelkom: (francoščina ali ruščina kot drugi tuj jezik) • narodna izmenjava dijakov in strokovne ekskurzije v Trst, Oglej, Pulj in Poreč, Rim in Pompeji, Grčija • poudarjena evropska dimenzija s strokovno ekskurzijo v Bruselj in Strasbourg Smo edina šola na Gorenjskem, ki izvaja program klasične gimnazije. • narodna in enotedenska mednarodna izmenjava dijakov. Pouk v vseh oddelkih nadgrajujemo s sodobnimi učnimi metodami in učnimi vsebinami s poudarkom na projektnem delu in medpredmetnih povezovanjih. Dijaki si med letom ogledajo več gledaliških predstav, prisluhnejo raznovrstnim koncertom in se udeležijo treh športnih dni. ekskurzije (Turčija, Grčija, Dalmacija), mednarodne izmenjave dijakov z Danci, Italijani, Nemci, Španci, s Čehi in Avstrijci. Smo Unescova projektna šola. Rezultati, ki so jih dijaki skupaj z učitelji škofjeloške gimnazije dosegli v minulih letih, so nam v veselje in ponos. Samo v lanskem šolskem letu 99,4% uspeh na splošni maturi, trinajst zlatih maturantov, več kot dvajset državnih prvakov iz desetih kategorij znanj, dva dijaka na olimpijadah v znanju. Naši dijaki so po končani srednji šoli uspešni študenti in diplomanti. Ob vpisu v 4. letnik bodo dijaki lahko izbirali med trinajstimi izbirnimi predmeti za maturo. Na Gimnaziji Škofja Loka dijakom nudimo bogat program dejavnosti: pevski zbor, gledališka skupina, prostovoljstvo, MEPI, družboslovni in naravoslovni projektni dnevi, strokovne ekskurzije (Benetke, Dunaj, Pariz, Berlin, London), kvalitetne maturantske Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi so prilagojeni urniku šole. Dijaki imajo na Gimnaziji Škofja Loka veliko možnosti za svoj osebnostni razvoj in veseli bomo vsakega, ki se bo odločil, da za svojo srednjo šolo izbere Gimnazijo Škofja Loka. Gimnazija Škofja Loka – gimnazija z več kot 60-letno tradicijo. INFORMATIVNI DNEVI: petek, 10. februarja 2012, ob 11. uri in ob 15. uri ter v soboto, 11. februarja 2012, ob 9. uri. Dodatne informacije lahko dobit na spletnem naslovu šole: http://www.gimnazija-skofjaloka.si Smo šola prijaznih ljudi. Cenimo vrednote, še posebej znanje. Zavedamo se svoje odgovornosti. 41 Februar 2012 Aktivno na toplem Škofjeločan Žan Kalan se je ravnokar vrnil z enega izmed sedmih Kanarskih otokov, kjer je preživljal aktivni dopust. Pred časom se je namreč zaljubil v desko, ki ji zdaj posveti kar nekaj prostega časa – kolikor ga ima ob vseh svojih aktivnostih. Za začetek nam nekoliko oriši svoje življenje. Omenila sem številne dejavnosti, rad ustvarjaš, oblikuješ itd. S čim vse si torej zaposlen? Najprej naj podarim, da sem vztrajen študent, sicer pa se ukvarjam z računalništvom, oblikovanjem tiskovin in spletnih vsebin. Na zavodu O preživim kar nekaj časa, sem namreč koordinator MMC. Organiziramo tečaje, predavalnice in med drugim omogočamo brezplačen dostop do interneta za občane in turiste. Ob tem se družim s prijatelji, no ja, rad tudi spim. Včasih sem treniral rokomet, zadnja leta sem kondicijo bolj ali manj nabiral v fitnesu, vsake toliko se pomerim v badmintonu. Če ostane kaj časa, izkoristim priložnost in se odpravim do prve luže. Kot sem omenila, si tudi surfer oziroma kajter, kar je tudi eden izmed vzrokov za obisk Fuerteventure. Kdaj si se navdušil nad to dejavnostjo? Kaj je bil povod za to? Najprej bi te rad popravil – v resnici nisem surfer v pravem pomenu besede, kar bi vključevalo pripadajoč življenjski stil. Zdi se mi, da naše življenjsko okolje niti ni primerno za kaj takega. Pravi surferji dejansko živijo z