• Svetlostne
razlike vedno,
tudi kadar ne
opisujejo
nobene
prostorske
vsebine,
govorijo o
prostoru.
• Barva je naravni element, ki je potreben vsakemu
živemu organizmu.
• Barva je v bistvu
SVETLOBNA ENERGIJA, ki ima za človeka
biološke, psihološke in estetske učinke.
Beseda BARVA lahko pomeni:
- snov: pigment, ki služi za pleskanje in slikanje
- barvo predmeta: b. jabolka .
- barva svetlobe: barvna luč
- barva tona: barvna kategorija za sporazumevanje
- estetska barva: kot umetniško delujoči element,
ki ima dekorativno, prostorsko in izrazno silo.
• Iz mavrice razberemo, da belo svetlobo
sestavljajo barvne svetlobe.
Fizikalni pojav barve:
Svetloba je elektromagnetno valovanje.
• Sončna svetloba je zmes posameznih
barvnih svetlob.
• Odkril ISAAC NEWTON v 17. stoletju.
• Spoznal je, da vidimo predmete pestro
obarvane zato, ker le-ti nekatere
spektralne barve vpijejo (absorbcija),
preostale pa odbijajo.
• Razklon bele
sončne
svetlobe skozi
stekleno
prizmo v
mavrico ali
barvni spekter.
Svetlobni spekter ima najbolj čiste
in nasičene barve.
• Bela svetloba je uravnovešena zmes vseh
valovnih dolžin vidnega spektra.
• Bela barva je vidna samo na pigmentu, čigar
masa ima to lastnost, daodboje vse valovne
dolžine barvnega spektra.
• Črna pa je vidna samo na pigmentu, ki vsrka
večino valovnih dolžin.V fizikalnem pomenu je
tema odsotnost svetlobe.
Fiziološki pojav barve
• Fizikalni pojav barve doseže svojo polno vrednost
šele v službi človeka. Valovne dolžine same po
sebi nimajo barve.
• Barve nastanejo šele v naših očeh, oziroma v
naših možganih (ponovi zgradbo očesa).
• BARVA JE SAMO IME ZA OBČUTEK.
• Barvni občutek zavisi od receptorjev na mrežnici.
Ločiti moramo barvni dražljaj od barvnega
občutka. Dražljaj lahko izmerimo s fotometrom ali
spektrometrom, občutka pa ne moremo izmeriti z
nobenim instrumentom.
Barvno gledanje
• Če je dovolj svetlobe se tvori barvna slika
( vid s čepki).
• Če pa je svetlobe premalo, se tvori
črnobela slika ( gledamo s paličicami)
• Barva je v bistvu subjektivni pojav, ki je odvisen
od fizioloških in psiholoških faktorjev.
• Barvo ki jo vidimo ni ista kot v naravi.
• Srednjesiva barva na primer,se nam zdi
da ima 50% svetlobe, v resnici pa odkrije
merjenje z instrumenti le 18% svetlobe.
• Barvni občutek nastane razen po dražljaju
svetlobe, tudi s pritiskom prstov na oči, z
udarcem po glavi, z električnim šokom itn.
• Fiziološki pojav barve je za umetniško
pojmovanje barve in barvitosti velikega
pomena.( impresionizem, barvne iluzije=)
• V mrežnici v očesu imamo tri skupine fotocelic
občutljivih za svetlobne dražljaje (znanost):
• kratkovalovno - MODROVIJOLIČNO barvno
svetlobo
• srednjevalovno - ZELENO barvno svetlobo
• dolgovalovno - ORANŽNORDEČO barvno
svetlobo
• Te tri barvne svetlobe so torej izhodiščne
barve, ker iz njih oči lahko proizvedejo vse
druge barvne občutke in odtenke.
• Na teh osnovnih barvnih odtenkih so danes zgrajene vse
tiste oblike likovnega oblikovanja, ki uporabljajo svetlobo
kot svoje izrazilo ( televizija, video in film =RGB ).
