Poslovodno računovodstvo - Tax-Fin-Lex
PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM JAVNEM SEKTORJU RAČUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV CELOTNI VZVOD OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA DISKRIMINANTNA ANALIZA –RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI IZ ZGODOVINE POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA KAJ JE ROA IN ROI? Register Certificiranih poslovodnih računovodij (CPR) 12 34 Letnik 5 • Številka 3 • September 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657 Poslovodno računovodstvo JESENI ZAČNEMO Z DRUGO IZVEDBO CPR Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 3/2012, Letnik 5 September 2012 Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija, d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana Uredniški svet: Predsednik: doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana Člani: prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem Srdan Tovornik, Nova Gorica Aleš Hauc, NKBM d.d. Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana Navodila piscem prispevkov 1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected] 2. Tehnični napotki: na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja, naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov; obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic: Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti). Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic. Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene. Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke. Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983) 3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo. 4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in naslov banke, davčno številko in EMŠO. 5. Prispevki se ne vračajo. PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM JAVNEM SEKTORJU RAĆUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV CELOTNI VZVOD OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA DISKRIMINANTNA ANALIZA –RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI IZ ZGODOVINE POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA KAJ JE ROA IN ROI? Register Certificiranih poslovodnih računovodij (CPR) Ljubljana, september 2012 1 Poslovodno računovodstvo 3/2012 JESENI ZAČNEMO Z DRUGO IZVEDBO CPR Kazalo vsebine JESENI ZAČNEMO Z DRUGO IZVEDBO CPR ................................................ 6 Dr. BOJAN TIČAR PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM JAVNEM SEKTORJU .......................................................................................... 8 1. UVODNA OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEB V JAVNEM SEKTORJU .................. 9 2. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV V JAVNEM SEKTORJU .. 11 3. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU ................... 14 4 ODGOVORNOSTI DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU ...................................... 17 5. SKLEP ............................................................................................................ 19 Dr. BRANKO MAYR RAČUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV ..................................................21 Uvod .............................................................................................................. 31 Začasne razlike ............................................................................................. 31 PRAVILA PRIPOZNANJA ODLOŽENIH DAVKOV .................................................... 38 Terjatve za odložene davke ........................................................................... 41 Pripoznanje odloženih obveznosti za davek ............................................................45 Dr. ŽIVKO BERGANT CELOTNI VZVOD ...............................................................................................54 IRENA VIHER OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA ................................................................72 Mag. MELITA SMERDEJ JEREB DISKRIMINANTNA ANALIZA – RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI ..................................................81 Uvod .............................................................................................................. 81 Splošne značilnosti podatkov ........................................................................ 83 Diskriminantna analiza ................................................................................. 84 Mag. DEJAN PETKOVIČ IZ ZGODOVINE POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA ............................93 Uvod .............................................................................................................. 93 Pojem enakoličnega računovodstva .............................................................. 93 Gospodarska in računovodska terminologija ............................................... 95 Namen enakoličnosti računovodstva ............................................................. 97 2 Obratovno knjigovodstvo ...............................................................................97 Slabost »prejšnjega« knjigovodstva ...............................................................98 Primeri opisov kontov ....................................................................................99 Sklep .............................................................................................................100 Dr. ŽIVKO BERGANT KAJ JE ROA IN ROI? .......................................................................................102 1 Uvod ..........................................................................................................102 2 Opredelitev in izračun ROA ......................................................................102 3 Dobičkonosnost vloženega kapitala ROI ..................................................105 6 Sklep ..........................................................................................................107 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO .........................................................109 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO ..........................................................................................112 ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O..........................................................121 IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV ...............................122 CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA...........................................123 Splošne informacije o programu ..................................................................123 Urnik izvajanja v letu 2012/13 in kratka vsebina posameznih predmetov ...125 Urnik izvajanja cpr 2012/13.................................................................................. 125 Groba vsebina posameznih predmetov, obseg izvajanja in CPR-CT .................... 126 Vpisni pogoji ........................................................................................................ 127 Pravila CPR .................................................................................................128 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) .131 CIMA...................................................................................................................132 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB ...................................................................136 STROKOVNI SEMINARJI................................................................................138 1. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA DIREKTORJE (DELAVNICA) .........................139 2. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA PRAVNIKE ...................................................140 3. KAKO ORGANIZIRATI IN VODITI UČINKOVITO RAČUNOVODSTVO? ................142 SVETOVANJA ...................................................................................................143 ZALOŽBA IPR ...................................................................................................144 VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V .......................................................................154 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO .....................................154 3 4 Spoštovane kolegice, kolegi! Prepričan sem, da ste dopust preživeli mirno. Vaš mir pa ne bo trajal. Že september se je začel zelo pestro. Vlada nam je postregla z naborom ukrepov, ki bi naj zagotovili boljši jutri. Po bežnem branju predlaganih ukrepov lahko izrazimo prepričanje, da vodijo v pravo smer. Poudarjajo varčevanje v povezavi s vzpodbujanjem gospodarske rasti. Med ukrepi je za pozdraviti debirokratizacijo, ki po našem mnenju duši gospodarstvo. To velja tudi na področju računovodenja in davkov. Želimo si, da bi bili primerljivi s kolegi v drugih članicah EU in bi tudi pri nas poenostavili pravila računovodenja in obdavčitve. Upamo, da so predlogi pavšalne obdavčitve pravi, da ne gre za obliko, ki bo neprijazna do malih podjetij in kot taka le črka na papirju. Vprašanje je, kdaj bodo implementirani v naš gospodarski prostor. Verjetno soglašate, da je skrajni čas za prenehanje političnih igric. Potrebno se je povezati in enotno spopasti z gospodarsko krizo. Ali bodo naši politiki zmogli toliko preudarnosti? Če ne, je scenarij znan – »prisilna uprava s strani EU«. Jeseni je začetek novega ciklusa izobražavanj. VŠR se lahko pohvali, da njeni diplomanti niso nezaposleni. Prav tako je prva generacija dobitnikov certifikata Certificiranega poslovodnega računovodje čvrsto zasidrana v svojih delovnih okoljih. Predlagane novosti bodo vplivale tudi na naše delo. Pomagali vam bomo, da bo ovir čim manj. Vabimo vas na seminarje in delavnice Inštituta za poslovodno računovodstvo, kjer bomo s pomočjo najvidnejših slovenskih praktikov obravnavali aktualne teme. Želim vam prijetno branje naše revije. Branko Mayr 5 Dr. Branko Mayr1 JESENI ZAČNEMO Z DRUGO IZVEDBO CPR Pred nami je druga izvedba izobraževanja za pridobitev certifikata poslovdnega računovodej. Urnik izobraževanja prikazujemo na svpletnih straneh IPR in VŠR. Naj ponovimo nekaj pomembnejših poudarkov: Komu je program CPR namenjen? Študijski program je namenjen tistim, ki želijo največ. Strokovne podlage programa so v svetovno najuglednejših programih CIM in IMA. Po vsebini zagotavlja ekonomska znanja, ki jih potrebujejo tudi kandidati za opravljanje izpita za stečajnega upravitelja ali sodnega izvedenca. Pa še nekaj o certificiranju! Računovodstvo, še posebej poslovodno računovodstvo, je specifično in terja specifična znanja. Ta znanja nudijo izobraževalni programi Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo in visokošolski program računovodstva Visoke šole za računovodstvo. Skupaj s partnerji iz tujine in domovine omogočamo pridobitev različnih certifikatov in diplom, ki dokazujejo strokovnost njihovega nosilca. Certificiranje poslovnih znanj je v svetu uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata uresničiti pridobljena znanja v praksi. V sodelovanju s partnerji omogočamo pridobitev: Svetovno najuglednejših strokovnih nazivov (certifikatov, diplom) CIMA in IAB in slovenskega CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE (CPR). S pridobljenimi certifikati dokazujemo strokovno usposobljenost izvajanja različnih računovodskih del. V razvitih državah so najbolj cenjena znanja s področja poslovodnega računovodstva. Ti certifikati so predpogoj zasedbe odgovorjenših delovnih mest v podjetjih. Po svetu in pri nas so uveljavljeni številni certifikati, ki dokazujejo ustrezna znanja. 1 Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja. 6 Ključni certifikati na področju poslovnih financ in računovodstva so: Področje Po svetu V Sloveniji Revizija AICPA, CPA, CIPFA, ICAEW, ICAS ... pooblaščeni revizor, državni revizorji različnih nazivov Ocenjevanje vrednosti podjetij ASA ... pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij Davki ACCA, CIPFA, ICAS davčni svetovalec, preizkušeni davčnik Finančna analiza CFA CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Finančno računovodstvo (računovodenje za zunanje uporabnike) CIPFA IAB (več nazivov) preizkušeni računovodja Poslovodenje CIMA, CMA, AICPA ... CPR (CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA) Knjigovodstvo IAB IAB (več nazivov) Visoka šola za računovodstvo je usmerjena v izobraževanje poslovodnih računovodij. Ta usmeritev je razlog, da je med študenti veliko takih, ki so že diplomirali na kakšni drugi fakulteti, tudi ekonomski, in na Visoki šoli za računovodstvo pridobivajo specifična znanja s področja poslovodnega računovodstva. Znanja, ki se pridobijo na Visoki šoli za računovodstvo, so v veliki meri usklajena z izobraževalnimi programi CIMA, CMA in CPR in kot taka zadostna podlaga za pristop k izpitu za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (CPR). Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 7 dr. Bojan Tičar1 PRAVNA RAZMEJITEV POSLOVODNIH OSEB V SLOVENSKEM JAVNEM SEKTORJU Povzetek: Avtor v prispevku prikaže sistemsko ureditev javnega sektorja, opredeli pojem poslovodnega organa in njegove posebnosti. Položaj in odgovornost poslovodnih organov, ki so javni uslužbenci, razmeji od pravnega statusa javnih funkcionarjev v javnem sektorju. Odgovornost direktorjev v javnem sektorju razmeji glede na pravni status direktorjev v državni upravi (oziroma lokalni samoupravi) in glede na pravni status direktorjev v pravnih osebah javnega prava. Članek sklene s pregledom pravnih oblik odgovornosti direktorjev v javnem sektorju javnega sektorja. Ključne besede: poslovodni organ javnega sektorja, direktor v javnem sektorju, direktor osebe javnega prava, javna uprava, državna uprava, javni sektor, osebe javnega prava Summary: In the present article author defines the legal regulation of the Slovenian public sector and special characteristics in responsibilities of the directors in the public sector. Director in the public sector is a special legal institute. Director is not public functionary who is elected by votes on his/her position. Author defines also public functionaries and their responsibilities. Author divides responsibilities of the public functionaries from the responsibilities of the directors in the public sector. Director in the public sector is a professional manager, legally responsible for all operational activities of the public organization. Director in the public sector has a special responsibilities and a special legal status as an administrative manager and as an employer of administrative stuff. Through this viewpoint author describes in the article also some different views of legal responsibility for directors in the public sector. Key words: director of the public sector, director in the public administration, director of the public legal persons, public administration, public sector, public institutions 1 Prof. dr. Bojan Tičar je profesor na Fakulteti za varnostne vede, Univerze v Mariboru; profesor na Visoki šoli za računovodstvo; predstojnik raziskovalne enote na Visoki šoli za računovodstvo; certificirani poslovodni računovodja. 8 1. UVODNA OPREDELITEV POSLOVODNIH OSEB V JAVNEM SEKTORJU V prispevku bomo prikazali pravni položaj poslovodnih oseb v javnem sektorju v slovenski pravni ureditvi. S statusom bomo opredelili tudi različne vidike njihove odgovornosti. Poslovodne osebe v javnem sektorju bomo pravno razdelili na tiste, ki so prišle na položaj z volitvami ali imenovanjem – javne funkcionarje in na tiste, ki so bile na svoja delovna mesta izbrane v natečajnih postopkih po profesionalnem vidiku in po preverjanju formalnih pogojev – direktorje v javnem sektorju. V uvodu bomo opredelili javni sektor. Pojem javni sektor v slovenskem pravnem sistemu ni enotno opredeljen. Njegova pravna opredelitev je v različnih predpisih in političnih usmeritvah večplastna. Pojem javni sektor namreč formalno-pravno v različnih predpisih zajema različne pravne subjekte in ima različen pomen. Javni sektor je na primer urejen v Zakonu o javnih financah (ZJF-1). Po osmi točki 3. člena tega zakona javni sektor predstavljajo vsi neposredni in posredni proračunski uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oba v obveznem delu zavarovanja), pa tudi javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje. Takšna ureditev zajema ekonomsko-vsebinski pogled na pravne subjekte, ki pripadajo javnemu sektorju. Je najširša, vseobsežna in temelji na logiki javnega financiranja in državnega vpliva na ureditev upravljanja naštetih pravnih subjektov. Podobna je opredelitev zavezancev za javna naročila in s tem javnega sektorja Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2). Za zavezance štejejo neposredni in posredni uporabniki proračuna, pa tudi druge pravne osebe, javna podjetja in povezane družbe, ki jih ustanovi neposredni ali posredni uporabnik proračuna s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in v katere lahko uporabnik proračuna imenuje najmanj polovico članov uprave ali nadzornega odbora ali pa nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami ali deleži. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) je javni sektor definiral posredno s pravnim statusom posameznika ‒ javnega uslužbenca. ZJU določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Po ZJU javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja (Korpič – Horvat, 2005). 9 Opozoriti je treba, da splošna načela in uvodne določbe do vključno 21. člena ZJU veljajo za vse naštete subjekte, preostale določbe pa samo za državno upravo in lokalno samoupravo, kot ju bomo opredelili v nadaljevanju. 2. člen ZSPJS vsebuje relevantno ureditev javnega sektorja, ki ga predstavljajo: državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javni sektor opredeljuje tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Vendar tako ZSPJS kot ZJU iz javnega sektorja izrecno izvzemata javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. ZSPJS velja za javne uslužbence kot za funkcionarje. ZSPJS vsebuje še varovalno normo, saj določa, da v javni sektor, za katerega velja sistem plač, sodijo tudi druge osebe javnega prava, če so uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalnih skupnosti. Sem gotovo sodijo krajevne skupnosti, ki imajo lastno subjektiviteto. Zakon ne velja za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Zakon namreč izrecno pravi, da navedene organizacije niso del javnega sektorja, za katerega velja obravnavani sistem plač v javnem sektorju. Subjekti javnega sektorja, podrejeni Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so opredeljeni v dveh podzakonskih aktih: v Sklepu o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; v Pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih. Zavezancev za uporabo pravil sistema plač v javnem sektorju je skupaj približno 3.100 (AJPES, 2006) in predstavljajo javni sektor po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Največji del javnega sektorja predstavljajo javni zavodi, v tem segmentu je tudi zaposlena glavnina javnih uslužbencev, približno 106.000. V prispevku bomo razumeli javni sektor tako, kot je pozitivno-pravno opredeljen v ZJU in še posebej v ZSPJS, v katerem so zavezanci zakona tudi javni funkcionarji v javnem sektorju. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 10 2. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST JAVNIH FUNKCIONARJEV V JAVNEM SEKTORJU Funkcionarje v javnem sektorju lahko opredelimo kot osebe, ki izvršujejo oblast (Tičar, Rakar, 2009, 335‒339; Virant, 2009, 19). Ker pa oblast izvaja tudi del javnih uslužbencev, zakonodaja podaja nekoliko natančnejšo opredelitev: funkcionarji so 1) osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami; 2) osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti, ter 3) druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Ta opredelitev ni popolna, saj na primer ne zajema vsaj tistih oseb, ki jih kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo predstojniki državnih organov, ki ne sodijo v eno od treh (klasičnih) vej državne oblasti (14. člen ZRacS-1), in oseb, ki opravljajo funkcije v okviru institucij EU (ZVPEP). Glede na to bi funkcionarja lahko opredelili kot osebo, ki je nosilec pooblastil državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali institucije EU in svojega dela ne opravlja poklicno na podlagi klasičnega delovnega razmerja, ampak na podlagi mandata, ki ga pridobi bodisi z izvolitvijo ali imenovanjem na splošnih volitvah bodisi z izvolitvijo ali imenovanjem v državne organe oziroma organe samoupravnih lokalnih skupnosti (Grafenauer in Brezovnik, 2006, 261). Politični funkcionarji so osebe, ki mandat za opravljanje funkcije pridobijo po politični poti, in sicer z neposrednimi volitvami ali imenovanjem s strani državnega zbora ali vlade. Te osebe sprejemajo politične odločitve in so politično odgovorne. Njihov mandat je časovno omejen, tisti, ki jih imenuje državni zbor ali vlada, so lahko po politični poti tudi razrešeni (Virant, 2009, 196–197). Na državni ravni so politični funkcionarji na primer predsednik republike, predsednik, podpredsedniki in poslanci državnega zbora, predsednik in člani državnega sveta, predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade in državni sekretarji, na lokalni ravni pa člani občinskega sveta, župani in podžupani. Ti funkcionarji opravljajo svoje funkcije poklicno, razen članov državnega sveta in občinskega sveta, ki jih opravljajo nepoklicno. Župani in podžupani lahko opravljajo funkcijo poklicno ali nepoklicno – župan se o tem odloči sam, podžupan pa za svojo odločitev potrebuje soglasje župana (34.a člen ZLS.). Čeprav večino teh funkcionarjev imenuje državni zbor (7. člen ZIntPK) in je njihov mandat časovno omejen, so pri izbiri pomembni strokovni pogoji in merila, funkcionarji pa tudi svoje delo opravljajo po strokovnih kriterijih. Navedene funkcije so po svoji naravi torej pretežno strokovne, a se političnemu vplivu zaradi imenovanja v državnem zboru ni mogoče povsem izogniti (Virant, 2009, 197). 