oceanom. Nekateri pravijo in verjamejo, da je surfanje vera. Vsekakor pa je res zahteven šport. Z dobrim inštruktorjem sicer lahko v kratkem času podoživiš vsaj delček vsega tega. Tudi zame so bili včasih valovi samo valovi, zdaj ni več tako. V današnjih časih nam je ta dejavnost bolj dosegljiva, saj so prevozi cenejši in lokacije znane. Celo v Škofji Loki imamo nekoga, ki se ukvarja s tem. Navdušil je tudi mene. Naš sokrajan Tine Škrbec namreč vodi šolo Manawai na omenjenem otoku. Nekaj let nazaj sva se poslovno srečala in me je povabil, češ, naj vendarle pridem poskusit. Čez čas sem se odločil in v praksi preveril ta eksotičen šport, ki sem ga prej gledal na televiziji. Potreboval sem oddih od vsakdanjih obveznosti in si privoščil aktiven dopust na toplem. Priprave na suhem konča z lastnim porazom. Gre za nenehno borbo, ki se začne s tistim prelomnim trenutkom, ko te prvi val porine, se primeš za desko in samo upaš, da ne padeš z nje. Začuda nekako ostaneš na njej. To doživetje te v resnici navduši, da se vedno znova želiš vrniti. In kakšni so bili tvoji prvi koraki pri osvajanju oceana in spoprijemanju z desko? Ta šport je res zahteven, pa vendarle so začetki zelo zabavni, kar me je celo nekoliko presenetilo. Zagotovo naključni opazovalec ni najbolj navdušen nad začetnikom na vodi. Za posameznika, ki se preizkuša, pa gre za poseben izziv. Prvič se poglobiš v valove, morje ni samo slana voda, po kateri sem se sam vedno hitel tuširati. Pravzaprav je inštruktor, ki nam je približal vedenje oceana in ravnanje z desko, dobro pojasnil, ko je pripovedoval o zavedanju, da se boj z oceanom Omenjeni otok, na katerem si preživel osemnajst januarskih dni, se nahaja v objemu Atlantskega oceana. Izmed vseh Kanarskih otokov naj bi se ravno ta uspel izmakniti množičnemu turizmu. Nam ga lahko kratko opišeš? Res ni množičnega turizma. Na otoku pa ni niti avtohtonih prebivalcev. Poseljen je s prišleki, dosti je Nemcev, Angležev in – seveda – Špancev. Veliko je starejših, ki si v pokoju privoščijo tovrstno življenje. Pravzaprav je zelo mirno. Velik del otoka, ki je vulkanskega izvora, je narodni park. Obkrožajo te skale, pesek in sipine, sredi ničesar pa najdeš zelo barvite rožice. Zaščitni znak otoka so koze, najdeš jih pravzaprav povsod. Nekje sem slišal zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj na Fuerti ni psov. Preprosto: ni dreves, na katera bi lahko naslonili taco in urinirali. Otok je sicer dolg približno sto in širok nekje do trideset kilometrov. Vsak ima svoj stil. 42 Februar 2012 Priprava desk – voskanje Ceste so lepo urejene, magmatska kamnina pa jih črno pobarva, kar pričara zanimiv kontrast. Zanimivo si je tudi ogledati vulkane, ki so – seveda – nedelujoči. Pri nas se trenutno srečujemo s temperaturami pod lediščem, Fuerteventura pa leži nedaleč stran od Maroka, Afrike. Kakšne so bile vremenske razmere? Kako je potekalo prilagajanje, tudi po vrnitvi nazaj domov? Temperatura na otoku preko celega leta niha za približno pet stopinj, torej ni velikih razlik, če obiščeš otok poleti ali pozimi. Je nekakšna večna pomlad. Sam bi to vreme opisal kot prijetno toplo in neutrujajoče. V povprečju je na Fuerti pozimi čez dan nekje do 25 stopinj, letos pa je bila najhujša zima zadnjih nekaj let, kar pomeni nekaj stopinj manj. Podnebje je tako zelo primerno za številne Brez odlične hrane ni pravega potovanja. Tokratni obisk je trajal dobra dva tedna. Kolikšni so bili stroški? Najvišji strošek je letalska karta. Pregledal sem možnosti pri nizkocenovnem