Območja poplavne nevarnosti
Maj 2014 2 Maj 2014 3 Maj 2014 4 Maj 2014 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Območja poplavne nevarnosti 7 O finančni konstrukciji Škofjeloškega pasijona 2015 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 10 Gradbeni odpadki ne sodijo na obrežje Sore 11 Kakšne možnosti ponuja Eko sklad? 12 »Strategija ni čarobna paličica« 14 Z malimi koraki do premikov Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: B. B. 15 Arhitektura med starim in novim 17 Pasijonski dan na Placu 18 Režiser je srce Škofjeloškega pasijona Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! 20 Veličastno delo o Škofjeloškem pasijonu 21 Kako poteka sanacija posledic žledoloma 22 Žirovske novice 24 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 26 Petindvajset pomembnih let 28 Enkrat tabornik, vedno tabornik 30 Strojenje živalskih kož po starem 31 LUFtamo od maja do decembra! 32 Pivo in hmelj že v srednjem veku 33 Škofjeloško območje zelo ogroženo 34 Patagonija – treking na koncu sveta 36 Škofjeločanka izdala knjigi 38 Tudi letos koncerti v kapelici v Papirnici 40 Šestdeset let Košarkarskega kluba Škofja Loka 42 Prireditve v maju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Barbara Tušek, novinarka Katja Štucin, novinarka Luka Mlakar, novinar Klavdija Rupar, Kristina Strnad, novinarka lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 [email protected] 5 Maj 2014 Območja poplavne nevarnosti Hidrološka študija in karte poplavne nevarnosti v škofjeloški občini, ki so bile izdelane v lanskem letu, natančno določajo razrede majhne, srednje in velike poplavne nevarnosti. Na podlagi uvrstitve v posamezni razred je sedaj natančno določeno, katero vrsto objektov je tam možno graditi. Pred izdelavo omenjene študije je občina sicer razpolagala z državnimi podatki o poplavnih območjih, vendar so ti bazirali na podlagi preteklih dogodkov (podatki o preteklih poplavah). Tako je bilo območje obravnavano kot poplavno ne glede na dejansko stopnjo ogroženosti. Sedaj so ti podatki posodobljeni in znatno bolj natančni. Zakonsko osnovo predstavlja zakon o vodah. Na njegovi podlagi je država sprejela dva podzakonska predpisa. Prvi je predpis, ki je bil sprejet leta 2007 in določa izdelavo omenjene strokovne podlage. Določil je način priprave razredov poplavne in erozijske nevarnosti, ki je vezana na delovanje voda. Karte naj bi torej prikazale razrede nevarnosti – to pomeni, da se s to strokovno podlago lahko ugotovi, kakšna bo globina poplavne vode in njena hitrost na določenem območju. Tako pripravljena študija je določila območja velike, srednje, majhne in preostale poplavne nevarnosti. Globina poplavne vode pri razredu velike nevarnosti je enaka ali večja od 1,5 metra, pri razredu srednje nevarnosti je globina enaka ali večja od 0,5 metra in manjša od 1,5 metra, pri razredu preostale nevarnosti pa je globina poplavne vode manjša od 0,5 metra. Kot razred majhne nevarnosti pa je določeno območje, na katerem poplava lahko nastane le zaradi izrednih dogodkov. na tudi na delu Vincarjev in na območju Podna (tam smo lani izvedli protipoplavne ukrepe, s čimer se je stanje bistveno izboljšalo, saj je študija v tem primeru ugotovila tudi delno visoko nevarnost). Nadalje v širšem središču Škofje Loke območje srednje poplavne nevarnosti predstavljata Sorška in Demšarjeva cesta; v Puštalu v območje srednje nevarnosti sodijo vrtički in del obstoječega nogometnega igrišča; prav tako tudi območje pod taborniškim domom, medtem ko je na kopališču v Puštalu ugotovljena delno tudi velika poplavna nevarnost; prav tako je delno visoka nevarnost ugotovljena ob Starološkem potoku, pri čemer velja opozoriti, da gre v tem primeru za zelo ozke pasove. Če pogledamo proti Poljanski dolini, je delno srednja poplavna nevarnost opredeljena na območju Tavčarjevega dvorca na Visokem pri Poljanah,« je območja srednje in visoke poplavne nevarnosti naštela mag. Kristina Onufrija z oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini. Sestavni del novega občin- skega prostorskega načrta (OPN) je prikaz stanja prostora, ki vsebuje vse omejitve in varovanja. Več informacij lahko pridobite v spletnem pregledovalniku PISO, kjer si lahko pod tematskim sklopom 'Karta razredov poplavne nevarnosti' za celotno območje občine bolj natančno pogledate, v katerem območju se nahaja vaša parcela. Omejitve V letu 2008 je bila sprejeta uredba, ki je na podlagi razredov poplavne nevarnosti natančno določila, katere vrste objektov je skladno s predpisom, ki določa enotno klasifikacijo vrst objektov, možno graditi v določenem razredu. Po njej je v razredu majhne poplavne nevarnosti dovoljeno graditi vse objekte, medtem ko v razredih velike poplavne nevarnosti praktično ni možno graditi ničesar oz. le športna igrišča, pregrade in jezove ter objekte za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (nasipe, protipoplavne zidove). Ob predhodno izvedenih omilitvenih (protipoplavnih) ukrepih in na podlagi celovite presoje vplivov na okolje je možno graditi tudi nekatere infrastrukturne objekte v javnem interesu (npr. ceste). Podobno velja na območjih srednje poplavne nevarnosti. V osnovi je gradnja prepovedana, predpis določa, da je gradnja dovoljena le na območju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, ob predhodno izvedenih omilitvenih (protipoplavnih) ukrepih skladno s pogoji Agencije RS za okolje. Obravnava se vsak konkreten primer posebej in določi, kakšne ukrepe je tam treba izvesti. Gradnja objektov, v katerih se naenkrat zadržuje večje število ljudi, pa v srednjem razredu v nobenem primeru ni dovoljena (npr. dom starejših občanov, hotel, prenočišča, bolnišnica, knjižnica, garažne stavbe ipd.). Večji protipoplavni ukrepi Ob izvedbi ustreznih omilitvenih – protipoplavnih ukrepov, kot so jih lani izvedli na območju Podna, se karte lahko ustrezno posodobijo in potem veljajo posledično tudi spremenjeni pogoji. Kot poudar- Območja srednje in visoke nevarnosti »Strokovna podlaga z uradnim naslovom 'Izdelava hidrološke študije, kart poplavne in erozijske nevarnosti v občini Škofja Loka' je obravnavala naslednje vodotoke: Lušo s pritoki, Bukovščico, Prifarški potok, Vincarški potok, Selško Soro, Hrastnico, Poljansko Soro in skupno Soro od sotočja dalje. Tako imamo za vse omenjene vodotoke določene razrede poplavne nevarnosti. Tako je na primer v Praprotnem na odcepu za Lušo območje srednje poplavne nevarnosti, delno tudi velike. Srednja poplavna nevarnost je opredelje- Karta prikazuje le območja visoke in srednje poplavne nevarnosti, območij majhne in preostale nevarnosti pa ne. Z oranžno barvo so označena območja srednje, z rdečo pa območja visoke poplavne nevarnosti. 6 Maj 2014 jajo na občini, je izvedba protipoplavnih ukrepov v pristojnosti države, vendar bi v takem primeru še dolgo čakali na izvedbo. Tako sta ureditev območja Podna skupaj sofinancirali občina in država. Naslednje večje območje, ki ga bo občina uredila, predvidoma sicer brez pomoči države, je območje Puštala. »Pogodba o načrtovanju je podpisana in pričakujemo, da bodo načrti narejeni do prve polovice leta, tako da bi s samo izvedbo lahko začeli že letos. Protipoplavna ureditev v Puštalu bo narejena na način, kot je bila narejena protipoplavna ureditev na Podnu, se pravi kot krajinska ureditev in ne zgolj nasip, ampak tako da bo možno istočasno te po- vršine uporabljati tudi kot rekreativne površine, ki bodo pravzaprav ustrezna dopolnitev kopalnemu območju,« je pojasnila Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka. Brez sofinanciranja države pa ne bo šlo pri protipoplavni ureditvi Demšarjeve in Sorške ceste, saj gre za finančno in gradbeno- tehnično precej večji zalogaj. Kot pravi Bernikova, so vodni sklad že seznanili z željo občine, država je potrdila sofinanciranje, vendar stopnja le-tega še ni znana. Občina bo vsekakor začela s pripravo projektov, vendar izvedba investicije s strani države časovno še ni znana. Klavdija Škrbo Karabegović 31. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka O finančni konstrukciji Škofjeloškega pasijona 2015 Imenovanje ulice Nad Plevno – Plinovodno omrežje bodo dali v najem – Program varstva okolja za zrak za obdobje do 2019 – Problematika prevoza otrok iz Pevnega v šolo Po kadrovskih zadevah ter pobudah in vprašanjih so svetniki v drugem branju potrdili imenovanje nove stanovanjske soseske na območju Kamnitnika, in sicer bo nosila ime Nad Plevno. V nadaljevanju so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Obstoječi odlok je bilo namreč treba uskladiti z veljavnim predpisom – energetskim zakonom in prilagoditi merila za izbor koncesionarja dejanskemu stanju na trgu. S tem odlokom so natančneje določena merila za izbor koncesionarja. Po sprejemu odloka na občinskem svetu bo sledila objava javnega razpisa za izbiro koncesionarja. Še pred objavo bo občina naročila izdelavo ekonomske cenitve tržne mejne vrednosti plinovodne infrastrukture, ki ustreza namenu podelitve koncesije. Postopek bo zaključen s podpisom koncesijske pogodbe z uspelim ponudnikom oziroma konzorcijem ponudnikov ter s prenosom plinovodne infrastrukture za izvajanje javne službe koncesionarju predvidoma za obdobje od trideset do petintrideset let. Kot pravi župan mag. Miha Ješe, imajo štiri potencialne ponudnike. Nekoliko več časa so se svetniki ustavili pri programu varstva okolja za zrak za obdobje 2014–2019. Program vključuje strateške in operativne cilje za trajnostni razvoj, ukrepe za doseganje teh ciljev, kazalce, s katerimi bo omogočeno spremljanje stopnje doseganja ciljev, nosilce izvedbe ukrepov za dosego postavljenih ciljev, časovne roke za dosego posameznega cilja ter predvidene stroške, ki so s tem povezani. Med ukrepi je tudi povečanje deleža objektov, priključenih na zemeljski plin, kar bi dosegli s stimulativnimi ukrepi. Nekaj polemike je bilo o biomasi, ki je bila kot obnovljivi vir izključena iz dokumenta, saj kurilne naprave na biomaso zunanji zrak onesnažujejo z delci. Svetniki so s sklepom del, ki izključuje biomaso, izbrisali iz dokumenta. Program se bo v roku enega leta dopolnil z ničelnimi in ciljnimi vrednostmi kazalniki ukrepov. Prav tako bo občinska uprava enkrat letno občinskemu svetu poročala o doseganju ciljev programa. Sledilo je poročilo o oceni škode in izvedenih dejavnostih ter sprejem sklepov o pokrivanju interventnih in nujnih sanacijah stroškov zaradi februarskega žledu. V kolikor bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje razpisalo nepovratna sredstva, občina načrtuje pridobitev nepovratnih državnih sredstev za sanacije žledoloma. Za pridobitev teh sredstev mora občina predhodno predložiti dokazila o porabi sredstev rezerve proračuna občine v višini 1,5 odstotka prihodkov proračuna v tekočem letu. V nadaljevanju je vodja Škofjeloškega pasijona 2015 Matej Mohorič Peternelj predstavil finančno konstrukcijo slednjega. Dejal je, da sta z režiserjem že začela opravljati delo, izvajali so promocijske dejavnosti, izvedli sestanke z gledališkimi skupinami, pregledali kostume, ki so dobro ohranjeni, se začeli pogovarjati z možnimi sponzorji itd. V finančni konstrukciji so si zastavili cilj 32 tisoč gledalcev, od tega osem tisoč iz tujine. Mohorič Peternelj je predstavil načrtovane prihodke in stroške projekta, ki naj bi znašali približno 432 tisoč evrov. Za promocijo nameravajo porabiti manj sredstev kot leta 2009, vsem sodelujočim iz leta 2009 pa bodo podarili fotomonografijo Škofjeloškega pasijona 2009. Predvsem s strani SLS se je pojavil očitek, da je pasijon nizkoproračunski ter premalo finančno podprt s strani občine, čeprav gre za najbolj prepoznaven turistični atribut Škofje Loke. Finančni načrt je bil sicer sprejet, saj ga je potrdilo dvanajst svetnikov, ostali pa so se glasovanja vzdržali. Kar nekaj vroče krvi in nasprotujočih si mnenj pa je bilo slišati pri točki o prevozu otrok iz Pevnega v šolo. Najprej je vodja oddelka za družbene dejavnosti na škofjeloški občini mag. Hermina Kranjc povedala, da je bila v letu 2012 pri izvedbi razpisa narejena analiza ter da so takrat zaradi racionalizacije odpadli nekateri prevozi, ki so se v preteklosti izvajali, ceste pa tam niso niti nevarne niti ne dosegajo zakonske meje štirih kilometrov oddaljenosti. »Občina je v skladu s 56. členom zakona o osnovni šoli za otroke iz Pevnega poskr- 7 bela za brezplačen šolski prevoz iz Moškrina, vendar pa morajo otroci 1050 metrov peš po kategorizirani občinski makadamski cesti do avtobusne postaje v Moškrinu. Po našem mnenju je taka pot z vidika prometne varnosti bolj varna, saj je prevoz na njej minimalen. Na podlagi naše ocene so šolske poti v večjih mestih veliko bolj nevarne zaradi večjega števila udeležencev v prometu, zaradi nesemaforiziranih križišč, prehodov čez železniško progo, neurejenosti pločnikov …,« je še dodala mag. Kranjc. »Hudo mi je, da na prvo mesto postavljate zakonodajo, in ne varstva otrok,« je poudaril Anton Peršin (SDS), nekaj drugih svetnikov pa je poudarilo, da je očitno problem samo v zimskih mesecih, ko je temno in morajo otroci peš po temni poti več kot kilometer. Melita Rebič (Prijatelji Loke) pa je dejala: »Občinska uprava je predlagala dobro rešitev. Kilometer hoje do vstopa na avtobus ni preveč. Otrokom delamo škodo s tem, da jih pretirano vozimo.« V nadaljevanju so se izoblikovali kar trije sklepi, vendar noben od njih ni bil sprejet, in sicer da bi občina plačala pol stroškov prevoza, pol pa starši (trije za, enajst proti); da bi ponovno uvedli prevoz vsaj v zimskem času (deset za in enajst proti) in da tehnična komisija ponovno oceni varnost ceste Moškrin–Pevno (pet za in enajst proti). Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2014 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Ponudba za kampiranje tudi v Loki? Oddajanje plinovodnega omrežja – O finančni konstrukciji Škofjeloškega pasijona – Ali strategija razvoja občine mlade vključuje v zadostni meri? – Možnosti razvoja industrijskega turizma – Zaključek del na Cankarjevem trgu in Blaževi ulici predviden septembra Kolikšen znesek pričakujete, da bo občina dobila, če bi dolgoročno oddali plinovodno omrežje? Na to vprašanje še ne morem odgovoriti. Na občini neka pričakovanja sicer imamo, a znesek bo na koncu odvisen od ponudbe zainteresiranih prevzemnikov. Za oddajo plinovodnega omrežja smo se odločili zato, ker potrebujemo sredstva za pokritje obsežnih investicij ureditve porečja Sor, naše največje okoljske investicije. Menim tudi, da novi operater lahko poživi delovanje sistema, pričakujemo več priključnikov, s čimer si zlasti v mestnem jedru obetamo izboljšanje kvalitete zraka. Z omenjenim oddajanjem plinovodnega omrežja bomo torej dosegli tako kratkoročni učinek (da dobimo sredstva za dokončanje investicij) kot dolgoročnega, torej več uporabnikov, priključenih na plin, in s tem zmanjšanje onesnaženosti zraka. Na občinskem svetu je bilo slišati nekaj kritike, da je finančna konstrukcija Škofjeloškega pasijona preambiciozna pri pridobivanju sredstev in prodaji vstopnic ter hkrati nizkoproračunska. Kaj menite vi? Finančna konstrukcija Škofjeloškega pasijona 2015 ni nizkoproračunska, temveč je finančno zajeten projekt. Upamo, da ne bo preveč bremenil občinskega proračuna. Cilji so res ambiciozno zastavljeni in prav je tako, saj so realni, še vedno pa ostaja rezerva. V primeru pomanjkanja predvidenih virov bo treba poseči po občinskem denarju. Sam proračun pasijona je bil narejen na podlagi proračuna pasijona iz leta 2009, veliko stroškov bo manjših, nekatere postavke bodo povečane. Zagotovo bomo za promocijo namenili manj sredstev, saj je v letu 2009 praktično šestdeset odstotkov vsega iztržka za vstopnice vzela promocija. Sedaj promocija poteka že več kot leto dni, zato veliko stroškov indirektne promocije v pasijonski proračun sploh ne bo vključenih. Za promocijo Škofjeloškega pasijona 2015 izkoristimo prav vsako srečanje z domačimi potencialnimi obiskovalci, še bolj pa s tujci. In teh priložnosti ni malo. mislim, da lahko vsak najde svoj kotiček. Pripravljamo tudi inkubatorsko pisarno, ki bo namenjena večinoma mladim. Res pa v primeru stanovanj za mlade družine nimamo ustreznih rešitev – in to želimo spremeniti v naslednjem obdobju. To področje je vključeno v dolgoročno strategijo, saj ne želimo stanovanjske politike zgolj socialne narave, ampak tudi razvojne. Ostaniva pri Škofjeloškem pasijonu. Za nami so uspešno organizirani pasijonski dnevi, predstavitev fotomonografije o Škofjeloškem pasijonu 2009 in novega režiserja. Že dlje časa pa številni občani, svetniki in predvsem pasijonski sodelavci opozarjajo, kako bi bilo prav, da je na nekem vidnem mestu v starem mestnem jedru prostor, ki bi opozarjal na to pomembno nesnovno kulturno dediščino tudi v času, ko ni uprizoritev. Ste razmišljali o tem? Pasijonski dnevi so bili zelo uspešni, kar kaže na to, da pasijonsko kondicijo dobro vzdržujemo. Veliko delo vsako leto opravi Alojzij Pavel Florjančič. Že dlje časa pa razmišljamo o vzpostavitvi pasijonske pisarne, ki bi bila še posebno aktivna pred uprizoritvami, v vmesnem obdobju pa bi lahko prevzela funkcijo, ki jo omenjate, torej stalno obeležje pasijona. Iščemo primerno lokacijo in takšno pisarno po načrtih nameravamo odpreti ob občinskem prazniku. Želimo si, da bi bila povezana s kakšno drugo dejavnostjo, da je resnično v pisarni nekdo prisoten, tudi ko ne bo uprizoritev. V kratkem bo začel delovati Zavod za kulturo in mogoče najdemo rešitev v okviru tega. okoli centra. Se občina oz. vodstvo zaveda, da mladi nimamo ne štipendij, služb in ne stanovanj? Ima občina kakšen konkreten program za nas?