11 Sodniki in državni tožilci imajo trajni, državni pravobranilci pa omejeni mandat (29. člen Zakona o državnem pravobranilstvu /ZDPra/). Pogoji in merila za njihovo imenovanje so izključno strokovni, prav tako delo opravljajo izključno po strokovnih merilih. Njihova funkcija je poklicna in karierna. Glede na to se pravni režim pravosodnih funkcionarjev zelo približuje pravnemu režimu javnih uslužbencev (Virant, 2009, 197–198). Funkcionarje in javne uslužbence v državni upravi razlikuje že URS, saj v 120. členu določa, da način imenovanja funkcionarjev (državne) uprave ureja zakon, v 122. členu pa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Funkcionarji v državni upravi so politični funkcionarji, torej osebe, ki v izvršilni veji oblasti delujejo politično in so imenovani oziroma izvoljeni na podlagi političnih kriterijev po volji vladajoče politične stranke oziroma koalicije. Ker je postopek imenovanja predsednika vlade in ministrov urejen že z URS, so s to ustavno določbo mišljeni morebitni drugi politični funkcionarji, ki poleg prej navedenih delujejo v izvršilni veji oblasti (Šturm /ur./, 2002, 867). Postavitev meje med političnimi funkcijami in uslužbenskimi delovnimi mesti v državni upravi je zato v prosti presoji zakonodajalca. Primerjalno gledano visoka vodstvena delovna mesta v državni upravi zasedajo javni uslužbenci in ne politični funkcionarji. Enako velja za slovenski pravni red – po veljavni ureditvi so na primer v ministrstvih politični funkcionarji samo ministri in državni sekretarji (17. člen ZDU-1). Vloga političnih funkcionarjev in javnih uslužbencev je različna – prvi v proces javnega upravljanja vnašajo politične (torej vrednostne) odločitve, drugi pa pripravljajo strokovne podlage za njihovo sprejetje in jih nato izvršujejo po pravilih stroke. Pri političnih funkcionarjih zato zahteva po strokovnosti ni izražena, pri javnih uslužbencih pa je. Pravni položaj funkcionarjev urejajo URS, sistemska zakonodaja, področna zakonodaja in podzakonski predpisi (Vlaj /ur./, 2006). Nasploh lahko rečemo, da za funkcionarje veljajo nekatere posebne pravice (38. člen ZPos) in nekatere posebne omejitve in prepovedi. Zakon, ki ureja pravice funkcionarjev na državni in lokalni ravni, je Zakon o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO). Vendar je zakon ob uveljavitvi urejal predvsem njihov materialni položaj, torej plače poklicnih funkcionarjev in nadomestila nepoklicnih funkcionarjev ter njihove pravice po prenehanju funkcije. Ker plačni sistem funkcionarjev zdaj ureja ZSPJS in ker je položaj posameznih skupin funkcionarjev kasneje uredila področna zakonodaja, je pomen tega zakona v praksi omejen, poleg tega pa je tudi terminološko zastarel. Sistemski zakon, ki ureja predvsem omejitve, dolžnosti in prepovedi funkcionarjev, je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Zaradi krepitve delovanja pravne države ta zakon določa ukrepe in metode za 12 večjo integriteto in transparentnost ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Pojem funkcionarja v javnem sektorju je opredeljen zelo široko (4. člen ZIntPK), veljavnost ZIntPK pa se v nekem obsegu nanaša tudi na njegove družinske člane. Preprečevanje nasprotja interesov in nadzor nad sprejemanjem daril vsebinsko sestavljajo štirje sklopi, in sicer: 1. nezdružljivost, ki obsega: a) nezdružljivost opravljanja funkcije in b) prepoved članstva in opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v določenih organizacijah; 2. prepoved in omejitve sprejemanja daril; 3. omejitve poslovanja; 4. izogibanje nasprotju interesov. Poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, lahko pa opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem (26. člen ZIntPK). Poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti. Ne glede na njihovo vrednost pa funkcionar ne sme sprejemati daril, ki so ali bi lahko vplivala na objektivno in nepristransko opravljanje njegove funkcije. Te prepovedi in omejitve veljajo tudi za družinske člane funkcionarja (31. člen ZIntPK). Državni organi, lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko sprejemajo darila samo v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, ne glede na določbe drugih zakonov pa ne smejo sprejemati daril, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na zakonitost, objektivnost in nepristranskost njihovega delovanja (Rakar, 2007, 4‒7). Za funkcionarje veljajo tudi omejitve poslovanja, in sicer tako v času opravljanja funkcije kot določeni čas po prenehanju opravljanja funkcije. V prvem primeru omejitev velja tudi za družinske člane funkcionarja, KPK pa na svoji spletni strani mesečno objavlja seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. 13 Zakon ureja tudi dolžnost izogibanja nasprotju interesov, posledice njenega neupoštevanja in postopek ugotavljanja obstoja nasprotja interesov, vendar se te določbe ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe urejena z drugim zakonom. Od funkcionarjev so za nadzor premoženja zavezani poklicni funkcionarji, nepoklicni župani in podžupani. Zavezanec mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije ali dela, sporočiti komisiji podatke o svojem premoženjskem stanju (42. člen ZIntPK). Če komisija ugotovi, da ji zavezanec ni sporočil podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih, ga pozove, da to stori v zakonsko določenem roku. Če zavezanec tega ne stori, KPK odloči, da se mu plača oziroma nadomestilo plače vsaki mesec po tem, ko je pretekel rok, zniža za znesek v višini deset odstotkov njegove osnovne plače, vendar največ do višine minimalne plače (44. člen ZIntPK). Podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev so ne glede na omejitve, ki jih določa Zakon o varovanju osebnih podatkov in davčnih tajnostih, javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti (46. člen ZIntPK). Če se premoženje zavezanca od zadnjega poročila nesorazmerno poveča, ga KPK pozove, naj pojasni, kako je do tega prišlo. Če tega ne stori ali je pojasnilo nerazumljivo, KPK o tem obvesti organ, pri katerem zavezanec opravlja funkcijo, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje zavezanca, ob sumu storitve drugih kršitev pa tudi druge pristojne organe (45. člen ZIntPK). Ti organi lahko, razen pri neposredno izvoljenih funkcionarjih, začnejo postopek za prenehanje mandata ali za razrešitev ali druge postopke in o tem obvestijo KPK. 3. POLOŽAJ IN ODGOVORNOST DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU Pojem direktor v javnem sektorju ali direktor javnega sektorja je pravno opredeljen v prvem odstavku 1. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in opredeljuje plačno ureditev za predstojnike občinskih uprav, direktorje, ravnatelje in tajnike. Ureditev je izpeljana v 7. členu, kjer so določene plačne skupine in podskupine vseh zaposlenih v javnem sektorju. Nanašajoč se na direktorje javnega sektorja zakon govori o skupini B – poslovodnih organih pri uporabnikih proračuna. Razdeli jih na podskupino B1 – ravnatelje, direktorje in tajnike. Drugih plačnih podskupin pri tej plačni skupini ni. Tako je ureditev v plačne skupine hkrati tudi že ureditev v plačne podskupine (Bohinc, Tičar, 2007). ZSPJS razdela šele Uredba o plačah direktorjev, ki pove, kdo so direktorji javnega sektorja. V slovenskem pravnem sistemu kot delovna mesta 14 direktorjev v javnem sektorju štejejo: mesta direktorjev, ravnateljev in tajnikov v javni upravi (državni in lokalni samoupravi), mesta direktorjev, ravnateljev in tajnikov v samostojnih osebah javnega prava (javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih, javnih gospodarskih zavodih, javnih ustanovah). Mednje sodijo tudi delovna mesta, ki so imenovana drugače ali širše. To so: mesta rektorjev in dekanov na javnih univerzah in fakultetah, mesta predsednikov, ki niso funkcionarji, mesta direktorjev vladnih služb, mesta generalnih direktorjev in direktorjev organov v sestavi (policije, DURS ipd.), mesto načelnika generalštaba Slovenske vojske, mesta generalnih direktorjev direktoratov, mesta glavnih inšpektorjev, mesta generalnih sekretarjev oziroma sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, mesta načelnikov upravnih enot ter mesta direktorjev oziroma tajnikov. Delovna mesta tajnikov se nanašajo na glavne tajnike univerz in tajnike samostojnih visokošolskih zavodov, ne pa tudi na tajnike fakultet, članic javnih univerz. Posebej je treba poudariti, da pravna ureditev plač za direktorje javnega sektorja velja tudi za: mesta strokovnih direktorjev oziroma strokovnih vodij, mesta namestnikov direktorjev in mesta članov uprav (npr. javnih skladov), če je uprava poslovodni organ osebe javnega prava, za katere velja ZSPJS. Pri tem naj opozorimo, da je sam pojem direktorja v različnih predpisih različno imenovan. V predpisih o osnovnem in srednjem šolstvu ter predšolski vzgoji je to navadno ravnatelj, v predpisih o visokem šolstvu je to rektor oziroma dekan, v predpisih o zdravstvu je to direktor, ki je spet lahko samo poslovni ali strokovni, v predpisih o športu je to direktor, lahko tudi predsednik ipd. V pregledu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ZJU in ZSPJS ugotavljamo, da sta statusa direktorja javnega sektorja dva. Direktor javnega sektorja lahko je uradnik, lahko pa tudi ni. Uradniki so po ZJU tisti javni uslužbenci, ki izvajajo javne naloge v državni upravi in drugih državnih organih ali občinskih upravah. Zakon o javnih uslužbencih ureja vprašanja direktorjev ‒ uradnikov – kot direktorjev v javni upravi v 80. členu. V njem opredeli položaj direktorja, pri čemer določa, da je položaj uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu. Položaji so: v ministrstvih: generalni direktor, generalni sekretar in vodje organizacijskih enot; v organih v sestavi ministrstva: direktor in vodje organizacijskih enot; v upravnih enotah: načelnik upravne enote in vodje organizacijskih enot; v vladnih službah: direktor in vodje organizacijskih enot; 15 v upravah lokalnih skupnosti: direktor in vodje organizacijskih enot. Položaji so tudi delovna mesta namestnikov in neposrednih pomočnikov. Položaj po Zakonu o javnih uslužbencih se pridobi za dobo petih let. Uradniki se za položaje izbirajo na podlagi javnega natečaja, ki ga Zakon o javnih uslužbencih ureja v 82. členu. Direktor javnega sektorja je nedvomno javni uslužbenec. To izhaja iz 1. člena ZJU, z opredelitvijo, da je javni uslužbenec vsaki posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po ZJU sestavljajo tudi javni zavodi, zato so direktorji javnih zavodov, ki imajo z zavodom sklenjeno delovno razmerje, javni uslužbenci. Eden izmed pomembnejših splošnih predpisov, ki urejajo osebni in delovnopravni položaj direktorjev v javnem sektorju, je po našem mnenju tudi ZDR, ki v 72. členu določa pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami. V delovni zakonodaji direktor ni relevanten izraz, temveč je to poslovodna oseba. ZDR ne loči med poslovodnimi osebami v javnem sektorju in poslovodnimi osebami v zasebnem sektorju. Zakon ne uporablja niti izraza ''individualna pogodba o zaposlitvi''. Dejansko gre pri vsaki pogodbi o zaposlitvi s fizično osebo za individualno pogodbo, ki pa ima svoj pravni temelj tako v zakonskih določbah kot v ureditvi kolektivnih pogodb. Zaradi poudarjanja, da lahko v pogodbi o zaposlitvi z direktorjem veljajo posebna pravila, se v vsakodnevni uporabi slednja pogosto laično imenuje ''individualna pogodba''. Vendar je pravno dosledno in pravilno, da se ta pogodba imenuje pogodba o zaposlitvi poslovodne osebe. Pogodba o zaposlitvi poslovodne osebe vzpostavlja dvojno pravno razmerje med poslovodno osebo in delodajalcem (tj. pravnim subjektom, katerega posle vodi). Po eni strani je to korporacijsko-pravno razmerje, ki ga opredeljuje funkcija poslovodnega organa, določena s posebnimi zakoni, po drugi strani pa je to delovno-pravno razmerje, ki je urejeno z delovnopravnimi predpisi. Predmet obeh pravnih razmerij je delo, ki ga poslovodna oseba opravlja v okviru svoje funkcije, na katero je bila imenovana. Položaj poslovodne osebe se na sploh razlikuje od položaja odvisnega delavca, ki se vključi v organiziran delovni proces delodajalca po delodajalčevih navodilih in pod njegovim nadzorom. Iz narave poslovodenja izhaja, da ti posli praviloma ne pomenijo odvisnega dela, temveč samostojno, neodvisno in k rezultatu usmerjeno delovanje (Komentar ZDR, 2002). Za poslovodne osebe veljajo možnosti odmika od delovno-pravnih standardov, ki morajo biti zapisane in urejene v pogodbi o zaposlitvi. Vendar kljub temu, da zakon ne loči med poslovodnimi osebami javnega in zasebnega sektorja, med njimi obstajajo pomembne razlike. 16 ZJU in ZSPJS sta v razmerju do ZDR posebna predpisa. V sodobnem pravu velja obvezno pravilo, da ob različni ureditvi ali koliziji istega razmerja v splošnem in posebnem predpisu prevlada slednji (lat: lex specialis derogat legi generali), zato prevlada ureditev položaja poslovodne osebe v ZJU in v ZSPJS. Za delovno-pravni položaj direktorjev javnega sektorja torej nasploh velja ureditev ZDR, če ZJU in ZSPJS ne določata drugače. Vsekakor pa pravna razmerja, ki sestavljajo status poslovodnih oseb, vsebuje samo ZDR. Če le-ta niso urejena v posebnih zakonih, veljajo določila splošnega zakona. Na podlagi ureditve 72. člena ZDR se lahko delodajalec s poslovodno osebo dogovori posebej in drugače kot z ostalimi zaposlenimi. Elementi delovnega razmerja, ki jih zakon dopušča spreminjati, so: pogoji in omejitve delovnega razmerja za določeni čas, delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov, plačilo za delo, disciplinska odgovornost in prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Glede prvih treh alinej zakon dopušča odmik od temeljnega načela delovnega prava, ki določa, da je svobodna pogodbena volja strank pogodbe o zaposlitvi omejena s kogentnimi minimalnimi delovno-pravnimi normami. To pomeni, da delodajalec ni dolžan upoštevati določb zakona glede omejitve delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu. Osebna veljavnost tega pravila se zaokrožuje na poslovodne osebe. Določilo se torej nanaša samo na poslovodne osebe in ne tudi na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Skratka, posebna ureditev v 72. členu Zakona o delovnih razmerjih pomeni, da smeta pogodbeni stranki določene pogoje dela za poslovodno osebo urediti tudi drugače (bolj ali manj ugodno), kot to ureja zakon za ostale delavce. S 4. alinejo navedenih pogojev pa je pogodbena svoboda pogodbenih strank kogentno (prisilno) omejena. Pri izplačevanju plač direktorjem v javnem sektorju sta namreč pravno relevantni samo ureditvi v 16. členu ZJU in v 3. členu ZSPJS, ki delodajalca omejujeta pri možnosti, da bi poslovodni osebi omogočil drugačno plačilo za delo, kot ga dopušča veljavna zakonodaja s kolektivnimi pogodbami. 4 ODGOVORNOSTI DIREKTORJEV V JAVNEM SEKTORJU Proučimo še zakonske vidike odgovornosti direktorja javnega sektorja kot zakonitega zastopnika v javnem sektorju (Tičar, 2007, 45‒57): prekrškovno je direktor javnega sektorja odgovoren kot zakoniti zastopnik osebe javnega prava, občinske uprave ali organa v sestavi državne uprave za morebitne prekrške, ki jih stori s svojim delom ali 17 v povezavi s svojim delom. Prekrški so opredeljeni v kazenskih določbah različnih zakonov, ki zavezujejo osebo javnega prava, občino ali državo. Takšne določbe vsebuje na primer ZJN- 2; kazensko-pravno je direktor javnega sektorja odgovoren za morebitna kazniva dejanja, ki jih lahko stori s svojim delom naklepno ali iz malomarnosti. To vsebinsko ureja Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ); kontraktno-civilnopravno je direktor javnega sektorja odgovoren za neizpolnjena ali nepravilno izpolnjena pogodbena razmerja, ki jih je sklenil v imenu in za račun osebe javnega prava, občinske uprave ali organa v sestavi državne uprave v okviru svojih pooblastil. To ureja obligacijski zakonik (OZ, npr. členi 90, 96, 100, 123, 131, 134, 141, 146, 147 idr.). kvazikontraktno in deliktno civilnopravno je direktor javnega sektorja odgovoren za pravne posledice razmerij, ki lahko nastanejo v povezavi z nepogodbenimi obligacijskimi razmerji osebe javnega prava, občinske uprave ali organa v sestavi državne uprave v okviru direktorjevih pooblastil (kondikcije, gestije, verzije) ali v zvezi z nepogodbenimi, odškodninskimi (deliktnimi) obveznostmi. Tudi to ureja OZ. Po splošnih načelih OZ (člena 131 in 132) je tisti, ki povzroči drugemu škodo, dolžan to povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. To je subjektivna odgovornost, vezana na krivdo. Za škodo ne glede na krivdo pa se odgovarja samo v z zakonom določenih primerih. To pa je objektivna odgovornost, ki jo mora kot tako opredeliti posebni zakon. Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu in okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). delovno- in uslužbenskopravno je direktor javnega sektorja odgovoren napram zaposlenim v osebi javnega prava kot predstojnik ali delodajalec, nato pa tudi subjektivno kot delavec za eventualne disciplinske ali delovnopravne nepravilnosti. To urejajo ZDR, delno pa tudi ZJU in veljavne kolektivne pogodbe ter podzakonski akti; finančnopravno je direktor javnega sektorja kot zakoniti zastopnik odgovoren za morebitno nezakonito finančno poslovanje samostojne osebe javnega prava (javne agencije, javnega sklada ali javnega zavoda, ne pa tudi občinske uprave ali organa v sestavi državne uprave). To ureja zakonodaja o finančnem poslovanju podjetij, pa tudi drugi predpisi o javnih financah, javnem računovodstvu in finančnem nadzorstvu; ne nazadnje je v okviru načela zakonitosti direktor javnega sektorja odgovoren tudi za smotrnost delovanja osebe javnega prava, ki jo vodi, kar ugotavlja Računsko sodišče RS v skladu s predpisi o računskem sodišču RS ipd. 18 5. SKLEP V pričujočem prispevku smo opredelili temeljne značilnosti pravnega statusa, povezanega s pojmoma javni funkcionar in direktor javnega sektorja. V prispevku smo poskusili prikazati veljavno ureditev (ius positivum) problematike pravnega položaja in raznovrstnih vidikov pravne odgovornosti direktorjev v pravnem sistemu RS. Zavestno nismo proučili odprtih vprašanj ureditve teh kategorij v pravnem sistemu EU. Zavedamo pa se, da tudi za tovrstna vprašanja obstaja evropska regulativa, ki jo je Slovenija z vstopom v EU privzela v lastni pravni red. Vendar naj bo to predmet kakšne prihodnje študije. Literatura: BOHINC, Rado, TIČAR, Bojan (2007). Upravno pravo: splošni del. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. BREZNIK, J., KERŠEVAN, E. (red.) (2008). Zakon o upravnem sporu s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. http://www.kpk-rs.si/index.php?id=36&no_cache=1 (14. 11. 2011). http://www.kpk-rs.si/index.php?id=88 (13. 11. 2011). Kazenski zakonik Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 95/2004). Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, Ur. l. RS, št. 8/2001. KORPIČ HORVAT, Etelka, (2005). Pogodbenost delovnih in uslužbenskih razmerij. Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru ISSN 1854-3103. Leto 1, št. 1, str. 277‒293. KRESAL Barbara, KRESAL ŠOLTES Katarina, SENČUR PEČEK Darja (2002). Komentar zakona o delovnih razmerjih. Založba Primath. NOVAK, M. (2006): Javni uslužbenec in funkcionar. Pravna praksa, let. 25, št. 19/20, str. 33. Obligacijski zakonik (Ur.l. RS, št., 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007 Odl.US: U-I-267/06-41, 40/2007). Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-438/09 s 24. marca 2010. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-730/08-13, U-I-54/088 z 12. junija 2008, Uradni list RS, št. 68/2008 in OdlUS XVII, 74. RAKAR, I. (2007): Etika, korupcija in darila: nekaj misli o etiki na občinski ravni in darilih v javnem sektorju. Časospis, št. 42/43, str. 4‒7. TIČAR, Bojan (2006). Das Entlohnungssystem im öffentlichen Sektor in Slowenien. Slov. law rev., vol. 3, no. 1/2, str. 191‒205. TIČAR, Bojan (2007). Pravni vidiki odgovornosti ravnatelja vrtca in šole v slovenski ureditvi. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, , št. 1, str. 45‒57, 2007. TIČAR, Bojan (2006). Predpisi o plačah direktorjev, ravnateljev in tajnikov v javnem sektorju s pojasnili. Maribor: Davčni inštitut. TIČAR, Bojan, Iztok RAKAR (2011): Pravo javnega sektorja, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila. Maribor. 19 Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 73/2005, 103/2005, 12/2006, 36/2006, 46/2006, 77/2006, 128/2006, 37/2007, 95/2007). Virant, G. (2004): Pravna ureditev javne uprave (2. ponatis). Ljubljana: Fakulteta za upravo. VLAJ, S. (2006): Etično upravljanje občin: z modelom kodeksa. Ljubljana: Inštitut za lokalno samoupravo pri Fakulteti za upravo. Zakon o Banki Slovenije (/ZBS-1/, Ur. l. RS, št. 58/2002 in novele). Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002 in novele). Zakon o državnem pravobranilstvu (/ZDPra/, Ur. l. RS, št. 20/97 in novele). Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54/1999 in novele). Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Ur.l. RS, št. 30/1990 in novele). Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006 in novele). Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (/ZIntPK/, Ur. l. RS, št. 45/2010). Zakon o javnem naročanju (Ur.l. RS, št. 128/2006 in novele). Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 32/2006 in novele). Zakon o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/1993 in novele). Zakon o poslancih (/ZPos/, Ur. l. RS, št. 48/92 in novele). Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 56/2002 in novele). Zakon o sodniški službi (/ZSS/, Ur. l. RS, št. 19/94 in novele). Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Ur.l. RS. št. 87/1997 in novele). Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (/ZVPEP/, Ur. l. RS, št. 96/2002 in novele). Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12I/1991 in novele). Zakonu o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/1999 in novele). Zakon o računskem sodišču (/ZRacS-1/, Ur.l. RS, št. 11/2001 in novele). ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 20 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Dr. Branko Mayr1 RAČUNOVODENJE ODLOŽENIH DAVKOV Povzetek: Odloženi davki se pojavljajo kot odložene obveznosti ali kot odložene terjatve. Izhajajo iz poslovnih dogodkov, ki vsebujejo tako davčni kot poslovni učinek. Razlike nastajajo zardi različnih pravil merjenja ekonomskih kategorij. Za poslovne namene se merijo v skladu s strokovnimi standardi za davčne potrebe pa po davčnih pravilih. Odloženi davki se najpogosteje obračunavajo po dolžnih zneskov, ki se včasih označuje kot metoda obveznosti po bilanci stanja. Prihaja do veliko primerov nastanka odloženih davkov, ki jih moramo strokovno in pojmovno pravilno obravnavati. Pri njihovem pripoznavanju je treba dosledno spoštovati strokovna pravila. Kjučne besede: davki, odloženi davki, poslovanje, računovodstvo, pripoznavanje, začasne razlike. Summary: Deferred taxes arise as deferred obligations or deferred receivables. They are generated from events which include both tax and business impact. Deferred taxes are due from different rules of measurement of economic categories. For business purposes are measured in accordance with professional standards for tax purposes after tax rules. Deferred tax is accounted for most of the amounts due, which is sometimes referred to as the balance sheet liability. Here I a lot of examples of the creation of deferred tax. In their recognition we have to respect professional rules. Key words: taxes, deferred tax, business, accounting, recognition, temporary differences. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Dr. Branko Mayr je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, stalni sodni izvedenec, docent na Visoki šoli za računovodstvo, certificirani poslovodni računovodja. 1 21 Pojem in vrste Posamezni posli in poslovni dogodki vplivajo na davke, pravimo, da vsebujejo davčni učinek. Sestavo posla, poslovnega dogodka prikazujemo na sliki 1. Slika 1: Učinek poslovnega dogodka ali posameznega posla Razlika v učinku nastaja zaradi različnih pravil merjenja posameznih ekonomskih kategorij, kot prikazujemo na sliki 2: Slika 1: Učinek poslovnega dogodka ali posameznega posla v odvisnosti od pravil merjenja posameznih ekonomskih kategorij POSLOVNI UČINEK DAVČNI UČINEK V skladu z računovodskimi standardi, ki jih poslovni subjekt uporablja V skladu z davčnimi predpisi Rezultat je dobiček ali izguba Rezultat je davčna osnova 22 Zaradi različnih postopkov merjenja je dobiček različen od davčne osnove. Nekatere primere nastanka razlik prikazujemo na sliki 3. Slika 2: Primeri različnega vrednotenja ekonomskih kategorij, zaradi katerih nastajajo odloženi davki Davek od dobička se izračuna v skladu z davčnimi pravili. V računovodskih razvidih in računovodskih poročilih se upošteva izračunani davek. Zaradi uporabe različnih pravil merjenja posameznih ekonomskih kategorij za poslovne in davčne potrebe se njihova poslovna vrednost razlikuje od davčne vrednosti. Nekateri potroški se vštevajo v davčne obračune, preden se vštejejo v poslovne obračune, in obratno. Stroka zahteva, da poslovni subjekt obračuna davčne posledice poslov in drugih poslovnih dogodkov na enak način, kot obračuna same posle in druge poslovne dogodke. Zato pripoznanje odložene davke, in sicer odložene terjatve in/ali odložene obveznosti za davek. Metode obračuna odloženega davka V osnovi obstajata dve metodi obračuna odloženega davka2. Prva je metoda časovnega razmejevanja, druga pa metoda dolžnih zneskov. To prikazujemo na sliki 4. 2 Davek od dobička je urejen v Mednarodnem računovodskem standardu 12. Slovenski računovodski standardi odložene davke delno obravnavajo v Standardu 5. 23 Slika 3: Metode obračuna odloženega davka Metoda časovnega razmejevanja oziroma metoda dolžnih zneskov, ki se včasih označuje tudi kot metoda obveznosti po izkazu poslovnega izida (uspeha), ni popolna, zato jo stroka odsvetuje. Uporablja se metoda dolžnih zneskov, ki se včasih označuje kot metoda obveznosti po bilanci stanja. Ključne lastnosti obravnavanih metod prikazujemo v tabeli 1 ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije . 24 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Tabela 1: Metode obračuna odloženega davka METODA ČASOVNEGA RAZMEJEVANJA (METODA METODA DOLŽNIH ZNESKOV (METODA OBVEZNOSTI PO BILANCI STANJA) OBVEZNOSTI PO IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA) Osredini se na časovne razlike3 Osredini se na začasne razlike4 Vse časovne razlike so začasne razlike. Začasne razlike pa se pojavijo tudi v naslednjih primerih, ki ne povzročajo časovnih razlik: a) če se v odvisnih poslovnih subjektih, pridruženih poslovnih subjektih ali skupnih podvigih celotni čisti dobički ne razdelijo obvladujočemu poslovnemu subjektu ali naložbeniku; b) če se sredstva prevrednotijo (revalorizirajo) in pri obračunu davka ni ustreznih prilagoditev; c) če se nabavna vrednost poslovne združitve razporedi na pridobljena opredeljiva sredstva in prevzete dolgove s sklicevanjem na njihove poštene vrednosti, pri obračunu davka pa ni ustreznih prilagoditev. Poleg tega obstajajo nekatere začasne razlike, ki niso časovno usklajevalne, na primer tiste, ki se pojavijo, če se: a) nedenarna sredstva in obveznosti poslovnega subjekta izmerijo v funkcijski valuti, vendar se obdavčljivi dobiček ali davčna izguba (in posledično tudi davčna vrednost njegovih nedenarnih sredstev in obveznosti) ugotavljata v drugi valuti; b) nedenarna sredstva in obveznosti prevrednotijo zaradi hiperinflacije; c) knjigovodska vrednost posameznega sredstva ali obveznosti ob začetnem pripoznanju razlikuje od njegove oziroma njene začetne davčne vrednosti. V tabeli 2 prikazujemo zglede začasnih razlik. 3 Časovne razlike so razlike med obdavčljivim dobičkom in računovodskim dobičkom, ki se pojavijo v enem obdobju in odpravijo v naslednjem ali v več naslednjih obdobjih. 4 Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo oziroma njeno knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka. 25 Tabela 2: Zgledi začasnih razlik Nekatere začasne razlike se pojavijo, če so prihodki ali odhodki vključeni v računovodski dobiček nekega obdobja, toda v obdavčljivi dobiček naslednjega obdobja. Takšne začasne razlike se pogosto opisujejo kot časovne razlike. Zgledi začasnih razlik te vrste, ki so obdavčljive začasne razlike in zato povzročijo odložene obveznosti za davek: a) Prihodki od obresti so vključeni v računovodski dobiček na podlagi sorazmernega časa, toda nekatere zakonodaje jih vključujejo v obdavčljivi dobiček ob prejemu. Davčna vrednost vsake terjatve, pripoznane v bilanci stanja za takšne prihodke, je nič, ker prihodki ne vplivajo na obdavčljivi dobiček, dokler ni prejemkov. b) Amortizacija, upoštevana pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube), se lahko razlikuje od tiste pri ugotavljanju računovodskega dobička. Začasna razlika je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo davčno vrednostjo, ki je izvirna nabavna vrednost sredstva, zmanjšana za vse odbitke, ki jih dovoljuje davčna oblast pri ugotavljanju obdavčljivega dobička sedanjega obdobja in prejšnjih obdobij. Pojavi se obdavčljiva začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za davek, če je davčna amortizacija pospešena (če je davčna amortizacija manj hitra kot računovodska amortizacija, se pojavi odbitna začasna razlika, posledica pa je odložena terjatev za davek). c) Stroški razvijanja se lahko usredstvijo in amortizirajo v prihodnjih obdobjih pri ugotavljanju računovodskega dobička, odštejejo pa se pri ugotavljanju obdavčljivega dobička v obdobju, v katerem se pojavijo. Takšni stroški razvijanja imajo davčno vrednost nič, ker so že odšteti od obdavčljivega dobička. Začasna razlika je razlika med knjigovodsko vrednostjo stroškov razvijanja in njihovo davčno vrednostjo nič. 26 nadaljevanje tabele Zgledi drugih pojavnih oblik začasnih razlik: a) Če se nabavna vrednost poslovne združitve razporedi s pripoznavo pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov po njihovih poštenih vrednostih, pri obračunu davka pa ni ustreznih prilagoditev. b) Če se sredstva prevrednotijo in pri obračunu davka ni ustreznih prilagoditev. c) Če dobro ime izhaja iz poslovne združitve. č) Če se davčna vrednost sredstva ali obveznosti pri začetnem pripoznanju razlikuje od njegove knjigovodske vrednosti, na primer, če ima poslovni subjekt korist iz neobdavčljive državne podpore, povezane s sredstvi. d) Če se knjigovodska vrednost finančnih naložb v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ali deleže v skupnih podvigih razlikuje od davčne vrednosti finančnih naložb ali deležev. Temeljni pojmi, ki opredeljujejo odložene davke V povezavi z odloženimi davki se pojavljajo pojmi, ki jih podrobneje opredeljujejo. Ti so prikazani v tabeli 3. 27 Tabela 3: Temeljni pojmi, ki opredeljujejo davke POJEM POMEN Davčna vrednost sredstva je znesek, ki se pripiše temu sredstvu pri obračunu davka, je znesek, ki se pri obračunu davka odšteje od vsake obdavčljive gospodarske koristi, ki priteče v poslovni subjekt, če se z njo povrne knjigovodska vrednost sredstva. Če gospodarska korist ni obdavčljiva, je davčna vrednost sredstva enaka njegovi knjigovodski vrednosti. Zgledi: 1. Stroj ima nabavno vrednost 100 DE. Za davčne namene je bila amortizacija 30 DE že odšteta v sedanjem in prejšnjih obdobjih, preostala nabavna vrednost pa se bo odštela v prihodnjih obdobjih bodisi kot amortizacija bodisi z zmanjšanjem vrednosti pri odstranitvi. Dobiček, ki izvira iz uporabe stroja, je obdavčljiv; vsaki dobiček pri odstranitvi stroja je obdavčljiv, vsaka izguba pri odstranitvi pa se pri obračunu davka odšteje. Davčna vrednost stroja je 70 DE. Davčna vrednost sredstva 2.Terjatve za obresti imajo knjigovodsko vrednost 100 DE. Z njimi povezani dobiček bo obdavčen ob njihovem plačilu. Davčna vrednost terjatev za obresti je nič. 3.Terjatve do kupcev imajo knjigovodsko vrednost 100 DE. Z njimi povezani prihodki so vključeni v ugotavljanje obdavčljivega dobička (davčne izgube). Davčna vrednost terjatev do kupcev je 100 DE. 4.Terjatve za dividende odvisnega poslovnega subjekta imajo knjigovodsko vrednost 100 DE. Dividende niso obdavčljive. Dejansko se celotna knjigovodska vrednost terjatev odšteje od gospodarske koristi. Iz tega izhaja, da je davčna vrednost terjatev za dividende 100 DE. 5.Dano posojilo ima knjigovodsko vrednost 100 DE. Vračilo posojila ne bo imelo davčnih posledic. Davčna vred nost posojila je 100 DE. Davčna vrednost obveznosti Davčna vrednost obveznosti je znesek, ki se pripiše obveznosti pri obračunu davka. 28 nadaljevanje tabele POJEM POMEN Obdavčljivi dobiček (davčna izguba) Obdavčljivi dobiček (davčna izguba) je poslovni izid v posameznem obdobju, ki se ugotovi v skladu s predpisi davčnih oblasti, na podlagi katerih je treba poravnati (povrniti) davek od dobička. Odhodek za davek (prihodek od davka) Odhodek za davek (prihodek od davka) je celotni znesek, ki je vključen v ugotavljanje poslovnega izida v posameznem obdobju glede na odmerjeni davek in odloženi davek. Odhodek za davek (prihodek od davka) Odhodek za davek (prihodek od davka) je celotni znesek, ki je vključen v ugotavljanje poslovnega izida v posameznem obdobju glede na odmerjeni davek in odloženi davek. Odhodek za davek (prihodek od davka) Odhodek za davek (prihodek od davka) obsega odmerjeni odhodek za davek (odmerjeni prihodek od davka) in odloženi odhodek za davek (odloženi prihodek od davka). Odložene obveznosti za davek Odložene obveznosti za davek so zneski davka od dobička, ki jih bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive začasne razlike. Odložene terjatve za davek so zneski davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na: Odložene terjatve za davek a) odbitne začasne razlike, b) prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja, c) prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja obdobja. Odmerjeni davek Odmerjeni davek je znesek davka od dobička, ki g a je treba poravnati (povrniti) glede na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) v posameznem obdobju. Postavke z davčno vrednostjo, ki se ne pripoznajo kot sredstva in obveznosti v bilanci stanja Nekatere postavke imajo davčno vrednost, vendar se ne pripoznajo kot sredstva in obveznosti v bilanci stanja. Stroški raziskovanja se npr. pripoznajo kot odhodki pri ugotavljanju računovodskega dobička v obdobju, v katerem se pojavijo, a se lahko dovolijo kot odbitki pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) šele v kasnejših obdobjih. Razlika med davčno vrednostjo stroškov raziskovanja, to je zneskom, ki ga bodo davčne oblasti dovolile kot odbitek v prihodnjih obdobjih, in knjigovodsko vrednostjo nič je odbitna začasna razlika, katere posledica je odložena terjatev za davek. 29 nadaljevanje tabele POJEM POMEN Računovodski dobiček Računovodski dobiček je poslovni izid v posameznem obdobju pred odštetjem odhodka za davek. Temeljno načelo pripoznanje odložene obveznosti, terjatve za davek Poslovni subjekt mora (z nekaterimi izjemami) pripoznati odloženo obveznost ali odloženo terjatev za davek, če bi povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila večja ali manjša prihodnja plačila davka, kot tudi če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Začasne razlike so razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti v bilanci stanja in njegovo davčno vrednostjo. Začasne razlike so lahko bodisi: Začasne razlike a) obdavčljive začasne razlike, tj. začas ne razlike, katerih posledica so obdavčljivi zneski pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska vrednost sredstva povrne ali knjigovodska vrednost obveznosti poravna; b) odbitne začasne razlike, tj. zača sne razlike, katerih posledica so zneski, ki se odštejejo pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska vrednost sredstva povrne ali knjigovodska vrednost obveznosti poravna. Začasne razlike v skupinskih računovodskih izkazih V skupinskih računovodskih izkazih se začasne razlike ugotovijo s primerjavo knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti v skupinskih računovodskih izkazih z ustreznimi davčnimi vrednostmi. Davčna vrednost se ugotovi s sklicevanjem na skupinsko davčno prijavo v tistih pravnih ureditvah, kjer je takšno prijavo treba predložiti. V drugih zakonodajah je davčna vrednost opredeljena s sklicevanjem na davčne prijave vseh podjetij v skupini. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 30 Pripoznanje odloženih davkov in davka na dobiček UVOD Poslovni subjekt mora pripoznati odloženo obveznost ali odloženo terjatev za davek v skladu s pravili stroke. Sedanje in prihodnje davčne posledice obračunavamo tako, da upoštevamo sedanje in prihodnje davčne posledice. To prikazujemo na sliki 5: Slika 4: Obračunavanje sedanjih in prihodnjih davčnih posledic PRIPOZNAMO ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK PRIPOZNAMO ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK ZAČASNE RAZLIKE Davčne posledice nastajajo zaradi obdavčljivih začasnih razlik. Pomembnejši primeri, ki povzročajo začasne razlike, so prikazani na sliki 6. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 31 Slika 5: Pomembnejši primeri nastanka začasnih razlik (razlik med davčno in knjigovodsko vrednostjo) POSLOVNE ZDRUŽITVE DOBRO IME, KI IZHAJA IZ POSLOVNE ZDRUŽITVE PREVREDNOTENJE SREDSTEV BREZ USTREZNIH PRILAGODITEV PRI OBRAČUNU DAVKA ZAČETNO PRIPOZNANJE SREDSTVA ALI OBVEZNOSTI IN ODLOŽENI DAVKI FINANČNE NALOŽBE V ODVISNA PODJETJA, PODRUŽNICE IN PRIDRUŽENA PODJETJA TER DELEŽI V SKUPNIH PODVIGIH Poslovne združitve in odloženi davki Odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki izhajajo iz prilagoditve po pošteni vrednosti pri poslovnih združitvah, se pripoznajo. Pripoznanje odloženih terjatev za davek in obveznosti za davek pri poslovni združitvi vpliva na znesek dobrega imena, ki se pojavi pri poslovni združitvi, ali na vsaki presežek prevzemnikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, obveznosti in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve. Pri pripoznanju odložene terjatve za davek je treba upoštevati: vpliv na ugotovitev zneska dobrega imena ali vpliv na vsaki presežek prevzemnikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve. Pripoznanje odloženih obveznosti ni dovoljeno za davke, ki izhajajo iz začetnega pripoznanja dobrega imena. Strokovno neutemeljeno je pripoznanje odloženih davkov, ki izhajajo iz nekaterih sredstev ali obveznosti, katerih knjigovodske vrednosti se ob začetnem pripoznanju razlikujejo od davčnih vrednosti. V takšnih okoliščinah ne prihaja do časovnih razlik, posledica niso odložene terjatve za davek. Nabavna vrednost poslovne združitve se razporedi s pripoznanjem pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov po njihovih poštenih vrednostih na datum prevzema. Začasne razlike se pojavijo, če poslovna 32 združitev ne vpliva na davčno vrednost pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov ali če vpliva različno. Če se na primer knjigovodska vrednost sredstva poveča na pošteno vrednost, davčna vrednost sredstva pa ostane enaka nabavni vrednosti pri prejšnjem lastniku, se pojavi obdavčljiva začasna razlika, katere posledica je odložena obveznost za davek. Tako nastala odložena obveznost za davek vpliva na dobro ime. Zgled: Nabavna vrednost poslovne združitve se razporedi s pripoznanjem pridobljenih opredeljivih sredstev in prevzetih dolgov po njihovih poštenih vrednostih na datum prevzema. Če se prevzeta obveznost pripozna na datum prevzema, toda z njo povezana nabavna vrednost ni odbitna postavka pr i ugotavljanju obdavčljivega dobička pred kasnejšim obdobjem, se pojavi odbitna začasna razlika, ki povzroči odloženo terjatev za davek. Odložena terjatev za davek se pojavi tudi, če je poštena vrednost pridobljenega opredeljivega sredstva manjša od njegove davčne vrednosti. V obeh primerih nastala odložena terjatev za davek vpliva na dobro ime. Dobro ime, ki izhaja iz poslovne združitve, in odloženi davki Dobro ime, ki izhaja iz poslovne združitve, se meri kot presežek nabavne vrednosti združitve nad prevzemnikovim deležem v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega subjekta. Številne davčne oblasti ne dovoljujejo zmanjšanja knjigovodske vrednosti dobrega imena kot odbitnega odhodka pri ugotavljanju obdavčljivega dobička. Še več, pri teh zakonodajah nabavna vrednost dobrega imena pogosto ni odbitna postavka, če odvisni poslovni subjekt preneha poslovati. Pri teh zakonodajah ima dobro ime davčno vrednost nič. Vsaka razlika med knjigovodsko vrednostjo dobrega imena in njegovo davčno vrednostjo je obdavčljiva začasna razlika. Toda stroka ne dovoljuje pripoznanja iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek, ker se dobro ime meri kot preostanek in bi pripoznanje odložene obveznosti za davek povečalo knjigovodsko vrednost dobrega imena. Naknadna zmanjšanja odložene obveznosti za davek, ki je pripoznana, ker izhaja iz začetnega pripoznanja dobrega imena, se prav tako štejejo kot izhajajoča iz začetnega pripoznanja dobrega imena in se zato ne pripoznajo. Zgled: Dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, ima nabavno vrednost 100 DE, toda davčno vrednost nič. Poslovni subjekt ne sme pripoznati iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek. Če poslovni subjekt kasneje pripozna izgubo iz oslabitve 20 DE za to dobro ime, se znesek obdavčljive začasne razlike, ki se nanaša na dobro ime, zmanjša s 100 DE na 80 DE, posledično pa se zmanjša vrednost nepripoznane odložene obveznosti za davek. To zmanjšanje vrednosti nepripoznane odložene obveznosti za davek se št eje tudi kot povezano z začetnim pripoznanjem dobrega imena in se zato ne sme pripoznati. 