ponudniku, kjer slednja stane nekje od 90 do 200 evrov. Tokrat sem se lahko terminsko prilagajal, tako da sem dobil ugodno varianto. Seveda se je treba odpeljati do letališča. Tokrat sem izbral direkten let iz Pise. Bili smo trije, tako da smo si strošek razdelili in je vsak plačal približno 60 evrov. V stroškovnik je treba vključiti še lokalni prevoz po otoku z avtobusom do mesta Corralejo, kjer smo bivali v omenjeni šoli, kar stane nekaj manj kot pet evrov, najem avtomobila za trideset evrov na dan ali celo manj, nastanitev, za katero smo odšteli sedemnajst evrov na dan, ter hrano, ki se giblje v podobnih cenovnih okvirih kot pri nas. Delež denarja porabim tudi za užitke na vodi, pri čemer je odvisno, koliko športnike, ki se na otoku pripravljajo za večje preizkušnje. Poleg tega, da je otok idealen za različne vrste deskanja, kot so surfanje na valovih, windsurf, kitesurfing, sup, bodyboarding, je tudi veliko kolesarjev, tekačev, triatloncev itd. Kar se tiče prilagajanja, sem bil malce razočaran, saj sem si za tisti pravi kontrast želel snega. Sicer pa pravijo, da je povsod lepo, a doma najlepše. No, v začetni fazi, se pravi takoj po vrnitvi, tega še ne doživljam tako. Na Fuerti si bil že drugič, praviš pa, da se boš na Kanarske otoke še vračal. Kaj te je prepričalo? Po precej natrpanem in utrujajočem urniku doma se prileže malce oddiha, pa tudi sicer mi ustreza, da pozimi grem v toplejše kraje. Ob tem se veselim občutkov in užitkov na valovih, pa tudi napredovanja. si priden in koliko deskaš. Kje sicer še surfaš, kajtaš in wejkaš? Morda bi lahko ob tem našim bralkam in bralcem pojasnil razliko med omenjenimi načini adrenalinske zabave. Vse skupaj se je začelo s kajtanjem, katerega sem se na žalost lotil približno deset let po prvi želji uganjati to aktivnost. Gre za precej nov šport. Ker so vsi vodni športi dokaj podobni, sem se kmalu srečal tudi z ostalimi. Vsi namreč nekako izhajajo iz surfanja. Pri slednjem izkoristimo moč vala, ki nastane, ko vodna masa zadane nizko morsko dno, pri čemer se sila sprosti v obliki vala. Slednjega z veslanjem na deski ujamemo in drsimo po strmini, ki nastaja. Wejkanje izhaja iz smučanja na vodi, le da namesto smuč uporabljaš širšo desko, v katero sta vpeti obe nogi. Pri kajtanju za vlečno silo izkoriščamo padalo namesto vlečnice na vodi ali čolna. Obstaja ogromno znanih lokacij za omenjene dejavnosti. Za kajtanje je primerna bližnja Hrvaška oziroma tamkajšnja Medolin in Ližnjan, pa tudi Italija, natančneje Grado, marina Julija. Wejkat se odpravim Poreč ali v Planksee, srfam pa med drugim v kampu Kažela v Medolinu in v Barbarigi. Imaš v načrtu še kakšno podobno potovanje, ki bo vključevalo adrenalinske športe? Skušal bom združiti spoznavanje tistih delov sveta, ki jih še nisem videl, in šport na vodi. Ker je vse povezano z denarjem, voljo in časom, pa v tem trenutku svojih načrtov še ne bi glasno izrekal. Katja Štucin Odhod na jutranji 'sešn' 43 Februar 2012 Obujajo tradicijo teka Natanko 16. junija bodo po trgih, ulicah in cestah Škofje Loke organizirali nočni desetkilometrski tek. 