« Očitno mladi niso dobro obveščeni. V lanskem in predlanskem letu smo odprli dva mladinska centra. To se pravi, da imamo v Loki sedaj kar tri mladinske centre v največjih krajevnih skupnostih. V okviru strategije je posebno poglavje predvideno tudi mladim, ne samo v mestnem jedru, temveč tudi na podeželju. Tudi tam moramo odpirati zbirališča, ne samo za mlade, ampak medgeneracijske centre, v katerih bodo imeli mesto tudi mladi. Veliko delamo na športnih površinah. Tako je v glavnem že urejen športni park na Godešiču, v obnovi oziroma razširitvi je telovadišče v Puštalu, pridobivamo zemljišča za športni park Gorajte in upamo, da nam bo končno uspela denacionalizacija dela zemljišča v športnem parku Trata. Te površine so namenjene večinoma mladim, torej lahko rečemo, da je zanje dobro poskrbljeno. Seveda pa imajo mladi na voljo tudi ogromno različnih organizacij in društev, kamor se lahko včlanijo, predvsem športna, kulturna, tabornike, skavte, dobrodelna društva, kamor jih lepo vabimo. Poleg tega so dobrodošle vse dobre pobude. Loka je mesto prostovoljstva in Poudarili ste, da strategija občine 2025 + ni strategija občinske uprave, temveč občanov. Velik poudarek ste dali mladim, a kljub temu smo na naše uredništvo prejeli naslednjo kritiko oz. vprašanje: »Kaj lahko škofjeloška občina ponudi oz. kaj zmore ponuditi mladim med 15. in 28. letom? Zdi se nam, da je v svojem delovanju na nas popolnoma pozabila, saj poleg Rdeče ostrige mladi nimamo nobene druge alternative, razen posedanja po klopcah 8 Strategija je tudi pokazala, da si turizem v Škofji Loki zasluži posebno mesto. Ena od možnosti je industrijski turizem, in sicer v tovarni Šešir. Kaj konkretno imate v mislih? Gre za pobudo lastnikov, ki želijo ob delavnici imeti tudi trgovino in predvsem obiskovalcem pokazati to staro obrt, ki je bila v Loki izjemno razvita. Čeprav počasi zamira, jo po drugi strani lahko ohranimo ravno na ta način. Poleg tega imamo na področju turizma še veliko načrtov. Če bo vse po sreči, se maja dobimo z večjo organizacijo za kampiranje s približno 1500 člani, ki v Sloveniji želi vzpostaviti mrežo postajališč. Škofja Loka naj bi se dejavno vključila v delovanje njihove mreže. To nujno potrebujemo, saj Slovenija ni dobro pokrita s ponudbo za taborjenje. Ravno zato bodo prišli v Slovenijo. Loka je po njihovih načrtih na visokem mestu, kar nas izjemno veseli. Občina je v letih 2012 in 2013 prispevala nekaj sredstev za sofinanciranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitusu. Ali bo glede na to, da je loško območje po obolevnosti na najvišjem mestu v Sloveniji, tudi letos storila podoben korak? Občina je v tej akciji pripravljena sodelovati, vendar z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj še nimamo dogovora. Zainteresirani smo, da občina sofinancira omenjeno cepljenje, ne more pa biti organizator. Cepljenje je na našem območju potrebno. Z občinskim Maj 2014 prispevkom bi bila odločitev za marsikoga lažja. Kdaj lahko pričakujemo zaključek del na Cankarjevem trgu in Blaževi ulici ter kdaj nadaljevanje urejanja mestnega jedra? Po načrtih naj bi bila prva na vrsti ureditev otroškega igrišča ob stavbi upravne enote, in sicer še v letošnjem letu. Za dela na Cankarjevem trgu in Blaževi ulici smo pridobili sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in glede na njihove pogoje mora biti investicija zaključena v septembru 2014. To pomeni, da morajo biti do takrat na tem območju izvedena vsa dela. Dela potekajo skladno z načrtom in mislim, da bodo zaključena do omenjenega roka. Za nadaljevanje na drugih delih mestnega jedra pa bo treba malo počakati. Dejansko je bilo pred- videno, da v letošnjem letu pred stavbo upravne enote uredimo otroško igrišče. Idejni projekt je že izdelan, izvedba pa se bo zaradi omejenih finančnih sredstev nekoliko zamaknila. V nadaljevanju pripravljamo projekte za Spodnji trg, kdaj konkretno bodo dela izvedena, je zaradi finančnega obsega investicije težko napovedati. Ureditev Mestnega trga bo morala malo počakati, pa tudi v dolgoročni strategiji še ni predvidena. nagrade za energetsko najbolj učinkovit javni objekt. Pogovarjali smo se tudi o urbanizmu, občane smo seznanili z ugodnostmi Eko sklada itd. V teh dneh pričakujemo tudi začetek vožnje novega nizkopodnega avtobusa, kar nas April je v Škofji Loki že tradicionalno ekolološko obarvan. Čemu ste letos dali prednost? Letos smo se v okviru projekta Loško je ekološko lotili veliko različnih tem, pa vendarle lahko rečemo, da je bil poudarek na ravnanju z gradbenimi odpadki ter kakovosti zraka. Osrednja prireditev pa je bila podelitev Sicer pa je v predoru zaključen izkop kalote ter izvedeni temelji za obok v dolžini 2 x 220 metrov in talni obok v dolžini 96 metrov. Izkopan je tudi reševalni rov v dolžini 220 metrov. Doslej je bilo v predoru izkopanega 45.850 m3 materiala, izkopati pa ga je treba še 15.300 m3. zelo veseli. V maju bomo govorili o prehrani, pri čemer bo zanimivo soočenje različnih doktrin. Na ta okroglo mizo, ki bo 8. maja, vabim čim več občanov, ker zna biti zelo zanimiva. Klavdija Škrbo Karabegović Luč na koncu tunela 25. april je bil na simbolni ravni izredno pomemben za projekt poljanske obvoznice. Namreč, ta dan natanko ob 12. uri je bil prebit predor Pod Stenom. UGODNO AKCIJA Anticelulitna terapija in razstrupljanje telesa: 13 obiskov samo 210 eur • Body wrapping • Ultrazvok • Razstrupljevalna masaža 9 Izvesti je treba še izkop stopnice, talni obok, temelje talnega oboka ter vsa ostala dela v celoti (hidroizolacija, betonski obok, zgornji ustroj, vgradnja elektro strojne opreme in ostala zaključna dela). K. Š. K. Maj 2014 Gradbeni odpadki ne sodijo na obrežje Sore Prenavljate, gradite, podirate …, pa ne veste, kam z gradbenimi odpadki? Številni jih zaradi nevednosti ali brezobzirnosti odlagajo v naravi, ne zavedajoč se, da stroški odlaganja tovrstnih odpadkov niso tako enormni, da si tega ne bi mogli privoščiti. Pri tem velja poudariti, da pooblaščeni zbiratelji gradbene odpadke tudi reciklirajo. Z namenom seznanjanja javnosti je bil v okviru projekta Loško je ekološko del Sokolskega doma v aprilu namenjen gradbenim odpadkom. Razstava, podkrepljena z video posnetkom in prikazi odpadkov, ki jih je moč reciklirati, je nastala v okviru LIFE projekta ReBirth, predstavila pa jo je ena od soavtoric, Ločanka doc. dr. Ana Mladenović iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG). »Odpadki vseh vrst so velik problem. Vemo, da se jim ne moremo izogniti. Kam z njimi? Nihče noče v svoji bližini odlagališča ali sežigalnice. K sreči je tu alternativa. Nova evropska in tudi slovenska strategija glede ravnanja z odpadki pravi, da je odlaganje odpadkov nezaželeno ter da je treba storiti vse, da se odpadek ne odloži, temveč se ga koristno uporabi. Sicer to deloma že počnemo. Spomnimo se na recikliranje v gospodinjstvu: papir, plastika, kovina, nič od tega se ne odlaga, ampak se reciklira in uporabi, papir se tako lahko reciklira sedemkrat. S tem sklenemo snovni krog. Enako velja tudi za druge odpadke, na primer za gradbene odpadke ali odpadke iz industrije, kot so žlindre, pepeli, odpadne sadre. Tudi ti pomenijo surovino za nove izdelke. Recikliranje odpadkov ima velike možnosti predvsem v gradbeništvu, kjer je možno porabiti velike količine, poleg tega se morebitne nevarne snovi trajno imobilizirajo. Razstava govori o odpadkih, ki to niso, in vas nagovarja, da v odpadkih vidite surovino, ki jo je možno uporabiti in ki jo je škoda zavreči,« je pojasnila dr. Mladenović. Med gradbene odpadke sodi vse, kar nastane ob prenavljanju, rušenju ipd., torej izkopni material, zemlja, beton, kamen, opeka, malta, strešniki, keramika, steklo, izolacija, kovina … Največji potencial za predelavo oz. recikliranje imajo mineralni, anorganski odpadki, in sicer beton, keramika, opeka in omet. Če gradbene odpadke pravilno ločimo in nato oddamo pooblaščenemu zbiralcu, lahko ta iz ločenih frakcij naredi kvalitetne surovine, ki so ponovno primerne za potrebe gradbeništva. Gradbeni odpadki so lahko surovina, ki jo je možno uporabiti in jo je zato škoda zavreči. (Foto: K. Š. K.) »Občina Škofja Loka želi dolgoročno urediti zbirni center in predelavo gradbenih odpadkov na eni lokaciji, ki bo namenjena fizičnim in pravnim osebam. V vmesnem času pa lahko fizične osebe na območje zbirnega centra v Dragi brezplačno pripeljejo manjše količine (avtomobilska prikolica) gradbenih odpadkov. Te količine gradbenih odpadkov nastanejo pri manjših vzdrževalnih delih na objektu. V vseh ostalih primerih pa je treba gradbene odpadke predati predelovalcu, ki ob prejemu odpadkov izda ustrezen evidenčni list,« so pojasnili na škofjeloški občini. Najbližja aktivna prevzemnika gradbenih odpadkov sta Gorenjska gradbena družba v Kranju in Spekter Kranj. Cena prevzema ene tone znaša dobrih štirinajst evrov z DDV. Po drugi strani pa so kazni visoke, in sicer se po uredbi o odpadkih tisti, ki pusti odpadke v naravnem okolju, jih odvrže ali z njimi nenadzorovano ravna, kaznuje z globo od dva tisoč do pet tisoč evrov. »Poudariti pa je treba, da je investitor tisti, ki je odgovoren. Se pravi, tudi če komu naročite, da vam odpelje vaš gradbeni material, ste vi odgovorni za to, ali ga bo ilegalno odložil ob Sori oziroma drugje v naravi ali pa ga bo peljal k pooblaščenemu prevzemniku,« je zaključila dr. Ana Mladenović. Klavdija Škrbo Karabegović Čistilna naprava v Retečah pred poskusnim obratovanjem Aprila so predstavili potek del na projektu Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore s poudarkom na najbolj vzhodnem delu občine. Na začetku je župan mag. Miha Ješe dejal, kako sta ravno naselji Godešič in Reteče tako komunalno kot vodooskrbno najbolj podhranjeni v občini. »Nova čistilna naprava v Retečah bo velika pridobitev, saj tam praktično ni bila več možna gradnja novih hiš zaradi slabega sistema, ki ni več zadoščal za obstoječe, kaj šele za nove hiše,« je poudaril župan in dodal, da je na tem najbolj vzhodnem delu občine tudi največja razdalja komunalnih vodov. Nova čistilna naprava, ki bo delovala z zmogljivostjo 2400 populacijskih enot, bo namenjena čiščenju komunalnih odpadnih voda brez prisotnosti zaviralnih ali strupenih snovi. »Gre za klasično pretočno na- Drago Kalamar, predstavnik izvajalca gradbenih del SGP Pomgrad. »Škofja Loka po štiridesetih letih dobiva novo sodobno čistilno napravo v Retečah in z njo bo urbana aglomeracija najbolj vzhodnega dela občine, ki vključuje naselja Godešič, Reteče in Reteče – Gorenja vas, dobila urejen sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda. S tem bodo zagotovljeni pogoji za optimalen razvoj tega najbolj ravninskega dela občine. Sorško polje je namreč krajinsko in biotsko občutljiv ekosistem. Zdaj ne bomo več potrebovali greznic, ki vemo, da niso čisto nepropustne in da gre posledično nemalo odplak v vodni rezervat Sorško polje,« je o pomenu čistilne naprave v Retečah povedal mag. Ješe. Investicija v čistilno napravo v Drago Kalamar (SGP Pomgrad) in mag. Miha Ješe pravo, ki bo omogočala suspenzijo biološkega blata in aerobno stabilizacijo blata in bo s terciarnim čiščenjem zagotavljala čiščenje odpadnih voda. Po zaključku gradbenih del, ki je predviden v teh dneh, bo sledil tehnični pregled in po pridobitvi dovoljenja enoletno poskusno delovanje,« je pojasnil 10 Retečah bo znašala približno 1,1 milijona evrov, od česar je občina uspela pridobiti malo manj kot 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Sicer pa bo na omenjenem območju zgrajen tudi povsem nov primarni kanalizacijski sistem, dolg 5,64 kilometra, ki bo v celoti priključen na novo čistilno napravo Reteče. Gre za mešani kanalizacijski sistem, v sklopu katerega bodo zgrajeni dva zadrževalna bazena deževnih voda, dva razbremenilnika in štiri črpališča. Tudi dela na osrednji čistilni napravi na Suhi so v zadnji, četrti fazi gradnje in naj bi bila zaključena letošnjega junija. Sledi tehnični pregled in enoletno poskusno obratovanje. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2014 Kakšne možnosti ponuja Eko sklad? Občina Škofja Loka je v okviru projekta Loško je ekološko povabila predstavnico Eko sklada, da je zainteresiranim občanom predstavila, kakšne možnosti kreditiranja in nepovratnih finančnih spodbud ponuja omenjeni sklad. Mag. Nataša Černila Zajc je najprej predstavila ugodna posojila za pravne osebe, in sicer za namen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, za zmanjševanje onesnaževanja zraka, gospodarjenje z odpadki, varstvo voda, odvajanje odpadnih voda in oskrbo s pitno vodo ter za začetne naložbe v okoljsko tehnologijo. Razpis ugodnega kreditiranja za občane je bil sprva odprt samo do konca aprila, nato pa so ga podaljšali ter tudi povišali višino razpisanih sredstev. Obrestna mera je ugodna, saj znaša trimesečni Euribor plus 1,5 odstotka pribitka. Posojilo lahko dvignete do višine 20 tisoč oz. 40 tisoč evrov, najnižja višina kredita pa je 1500 evrov. Odplačilna doba je do deset let. Černila Zajc je poudarila, da tudi pri višjih zneskih ne bremenijo hipoteke, ampak se posojilo zavaruje z zavarovalno premijo. In za kakšne namene lahko dvignete ugoden kredit pri Eko skladu? Za vgradnjo sodobnih naprav za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode (kondenzacijski kotli, prezračevalni sistemi z vključenimi rekuperatorji …); za rabo obnovljivih virov energije za ogrevanje (toplotne črpalke, solarni sistemi, biomasni kotli); za sodobne naprave za pridobivanje električne energije; za zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov (zamenjava oken, vrat, izolacija zunanjega ovoja stavbe, podstrešja…); za gradnjo ali nakup novih nizkoenergijskih stanovanjskih stavb; nakup velikih gospodinjskih aparatov, ki se po porabi energije razvrščajo v energijski razred A + ali višje; za nakup okolju prijaznih vozil; za naložbe pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda (priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijsko omrežje, nakup in vgradnja malih čistilnih naprav, prekritje objektov z rastlinsko odejo …); za učinkovito rabo vodnih virov (namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice itd.), za oskrbo s pitno vodo. Mag. Nataša Černila Zajc je Mag. Nataša Černila Zajc iz Eko sklada (foto: K. Š. K.) predstavila tudi primerjavo med posojilom Eko sklada in povprečnim komercialnim potrošniškim kreditom, in sicer za dva različna zneska. Tako pri višini štiri tisoč evrov pri Eko skladu za stroške in obresti plačate skoraj 280 evrov manj. Še večja pa je razlika pri višini dvajset tisoč evrov in pri dobi odplačevanja deset let. V tem primeru po besedah sogovornice pri Eko skladu plačate 4200 evrov manj stroškov in obresti. Pri Eko skladu pa je moč pridobiti tudi nepovratne finančne spodbude, pri čemer velja poudariti, da so te združljive s pridobitvijo posojila. V kolikor je naložba pravilno izvedena, vam lahko povrnejo petindvajset odstotkov stroškov, in sicer za namene vgradnje solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stavb, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, za priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljive vire, za gradnjo ali nakup nizkoenergetske ali pasivne stanovanjske stavbe ali stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi. Kot je dejala sogovornica, za sam priključek na plinovodno omrežje ne morete pridobiti nepovratnih sredstev, je pa to možno ob sočasni zamenjavi kurilne naprave na plin. Klavdija Škrbo Karabegović Kanalizacija tudi v Puštalu Občina Škofja Loka je v začetku aprila z izbranim izvajalcem podpisala pogodbo za komunalno ureditev naselja Puštal. S tem podpisom je dejansko vstopila v sklepno fazo izgradnje sekundarne kanalizacije v občini. Ob podpisu pogodbe je škofjeloški župan mag. Miha Ješe dejal: »Celotna investicija izgradnje dveh čistilnih naprav ter primarnih in sekundarnih vodov tako za kanalizacijo kot za vodooskrbo je vredna 36 milijonov evrov, od tega smo uspeli pridobiti 20 milijonov nepovratnih sredstev. Septembra leta 2012 smo podpisali prvo pogodbo, danes pa še zadnjo v nizu, in sicer za sekundarne vode v Puštalu. Konec prihodnjega leta bodo vse investicije zaključene. Skupno gre pravzaprav za največjo investicijo v zgodovini občine. Zaradi nje bodo tri do štiri generacije imele bistveno višjo kvaliteto življenja.« Izgradnja sekundarnih vodov poteka tudi v Stari Loki in okolici, na Cankarjevem trgu in Blaževi ulici ter v Godešiču in Retečah. Z gradbenimi deli bodo v Puštalu Podpis pogodbe za komunalno ureditev naselja Puštal. Levo Primož Kalan iz podjetja IMP PROMONT, desno škofjeloški župan mag. Miha Ješe (Foto: K. Š. K.) pričeli v mesecu maju, zaključek pa je, kot pravi predstavnik vodilnega izvajalca IMP PROMONT Primož Kalan, predviden konec maja prihodnje leto. Kalan je še dodal, da se bodo potrudili dela izpeljati v roku in s čim manj motnjami za prebivalce. Območje komunalnega opremljanja Puštal je razdeljeno na dve funkcionalno zaključeni celoti, in sicer na območje A in B. Na obeh območjih skupaj bo zgrajenih 11 približno 1,6 km vodovodnega omrežja (99 priključkov), dobre 3 km (144 priključkov) meteorne kanalizacije in malo manj kot 3 km (124 priključkov) fekalne kanalizacije ter dve črpališči fekalne kanalizacije. V celovito komunalno opremljanje obeh območjih je vključena tudi dograditev javne razsvetljave v dolžini približno 2,8 km (in postavitev 113 novih varčnih svetilk) ter napeljava 3,3 km plinovoda (155 priključkov). Skupna pogodbena vrednost komunalne ureditve z davkom na dodano vrednost (DDV) znaša dobrih 4,9 milijona evrov. Operacijo 'Komunalna ureditev naselja Puštal – območje A' delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2014 »Strategija ni čarobna paličica« V začetku aprila je potekala javna predstavitev osnutka Strategije razvoja občine Škofja Loka do leta 2025 +. Slogan strategije je pomenljiv, saj se glasi 'Zelena Loka – Modro mesto'. »V tem sloganu je povzeta strateška razvojna vizija: za modro perspektivo – za traj(nostno)no in z naravo povezano prihodnost,« je na začetku povedal škofjeloški župan mag. Miha Ješe. V nadaljevanju je direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc poudaril, da so pri pripravi strategije za osnovo vzeli novi občinski prostorski načrt, ki so mu poleg prostorske dali še programsko vsebino, od občinske uprave v nadaljevanju pa bo odvisno, čemu bo dala prednost. Opravili so analizo stanja, izvedli anketo med občani ter k sodelovanju povabili več fokusnih skupin. Določene usmeritve in predloge pa so dobili tudi na sami javni predstavitvi. Mag. Slavka Zupan je nato natančneje predstavila strategijo, in sicer je poudarila, kako ta ni obvezen dokument, v njem pa so poleg opisa stanja zajeti tudi vizija in ukrepi, s katerimi bi lahko to vizijo dosegli. Slednja se glasi: »Škofja Loka bo leta 2025 v Sloveniji prepoznana kot prostor z visoko kulturo bivanja, spodbudno okolje za podjetne in privlačen cilj za obiskovalce.