33 Odložene obveznosti za davek za obdavčljive začasne razlike, ki se nanašajo na dobro ime, pa se pripoznajo, če ne izhajajo iz začetnega pripoznanja dobrega imena. Zgled: Če je nabavna vrednost dobrega imena, pridobljenega pri poslovni združitvi, 100 DE in se pri obračunu davka odšteje v vrednosti 20 % letno, začenši z letom prevzema, znaša davčna vrednost dobrega imena ob začetnem pripoznanju 100 DE in ob koncu leta prevzema 80 DE. Če knjigovodska vrednost dobrega imena ob koncu leta prevzema ostane nespremenjena, to je 100 DE, nastane obdavčljiva začasna razlika ob koncu tega leta 20 DE. Ker se ta obdavčljiva začasna razlika ne nanaša na začetno pripoznanje dobrega imena, se posledična odložena obveznost za davek pripozna. Prevrednotenje sredstev brez ustreznih prilagoditev pri obračunu davka in odloženi davki Strokovna pravila računovodenja dovoljujejo, da se nekatera sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti ali se prevrednotijo. Po nekaterih zakonodajah prevrednotenje (revalorizacija) ali drugi preračun sredstva na njegovo pošteno vrednost vpliva na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) obravnavanega obdobja. Zaradi tega se davčna vrednost sredstva prilagodi in začasna razlika se ne pojavi. Po drugih zakonodajah prevrednotenje ali preračun sredstva ne vpliva na obdavčljivi dobiček v obdobju prevrednotenja ali preračuna in zaradi tega se davčna vrednost sredstva ne prilagodi. Kljub temu bo posledica prihodnje povrnitve knjigovodske vrednosti obdavčljivi tok gospodarske koristi v poslovni subjekt in znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka, se bo razlikoval od zneska te gospodarske koristi. Razlika med knjigovodsko vrednostjo prevrednotenega (revaloriziranega) sredstva in njegovo davčno vrednostjo je začasna razlika in povzroči odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek. To je res, celo če: a) poslovni subjekt ne namerava odstraniti sredstva. V teh primerih se prevrednotena knjigovodska vrednost sredstva povrne z uporabo in to povzroči obdavčljivi dobiček, ki preseže amortizacijo, dopustno pri obračunih davka v prihodnjih obdobjih; b) se davek od dobička pri prodaji stalnega sredstva odloži in se izkupiček iz odtujitve sredstva naloži v podobna sredstva. V teh primerih je davek končno treba plačati ob prodaji ali uporabi podobnih sredstev Začetno pripoznanje sredstva ali obveznosti in odloženi davki Začasna razlika se lahko pojavi pri začetnem pripoznanju sredstva ali obveznosti, na primer, če nabavna vrednost sredstva deloma ali v celoti ni 34 odbitna postavka pri obračunu davka. Metoda obračunavanja takšne začasne razlike je odvisna od vrste posla, ki je privedel do začetnega pripoznanja sredstva: a) v poslovni združitvi poslovni subjekt pripozna vsako odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek, kar vpliva na znesek dobrega imena ali znesek vsakega presežka prevzemnikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve; b) če posel vpliva na računovodski dobiček ali obdavčljivi dobiček, poslovni subjekt pripozna vsako odloženo obveznost za davek ali terjatev za davek in s tem povezani odloženi odhodek za davek ali prihodek od davka v izkazu poslovnega izida (uspeha). Izdajatelj sestavljenega finančnega instrumenta (na primer zamenljive obveznice) razvrsti njegove sestavine, ki so dolgovi, na dolgove; na tiste, ki so kapital, pa na kapital. V nekaterih zakonodajah je davčna vrednost dolgovne sestavine pri začetnem pripoznanju enaka začetni knjigovodski vrednosti vsote dolgovne in kapitalske sestavine. Posledica je obdavčljiva začasna razlika, ki se pojavi iz začetnega pripoznanja kapitalske sestavine ločeno od dolgovne sestavine. Tako poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek. Odloženi davek obremenjuje neposredno knjigovodsko vrednost kapitalske sestavine. Kasnejše spremembe odložene obveznosti za davek se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (uspeha) kot odloženi odhodek za davek (prihodek od davka). Zgled: Poslovni subjekt namerava uporabljati sredstvo z nabavno vrednostjo 1.000 DE v njegovi dobi koristnosti pet let, nato pa ga bo odtujil po preostali vrednosti nič. Davčna stopnja je 40-odstotna. Amortizacija sredstva se pri obračunu davka ne odšteje. Pri odtujitvi noben dobiček ni obdavčljiv in nobena izguba ni odbitna postavka. Ker si poslovni subjekt povrne knjigovodsko vrednost sredstva, zasluži obdavčljivi dobiček 1.000 DE in plača davek 400 DE. Poslovni subjekt ne pripozna iz tega izhajajoče odložene obveznosti za davek 400 DE, ker izhaja iz začetnega pripoznanja sredstva. V naslednjem letu je knjigovodska vrednost sredstva 800 DE. Pri zasluženem obdavčljivem dobičku 800 DE poslovni subjekt plača davek 320 DE. Poslo vni subjekt ne pripozna odložene obveznosti za davek 320 DE, ker izhaja iz začetnega pripoznanja sredstva. Odložena terjatev za davek se pri začetnem pripoznanju posameznega sredstva na primer pojavi, če je neobdavčena državna podpora v povezavi s sredstvom odbitna postavka pri ugotavljanju knjigovodske vrednosti sredstva, a se pri obračunu davka ne odšteje od njegovega amortizirljivega zneska (z drugimi besedami, njegove davčne vrednosti). Knjigovodska vrednost sredstva je manjša od njegove davčne vrednosti in to povzroča odbitno začasno razliko. Državne podpore lahko povzročijo tudi odložene prihodke, pri čemer je razlika med odloženim prihodkom in njegovo davčno vrednostjo nič odbitna 35 začasna razlika. Ne glede na to, katero metodo predstavljanja uporablja poslovni subjekt, ne more pripoznati na tej podlagi nastale odložene terjatve za davek. Finančne naložbe v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleži v skupnih podvigih in odloženi davki Začasne razlike se pojavijo, če je knjigovodski znesek finančnih naložb v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter v deleže skupnih podvigih 5 drugačen od davčne vrednosti (ki je pogosto nabavna vrednost) finančne naložbe ali deleža. Takšna razlika se lahko pojavi v več različnih okoliščinah, na primer: a) če obstajajo nerazdeljeni čisti dobički odvisnih podjetij, podružnic, pridruženih podjetij in skupnih podvigov; b) če se spremenijo devizni tečaji v primeru, da sta obvladujoči poslovni subjekt in odvisni poslovni subjekt v različnih državah; c) če se knjigovodska vrednost finančne naložbe v pridruženi poslovni subjekt zmanjša na svoj povračljivi znesek. V skupinskih računovodskih izkazih je lahko začasna razlika drugačna od začasne razlike, ki je povezana s to finančno naložbo v računovodskih izkazih obvladujočega poslovnega subjekta, če obvladujoči poslovni subjekt obravnava naložbo v svojih računovodskih izkazih po nabavni vrednosti ali prevrednoteni vrednosti. Poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive začasne razlike, ki so s finančnimi naložbami povezane v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja: a) obvladujoči poslovni subjekt, naložbenik ali podvižnik je sposoben obvladovati čas, v katerem bodo odpravljene začasne razlike; b) verjetno je, da začasne razlike ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Ker obvladujoči poslovni subjekt obvladuje politiko dividend v svojem odvisnem poslovnem subjektu, je mogoče obvladovati čas odprave začasnih razlik, ki so povezane s finančno naložbo (tudi začasnih razlik, ki se pojavijo 5 Deleži obvladujočega poslovnega subjekta ali naložbenika v čistih sredstvih odvisnega poslovnega subjekta, deleži podružnice, pridruženega poslovnega subjekta ali poslovnega subjekta, v katerega se nalaga in v katerega je vključena knjigovodska vrednost dobrega imena. 36 ne le iz nerazdeljenih čistih dobičkov, temveč tudi iz vsake razlike pri prevedbi deviz). Poleg tega je pogosto težavno ugotoviti znesek davka od dobička, ki ga bo treba plačati, ko bodo odpravljene začasne razlike. Če je obvladujoča družba določila, da tako pridobljeni čisti dobički ne bodo razdeljeni v predvidljivi prihodnosti, ne pripozna odložene obveznosti za davek. Enaka razmišljanja veljajo za finančne naložbe v podružnice. Nedenarna sredstva in obveznosti poslovnega subjekta se izmerijo v njegovi funkcijski valuti. Če se obdavčljivi dobiček ali davčna izguba poslovnega subjekta (in posledično tudi davčna vrednost njegovih nedenarnih sredstev in obveznosti) ugotavlja v drugi valuti, spremembe menjalnega tečaja sprožijo začasne razlike, ki vodijo do pripoznanja odloženih obveznosti za davek ali odloženih terjatev za davek. Iz tega izhajajoči odloženi davek vpliva bremenilno ali pozitivno na poslovni izid. Naložbenik v pridruženi poslovni subjekt tega poslovnega subjekta ne obvladuje in večinoma ne more določati njegove dividendne politike. Če torej ni sporazuma, ki preprečuje razdelitev čistih dobičkov pridruženega poslovnega subjekta v predvidljivi prihodnosti, naložbenik pripozna odloženo obveznost za davek, ki izhaja iz obdavčljive začasne razlike in je z njegovo finančno naložbo povezana v pridruženi poslovni subjekt. V nekaterih primerih naložbenik morda ne more ugotoviti zneska davka, ki ga bo treba plačati, če povrne znesek svoje naložbe v pridruženi poslovni subjekt, lahko pa ugotovi, da bo ta enak ali večji kot najmanjši znesek. V takšnih primerih se odložena obveznost za davek izmeri po tem znesku. Sporazum med strankami v skupnem podvigu večinoma obravnava delitev čistih dobičkov in določa, ali odločitve o takšnih zadevah zahtevajo soglasje vseh podvižnikov ali posebej opredeljene večine podvižnikov. Če podvižnik ne more obvladovati delitve čistih dobičkov in je verjetno, da čisti dobički ne bodo razdeljeni v predvidljivi prihodnosti, se odložena obveznost za davek ne pripozna. Poslovni subjekt pripozna odloženo terjatev za davek za vse odbitne začasne razlike, ki iz finančnih naložb, prehajajo na odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih, če in samo če je verjetno, da: bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti; bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti začasne razlike. Knjigovodska vrednost odložene obveznosti za davek se pregleda na vsaki datum bilance stanja. Poslovni subjekt zmanjša knjigovodsko vrednost odložene terjatve za davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče izkoristiti del ali celoto takšne 37 odložene terjatve za davek. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček. PRAVILA PRIPOZNANJA ODLOŽENIH DAVKOV Pri pripoznanju odloženih davkov 6 si lahko pomagamo s shemo, ki jo prikazujemo na sliki 7. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 6 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Po pojasnilu Bistvenost k Uvodu v SRS 2006 se lahko poslovni subjekt odloči, da v knjigovodskih razvidih ne pripozna terjatev (in obveznosti) ter te tudi odpravlja za odloženi davek, če so njihovi zneski za odloženi davek posamič in skupaj zanj nepomembni. Šteje se, da je znesek pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve uporabnikov, temelječe na računovodskih izkazih. Naravo in stopnjo pomembnosti opredeli poslovni subjekt v svojih aktih, v prilogah računovodskim izkazom pa razkrije, da nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani. 38 Slika 6: Shema pripoznanja odloženih davkov Če je verjetneje, da bodo posledica povrnitve ali poravnave knjigovodske vrednosti večja (manjša) prihodnja plačila davka, kot pa da takšna povrnitev ali poravnava ne bi imela davčnih posledic, stroka zahteva, da poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek (odloženo terjatev) z nekaterimi izjemami. Terjatve in obveznosti za odloženi davek se pobotajo, če in le če ima poslovni subjekt zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek ter se terjatve in obveznosti za odloženi davek nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti. 39 Pri pripoznanju odloženih davkov je treba upoštevati povezavo davčnih učinkov s poslovnim izidom oziroma kapitalom. Te odvisnosti prikazujemo na sliki 8. Slika 7: Vpliv davčnih učinkov na izkaz poslovnega izida in kapital Vidimo, da se davčni učinki, povezani s posli in z drugimi poslovnimi dogodki, pripoznanimi v izkazu poslovnega izida (uspeha), pripoznajo v izkazu poslovnega izida (uspeha), davčni učinki, ki so povezani s posli in z drugimi poslovnimi dogodki, pripoznanimi neposredno v kapitalu, pa se pripoznajo neposredno v kapitalu. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 40 TERJATVE ZA ODLOŽENE DAVKE Terjatve za odloženi davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na (slika 9): Slika 8: Podlaga terjatev za odložene davke ODBITNE ZAČASNE RAZLIKE •PRENOS NEIZRABLJENIH DAVČNIH IZGUB V NASLEDNJA OBDOBJA PRENOS NEIZRABLJENIH DAVČNIH DOBROPISOV V NASLEDNJA OBDOBJA Terjatve za odložene davke so dolgoročne terjatve. Odbitne začasne razlike ‒ prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja Terjatve za odloženi davek za odbitne začasne razlike se pripoznajo, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za odbitne začasne razlike. Pogoj pripoznanja premoženjske postavke je zanesljivost prihodnjih koristi. Zato se zahteva ustrezna davčna osnova v prihodnje. Ta davčna osnova je podlaga prihodnjih koristi. Terjatve za odloženi davek se ne pripoznajo, če izhajajo iz začetno pripoznanih sredstev ali obveznosti v poslovnem dogodku, ki ob svojem nastanku ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo), razen če je poslovna združitev. Terjatve za odloženi davek se pripoznajo, če in samo če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče uporabiti začasne razlike. Pri pripoznanju odloženih terjatev je pomembno, da poslovni subjekt pričakuje povrnitev ali poravnavo knjigovodskega zneska sredstva. Terjatve za odloženi davek se izkažejo kot dolgoročne terjatve. Če je knjigovodska vrednost sredstva manjša od njegove davčne vrednosti, razlika vodi do odložene terjatve za davek od dobička, ki bo povrnjena v prihodnjih obdobjih. Pripoznanje terjatve prikazujemo v tabeli 4. 41 Tabela 4: Pripoznanje odložene terjatve za davek ODLOŽENA TERJATEV ZA DAVEK SE NE PRIPOZNA SE PRIPOZNA Za davek, ki izhaja iz začetnega pripoznanja terjatve ali dolgov v poslovnem dogodku, ki: Za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. a) ni poslovna združitev, Za odbitne začasne razlike, ki so povezane s finančnimi naložbami v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih. b) v času posla ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo). Posledica odprave odbitne začasne razlike so odbitki pri ugotavljanju obdavčljivih dobičkov v prihodnjih obdobjih. Toda gospodarska korist v obliki zmanjšanja pri plačilu davka bo pritekala v poslovni subjekt le, če bo zmanjšanje ustvarilo dovolj obdavčljivega dobička, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitke. Potemtakem poslovni subjekt pripozna odložene terjatve za davek le, če je verjetno, da bodo na razpolago obdavčljivi dobički, pri katerih bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Verjetno je, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitno začasno razliko, če je dovolj obdavčljivih začasnih razlik, nanašajočih se na isto davčno oblast in isto obdavčljivo enoto, za katere se pričakuje, da se bodo odpravile: a) v istem obdobju kot pričakovana odprava odbitnih začasnih razlik; b) v obdobjih, v katerih se lahko davčna izguba, ki izhaja iz odloženih terjatev za davek, prenese v prejšnja ali prihodnja obdobja. V takšnih okoliščinah se odložena terjatev za davek pripozna v obdobju, v katerem se pojavijo odbitne začasne razlike. Ko se premalo obdavčljivih začasnih razlik nanaša na isto davčno oblast in isto davčno enoto, se odložena terjatev za davek pripozna: 42 a) če je verjetno, da bo imel poslovni subjekt dovolj obdavčljivega dobička, nanašajočega se na isto davčno oblast in isto obdavčljivo enoto v istem obdobju za odpravo odbitne začasne razlike (ali v obdobjih, v katerih se davčna izguba, nastala iz odložene terjatve za davek, lahko prenese v prejšnja ali prihodnja obdobja). Poslovni subjekt pri presojanju o zadostnem obsegu obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih zanemari obdavčljive zneske, ki izhajajo iz odbitnih začasnih razlik, za katere se pričakuje, da se bodo pojavile v prihodnjih obdobjih, ker bo odložena terjatev za davek, ki izhaja iz teh odbitnih začasnih razlik, sama zahtevala prihodnji obdavčljivi dobiček, da bi se lahko izrabila; (b) do obsega razpoložljivih možnosti davčnega načrtovanja v poslovnem subjektu, ki bo ustvarilo obdavčljivi dobiček v ustreznih obdobjih. Neizrabljene davčne izgube in neizrabljeni davčni dobropisi Odložena terjatev za davek se pripozna za prenos neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednje obdobje, če je verjetno, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne dobropise. Sodila za pripoznanje odloženih terjatev za davek, ki izhajajo iz prenosa neizrabljenih davčnih izgub in davčnih dobropisov v naslednje obdobje, so ista kot sodila za pripoznanje odloženih terjatev za davek, nastalih iz odbitnih začasnih razlik. Toda obstoj neizrabljenih davčnih izgub je močan dokaz, da prihodnji obdavčljivi dobiček morda ne bo razpolago. Zato poslovni subjekt, ki je imel pred kratkim izgubo, pripozna odloženo terjatev za davek, ki se pojavi iz neizrabljenih davčnih izgub ali davčnih dobropisov samo, če ima dovolj obdavčljivih začasnih razlik ali če obstajajo prepričljivi drugi dokazi, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička za kritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov. V takšnih okoliščinah stroka zahteva razkritje zneska odložene terjatve za davek in narave dokaza, ki podpira takšno pripoznanje. Pri ocenjevanju verjetnosti, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček za kritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, poslovni subjekt upošteva naslednja sodila: a) ali ima dovolj obdavčljivih začasnih razlik, nanašajočih se na isto davčno oblast in isto obdavčljivo enoto, kar bo imelo za posledico obdavčljivi znesek za kritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, preden zapadejo; (b) ali je verjetno, da bo imel obdavčljive dobičke, preden zapadejo neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi; (c) ali neizrabljene davčne izgube izhajajo iz ugotovljivih razlogov, za katere je malo verjetno, da se bodo ponovili; 43 (d) ali so mu na razpolago možnosti davčnega načrtovanja, ki bodo ustvarile obdavčljivi dobiček v obdobju, v katerem bodo pokrite neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi. Če ni verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, ki bo omogočal pokritje neizrabljenih davčnih izgub ali neizrabljenih davčnih dobropisov, se odložena terjatev za davek ne pripozna. Zgledi odbitnih začasnih razlik, katerih posledice so odložene terjatve za davek a) stroški vračunanih pokojnin se lahko odštejejo pri ugotavljanju računovodskega dobička, ko zaposlenec dela, pri ugotavljanju obdavčljivega dobička pa bodisi tedaj, ko poslovni subjekt prispevke vplača v sklad, bodisi ko plača pokojnine. Med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in njihovo davčno vrednostjo je začasna razlika; davčna vrednost obveznosti je večinoma nič. Posledica takšne odbitne začasne razlike je odložena terjatev za davek, ko bo gospodarska korist pritekla v poslovni subjekti v obliki odbitka od obdavčljivih dobičkov ob plačilu prispevkov ali pokojnin. b) stroški raziskovanja se pripoznajo kot odhodki pri ugotavljanju računovodskega dobička v obdobju, v katerem se pojavijo, a se lahko dovolijo kot odbitki pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) šele v kasnejših obdobjih. Razlika med davčno vrednostjo stroškov raziskovanja, kar je znesek, ki ga bodo davčne oblasti dovolile kot odbitek v prihodnjih obdobjih, in knjigovodsko vrednostjo nič je odbitna začasna razlika, ki povzroči odloženo terjatev za davek. c) nekatera sredstva se lahko obravnavajo po pošteni vrednosti ali prevrednotijo brez ustreznih prilagoditev pri obračunu davka. Odbitna začasna razlika se pojavi, če davčna vrednost sredstva preseže njegovo knjigovodsko vrednost. Ponovna ocenitev nepripoznanih odloženih terjatev za davek Na vsaki dan bilance stanja poslovni subjekt ponovno oceni prej nepripoznane terjatve za odloženi davek in pripozna prej nepripoznano terjatev za odloženi davek, če je verjetno, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček omogočil uporabo terjatev za odloženi davek. Zgled: Izboljšava v okoliščinah trgovanja lahko pripomore k večji verjetnosti, da bo poslovni subjekt sposoben v prihodnosti ustvariti zadosten obdavčljivi dobiček za odloženo terjatev za davek, s katerim bo zadostil sodilom pripoznanja. Tak primer je tudi, kadar poslovni 44 subjekt ponovno oceni odložene terjatve za davek na dan poslovne združitve ali kasneje. Presoja pripoznanih terjatev za odloženi davek Poslovni subjekt zmanjša knjigovodsko vrednost terjatev za odloženi davek, če ni več verjetno, da bo na razpolago dovolj obdavčljivega dobička, da bi bilo mogoče uporabiti del ali celoto takšne terjatve za odloženi davek. Vsako takšno zmanjšanje se odpravi, če postane verjetno, da bo na razpolago zadosten obdavčljivi dobiček. Pripoznanje odloženih obveznosti za davek V pripoznanje obveznosti je vključeno, da bo knjigovodska vrednost poravnana v prihodnjih obdobjih z odtokom dejavnikov, ki uresničujejo gospodarsko korist, iz poslovnega subjekta. Ko dejavniki odtekajo iz poslovnega subjekta, se lahko njihov znesek deloma ali v celoti odšteje pri ugotavljanju obdavčljivega dobička obdobja, ki je kasnejše od obdobja, v katerem se obveznost pripozna. Razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in njihovo davčno vrednostjo je začasna razlika. Obdavčljiva začasna razlika nastane, ko je knjigovodska vrednost sredstva (predpostavljamo, da je to tudi pričakovana gospodarska korist) večja od njegove davčne vrednosti. Presežek knjigovodske vrednosti nad davčno vrednostjo (obdavčljiva začasna razlika) je davčna osnova, od katere bo v prihodnjih obdobjih treba plačati davek od dobička. Izhajajoči davek od te razlike je odložena obveznost za davek. Potemtakem se pojavi odložena obveznost za davek od dobička, ki bo poravnana v prihodnjih obdobjih, ko se bo del te obveznosti upošteval kot odbitek pri ugotavljanju obdavčljivega dobička. Zgled: Poslovni subjekt pripozna obveznost 100 DE za vnaprej vračunane stroške jamstva za prodane proizvode. Pri obračunu davka se takšni stroški ne odštejejo, dokler jih poslovni subjekt ne plača. Davčna stopnja je 25-odstotna. Davčna vrednost obveznosti je nič (knjigovodska vrednost 100 DE manj znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka v povezavi s takšno obveznostjo v prihodnjih obdobjih). Pri poravnavi obveznosti za njeno knjigovodsko vrednost poslovni subjekt zmanjša svoj prihodnji obdavčljivi dobiček za 100 DE in tako zm anjša svoje prihodnje davčno plačilo za 25 DE (25 % od 100). Razlika med knjigovodsko vrednostjo 100 DE in davčno vrednostjo nič je odbitna začasna razlika 100 DE. Potemtakem poslovni subjekt pripozna odloženo terjatev za davek 25 DE (25 % od 100 DE), če j e 45 verjetno, da bo v prihodnjih obdobjih zaslužil dovolj obdavčljivega dobička, da bo imel korist od odbitka pri davčnih plačilih. Ko poslovni subjekt povrne knjigovodsko vrednost sredstva, se obdavčljiva začasna razlika odpravi in poslovni subjekt ima obdavčljivi dobiček. Tako je verjetno, da bo gospodarska korist odtekala iz poslovnega subjekta v obliki plačila davka. Zato stroka zahteva pripoznanje vseh odloženih obveznosti za davek, razen če se ta pojavi iz: a) začetnega pripoznanja dobrega imena; b) začetnega pripoznanja sredstva ali obveznosti v poslu, ki: (i) ni poslovna združitev, (ii) v času posla ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo). Dejavniki, ki vplivajo na začasne razlike, iz katerih nastanejo odložene davčne obveznosti: 1. Prevrednotenje sredstva lahko vpliva na začasne razlike, ki vplivajo na davčne obveznosti. Tako se na primer prevrednotene postavke davčno ne obravnavajo, poslovno pa, in obratno. Lahko pride do prihodnje davčne obveznosti, ki jo je treba pripoznati. Davčna vrednost obveznosti je njena knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek, ki se bo odštel pri obračunu davka glede na to obveznost v prihodnjih obdobjih. 