'Tek štirih mostov' namerava obuditi tradicijo teka v mestu na sotočju dveh rek in postati stalnica. Kot pove ime, bodo udeleženci tekli preko štirih mostov, in sicer preko puštalskega, Lahovega in Kapucinskega mostu ter mostu na Suhi. »Ideja o mestnem nočnem teku kroži med loškimi tekači približno dve leti. Sedaj smo se odločili, da jo realiziramo. Škofja Loka je eno najbolj športnih mest v Sloveniji. Z organizacijo teka ji želimo dati poseben pečat in priznanje za njeno 'športnost'. Navsezadnje je bil v Škofji Loki nekoč že organiziran tek in sedaj to tradicijo obujamo, a na nekoliko višji ravni. V Sloveniji je organiziranih veliko tekov in mi želimo našega uvrstiti med prvih pet,« je o ideji in močni tradiciji športa v tisočletni Loki povedal vodja organizacijskega odbora Igor Drakulič. Organizatorja Teka štirih mostov sta Športna zveza Škofja Loka in škofjeloška občina. Ker želijo, da bi bil tek izpeljan vrhunsko, priprave že potekajo. Tako so poleg organizacijskega odbora z delom začeli tudi odbor za tehnične zadeve, odbor za logistiko in prireditveni prostor, ki bo med drugim skrbel za zapore na cesti, označbe ipd., nadalje odbor za popoldansko zabavno dogajanje, odbor za medobčinski tek in drugi. Tek štirih mostov se bo začel ob 20.30 uri s startom na Spodnjem trgu, spremljevalno dogajanje pa bo potekalo ves dan. Tako organizatorji pripravljajo tek predšolskih otrok na Mestnem trgu, medobčinsko prvenstvo v cestnem teku za osnovnošolske otroke in zabavni popoldanski program za družine in obiskovalce. Po zaključku nočnega teka bodo za vse nastopajoče in druge obiskovalce organizirali koncert. »Želimo izpeljati vrhunsko prireditev z dobrim tekmovalnim vzdušjem in tudi tistim neformalnim, ki se prične po zaključku teka,« je dejal Drakulič. Proga bo dolga natanko deset kilometrov in še ni dokončno potrjena, še najbolj pa se nagibajo k naslednji varianti. »Start na Spodnjem trgu, tek do križišča na Partizansko cesto, skozi vojašnico, krog okoli Groharjevega naselja na Cesto talcev mimo Galerije Fara okoli Novega sveta čez Kapucinski most na Mestni trg in po Pepetovem klancu ali preko Kopališke ulice na Spodnji trg. Nato čez most v Puštal do mostu na Suho, po Sorški cesti do Tehnika na Spodnji Predvidena trasa desetkilometrske proge Teka štirih mostov trg in potem spet isto kot v prvem krogu z zaključkom na Mestnem trgu,« jo je predstavil Drakulič. Nočni tek po ulicah in cestah srednjeveške lepotice bo imel poseben čar. Kjer proga ne bo osvetljena, jo bodo osvetlili z baklami, kar bo pripomoglo k posebnemu vzdušju. Zaradi želje po vrhunski izvedbi, številnih spremljevalnih dogodkov in omenjene čarobnosti se organizatorji nadejajo dobre udeležbe. Računajo, da se bo teka prvič udeležilo do petsto tekačev, pripravljeni pa so tudi na dva tisoč udeležencev. Seveda zato potrebujejo prostovoljce in se priporočajo za pomoč. Vse dodatne informacije si lahko preberete na spletni strani www. tekstirihmostov.si, kjer se boste lahko tudi prijavili. »Tek štirih mostov bo postal stalnica, kar si Škofja Loka kot športno mesto zasluži. V naslednjih letih nameravamo tek celo dopolniti z vsešportnim dnevom, katerega pika na i bi bil nočni tek,« je za zaključek povedal Drakulič. Klavdija Škrbo Karabegović Novosti na smučišču Stari vrh Smučišče Stari vrh s številnimi tekmami za vse generacije in različnimi ugodnostmi privablja vedno več obiskovalcev. Eden od zanimivejših in tudi dobro obiskanih je Srečkov pokal. Ime je dobil po priljubljenem medvedku Srečku, ki se je lansko pomlad prikazal na pogorju Starega vrha in takoj omrežil slovensko javnost. Čeprav se trenutno nahaja v zavetišču v Romuniji, pa njegov 'duh' še živi, in sicer v 'smučarski opremi'. V okviru Srečkovega pokala bo organiziranih pet tekmovanj za rekreativne smučarje v različnih disciplinah. Dve tekmovanji sta se že odvili in poželi veliko zanimanja. Na otvoritveni tekmi je bilo preko sto tekmovalcev, ki so se prav vsi