« Pet prioritetnih osi, petnajst ciljev in petnajst strateških projektov Strategija, s katero bodo uresniče- vali vizijo Škofje Loke, temelji na petih med seboj enakovrednih in soodvisnih razvojnih prednostnih oseh. Prvo os so poimenovali Mobilna Loka, z njo pa želijo doseči trajnostno mobilno in prometno dostopno Loko. Prvi cilj te osi je zmanjšati motoriziran promet in ga urediti tako, da bo varnejši za pešce in kolesarje; drugi pa izboljšati prometne povezave Škofje Loke z avtocestnim sistemom, letališčem, Ljubljano, Kranjem in obema dolinama. Za doseganje teh dveh ciljev bosta potrebna dva strateška projekta, in sicer Celostni sistem trajnostne mobilnosti ter projekt Regionalne cestne povezave. Druga prednostna os se zavzema za privlačno staro mestno jedro in prepoznavno turistično destinacijo oz. Pisano Loko. Pri tej so postavili tri cilje in posledično tri ključne projekte. Prvi cilj je vsebinsko in prostorsko prenoviti staro mestno jedro, nadalje povečati obseg turizma v občini ter spodbujati vključevanje kulture v turizem. Projekti so: Ureditev odprtih površin starega mestnega jedra, Trženjsko pozicioniranje destinacije Škofja Loka in Vključevanje kulture v turizem. Tretja os Modra Loka oz. spodbudno okolje in konkurenčno go- spodarstvo, ki ustvarja delovna mesta, prav tako zajema tri cilje, in sicer izboljšati pogoje za ustvarjanje delovnih mest, izboljšati dostopnost do znanja in omogočiti širokopasovne povezave v vseh delih občine. Projekti so naslednji: Podjetniški razvojni in start up center (pospeševalnik), Nova knjižnica in multimedijski center ter Razvoj širokopasovnega omrežja. V prednostno os štiri je vključena skrb za naravne vire ter zdravo in varno okolje, zato so jo poimenovali Zelena Loka. Izoblikovalo se je pet ciljev, in sicer nadaljevati z urejanjem okoljske infrastrukture, učinkovito upravljati z energijo, povečati samooskrbo, izboljšati pogoje za šport in rekreacijo v naravi ter izboljšati varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ključni projekti pa so oz. bodo: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, Energetsko učinkovita občina, Lokalna samooskrba s hrano ter Zelene športne in rekreacijske površine. Peta os nosi naziv Zadovoljna Loka in pokriva kakovost ter raznolikost storitev za občane vseh starosti. Njena cilja sta zagotoviti možnost oskrbe starejših in varstva otrok v domači občini za vse, ki to želijo, ter ustvariti mesto, v katerem bodo imeli mladi dovolj priložnosti za izobraževanje, stanovanja in kvalitetno preživljanje prostega časa. Strateški projekti za uresničitev teh ciljev pa so: Vrtec Kamnitnik, Družbeni medgeneracijski center in Ureditev stanovanjske politike, posebej stanovanj za mlade. Finančni okvir Finančni okvir strategije je ocenjen na 56 milijonov evrov, pri čemer je projekt Ureditev porečja Sore izvzet. Predvideno je, da bo občina uspela pridobiti 22 milijonov nepovratnih sredstev, 36 milijonov evrov pa bo črpala iz lastnega proračuna, torej tri milijone letno za obdobje dvanajstih let. »Strategija razvoja ni čarobna paličica, ampak je okvir, ki daje smer, pobudo in vsebino za proaktivno delovanje in povezovanje ter spodbujanje pozitivnih sprememb,« je na koncu poudarila mag. Zupanova. Po njeni predstavitvi so se prisotni razdelili v pet skupin po prej omenjenih prednostnih oseh in podali še nekaj zanimivih pobud, ki bi jih lahko vključili v strategijo. Dokument je bil razgrnjen do 22. aprila, o njem pa bo v prvem branju občinski svet razpravljal predvidoma na majski občinski seji. Klavdija Škrbo Karabegović Izobraževanje v Društvu invalidov Škofja Loka V našem društvu dajemo velik pomen izobraževanju v današnji informacijski družbi. Članom so permanentno omogočene različne vrste in oblike izobraževanja. Z veseljem smo se udeležili različnih študijskih krožkov, ki jih je organizirala Ljudska univerza Škofja Loka na temo umetnostne zgodovine, retorike, kreativnega pisanja. Vse je, tako kot tudi zadnjo delavnico 'Govori, da te spoznam', vodila profesorica Mirjana Debelak. Prav ona je vsem temam dala svoj pečat – tako s svojo strokovnostjo kot s predanostjo vsemu, kar dela. Slušatelji smo težko čakali dan, ko je bil krožek ponovno na spo- redu, in odmerjeni čas je bil vedno prekratek. Koliko novih znanj smo dobili! Soglasno ugotavljamo, da bi k reševanju marsikaterega problema še v času karierne poti in tudi v osebnem življenju pristopili drugače, če bi o teh področjih vedeli več. Sicer pa ni nikoli prepozno! Zato še en- 12 krat hvala Ljudski univerzi Škofja Loka, še posebej pa profesorici Mirjani. Seveda se priporočamo za še kdaj! Ob zaključni slovesnosti, ki je potekala že v naših novih prostorih in katere so se udeležili tudi direktorica Ljudske univerze mag. Petra Rozman, vodja izobraževanja odraslih Tanja Avman ter župan občine mag. Miha Ješe, se nismo poslavljali, ampak smo se pogovarjali, kdaj se ponovno srečamo. Pomembno pa je predvsem to, da so se na teh naših druženjih stkale tudi prave prijateljske vezi. Mimi Košir Maj 2014 13 Maj 2014 Z malimi koraki do premikov Potem ko je občinski svet sprejel program varstva zraka za škofjeloško občino 2014–2019, so slednjega predstavili tudi zainteresirani javnosti. Hkrati je svoje konkretne ukrepe za izboljšanje zraka predstavila Mestna občina Ljubljana. Škofja Loka Vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik in pripravljavka dokumenta Alenka Markun sta se pri predstavitvi programa varstva zraka za občino Škofja Loka do leta 2019 osredotočili na štiri strateške cilje. Prvi strateški cilj zmanjšanja emisij snovi v zrak zajema deset podciljev, med njimi vodenje registra tehnoloških virov emisij snovi v zrak ter spremljanje masnega in koncentracijskega obremenjevanja okolja iz teh virov (že izvajajo), nadalje vzpostavitev registra kurišč, sprejetje ukrepe za zmanjšanje emisij prahu z javnih cest in drugih odprtih površin, spodbujanje rabe vozil na alternativne vire energije, spremljanje onesnaženosti zraka, ugotovitev vplivov emisij snovi v zrak ter predlog ustreznih ukrepov za zmanjšanje vpliva na zdravje ljudi itd. Drugi strateški cilj je spodbujanje učinkovite rabe energije in zajema pet podciljev, kot so ciljno toriziranega prometa z izgradnjo kolesarskih poti, javnih pešpoti, pločnikov ter promocije le-teh itd. Četrti strateški cilj pa je izobraževanje za doseganje večje kakovosti zunanjega zraka. Ljubljana Andrej Piltaver iz Mestne občine Ljubljana se je v svoji predstavitvi osredotočil na izzive, s katerimi so se soočili v Ljubljani, in na ukrepe za izboljšanje zraka. Pri tem je poudaril, da z več malimi koraki delajo premike. Izpostavil je pomen lastne merilne postaje, ki je trenutno postavljena v centru in ki kaže na to, da je v zadnjih petih letih prav promet tisti, ki največ prispeva k onesnaženosti zraka. Pred tem se je sicer stanje izboljšalo na področju kurišč zaradi priklapljanja na toplovodno in plinovodno omrežje. Da bi izboljšali kvaliteto zraka, so naredili več korakov. Tako so med drugim izdelali kolesarsko strategijo in načrt trajnostne mobilnosti, Andrej Piltaver iz Mestne občine Ljubljana spremljanje rabe energije v javnih stavbah v lasti občine (se že izvaja), zelena javna naročila, ekonomske spodbude občine za energetsko sanacijo stavb itd. Tretji cilj je spodbujanje rabe nemotoriziranega prometa, kar nameravajo doseči z dodatnim povečanjem rabe javnega prometa in povečanjem rabe nemo- posodobili mestne avtobuse, uvedli prikazovalnike prihoda mestnih avtobusov, prilagodili storitve javnega prevoza, uvedli enotno vozovnico v javnem potniškem prometu, zmanjšali dovoljeno hitrost na nekaterih območjih, izdelali strategijo razvoja elektromobilnosti, uvedli visokokakovosten koridor javnega prevoza (rumeni pasovi), zagotovili prednost avtobusom LPP v križiščih znotraj koridorja itd. Med ukrepi je Piltaver poudaril zaprtje mestnega središča, izgradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom in ureditev plačljivih parkirišč. »Z vsemi temi ukrepi po korakih izboljšujemo kvaliteto zraka, prav tako pa avtomobil ni več konkurenčen prevoz v Ljubljano. Z zaprtjem mestnega središča smo dobili odprt javni prostor, ki je namenjen ljudem, ne avtomobilom. Čeprav so nekateri pričakovali, da bo to pomenilo manj ljudi v samem središču mesta, se je zgodilo ravno nasprotno,« je zaključil Piltaver. Klavdija Škrbo Karabegović V sodelovanju je moč Občina Škofja Loka je v sodelovanju z občino Ribnica organizirala dvodnevno delovno srečanje županov, turističnih delavcev in zaposlenih v razvojnih agencijah v Podonavski regiji. Srečanje je nosilo naslov 'Kulturna dediščina kot generator turističnega razvoja regije'. Poleg predstavnikov občin gostiteljic je bila na delovnem srečanju prisotna močna delegacija iz Madžarske, prav tako pa so bile zastopane razvojne agencije. Po besedah škofjeloškega župana mag. Mihe Ješeta je bil eden od ciljev predstaviti Škofjeloški pasijon in pogledati, kje lahko kandidirajo v naslednji finančni perspektivi. Kot je poudaril, je pripravljenost za sodelovanje velika, saj bodo na ta način lahko še uspešnejši. »Današnji udeleženci so najbolj prodorni v slovenskem prostoru pri pridobivanju nepovratnih sredstev za kulturno-turistične dogodke. Naš cilj je povečati kvaliteto življenja občanov, kar lahko storimo tudi s pomočjo evropskega denarja,« je dodal Ješe. Programski koordinator za čezmejno e-sodelovanje v Vodja Škofjeloškega pasijona 2015 Matej Mohorič Peternelj, župan mag. Miha Ješe, prof. dr. Jože Gričar in direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc (Foto: K. Š. K.) Podonavski regiji prof. dr. Jože Gričar je dejal, da je Škofja Loka k sodelovanju pristopila lansko leto. »Danes so tukaj prodorni ljudje, ki imajo veliko idej in so odprti za sodelovanje. Ideja je ta, da Evropska unija podpira države v Podonavski regiji, da pripravijo za regijo pomembne projekte,« je poudaril dr. Gričar. Direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc pa je spregovoril o konkretnih projektih in možnostih sodelovanja: »Najprej smo po- 14 vabili k sodelovanju rokodelske centre v Podonavski regiji, nato pa se je pojavila ideja, da bi te centre nadgradili v medgeneracijske center ter povezali s socialnim podjetništvom.« Šimenc je izpostavil tudi možnost razvoja t. i. industrijskega turizma. Potencial vidi predvsem v tovarni Šešir, ki kaže interes za tovrstno sodelovanje. Nadalje je potencial tudi v gastronomiji v smislu povezovanja dobaviteljev in restavracij oz. gostiln itd. Vodja Škofjeloškega pasijona 2015 Matej Mohorič Peternelj je poudaril, da Ribnico in Škofjo Loko povezuje tudi pasijonska dediščina. »Naš cilj je privabiti osem tisoč tujcev na ogled Škofjeloškega pasijona in takšna srečanja so priložnost, da ga promoviramo,« je še dodal Mohorič Peternelj. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2014 Arhitektura med starim in novim Aprila se je sedaj že tradicionalno pričel projekt Loško je ekološko, v okviru katerega vedno potekajo zanimivi dogodki in prireditve z okoljsko in okoljevarstveno vsebino. Letošnje uvodno predavanje je odstrlo nekoliko drugačen pogled na Škofjo Loko. Kot je pred uvodnim predavanjem v Sokolskem domu v torek, 8. aprila, povedala Tatjana Bernik, vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini, je namen projekta ozaveščanje občanov o pomenu ukrepov varstva okolja. »Letos so naše aktivnosti usmerjene v pravilno ravnanje z gradbeni odpadki in v varstvo zraka. Ker je tudi arhitektura del trajnostnega razvoja, smo v goste povabili arhitekta, urbanista in esejista Janka Rožiča, ki je za svoje delo prijel številne nagrade. Med drugim je pobudnik in soavtor mladinskega hotela Celica v Ljubljani ter soavtor centra Rinka in Hiše Raduha, vodil pa je tudi gibanja za ohranitev doline Save Dolinke.« Janko Rožič je svoje predavanje o arhitekturi med starim in novim začel ekološko. Dejal je, da ne potrebuje mikrofona in gesto pospremil z besedami: »Naj bo to še ena ekološka akcija.« Skozi najsodobnejša spoznanja prostorske stroke se je dotaknil najstarejše modrosti umeščanja v prostor, ki so jo stari mojstri ves čas uglaševali z naravo. Stari mojstri so prostor namreč uglaševali, ne pa oglaševali, zato sledovi njihovega dela stojijo že stoletja in tiho pričujejo. Predavanje je popestril s predstavitvijo fotografij Škofje Loke, ki so ponudile nekoliko drugačen pogled na našo Loko. »Škofja Loka je mojstrski zapis, osupljivo izjemno mesto, v katerem so se Janko Rožič je odstrl nekoliko drugačen pogled na Škofjo Loko. Janko Rožič: »Pogled na mesto s križišča stare poti lepo pokaže uglašenost mesta in narave, kulture in nature. Na desni je grajski stolp ravno prav visok, da se še dotakne neba, na sredini je z obzorjem usklajen zvonik župnijske cerkve, na levi pa visoki vrh Lubnika in pod njim zvonik Kapucinskega samostana. Presenetljivo je, kako so od tu na isto os naravnani pročelje Kašče, absida župnijske in zvonik Nunske cerkve. Zelo pomembno bi bilo, da se pri nadaljnjem urejanju na lokaciji, na kateri so sedaj garaže in parkirišča, ne zapre tega izjemnega pogleda na mesto in okolico.« (Foto: Janko Rožič) Janko Rožič: »Pogled na Staro Loko s pristopne ulice pokaže ne samo očitne dominante zvonika župnijske cerkve, temveč v kotu, če dobro pogledamo, lahko vidimo, kako se sleme cerkve približa obzorju in poudari oddaljeno cerkev na Križni gori.« (Foto: Janko Rožič) ključni strukturni poudarki med njenimi zidovi in naravnim okoljem povezali v izjemno simfonijo. Je kristal, ki izredno lepo sedi na sotočju dveh Sor. Stari mojstri so ves čas uglaševali ključne strukture med seboj. Če dobro pogledamo kot so bile poplave v Savinjski dolini in v Železnikih, ko so bile poplavljene večinoma nove stavbe. Globlje bomo morali premisliti, kam gremo in kako rešujemo sodobne probleme. Huda težava sodobne arhitekture je, da je preveč nagnjena k projekcijam in projektom, ki izhajajo iz trenutnih interesov in niso uglašeni z večplastnostjo prostora. Zahteve današnjega časa se z mojstrstvom, s podobno natančnostjo kot nekoč, da vnesti v stvarni prostor. Tukaj ni vprašanje, ali staro ali novo, ampak oboje, staro in novo se med seboj lahko dobro podpirata. Škofja Loka ima izjemen arhitekturni, kulturni in zgodovinski potencial, ki ga je v 21. stoletju treba ozavestiti in celovito prenoviti, kajti samo tako lahko postane najboljša naložba v sedanjost in prihodnost, za razvoj, ki ne bo samo trajnosten, temveč zares trajen.« Barbara Tušek okrog sebe, niti ena smer ni bila naključna, gradili so z neverjetno natančnostjo in skupaj z naravo. Danes se večinoma gradi neupoštevajoč naravo, a narave se ne da ukrotiti z nobenim tehničnim orodjem. Tako nastanejo težave, Janko Rožič: »Škofja Loka s ključnega križišča dveh starih poti pokaže izjemno prostorsko usklajenost, saj se iz te perspektive zvonik župnijske cerkve postavi natančno v vogal gradu in prevzame vlogo ključnega stolpa, katerega venec je usklajen na eni strani s slemenom in na drugi z vencem gradu. Z istega mesta lahko vidimo pročelje hiše natanko pod sedlom na horizontu, poudarja ga tudi hribček točno nad hišo.« (Foto: Janko Rožič) 15 Maj 2014 Energetsko najbolj učinkovit javni objekt je … Konec lanskega leta je škofjeloški župan mag. Miha Ješe prvič objavil javni razpis za nagrado javnemu objektu, ki bo kar najbolj celostno pristopil k znižanju porabe energije. V okviru projekta Loško je ekološko je 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, potekala svečana razglasitev rezultatov. »Občina Škofja Loka je v okviru svojih aktivnosti nižanja okoljskih obremenitev in optimizacije delovanja občine prepoznala rabo in strošek energije javnih objektov v lasti občine kot pomemben dejavnik optimizacije. V letu 2013 smo s tem namenom začeli aktivno uvajati sistem upravljanja z energijo, najprej v osnovnih šolah in vrtcih, nato pa tudi v drugih občinskih stavbah. Ta temelji na vzpostavljanju sistema odgovornosti za rabo in strošek energije ter na akcijskemu načrtu ukrepanja glede energetske učinkovitosti,« je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik. V okviru uvajanja sistema upravljanja z energijo so tako začeli v decembru 2012 vzpostavljati energetski informacijski sistem, s katerim na mesečnem nivoju spremljajo kazalnike energetske učinkovitosti stavb. Z energetsko sanacijo objektov (spomnimo, v letošnjem letu bo poleg že zaključka del na vrtcu Najdihojca občina s pomočjo evropskih sredstev energetsko sanirala še pet drugih objektov) pričakujejo bistveno izboljšanje že sedaj dobrih kazalnikov energetske učinkovitosti. »Razpis za energetsko najbolj učinkovit javni objekt je konkreten korak, s katerim želimo k sodelovanju v prihodnje pritegniti ne le javne objekte v lasti občine, temveč tudi ostale javne objekte in industrijo,« je dodala Bernikova. Na natečaj se je odzvalo osem prijaviteljev z več objekti. Kriterije, ki jih je pregledovala komisija, je predstavil mag. Bogomil Kandus iz podjetja Enekom. Pregledovali so predvsem porabo elektrike, toplote in vode ter enovit in celovit pristop k zmanjšanju porabe energije. Direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Vida Ogorelec je dogodek spremljala preko skypa iz Anglije. Izpostavila je dosežke projekta in poudarila, da gre za navdihujočo zgodbo. V obdobju, ki so ga primerjali, so namreč stavbe, ki so se javile na razpis, skupno prihranile 65,2 MWh elektrike, 158,8 MWh toplote, znižale okoljske emisije, in sicer za Priznanje za energetsko najbolj učinkovit javni objekt v letu 2013 je prejela Osnovna šola Jela Janežiča. Nagrado je prevzela ravnateljica mag. Marjeta Šmid. (Foto: K. Š. K.) kar 66,3 tone CO2 in posledično znižale stroške za 18.600 evrov. In kdo je komisijo najbolj prepričal? Na podlagi rezultatov je bila to Osnovna šola Jela Janežiča, ki je za več kot dvanajst odstotkov znižala tako porabo električne Nagrajeno okno iz žirovskega podjetja Natura Optimo XLT – cenovno najučinkovitejše PHI certificirano leseno pasivno okno na svetu Vodilni svetovni inštitut za pasivno gradnjo Passivhaus Institut (PHI) iz nemškega Darmstadta je objavil prvi razpis za cenovno najučinkovitejše certificirano pasivno okno – Component award 2014. V kategoriji lesenih oken je zmagalo pasivno okno Natura Optimo XLT slovenskega podjetja M Sora d.d., ki je izdelovalec lesenih in leseno-aluminijastih oken ter panoramskih sten, pomemben poudarek pa namenja razvoju. PHI je izbiral zmagovalce in dobitnike preostalih nagrad na podlagi proizvajalčeve ponudbe, torej cene vseh oken za vzorčno hišo PHI, v kombinaciji s prihranki energije v času življenjske dobe. Okno M SORA Natura Optimo XLT predstavlja nadgradnjo okna M SORA Natura Optimo XL in je izdelano iz termično modificirane smrekovine, medstekelni distančnik pa je Super Spacer. U. O. 16 energije kot toplote, za slabih osem odstotkov pa vode. Posebno priznanje za celostno spodbujanje energetske učinkovitosti sta prejela še Vrtec Škofja Loka in Osnovna šola Škofja Loka –Mesto. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2014 Pasijonski dan na Placu V okviru tradicionalnih pasijonskih dnevov je tudi letos v organizaciji Prosvetnega društva Sotočje potekal pasijonski dan na Placu. Raznoliki dogodki in lep odziv kažejo, da je pasijonska kondicija na vrhuncu. Že vrsto let na cvetno soboto Mestni trg zaživi v posebnem vzdušju, prežetim s pasijonom, nad čimer so še posebno navdušeni otroci. Tako je bilo tudi letos. Še največ jih je mrgolelo pri stojnicah, kjer so izdelovali butarice in pri čemer so in jo postavili pred župnijsko cerkev. Mladi in stari so se lahko preizkusili v ustvarjanju iz gline, prav tako pa tudi v izdelovanju rož iz krep papirja. Številni so bili navdušeni nad pokušino starih postnih jedi, kot so loška smojka, aleluja in loška jim z veseljem pomagali člani Prosvetnega društva Sotočje. Butarica, ki jo otroci naredijo sami, ima za njih še poseben pomen in so nanjo lahko upravičeno ponosni. Seveda so bili ponosni tudi škofjeloški skavti, ki so tudi letos izdelali butaro velikanko Izdelava butaric (Foto: K. Š. K.) medla. Pasijonski dan na Placu pa je zaokrožil prihod pasijonske konjenice, ki je še najbolj pričaral in obudil pasijonskega duha ter samo nakazal, kakšen velik dogodek se nam obeta v letu 2015. Klavdija Škrbo Karabegović Izpod rok otrok so nastale lepe kiparske umetnine … (Foto: K. Š. K.) Delavnica izdelave rož iz papirja, na kateri so številni ustvarjali pomladansko cvetno vzdušje. (Foto: K. Š. K.) Loški skavti in njihova butara velikanka (Foto: K. Š. K.) Piko na i pasijonskemu dnevu je dala pasijonska konjenica. (Foto: K. Š. K.) 17 Poskrbljeno je bilo tudi za obujanje kulinarične tradicije, in sicer so pripravili pokušino starih postnih jedi. (Foto: K. Š. K.) Maj 2014 Režiser je srce Škofjeloškega pasijona Ob 266. obletnici smrti patra Romualda, avtorja Škofjeloškega pasijona, se je 22. aprila javnosti prvič predstavil režiser uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015 Milan Golob. »Mi smo podpora režiserju, on pa je gonilo in srce Škofjeloškega pasijona,« je na začetku povedal vodja projekta Škofjeloški pasijon 2015 Matej Mohorič Peternelj, nato pa je besedo prepustil režiserju Milanu Golobu, ki sicer ni Ločan, a kot je poudaril, je Loko takoj vzljubil in mu je vsak dan bolj pri srcu. »Škofjeloški pasijon je nadčasoven in pripada ljudem. Ker gre za kulturno duhovno tradicijo vseh Slovencev, tudi pri naslednji uprizoritvi ne bo šlo za avtorski izdelek, ampak za rekonstrukcijo z nekaj spremembami. Poskušal ga bom razvijati s pomočjo ljudi. Zato sem se tudi odločil, da bi naslednjo uprizoritev poimenovali z delovnim naslovom 'Glej, človek!',« je svojo vizijo predstavil Golob. Svoj osebni pečat vidi predvsem v delu z igralci in igralskimi skupinami. »Rad bi iskal pristnost pri delu z igralci, veliko pa bi se dalo narediti tudi s samim jezikom. V vsakem primeru pa sem človek dialoga in bom z igralci sodeloval po načelu enak z enakimi,« je še dodal režiser. Sicer je Milan Golob na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo diplomiral iz gledališke režije. Sodeluje na amaterskih odrih, veseli pa ga predvsem psihološka obdelava tekstov. Na razpis ga je opozoril prijatelj. »Veliko sem premišljal, saj je to velik izziv, ki pa je kasneje postal poziv. V Škofjeloškem pasijonu je zajet ogromen duh,« je še dejal Golob. Mohorič Peternelj je nato predstavil dejavnosti, ki bodo potekale v naslednjih mesecih in so osredo- Vodja projekta Škofjeloški pasijon 2015 Matej Mohorič Peternelj, župan mag. Miha Ješe in režiser Škofjeloškega pasijona 2015 Milan Golob (Foto: K. Š. K.) točene predvsem na promocijo doma in v tujini. Kot pomemben trg je omenil Hrvaško, od koder pričakujejo štiri tisoč obiskovalcev. Klavdija Škrbo Karabegović Tradicionalni koncert glasbene šole V Kristalni dvorani Sokolskega doma je v sredo, 16. marca, potekal že tradicionalni koncert Glasbene šole Škofja Loka, ki ga je pripravil in povezoval profesor Luka Vehar. Koncert se je pričel s pesmijo Get lucky, ki jo je pod vodstvom dirigenta Jaka Strajnarja zaigral Jazz je kul band. Učenci plesne pripravnice 2 so pripravili ples čmrlja in čebelic, Hana Žvagen je na flavto zaigrala Sonato v F-duru, Janez Jesenovec pa je na trobento zaigral skladbo Lyra. Mladinski pevski zbor glasbene šole je zapel skladbi Poletje in Čarni kus, Klara Prevodnik pa je na harmoniko zaigrala skladbo Fughetta. Živa Šubic je na klavir zaigrala Etudo, Miha Križnar je zapel skladbo Caro mio ben, Marko Jenko pa skladbo Pred durmi. Luka Taler je skupaj z mentorjem Jakom Strajnarjem zaigral na najnovejšo pridobitev glasbene šole, na marimbo, in sicer Čardaš, predstavil pa se je tudi na novo ustanovljeni brass band s skladbo Pirati s Karibov. V zadnjem delu koncerta so Godalni kvartet (Foto: Gašper Jager) sledili kitarski orkester s skladbo Andante, orkester glasbene šole s skladbo Valse Triste, koncert pa je zaključil godalni orkester z Uverturo k operi Kronanje kralja Davida. Kot je povedal ravnatelj Peter Kopač, jih do konca šolskega leta ločita le še dva meseca, za njimi pa je uspešno in naporno leto. Največji uspeh glasbene šole je glasbeno-baletna pravljica Peter in Volk, ki so jo pripravili učenci glasbene šole pod vodstvom mentoric, zadnja predstava pa je bila odigrana na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. Luka Vehar, vodja koncerta: 18 »Koncert vodim že tretje leto zapored. Priprave trajajo približno od dva do štiri mesece, kar je precej stresno, saj je treba uskladiti vse profesorje, napisati govor, poskrbeti za opremo in izvesti tonsko vajo.« Jaka Strajnar, profesor tolkal: »Na marimbi, ki je najnovejša pridobitev glasbene šole, sva z učencem Lukom Talerjem krstno izvedla priredbo skladbe Čardaš. Takoj ko smo dobili marimbo, sva začela vaditi in letni koncert je odlična priložnost, da jo predstavimo širši javnosti.« Luka Taler, učenec: »V glasbeni šoli zaključujem sedmo leto. Učim se igranja na tolkala. Takoj sem bil navdušen nad marimbo in sem vesel, da sem lahko skupaj z mentorjem sodeloval pri krstni izvedbi prirejene skladbe.« Klavdija Rupar Maj 2014 S projektom Moj eko vrt do več znanja o ekološki pridelavi hrane LAS loškega pogorja je skupaj z občinami na Škofjeloškem, KGZ z.o.o. Škofja Loka in KGZS Zavodom Kranj od septembra 2012 izvajal projekt Moj eko vrt, ki se bo zaključil v juniju 2014. Z njim smo partnerji projekta spodbujali in ozaveščali samooskrbne in tržne pridelovalce hrane (vrtičkarje in kmete), da bi hrano pridelovali na ekološki način. Projekt je bil sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, nacionalnih sredstev ter sredstev partnerjev. Pridelovalci hrane so med projektom pridobili potrebna znanja o ekološki pridelavi hrane, saj smo v ta namen izvedli različna izobraževanja za vrtičkarje ter kmete s področja ekološke pridelave sadja in zelenjave. Teoretična znanja so nadgradili z ogledi dobrih praks samooskrbnih ekoloških vrtov (permakulturni vrt, biodinamični in klasični vrt) in ogledi ekoloških kmetij na ekskurzijah. S projektom smo želeli povečati tudi ozaveščenost trenutnih in prihodnjih potrošnikov, da si bodo želeli in znali na trgu izbrati ekološko hrano. V ta namen so bila za omenjeno skupino (tudi za starše predšolskih in šolskih otrok) izvedena izobraževanja, v lokalnih glasilih pa smo objavili članek s predstavitvijo veljavnih oznak za ekološko pridelano hrano. Na področju osveščanja otrok kot prihodnjih potrošnikov smo oktobra 2012 izvedli oglede ekoloških kmetij za nekatere osnovne in podružnične osnovne šole ter vrtce. Dobro obiskan je bil javni pogovor z dr. Martino Bavec, takratno vodjo Direktorata za kmetijstvo na MKO marca lani. Nismo pozabili tudi na šole in vrtce, ki so z zakonodajo obvezane k določenemu deležu ekološke prehrane v prehrani otrok, zato smo zanje organizirali predavanje na temo javnega naročanja. V pripravi je zloženka s predstavitvijo ekoloških kmetij in kmetij v preusmerjanju na Škofjeloškem. S projektom smo spodbudili lokalne pridelovalce hrane (vrtičkarje in kmete) k pridelavi sadja in zelenjave na ekološki način, prav tako smo povečali ozaveščenost potrošnikov o pomenu uživanja ekološko pridelane hrane. Loška zadruga je začela Primer ekološkega zabojčka vzpostavljati stike z ekološkimi kmeti, ki so pokazali interes za prodajo ekološkega sadja in zelenjave v zabojčkih oz. domačih kotičkih zadruge. Kupcem so bili ponujeni prvi ekološki zabojčki s sadjem in/ ali zelenjavo. V prihodnosti je cilj zadruge zagotoviti večjo ponudbo ekoloških zabojčkov z mešanim izborom ekološkega sadja in zelenjave v kotičkih, interes partnerjev pa nadaljevati s spodbujanjem ekološke pridelave na Škofjeloškem, saj menimo, da obstajajo potenciali za večjo oskrbo škofjeloškega območja s kvalitetno ekološko hrano. Ob zaključku projekta vabimo: • kmete na izobraževanje z ogledi pridelave sadja in zelenjave na kmetijah na Gorenjskem (Darja Kürner, Danica Pavlič in Primož Krišelj), ki bo v soboto, 10. maja 2014 in ekskurzijo z ogledi ekoloških kmetij (kmetije Turinek, Uranjek – pri Baronu in Pšaker), ki bo v sredo, 21. maja 2014; • kmete, vrtičkarje in druge zainteresirane na zaključno srečanje s piknikom, ki bo v soboto, 7. junija 2014, od 9. ure dalje, na turistični kmetiji Podmlačan, Jarčje Brdo 2, Selca. Za več informacij in prijave lahko pokličete na LAS loškega pogorja na tel. št. 04/620 22 26 ali pišete na e-naslov: moj.ekovrt@las-pogorje. si. Udeležba na vseh dogodkih je brezplačna, udeleženci krijejo le stroške kosila oziroma stroške pogostitve na srečanju. Za program bomo poskrbeli partnerji projekta. Vabljeni k udeležbi! LAS loškega pogorja Ogled vrtov v Veliki Pirešici 19 Maj 2014 Veličastno delo o Škofjeloškem pasijonu Letošnji pasijonski dnevi so se zaokrožili z najbolj slavnostnim dogodkom, in sicer strokovno predstavitvijo fotomonografije Škofjeloški pasijon 2009. Ko knjigo primeš v roke, začutiš, da so vsi sodelujoči v njo vložili veliko spoštovanja in ljubezni. Izdaja fotomonografije ima več pomenov: je dokument nekega časa, ki bo ostal našim zanamcem, je lahko odličen učni pripomoček, promocijsko darilo, je spomin in opomin na Kristusovo trpljenje … V njej je zajeto bogastvo preteklosti in tradicije ter duhovna sporočilnost, fotografije pa imajo umetniško in ne 'samo' dokumentarno vrednost. »Ta monografija je res imenitna. V veliki meri je namenjena udeležencem Škofjeloškega pasijona (ŠP) 2009, saj zasedajo v njej pomembno mesto in ravno njim bomo podarili monografijo v zahvalo in spomin. Prva dva izvoda pa bom podelil zdaj, in sicer duhovnemu očetu Škofjeloškega pasijona in nasledniku patra Romualda dr. Metodu Benediku ter režiserju iz leta 2009 Borutu Gartnerju. Obema hvala za izjemno delo,« je povedal župan mag. Miha Ješe. Fotomonografijo Škofjeloški pasijon 2009 je izdala občina Škofja Loka, izšla pa je v dva tisoč izvodih. Njen avtor in pobudnik je fotograf Zvone Pelko, zračne posnetke in nočne pasijonske vedute je prispeval Jure Nastran, uredniško taktirko je prevzel Alojzij Pavel Florjančič, ki je zapisal tudi kronologijo uprizarjanj, fotomonografijo pa je z antropološkim esejem vsebinsko obogatil dr. Igor Grdina. Fotomonografijo so predstavili na okrogli mizi. Povezovalec – arhitekt in publicist Marko Mitja Feguš – je ob tej priložnosti več- Na slavnostni predstavitvi fotomonografije Škofjeloški pasijon 2009. Od leve proti desni: Borut Gartner, Jure Nastran, Alojzij Pavel Florjančič, Zvone Pelko in Marko Mitja Feguš (Foto: K. Š. K.) krat poudaril, kako so avtorji in vsi sodelujoči v knjigo vložili veliko spoštovanja in ljubezni. »Ta knjiga bo na vidnem mestu ne samo v knjižnicah, ampak tudi v zasebni sferi,« je še povedal Feguš. Florjančič je dodal, da je s Škofjeloškim pasijonom kot z veliko ljubeznijo – ogromno ti da, pa tudi ogromno jemlje in te na nek način 'zasužnji'. Naštel je vse fotografe, ki so razstavljali na temo Škofjeloškega pasijona in tega ponesli v svet, spregovoril pa je tudi o ideji za nastanek monografije. »Zvone je na en dan v dveh urah naredil z enega mesta 850 posnetkov, ki prikazujejo prihajanje in odhajanje vseh pasijonskih prizorov. Zabeleženo je vse in ogromno je detajlov. Pri strukturiranju knjige sta tvorno sodelovala tudi nekdanja režiserja, ki sta pazila, da so vsi prizori popolno prikazani,« je še povedal Florjančič. Odlična dopolnitev so fotografije Jureta Nastrana. »Fotografiral sem tudi prejšnjo uprizoritev pasijona in v letu 2009 sem se odločil, da naredim nekaj drugačnega, nekaj, kar lahko prikaže veličastnost in velikost dogodka. Tako sem se odločil fotografirati iz zraka. Hkrati s fotografiranjem pasijona sem se trudil zaobjeti Škofjo Loko in njeno okolico, saj so bile osvetlitve v tistem času izjemne,« je pojasnil Nastran. Borut Gartner je najprej zaželel srečno pot vodji projekta in režiserju Škofjeloškega pasijona 2015, nato pa predstavil, kakšna je bila njegova 20 pomoč pri nastajanju fotomonografije. Postavil se je v vlogo bralca in avtorju premišljeno pomagal pri izboru fotografij, da je resnično zajet celoten vidik te veličastne procesije. S prejšnjim režiserjem Marjanom Kokaljem sta umestila tudi premisleke med prizore in fragmente originalnega besedila v slike. Zvone Pelko je izpostavil tri prvine fotomonografije, na katere s(m)o lahko upravičeno ponosni, in sicer je bil Škofjeloški pasijon prvič sistemsko fotografiran, veliko bogastvo predstavlja antropološki esej, kakršnega Slovenci še nismo imeli, tretja prvina pa je kronologija uprizoritev. »To je bil veličasten dogodek in menil sem, da ga je treba zapisati, saj gre za dokument časa. Pripravljen je v spomin vsem, ki so nosili 'pasijonski križ'. Želim si, da bi naslednja monografija predstavljala priprave na pasijon,« je povedal Pelko. Klavdija Škrbo Karabegović Pojasnilo V aprilski številki Loškega utripa je bil na enajsti strani objavljen prispevek občinskega svetnika Antona Peršina V boljšo prihodnost, ki je bil naslovljen kot prispevek OO SDS Škofja Loka. Vsebina prispevka izraža izključno mnenje avtorja in ne izraža stališča OO SDS Škofja Loka. OO SDS Škofja Loka Maj 2014 Kako poteka sanacija posledic žledoloma Letos je narava pokazala svoje zobe, saj je v začetku februarja žledolom v gozdovih povzročil res veliko škode. V Selški dolini sicer manj kot v drugih krajih v Sloveniji, vendar še vedno preveč. Kako poteka sanacija žledoloma na Zavodu za gozdove Slovenije, je pojasnil vodja KE Železniki, Boštjan Škrlep. Najprej je v lanskem novembru naše gozdove prizadel vetrolom, letos februarja pa še žledolom … Tako je. Podrtih je približno 35.000 kubikov lesa, kar ni zanemarljiva količina. Drugod, na primer v Poljanski dolini, so prizadeta skoncentrirana območja, problem na Selškem pa je ta, da praktično ni parcele, na kateri ne bi bilo poškodovanega drevesa. Polomljenih je zelo veliko vrhačev iglavcev. Treba jih je razžagati, debele konce pa zložiti in prekriti z vejami, sicer bo v naslednjih letih prišlo do prevelike namnožitve lubadarja. Če je pri iglavcih odlomljena več kot ena tretjina krošnje, je treba posekati celotno drevo. Listavce pa se lahko pusti, četudi je odlomljenih osemdeset odstotkov krošnje, da le imajo zeleno vejo. ločbe, v katerih je med drugim določeno, da je treba iz navedenih razlogov do 15. maja 2014 posekati in spraviti ter odpeljati iz gozda iglavce. Te odločbe smo izdali v štirih od sicer šestih revirjev, ki jih pokriva naša enota, in se nanašajo na revirje Luša, Mohor, Davča in Sorica. V revirjih Dražgoše in Martinj Vrh revirna gozdarja po parcelah odkazujeta drevesa za posek. Za spravilo listavcev pa določen rok preteče junija 2016. Pristopili smo tudi k trasiranju gozdnih prometnic. Lastnike gozdov ob tem pozivamo, naj se za trasiranje vlak obvezno obrnejo na svojega revirnega gozdarja, ki naj ga prav tako obvestijo o začetku in koncu del ter o količini posekanega drevja (ločeno listavci/iglavci) na posamezni parceli. Kako ste se lotili sanacije žledoloma? Najprej smo izdali generalne od- Katere so največje težave, s katerimi se spopadate v vaši krajevni enoti? Sečnja lastnikom, ki imajo poškodovano drevje, do zaključke sanacije ni dovoljena. (Foto: Andrej Tarfila) Glavna težava je, da je padla cena sortimentom, sploh bukvi in borovcu. Poleg tega je na voljo premalo tovornjakov za odvoz 21 lesa. Treba je še poudariti, da bo del mase zagotovo ostal nepospravljen, in sicer tisti, ki se nahaja na težje dostopnih območjih (na primer v strmih grapah), je pa zelo verjetno, da jo bodo kakšne poplave v prihodnosti prinesle v dolino. Zato še posebej velja opozorilo, da so zasebni lastniki dolžni pospraviti poškodovano drevje ob manjših vodotokih, ob večjih, kot je Selška Sora, pa je za to zadolžen upravljavec vodotokov. Rad bi dodal še, da redna sečnja lastnikom, ki imajo poškodovano drevje, do zaključka sanacije ni dovoljena. Če ima kdo malo poškodovanega drevja in želi sečnjo zaokrožiti na tovornjak, naj se za dodatno odkazilo obrne na svojega revirnega gozdarja. Velja tudi opozorilo, da je delo v gozdu smrtno nevarno, zatorej v največji možni meri poskrbite za varno delo. Nina Drol Maj 2014 Žirovske novice piše: Milena Miklavčič Še se bom vrnila Diana Vegelj, absolventka zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, je ena tistih mladih Žirovk, ki se je v času študija odločila, da pokuka v svet in spozna drugačne prakse, ljudi, drugačen način življenja. Pridružila se je ekipi, v kateri so bili trije zdravniki, stomatolog in stomatologinja, ter odletela v Ugando. Njihov cilj je bil preprost: nuditi brezplačno zdravstveno pomoč lokalnim prebivalcem. Z odprtimi rokami so jih sprejeli na manjši kliniki ob jezeru Bunyony na otoku Bwama, ki spada pod okrilje mesta Kabale. Klinika je bila zgrajena tudi s pomočjo sredstev sekcije za tropsko medicino v Ljubljani. Ste za to, da ste se prilagodili novim razmeram, potrebovali veliko časa? Slovenske odprave na otok Bwama prihajajo že leta, še več, vsi se prizadevajo, da bi bila ekipa slovenskih medicincev tam stalno prisotna. Naj povem, da 'naša' klinika ni bolnišnica, zvečer jo zaprejo, osebje pa odide domov. Najbolj so me presenetile ženske, ki so prihajale rodit. V trenutkih, ko je otrok prihajal na svet, so bile obkrožene s sorodniki, porodne bolečine so mirno prenašale, niti enega krika ni bilo slišati. Tudi potem, ko smo materi otroka izročili v naročje, ni bilo videti kakšnega pretiranega navdušenja. Pogosto sem se spraševala, če ga morda niso pokazale zaradi nas. Morda otroke čutijo na drug način tudi zato, ker jih imajo veliko? Zaradi kakšnih bolezni pozneje zbolevajo njihovi otroci? Veliko jih pride zaradi bolečin v trebuhu, ki so posledica prenajedenosti, saj so navajeni jesti le enkrat dnevno. Poleg tega že zelo majhni otroci pijejo neke lokalne pijače, v katerih je prisoten tudi alkohol. Zaradi neznosnega smradu, na vsakem koraku namreč kurijo plastiko, je veliko astme, nekaj je bilo pljučnice, gripe, vnetij ušes in oči, driske. Veselilo pa me je, da smo v treh mesecih videli le enega podhranjenega otroka. Kaj pa aids? V tem okrožju ga ni veliko. Klinika ima tudi laboratorij za hitre krvne teste, odkrili pa smo le dva primera. Več je ostalih spolnih bolezni, saj imajo tamkajšnji moški dve, tri žene pa še nekaj ljubic za povrhu. Ugotovili smo, da niso povsem odkriti, ko naštevajo, koliko jih je, ki jim grejejo posteljo (smeh). Tudi zato je spolne bolezni težko omejiti. Naleteli smo na nekaj primerov raka, a so bolniki prišli šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Kakšni so bili vaši odnosi z lokalnim medicinskim osebjem? Zelo dobri. Bili so veseli naše pomoči, radi se posvetujejo in učijo. Marsikaj naredijo za dobro bolnikov. Ti prihajajo predvsem iz revnejših slojev, zdravstvo je načeloma brezplačno, le zdravila niso zastonj. Obstajajo tudi zasebne klinike, ki pa so namenjene višjim slojem. Diana Vegelj Je kakšno doživetje še posebej obležalo v srcu? Dotaknil se me je prvi porod. Ko sem v roke vzela dojenčka, sem jokala od sreče. Spominjam se tudi gospe, ki je prišla zaradi več različnih težav. Na koncu smo ji ponudili še očala, takrat pa je začela peti, plesati, nas objemati. Pretresljivo je bilo srečanje z albinom, punčko, njena mamica nas je prosila, če bi jo vzeli s seboj v Evropo. Drugačni otroci so lahko tudi ugrabljeni, ker njihove ude uporabljajo v zdravilstvu. Kaj pa fantje? So vas kaj obletavali? Hja, tudi to se je zgodilo. Nekoč je k meni stopil eden, ki me je videl prvič in je že po nekaj minutah razlagal, da me 'ljubi'. Mislim, da takšnim snubitvam ni nobena od nas preveč verjela, zlasti še, ker smo vedele, da imajo v ognju več želez hkrati. Iz pogovora z njimi sem razbrala, da si Evropo predstavljajo kot nekakšen raj, v katerem imajo ljudje nenehno dopust, obenem pa jim ničesar ne manjka. Nasploh moški v okolju, kjer smo bili, ne delajo veliko, tudi tisti, ki so bili zaposleni na kliniki, so se bolj redkokdaj prikazali na delovnem mestu. Za preživetje v glavnem skrbijo ženske. Pa da ne pozabim: tudi k njim tehnologija nezadržno prodira, vsak ima telefon, pa tudi facebook. Osmi klekljarski dnevi Ko boste v roke prejeli Loški utrip, bodo dnevi uradno že zaključeni, a to ne pomeni, da si ne morete ogledati razstave. Že tradicionalno vse dni v maju prihajajo na obisk številni izletniki, ki se pripeljejo z avtobusi. Predsednica klekljarskega društva Cvetke, Marica Albreht (041/ 502 312), se vsem posveti, kot je treba. Klekljarice so v minulem letu počele še marsikaj drugega, ne le izdelovale stoletne čipke, ki jih je še vedno lahko vidite v galeriji DPD Svoboda in v prostorih društva. Klekeljne so vrtele za svetovni kongres v avstralski Adelaidi, še zmeraj se pripravljajo za delavnico svetovnega kongresa OIDFA v Ljubljani, klekljajo za Društvo invalidov Slovenije. Z vsem srcem so se potrudile, da so oltarni prti Marije Pomagaj na Brezjah, mašni plašči, štole Ste si ogledali tudi ostale predele Ugande? Ob koncih tedna, ko smo bili prosti, smo se običajno podali na pot. Posebno doživetje je bilo srečanje z visokogorskimi gorilami, šli smo na safari, do izvira Nila. Morda ste imeli priložnosti tudi za navezovanje stikov z domačini? Tega je bilo precej že na kliniki. Običajno so prihajali že zarana, s seboj so prinašali pručke, posedali na njih in nas opazovali. Kdaj pa kdaj nas je povabil domov naš prevajalec. Tam smo okusili njihove domače dobrote, ki so v glavnem sestavljene iz krompirja, zelja, fižola in riža. Zraven jedo omako iz arašidov. Precej dolgočasno, moram reči. Kakšen mango je bil že 'misija nemogoče' (smeh). 