2. Pri odloženem prihodku je davčna vrednost iz tega izhajajoče obveznosti njena knjigovodska vrednost, zmanjšana za znesek prihodka, ki v prihodnjih obdobjih ne bo obdavčljiv. Strokovno neutemeljeno je pripoznanje obveznosti za davek iz nerazdeljenih dobičkov odvisnih podjetij in pridruženih podjetij (in tistih, ki izhajajo iz z njimi povezanih popravkov pri prevedbah), če je: a) obvladujoči poslovni subjekt, naložbenik ali podvižnik sposoben obvladovati čas, v katerem bodo odpravljene začasne razlike; b) verjetno, da začasne razlike ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Če se zaradi te prepovedi ne pripoznajo nobene odložene obveznosti za davek, mora poslovni subjekt razkriti celotni znesek zadevnih začasnih razlik. Poslovni subjekt pripozna odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive začasne razlike, ki so s finančnimi naložbami povezane v odvisne poslovne 46 subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja: a) obvladujoči poslovni subjekt, naložbenik ali podvižnik je sposoben obvladovati čas, v katerem bodo odpravljene začasne razlike; b) verjetno je, da začasne razlike ne bodo odpravljene v predvidljivi prihodnosti. Vendar je treba pri obdavčljivih začasnih razlikah, ki so s finančnimi naložbami povezane v odvisne poslovne subjekte, podružnice in pridružene poslovne subjekte ter deleže v skupnih podvigih, odložene davčne obveznosti pripoznati. Zgled: Zgledi izračuna davčne vrednosti: 1) Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane odhodke s knjigovodsko vrednostjo 100 DE. Pri obračunu davka se bodo ustrezni odhodki odšteli ob pojavitvi izdatkov. Davčna vrednost vnaprej vračunanih odhodkov je nič. 2)Kratkoročne obveznosti vključujejo odložene prihodke od obresti s knjigovodskim zneskom 100 DE. Prihodki od obresti so bili obdavčeni ob pojavitvi prejemkov. Davčna vrednost odloženih prihodkov od obresti je nič. 3)Kratkoročne obveznosti vključujejo vnaprej vračunane odhodke s knjigovodsko vrednostjo 100 DE. Ustrezni odhodki so že bili odšteti pri obračunu davka. Davčna vrednost vnaprej v računanih odhodkov je 100 DE. 4)Kratkoročne obveznosti vključujejo vračunane globe in kazni s knjigovodsko vrednostjo 100 DE. Globe in kazni se pri obračunu davka ne odštejejo. Davčna vrednost vračunanih glob in kazni je 100 DE 7. 5)Prejeto posojilo ima knjigovodsko vrednost 100 DE. Vračilo posojila ne bo imelo davčnih posledic. Davčna vrednost posojila je 100 DE. Zgled pripoznanja odložene davčne obveznosti: 7 Pri tej analizi ni odbitne začasne razlike. Pri drugi analizi imajo vračunane globe in kazni davčno vrednost nič in se uporabi davčna stopnja nič na nastalo odbitno začasno razliko 100 DE. Pri obeh analizah ni nobene odložene terjatve za davek. 47 Sredstvo ima nabavno vrednost (NV) 150 DE in knjigovodsko vrednost (KV) 100 DE. Amortizacijski popravek vrednosti pri obračunu davka je (AMdav) 90 DE, davčna stopnja pa je 25-odstotna. Postavka Vrednost DE 1 Knjigovodska vrednost (KV) 100 NV AMdav 2 Davčna vrednost (NV-Amdav) 60 150 90 3 Začasna razlika (1-2) 40 4 Davčna stopnja Odložena davčna obveznost (3 * 4) 25 % 5 10 Poslovni subjekt torej pripozna odloženo obveznost za davek 10 DE (25 % od 40 DE), to je davek od dobička, ki ga bo plačal, ko bo povrnil knjigovodsko vrednost sredstva. Davčno načrtovanje in odloženi davki Možnosti davčnega načrtovanja so ukrepi, ki jih poslovni subjekt lahko sprejme, da bi ustvaril ali povečal obdavčljivi dobiček v posameznem obdobju pred potekom prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednje obdobje. V nekaterih zakonodajah se lahko obdavčljivi dobiček ustvari ali poveča z: a) izbiro, ali prihodke od obresti obdavčiti ob prejemu ali ob nastanku terjatev iz tega naslova; b) odložitvijo terjatve pri nekaterih odbitkih od obdavčljivega dobička; c) prodajo in morda povratnim najemom sredstev, ki so se presojala, a pri njih davčna vrednost še ni prilagojena, da bi odsevala takšno presojanje; d) prodajo sredstva, ki povzroča neobdavčljivi dobiček (kot je po nekaterih zakonodajah državna obveznica), da bi se vzpostavila drugačna naložba, ki povzroča obdavčljivi dobiček. Kjer možnosti davčnega načrtovanja pomaknejo obdavčljivi dobiček iz kasnejšega obdobja v zgodnejše obdobje, je uporaba prenosa davčne izgube ali davčnega dobropisa v naslednje obdobje še vedno odvisna od obstoja prihodnjega obdavčljivega dobička. 48 Pripoznanje davka odmerjenega in odloženega Obračunavanje odmerjenih in odloženih davčnih učinkov posla ali drugega dogodka je skladno z obračunavanjem posla ali drugega dogodka samega. Izkaz poslovnega izida (uspeha) Odmerjeni in odloženi davek se pripozna kot prihodek ali kot odhodek ter se vključi v poslovni izid v obdobju, razen če se davek pojavi iz: posla ali drugega dogodka, ki se v istem ali drugem obdobju pripozna neposredno v kapitalu; poslovne združitve. Večina odloženih obveznosti za davek in odloženih terjatev za davek se pojavi, kadar se prihodki ali odhodki vključijo v računovodski dobiček enega obdobja, a v obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) drugega obdobja. Iz tega izhajajoči odloženi davek se pripozna v izkazu poslovnega izida (uspeha). Tako je na primer, če: prihodki od obresti, licenc ali dividend zaostajajo in se vključujejo v računovodski dobiček na temelju časovne razporeditve v obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) pa ob plačilu; se stroški neopredmetenih sredstev usredstvijo in amortizirajo v izkazu poslovnega izida (uspeha), a se pri obračunu davka odštejejo, ko se pojavijo. Knjigovodska vrednost odloženih terjatev za davek in obveznosti za davek se lahko spremeni, celo če ni nobene spremembe zneska z njimi povezanih začasnih razlik. To lahko izhaja iz: spremembe davčnih stopenj ali davčnih predpisov; ponovne ocenitve sposobnosti povrnitve odloženih terjatev za davek; spremembe pričakovanega načina povrnitve sredstva. Iz tega izhajajoči odloženi davek se pripozna v izkazu poslovnega izida (uspeha), razen če se nanaša na postavke, prej knjižene v breme ali v dobro kapitala. Postavke, knjižene neposredno v dobro ali v breme kapitala Odmerjeni davek in odloženi davek se knjižita neposredno v breme ali v dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke, knjižene v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali v dobro kapitala. 49 Zgled: Take postavke so na primer: a) sprememba knjigovodske vrednosti, ki izhaja iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev; b) prilagoditev začetnega salda zadržanega čistega dobička, ki izhaja iz spremembe računovodske usmeritve (z veljavnostjo za nazaj) ali iz popravka napake; c) tečajne razlike, ki nastanejo pri prevedbi računovodskih izkazov enote v tujini; d) zneski, ki izhajajo iz začetnega pripoznanja lastniške sestavine sestavljenega finančnega instrumenta. V izjemnih okoliščinah je včasih težavno ugotoviti znesek odmerjenega in odloženega davka, ki se nanaša na postavke, knjižene v dobro ali v breme kapitala. Zgled: a) Stopnje davka od dobička so stopničaste in ni mogoče določiti stopnje, po kateri bo posamezna sestavina obdavčljivega dobička (davčne izgube) obdavčena. b) Sprememba davčne stopnje ali drugih davčnih pravil vpliva na odloženo terjatev za davek ali obveznost za davek, ki se nanaša (v celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej knjižena v breme ali v dobro kapitala. c) Poslovni subjekt se odloči, da bo odloženo terjatev za davek pripoznal ali je ne bo več pripoznal v celoti in da se odložene terjatve za davek nanašajo (v celoti ali deloma) na postavko, ki je bila prej knjižena v breme ali v dobro kapitala. V takšnih primerih je odmerjeni in odloženi davek, ki se nanaša na postavke, knjižene v dobro ali v breme kapitala, zasnovan na smiselni razporeditvi po delih odmerjenega ali odloženega davka enote, ki jo obravnava davčna zakonodaja, ali na drugi metodi, ki v danih okoliščinah omogoča ustreznejšo razporeditev. Če se kako sredstvo prevrednoti pri obračunu davka in če je takšno prevrednotenje povezano z računovodskim prevrednotenjem v kakem prejšnjem obdobju ali s pričakovanim v prihodnjem obdobju, se davčni učinki 50 tako prevrednotenega sredstva kot prilagoditve davčne vrednosti knjižijo v dobro ali v breme kapitala v obdobjih, v katerih se pojavijo8. Če poslovni subjekt plača dividende svojim delničarjem, je mogoče zahtevati, da plača del dividend davčnim organom v imenu delničarjev. Po mnogih zakonodajah se taki znesek obravnava kot odtegnjeni davek. Taki znesek, plačan ali plačljiv davčnim organom, bremeni kapital kot del dividend. Zaradi poslovne združitve lahko prevzemnik sklepa, da si bo povrnil svojo odloženo terjatev za davek, ki ni bila pripoznana pred poslovno združitvijo. Prevzemnik lahko recimo izkoristi svoje neizrabljene davčne izgube pri prihodnjem obdavčljivem dobičku prevzetega poslovnega subjekta. V takih primerih prevzemnik pripozna odloženo terjatev za davek, vendar je ne vključi v obračunavanje poslovne združitve in je zato ne upošteva pri določanju dobrega imena ali zneska vsakega presežka svojega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve. Če se potencialna korist izgube davka iz dobička prevzetega poslovnega subjekta prenese v naslednje obdobje ali če druge odložene terjatve za davek ne izpolnjujejo sodil za ločeno pripoznanje pri začetnem obračunu prevzema, realiziranem kasneje, prevzemnik pripozna iz tega izhajajoči odloženi davek iz dobička v izkazu poslovnega izida. Poleg tega prevzemnik: a) zmanjša knjigovodsko vrednost dobrega imena na znesek, ki bi bil pripoznan, če bi bila odložena terjatev za davek pripoznana kot opredeljivo sredstvo od datuma prevzema; b) pripozna zmanjšanje knjigovodske vrednosti dobrega imena kot odhodek. Vendar pa se zaradi tega postopka ne ustvari presežek prevzemnikovega deleža v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti prevzetega poslovnega subjekta nad nabavno vrednostjo združitve niti se ne poveča znesek katerega koli takega predhodno pripoznanega presežka. Zgled Poslovni subjekt prevzame odvisni poslovni subjekt, ki ima odbitne začasne razlike 300 DE. Davčna stopnja ob času prev zema je 30- 8 Toda če prevrednotenje pri obračunu davka ni povezano z računovodskim prevrednotenjem v prejšnjem obdobju ali s pričakovanim v prihodnjem obdobju, se davčni učinki prilagoditve davčne vrednosti pripoznajo v izkazu poslovnega izida (uspeha). 51 odstotna. Iz tega izhajajoča odložena terjatev za davek 90 DE ni bila pripoznana kot opredeljiva terjatev pri ugotavljanju dobrega imena 500 DE, ki izhaja iz poslovne združitve. Dve leti po združitvi poslovni subjekt oceni, da bo prihodnji obdavčljivi dobiček verjetno zadostoval za povrnitev koristi vseh odbitnih začasnih razlik. Poslovni subjekt pripozna odloženo terjatev za davek v višini 90 DE in v izkazu poslovnega izida odloženi davek iz dobička 90 DE. Poslovni subjekt tudi zmanjša knjigovodsko vrednost dobrega imena za 90 DE in ta znesek pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Posledično se nabavna vrednost dobrega imena zmanjša na 410 DE, kar je znesek, ki bi bil pripoznan, če bi bila odložena terjatev za davek 90 DE pripoznana kot opredeljiva terjatev na datum prevzema. Če bi se davčna stopnja povečala na 40 %, bi poslovni subjekt pripoznal odloženo terjatev za davek 120 DE (300 DE po 40 -odstotni davčni stopnji) in v izkazu poslovnega izida odloženi davek iz dobička 120 DE. Če bi se davčna stopnja povečala na 20 %, bi poslovni subjekt pripoznal odloženo terjatev za davek 60 DE (300 DE po 20 odstotni davčni stopnji) in odloženi davek iz dobička 60 DE. V obeh primerih bi poslovni subjekt zmanjšal tudi knjigovodsko vrednost dobrega imena za 90 DE in pripoznal ta znesek kot strošek v izkazu poslovnega izida. Odmerjeni in odloženi davek iz plačilnih transakcij z delnicami Po nekaterih davčnih zakonodajah se poslovnemu subjektu prizna davčna olajšava (tj. znesek, ki se odšteje pri določanju obdavčljivega dobička), ki se nanaša na plačilo v delnicah ali drugih kapitalskih instrumentih poslovnega subjekta. Znesek te davčne olajšave se lahko razlikuje od povezanih nabranih stroškov zaslužka in se lahko pojavi v kasnejšem obračunskem obdobju. Po nekaterih zakonodajah lahko poslovni subjekt na primer pripozna odhodek za izrabo storitev zaposlenca, ki so bile prejete kot plačilo za podeljene delniške opcije, in se mu ne prizna davčna olajšava, dokler se ne uveljavijo delniške opcije, merjenje davčne olajšave pa temelji na tečaju delnice poslovnega subjekta na datum uveljavitve. Kot pri stroških raziskovanj je razlika med davčno vrednostjo storitev zaposlencev, prejetih do tega datuma (znesek, ki ga davčne oblasti dovolijo kot odbitek v prihodnjih obdobjih) in knjigovodskim zneskom v vrednosti nič odbitna začasna razlika, ki izhaja iz odložene terjatve za davek. Če znesek, ki ga davčne oblasti dovolijo kot odbitek v prihodnjih obdobjih, ni znan ob koncu obdobja, ga je treba oceniti na podlagi informacij, ki so na voljo ob koncu obdobja. Na primer, če je znesek, ki ga davčne oblasti dovolijo kot odbitek v prihodnjih obdobjih, odvisen od tečaja delnice poslovnega subjekta 52 na neki datum v prihodnosti, mora merjenje odbitne začasne razlike temeljiti na tečaju delnice poslovnega subjekta ob koncu obdobja. Znesek davčne olajšave (ali ocenjene bodoče davčne olajšave) se lahko razlikuje od z njim povezanih nabranih stroškov zaslužka. Odmerjeni in odloženi davek se pripoznata kot prihodka ali odhodka in se vključita v izkaz poslovnega izida za obdobje, razen če davek izhaja iz: a) posla ali drugega poslovnega dogodka, ki je pripoznan v istem ali drugem obdobju, neposredno v kapitalu; b) poslovne združitve, ki je prevzem. Če znesek davčne olajšave (ali ocenjene bodoče davčne olajšave) presega znesek povezanih nabranih stroškov zaslužka, to kaže, da se davčna olajšava ne nanaša samo na strošek zaslužka, temveč tudi na kapitalsko postavko. Pri tem je treba presežek povezanega odmerjenega in odloženega davka pripoznati neposredno v kapitalu. 53 DR. ŽIVKO BERGANT1 CELOTNI VZVOD TOTAL LEVERAGE Povzetek: Celotni vzvod je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazana statična in dinamična opredelitev celotnega vzvoda. Obravnavani so kazalniki celotnega vzvoda, njegovo merjenje in njegov vpliv na dobičkonosnost lastniškega kapitala. Računsko in grafično je prikazana povezanost celotnega vzvoda s poslovnim in finančnim vzvodom. Posebej je obravnavan vpliv celotnega vzvoda na denarni tok, posebej pa vpliv na tveganje v poslovanju podjetja. Prikazan je celovit pogled na poslovni, finančni ib celotni vzvod. Ključne besede: celotni vzvod, stopnja celotnega vzvoda, varnostni interval, struktura kapitala, dolgovno financiranje podjetja, dobičkonosnost lastniškega kapitala, tveganje, točka preloma, denarni tok. Summary: Total (combined) leverage is treated from theoretical and practical point of view. Static and dynamic approaches are discussed in the theoretical frame. Break-even point and the degree of total leverage are explained together with their formulas. The relationship between total leverage, interest rate and ROE is showed in connection with business risk. Practical aspect of total leverage is discussed through cash flow and business risk. A comprehensive view on operating, financial and total leverage is shown. The limitations and advantages of total leverage as an analytic tool are shown as well. Key words: total leverage, degree of total leverage, security interval, capital structure, debt financing, return on equity, business risk, break-even point, cash flow. 1 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.. 54 1 Uvod Finančni vzvod je v poslovanju tesno povezan s poslovnim vzvodom, saj je treba povečanje obsega poslovanja (ki je temeljno izhodišče poslovnega vzvoda), dodatno financirati. Če ga financiramo z dolgom, že sprožimo finančni vzvod. Oba vzvoda smo posebej obravnavali v Poslovodnem računovodstvu (št. 4/2011 in 1/2012). Vidimo pa, da delujeta hkrati, kar bomo obravnavali v nadaljevanju. Njun skupni (kumulativni) učinek namreč imenujemo celotni ali kombinirani vzvod (total ali combined leverage). Neločljivost poslovnega in finančnega vzvoda lahko pojasnimo tudi s pomočjo bilance stanja. Poslovni vzvod prek potrebnega obsega prihodkov od prodaje (praga dobičkonosnosti) kaže na potrebni obseg sredstev za pozitivno poslovanje (aktivna stran bilance stanja), finančni vzvod pa prek strukture financiranja (pasivna stran bilance stanja) kaže na način razdelitve učinkov, glede na strukturo lastništva uporabljenih sredstev. Poslovni, finančni in celotni vzvod so tehnike marginalne (mejne) analize. Poslovni vzvod izolirano obravnava stalne stroške in primerja spremembe prihodkov od prodaje s spremembami EBIT (poenostavljeno: poslovni izid iz poslovanja), finančni vzvod izolirano obravnava obresti in primerja spremembe EBIT s spremembami EBT (poenostavljeno: celotni poslovni izid). Celotni vzvod obravnava stalne stroške skupaj z obrestmi in primerja spremembe prihodkov od prodaje s spremembami EBT. Pomeni torej mejni prispevek spremembe prihodkov od prodaje k spremembi EBT. Deluje kot multiplikator, vendar samo v primeru spremembe prihodkov od prodaje. To pomeni, da se dobičkonosnost lastniškega kapitala praviloma hitreje spreminja kot prihodki od prodaje. Tako kot poslovni in finančni vzvod, bomo tudi celotni vzvod obravnavali s statičnega in dinamičnega vidika. 2 Povezanost poslovnega vzvoda in celotnega vzvoda V prispevku o finančnem vzvodu (Bergant, 2012a, 49) smo stopnjo finančnega vzvoda opredelili takole: PP – VS − FS SFV = -------------------------------. PP – VS − FS − Obr (1) V števcu smo od prihodkov od prodaje (PP) odšteli spremenljive stroške (VS) in stalne stroške (FS). V imenovalcu smo odšteli še obresti (Obr). Če desni del enačbe delimo s povprečnim prispevkom za kritje (m), dobimo: 55 PP – VS FS -------------- − --------m m SFV = ----------------------------------. PP – VS FS + Obr ------------- − --------------m m (2) Levi izraz v števcu in imenovalcu pomeni količino prodanih poslovnih učinkov (K). Desni izraz v števcu pomeni količino prodaje v točki preloma pri poslovnem vzvodu (TPp), kjer je masa prispevka za kritje enaka stalnim stroškom. Desni izraz v imenovalcu pomeni količino prodaje v točki preloma (TPc), kjer je masa prispevka za kritje enaka stalnim stroškom. z vključenimi obrestmi. Zato lahko zapišemo: K – TPp SFV = --------------, K – TPc (3) kjer števec pomeni varnostno razliko oziroma varnostni interval pri poslovnem vzvodu (razdaljo med točko preloma in dejanskim obsegom poslovanja), imenovalec pa varnostni interval pri celotnem vzvodu. Če zgornjo enačbo delimo s K, dobimo še: K – TPp ------------K SFV = -----------------. K – TPc ------------K (4) Števec zgornje enačbe pomeni varnostni količnik pri poslovnem vzvodu, imenovalec pa varnostni količnik pri celotnem vzvodu. Stopnja finančnega vzvoda kaže torej razmerje med obema varnostnima razlikama oziroma količnikoma in s tem povezanost poslovnega in celotnega vzvoda. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 56 3 Statični pristop k merjenju celotnega vzvoda Pri celotnem vzvodu je treba s prispevkom za kritje pokriti ne samo stalne stroške, temveč tudi obresti zaradi uporabe finančnega vzvoda. Točko preloma je zato mogoče izračunati na naslednji način: FS + Obr Q0 = ---------------, pp − vs (5) pri čemer je: FS - stalni (fiksni) stroški, pp - prihodki od prodaje enega poslovnega učinka (proizvoda), vs - spremenljivi (variabilni) stroški enega poslovnega učinka, Obr - znesek obresti (presežek danih nad prejetimi). Očitno je, da je treba pri uporabi tujih virov, prodati več proizvodov, kot jih kaže izračun samega poslovnega vzvoda. Prodajno ceno poslovnega učinka, ki pokriva vse stroške ob danem obsegu poslovanja, izračunamo iz predhodne enačbe na naslednji način: FS + Obr + Q0 . vs pp = ---------------------------. Q0 (6) Če bi hoteli ustvarjati še razliko v ceni (dobiček), jo enostavno prištejemo v števcu zgornjega izračuna. Na podoben način lahko izračunamo še: najvišje dovoljene spremenljive stroške na enoto poslovnega učinka, ki še ne prinašajo izgube ob dani prodajni ceni in danih stalnih stroških z vključenimi obrestmi: Q0 . pp – (FS +Obr) vsmax = -----------------------------, Q0 (7) najvišje stalne stroške z vključenimi obrestmi, ki še omogočajo pozitiven rezultat ob dani prodajni količini in danem prispevku za kritje enega poslovnega učinka: (FS + Obr)max = Q0 (pp – vs). (8) 57 Ti izračuni omogočajo ocene pri proizvodnji ene vrste poslovnih učinkov. Če proizvajamo več vrst poslovnih učinkov, lahko prag dobičkonosnosti izrazimo vrednostno kot znesek mejnih prihodkov od prodaje (MPP): FS + Obr MPP = -----------------, VS 1 − -------PP (9) pri čemer je: VS - masa spremenljivih stroškov, PP - planirani prihodki od prodaje. Če želimo zagotavljati ustrezen dobiček, ga prištejemo v števcu zgornje enačbe in tako ugotovimo potrebno višino prodaje. Celotni vzvod (CV), kot odvisnost dobičkonosnosti lastniškega kapitala od obsega prodaje, je ilustriran na sliki 1 (Dudycz, 2006, 23). Slika 9: Prag dobičkonosnosti pri celotnem vzvodu ROE B ΔROE A 0 Q0 Q1 Obseg prodaje Točki preloma Negativni učinek CV Pozitivni učinek CV Vidimo, da se šele pri nekem obsegu poslovanja (Q0), začnejo pokrivati vsi stroški, vključno s stroški financiranja. Nižji obseg prodaje pomeni negativno delovanje celotnega vzvoda, torej zmanjšanje dobičkonosnosti lastniškega 58 kapitala. Nadaljnje zmanjševanje obsega prodaje privede do točke preloma (praga dobičkonosnosti), od katere naprej postane celotni dobiček (EBT) negativen. Povečanje obsega prodaje premakne premico A v položaj premice B, zato se poveča dobičkonosnost lastniškega kapitala. Obenem pa se zaradi delovanja finančnega vzvoda (višjih obresti) poveča tudi prag dobičkonosnosti (točka preloma). Pri izračunu odvisnosti dobičkonosnosti lastniškega kapitala (LK) na spremembo prihodkov od prodaje izhajamo iz osnovne opredelitve dobičkonosnosti: EBT EBIT − Obr ROE = --------- = -------------------. LK LK (10) Če podrobneje razčlenimo števec zgornje enačbe, dobimo: Q(pp – vs) – FS − D·i ROE = -------------------------------, LK (11) kjer D pomeni dolgove, i pa obrestno mero na te dolgove. Uporabo zgornjih enačb lahko vidimo na zgledu v tabeli 1, ki kaže podatke podjetja za dve zaporedni leti. Vidimo, da je dobičkonosnost lastniškega kapitala podjetja porastla z 11,25 % na 16,125 %. Vzrok je povečanje prodaje za 10 %. Pri tem so se za isti odstotek povečali spremenljivi stroški, za 4 % pa stalni stroški. Zato se je za 10 % povečal tudi celotni prispevek za kritje, ki pa je po enoti poslovnega učinka nespremenjen (10 denarnih enot). Vpliv spremembe v obsegu prodaje na dobičkonosnost lastniškega kapitala lahko izračunamo neposredno: ΔQ(pp – vs) – ΔFS − ΔD·i ΔROE = ----------------------------------- = 0,04875. LK (12) Izračun pokaže, da se je dobičkonosnost lastniškega kapitala zaradi delovanja celotnega vzvoda povečala za 4,875 odstotne točke, kar je tudi razvidno iz tabele 1. V tabeli 1 so prikazani še: EBIT, EBT in točke preloma poslovnega ter celotnega vzvoda. 59 Tabela 1: Zgled izračuna celotnega vzvoda Elementi 1 2 Stalni stroški (FS) 2.500 2.600 Prodajna cena posl. učinka (pp) 30 30 Spremenljivi stroški posl. učinka (vs) 20 20 Prispevek za kritje na enoto poslovnega učinka (m) 10 10 Število posl. učinkov (Q) 300 330 Prihodki od prodaje (PP) 9.000 9.900 Spremenljivi stroški (VS) 6.000 6.600 Celotni prispevek za kritje (PK) 3.000 3.300 Dobiček iz poslovanja (EBIT) 500 700 Stopnja poslovnega vzvoda (SPV) 6 4,714 Dolgovi 1.000 1.100 Obrestna mera 5,00% 5,00% Obresti (Obr) 50 55 Celotni dobiček (EBT) 450 645 Stopnja prispevka za kritje 0,333 0,333 Točka preloma poslovnega vzvoda (količ.) 250 260 Točka preloma celotnega vzvoda (količ.) 255 266 Stopnja finančnega vzvoda (SFV) 1,111 1,085 Stopnja celotnega vzvoda (SCV) 6,666 5,115 Lastniški kapital (LK) 4.000 4.000 Dobičkonosnost lastniškega kapitala (ROE) 11,25% 16,125% Točka preloma (vredn.) pri posl. vzvodu 7.500 7.800 Varnostni interval pri PV(50 oziroma 70 učinkov) 1.500 2.100 Točka preloma (vredn.) pri celotnem vzvodu 7.650 7.965 Varnostni interval pri CV (45 oziroma 65 učinkov) 1.350 1.935 Ob znanih točkah preloma smo izračunali tudi varnostne intervale (vrednostno in količinsko). Na tej osnovi je izračunana stopnja finančnega vzvoda skladno z enačbo 4. Tako je potrjena teza o povezanosti poslovnega in finančnega vzvoda. Točka preloma pri celotnem vzvodu je za 150 denarnih enot višja od točke pokritja stroškov pri poslovnem vzvodu. To pomeni, da mora podjetje v tem znesku doseči višje prihodke od prodaje kot pri financiranju poslovanja z lastnimi sredstvi. Če se spremeni zgolj obseg prodaje, lahko izračunamo njegov vpliv na ROE s pomočjo naslednjega obrazca (Brigham, 1995, 444): ROE1 = ROE0 + ROE0(SCV · % ΔPP), kar lahko preverimo na podlagi podatkov iz tabele 1. 60 (12) 4 Dinamični pristop k merjenju celotnega vzvoda Dinamični pristop k merjenju celotnega vzvoda pomeni izračun stopnje celotnega vzvoda (SCV), ki jo dobimo kot zmnožek stopnje poslovnega vzvoda (SPV) in stopnje finančnega vzvoda (SFV): % ΔEBIT % ΔROE SCV = SPV · SFV = -------------- · ---------------. % ΔPP % ΔEBIT (13) Tako dobimo: % ΔROE SCV = --------------. % ΔPP (14) Stopnja celotnega vzvoda torej pove, za koliko odstotkov se bi spremenila dobičkonosnost lastniškega kapitala, če bi se za en odstotek spremenil obseg prodaje. Po ustreznem preoblikovanju2 enačbe 13 dobimo naslednji obrazec: PP − VS PK SCV = ---------------------------- = -----------. PP − VS − FS – Obr EBT (15) Stopnja celotnega vzvoda torej kaže tudi razmerje med maso prispevka za kritje (PK) in celotnim dobičkom (EBT), kar olajšuje njen izračun. Če upoštevamo, da je SPV recipročna vrednost varnostnega količnika pri poslovnem vzvodu (Bergant, 2011, 18) in enačbo 4, zaradi enačbe 13 dobimo še en način izračuna stopnje celotnega vzvoda: 1 SCV = ---------------. K – TPc -------------K 2 (16) Preoblikovanje je podano v: Brigham (1995, 443). 61 Vidimo, da je stopnja celotnega vzvoda recipročna vrednost varnostnega količnika pri celotnem vzvodu. Podobno je stopnja poslovnega vzvoda recipročna vrednost varnostnega količnika pri poslovnem vzvodu. Oboje lahko računsko preverimo na podatkih v tabeli 1. Stopnja celotnega vzvoda je pozitivna, če ima podjetje pozitiven EBT. Če je SCV nizka (blizu vrednosti 1), je tveganje minimalno, saj je EBT razmeroma visok v primerjavi s prispevkom za kritje. V primeru negativnega EBT, je tudi SCV negativna. Njena majhna absolutna vrednost tedaj kaže na razmeroma visoko izgubo in nizko sposobnost podjetja za izboljšanje dobičkonosnosti, saj je izguba razmeroma velika v primerjavi s prispevkom za kritje. Če se negativna stopnja zmanjšuje, se torej povečuje tveganje, prav tako pa se povečuje tveganje, če se pozitivna stopnja povečuje. Zgled zniževanja stopnje celotnega vzvoda in s tem zmanjševanja tveganja lahko vidimo v tabeli 1, iz katere je razvidno: Stopnja celotnega vzvoda je v prvem letu znašala 6,666. Zaradi povečanja prodaje (in s tem tudi prispevka za kritje) za 10 %, se je povečal EBT za 43,33 %. Če se ne bi povečali stalni stroški, bi se EBT povečal za 66 %, kot nakazuje vrednost SCV. Povečani prispevek za kritje je prispeval k večjemu EBT, zato se je SCV (kljub višjim obrestim) znižala na 5,115 oziroma za 23,27 %. Pri tem se je SPV znižala za 21,43 %, SFV pa za 2,34 %. Varnostni interval se je povečal kar za 40 %, točka preloma pa je porastla za 4,12 %. Načeloma je SCV negativna, če je SPV ali SCV negativna. Če sta obe negativni, je pomembna absolutna vrednost SCV. Pri analiziranju in poročanju jo obravnavamo kot negativno. Očitno je pomembno tudi vprašanje, zmnožek katerih vrednosti obeh stopenj, sestavlja vrednost SCV. Če je SCV dva, ni vseeno, ali znaša SPV na primer 0,5 ali 4. Če SPV znaša 4, kaže na visoko finančno tveganje, v nasprotnem primeru pa na tveganje pri poslovnem vzvodu. Od pravilne ocene je odvisna ustrezna poslovna politika podjetja. 5 Povezanost stopenj poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda Povezanost obravnavanih stopenj izhaja iz enačbe 13. Za njihovo medsebojno primerjanje jih lahko zapišemo na naslednji način: PK SPV = ---------, EBIT (17) 62 PK SFV = ---------------, EBT · SPV (18) PK SCV = ---------. EBT (19) Iz zgornjega sistema treh enačb lahko ugotovimo izredno pomembnost prispevka za kritje, ki ga lahko, s pomočjo obravnavanih stopenj, izračunamo na več načinov: PK =SPV · EBIT = SFV · SPV · EBT = SCV · EBT. (20) Pravilnost zgornjih enakosti lahko preverimo na podatkih iz tabele 1. Razmerja med obravnavanimi stopnjami lahko prikažemo tudi grafično na sliki 2. Slika 2. Povezanost stopenj poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda SCV SPV SFV SCV SFV SPV 1 0 PK S slike 2 lahko (v povezavi z enačbami od 17 do 19) povzamemo zlasti nekatere njihove podobnosti in značilnosti: Vse stopnje se z večanjem obsega poslovanja (in s tem z večanjem mase prispevka za kritje) zmanjšujejo in se asimptotično približujejo 63 vrednosti ena. Če je vrednost stopnje poslovnega vzvoda ena, pomeni, da je prispevek za kritje enak EBIT, torej ni stalnih stroškov.3 Če je vrednost stopnje finančnega vzvoda ena, pomeni, da je EBIT enak EBT, torej ni obresti. Če je vrednost stopnje celotnega vzvoda ena, pomeni, da je prispevek za kritje enak EBT, torej ni stalnih stroškov in obresti. Vse stopnje se z zmanjševanjem obsega poslovanja povečujejo in se asimptotično približujejo vrednosti neskončno. Če je vrednost stopnje poslovnega vzvoda neskončno, pomeni, da je prispevek za kritje enak stalnim stroškom. Če je vrednost stopnje finančnega vzvoda neskončno pomeni, da je EBIT enak obrestim, EBT pa enak nič. Če je vrednost stopnje celotnega vzvoda neskončno, pomeni, da je prispevek za kritje enak stalnim stroškom z vključenimi obrestmi in EBT enak nič. Vse stopnje so negativne, če je prispevek za kritje manjši od stalnih stroškov. Z njegovim nadaljnjim zmanjševanjem (lahko postane tudi negativen) se asimptotično približujejo vrednosti minus neskončno. Stopnja celotnega vzvoda ima isto navpično asimptoto kot SFV, vendar se od SFV razlikuje zaradi učinka poslovnega vzvoda. Z zmanjševanjem stalnih stroškov in obresti se SCV približuje SPV. Z zmanjševanjem obresti se SCV približuje SFV. 6 Celotni vzvod in denarni tok Pri obravnavi poslovnega vzvoda (Bergant, 2011, 21) smo posebej prikazali stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka (SPVDT): PP – VS SPVDT = --------------------------------------, PP – VS – FS + T · Am/(1 – T) (21) s katero lahko ocenimo vpliv spremembe prihodkov od prodaje na čisti denarni tok iz poslovanja. Od stopnje poslovnega vzvoda se razlikuje za vpliv obračunane amortizacije (Am), ki jo popravimo z davčno stopnjo (T). 3 V prispevku (Bergant, 2011, 16) je napačno navedeno, da je tedaj prispevek za kritje enak stalnim stroškom. Na strani 15 v istem prispevku pa manjka enačba 10: PP − VS PP – VS PK SPV = --------------------- = -------------- = ---------------. PP − VS − FS EBIT PK − FS 64 Podoben pristop smo uporabili tudi pri finančnem vzvodu (Bergant, 2012a, 56), da bi lahko zajeli vpliv zadolževanja na čisti denarni tok podjetja. Merimo ga s stopnjo finančnega vzvoda denarnega toka (SFVDT), ki poleg amortizacije upošteva še obresti (Rao, 1987, 184): PP – VS – FS + T · Am/(1 – T) SFVDT = -----------------------------------------------. PP – VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T) (22) Skladno z enačbo 13 dobimo stopnjo celotnega vzvoda denarnega toka (SCVDT): % ΔNCF SCVDT = SPVDT · SFVDT = ----------------. % ΔPP (23) Stopnja celotnega vzvoda denarnega toka kaže razmerje med čistim denarnim tokom in prihodki od prodaje. Pove, za koliko odstotkov se spremeni čisti denarni tok (NCF), če se za 1 % spremenijo prihodki od prodaje (PP). Čisti denarni tok v enačbi 23 je enak čistemu denarnemu toku iz poslovanja (operating cash flow), zmanjšanemu za obresti, ki so popravljene z davčno stopnjo (T): NCF = OCF – Obr · (1 – T). (24) Po preureditvi enačbe 234 dobimo: PP – VS SCVDT = -----------------------------------------------. PP – VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T) (25) SCVDT (kot tudi ostali dve stopnji) deluje v obe smeri: v zmanjšanje ali povečanje denarnega toka v odvisnosti od zmanjšanja ali povečanja prihodkov od prodaje. S tem pa se povečuje ali zmanjšuje tudi tveganje plačilne sposobnosti podjetja. 4 Pri tem upoštevamo enačbi 21 in 22. 65 7 Celotni vzvod in tveganje Poslovni vzvod vpliva na tveganje aktive in donosnosti na vsa sredstva (ROA), saj njegova večja uporaba povečuje prag dobičkonosnosti. Za razliko od tega poslovnega tveganja pa finančni vzvod vpliva na tveganje kapitala (ROE), saj vključuje tveganje obrestne mere. Očitno je, da celotni vzvod zajema obe področji tveganja. Ob uporabi obeh vzvodov se poslovnemu tveganju multiplikativno (enačba 13) pridruži še finančno tveganje. To dejstvo omogoča vodenje smotrne poslovne in finančne politike. Načeloma je ob visokem poslovnem vzvodu smotrno uporabiti nizek finančni vzvod in obratno.5 Na tak način ublažimo povečanje ene vrste tveganja s previdnejšo uporabo drugega vzvoda. Podjetje, ki bi se odločilo povečati obseg poslovanja (uporaba poslovnega vzvoda) z manjšim zadolževanjem, bi očitno prevzelo manjše tveganje kot podjetje, ki bi tako povečanje obsega poslovanja financiralo z večjim obsegom zadolženosti. Odločitve o načinu uporabe celotnega vzvoda očitno vplivajo tudi na konkurenčnost podjetja. Pri tem je posebej pomembno upoštevati trenutno stopnje poslovnega in finančnega vzvoda, s tem pa tudi trenutno izpostavljenost tveganju. Povzetek načelnih ugotovitev o tveganju glede na vrednosti stopenj posameznih vzvodov prikazuje tabela 2 (prirejeno po: Gritta et al., 2006, 7). Tabela kaže, da pozitivne stopnje poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda kažejo na nizko tveganje, če je njihova vrednost majhna. Nasprotno pa kažejo na visoko tveganje, če je njihova vrednost visoka. Če so stopnje negativne, kažejo na zelo visoko tveganje pri velikih absolutnih vrednostih in najvišje tveganje pri manjših absolutnih vrednostih. Negativne vrednosti stopenj upoštevamo v absolutnih vrednostih, ker pomenijo multiplikator vpliva sprememb. 5 Pri tem je treba poudariti, da celotni vzvod ni orodje, za katerega se lahko zavestno odločimo, da ga ne bomo uporabljali, kot na primer klešče. Pomeni zakonitost v poslovanju, ki se sproži ob različnih poslovnih odločitvah podjetja. Obstoj vzvodja in njegovega delovanja je torej treba upoštevati pri sprejemanju odločitev. 66 Tabela 2: Tveganje in vzvodje Predznak stopenj SPV, SFV, SCV Pozitivne vrednosti: interval: od + 1 do ∞ Negativne vrednosti: interval: od − ∞ do 0 Velikost tveganja Nizko tveganje Visoko tveganje Zelo visoko tveganje Najvišje tveganje Vrednosti stopenj SPV, SFV, SCV Majhne vrednosti Velike vrednosti Velike absolutne vrednosti Majhne absolutne vrednosti Stopnjo celotnega vzvoda, ki je rezultat negativnih stopenj poslovnega in finančnega vzvoda, v skladu s tabelo 2 obravnavamo kot negativno. 8 Celovit pogled na poslovni, finančni in celotni vzvod K lažjemu razumevanju delovanja poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda ter njihove povezave bi lahko prispevala slika 3 (prirejeno po: Rao, 1987, 185). Slika 3: Osnutek poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda % ΔPP Prihodki od prodaje Poslovni vzvod SPV % ΔEBIT EBIT Finančni vzvod SCV SFV % ΔEBT EBT Slika 3 kaže izhodišče poslovnega vzvoda v zgornjem delu izkaza poslovnega izida in stopnjo poslovnega vzvoda (SPV) kot multiplikator vpliva odstotne spremembe prihodkov od prodaje na odstotno spremembo poslovnega izida iz poslovanja (EBIT). Obenem kaže izhodišče finančnega vzvoda v spodnjem delu izkaza poslovnega izida in stopnjo finančnega vzvoda (SFV) kot multiplikator vpliva odstotne spremembe EBIT na odstotno spremembo celotnega poslovnega izida (EBT). Stopnja celotnega vzvoda (SCV) kaže skupni učinek obeh multiplikatorjev. Podobno lahko ponazorimo vzvodje z denarnimi tokovi na sliki 4 (prirejeno po: Rao, 1987, 185), ki kaže izhodišče poslovnega vzvoda v zgornjem delu 67 izkaza denarnega izida in stopnjo poslovnega vzvoda denarnega toka (SPVDT) kot multiplikator vpliva odstotne spremembe prihodkov od prodaje na odstotno spremembo čistega denarnega izida iz poslovanja (ČDT iz posl.). Slika 4: Vzvodje z vidika čistega denarnega toka % ΔPP Prihodki od prodaje Poslovni vzvod ČDT iz poslovanja SPVDT % ΔČDTiz posl Finančni vzvod ČDT SCVDT SFVDT % ΔČDT Obenem kaže izhodišče finančnega vzvoda v spodnjem delu izkaza denarnega izida in stopnjo finančnega vzvoda denarnega toka (SFVDT) kot multiplikator vpliva odstotne spremembe čistega denarnega toka iz poslovanja na odstotno spremembo čistega denarnega toka (ČDT). Stopnja celotnega vzvoda denarnega toka (SCVDT) kaže skupni učinek obeh multiplikatorjev. Tabela 3 kaže pregled meril in izračun stopenj s slik 3 in 4 (prirejeno po: Rao, 1987, 186). Tabela 3: Pregled meril in izračun multiplikatorjev Stopnja Merilo Izračun stopnje A. Vzvodje na poslovni izid SPV % ΔEBIT -----------% ΔPP PP − VS -------------------PP − VS − FS SFV % ΔEBT -----------% ΔEBIT PP – VS − FS -------------------------PP − VS – FS – Obr SCV % ΔEBT ----------% ΔPP PP − VS --------------------------PP − VS – FS – Obr 68 B. Vzvodje na čisti denarni tok SPVDT % ΔČDTposl -------------% ΔPP PP − VS --------------------------------------PP − VS – FS + T · Am/(1 – T) SFVDT % ΔČDT ------------%ΔČDTposl PP – VS – FS + T · Am/(1 – T) ----------------------------------------------PP − VS – FS − Obr + T · Am/(1 – T) SCVDT % ΔČDT ----------% ΔPP PP − VS ----------------------------------------------PP − VS – FS – Obr + T · Am/(1 – T) Tabela 3 za posamezno stopnjo v stolpcu Merila razloži njeno izrazno moč. SPV na primer pove, za koliko odstotkov se spremeni EBIT, če se za en odstotek spremenijo prihodki od prodaje. V naslednjem stolpcu je podan temeljni način izračuna posameznega multiplikatorja. Izračuni so posebej izkazani za vzvodje, ki vpliva na poslovni izid in posebej za vzvodje, ki vpliva na denarni tok. 9 Prednosti in slabosti celotnega vzvoda Celotni vzvod vsebuje vse slabosti in prednosti poslovnega in finančnega vzvoda, ki pa smo jih že obravnavali. Poudarimo naj, da sta zadostnost in stabilnost povpraševanja temeljna pogoja koristne uporabe vzvodja, ki temelji na predpostavki povečevanja obsega poslovanja. To pomeni pomembno omejitev tega orodja. Pomembne pa so še druge okoliščine, kot so: razmerje na trgu kapitala, ki vplivajo na njegovo ceno; interesi lastnikov, investitorjev, upnikov in poslovodstev v pogledu tveganja, donosa in nadziranja podjetij; davčna politika; razpoložljivost in cena zunanjih virov financiranja podjetja. Navedeno vpliva na tveganje v poslovanju podjetja, s tem pa tudi na smotrnost uporabe vzvodja v posameznem primeru. Vsekakor pa ni rasti podjetja brez uporabe vzvodja, kar mu nedvomno daje pomembno vlogo v poslovodnem odločanju. Pri tem pa ne smemo pozabiti stalno prisotnega vprašanja: ali se podjetje zadolžuje za razvoj ali samo zaradi nujnega ohranjanja svoje plačilne sposobnosti? 69 10 Sklep Celotni vzvod na svoj način povezuje začetek (poslovni vzvod) in konec (finančni vzvod) izkaza poslovnega izida, pri tem pa upošteva še levo (poslovni vzvod) in desno (finančni vzvod) bilance stanja. Zajema torej celotno poslovanje podjetja. Pomeni razmeroma kompleksno, vendar odlično orodje v okviru analize prelomnih točk, ki je nepogrešljiva pri sprejemanju poslovnih odločitev,6 analitikom pa nudi močna orodja pri diagnosticiranju in predvidevanju obnašanja podjetij. Pri tem je treba poudariti, da celotni vzvod ni orodje, za katerega se lahko zavestno odločimo, da ga ne bomo uporabljali, kot na primer klešče. Pomeni zakonitost v poslovanju, ki se sproži ob različnih poslovnih odločitvah podjetja. Obstoj vzvodja in njegovega delovanja je torej treba upoštevati pri sprejemanju odločitev. Nepoznavanje teh zakonitosti pomeni veliko verjetnost, da se bo poslovodstvo podjetja prej ali slej srečalo z velikimi težavami. V skladu z ZFPPIPP lahko trdimo, da se tedaj poslovodstvo ne obnaša kot dober gospodar. Poslovodstvo, ki pa pozna zakonitosti obravnavanega vzvodja, ga lahko pri svojih odločitvah koristno uporabi ali pa ga celo zlorabi. Slednje pomeni, da poslovodstvo v svojo korist zavestno prevzema tveganje, ki praviloma prizadene druge deležnike v podjetju. LITERATURA IN VIRI Bergant, Živko (2011): Poslovni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 4/2011, str. 9−26. Bergant, Živko (2011a): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2012): Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2012a): Finančni vzvod. Poslovodno računovodstvo št. 1/2012, str. 38−69. Brigham F., Eugene (1995): Fundamentals of Financial Management. 7. izdaja. Orlando: The Dryden Press. Brigham F., Eugene in Gapenski C., Louis in Daves R., Phillip (1999): Intermediate Financial Management. 6. izdaja. Orlando: The Dryden Press. Brozik, Dallas (2003): Breakeven, Leverage, and Elasicity. Pridobljeno: 3. 7. 2012: http://webpages.marshall.edu/~brozik/leverageandelasticityweb.pdf. 6 "Breakeven analysis is what management is all about" (Brozik, 2003, 1). 70 Dudycz, Tadeusz (2006): The Different Faces of Leverage. (Pridobljeno: oktober, 2011). http://ssrn.com/abstract=950554. Gritta, D. Richard; Adams, Brian; Adrangi, Bahram (2006): An Analysis of the Effects of Operating and Financial Leverage on the Major U.S. Air Carriers' Rates of Return: 1990-2003. Pridobljeno: 3. 7. 20012: http://www.bing.com/search?q=Gritta+D.+Richard&qs=n&pq=gritta+d.