želeli fotografirati z maskoto meda Srečka. Prijave na ostale tekme, ki potekajo v večernih urah, so še možne. A to ni edini pokal, ki ga organizirajo na smučišču. Zelo uspešen je bil tudi prvi medijski pokal Radia Sora, ki je izredno uspel in bo, kot kaže, postal tradicionalen. »Poskrbeli smo tudi za najmlajše nadobudneže, za katere smo v sodelovanju z Radiem Hit pripravili Direndajčkov pokal. Datum slednjega je sovpadal s svetovnim dnevom smučanja. Na pokalu je sodelovalo preko 120 otrok, starih do osem let,« je povedal direktor STC Stari vrh Pavle Logar. Poleg dnevnega in nočnega smučanja je na Starem vrhu možno tudi sankanje. V tej sezoni je novo obliko dobil snežni park, in sicer so prestavili drsališče, tako da je slednje bližje tekočemu traku in sankališču, kar je po, kot pravi Logar, veliko bolj prijazno do obiskovalcev. Logar je dodal, da predvsem otroci in mladostniki po smučanju radi stopijo na drsalke. »Poleg naštetega smo za naše obiskovalce uvedli zbiranje nalepk za kartico 'Prijatelji Starega vrha', s katero si lahko priskrbijo desetodstotni popust pri naših gostinskih partnerjih ali pa osvojijo brezplačno smučarsko vozovnico. V letošnji sezoni imamo tudi posebno ugodnost za člane Diners Cluba, in sicer pri nakupu ene dnevne smučarske vozovnice za odrasle pri blagajni smučišča na Starem vrhu s kartico Diners Club dobite en kupon za brezplačno 44 kosilo v izbrani gostilni na sončni strani Starega vrha ali Poljanski dolini,« je o dodatnih ugodnostih povedal Logar. Še posebno pa so na Starem vrhu veseli obiska šolarjev, ki k njim pridejo v okviru šole v naravi. »K nam prihajajo šole iz vse Slovenije. Želimo si še večjega obiska iz šol našega območja,« je dejal Logar in za konec dodal, da imajo kljub gospodarski krizi dober obisk in slednji je največja nagrada za njihovo delo. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 45 Februar 2012 Donela slovenska pesem Vezi med pobratenima mestoma Škofja Loka in Sovodnje ob Soči v Italiji se prepletajo več kot trideset let. Zadnji koncert loških glasbenikov v Italiji pa je pripomogel, da so se ti stiki še poglobili, navezali novi in kovali načrti za naprej. Na tradicionalnem ponovoletnem koncertu v Sovodnjah ob Soči so namreč nastopili Mestni pihalni orkester Škofja Loka, Grudnove Šmikle in Škofjeloški oktet. V pobratenem mestecu z manj kot dva tisoč prebivalci živi veliko Slovencev, zato je bila njihova želja, da na koncertu prevladujejo slovenske skladbe. Njihovi želji so naši glasbeniki z veseljem ugodili. »Obiskovalci koncerta so bili navdušeni in na koncu so številni osebno pohvalili naše izvajalce. Slednji so se namreč resnično potrudili z raznolikim izborom glasbe, ki je navdušila tako stare kot mlade. Vsaka od nastopajočih skupin je zaigrala oziroma zapela šest skladb, stopnjevala vzdušje, navdušila s kakovostjo in na koncu požela gromozanski aplavz,« je nekaj utrinkov s koncerta predstavil Anton Peršin, ki je kot občinski svetnik zadolžen za sodelovanje škofjeloške z občino Sovodnje ob Soči. Peršin je dejal, da je bila do- Mestni pihalni orkester Škofja Loka na koncertu v pobratenem mestu Sovodnje ob Soči. Poleg njih sta nastopila Škofjeloški oktet in Grudnove Šmikle. končna odločitev o gostovanju na ponovoletnem koncertu sprejeta novembra lani, ko se je v Sovodnjah predstavilo Kulturno društvo Sotočje z družinskim muzikalom Mary Poppins. Med koncertom je tamkajšnja županja Alenka Florenin podelila nagrade uspešnim društvom, v svojem govoru pa je poudarila problematiko