22 in albe deležni vsega občudovanja. K sodelovanju so jih povabile tudi neustrašne motoristke za srečanje motoristk na Selu pri Žireh. Marica Albreht Maj 2014 Vrt in galerija Tomaža Kržišnika Stota obletnica Milavčevih orgel Pred skoraj pol stoletja je pričel slikar Tomaž Kržišnik ob izdatni pomoči tašče, krajinske arhitektke Jute Krulc, urejati vrt okoli domače hiše, ki leži tik ob Sori. Danes je vrt nared tudi za različne kulturne, umetniške, hortikulturne in gastronomske dogodke. Konec aprila so otroci iz Vrtca pri OŠ v Žireh pripravili v njem zaključek projekta Štafeta semen. Vrt, ki je nekaj posebnega in nudi neprecenljiva doživetja, je na voljo za ogled tudi obiskovalcem Žirov. V farni cerkvi svetega Martina se že intenzivno pripravljajo na praznovanje stote obletnice Milavčevih orgel. V sodelovanju z Glasbeno šolo Škofja Loka in z Orgelskim društvom v soboto, 31. maja, vabijo na dvanajsto revijo mladih slovenskih orglavcev. Sredi junija sledi dan odprtih vrat, ko si bo v cerkvi orgle moč tudi od blizu ogledati in prisluhniti njihovi zgodovini. Septembra Dobrodošlica tretjemu zdravniku Podeljene nagrade za urejene domove Na občnem zboru Turističnega društva Žiri so podelili priznanja in pohvale za najbolj urejene domove. Prejeli so jih: Anita Kavčič, Zdenka Kolenc, pa dr. Franc Križnar in orgelski mojster Marijan Bukovšek pripravljata pogovorni večer o orglah in skladatelju Antonu Jobstu. Svečanosti bodo zaključili 27. septembra z orgelskim recitalom profesorja Toneta Potočnika. Ob obisku cerkve si bomo lahko ogledali tudi štiri nove vitraje. Prvega aprila je pričel s specializacijo družinske medicine Samo Žakelj, doktor medicine. Specializacija traja štiri leta. Med drugim poteka v kliničnih oddelkih bolnišnic, del pa tudi v izbrani žirovski ambulanti pod Helena Dolenc – Šemončkova, Nadja in Pavle Dolenc ter Vrtec pri OŠ Žiri za urejeno otroško igrišče in zeliščni vrtiček. 23 vodstvom mentorja, dr. Dušana Sedeja. Z novim zdravnikom se bodo pacienti srečevali ob petkih, prav pa je, da mu v imenu vseh, ki bodo kdaj koli potrebovali njegovo pomoč, zaželimo dobrodošlico in prijetno bivanje v Žireh. Maj 2014 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Poljanci navdušili Dunajčane V sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom, študentskim domom Korotan in slovenskim turističnim predstavništvom v Avstriji so se Poljanci sredi marca na Dunaju predstavili s svojo turistično ponudbo, pristnimi poljanskimi dobrotami in turističnim produktom 'Pot poljanskih dobrot'. Župan Milan Čadež je bil z obiskom zelo zadovoljen: »Poljanci, ki že pregovorno veljamo za žilave in zelo prijazne ljudi, smo turistične novinarje, predstavnike turističnih agencij, slovenskih podjetij in institucij ter Dunajčane prijetno presenetili. Veseli me, da smo tisti, ki nam je mar za turistični razvoj naših krajev, stopili skupaj. Domače dobrote so predstavile kmetije pr' Čum, pr' Režen, Martinuc, Zamuda, Žunar, Lužar in Lojz, Matic in Pustotnik. Predstavniki gostilne Na Vidmu pa so zbrane sladokusce presenetili z visoško pečenko z zeljem, prelitim z bučnim oljem.« V sproščenem pogovoru so Dunajčani pokazali nemalo zanimanja za Poljansko dolino ter pomembnejše znamenitosti in posebnosti. Za zabaven in nepozaben spomin je poskrbel tudi karikaturist Boris Oblak, ki je narisal več kot petindvajset karikatur obiskovalcev dogodka. Vtis so naredili tudi ljudski godci in pevci Suhe špage, Rovtarji pa so 'prebudili' mimoidoče, saj so se zapeljali s starodobnimi kolesi in na ogled Nastopajoči na Dunaju postavili staro smučarsko opremo. 'Pulanci' se bodo 30. maja pred- stavili še v Zgoniku in 14. junija na Pogačnikovem trgu v Ljubljani. Veliko se je spremenilo Z Marjeto Šifrar, višjo svetovalko za turizem in razvojne projekte na občini Gorenja vas-Poljane se je prijetno srečevati. Ne le, da je zmeraj polna idej, dobre volje in pripravljena na pogovor, pri roki ima tudi odgovore na številna vprašanja, ki jih dobi na mizo. Ker turizem postaja pomembna panoga pri vseh, ki jim je mar za prihodnost, je prav, da nekatere poglede nanj predstavi tudi sama. V preteklih letih ste uresničili kar nekaj turističnih projektov. Na katere ste najbolj ponosni? Pri nas se je na področju turizma res veliko spremenilo. Uredili smo vhod v utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu in s tem omogočili varen dostop. V notranjosti smo napeljali elektriko in prirediteljem olajšali organizacijo dogodkov. Postali smo znani po balinanju z lesenimi kroglami. Uredili smo stalno zbirko ostalin, ki je še posebej zanimiva. Novembra smo organizirali simpozij na temo Rupnikove linije ter bili zelo presenečeni nad izjemnim obiskom. V kratkem bo na voljo bilten, tudi v angleščini, ki bo nudil osnovne informacijo o utrdbah na našem področju. Pripravljamo novo označitev tematske poti po Rupnikovi liniji, ki bo prav tako nekaj edinstvenega. Že sedaj so v njej organizirane različne razstave in dogodki. Veliko je tudi raznih delavnic, na katerih se obiskovalci lahko preizkusijo v različnih spretnostih. Prihajajo tipični kolesarski meseci. Bo zaživel tudi vaš kolesarski krog? Poteka približno po mejah naše občine. Pot je razdeljena na več etap, da je primerna za vse vrste kolesarjev. Izdali smo tudi priročen zemljevid, ki je natisnjen v več jezikih. Določili smo kontrolne točke, na katerih kolesarji dobijo žige, ki jih zbirajo na kontrolnih kartončkih. Vzpodbuda je tudi lepa nagrada. Prejme jo vsak, ki zbere vse žige: lani je bila kolesarska majica, letos kolesarske nogavice in bidon, leta 2015 bodo kolesarske rokavice, 2016 kolesarske hlače, leta 2017 pa žrebanje za kolo. Lani je celoten krog kljub zahtevnosti prevozilo kar 360 kolesarjev. Vsako leto pripravimo odprtje kolesarske sezone, takrat se skupaj odpravimo na kolesarjenje po prvi etapi kroga. Vmes se okrepčamo, na cilju (Trg Ivan Regna) pa dobimo še toplo malico. S kolesarjenjem bomo uradno pričeli 3. ali. 10. maja, Dolgo se je govorilo, da je dvorec na Visokem zaklet. Vam ga je uspelo prebuditi? Šlo nam je kot po maslu! Uredili smo vežo in dve sobi. V eni je razstava o življenju Ivana Tavčarja, druga pa je bila nekoč obednica in je sedaj namenjena za dogodke, predvsem poroke. Soba je restavrirana in res čudovita. Pred dvorcem je letni vrt, na katerem se obiskovalci lahko okrepčajo. Letos bomo zaradi izrednega povpraševanja organizirali tudi poroke na prostem – pred dvorcem, v zelenem okolju pod mogočnimi drevesi. Trudimo se, da bi šli še korak naprej in ponudili tudi možnost večjih pogostitev in praznovanj v gospodarskem poslopju. Vse v soglasju z Občino Škofja Loka in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Naj še dodam, da tudi v Kulturnem centru slikarjev Šubic v Poljanah potekajo zadnja restavratorska dela, potem pa bo hiša lahko v celoti zaživela. 24 odvisno od vremena. Pot poljanskih dobrot je tematska pot, ki združuje kmetije Poljanske doline. Na njih pridelujejo in predelujejo različne domače dobrote. Neverjetno dobro se je prijela! Izdali smo brošuro z zbranimi ponudniki. Zraven so napisani številni namigi za aktivno preživljanje prostega časa. Na Trgu Ivana Regna v Gorenji vasi je postavljena tabla z informacijami. Če zaidete v naše kraje, se lahko septembra oglasite na Visokem, kjer poteka prireditev za otroke Luna na deželi. Gostili smo prvo lesostrugarsko srečanje na Slovenskem. Odmeven je bil Festival karikatur, na katerem so priznani karikaturisti v živo risali obiskovalce. Letos smo visoškemu dogajanju dodali še eno prireditev: Svetovni festival praženega krompirja, odvijal se bo šestega septembra. Kot spremljajoči program le-tega bo organizirano še sajenje krompirja po starem, s konjem. Sledilo bo 'prigrebanje', pregledovanje, košnja 'krompirjevce', pobiranje krompirja. Maj 2014 25 Maj 2014 Petindvajset pomembnih let Društvo diabetikov Škofja Loka letos praznuje petindvajset let svojega obstoja. Glavni poudarek društva je na izobraževanju, osveščanju in preventivi, saj je sladkorna bolezen najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen današnjega časa. Tokratni občni zbor društva je bil torej slavnosten in tudi čustven. V petindvajsetih letih je bilo namreč v društvu opravljenih neprecenljivo veliko prostovoljnih ur dela, ki imajo poseben družbeni pomen, saj aktivni člani društva pomagajo k boljšemu obvladovanju sladkorne bolezni. Iniciativni odbor, ki so ga sestavljali pravnik Momir Sibinčič, zdravnik Jože Možgan in osem članov, je pred petindvajsetimi leti ustanovil izvršni odbor in komisije. S tem so bili dani temelji prihodnjega delovanja društva. Vodenje društva je bilo zaupano Možganu, kasneje Sibinčiču, nato Marjanu Gantarju in nazadnje Silvi Žontar, ki je svoje dvanajstletno predsedovanje zaključila ravno na letošnjem občnem zboru. Zamenjala jo je Tanja Oblak. Delo v društvu se je začelo z izobraževanjem, kupovali so knjige o sladkorni bolezni in jih ponudili sladkornim bolnikom, da bi bili kar se da ozaveščeni o svoji bolezni. Velik dosežek društva je bil ustanovitev ambulante za sladkorne bolnike v Zdravstvenem domu Škofja Loka. Število sladkornih bolnikov pa je naraščalo. Ministrstvo za zdravje je leta 1993 prisluhnilo društvu in dobili so svojega zdravnika diabetologa Tomaža Camleka ter ambulanto z rednim urnikom delovanja. »Po statutu društva združujemo sladkorne bolnike iz Škofje Loke ter Selške in Poljanske do- Občnega zbora Društva diabetikov Škofja Loka, ki je minil v znamenju petindvajsete obletnice, so se udeležili tudi predstavniki gorenjskih društev, ki so to priložnost izkoristili za čestitke in lepe želje. (Foto: K. Š. K.) line. Trenutno nas je 405, pri diabetologu pa jih je registriranih že 2300. Sladkorna bolezen je eden največjih izzivov 21. stoletja. Po zadnjih ocenah ima v Sloveniji to bolezen že 136 tisoč ljudi ali 6,6 odstotka prebivalstva. Na našem občinskem območju se glede na število evidentiranih sladkornih bolnikov že približujemo omenjenemu republiškemu povprečju,« je povedala Žontarjeva. Škofjeloško društvo diabetikov je ob tej priložnosti podelilo nekaj društvenih priznanj. Slednjega so prejeli pevski zbor LTH Trata za dolgoletno sodelovanje v kulturnem programu na občnih zborih društva, Brane Bon za dolgoletno in uspešno strokovno vodenje rekreacije diabetikov ter OŠ Ivana Groharja za prav tako dolgoletno sodelovanje pri programih društva. Zahvalno listino Zveze društev diabetikov Slovenije in društveno priznanje 26 je prejela zasebna specialistična ambulanta za diabetologijo Tomaža Camleka, ki ni pozabil poudariti, da je to nagrada za celotno ekipo, ne samo zanj. Silvi Žontar pa so podelili še naziv častnega člana društva za dosežene uspehe ter požrtvovalno in dolgoletno delo v Društvu diabetikov Škofja Loka. Sledile so čestitke tako društvu za omenjeni jubilej kot Žontarjevi, ki je predstavila poročilo o delu društva. Slednje je resnično plodno in povezujoče, kar kaže velika udeležba prisotnih tudi iz drugih gorenjskih društev. Za konec je nekaj besed spregovorila nova predsednica društva Tanja Oblak, ki je poudarila, da je njena predhodnica odlično opravljala svoje delo in da bodo po že utrjeni poti hodili še naprej. Klavdija Škrbo Karabegović Maj 2014 Predsednik države v MIC-u Predsednik države Borut Pahor je sprejel povabilo Šolskega centra Škofja Loka in se 18. aprila v Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) srečal z direktorjem šolskega centra Martinom Pivkom, vodjo MIC Alojzom Kokaljem, ravnatelji šol, profesorji in dijaki. Pahor je obiskal predstavitvi usposabljanj za tehnične poklice s področja strojništva in lesarstva ter se srečal z dijaki. »Ta mlada generacija je zrasla s krizo in ve, da se je treba znajti, da je treba imeti vse tiste vrednote, ki smo jih mi nekako izgubili skozi tranzicijo,« je povedal Pahor. Dijaki in profesorji so mu med drugim predstavili CAD-načrtovanje, 3D-modeliranje, robotiko, avtomatizacijo in inovativni pripomoček za slepe, ki so ga izdelali sami. Pahorju so pokazali nagrajene projekte s področja lesarstva (leseno kolo, klubsko mizico, kopalniško opremo in modularno pisarno) ter mu pojasnili podjetniški projekt izdelave električnega skiroja. »Direktorja sem vprašal, kako je z nagradami, pa ne zato, da bi fantje delali zaradi nagrade, ampak da bi med ljudmi bolj odmevalo, kako inteligentno, ambiciozno, inovativno mlado generacijo imamo,« je še dejal Pahor in obisk Škofje Loke zaključil z vožnjo v električnem avto- Predsednik države si je v družbi direktorja Šolskega centra Škofja Loka Martina Pivka ogledal leseno kolo. (Foto: Luka Mlakar) Namen Pahorjevega obiska v Škofji Loki je bil tudi srečanje z dijaki. (Foto: Luka Mlakar) mobilu Smart, ki je nastal v delavnici šolskega centra. pogoje nudimo našim mladim za izobraževanje.« Gradnja MIC je trajala štiri leta; lani so dijaki in profesorji dobili napredno opremljen objekt za izobraževanje in povezovanje z gospodarstvom. »Za obisk predsednika nismo pripravili nič posebnega. Pokazali smo samo tisto, kar se vsak dan dogaja v šol- Zadovoljni z dijaki Martin Pivk je povedal, da so predsednika povabili v okviru 125. obletnice poklicnega in strokovnega izobraževanja v Škofji Loki: »Veseli smo, da lahko pokažemo, kakšne 27 skem centru. Lahko rečemo, da ti prikazi niso samo odraz enodnevnega obiska,« je še povedal Pivk in pohvalil dijake, ki so Pahorju znali prisluhniti in mu odgovoriti tudi na vprašanja, ki se niso navezovala samo na šolsko snov. Luka Mlakar Maj 2014 Enkrat tabornik, vedno tabornik Škofjeloški taborniki so 12. aprila v Sokolskem domu s slavnostno akademijo obeležili šestdeset let delovanja taborniškega društva Rod svobodnega Kamnitnika. Od začetkov leta 1954 je več kot 1200 Škofjeločanov sodelovalo na taborjenjih, ki ostajajo najpomembnejša dejavnost društva. Taborniki se udeležujejo tudi mednarodnih srečanj in taborniških tekmovanjih, na katerih dosegajo najvišje rezultate. Do zadnjega kotička polno dvorano obiskovalcev je nagovoril nekdanji tabornik, danes škofjeloški župan mag. Miha Ješe: »Taborniki smo bili isti že pred šestdesetimi leti. Imamo predvsem aktivnost, imamo željo po nečem novem, imamo željo po enakopravnosti, imamo željo po avanturizmu, stalno nekaj odkrivamo, kriza nam je v izziv in nove izzive komaj čakamo.« Ješe je dodal, da česar se ni naučil v šoli, se je naučil pri tabornikih. Na prireditvi je s skeči in glasbo nastopilo štirideset nastopajočih z otroki; za kulturni program je bila odgovorna koordinatorica Saša Košenina. Taborniki so prikazali tudi film o štiriletni gradnji novega taborniškega doma. Da je bil dom leta 2008 dokončan, ima veliko zaslug Martin Trampuš: »Uspelo nam je. Tisto, na kar sem najbolj ponosen, pa je to, da smo ta taborniški dom zgradili z udarniškim delom. Gradili smo ga na način, kot se je trideset, štirideset let nazaj zidalo hiše.« Novi taborniški dom držale naših vrednot – da vzgajajo mlade v odgovorne državljane in samostojne osebe.« Društvo ima okrog dvesto članov: večji del predstavljajo aktivni člani, ki se redno srečujejo na tedenskih srečanjih, se udeležujejo mednarodnih srečanj in taborniških tekmovanj, nekaj pa je tudi podpornih članov. Že julija v društvu pripravljajo več taborov oziroma taborniških izmen. Spremljevalne dejavnosti Prireditev so taborniki popestrili s simpatičnimi skeči. (Foto: Jure Orehek) ob sotočju Poljanske in Selške Sore je postal glavno taborniško središče v Škofji Loki, v katerem potekajo redna tedenska srečanja in največ dejavnosti za otroke. vedala koordinatorica praznovanja šestdesete obletnice društva Jerca Bernik. Vpis v društvo je trenutno povečan: »Imamo kar lepo število otrok, začnemo s predšolskimi otroki in vse tja do srednješolcev. Naša želja je, da bi prihodnje generacije nadaljevale naše delo in se Vpis otrok je povečan »Med gradnjo doma so nam zelo pomagale škofjeloške osnovne šole, ki so nam ponudile učilnice, da smo rešili prostorsko stisko,« je po- Dvorana v Sokolskem domu je bila polna do zadnjega kotička. (Foto: Jure Orehek) Škofjeloškim tabornikom se za podmladek ni treba bati, saj je vpis otrok trenutno povečan. (Foto: Jure Orehek) 28 Poleg slavnostne akademije so člani društva v začetku aprila odprli fotografsko razstavo v Jesharni, zgradili pionirski objekt ob glavnem križišču v Škofji Loki, z otroki pa so že decembra obiskali Kino Sora. Pred akademijo so organizirali delavnice za otroke, po prireditvi pa nadaljevali druženje s koncertom rock skupine OF. Luka Mlakar Maj 2014 Povabili smo se na kavo ... V naravi so vedno izzivi Milko Okorn je dolgoletni in častni član društva tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika. Deset let je bil načelnik Zveze tabornikov Slovenije, tudi leta 1994, ko je bila zveza tabornikov v Oslu sprejeta v Svetovno skavtsko organizacijo. Loškim tabornikom se je pridružil štiri leta po ustanovitvi taborniškega društva, zato dobro pozna začetke taborništva v Škofji Loki. Zanima me, kako se je začela zgodba s taborništvom v Škofji Loki. Od kod ime taborniškega društva? V skavtski organizaciji, pa tudi v gozdovniški, je bilo običajno, da so si ime izbrali iz narave. V igri za ime taborniškega društva v Škofji Loki sta bila Lubnik in Kamnitnik. Ko je bil Kamnitnik izbran za ime društva, še ni bil zaseden s strani vojske. Potem je vojska tam ustanovila vojašnico in Kamnitnik ni bil več svoboden. Kaj vam je taborništvo pomenilo? Vedno so mi bili všeč narava, izleti, tišina, hoja, gozd in seveda družba. V taborniško organizacijo me je pripeljal Boris Klemenčič, ki je bil eden od ustanovnih članov društva. Boris je bil gimnazijec, nekaj let starejši od mene, in enkrat me je vprašal, če bi se pridružil tabornikom. Skupaj s taborniki sem nato šel na izlet ob Zbiljsko jezero in se preizkusil tudi v orientaciji in streljanju z lokom. Zdelo se mi je zanimivo; tam so vsi pripovedovali, kako lepo je na taborjenjih. Ko sem kasneje z njimi odšel na moje prvo taborjenje, so me taborni ognji, doživljanje morja, gozda in narave prepričali, da sem ostal pri tabornikih. Kako so bili videti prvi tabori? So bili bolj skromni? Na prve tabore smo šli s tovornjakom, ki smo si ga sposodili v LTH, Jelovici ali Tehniku. Na tovornjaku so bile klopi, na katerih smo sedeli, zadaj smo pripeli prikolico z opremo in tako smo potovali v Fažano. Na prvem taboru, ki sem se ga udeležil, nas je bilo približno štirideset. Najprej smo letne tabore organizirali ob morju. Ti tabori so imeli dnevni red: zjutraj je bilo najprej na vrsti vstajanje, sledila je jutranja telovadba, potem zajtrk in pospravljanje ter nato gozdna šola. V njej smo se učili praktičnih stvari o naravi in tudi pesmi. Gozdni šoli je sledilo kopanje. Kdaj so se začela taborniška tekmovanja? V Škofji Loki smo se kmalu začeli Na vseh taborih, na katerih ste bili, se je verjetno pripetila kakšna anekdota ... V Fažani smo v začetku sedemdesetih že imeli radio, s katerim smo ponoči snemali, kako drugi smrčijo. Potem smo postavljali nagradna vprašanja, kdo tako smrči, in kdor je uganil, je dobil nagrado. Zvečer smo včasih hodili pred šotore. Ker ti niso imeli dna, smo lahko šli noter in medtem ko so v šotoru spali, smo mi prelivali vodo, da bi se kdo izmed spečih polulal v hlače. Enkrat smo celo obrnili šotor, medtem ko sta v njem dva spala. Zjutraj sta se zbudila, poskusila sta iti iz šotora, toda nista mogla ven, ker je bilo pred šotorom drevo. Milko Okorn se je škofjeloškim tabornikom pridružil štiri leta po ustanovitvi društva, deset let je bil tudi načelnik Zveze tabornikov Slovenije. (Foto: Martin Lunder) Je taborništvo pred šestdesetimi leti že gojilo vrednote, ki jih imajo taborniki še danes? ukvarjati z orientacijo – leta 1970 so na srečanju jugoslovanskih tabornikov na Šobcu člani našega društva že tekmovali. Republiško orientacijsko tekmovanje smo prvič organizirali leta 1973. To je dvodnevno tekmovanje, na katerem dobijo tekmovalci nekaj nalog. Narisati morajo precej skic, delajo bivake, kuhajo (ocenjuje se njihova hrana), signalizirajo, prehoditi morajo kratko progo strogo po azimutu. Že 43 let v Škofji Loki organiziramo tudi zimsko orientacijsko tekmovanje Glas svobodne Jelovice. Ste se že v prejšnji državi začeli udeleževati mednarodnih taborov? Štirje Škofjeločani smo šli leta 1987 na svetovni jamboree (srečanje tabornikov na nacionalni ali mednarodni ravni) v Avstralijo in se tam poskušali seznaniti s skavtstvom, kot ga izvajajo izven Slovenije. V Avstraliji smo dobili vtis, kaj bi morali spremeniti in dve leti kasneje smo začeli uvajati spremembe, tudi v Škofji Loki. Taborjenja smo spremenili že prej – leta 1976 smo zaključili s taborjenji v Fažani in tabore namesto ob morju začeli organizirati na celini, da bi jim dodali več taborniškega programa, na primer orientacijo. 