• Zakonitosti mešanja barvnih svetlob
imenujemo:
ADITIVNO ali SEŠTEVALNO
MEŠANJE
ADITIVNO ali SEŠTEVALNO
MEŠANJE
• Je mešanje barvnih svetlob. Mešanice so
vedno svetlejše, ker se v njih seštejejo
količine svetlobne energije – več energije
pomeni svetlejšo svetlobo.
Zakonitosti seštevalnega ali aditivnega
mešanja barvnih svetlob.
A.
B.
C.
Kadar zmešamo vse
tri osnovne barvne
svetlobe skupaj
nastane občutek bele
svetlobe.
Kadar ni nobene
svetlobe nastane
občutek teme,torej
črne.
Bela in črna ter njune
mešanice nimajo
nobene barvne
kvalitete, ampak so
samo različno svetle.
Barvne svetlobe navadno mešajo
tako, da projecirajo posamezne
svetlobe drugo čez drugo in na
mestu kjer se njuna snopa
prekrivata nastane mešanica
občutka druge barve.
• Iz mešanice MODROVIJOLIČNE in ZELENE nastane občutek
MODRE, ki so ji dali ime CIANOVA MODRA.
+
=
• Iz ORANŽNORDEČE in ZELENE nastane občutek RUMENE.
+
=
• IZ MODROVIJOLIČNE in ORANŽNORDEČE nastane občutek
RDEČE, ki so ji dali ime MAGENTA RDEČA.
+
=
• Pri seštevalnem mešanju
uporabljamo tri izhodiščne ali
PRIMARNE barvne svetlobe:
- modro vijolično
- zeleno
- oranžno rdečo.
• Z mešanjem teh treh barvnih
svetlob pa dobimo tri sekundarne
svetlobe:
- rumeno
- magenta rdečo
- cianovo modro
• To pomeni da so te barve primarne
in sekundarne za mešanje barvnih
svetlob in ne barvnih snovi.
• Kadar mešamo po tri primarne barvne svetlobe,
dobimo mešanico, ki je BELA svetloba.
+
+
=
• Isto tako mešanje ene primarne in komplementarne
sekundarne barvne svetlobe da belo svetlobo.
+
=
• Ta zakonitost ne velja pri mešanju barvnih
snovi.
• Svetlobni ali
naravni barvni
krog ima štiri
primarne barve:
•
•
•
•
Rumeno
Rdečo
Modro
Zeleno
Barve ki so pisane in vključene v spekter, imenujemo
PESTRE ali KROMATIČNE barve.
Črno, belo in sivo barvo pa imenujemo
NEPESTRE,AKROMATIČNE ali NEVTRALNE barve.
• OSNOVNE barve imenujemo tiste pestre barve, iz
katerih lahko nastanejo vse druge pestre barve.
•
Načini mešanja barv:
- ADITIVNO ( seštevalno) mešanje barv.
in
- SUBTRAKTIVNO (odštevalno) mešanje barv.
Subtraktivno (odštevalno) mešanje
barv
Sem uvrščamo
•
PREKRIVANJE BARVNIH
FILTROV
IN
•
SNOVNO MEŠANJE BARV
• Pri subtraktivnem mešanju barv je
soudeleženo vpijanje (absorbcija)
določene barvne svetlobe.
• Ko pade žarek bele sončne svetlobe na
obarvano površino, barvila odštejejo oz.
odbijejo tisto barvno svetlobo, ki je očesu
vidna. Druge valovne dolžine obarvana
površina vsrka.
• BARVNI FILTRI prečistijo (filtrirajo)
določene barvne svetlobe, ki so v beli
svetlobi, prepustijo pa druge barvne
svetlobe.
• K subtraktivnemu mešanju barv sodi tudi
snovno mešanje BARVIL ali PIGMENTOV.
Pigmenti delujejo podobno kot filtri:
pigmenti barvo odbijajo (odštejejo), filtri pa
barvo prepuščajo.