pomanjkanja sredstev, ki tare številne občine. Kljub temu imajo smele načrte. Pohvalila je zgledno sodelovanje s škofjeloško občino ter poudarila, da so zainteresirani za krepitev sodelovanja predvsem na kulturnem in športnem področju. Škofjeloški župan mag. Miha Ješe se je zahvalil za povabilo in možnost nastopanja na njihovem tradicionalnem koncertu ter jih povabil na obisk v našo tisočletno srednjeveško lepotico. »Z občino Sovodnje zelo dobro sodelujemo predvsem na kultur- 46 nem področju. Tako je pri njih že gostovala naša folklorna skupina, številne pevske skupine, stike ohranjajo naši in njihovi jamarji, mladi šahisti. Iz pobratenega mesta nam radi vrnejo obiske. Mi se bomo v Italijo ponovno podali na pustno nedeljo, ko bo na njihovem tradicionalnem pustovanju nastopila škofjeloška godba na pihala, poleg njih pa tudi godba iz Trebč. Ravno to je bistvo sodelovanja: da se zbližajo ljudje s podobnimi interesi ter ohranjajo stike. Na zadnjem koncertu v januarju smo se veliko pogovarjali o poglabljanju sodelovanja na športnem področju. Predvsem vidimo možnosti pri mladih na področju rokometa, košarke … Prepričani smo, da bomo tako dobre odnose imeli tudi naslednjih trideset let in več,« je zaključil Peršin in povabil morebitne zainteresirane skupine, da se jim pridružijo in nastopijo v pustni povorki v Sovodnjah. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2012 Pokal Loka letos še bolj raznolik V Škofji Loki bo od 17. do 19. februarja potekal 37. Pokal Loka, ki tradicionalno privabi številne mlade smučarke in smučarje iz več kot tridesetih držav. Hkrati je to izvrstna priložnost za slovenske predstavnike, ki se lahko izkažejo pred domačim občinstvom. Organizatorji na letošnjem Pokalu Loka pričakujejo približno enako število udeležencev kot lani, ko je bilo preko 250 otrok iz 33 držav. Prve prijave že prihajajo. Konkurenca bo tako kot vedno na visokem nivoju, vendar so slovenski tekmovalci letos v odlični formi. V sredo, 18. januarja, so v Kitzbühlu v okviru velike hahnenkamske prireditve premagali vse tekmece iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švedske, Liechtensteina in Švice. Med njimi je bil tudi predstavnik Smučarskega kluba Alpetour Andraž Rakovec. Forma naših je torej dobra, le vreme ni najbolj primerno za ta letni čas. Letošnja zima namreč ni preveč bogata s padavinami, toda nizke temperature, zlasti ponoči, na Starem vrhu nekako omogočajo razmeroma kvalitetno pripravo umetnega snega. Smuka je za turiste in za treninge ter tekmovanja ugodna. Ločani in Letos tudi presenečenje 36. Pokal Loka (foto: Tomaž Lunder) Poljanci so v teh januarskih dneh pripravili že kar nekaj regijskih tekmovanj za otroke, konec januarja sta bila organizirana FIS slaloma, kamor so v torek, 24. januarja, prišla vsa naša dekleta razen Tine Maze. Kot pravi Matjaž Hafner, ki nam je med drugim zaupal, kako potekajo priprave za Pokal Loka, organizatorji pričakujejo, da bo v naslednjih tednih padlo še nekaj naravnega snega. »Smo optimisti, saj vse ostale priprave, med njimi rezervacija prenočišč, organizacija otvoritvene prireditve, bilten, potekajo po načrtu,« je poudaril Hafner in dodal, da kljub kriznim časom upajo, da jim bo uspelo zbrati dovolj sponzorskih sredstev. So na dobri poti, saj je tokrat glavno pokroviteljstvo prevzela družba EGP iz Škofje Loke. 47 Kot so Škofjeločani ter ostali obiskovalci že vajeni, bo v okviru programa Pokala Loke v petek, 17. februarja, ob 17.30 uri odprtje na Mestnem trgu, v soboto slalom in nedeljo veleslalom