29 Na začetku je bilo tega veliko, nato se je to nekoliko izgubilo, leta 1989 pa smo se spet vrnili h koreninam skavtske ideje. Otroci se danes pri tabornikih naučijo samostojnosti in sodelovanja v skupini, saj so vsi enakopravni in morajo prevzeti določen del dolžnosti. Prav tako se seznanijo z odgovornostjo in samoiniciativnostjo, ker so v naravi odvisni sami od sebe: morajo pripraviti ognjišče, zakuriti ogenj, kuhati, postaviti prenočišče … Velik poudarek v taborniški organizaciji je na razvoju osebnosti – gre za čustveni, umski in duhovni razvoj. V naravi so vedno izzivi. Ko se pozimi odločiš, da boš šel bivakirat ali na pohod, veš, da te lahko marsikaj preseneti, zato se je treba pripraviti na to, da boš moral premagati kakšno oviro. Luka Mlakar Maj 2014 Strojenje živalskih kož po starem V Galeriji Muzeja Železniki so sredi aprila predstavili dva dokumentarna filma Janeza Habjana iz Železnikov. Tokrat se bomo posvetili prvemu, v katerem je nadrobno prikazano strojenje živalskih kož po starem. To nista vaša prva dokumentarna filma. Kako je sicer magistra veterine zaneslo v filmski svet? Kot terenski veterinar delujem na območju Selške doline. Že kot predsednik Konjeniškega kluba Ratitovec Železniki sem pričel s snemanjem zgodovine letnega dogajanja v klubu. Posnetke so nato dobili člani kluba, predvajala pa jih je tudi TV Železniki. Tako sem se seznanil z opremo in tehnologijo in začel pri tem kar precej uživati. Pri svojem delu veterinarja na terenu sem iz dneva v dan opažal, kako stari slovenski običaji izginjajo, predvsem pa je bilo vedno manj ljudi, ki bi znali o njih kaj povedati ali jih celo prikazati. Zato se mi je utrnila ideja, da bi jih skušal vsaj posneti in s tem na nek način ohraniti. Prvi DVD z naslovom Od oranja do kruha je nastal leta 2000, nato je sledil drugi, v katerem sem predstavil 'golcarijo' na Selškem. V njem sta kot igralca poleg vseh ostalih nastopila brata Andrej in Vinko Demšar iz Studenega, ki sta me tudi usmerjala pri tem, kaj naj bi v filmu predstavil. Tretji dokumentarni film prikazuje sodarstvo na Selškem in izdelavo 'šinkelnov'. V filmu Strojenje živalskih kož po starem spet nastopa Andrej Demšar iz Studenega. Res je. Andrej je živi leksikon, kar se tiče poznavanja kar nekaj starih običajev, in kar je sploh krasno: obvlada dejanski prikaz, kako se je to včasih delalo. Poleg tega je zelo hvaležen igralec, pred kamero nima nobene treme in prizorov in vodi dodal apno ter vanjo spet namočil kožo. Tokrat se je morala namakati štirinajst dni, nato je pa z nje ostrgal vso dlako. Kožo je očistil tudi na spodnji strani in očiščeno dal za nekaj dni v otrobe, da so nevtralizirali apno. Zaradi apna je namreč koža precej trda. Kožo je bilo potem treba sprati in jo dati v lubje – čreselj. V čreslovini se je namakala osem mesecev, ker je bila za telečjo kožo kar velika. Andrej je uporabil smrekovo lubje, ki kožo impregnira, da je zaščitena pred razpadanjem. Vmes jo je treba pregledovati, če je že ustrojena. To je naredil tako, da jo je malo odrezal in preveril, če je strojilo že prišlo z obeh strani do sredine. Če je povsod obarvano rjavo, je koža ustrojena. Za vratom pa je koža malo debelejša in tam je bila na sredini prereza še vidna bela črta. Za izdelavo podplatov za čevlje so včasih kožo strojili tudi do dve leti. Da je bilo to zelo zamudno delo, priča že to, da je kožo začel namakati v čreslovini pozimi, šele septembra pa jo je začel sušiti. Kožo je nato napel in jo ob straneh z žeblji pritrdil na leseno podlago. Z mešanico prašičeve masti, loja in olja je tako napeto kožo začel mazati. Pomembno je bilo namreč, da so jo premazali z maščobo, kakršna koli je ta že bila. Kožo je premazal dvakrat oziroma po potrebi, glede na to, kako intenzivno je vpijala maščobo. Približno tri tedne jo je še pustil sušiti. Da je koža dobro ustrojena, so preverili tudi tako, da so jo prepognili: če ne bila dobro ustrojena, bi usnje po površini počilo. Tisti kos kože, Janez Habjan (Foto: Sonja Tompa) skoraj ni treba ponavljati. Moram se mu zahvaliti, ker se je prilagajal mojemu delu na terenu in je bil, kadar sem imel kaj prostega časa, vedno pripravljen na snemanje. Snemanja sva se lotila tako, da sem na veterinarsko upravo dal vlogo za nakup goveje telečje kože. Matej Demšar, vodja veterinarjev inšpektorjev v Naklem, je poskrbel, da sem v klavnici v Škofji Loki kožo imel kmalu pripravljeno in ni bilo nobenih zapletov. Proces strojenja kože in nato izdelave torbe pa je v celoti prikazal Andrej. Kožo je najprej obrezal, nato pa jo je tri dni namakal v vodi v lesenem čebru, da se je dobro namočila. Vmes jo je malo premešal. Po treh dneh je kožo vzel iz čebra Andrej Demšar iz Studenega z izgotovljeno usnjeno torbo (Foto: Sonja Tompa) 30 ki jo potrebuje za izdelavo kakega izdelka, ostrga s strgalom po površini, kjer je bila namazana z maščobo. Ostalo kožo pusti zaščiteno, da se prehitro ne izsuši. Andrej je nato iz ustrojene kože izdelal čudovito usnjeno torbo za čez ramo. Jermen, s katero jo je sešil skupaj, je iz ovčje kože, ker je goveja za ta namen predebela in pretrda. Dokumentarni film zares prikazuje celoten proces, ki je potreben, da iz kože nastane izdelek. Imate v mislih že naslednji projekt? Že (smeh). V Davči je profesionalna ekipa snemala pridelavo lanu. Zmontirali so kratek petnajstminutni film, ki ga bodo predvajali v osnovnih šolah in muzejih. V Turističnem društvu Davča so me prosili, če vzporedno posnamem film tudi jaz. Seveda bo moja verzija razširjena in bo vključevala predstavitev celotne Davče, tako da bo dolga približno eno uro. Pripravljam pa tudi dokumentarni film o tem, kako so včasih kuhali 'smovnak'. To je destilat, pridobljen iz smrekove smole, ki so ga včasih uporabljali vaški zdravilci za kastriranje svinj in pujskov ter za oskrbo ran pri konjih. Obilica dela mi velikokrat zmede načrte, včasih me malo razjezi, če pri montaži ne gre vse, kot bi bilo treba (smeh), pa potem nadaljujem čez nekaj mesecev. Počasi pa se dokumentarni filmi nabirajo in dobro mi dene misel, da sem doprinesel svoj delež k ohranjanju bogatih običajev, ki bi sicer utonili v pozabo. Nina Drol Maj 2014 LUFtamo od maja do decembra! Na Mestnem trgu v Škofji Loki od maja do decembra LUFtamo enkrat na mesec in obljubljamo, da vam ne bo žal, če nas boste obiskali. Začnemo v soboto, 10. maja, od 9. do 18. ure. LUFt že vsi poznamo, kajne? No, za tiste, ki ga še ne, par besed o tem, kaj LUFt sploh je. Idejno je zastavljen kot umetniški, kreativni festival, ki ustvarjalcem omogoča, da predstavijo svoje unikatne izdelke in tako večajo svojo prepoznavnost. Obiskovalcem s tem omogočimo nakup unikatnih izdelkov, ki jih morda le redkokdaj srečajo oziroma jih nimajo možnost kupiti drugje. LUFt ima dve mami, idejni vodji – Matejo Štruc in Tino Vidovič, ki sta projekt začeli lani. Ker pa več glav več ve, se je ekipi že lansko leto pridružila Katjuša Orešnik, letos pa še Jerneja Stanišič. LUFtarke se tako letos lahko pohvalimo z novo spletno stranjo, ki jo lahko obiščete na www.luft.si in tako poiščete dodatne informacije o festivalu. Ker pa smo 'trendi', pridno tvitamo (@Luft3) in 'facebookamo'. Poleg unikatne tržnice tudi bogat spremljevalni program preprosto znebijo 'cunjic', ki jih ne nosijo več. Letošnja novost na LUFtu je ZELEMENJAVA. Se sprašujete, kaj je to? Na kratko je zelemenjava ena sama zabava. Gre pa za to, da na solidaren in zabaven način poveže vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje raztrosi tudi med ostale someščane, ki med seboj menjajo semena, sadike, pridelke, recepte, izdelke (npr. marmelado), izkušnje in navdihe z Vsekakor je treba omeniti, da LUFt ni samo in le umetniški festival, pač pa ga spremlja tudi bogat brezplačen spremljevalni program. Že lani se je na LUFtu dogajala izmenjava oblačil, ki obiskovalcem omogoča, da svoja 'stara' oblačila zamenjajo za 'nove – stare' kose in si tako poživijo svojo garderobo ali pa se 31 domačega vrta. Obstajata celo menjalna valuta in tečaj, da je vse skupaj še bolj zabavno. Dobrodelnost je naša vrlina, zato na LUFtu zdaj že tradicionalno poteka tudi zbiranje materiala za živali v zavetiščih. Da ne bo dolgčas, pripravljamo še celo vrsto brezplačnih delavnic in glasbenih ter zabavnih popestritev. Na majskem LUFtu se tako lahko naučite osnov flamenka – na delavnici, ki jo bo vodila članica skupine Cora Viento. Zagotovo bo zabavno in zanimivo. Na naslednjih LUFtih obiskovalce poleg stalnega dogajanja čakajo še ekološka delavnica, razne otroške delavnice, festival pravljic, fotografska delavnica, delavnica pilatesa, modna revija, nastopi raznih umetnikov (npr. lutkarji, glasbena šola, artisti, ipd.) in glasbenikov ter video animatorjev. Dolgčas ne bo! Se vidimo na LUFtu! Maj 2014 Pivo in hmelj že v srednjem veku Verjeli ali ne, pivo so – kot trdijo znanstveniki – ustvarile ženske in je bil več tisočletij skoraj izključno domena nežnejšega spola. Konec 18. stoletja so s pojavom industrijske revolucije in novim načinom proizvodnje primat nad to priljubljeno pijačo prevzeli moški. Tako v Škofji Loki Davor ter Ciril Gantar in Andrej Gregorač ustanavljajo Društvo Prevhub. Že 10. maja na Loškem gradu pripravljajo Karavano domačih pivovarn. Ideja o društvu se je porodila iz želje promovirati kulturo pitja piva, ki je v naših krajih za razliko od vina še vedno zelo podcenjena. Kljub raznolikosti, ki jo nudi svet piv, smo bili v Sloveniji deležni le malo ustvarjalnosti na tem področju. Večino uspeha sta poželi naši paradni pivovarni, ki se večinoma ukvarjata s pivi spodnjega vrenja (lager, pilsner), piva zgornjega vrenja (ale, stout, porter, IPA …) pa so nam manj znana. Davor in njegov oče Ciril sta jeseni obiskala festival Pivomanija v Ajdovščini, na katerem se je predstavljala kopica mladih nadobudnih domačih mikro pivovarjev, ki se trudijo to spremeniti in nam s svojo ponudbo predstaviti vso raznolikost tovrstne kulture ter jo umestiti v naš prostor. »Gre za dogodke izobraževalne narave, katerih namen nikakor ni opijanje, ampak spodbujanje in razvijanje kulture pitja piva,« pojasnjuje Davor in dodaja, da se je kasneje, ko se jima je pridružil še Andrej, porodila ideja, da ustanovijo društvo in to vzdušje prenesejo tudi v Škofjo Loko. Pivo z bogato tradicijo Zgodovina piva v Škofji Loki sega globoko v zgodovino. Že v devetem stoletju so obstajale pivovarske hube, imenovane prevhub. Popis freisinške posesti v Škofji Loki Notitia bonorum de Lonca iz časa okrog leta 1160 navaja, da so na poljanskih hribih nastanjeni Korošci in Bavarci, ki so naseljevali 94 hub med Škofjo Loko in Kranjem, morali dajati po modij – okrog 122 litrov hmelja. Največ – 161 slovenskih hub je bilo v Poljanah ter v Selcah in v Loki, kjer jih je bilo 34. Med dajatvami kmetov na Godešiču in v Retečah je bilo po šest veder piva. Gojili so namreč hmelj in ga uporabljali za pivo, kar je razvidno iz urbarja freisinškega Loškega gospostva iz let 1291 in 1318. V poznejših dobah so te dajatve izginile. Omenjena urbarja izpostavljata tudi pivovarniško hubo Item Prevhub (priwehub; l. 1318) excolitur ad curiam domini episcopi. V tej pivovarniški hubi v dvorcu v Stari Loki so gospodom škofom v veselje začeli variti pivo pivovarnarja, po domače Sorža, je bilo – glede na zapise – kakovostno in je tekmovalo z Maverjevim pivom v Kranju. Slovenske pivovarne, ki so pred sto in več leti proizvajale okoli 30.000 hektolitrov, lahko štejemo med večje, tiste do 10.000 med srednje, delovale pa so tudi zelo majhne, z letno proizvodnjo do tisoč hektolitrov piva. Med slednje so se leta 1911 uvrščali tudi škofjeloški proizvajalci. V Škofji Loki prva Karavana domačih pivovarn Borivoj Repe v svoji knjigi Knjiga o pivu piše, da lahko najdemo dokaze o tem, da so se naši predniki že zelo zgodaj ukvarjali s pridelovanjem hmelja in pivovarstvom. Obstajajo zapiski o hubah, ki so že v devetem stoletju označevale enodružinsko nesvobodno kmečko enoto. Pivovarske hube so se imenovale prevhub. Zgodovinar Ladislav Fabjančič, ki je najbolj natančno raziskal vse dostopne vire, utemeljuje kot začetek slovenskega pivovarstva leto 1592, ko se je v Ljubljani pojavil prvi pivovar. pred več kot sedemsto leti. Ta podatek bi lahko imeli za dejanski začetek slovenskega pivovarstva. Zanimivi so še zapiski škofa Konrada iz Loke iz časa okrog 1315, ko pri opisu gradu omenja dve kleti, zgornjo in spodnjo, v kateri so spravljali vino, pivo in olje v sodih ter v različnih lončenih posodah. Sodi za pivo so bili nameščeni tudi v zgornjem prostoru poleg konjušnice. je omenjeno tudi v škofjeloškem dacarju iz leta 1699. Eksplozija Sredi 19. stoletja je pri nas ponovno prišlo do eksplozije pivovarstva. Med letom 1830 pa do začetka 20. stoletja je bilo približno petdeset pivovarn. Na Gorenjskem so leta 1830 delovale Kraljeva in Mayerjeva pivovarna, ki sta oskrbovali Kranj in večji del Gorenjske. V Škofji Loki pa sta bili pivovarni Gregorja Mačka v Stari prajerci do leta 1840 in Jožefa Jamnika, ki jo je po letu 1840 prevzel Jurij Deisinger. Pivo tega Prepovedujem točenje piva Nemški kralj in cesar Friderik III. je leta 1449 v svojih avstrijskih vinorodnih deželah prepovedal varjenje in javno točenje piva. Tako je bilo hmeljarstvo od konca srednjega veka v zatonu in ga vse do 19. stoletja ni kaj dosti zaslediti. Dovoljena je bila le proizvodnja za domačo porabo po kmečkih dvorih in gradovih. Prepoved so nato nasledniki še večkrat ponovili. Tako je ta gospodarska panoga več stoletij stagnirala v skoraj vseh avstrijskih deželah. Pri nas velja kot začetek slovenskega pivovarstva leto 1592, ko se je pojavil prvi pivovar v Ljubljani. V kranjskem deželnem arhivu prav tako obstaja zapis, datiran 6. septembra 1592, o pivskih dacih oz. dajatvah. Pivo 32 Na Loškem gradu bo 10. maja prvi tovrstni dogodek, na katerem se bodo pivovarji s svojo pestro ponudbo predstavili na desetih stojnicah. Obiskovalcem bodo nudili pojasnila o razlikah med številnimi različnimi vrstami piva, jim povedali marsikaj o pridelovanju piva, manjkala pa ne bo niti hrana. Prevhub orje ledino in bo v sodelovanju z Loškim muzejem v sklopu dogodka Karavana domačih pivovarn na Loškem gradu en dan prej, torej 9. maja ob 19. uri, organiziral predavanje Pivovarstvo od Babilona do Škofje Loke. Predavatelja, avtor dveh knjig o pivu Borivoj Repe, in mag. arheologije, muzejski svetovalec Loškega muzeja Jože Štukl, bosta obiskovalce popeljala skozi zgodovino pivovarstva v svetu in pri nas, s poudarkom na Škofji Loki. Namen festivala je širiti vedenje in poudarjati kulturo pitja piva. Katja Štucin Maj 2014 Škofjeloško območje zelo ogroženo V Sloveniji imamo dobre pogoje za razvoj klopov, saj imamo veliko gozdov, klopom prijazno geografsko višino, dovolj vlage, malih gozdnih sesalcev ter divjadi. Posledično število obolelih z boleznimi, ki jih te male žuželke prenašajo, narašča. Dovolj razlogov torej, da se zaščitimo! Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., spec. klin. mikrobiol., spec. javnega zdravja in direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj ter vodja oddelka za nalezljive bolezni, opozarja, da največ klopov najdemo na vlažnih mestih mešanih gozdov, posebej ob nizkem rastlinstvu ob gozdnih obronkih. »Podatki v literaturi kažejo, da je okuženost klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evropi od nič do pet odstotkov. V štiriletni raziskavi, ki je bila opravljena v Sloveniji, je bil delež okuženih klopov 0,5 odstotka. Virus KME kroži med klopi in malimi gozdnimi sesalci. Gostitelji virusa so lahko tudi divjad in domače živali. Vse te živali omogočajo razmnoževanje klopov. Poleg tega je prebivalstvo v Sloveniji razpršeno in ne živi samo v mestih. Veliko ljudi živi na deželi in je v neposrednem stiku z naravo, kar je seveda zdravo, če so zaščiteni proti KME, če niso, pa to predstavlja veliko tveganje. Klopi so žuželke, ki sesajo kri. So paraziti živali in človeka ter prenašajo številne viruse in bakterije. Razširjeni so po vsem svetu. Razmnožujejo se spolno. Večina klopov potrebuje dve leti, da izpolni življenjski krog. Nekatere vrste klopov lahko živijo več let. Vse razvojne oblike se hranijo s krvjo. Klop popije sorazmerno veliko količino krvi in se sorazmerno poveča. Odrasli lahko preživijo več let brez hrane. V kolikor so zime mrzle z zelo nizkimi temperaturami pod ničlo, veliko otrplih žuželk propade. Žal letošnja zima ni bila takšna.« Irena Krotec, dr. med., specializantka javnega zdravja, dodaja, da tudi na Gorenjskem glavni problem vektorskih bolezni predstavljata klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. »Po prelimi- narnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) OE Kranj je v Gorenjski regiji v letu 2013 zaradi lymske borelioze zbolelo 1073 oseb, zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 80. To je več kot v letu 2012, ko je na Gorenjskem zaradi lymske borelioze obolelo 644 oseb in 37 oseb zaradi klopnega meningoencefalitisa. Število primerov omenjenih bolezni na Gorenjskem v zadnjih letih narašča.