+richard&sc=1-9&sp=1&sk=&first=21&FORM=PORE. Orsag, Silvije (1982): Kombinirano djelovanje poslovne i finansijske poluge i faktora rizika. Zagreb: Računovodstvo i finansije št. 8-9/1982, str. 72−81. Rao, K. S. Ramesh (1987): Financial Management. Concepts and Applications. New York: Macmillan Publishing Comp 71 IRENA VIHER1 OCENJEVANJE VREDNOSTI PODJETIJ ZA NAMEN RAČUNOVODSKEGA POROČANJA (OCENJEVANJE VREDNOSTI PRI UPORABI) Ko ocenjujemo finančne naložbe za namen računovodskega poročanja, moramo poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV) poznati in upoštevati tudi računovodske standarde. Pomembni so: Uvod v Slovenske računovodske standarde (SRS) in SRS 3, ki se nanašajo na prevrednotenje; Mednarodni računovodski standard (MRS) 36 – Oslabitev sredstev; MRS 39 – Finančni instrumenti. V poročilu o ocenitvi vrednosti za namen računovodskega poročanja so potrebna naslednja razkritja: natančen namen računovodskega poročanja (ugotavljanje nadomestljive vrednosti za potrebe potencialne slabitve, ugotavljanje poštene vrednosti brez stroškov prodaje, razporeditev nabavne vrednosti poslovne združitve … ); natančna navedba SRS, MRS oziroma MSRP (Mednarodni standardi računovodskega poročanja), ki veljajo v tej povezavi; navedba, kako je ocenjevano sredstvo razvrščeno v izkazih matičnega podjetja (po pošteni vrednosti ali nabavni vrednosti); navedba morebitnih predpostavk ocenjevanja. Opredelitve ključnih pojmov v uvodu SRS in SRS 3: izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost (SRS 3.46.h); nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, kaj je večje (Uvod v SRS 7); poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče 1 Irena Viher, univerzitetna diplomirana ekonomistka, pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo. 72 zamenjati podeljen kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni (SRS 3.46); poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, je znesek, ki ga je mogoče pridobiti s prodajo sredstva ali denar ustvarjajoče enote med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni (Uvod v SRS 7). SRS 3.27 določa: Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri finančni naložbi v kapitalski instrument, za katerega ni objavljena cena na delujočem trgu in ki ni izkazan po pošteni vrednosti, temveč po nabavni vrednosti, ker njegove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ali v izpeljani finančni instrument, ki je z njim povezan in ga je treba poravnati z dobavo kapitalskih instrumentov, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu, se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih (dikonstiranih) po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in pripozna kot prevrednoteni finančni odhodek. Takšnih izgub ni dovoljeno razveljaviti. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Poštena vrednost je v skladu s SRS 3.46 znesek, za katerega je mogoče zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljeni kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, je znesek, ki ga je mogoče pridobiti s prodajo sredstva, ali denar ustvarjajoče enote, med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta medsebojno neodvisni in enakopravni. Definicija poštene vrednosti po SRS in MSRP ustreza definiciji tržne vrednosti po MSOV. Če obstajajo indici, da je naložba podjetja v odvisno podjetje oslabljena, moramo pri vrednotenju družbe za potrebe računovodskega poročanja upoštevati naslednja določila iz MRS 36. V skladu z MRS 36 je treba ugotoviti nadomestljivo vrednost oziroma višjo vrednost izmed naslednjih možnosti: 73 poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, vrednost pri uporabi. V skladu z MRS 36.19 ni treba vedno ugotoviti tako poštene vrednosti sredstva, zmanjšane za stroške prodaje, kot tudi njegove vrednosti pri uporabi. Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost sredstva, potem sredstvo ni oslabljeno in drugega zneska ni treba oceniti. Če ni razloga za mnenje, da vrednost pri uporabi bistveno presega pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške prodaje, je kot njegovo nadomestljivo vrednost mogoče šteti pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške prodaje. V nekaterih primerih se lahko z ocenami, povprečji in računskimi bližnjicami doseže sprejemljiv približek podrobnejšim izračunom, ki so pojasnjeni v MRS 36 za določanje poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali vrednosti sredstva v uporabi. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje je obravnavana v MRS 36 v točkah od 25 do 29: 25. Najboljši dokaz za pošteno vrednost sredstva, zmanjšano za stroške prodaje, je cena po obvezujoči pogodbi o prodaji pri transakciji med nepovezanima in neodvisnima strankama, popravljena za dodatne stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva. 26. Če ne obstaja obvezujoča pogodba o prodaji, temveč se sredstvo proda na delujočem trgu, je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, tržna cena sredstva, zmanjšana za stroške odtujitve. Ustrezna tržna cena je običajno trenutna ponujena cena. Če ponujene cene niso na voljo, je cena zadnje transakcije podlaga za ocenitev poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, če se med datumom transakcije in datumom ocenitve niso pomembno spremenile gospodarske okoliščine. 27. Če ne obstaja obvezujoča pogodba o prodaji ali delujoči trg za sredstva, je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, zasnovana na najboljši razpoložljivi informaciji, ki kaže znesek, ki bi ga podjetje lahko dobilo na dan bilance stanja iz odtujitve sredstva v transakciji med nepovezanima in neodvisnima ter dobro obveščenima in voljnima strankama po odštetju stroškov odtujitve. Pri ugotavljanju takšnega zneska upošteva podjetje izid zadnjih transakcij pri podobnih sredstvih v isti dejavnosti. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ne priča o prisilni prodaji, razen če je poslovodstvo prisiljeno k takojšnji prodaji. 28. Stroški odtujitve, razen tistih, ki so bili pripoznani kot obveznosti, se odštejejo od poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje. Takšni stroški so na primer pravni stroški, kolkovina in podobne dajatve, stroški odtujitve sredstva in neposredni dodatni stroški, povezani s pripravljanjem sredstev za prodajo. Vendar odpravnine (kot so opredeljene v MRS 19) in stroški, ki so povezani z zmanjšanjem ali 74 reorganiziranjem poslovanja po odtujitvi sredstva, niso neposredni dodatni stroški odtujitve sredstva. 29. Včasih mora kupec zaradi odtujitve sredstva prevzeti obveznost in je na voljo samo ena poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, tako za sredstvo kot za obveznost. V 78. členu je pojasnjeno, kako ravnati v takšnih primerih. Če torej ni znane cene iz pogodbe ali ponujene cene na trgu, lahko kot pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje opredelimo cenitev tržne oziroma poštene vrednosti (vrednost, ki bi jo podjetje dobilo iz odtujitve sredstva v transakciji med nepovezanima in neodvisnima ter dobro obveščenima in voljnima strankama). Pri ocenjevanju tržne vrednosti lahko izbiramo med naslednjimi metodami ocenjevanja: primerljive kupoprodaje na trgu, primerljiva podjetja na borzi, diskontirani čisti denarni tok, metoda čiste vrednosti sredstev podjetja ob predpostavki nadaljnjega poslovanja ali ob predpostavki likvidacije podjetja, pri kateri ima podjetje dovolj časa, da proda svoja sredstva in poplača obveznosti. Če je primerno ocenjevanje vrednosti pri uporabi v skladu z MRS 36, moramo upoštevati naslednje točke standarda (od 30 do 57 in Prilogo – Uporaba metod sedanje vrednosti za merjenje vrednosti pri uporabi): Vrednost pri uporabi 30. Izračun vrednosti sredstva v uporabi pokaže naslednje sestavine: a) oceno prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva; b) pričakovanja o mogočih razlikah vrednosti ali časovnega okvira teh prihodnjih denarnih tokov; (c) časovno vrednost denarja, ki jo označuje sedanja tržna obrestna mera brez tveganja; d) ceno za prevzem negotovosti, ki so del sredstva; (e) druge dejavnike (npr. nelikvidnost), ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva. 31. Ocenjevanje vrednosti pri uporabi obsega naslednja koraka: a) ocenitev prihodnjih denarnih pritokov in odtokov, ki bodo izhajali iz nadaljnje uporabe sredstva in iz njegove končne odtujitve; b) uporabo ustrezne diskontne mere pri teh prihodnjih denarnih tokovih. 32. Sestavine iz členov 30.b, 30.d in 30.e se lahko kažejo bodisi kot prilagoditve prihodnjih denarnih tokov bodisi kot prilagoditve diskontne mere. Kateri koli pristop izbere podjetje za odraz svojih pričakovanj o mogočih spremembah vrednosti ali o časovnem okviru prihodnjih denarnih tokov, pa rezultat pokaže pričakovano sedanjo vrednost 75 prihodnjih denarnih tokov, to je tehtano povprečje vseh mogočih izidov. Priloga A podaja dodatne napotke glede uporabe metod sedanje vrednosti pri merjenju vrednosti sredstva, ki je v uporabi. Podlaga za ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov 33. Pri merjenju vrednosti pri uporabi mora podjetje: a) zasnovati projekcije denarnih tokov na razumnih in sprejemljivih predpostavkah, ki so najboljša poslovodska ocena spleta gospodarskih okoliščin, ki bodo obstajale v preostali dobi koristnosti sredstva. Zunanjim dokazom je treba pripisati večjo težo; b) zasnovati projekcije denarnih tokov na zadnjih finančnih predračunih/napovedih, ki jih je sprejelo poslovodstvo, toda izključiti oceno prihodnjih denarnih pritokov in denarnih odtokov, katere je pričakovati iz prihodnjih reorganizacij ali iz izboljšanja ali povečanja uspešnosti sredstva. Projekcije na podlagi teh predračunov/napovedi morajo zajeti največ petletno obdobje, razen če je daljše obdobje upravičeno; c) oceniti projekcije denarnih tokov za daljše obdobje, kot ga pokrivajo zadnji/-e predračuni/napovedi, in sicer z ekstrapoliranjem projekcij, ki so zasnovane na predračunih/napovedih z uporabo ustaljenega ali padajočega odstotka rasti za naslednja leta, razen če je upravičen rastoči odstotek. Ta stopnja rasti ne sme preseči povprečnega dolgoročnega odstotka rasti pri proizvodih, v dejavnostih ali v državi (državah), kjer podjetje posluje, ali na trgih, na katerih se sredstvo uporablja, razen če je višji odstotek upravičen. 34. Poslovodstvo oceni sprejemljivost domnev, na katerih temeljijo njegove projekcije denarnih tokov, tako da pregleda vzroke razlik med preteklimi projekcijami denarnih tokov in dejanskimi denarnimi tokovi. Poslovodstvo mora tudi zagotoviti, da so domneve, na katerih temeljijo njegove projekcije denarnih tokov, skladne z dejanskimi preteklimi izidi, s pogojem, da to ustreza učinkom kasnejših poslovnih dogodkov ali okoliščin, ki niso obstajale ob času ustvarjanja teh dejanskih denarnih tokov. 35. Podrobni, nedvoumni in zanesljivi računovodski predračuni/napovedi prihodnjih denarnih tokov za obdobja, daljša od pet let, nasploh niso na voljo. Zato so ocene ravnateljstva o prihodnjih denarnih tokovih zasnovane na zadnjih predračunih/napovedih za največ pet let. Poslovodstvo lahko uporablja projekcije denarnih tokov, zasnovane na računovodskih predračunih/napovedih za obdobja, daljša od pet let, če je prepričano, da so takšne projekcije zanesljive, in lahko dokaže svojo na preteklih izkušnjah temelječo sposobnost za točno napovedovanje denarnih tokov za takšno daljše obdobje. 36. Projekcije denarnih tokov do konca dobe koristnosti sredstva se ocenijo z ekstrapoliranjem projekcij denarnih tokov, zasnovanih na računovodskih predračunih/napovedih, z uporabo odstotka rasti za naslednja leta. Ta odstotek je ustaljen ali pada, razen če se dvig odstotka ujema z nepristranskimi informacijami o uporabnosti proizvoda ali dejavnosti. Po potrebi je odstotek rasti nič ali negativen. 76 37. Kadar so okoliščine ugodne, je verjetno, da se bodo na trgu pojavili tekmeci in omejili rast. Zato bodo podjetja težavno dlje časa (npr. dvajset let) presegala povprečni pretekli odstotek rasti pri proizvodih, v dejavnostih ali v državi (državah), kjer poslujejo, ali na trgih, na katerih se sredstvo uporablja. 38. Pri uporabi informacij iz računovodskih predračunov/napovedi podjetje upošteva, ali informacije nakazujejo sprejemljive predpostavke, ki se dajo podpreti in so najboljša ocena poslovodstva o gospodarskih okoliščinah v preostali dobi koristnosti sredstva. Sestavljanje ocen prihodnjih denarnih tokov 39. Ocene prihodnjih denarnih tokov morajo vsebovati: a) projekcije denarnih pritokov iz nadaljnje uporabe sredstva; b) projekcije denarnih odtokov, ki so nujni za ustvarjanje denarnih pritokov iz nadaljnje uporabe sredstva (tudi denarnih odtokov za pripravljanje sredstva za uporabo) in se lahko utemeljeno in dosledno pripišejo neposredno sredstvu ali razporedijo nanj; c) morebitne čiste denarne tokove, ki bodo pridobljeni (ali plačani) ob odtujitvi sredstva na koncu njegove dobe koristnosti. 40. Ocene prihodnjih denarnih tokov in diskontne mere odražajo dosledne predpostavke o podražitvah cen zaradi splošne inflacije. Če torej diskontna mera vključuje učinke podražitev zaradi splošne inflacije, se prihodnji denarni tokovi ocenijo nominalno. Če diskontna mera izključuje učinek podražitev zaradi splošne inflacije, se prihodnji denarni tokovi ocenijo realno (vendar vključujejo posebne prihodnje podražitve ali pocenitve). 41. Projekcije denarnih odtokov vključujejo tiste stroške, potrebne za vsakodnevno vzdrževanje sredstva, kot tudi prihodnje splošne stroške, ki se lahko utemeljeno in dosledno pripišejo neposredni uporabi sredstva ali razporedijo nanjo. 42. Če knjigovodska vrednost sredstva ne vključuje vseh denarnih odtokov, ki so se pojavili, preden je bilo usposobljeno za uporabo ali prodajo, vključuje ocena prihodnjih denarnih odtokov oceno vseh nadaljnjih denarnih odtokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili, preden bo sredstvo usposobljeno za uporabo ali prodajo. Tako je na primer pri zgradbi v gradnji ali pri razvojnem projektu, ki še ni dokončan. 43. Da bi se izognili dvakratnemu upoštevanju, ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo: a) denarnih pritokov iz sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke, pretežno neodvisne od denarnih pritokov iz proučevanega sredstva (npr. finančnih sredstev, kot so terjatve); b) denarnih odtokov, ki se nanašajo na obveze, že pripoznane kot obveznosti (npr. do dobaviteljev in zaposlencev, za pokojnine ali rezervacije). 44. Prihodnje denarne tokove je treba oceniti po sedanjem stanju sredstva. Ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo ocenjenih prihodnjih denarnih pritokov ali odtokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili iz: 77 a) prihodnjega reorganiziranja, za katero podjetje še ni zavezano, ali b) izboljšanja ali povečanja storilnosti sredstva. 45. Ker se prihodnji denarni tokovi ocenijo po sedanjem stanju sredstva, vrednost pri uporabi ne nakazuje: a) prihodnjih denarnih odtokov ali ustreznih prihrankov stroškov (npr. zmanjšanj stroškov osebja) ali zaslužkov, ki bodo pritekli iz prihodnjega reorganiziranja, za katero podjetje še ni zavezano; (b) prihodnjih denarnih odtokov, ki bodo izboljšali ali povečali storilnost sredstva, ali s tem povezane denarne pritoke, ki bodo po pričakovanju izšli iz takšnih denarnih odtokov. 46. Reorganiziranje je program, ki ga načrtuje in obvladuje poslovodstvo in bistveno spreminja obseg poslovanja, s katerim se ukvarja podjetje, ali način vodenja poslovanja. MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva vsebuje napotke, ki razjasnijo, kdaj je podjetje zavezano za reorganiziranje. 47. Ko postane podjetje zavezano za reorganiziranje, utegne to vplivati na nekatera sredstva. Ko je podjetje zavezano za reorganiziranje: a) nakazujejo njegove ocene prihodnjih denarnih pritokov in denarnih odtokov za namen ugotavljanja vrednosti pri uporabi, prihranke stroškov in druge zaslužke od reorganizacije (na podlagi zadnjih računovodskih predračunov/napovedi, ki jih je sprejelo poslovodstvo); (b) so njegove ocene prihodnjih denarnih odtokov za reorganiziranje vključene pri rezervaciji za reorganiziranje po MRS 37. 48. Dokler ima podjetje denarne odtoke, ki izboljšujejo ali povečajo storilnost sredstev, ocene prihodnjih denarnih tokov ne vključujejo ocenjenih prihodnjih denarnih pritokov, za katere se pričakuje, da se bodo pojavili iz takšnega povečanja gospodarskih koristi, ki so povezane z denarnim odtokom (zgled 6). 49. Ocene prihodnjih denarnih tokov vsebujejo prihodnje denarne odtoke, potrebne za ohranitev ravni gospodarskih koristi, za katere se pričakuje, da se bodo pojavile iz sredstva v njegovem sedanjem stanju. Če ima denar ustvarjajoča enota sredstva z različno ocenjeno dobo koristnosti in so vsa bistvenega pomena za nadaljevanje poslovanja enote, se pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, ki so povezani z enoto, nadomestitev sredstev s krajšo dobo koristnosti obravnava kot del vsakodnevnega vzdrževanja enote. Podobno se, če posamezno sredstvo vsebuje sestavine z različno ocenjeno dobo koristnosti, pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, ki jih ustvari to sredstvo, nadomestitev sestavin s krajšo dobo koristnosti obravnava kot del vsakodnevnega vzdrževanja sredstva. 50. Ocene prihodnjih denarnih tokov ne smejo vsebovati: a) denarnih pritokov ali odtokov iz finančnih aktivnosti, b) prejemkov ali izdatkov v zvezi z davkom iz dobička. 51. Ocenjeni prihodnji denarni tokovi nakazujejo predpostavke, ki so skladne z načinom določitve diskontne mere. Sicer bi bil učinek nekaterih predpostavk upoštevan dvakrat ali prezrt. Ker se časovna vrednost denarja upošteva z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, takšni denarni tokovi izključujejo denarne pritoke ali odtoke iz finančnih 78 aktivnosti. Diskontna mera se določi na podlagi postavk pred obdavčitvijo, zato se tudi prihodnji denarni tokovi ocenijo na enak način. 52. Ocena čistih denarnih tokov, ki bodo prejeti (ali plačani) pri odtujitvi sredstva na koncu njegove dobe koristnosti, je znesek, ki ga podjetje pričakuje pri odtujitvi sredstva v transakciji med nepovezanima in neodvisnima ter dobro obveščenima in voljnima strankama po odštetju ocenjenih stroškov odtujitve. 53. Čisti denarni tokovi, ki bodo prejeti (ali plačani) pri odtujitvi sredstva konec njegove dobe koristnosti, se ocenijo podobno kot poštena vrednost sredstva, zmanjšana za stroške prodaje, razen da podjetje pri ocenjevanju takšnih čistih denarnih tokov: a) uporablja cene, prevladujoče na dan ocenitve pri podobnih sredstvih, ki so dosegla konec svoje dobe koristnosti in so delovala v okoliščinah, podobnih tistim, v katerih se bo sredstvo uporabljalo; b) prilagaja njihove cene učinku tako prihodnjih podražitev zaradi splošne inflacije kot posebnih prihodnjih podražitev ali pocenitev. Če pa ocene prihodnjih denarnih tokov iz nadaljnje uporabe sredstva in diskontna mera izključujejo vpliv splošne inflacije, podjetje izključi tak vpliv tudi iz ocene čistih denarnih tokov ob odtujitvi. Prihodnji denarni tokovi tujih valut 54. Prihodnji denarni tokovi se ocenijo v valuti, v kateri bodo ustvarjeni, in se nato diskontirajo z uporabo diskontne mere, ki ustreza takšni valuti. Podjetje prevede sedanjo vrednost z uporabo dnevnega menjalnega tečaja na dan izračuna vrednosti sredstva v uporabi. Diskontna mera 55. Diskontna mera (ali diskontne mere) mora(-jo) biti mera (mere) pred obdavčitvijo, ki kaže(-jo) obstoječe tržne ocene: a) časovne vrednosti denarja, b) tveganja, značilna za sredstvo, katerim niso bile prilagojene ocene prihodnjega denarnega toka. 56. Mera, ki kaže sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo, opredeljuje donos, ki ga naložbenik zahteva, če lahko izbira naložbo, ki bi ustvarila denarne tokove v znesku, v roku in s tveganjem, ki so enakovredni tistim, ki jih podjetje pričakuje pri sredstvu. Ta mera se oceni na podlagi mere, vključene v sprotne tržne transakcije s podobnimi sredstvi, ali na podlagi tehtanega povprečja stroškov kapitala na borzi nastopajočega podjetja, ki ima eno sredstvo (ali niz sredstev), ki je (so) po mogočem delovanju in tveganjih podobno (podobna) proučevanemu sredstvu. Vendar pa diskontna mera (diskontne mere), uporabljena(-e) pri merjenju vrednosti sredstva, ne sme(-jo) kazati tveganj, ki so jim bile prilagojene ocene prihodnjega denarnega toka. Sicer bi bil učinek nekaterih predpostavk upoštevan dvakrat. 79 57. Če se mera za kako sredstvo ne dobi neposredno na trgu, uporablja podjetje za ocenitev diskontne mere nadomestke. Priloga A vsebuje dodatne napotke o ocenjevanju diskontne mere v takih okoliščinah. Upoštevati je treba tudi Prilogo ‒ UPORABA METOD SEDANJE VREDNOSTI ZA MERJENJE VREDNOSTI PRI UPORABI. Ta priloga je sestavni del standarda. Podaja dodatne napotke glede uporabe metod sedanje vrednosti pri merjenju vrednosti pri uporabi. Viri: Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2011 (MSOV 2011). Slovenski računovodski standardi (2006). Mednarodni računovodski standard MRS 36 – Oslabitev sredstev. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 80 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU Mag. Melita Smerdej Jereb1 DISKRIMINANTNA ANALIZA – RAZVRSTITEV PODJETIJ V DVE SKUPINI DISCRIMINANT ANALYSIS – CLASSIFICATION OF COMPANIES TO TWO GROUPS Povzetek: V članku so predstavljene osnove diskriminantne analize in njena uporabnost na primeru analize ločevanja vzorca podjetij na skupino podjetij, ki imajo težave s plačilno sposobnostjo, in na podjetja, ki teh težav nimajo, in sicer na podlagi treh neodvisnih spremenljivk. Izračuni so narejeni s programom SPSS. Ključne besede: diskriminantna analiza, plačilna sposobnost. Summary: The article presents the basics of discriminant analysis and its applicability to the separation of the sample companies to the two groups: companies that have problems with solvency, and the companies without problems. Such a separation is made on the basis of three independent variables. The calculation is made with the SPSS program. Key words: discriminant analysis, solvency. UVOD Diskriminantno analizo naredimo, ko želimo ugotoviti, po katerih spremenljivkah se skupina najbolj razlikuje med seboj. Metodo lahko uporabimo za proučevanje odvisnosti, če je odvisna spremenljivka opisna, neodvisna spremenljivka pa številska. Omogoča, da obravnavamo spremenljivke hkrati, tako da upoštevamo njihove medsebojne odvisnosti. Cilji analize so: 1 oblikovanje diskriminantne funkcije kot linearne kombinacije izbranih neodvisnih spremenljivk tako, da le-ta v čim večji možni meri omogoča razlikovanje med skupinami na podlagi neodvisnih spremenljivk; Magistra poslovnih ved, davčna inšpektorica. 