• Primarne (prvostopenjske) barve pri subtraktivnem
mešanju so: (tiskarske osnovne barve)
- ciano modra
- rumena
- magenta rdeča
Če te tri barve zmešamo na subtraktivni
način, nastane s prekrivanjem filtrov črna barva.
• Sekundarne (drugostopenjske) barve, so mešanice
dvojice primarnih barv.
+
=
Če zmešamo tako nastalo barvo s tretjo primarno
barvo, znova nastane nevtralna barva. Tako dvojico
barv imenujemo KOMPLEMENTARNI PAR ali PAR
PROTI BARV.
+
=
• Terciarne (tretjestopenjske) barve so
mešanice dveh sekundarnih barv.
• Slikarji slikajo s snovnimi barvami, ki jih
mešajo na subtraktivni način.
• Snovni ali pigmentni
barvni krog po J.Ittnu
• BARVNI KROGI : Johannes Itten
• Barvni krog je sistem razporeditve barv in
protibarv na ploskvi, kjer so prikazane v
svoji največji moči oziroma nasičenosti in
se po barvnosti stopnjujejo v krogu.
• Za določanje barv se večinoma
uporabljata barvni lestvici CMYK in RGB.
• Pri obeh barvnih shemah lahko z
mešanjem barv dobimo celoten barvni
spekter. CMYK se večino uporablja v
tiskarstvu, RGB pa pri računalniških
zaslonih.
• CMYK : Danes so primarne barve
subtraktivnega mešanja tiskarske
osnovne barve: magenta rdeča, ciano
modra in rumena.
• RGB barvni sistem:Na računalniškem
zaslonu se barve mešajo na aditivni način s
svetlobnimi barvami. Barve so določene v
odstotkih barvnih svetlob treh osnovnih barv:
rdeče, zelene in modre.
DIMENZIJE BARV:
• BARVNOST ( angl. hue )
• To je značilnost ki loči barve med seboj.
• BARVNA SVETLOST: (angl. lightness ali
brightness, valeur, svetlostna stopnja)
Barvi določa njeno svetlostno stopnjo.
• NASIČENOST BARVE:(angl.saturation,
čistost, nasičenost, intenzivnost barvna
moč, polnost, kroma (chroma).
• Čistost barve se nanaša na količino kromatične
kvalitete v nekem barvnem odtenku. Ko
intenzivnost barve zmanjšujemo, se približujemo
sivi barvi. Obe barvi sta iste svetlosti.
Učinek intenzivnosti barve je odvisen od
osvetlitve barvne ploskve in od barv v okolici.
Vsaka barva je videti intenzivna poleg drugega
kromatsko šibkejšega tona.
• Nasičenost barve lahko zmanjšamo z
dodajanjem bele, črne, sive ali
komplementarne barve.
BARVNO TELO
• V barvnem krogu ni
mogoče razporediti
vseh barv glede na
njihove tri dimenzije.
Zato so teoretiki
razvrstili barve v
tridimenzionalnih
barvnih telesih.
(sistem HLS – kratica za
angl. hue, lightness,
saturation)
• Po navpični
osi se tako
spreminja
barvna
svetlost, v
vodoravni
smeri proti
jedru se
spreminja
barvna
nasičenost, v
krožni smeri
pa barvnost.
BARVNA KROGLA
• Philip Otto Runge, nemški romantični
slikar, je barve razporedil v kroglo.
BARVNO DREVO
• Ameriški slikar Albert Munsell je na
začetku dvajsetega stoletja zasnoval telo,
ki ga imenujemo barvno drevo.
• Munsellov barvni sestav je splošno sprejet standard za
označevanje barv predvsem v anglosaksonskih in z njimi
znanstveno povezanih državah.
Barvni rezi
• Barvni rez označuje stopnje svetlosti in
nasičenosti določene barve.
• BARVNA
TABELA CIE
• Standardizacija
meritev
svetlobnih barv.
Leta 1931 je Mednarodna
komisija za
razsvetljavo
(Commission
Internationale de l
Eclairage – CIE)
poskusila razviti
mednarodne standarde
za meritve svetlobnih
barv.