« Proti KME se lahko cepite v ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), zdravstvenih domovih, zasebnih zdravnikih, pri družinskih zdravnikih ali pediatrih oziroma pri vseh zdravnikih, ki izvajajo cepljenje proti KME. Cepite se lahko tudi v ambulanti za cepljenje NIJZ OE Kranj, Gosposvetska 12, po predhodnem naročilu na telefonsko številko 04/20 17 161. 33 Cepljenje poteka vsak delovni dan od ponedeljka do petka v dopoldanskem času, ob ponedeljkih tudi popoldne. Cepljenje proti KME se priporoča vsem osebam, ki živijo na okuženem območju in se veliko gibljejo v naravi. Cepijo se lahko zdrave osebe, ki nimajo alergije na jajce ali piščanca. Nosečim ženskam in doječim materam se cepljenje odsvetuje. Otroci pa se lahko cepijo po dopolnjenem prvem letu starosti. Za zaščito je potrebno večkratno cepljenje. Prvo je priporočljivo v jesensko zimskih mesecih, drugo v razmiku enega do treh mesecev po prvem, tretje pa devet do dvanajst mesecev po drugem. Obnovitveno cepljenje je potrebno vsake tri do pet let. Učinkovitost cepiva proti KME je 98–99-odstotno po popolnem cepljenju s tremi odmerki. Barbara Tušek Maj 2014 Patagonija – treking na koncu sveta Mojca Bernik iz Škofje Loke se je v začetku marca za tri tedne odpravila raziskovat puščavsko stepo Patagonije. Območje Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila, kljub neposeljenosti in hladnem podnebju vsako leto privabi ljudi iz vsega sveta. To je bil vaš prvi treking. Kako ste se pripravljali nanj? Na treking sem se začela pripravljati pol leta prej, ker sem potrebovala veliko kondicije. Med tednom sem se pripravljala večkrat tedensko po dve uri, med vikendom pa tri do štiri ure. Moji treningi so bili raznoliki: trikrat na teden sem z utežmi v nahrbtniku hodila na Lubnik, enkrat na teden na Zvoh na Krvavcu, dvakrat na teden pa sem obiskovala visoko intenzivne intervalne vaje. Na vseh pohodih sem imela obute nove pohodne čevlje, ki sem jih že pred odhodom dodobra uhodila in poskrbela, da na trekingu nisem dobila žuljev. Pred odhodom je bilo treba poskrbeti tudi za opremo, ki je morala biti lahka, vzdržljiva in vodoodporna, ker pa je vsaka dodatna teža v nahrbtniku breme več, smo več dni nosili ista oblačila. Sam treking tehnično ni zahteven, saj ni velikih višinskih razlik, smo pa vsak dan hodili od šest do deset ur. Poleg mene je bilo na trekingu še štirinajst drugih, od tega štirje Hrvati. Na začetku nisem poznala nikogar, vendar smo hitro navezali stike in tri tedne uživali skupaj brez nesoglasij. Vaše potovanje se je začelo v Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine. 2. marca smo se s kombijem odpeljali do Milana, od tam naprej Slika Evite Peron na stolpnici je pobral avtobus in nas odpeljal nazaj v Puerto Natales. Fitz Roy Čakal vas je treking v Torres del Paine, enem najčudovitejših parkov na zemlji. Da, v ta park smo vstopili pri laguni Amarga nato pa smo si v petih dneh ogledali čudovite granitne stolpe Las Torres, odpravili smo se v Dolino tišine in Francosko dolino, kjer pa nismo prišli do konca, saj je bilo zaradi snežnega viharja prenevarno. Izpustili nismo niti modro-belega ledenika Grey, si noge namočili v jezero Pejoe in občudovali kondorjev let. Nastanjeni smo bili v kočah, kjer smo imeli zajtrk in večerjo, najbolj zanimivi pa so bili trinadstropni pogradi, kar je bilo problematično za tiste z vrtoglavico. Zadnji dan smo se s katamaranom odpeljali čez jezero Pejoe proti cesti, kjer nas smo z letalom leteli do Madrida in naprej do Buenos Airesa. V Buenos Airesu smo si prvi dan ogledali nogometni stadion Boca Juniors, si spočili pogled na temperamentnih plesalkah tanga in uživali v norem ritmu Latinske Amerike. Po ležernem uvodu smo se naslednje jutro z letalom odpeljali na skrajni jug Argentine, skorajda na konec sveta ali po špansko 'fin el Mundo'. Pot smo nadaljevali z avtobusom proti čilenskemu mestu Puerto Natales, ki se skriva v zalivu Zadnjega upanja in je izhodišče za treking v Torres del Paine, ki je eden najlepših parkov na svetu. Pred odhodom smo skrbno pripravili opremo in nakupili zalogo hrane, ki smo jo potrebovali za naslednjih šest dni. Specialiteta mesta Puerto Natales: pečen kozliček na odprtem 34 Od tam ste pot nadaljevali v argentinski El Calafate. El Calafate je glede turizma podoben naši Kranjski Gori, kot zanimivost pa lahko omenim, da je večina mesta v lasti argentinske predsednice. Po ogledu ledenika Perito Moreno, pri katerem smo opazovali serake, ki so padali v vodo, smo se odpravili v El Chalten, ki je predstavljal izhodišče za drugi treking, tokrat v argentinskem delu Patagonije. El Chalten je manjše mesto, ki se je v nekaj letih zaradi razmaha turizma razvilo iz vasi, zaradi neskončno lepih in zahtevnih plezalskih smeri je namreč atraktivno za plezalce. Mi nismo plezali, saj za plezanje potrebuješ posebno dovoljenje in opremo, so pa to tudi ene najbolj strmih plezalnih smeri na svetu. V El Chaltenu smo imeli večdnevne trekinge, poleg trekinga do Cerro Torrejev smo se odpravili tudi proti Fitz Royu, in sicer ponoči ob polni luni, tako da smo lahko opazovali Fitz Roy ob sončnem vzhodu. V začetku marca je bilo v Patagoniji konec poletja, pri nas pa začetek pomladi. Celotno območje Patagonije sestavlja stepska puščava. Vse leto imajo hladno in suho vreme. Čez dan se temperatura skorajda ne dvigne nad sedem stopinj Celzija, ponoči pa je temperatura okoli nič stopinj, kar je tistim, ki niso imeli dobre spalne vreče, povzročalo kar nekaj preglavic. Pozimi je tam hladno, tako da ni nikogar, saj je povsod sneg in led. Mi smo imeli večinoma oblačno vreme, pol dneva snega in dva dni dež, ves čas pa nas je spremljal močan veter, ki te lahko s sunkom premakne tudi za pol metra, kar je neprijetno in lahko tudi nevarno. Vstajali ste zgodaj, spat pa ste hodili pozno. Vsako jutro smo vstali ob sedmi uri, med pol osmo in osmo smo imeli zajtrk, okoli devetih pa odhod. Nazaj smo se vračali od pete do osme ure, po večerji pa smo še Maj 2014 Perito Moreno nekaj časa klepetali in se družili, spat smo hodili okoli enajstih, polnoči. Na trekingih se je pripetilo kar nekaj dogodivščin, saj si je ena izmed Hrvatic zlomila nogo, zato so jo najprej morali prepeljati do bolnice, ki je oddaljena dobre tri ure. Eden od članov ekipe si je privoščil skok v ledeno mrzlo jezero, prijateljica pa je ponoči pred kočo pustila pohodne čevlje, iz katerih je naslednje jutro zlila dva decilitra vode, saj je bilo ponoči neurje. Kljub nezgodam in prigodam smo se dobro ujeli in tri tedne skupaj preživeli v obilici smeha brez konfliktov. vanjem sem opazila tudi veliko zapuščenih psov, ki so ležali ob cesti, najbolj tipični živali pokrajine pa sta guanaco (vrsta lame) in veličastni kondor, največji ptič na svetu. Poskusili smo kar nekaj njihovih specialitet. Zvečer, ko smo se utrujeni in lačni vrnili v kočo, nas je čakal argentinski zrezek – lomo, na čilski strani pa smo pili čilsko vino in pisco sour (žganje z limono). Poskusili smo tudi pečenega kozlička, ki velja za specialiteto mesta Puerto Natales in argentinski calafate sour (borovničevec). Calafate so borovnice, po katerem je mesto El Calafate dobilo ime. Kakšni so tamkajšnji prebivalci in katere so patagonske kulinarične specialitete? Med trekingom tako v argentinskem kot v čilskem parku nismo srečali nobenega domačina, saj je to območje popolnoma nenaseljeno. Edini ljudje, s katerimi smo imeli stik, so bili ostali člani skupine in dva vodiča, ki sta nas vodila po parku. Srečali pa smo bogate Američane, ki so, češ da so dobrodelni, prišli kopat stezice in grmičke ob cesti, na kar so bili izredno ponosni. Med našim poto- Po koncu trekingov ste se zadnji dan odpravili nazaj v Buenos Aires. Zadnji dan smo z letalom poleteli nazaj v glavno mesto Argentine, kjer smo si vzeli čas za nakupe in zaplesali tango. Cene oblačil so nižje, zelo ugodno je predvsem usnje, zato smo si nakupili usnjene jakne in ženske torbice. Po celodnevnem nakupovanju smo se sprostili ob kozarcu vina, lomu in tangu. Buenos Aires je sicer mesto ve- Treking v Dolino tišine likih socialnih razlik, saj so na eni strani bogati meščani, mesto se lahko pohvali z novimi stolpnicami, na drugi strani pa je ogromno slumov, v katerih vlada revščina. Najbolj me je presenetilo, da še vedno slavijo Evito Peron, ki jim predstavlja simbol napredka, njena slika je obešena tudi na eni izmed visokih stolpnic. Največjo težavo je predstavljal jezik, saj tam nihče ne govori angleško. Zadnji večer pred odhodom nazaj v Slovenijo smo si v slogu argentinskega nočnega življenja privoščili malo zabave in sprostitve Občina Škofja Loka 35 ter sproščen klepet ob vinu, ki se je zavlekel dolgo v noč. Bi potovanje priporočili tudi drugim? Absolutno. Patagonija velja za območje najlepših nacionalnih parkov na svetu.Narava je popolnoma drugačna kot v Alpah. Celotna Patagonija leži na nizkih nadmorskih višinah, občuti se bližino Antarktike. To je popolnoma drugačen svet, človek pa na takšnem trekingu samega sebe preizkusi tako psihično kot fizično. Klavdija Rupar Maj 2014 Škofjeločanka izdala knjigi Špela Žakelj je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Medved z otoka. To je že njeno drugo tovrstno delo, saj je lani pri založbi Alba 2000 izšel njen prvenec z naslovom Iztok in Zvezdica, v katerem podčrtuje zgodbo o brezskrbni mladosti in odraščanju. Špela Žakelj se med drugim ukvarja s pisanjem otroške in mladinske literature. Poleg francoščine je študirala primerjalno književnost, ker jo je ideja, da bi nekoč tudi sama objavljala knjige, neizmerno privlačila. »Seveda je bila to nekakšna študentska romantična predstava, kako je vse skupaj preprosto. Toda takrat sem večino časa posvetila pisanju strokovnih člankov in pripravi prispevkov za konference v tujini, tako da za pravo literarno izražanje nikoli ni bilo dovolj časa in idej,« pojasnjuje Špela in dodaja, da je po zagovoru doktorata raziskovalnih sredstev na fakulteti po sili razmer zmanjkalo in podala se je na pot samostojne prevajalke. Ker pa je prevajanje izjemno intenzivno, naporno in osredotočeno delo, si vsake toliko časa oddahne tako, da piše. In odkar ima svoja otroka, idej za knjige nikoli ne zmanjka. Notranji ustvarjalni nemir ji kar ne da miru in tako nastajajo črke, ki so sicer v prvi Špela Žakelj »Najprej je ideja, lahko je samo majhen namig, vprašanje. Ko zamisel za zgodbo spravim na papir, se ji počasi pridružijo še druge, ki se nekako ujemajo s prvo ali širijo prvotno vprašanje in odgovarjajo nanj. Šele ko je cela zgodba 'pod streho', jo prepišem na računalnik in medtem brusim podrobnosti. Pri jeziku sem nepopustljiva, ampak tako mora biti, saj so zgodbe namenjene otrokom, torej so njihova popotnica v bogat jezikovni svet. Več dobrih zgodb bodo slišali ali prebrali v mladosti, lepše se bodo pisno izražali kasneje. Ker pa vsaka zgodba odpira tudi določena vprašanja – Iztok in Zvezdica na primer o odraščanju, Medved z otoka pa o naravi in našem odnosu do nje –, pa ob knjigi otroci tudi razmišljajo, se sprašujejo in odkrivajo odgovore. Seveda vsak po svoje in odvisno od starosti. Tega jim ne more dati nobena risanka ali računalniška igrica, pri katerije že vse 'na pladnju.'« vrsti namenjene otrokom pa tudi odraslim bralcem, ki v njih odkrijejo kakovostne razsežnosti. Pravkar izdano knjigo je posvetila otoku, ki ga ima rada, namenila pa vsem, ki jim je narave mar. Urednica Gea Česnik je knjigo, ki je podnaslovljena kot Morska pustolovščina, orisala kot zgodbo o medvedu, ki ljubi večerno posedanje na morski obali.Ta pa je vedno bolj pozidana. Medved tega ne more razumeti in mu to sploh ni všeč, zato se odloči za odhod na otok. To je zgodba o naravi in o človeških posegih vanjo, o živalih, ki znajo biti presenetljivo podobne ljudem, ter o medvedu, ki v srcu nosi hrepenenje. Medved je pravzaprav lahko tudi alegorija človeka, njegova pot na otok je pobeg iz prenatrpanega vsakdana, iz današnje nore družbe. Po besedah avtorice je delo že naletelo na izvrstne odzive, tudi ljudi iz univerzitetnih krogov. Tako motivacije za nadaljnje pisanje zagotovo ne bo zmanjkalo. »Prav zdaj nastajajo Nove dogodivščine Iztoka in Zvezdice, in sicer načrtujem dve nadaljevanji. Prvo bo zelo domišljijsko, pravzaprav sanjsko, saj se bo dogajanje preselilo v vesolje. Obenem bo to prava poslastica za vse odrasle ljubitelje Štoparskega vodnika po galaksiji. Obljubim, da se bodo zabavali tako otroci kot odrasli. Druga knjiga Novih dogodivščin pa se bo dogajala v Škofji Loki in bo povezana z eno od pripovedk 36 Kamnitega mostu. Potem je tu še najstniški dnevniški roman, pripovedovalka bo deklica, dogajanje pa bo postavljeno v obmorsko vasico.« V vsaki dobri pripovedi za otroke so določeni elementi, ki jih zaznajo samo odrasli. Tako je tudi v Špelinih izdanih knjigah osnovna zgodba namenjena otrokom, medtem ko bodo odrasli lahko brali predvsem med vrsticami skrite odtenke: to je v zgodbi Iztok in Zvezdica grenkoba ob spoznanju, da otroštvo neizbežno mineva, v delu Medved z otoka pa kritika onesnaževanja narave, današnje družbe in položaja posameznika v njem. »Skratka, take stvari, ob katerih se tudi odrasli nekoliko zamislimo, poleg tega pa nam knjiga nekaj prinese. In vemo, da mora biti knjiga všeč predvsem staršem, ki smo prvi bralci knjig svojim otrokom,« še pravi Špela in obljublja odraslim bralcem, da bo izdala roman tudi zanje. To bo po Špelinih besedah zelo pretresljiva, introspektivna zgodba, ki zelo počasi nastaja že več let. Upamo, da bo kmalu zagledala luč sveta. Katja Štucin Maj 2014 Slišite Škofjo Loko, kako joka? Te dni praznuje 24. rojstni dan Igor Tomić, rapar in radovednež, ki sicer – kot pravi sam – najraje je in spi, ob tem pa uživa ob igranju video igric, se zabava, druži s prijatelji in skozi potovanja spoznava nove kraje. Igor že od nekdaj rad posluša rap glasbo in piše besedila. Pravi, da ga to neizmerno veseli, zato je lani zbral pogum, stopil pred mikrofon in punci za rojstni dan dal prav posebno darilo, posnel ji je pesem z naslovom Nezamenljiva. Kasneje je posnel še tri, med njimi tudi o Škofji Loki, saj želi opozoriti na stvari, ki ga v mestu motijo. »Poskušam narediti kaj za naše mesto, ker me boli, da je tako mrtvo. Pesem je sporočilo županu, ki bi mogoče lahko kaj naredil tudi za nas mlade. Ko je prišel k meni na obisk prijatelj iz Nemčije, sem ga v soboto zvečer peljal skozi center. Nikjer ni bilo nikogar, tako da me je vprašal, če sploh kdo živi v tem mestu. Zato hočem, da se moje sporočilo širi, da ga sliši čim več ljudi, ker verjamem, da jih dosti opaža situacijo v Škofji Loki, vendar so tiho. Ravno v ta namen v refrenu pesmi sprašujem: »A sam j'st sliš'm Škofjo Loko, kako joka? Srce po šivih mi zdej poka, ponudu s'm ji ramo, da se loh zjoka, nočem, da nastane v centru še večja razpoka.« Ob tem naj ne pozabim omeniti, da so tudi mladi premalo dejavni, zato se najprej zbirajo v parkih, se poslužujejo droge itd.,« je kritičen Igor, ki si želi sprememb. »Rad bi, da župan ne bi ustregel samo starejšim občanom. Obstajamo tudi mladi, ki si želimo kakšnega prostora za ustvarjanje in finančne podpore za opremo. Če bi talentom pomagal na poti do uspeha, bi ponesli glas Škofje Loke širše, tudi v svet. Želel bi si tudi, da mi ne bi bilo nerodno v naše mesto pripeljati turista, da bi mu lahko ponudil možnost nočnega življenja v kakšnem klubu, kjer bi se vsi na enem kupu lahko zabavali, si izmenjavali izkušnje in se družili.« Katja Štucin INDIVIDUALNO ALI V PARU Prednosti in koristi treninga po meri posameznika • prilagajanje izhodiščnemu stanju posameznika • upoštevanje potreb in želenih vadbenih ciljev • časovna učinkovitost vadbe in možnost prilagajanja terminov vadbe • vadba vključuje tako razvoj telesnih zmogljivosti kot tudi sprostitvene elemente • osebno svetovanje s področja prehranjevanja in spremembe prehranjevalnih navad • stalna prisotnost osebnega trenerja, ki vas motivira in stremi k optimalnemu napredku • meritve začetnega stanja telesne sestave in redno spremljanje napredka s posebnim analizatorjem telesne sestave (mišična masa, maščoba, metabolizem …) • pridobili boste moč in energijo za uspešno obvladovanje psihofizičnih zahtev vsakodnevnega poslovnega in zasebnega življenja Pesem za Loko si lahko ogledate na: http://www.youtube.com/ watch?v=voIKCJbpS1s Osebno trenerstvo za dve osebi – trener se prilagodi vsakemu posebej, ciljem, željam in vadbenim zmožnostim posameznika. Za informativni posvet z inštruktorjem nas pokličite na 041 710 310 ali pišite na [email protected] in z veseljem vam bomo svetovali. »Večina raperjev govori o tem, kako je Slovenija v krizi. Opozarjajo, da za našo generacijo ni več normalnega življenja. Tudi jaz sem s pesmijo Škofja Loka opozoril na stanje v mestu. Skupaj s prijatelji trenutno sestavljamo pesem za motivacijo mladih. Želimo jim povedati, da spet ni tako hudo, da je treba pozabiti na recesijo in naj poskušajo maksimalno izkoristiti življenje, ker se samo enkrat živi. Mlade bomo nagovorili, naj ne zapadejo v drogo in slabo družbo.« 37 Maj 2014 Tudi letos koncerti v kapelici v Papirnici V okviru VI. Mednarodnega cikla koncertov občine Škofja Loka bo v maju in juniju že petič zapored potekal mali cikel Orgle &, sestavljen iz treh koncertov orgelske komorne glasbe. Koncerti bodo v štirinajstdnevnem taktu ob sobotah zvečer, njihovo prizorišče pa je že vsa leta kapela Jezusovih blagrov v Papirnici. Občina Škofja Loka je tudi tokrat organizator in glavni pokrovitelj glasbenih dogodkov. Umetniški vodja cikla koncertov prof. Klemen Karlin takole napoveduje letošnje orgelsko obarvane glasbene dogodke: »V kapeli stojijo nove orgle iz delavnice Orglarstva Močnik. Prav po posredovanju orglarja Tomaža Močnika bomo lahko na prvem koncertu, 10. maja, prisluhnili enemu najeminentnejših evropskih koncertnih organistov, Švedu Hansu Fagiusu, zaslužnemu profesorju na danski Kraljevi akademiji za glasbo. Fagius, ki je izdelavo svojih hišnih orgel zaupal Orglarstvu Močnik, bo oblikoval koncertni spored skupaj z uveljavljeno slovensko sopranistko Marto Močnik Pirc. Na drugem koncertu, 24. maja, se bosta s pestrim izborom skladb iz različnih obdobij predstavila celovški stolni organist Klaus Kuchling in Igor Mitrović, solo violončelist Simfonikov RTV Slovenija. Za zadnji koncert, 7. junija, pa sem k sodelovanju povabil mladi, obetajoči glasbenici, in sicer Veroniko Celarc, ki od leta 2011 študira orgle in čembalo na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu, ter tržaško Slovenko, hornistko Jasno Komar, nagrajenko na prestižnih mednarodnih tekmovanjih, ki je kljub svoji mladosti že članica uglednih ansamblov, kot so Mladinski orkester Gustava Mahlerja, Mlada nemška filharmonija in Simfonični orkester Göttingen. Tako se nam v Papirnici ponovno obeta niz izjemnih koncertnih večerov za glasbene sladokusce od blizu in daleč. Koncerti v Papirnici so namreč v teh letih postali prepoznavni tudi v širšem slovenskem prostoru.