na Starem vrhu, obakrat s pričetkom ob 9.30 uri. Organizatorji tokrat po odprtju pripravljajo presenečenje za vse udeležence: v petek bo tako ob 18.30 na travniku ob obzidju pod Loškim gradom potekal paralelni slalom z najboljšim tekmovalcem ali tekmovalko iz vsake države. »Pri tem delu programa nam bo morala pomagati narava, mraz ali sneg,« je povedal Matjaž Hafner. Dejal je še, da bo v sredo, 15. februarja, v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu odprtje razstave na temo Pokal Loka, ki jo pripravlja Loški muzej in bo odprta v času letošnje prireditve. Katja Štucin Februar 2012 Prireditve v februarju sreda, 1. 2. 17.30 Sredin večer: Kaj delajo palčki pozimi? četrtek, 2. 2. 17.00 Ura pravljic na Trati: igralna ura s knjigo Knjižnica Trata petek, 3. 2. 19.00 Fotografska razstava Boruta Peterlina Škofja Loka, Sokolski dom 19.30 Gledališka predstava: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski - za abonma MODRI in IZVEN Loški oder sobota, 4. 2. 19.30 Gledališka predstava: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski - za abonma RDEČI in IZVEN Loški oder 20.30 Koncert: Jazz je kul bend Škofja Loka, Kavarna na štengah ponedeljek, 6. 2. 17.30 in 20.00 Gledališka predstava: Udar' po moško Kulturni dom Sv. Duh OŠ Škofja Loka - Mesto torek, 7. 2. sreda, 8. 2. četrtek, 9. 2. sobota,11. 2. nedelja, 12. 2. ponedeljek, 13. 2. torek, 14. 2. 17.00 Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku 17.30 Ura pravljic: Nekoč je bilo na beli smučini … Knjižnica Škofja Loka 19.30 Kristalni abonma: koncert slovenskih samospevov Škofja Loka, Sokolski dom 11.00 Otvoritev razstave Žar jekla - Martinarna Jesenice Galerija Muzeja Železniki 19.00 Literarni večer Kulturni dom v Retečah 20.30 Hribi v Ostrigi: Drago Frelih & Matjaž Cotar Rdeča ostriga 16.00 Slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom Škofja Loka - pri spomeniku za Kamnitnikom Pod mavričnim dežnikom: glasbena dramatizacija Zaljubljeni zvonček Vrtec Škofja Loka 18.30 Nastop udeležencev regijskega tekmovanja mladih glasbenikov v disciplinah kitara, kvartet flavt, trio kljunastih flavt in orgle Župnijska cerkev Sv. Duh 10.00 Lutkovna predstava: Zrcalce - sobotna matineja Loški oder 18.00 Zumba party s presenečenjem Plesno-športni center RitmoLoko, Trata 17.30 Zvočna kopel z gongom Plesno-športni center RitmoLoko, Trata 19.00 Potopis: Indija Rdeča ostriga 10.00 15. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Gorenjske v disciplini orgle Selca, župnijska cerkev sv. Petra 17.30 Ura pravljic: Pogumni pingvinček Knjižnica Škofja Loka 18.00 Šola za starše: Vedno povezani ali o zaupanju med otrokom in starši Škofja Loka, Sokolski dom 18.00 Hommage Tone Logonder ob osemdeseti obletnici rojstva in petindvajseti obletnici smrti Gimnazija Škofja Loka 19.00 Glasbeno-literarni večer: soneti ljubezni in druge ljubezenske pesmi Kašča na Spodnjem trgu Čezmejna razstava rokodelskih izdelkov Duo Kunsthandwerk Škofja Loka, center domače in umetnostne obrti v Centru Duo 19.00 Otvoritev razstave Pokal Loka Galerija Ivana Groharja Škofja Loka 19.00 Cajon delavnica 2012 - vol. 2 Rdeča ostriga 19.00 Odprtje razstave Od zimskih spustov do olimpijskih krogov Škofja Loka, Galerija Ivana Groharja 16.30 Predavanje: Kako naj dojenčka/malčka ljubeče odstavim? Zdravstveni dom Škofja Loka 17.00 Pustni nastop učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka Škofja Loka, Sokolski dom 17.00 Delavnice za spretne prste: pustne šeme Knjižnica Trata 19.30 Gledališka predstava: Vražji fant z zahodne strani - za IZVEN Loški oder sreda, 15. 