« Barbara Tušek Kapela v vasi Papirnica je bila blagoslovljena leta 2009. Domači župnik Janko Žagar si je želel, da bi na domačem svetu postavil manjšo kapelo. (Foto: Andrej Tušek) 38 Maj 2014 Ohranjanje slovenske tradicije Letošnji Večer slovenskih viž v narečju, ki ga Radio Sora organizira že štirinajsto leto zapored ob pomoči agencije Geržina Videoton in letos tudi v sodelovanju s slovensko občino Zgonik v tržaškem zaledju, bo tokrat spet gostoval pri Slovencih izven meja. Odvil se bo 30. maja zvečer in popestril praznovanje petdesete obletnice občinskega praznika občine Zgonik. Namen festivala je ohranjanje slovenske tradicije in narečne jezikovne pestrosti ter kakovostne narodnozabavne glasbe. V tekmovalnem delu bo nastopilo dvanajst ansamblov. Škofjeloške, natančneje poljanske barve bosta na tekmovanju zastopala kar dva ansambla – Joc band, lanski absolutni zmagovalec festivala v Škofji Loki, in ansambel Hotaveljski kvintet. Ostali sprejeti ansambli so še: ansambel Maj, ki se bo predstavil s pesmijo v notranjskem narečju; Ta pravi faloti bodo zapeli v koroškem narečju; priznani zamejski ansambel, sicer že tudi nagrajenec festivala slovenskih viž v narečju, ansambel Ano ur`co al pej`dvej, bo prepeval Med njimi smo izbrali dvanajst takih, ki so se nam zdeli primernejši. Zelo težka je izbira glede besedila. Marsikatera skladba bi namreč lahko odgovarjala festivalu, če ne bi bilo treba izpostaviti narečnega besedila. Mnogi nas sprašujejo, kaj pravzaprav kot stroka ocenjujemo glede na to, da so besedila že posebej nagrajena. Naša naloga je, da ocenimo najbolj všečno skladbo, ki združuje vse tri elemente: čim bolj všečno besedilo, čim bolj všečno melodijo in čim boljšo izvedbo. Ansamble bodo n ocenjevali Smiljana Baranja, dolgoletna urednica in voditeljica narodnozabavnih srečanj in oddaj na RTV Slovenija, Denis Novato, priznani zamejski glasbenik, besedila pa Francka Benedik in Saša Marte- v tržaškem narečju; prav tako tudi zamejski ansambel Domači zvoki. V notranjskem narečju se bosta predstavila ansambla Narcis in Akordi, v primorskem narečju Modri val, z gorenjskim besedilom pa bo nastopil ansambel Vrisk. V štajerskem narečju bosta zapela skupina Katrca in gasilec Sašo, v pohorskem narečju pa Fantje izpod Rogle. Kot posebni gost festivala bo nastopil eden najboljših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov – Pajdaši in zamejski ansambel Lupinc trio z Andrejko Možina, ki v pesmih gojita slovensko narečno besedo. Za letošnji festival velja veliko zanimanje. Predsednik strokovne komisije Tomaž Tozon je povedal, da je za njimi prvo dejanje: »Prispelo je nekaj čez dvajset posnetkov. 39 lanc, publicist, avtor, tekstopisec, ki živi in dela v Trstu. Tudi občinstvo bo na festivalu izbralo svojega favorita, zato lepo povabljeni. Vzemite si čas, izkoristite dan za obisk Trsta, morda slovenskih vasi v zaledju Trsta ali Krasa, in zaključite dan z ogledom festivala. 30. maja se v Zgoniku pričenja 'šagra', primorska veselica z razstavo vin in z drugimi domačimi dobrotami, tako da iz Zgonika prav gotovo ne boste odšli lačni in žejni. Do Zgonika je po avtocesti iz Ljubljane preko Sežane približno 45 minut vožnje. Za tiste, ki se ne vozite radi sami, bo Alpetour organiziral avtobusni prevoz. Prijave in informacije lahko dobite na Radiu Sora ali na Alpetourjevih turističnih poslovalnicah. Se vidimo? Maj 2014 Šestdeset let Košarkarskega kluba Škofja Loka V letošnjem letu Košarkarski klub Škofja Loka praznuje šestdeseto obletnico delovanja in pripravlja več različnih dogodkov. Prvi bo turnir ulične košarke 3na3, ki bo potekal 17. maja na igrišču ob Osnovni šoli Cvetka Golarja. Naslednji pomemben dogodek bo odprtje filatelistične razstave o zgodovini kluba 6. junija v Sokolskem domu. Košarkarski klub se bo v sodelovanju z občino Škofja Loka lotil tudi prenove zunanjih košarkarskih igrišč v domačem kraju. Začeli bodo z obnovo igrišča ob Osnovni šoli Cvetka Golarja, načrtujejo pa tudi prenovo igrišč za Osnovno šolo Škofja Loka – Mesto in na Novem svetu. Košarkarski klub je ob pomembnem jubileju izdal nov logotip, ki ga krasi letnica 1954. Tega leta se je košarkarska sekcija v okviru takratnega Partizana včlanila v Košarkarsko zvezo Slovenije. Tudi na športnem področju gre klubu dobro. Medtem ko je članska ekipa Odeje sezono že zaključila, se člani LTH Castingsa pod vodstvom Petra Hartmana arja tekmovali na mednarodnem turnirju v Atenah. Aprila so kadetinje na devetem mednarodnem velikonočnem turnirju v hrvaški Koprivnici osvojile tretje mesto. Luka Mlakar 8. LUFt SOBOTA, 10. 5. 2014, Mestni trg , od 9. do 18. ure. Članska ekipa Odeje v sezoni 2013/2014 pod vodstvom Jake Hladnika (Foto: Jana Šnuderl) še borijo za povratek med elito, ki je glavni cilj letošnje sezone. Pred tem so košarkarsko javnost presenetili na Pokalu Spar, kjer so šele na zaključnem turnirju osmerice morali priznati premoč domžalskemu Heliosu. Kadetski zasedbi LTH Castingsa in Odeje sta febru- 40 Vabljeni na tržnico z unikatnimi izdelki, kulinaričnimi dobrotami in s spremljevalnim programom. Maj 2014 23. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem V Laškem je 12. in 13. aprila potekalo 23. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Za Strelsko društvo Lotrič iz Železnikov je bil to zelo uspešen konec tedna, saj so se njihovi tekmovalci vrnili domov z dvema novima državnima rekordoma in kar sedmimi medaljami. V soboto se je kot prva z zlatom okitila Petra Dobravec. O svojem uspehu je povedala naslednje: »Misel na možnost, da postanem državna prvakinja, me je vznemirjala že pred tekmo v Laškem. To priložnost sem imela dve leti, pa sem jo obakrat zapravila v finalu. Letos je šlo lažje. Pomembne tekme, ki sem jih imela za sabo, so me nekako utrdile, tako da mi je na koncu uspelo. To je v veliki meri trenerjeva zasluga. Prepustila sem se in treniram po njegovih navodilih. Uspeh je zagotovljen! S tem državnim prvenstvom sem si zagotovila vstopnico za svetovno prvenstvo v španski Granadi. Slednjo sem si sicer že prislužila z dvanajstim mestom na evropskem prvenstvu, današnja uvrstitev je to le še potrdila. Po državnem prvenstvu se za večino strelcev sezona konča, mene pa čakata še dva svetovna pokala (Maribor in München), Gran prix Plzen in svetovno prvenstvo. Tam se podeljujejo prve kvote za olimpijske igre. Moj cilj je osvojiti to kvoto v naslednjih dveh letih. V tej sezoni sem izpolnila vsa pričakovanja kluba, postala sem državna prvakinja in trenutno mi ta naziv pomeni največ.« Tudi ekipa članic s pištolo, ki so jo sestavljale Petra Dobravec, Irena Prezelj in Romana Prelec, je že četrtič zapored pokazala, da je nepremagljiva, in prepričljivo zmagala z več kot štiridesetimi krogi prednosti pred drugo najboljšo ekipo. Sledil je še uspeh Anje Prezelj, ki je v kategoriji kadetinj s pištolo osvojila bron. Državne prvakinje s pištolo so že četrtič dokazale, da so najboljše. Naslednji dan so se uspehi še stopnjevali. Naja Prezelj je z novim državnim rekordom zmagala v kategoriji mlajših pionirk. Teja Medved je bila druga. Ekipno so mlajše pionirke v postavi Naja Prezelj, Teja Medved in Tamara 41 Tolar zmagale prav tako z novim državnim rekordom. Uspeh so dopolnile cicibanke, ki so v postavi Špela Luznar, Andreja Frelih in Klara Šolar osvojile ekipno drugo mesto. Nina Drol Maj 2014 Prireditve v maju četrtek, 1. 5. petek, 2. 5. sobota, 3. 5. 6.00 Pohod k sv. Florjanu v Sopotnico zbor pred pošto v Škofji Loki 9.00 Pohod skozi Zalo Žirovski Vrh 44, Žiri 15.00 Salamijada na Žirovskem Vrhu Žirovski Vrh 44, Žiri 8.00–12.00 Sejem starin: Starinarnica na Placu Mestni trg 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg Odprtje kolesarske sezone Trg Ivana Regna Zaključek ure pravljic v Gorenji vasi, Poljanah in Sovodnju z lutkovno predstavo Polž Vladimir gre na štop Avla OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Okrogla miza: Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov na območju starega mestnega jedra Škofje Loke Sokolski dom, mala dvorana Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg Odprtje fotografske razstave Andreja Tarfile: Trenutki Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Pod mavričnim dežnikom: Iskanje skritega zaklada Vrtec Škofja Loka, igrišče enote Najdihojca, Okrogla miza: Zdrava in varna prehrana v športu in vsakodnevnem življenju Sokolski dom 17.00–19.00 Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 17.00–19.30 Pomladni koncert Gimnazije Škofja Loka Sokolski dom 19.00 Predavanje fotografa Aleksandra Čufarja: Kako fotografirati ljudi Galerija Muzeja Železniki 19.00 Predavanje: Pivovarstvo od Babilona do Škofje Loke Okrogli stolp Loškega gradu 7.00–14.00 Srečanje udeležencev akcije Prijatelji Ratitovca Krekova koča na Ratitovcu 9.00–15.00 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Trg Ivana Regna 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pri BC Mercator 9.00–13.00 Parada učenja Mestni trg, Škofja Loka 8.30 ponedeljek, 5. 5. torek, 6. 5. sreda, 7. 5. 17.00 19.00 16.00–19.00 četrtek, 8. 5. 17.00 19.00 petek, 9. 5. sobota, 10. 5. Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka torek, 17.30 Predstava za otroke: Žogica Nogica (nastopajo učenci PŠ Bukovščica) Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka sreda, 16.00–19.00 Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg Letni nastop oddelka za balet Glasbene šole Škofja Loka Sokolski dom 17.30 Pravljična urica: Pravljična pomlad Mladinski oddelek knjižnice Škofja Loka 12.00 Fotografska razstava Avtobiografsko (na ogled do 4. 6. 2014) Sokolski dom, preddverje in Mala galerija občine Škofja Loka 17.30 Škofjeloške pripovedke z rokodelsko delavnico Mladinski oddelek škofjeloške knjižnice Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 17.30 Gledališka delavnica za otroke in ogled produkcije gledališkega tečaja Mladinski oddelek škofjeloške knjižnice 19.00 Odprtje razstave rezbarja Marjana Vodnika: Izpovedi različnih lesov Galerija Muzeja Železniki 19.00 Četrti Lenčkov večer: pogovor z Vladimirjem Kavčičem Galerija v Stari šoli v Žireh 20.00 Monosatira: Diktator V. D. Galerija Muzeja železniki Tradicionalno peš romanje na Brezje Žiri–Brezje (zbor na Dobračevski 8, pri Temelju) Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pred Zadružnim domom Peti gorski tek KBK (Kopačnica– Blegoš–Kopačnica) Kopačnica Delavnica tapkanja in osebne rasti Knjižnica Žiri 10.00 Turnir v tenisu in balinanju Bazen Železniki 18.00 Zaključek Mednarodnega cikla koncertov: Blagoslovi me, moj talisman Sokolski dom Pohod po rapalski meji (v primeru slabega vremena 25. 5. 2014, 9.00) začetek pohoda izpred Litostrojske koče na Soriški planini 10.00–17.00 Dan muzejev – dan odprtih vrat, prost vstop v Loški muzej Loški muzej 10.00 Dan muzejev – muzejska ustvarjalna delavnica za otroke Male skrivnosti starega mesta Galerija Ivana Groharja Škofja Loka Dan muzejev – dan odprtih vrat v Muzeju Železniki Muzej Železniki 13. 5. 14. 5. četrtek, 15. 5. petek, 16. 5. sobota, 17. 5. 16.30 in 18.00 17.00–19.00 5.00 8.00–12.00 9.00 nedelja, 18. 5. 9.00 9.00–18.00 LUFt – Loški umetniški festival Mestni trg Tradicionalni kolesarki sejem Vojašnica Urbani sprehod Jane's Walk v Škofji Loki: (O)živimo Staro Loko zbirno mesto pred Starološkim gradom Lov za zakladom – orientacijski pohod za družine Mestni trg in okolica Škofje Loke LUFt –delavnica flamenka Mestni trg Karavana domačih pivovarn na Loškem gradu Bar Freising, Loški grad 15.00 Dan muzejev – javno vodenje po Muzeju Železniki Muzej Železniki 20.00 VI. Mednarodni cikel koncertov – Orgle &: Hans Fagius, orgle & Marta Močnik Pirc, sopran Kapela Jezusovih blagrov v Papirnici 16.00 Dan muzejev – nastop Harmonikarskega orkestra Železniki na trgu pred plavžem 8.30 Starološki romar: pohod po poteh starološkega romarja zbor pred cerkvijo sv. Jurija v Stari Loki 17.00 Dan muzejev – javno vodstvo po Groharjevi sobi (vodi Barbara Sterle Vurnik, višja kustosinja) Loški muzej Škofja Loka 10.00–13.00 16.00 16.00–21.00 11. 5. Predstava za otroke: Zverjasec 12. 5. 9.00–19.00 10.00 nedelja, 17.30 ponedeljek, 13.00–17.00 42 Maj 2014 ponedeljek, 19. 5. torek, 20. 5. sreda, 21. 5. četrtek, 22. 5. petek, 23. 5. sobota, 24. 5. 25. 5. Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg 19.30 Kristalni abonma: klavirski recital Katje Sinkovič Sokolski dom 18.00 Zapojmo, zaplešimo, zaigrajmo OŠ Škofja Loka – Mesto 17.00–19.00 Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 18.00–21.00 Tekma v smučarskih skokih za Pokal Žirov na veliki skakalnici Nordijski center Žiri 19.00 Zaključna prireditev projekta: Cvetko ima talent Športna dvorana Trata 19.00 Mednarodni festival pihalnih orkestrov Loka jo piha: koncert Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka in odprtje festivala Mestni trg (v primeru dežja pa na Loškem odru) Druga tekma v agilityju za pokal Slovenije poleg športnega parka Rovn 8.00–12.00 Uvodna prireditev Tedna podeželja s tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov Mestni trg 9.00–14.00 Kuharija na Placu: predstavitev gostincev s pripravo jedi na Mestnem trgu Mestni trg 8.00–12.00 Sejem starin: Starinarnica na Placu Mestni trg Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa parkirišče Športne dvorane Železniki 10.00 16. Visoški tek Visoko nad Škofjo Loko 10.00 Beach volley in piknik Športna dvorana Dašnica Dan ženske odbojke peščena odbojkarska igrišča Poden Otvoritev razstave rezbarij Petre Plestenjak - Podlogar Rokodelski center DUO Mednarodni festival pihalnih orkestrov Loka jo piha: promenadni koncerti orkestrov Mestni trg, Nama in Stara Loka 15.00 Voden ogled tematske poti v Crngrob zbirno mesto na avtobusni postaji; Škofja Loka –Stara Loka – papirnica– Pevno – Crngrob 17.00 Mednarodni festival pihalnih orkestrov Loka jo piha: koncerti orkestrov Mestni trg, Nama in Stara Loka 19.00 Dvanajsta revija mladih slovenskih orglavcev ob stoti obletnici Milavčevih orgel v Žireh Župnijska cerkev sv. Martina Delavnica: Zakaj, kdaj in kako certificirati svojo kakovost? velika sejna soba OOZ, Spodnji trg 2 19.30 Brezplačni koncert Mednarodnega cikla koncertov – Aco Biščević (tenor) in Mate Bekavec (klarinet): Pomlad po Evropi Sokolski dom Predavanje: O etiki in morali v poslovnem in vsakdanjem življenju (mag. Goran Klemenčič, Milena Miklavčič in Uroš Slak) Sokolski dom Ekološka tržnica Škofja Loka Mestni trg 16.00 Predavanje: Rastoči talenti – novi izzivi sodelovanja med dijaki, šolo in podjetji velika sejna soba OOZ Škofja Loka, Spodnji trg 2 18.00 Razstava izdelkov dijakov Šolskega centra Škofja Loka Sokolski dom 16.00 Delavnica: Kako ustanoviti podjetje? velika sejna soba OOZ, Spodnji trg 2 16.00 Turnir v namiznem tenisu in karaoke Športna dvorana Železniki 17.00–19.00 Brezplačne otroške delavnice Atelje Clobb 19.00 Dobrodelni koncert za pomoč ljudem v stiski Športna dvorana Trata, Škofja Loka 900 6.00 Peti pohod po obhodnici Ratitovec Soriška planina– Ratitovec 9.00–12.00 Podjetniška tržnica s Kuharijo na Placu Mestni trg 9.00–14.00 Kuharija na Placu: predstavitev gostincev s pripravo jedi na Mestnem trgu Mestni trg Kolesarjenje po starem v Škofji Loki (v primeru slabega vremena 31. 5. 2014, 9.00) Škofja Loka 10.00 Dan rokometa Športni park Dašnica 20.00 VI. Mednarodni cikel koncertov – Orgle &: Klaus Kuchling, orgle & Igor Mitrović, violončelo Kapela Jezusovih blagrov v Papirnici Pohod Gremo gor–dol iz Topolj 10.30 Pohod Gremo gor na sv. Mohor Selca 14.00 Pohod pod obronki Ratitovca start pred gostilno Macesen v Sorici 14.00 Etnološka prireditev: Janez že kleplje Nova Oselica 17.00 16.00–19.00 9.00 nedelja, 16.00–19.00 16.00 6.00 sreda, 28. 5. četrtek, 29. 5. petek, 30. 5. sobota, 31. 5. 10.00–20.00 11.00 11.00–13.00 43 Maj 2014 ODELOVAN VS JU Predstavljamo: M&A d.o.o., inštalacije Matjaž Košorok M&A d.o.o. poskrbi za vaše udobje pri ogrevanju, hlajenju in prezračevanju prostorov ter oskrbi z vodo Gonilna sila podjetja Matjaž Košorok je povedal, da ravno letos mineva dvajset let od začetka plinifikacije naše občine. Tedaj se je njegovo podjetje aktivno vključilo in v Škofji Loki montiralo prvo plinsko peč nemškega proizvajalca Vaillant. Sicer pa je glavna usmeritev podjetje M&A d.o.o. sledenje novostim in trendom v njihovi dejavnosti. Sodobni energenti ter razvoj tehnologije so na področje hišnih inštalacij prinesli veliko sprememb. Vsem je skupna skrb za čistejše okolje in večji izkoristek vloženega evra. Pri gradnji sodobnih nizkoenergijskih hiš podjetje beleži velik razmah toplotnih črpalk in solarnih sistemov. Brezplačna toplota sonca, zraka, zemlje ali podtalne vode se brez škode za okolje s pridom uporabljajo za ustvarjanje prihrankov pri proračunu podeljevanjem nepovratnih finančnih sredstev Eko sklada že nekaj let spodbuja občane k rabi čistejše energije. Večina strank podjetja M&A d.o.o. za namene zgoraj omenjenih investicij v ogrevanje in prezračevanje te subvencije tudi pridobi. Podjetje M&A d.o.o. s poslovnimi prostori v obrtni coni na Trati zaposluje šest ljudi. Njihova osnovna dejavnost je izvajanje ogrevalnih, hladilnih, prezračevalnih in vodovodnih inštalacij. Poleg izdelave inštalacije veliko skrb posvečajo tudi vzdrževanju in zagotavljanju servisnih storitev. družine ali podjetja. Učinkovitost pri ogrevanju na plin se poveča z vgradnjo kondenzacijskih plinskih peči. Te uporabijo tudi toploto, ki bi drugače ušla skozi dimnik. Prav tako opažajo velik pomen prezračevalnih sistemov. Prezračevalne naprave z vračanjem to- plote odpadnega zraka poskrbijo za večji izkoristek ogrevalnega sistema in hkrati v prostoru ves čas zagotavljajo dovolj svežega in čistega zraka. Matjaž Košorok poudarja, da je tudi država naredila konkreten korak k ohranjanju okolja. S ODELOVAN VS Predstavljamo: Križaj design, oblikovanje, izdelava in trženje vizualnih sporočil, d. o. o. JU Celovite rešitve na enem mestu Začetki obratovanja Križaj designa iz Godešiča pri Škofji Loki segajo štirideset let nazaj, ko so oblikovali in delali reklamne napise še brez računalniške podpore. Danes v novi poslovni stavbi z velikimi in sodobno opremljenimi delavnicami nudijo celoten proces za kvalitetno oblikovano in izdelano vizualno sporočilo. Kot nam ni vseeno, kako smo videti, tudi ni vseeno, kakšno grafično podobo predstavljamo. V Križaj designu znajo oblikovati, zato jim brez skrbi prepustite oblikovanje logotipov, publikacij, spletnih strani, celostne grafične podobe ... Iz preizkušenih materialov izdelujejo panoje, plakate, transparente, reklamne napise in še bi lahko naštevali. Vedno bolj se usmerjajo v stensko in pohištveno grafiko. Za promocijo vaše organizacije nudijo kvaliteten potisk tekstila. Novost njihove ponudbe je UV-tisk na plošče in stekla, pri čemer z UV-tiskalnikom v enem kosu stiskajo 250 X 125 centimetrov veliko grafiko. Če ste se naveličali enoličnih steklenih vrat, jih peljite h Križaju, kjer vam jih bodo potiskali z grafiko po vaših željah. Z grafiko, ki je visoko kvalitetna, natančna in nenazadnje tudi zelo obstojna. Redno spremljajo novosti oblikovanja in materialov za izdelavo vizualnih sporočil. S pomočjo dolgoletnih izkušenj v stroki znajo stranki izdelati unikatno vizualno podobo. Ker je videz zanje najpomembnejši, so njihovi izdelki izdelani po estetskih in likovnih zakonitostih. Želijo, da tudi z njihovo pomočjo pridobite prepoznavnost in ugled vaše organizacije ter 44 vas samih. Vedno upoštevajo želje in predloge stranke, predvsem pa imajo radi stranke, ki jim ni vseeno, kako je nekaj videti. Maj 2014 45 Maj 2014 46 Maj 2014 47
© Copyright 2024