2. četrtek, 16. 2. Kašča na Spodnjem trgu 48 Februar 2012 petek, 17. 2. 17.30 37. Pokal Loka: otvoritvena slovesnost 18.30 Paralelni slalom pod Loškim gradom z razglasitvijo rezultatov Loški grad 19.00 37. Pokal Loka: otvoritvena slovesnost na Mestnem trgu Škofja Loka, Mestni trg 10.00 Otroški glasbeni abonma: Muca Copatarica Škofja Loka, Sokolski dom 15.00 Otroški pustni karneval Športno igrišče Zali Log ob 18.00 in 20.00 Valentinov koncert: Beatli za dva Škofja Loka, Sokolski dom 21.00 Koncert: Strings Škofja Loka, Kavarna na štengah 19.00 Potopis: Burundi, državica poleg srca teme Rdeča ostriga torek, 21. 2. 16.30 Veselo pustovanje na Mestnem trgu Škofja Loka, Mestni trg sreda, 22. 2. 10.00 - 12.00 Muzejske delavnice za otroke Galerija Muzeja Železniki 17.00 Igrica in ustvarjalna delavnica: Varujmo okolje OŠ Žiri sobota, 18. 2. nedelja, 19. 2. Parkirišče pred stavbo škofjeloške Upravne enote 19.00 Potopis: Maroko Rdeča ostriga 10.00 - 12.00 Muzejske delavnice za otroke Galerija Muzeja Železniki 20.00 Kino Ostriga: In memoriam prof. Peter Hafner Rdeča ostriga 19.30 Gledališka predstava: Nežka se moži Kulturni dom Sv. Duh 19.00 Potopisno predavanje: Ekvador Kašča na Spodnjem trgu 20.00 Dijaški žur Rdeča ostriga sobota, 25. 2. 10.00 Lutkovna predstava: Kekec in Prisank - sobotna matineja Loški oder torek, 28. 2. 17.30 Ura pravljic: Muca copatarica Kašča na Spodnjem trgu 19.00 Gledališka predstava: Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici Kašča na Spodnjem trgu četrtek, 23. 2. petek, 24. 2. 49 Februar 2012 37. POKAL LOKA, MEDNARODNO TEKMOVANJE OTROK V ALPSKEM SMUČANJU 17. 2. – 19. 2. 2012 Škofja Loka, Stari vrh Pokal Loka je tretje najstarejše mednarodno otroško tekmovanje v alpskem smučanju. Prvo tekmovanje v okviru Pokala Loka je bilo izvedeno leta 1973 ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke. V zadnjih letih ga obiskuje okrog 280 otrok z najmanj sto spremljevalci iz nekaj več kot tridesetih držav z vseh celin. Podobne prireditve prirejajo tudi v Trentu, Abetoneju, v Val d'Iseru, olimpijskem Whistlerju, Stenmarkovem Tärnabyju in v Andori. Februarski dogodek je dobrodošla popestritev za Škofjo Loko. Smučarski klub Alpetour ga ustvarja s sodelovanjem Občine Škofja Loka, Turizma Škofja Loka, domačih glasbenih skupin, Loškega muzeja in velikega števila prostovoljcev. Avtor fotografij: Tomaž Lunder Informacije in podrobnejši program tekmovanja: SK ALPETOUR Škofja Loka, 041/727 858, www.pokal-loka.si. ČEZMEJNA RAZSTAVA ROKODELSKIH IZDELKOV DUO KUNSTHANDWERK 15. 2. – 10. 3. 2012 Škofja Loka – Center domače in umetnostne obrti Razvojna agencija Sora Oddelek turizem T: 04/ 517 06 00 M: 051/ 427 827 E: [email protected] W: www.skofja-loka.com V Centru DUO na Mestnem trgu v Škofji Loki bo do 10. marca na ogled razstava izdelkov, ki so prispeli na mrežni razpis za izbor novih kakovostnih rokodelskih izdelkov čezmejnega območja. Slednjega so ga razpisali partnerji v projektu DUO Kunsthandwerk novembra 2011. Na razstavi so predstavljeni izdelki rokodelcev s škofjeloškega območja, Koroške, avstrijske Koroške, Kozjanskega in iz Obsotelja. Informacije: Center DUO, 04/511 24 60, [email protected] OP SI-AT 2007-2013 50 Februar 2012 51 Z nami sodelujejo: TRX CYCLING BODY PUMP RITMO POWER RITMO FIT STEP & TNZ ZUMBA & ZUMBA TONING RITMO KOMBO Februar 2012 54 Februar 2012 55 Februar 2012 56 Februar 2012 57 Februar 2012 58 Februar 2012 59 Februar 2012
© Copyright 2024