81 ugotavljanje, ali obstajajo značilne razlike med skupinami z vidika izbranih neodvisnih spremenljivk; določitev prispevka neodvisnih spremenljivk k razlikovanju med skupinami; razvrščanje enot v eno izmed skupin na podlagi diskriminantne funkcije in vrednosti neodvisnih spremenljivk. Da so podatki primerni za diskriminantno analizo, mora biti zadoščeno naslednjim pogojem (Rovan 2007): število skupin k mora biti večje ali vsaj enako 2; v vsaki skupini morata biti vsaj dve enoti (zaradi variabilnosti v skupini); število spremenljivk p mora biti manjše od n - 2, pri čemer je n število enot v vzorcu; spremenljivke morajo biti vsaj intervalnega tipa, lahko pa uporabimo tudi dobre ordinalne spremenljivke; nobena spremenljivka ne sme biti linearna kombinacija preostalih spremenljivk (prepoved multikolinearnosti); variančno-kovariančna matrika mora biti za vsako skupino enot (približno) enaka (“variance” pri vseh skupinah morajo biti približno enake); pri statističnem ocenjevanju se predpostavlja, da so v vsaki skupini enot spremenljivke dobljene iz populacije z večrazsežno normalno porazdelitvijo spremenljivk. Predmet diskriminantne analize so gospodarske družbe v Sloveniji, za katere je Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) zbirala podatke po zakonu. To so podatki iz bilance stanja, ki so označeni s pripadajočo dejavnostjo in bilančnimi podatki in so bili pridobljeni zgolj za študijske namene, zato ne vsebujejo poimenovanja podjetij. Vzorec za raziskavo je pripravljen na naslednji način: iz celotne baze podatkov so bila upoštevana podjetja, ki so delovala v celotnem raziskovanem obdobju in so bila označena s standardno klasifikacijo dejavnosti; izbrana podjetja morajo imeti več kot šest zaposlenih, ne smejo imeti ničelnega ali negativnega kapitala ali podjetje z neobstoječimi celotnimi sredstvi (velikost aktive nič), podjetja morajo imeti zaloge in terjatve iz poslovanja; v vzorcu so zajeta podjetja, ki imajo vrednosti koeficientov (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih terjatev) v intervalu od -10 do 10; iz vzorca so bile izločena tudi nekatere panoge, ki so se pojavljale v majhnem številu, nekatere so bile združene po sistemu sorodnosti dejavnosti in njihove vsebine. 82 Namen članka je prikazati uporabnost diskriminantne analize kot orodja ločevanja vzorca podjetij in smiselnost uporabe vseh treh neodvisnih spremenljivk (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih terjatev). O kazalnikih financiranja stalnih obratnih sredstev je bilo že veliko napisanega v članku dr. Živka Berganta z naslovom Novi zakon o finančnem poslovanju letos že velja, objavljen v reviji Poslovodno računovodstvo št. 1/2008, str. 29‒44, in v članku Rast, zadolževanje in plačilna, objavljen v reviji Poslovodno računovodstvo št. 1/2010, str. 8‒12. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI PODATKOV Vzorec je izbran na podlagi navedenih kriterijev za obdobje od leta 1994 do leta 1997. V podatkih je označena tudi morebitna blokada podjetja. Za začetek si oglejmo nekaj opisne statistike, ki je prikazana v tabeli 1. Tabela 5:Osnovni statistični podatki Število podjetij po posameznih letih (-10>K1,K2,K3<10) Skupina 1994 1995 1996 1997 0 2072 2098 1987 1773 1 575 607 651 392 Skupaj 2647 2705 2638 2165 Vir: Lasten 2009. V tabeli 1 je predstavljeno število podjetij po posamezni skupini za posamezno leto. Neblokirana podjetja so označena z nič, blokirana z vrednostjo ena. V povprečju blokirana podjetja zavzemajo 21,7 % celotnega vzorca. V nadaljevanju si oglejmo, kakšen vpliv ima sprememba intervala vrednosti koeficientov (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih terjatev) iz prvotnega intervala (-10 > K1, K2, K3 < 10) na spremenjeni interval (-5 > K1, K2, K3 < 5 ali - 3 > K1, K2, K3 < 3) na število podjetij v vzorcu. 83 Tabela 6: Pregled števila podjetij Skupina -10>K1,K2,K3<10 -5>K1,K2,K3<5 -3>K1,K2,K3<3 0 7930 5803 5437 1 2225 1715 1580 Skupaj 10155 7518 7017 Vir: Lasten 2009. Število podjetij v vzorcu se zmanjšuje glede na zmanjševanje vrednosti koeficientov (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ter stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih terjatev) znotraj intervala. V tabelah 1 in 2 so prikazani podatki na podlagi dejanskega stanja, saj je znano, ali je bilo podjetje blokirano ali ne. V nadaljevanju bomo zanemarili znan podatek o blokadi podjetja in bomo s pomočjo statističnih metod oziroma natančneje ‒ z diskriminantno analizo ocenili, v katero skupino spada podjetje. Na podlagi tega bomo ocenili razvrstitev neblokiranih in blokiranih podjetij ter rezultate primerjali z dejanskimi podatki, ocenili pa bomo tudi uspešnost klasifikacije in verjetnost napačne klasifikacije oziroma stopnjo napake. Diskriminantna analiza Cilj diskriminantne analize je proučevanje razlik med skupinami. V našem primeru to pomeni, da imamo skupino, v kateri so podjetja, ki so bila vsaj enkrat v letu blokirana (označena so z 1), in podjetja, ki niso bila blokirana (označena so z 0). Da bi ugotovili, katere spremenljivke (stopnja kapitalske ustreznosti, stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ali stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) prispevajo največ k razlikovanju med skupinama, oblikujemo novo spremenljivko – diskriminantno funkcijo, ki naj zajame kar največ razlik med skupinama, hkrati pa naj bo čim manj mešanja med podjetji posameznih skupin. Za ocenjevanje relativnega pomena spremenljivk pri razlikovanju med skupinama imamo tri možnosti, in sicer: razlike v aritmetični sredini spremenljivk med skupinami, standardizirani koeficienti in diskriminantne uteži. Vse tri analize vodijo do istih sklepov o relativnem pomenu spremenljivk. V nadaljevanju si najprej poglejmo standardizirane koeficiente. 84 Standardizirani, t. i. Fisherjevi koeficienti kažejo na relativni pomen spremenljivk (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev ali stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) pri razlikovanju med skupinama. Pri standardiziranih koeficientih program standardizira velikost skale spremenljivke, zato so koeficienti medsebojno primerljivi. Največji vpliv ima tista spremenljivka, ki ima največjo absolutno vrednost standardiziranega koeficienta. V nadaljevanju si oglejmo, katera spremenljivka ima največji vpliv v obdobju od 1994 do 1997. Tabela 7: Standardizirani, t.i. Fisherjevi koeficienti Vrednost po letih Ime 1994 1995 1996 1997 Stopnja kapitalske ustreznosti (K1) 0,426 0,041 0,081 0,006 Stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2) 0,173 0,405 0,044 0,007 Stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3) 0,704 0,822 0,930 1,000 Vir: lasten 2009. Na podlagi tabele 3 lahko trdimo, da ima najvišjo vrednost skozi celotno analizirano obdobje in posledično tudi največji vpliv (spremenljivka je pomembna pri ločevanju med skupinama) stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3). Omenili smo, da lahko za ocenjevanje relativnega pomena spremenljivk pri razlikovanju med skupinama uporabimo tudi analizo z diskriminantnimi utežmi, ki naj bi dala enake rezultate kot analiza s standardiziranimi (t. i. Fisherjevimi) koeficienti. Ali pridemo do enakih zaključkov pri različnih analizah, si poglejmo v nadaljevanju. V strukturni matriki v tabeli 4 je relativni pomen posameznih spremenljivk pri razlikovanju med skupinama (blokirano ali neblokirano podjetje) prikazan po vrstnem redu ob upoštevanju diskriminantnih uteži, spremenljivke pa so v standardizirani obliki (medsebojno primerljive). Majhna standardizirana vrednost pomeni, da spremenljivka ni pomembna pri ločevanju med skupinama. Torej velja, da večje, kot so vrednosti t. i. diskriminantnih uteži, 85 boljša je napoved (skupini sta izrazito medsebojno ločeni). Poglejmo, katera spremenljivka (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) bo imela dobro napoved oziroma katera spremenljivka največ pripomore k razlikovanju med skupinama. Tabela 8: Strukturna matrika Vrednosti po letih Ime 1994 1995 1996 1997 Stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3) 0,903 0,919 0,998 1,000 Stopnja kapitalske ustreznosti (K1) 0,871 0,220 0,599 0,591 Stopnja samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K2) 0,042 0,582 0,515 0,521 Vir:Lasten 2009. Iz tabele 4 je razvidno, da ima najvišje vrednosti skozi celotno obdobje stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev. Njene vrednosti so zelo visoke, zato lahko trdimo, da je napoved zelo močna ali skoraj popolna napoved (prispevek k razlikovanju med skupinama je zelo velik). Za stopnjo kapitalske ustreznosti in stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev velja srednje močna napoved. Na podlagi tabel 3 in 4 lahko zagotovo trdimo, da različne analize dajejo enake rezultate, saj se v obeh analizah izkaže, da ima stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3) močan vpliv na razlikovanje med skupinama. Razlog lahko pojasnimo s trditvijo, da je stopnja kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev (K3) pravzaprav recipročni popravljeni kratkoročni koeficient podjetja, saj so od obratnih sredstev in kratkoročnih obveznosti odštete kratkoročne finančne naložbe (KFN) in denarna sredstva (Den), ker se v teh postavkah pogosto skriva presežni obratni kapital (seveda pa je to lahko tudi rezervni obratni kapital). Koeficient K3 torej 86 nima slabosti, ki bi obravnaval kratkoročne obveznosti iz poslovanja kot samodejne. Kvaliteto razvrščanja enot (podjetij) v skupini (blokirana in neblokirana) lahko na hitro ocenimo s primerjavo centroidov obeh skupin. Centroid je povprečna vrednost diskriminantne funkcije za posamezno skupino. Večja, kot je razlika med centroidi, višja je kvaliteta razvrščanja enot. Tabela 9:Centroidi Vrednosti po posameznih letih Skupina 1994 1995 0 -0,112 1 0,403 1996 1997 (-10,10) 1997(-5,5) 1997 (-3,3) -0,082 -0,178 -0,107 -0,144 -0,146 0,285 0,482 0,488 0,503 0,542 Vir: Lasten 2009. Ker sta centroida obeh skupin različna, sta skupini (blokirana in neblokirana skupina) relativno dobro ločeni. To pa si lahko pogledamo tudi na sliki 1. Slika 10:Centroidi 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 1994 1995 1996 1997 (-10,10) 1997 (-5,5) -0,1 -0,2 -0,3 neblokirana blokirana Vir: Lasten 2009. 87 1997 (-3,3) Na podlagi slike 1 lahko zgornjo trditev, da so centroidi obeh skupin različni, samo potrdimo, saj je razvidno, da so vrednosti za blokirana podjetja nad abscisno osjo in vrednosti za neblokirana podjetja pod abscisno osjo. Vrednosti se med seboj ne križajo ali prekrivajo. V nadaljevanju si poglejmo, kako se je število podjetij iz vzorca na podlagi diskriminantne analize razporedilo med neblokirana in blokirana podjetja ter pravilnost razvrščanja oziroma napake pri razvrščanju v skupino nič in ena. Tabela 10: Klasifikacijska tabela Dejanska skupina Št. % Leto 1994 Leto 1995 Leto 1996 Leto 1997 Predvidena skupina Predvidena skupina Predvidena skupina Predvidena skupina 0 1 Skupaj 0 1 Skupaj 0 1 Skupaj 0 1 Skupaj 0 1280 792 2072 1710 388 2098 1593 394 1987 1407 366 1773 1 209 366 575 376 231 607 320 331 651 209 183 392 0 61,8 38,2 100 81,5 18,5 100 80,2 19,8 100 79,4 20,6 100 1 36,3 63,7 100 61,9 38,1 100 49,2 50,8 100 53,3 46,7 100 Vir: Lasten 2009. Klasifikacijska matrika prikazuje: število z diskriminantno funkcijo pravilno razvrščenih podjetij v skupino. V obdobju od leta 1994 do leta 1997 (obdobje obravnavamo kot celoto) se je v skupino neblokiranih podjetij pravilno uvrstilo 75,7 % podjetij in v skupino blokiranih podjetij 49,8 %. Najslabši delež pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij je v letu 1994, saj je 61,8odstotni. V letih 1995, 1996 in 1997 pa je ta delež v povprečju 80,4 %; najslabši delež pravilno uvrščenih blokiranih podjetij je v letu 1995, saj je 38,1-odstotni. V letih od 1994 do 1996 pa je ta delež 49,8 %, kar pomeni, da smo z diskriminantno analizo pravilno uvrstili polovico blokiranih podjetij; uspešnost klasifikacije lahko izračunamo kot razmerje med pravilno razvrščenimi enotami (1.407 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij in 183 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij) in skupnim številom enot (2.165 podjetij v letu 1997), kar je 73,4 %; verjetnost napačne klasifikacije, ki jo imenujemo tudi stopnja napake in jo lahko izračunamo kot razmerje med napačno razvrščenimi enotami (tako neblokiranimi kot blokiranimi) in skupnim številom enot (vse enote vzorca), in sicer: (366 + 209) / 2.165 = 26,6 %. 88 Slika 2: Slikovni prikaz uspešnosti klasifikacije 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1994 1995 1996 uspešnost klasifikacije 1997 verjetnost napačne klasifikacije Vir: Lasten 2009. Iz slike 2 lahko razberemo, da je uspešnost klasifikacije oziroma delež pravilno uvrščenih podjetij v obravnavanem obdobju približno 70-odstotna, kar je relativno dober rezultat. Stopnja napake je približno 30-odstotna, tudi za ta rezultat lahko rečemo, da je dober, saj je napaka relativno nizka. Na podlagi tabel 3 in 4, ki prikazujejo dobro ločevanje med skupinama, in na podlagi tabele 5, iz katere je relativno dobro razvidna kvaliteta razvrščanja podjetij, lahko ocenimo, da je uporaba diskriminantne analize smotrna. Analiza je pokazala, da je uspešnost klasifikacije relativno dobra, kar prikazuje tabela 6 in je razvidno tudi iz slike 2. Kako vpliva spremenjen interval vrednosti koeficientov (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) na pravilno razvrščenost podjetij v skupino neblokiranih in skupino blokiranih podjetij, nam prikazuje tabela 7. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 89 Tabela 11: Klasifikacijska tabela glede na kriterij vrednosti koeficientov Dejanska skupina Št. % -10>K1,K2,K3<10 -5>K1,K2,K3<5 -3>K1,K2,K3<3 Predvidena skupina Predvidena skupina Predvidena skupina 0 1 Skupaj 0 1 Skupaj 0 1 Skupaj 0 5990 1940 7930 5688 115 5803 5340 97 5437 1 1114 1111 2225 1610 105 1715 1468 112 1580 0 75,5 24,5 100 98,0 2,0 100 98,2 1,8 100 1 50,1 49,9 100 93,9 6,1 100 92,9 7,1 100 Vir: Lasten 2009. Klasifikacijska matrika prikazuje: število z diskriminantno funkcijo pravilno razvrščenih podjetij v skupino. V skupino neblokiranih podjetij se je pravilno uvrstilo 75,7 % podjetij (v intervalu od -10 do 10) in v skupino blokiranih podjetij 49,8 % (v intervalu od -10 do 10). Ob spremenjenem intervalu (od -5 do 5 oziroma od -3 do 3) se je v skupino neblokiranih podjetij pravilno uvrstilo 98 % podjetij oziroma 98,2 % in v skupino blokiranih podjetij 6,1 % oziroma 7,1 %; uspešnost klasifikacije lahko izračunamo kot razmerje med pravilno razvrščenimi enotami (5.990 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij in 1.111 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij) in skupnim številom enot (10.155 podjetij), kar je 69,9 % v intervalu vrednosti koeficientov od -10 do 10; 77,1 % (5.688 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij in 105 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij od skupno 7.515 podjetij) v intervalu vrednosti koeficientov od -5 do 5 in kar 77,7 % (5.340 pravilno uvrščenih neblokiranih podjetij in 112 pravilno uvrščenih blokiranih podjetij od skupno 7.017 podjetij) v intervalu vrednosti koeficientov od -3 do 3; verjetnost napačne klasifikacije lahko izračunamo kot razmerje med napačno razvrščenimi enotami (tako neblokiranimi kot blokiranimi) in skupnim številom enot (vse enote vzorca), in sicer: (1940 + 1114) / 10155 = 30,1 % v intervalu vrednosti koeficientov od -10 do 10; 22,9 % ((1610 + 115) / 7518) v intervalu vrednosti koeficientov od -5 do 5 in 22,3 % ((1468 + 112) / 7017) v intervalu vrednosti koeficientov od -3 do 3. 90 Slika 3: Slikovni prikaz uspešnosti klasifikacije glede na kriterij vrednosti koeficientov (K1, K2, K3) 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1997 (-10,10) 1997 (-5,5) 1997 (-3,3) verjetnost napačne klasifikacije uspešnost klasifikacije Vir: Lasten 2009. Na podlagi slike 3 lahko potrdimo, da se z zmanjševanjem intervala vrednosti koeficientov povečuje uspešnost klasifikacije in zmanjšuje verjetnost napačne klasifikacije. Za namene analiziranja kazalnikov (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev) so bile narejene tudi regresijske enačbe, ki so podrobneje opisane v magistrskem delu Melite Smerdej Jereb z naslovom Izrazna moč kazalnikov financiranja stalnih obratnih sredstev. Cilj diskriminantne analize je bil uvrstitev podjetij v pripadajočo skupino podjetij, in sicer v skupino blokiranih podjetij ali v skupino neblokiranih podjetij. Za vzorec so znani podatki o pripadnosti skupine, zato smo lahko preverili pravilnost uvrščenih podjetij. Za skupino neblokiranih podjetij lahko trdimo, da so se v povprečju pravilno razvrstile v 75,7 %. Za skupino blokiranih podjetij je ta delež manjši, vendar še vedno pomeni zadovoljiv rezultat, saj so se blokirana podjetja v povprečju pravilno razvrstila v 49,8 %. Ob spremenjeni vrednosti intervala koeficientov (stopnje kapitalske ustreznosti, stopnje samodejnega financiranja zalog in samodejnih kratkoročnih terjatev in stopnje kratkoročnega financiranja zalog in 91 samodejnih kratkoročnih terjatev) se spreminja tudi število podjetij v vzorcu. Z zmanjševanjem intervala vrednosti se je povečala uspešnost klasifikacije in zmanjšala verjetnost napačne klasifikacije. Razvrstitev podjetij s pomočjo regresijskih modelov se je izkazala za uspešno pri neblokiranih podjetjih, saj je visoka uspešnost klasifikacije. Pri neblokiranih podjetjih pa je uspešnost klasifikacije zelo nizka in ne daje potrditve, da je podjetje dejansko blokirano. Ob tem je treba pripomniti, da je lahko podatek o blokadi podjetja včasih zavajajoč, saj bi podjetje po svojem poslovanju že moralo biti blokirano, pa zaradi zunanjih dejavnikov še ni. Literatura: Bergant, Živko (2002). Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Bergant, Živko (2003). Kapitalska ustreznost podjetja, da ali ne? V Zbornik 35. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji, ur. Ivan Turk, 337–361. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Brigham, F. Eugene, Gapenski C. Louis, Daves R. Phillip (1999). Intermediate Financial Management, 6. izdaja. Orlando: The Dryden Press. Jesenko, Jože in Manca Jesenko (2007). Multivariatne statistične metode. Kranj: Moderna organizacija. Košmelj, Blaženka in Jože Rovan (2000). Statistično sklepanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Košmelj, Blaženka, Franc Arh, Alojzija Doberšek Urbanc, Anuška Ferligoj in Matjaž Omladič (2001). Statistični terminološki slovar. Ljubljana: Statistično društvo Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Kropivnik, Samo, Tina Kogovšek in Meta Gnidovec (2006). Analiza podatkov z SPSS. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mason, R. D., D.A. Lind in W.G. Marchal (2000). XX Statistical Techniques in Business and Economics. Boston: McGraw Hill. Mramor, Dušan, Aleš Košiček, Marko Pahor, Matjaž Prusnik, Aljoša Valentinčič in Polona Verbovšek (1998). Napovedovanje plačilne sposobnosti slovenskih podjetij v obdobju 1994–1997 (skupno poročilo o raziskovalnih nalogah). Ljubljana: CISEF. Rogelj, Roman (2002). Statistika 2 .Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rovan, Jože in Ivan Turk (2008). Analiza podatkov s SPSS za Windows. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rovan, Jože (2007). Statistika 3. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 92 Mag. Dejan Petkovič1 IZ ZGODOVINE POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA UVOD Že več kot desetletje ljubiteljsko zbiram in občasno prebiram starejšo literaturo s področij makroekonomije, računovodstva, prava, davkov in trošarin. Veliko zbrane literatura ima letnico tudi izpred druge svetovne vojne. Vse redke primerke sem doslej pridobil od enega največjih slovenskih zbirateljev starin in literature gospoda Janeza Osetiča iz Prelske. Pri prebiranju te literature gre vsekakor za izjemno možnost primerjave nekdanjih videnj in znanja s sedanjimi spoznanji in tudi sedanjimi gospodarskimi težavami. Ker gre tudi za gospodarsko literaturo iz časa velike gospodarske krize (trideseta leta preteklega stoletja), je zanimivo, da so bile takratne rešitve mislecev in avtorjev veliko bolj preudarne in gospodarsko logične kot smo jim pravkar priča pri nas in določenem delu EU (primerjaj z Zakonom za uravnoteženje javnih financ - ZUJF, ki naj bi predstavljal poskus konsolidacije javnih financ). POJEM ENAKOLIČNEGA RAČUNOVODSTVA Tema tokratnega prispevka je predstavitev zanimivega dela iz leta 1946 z naslovom Temelji enakoličnega računovodstva - načela in komentar normalnih kontnih razporedov za industrijo in trgovino. Knjigo so spisali: Ing. econ. Metod Dular, ravnatelj Državnega revizijskega zavoda, Dipl.rer. com. Zdenko Knez, revizor, Ing. econ. Božidar Race, revizor ter Ing. econ. Miljenko Šarić, revizor. Bralci bodo v kratkem izseku v spoznali, da na prvi pogled čudna beseda »enakolično« dejansko pomeni napore tistega časa, da s poenotenjem (»enakoličenjem«) kontih načrtov (takrat poimenovanih kontnih razporedov) in strokovnih pravil omogočijo pošteno računovodstvo in primerljivost računovodskih podatkov. 1 Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za podjetništvo Ljubljana. Zaradi časovne oddaljenosti in mnogih podobnosti z današnjimi rešitvami menim, da je zadeva zanimiva. Prav tako že takratno delo pomeni zametke danes najpomembnejše funkcije računovodstva – to pa je nudenje kvalitetnih informacij poslovodstvu. Povzemam dva zanimiva stavka: Knjigovodstvo, ki ne more izračunavati uspeha pogosteje kot enkrat letno, ni podjetniku v bogve kakšno korist, Knjigovodstvo mora dati podjetniku odgovor na vprašanje: »Koliko me stanejo moji proizvodi«? Uporabljen jezik v odstavkih, ki sledijo, je avtentičen. Temelj vsebine knjige tvorita dva normalna kontna razporeda, prvi za industrijo, drugi pa za trgovino. Ta dva razporeda predstavljata idealno sintezo, ki vsebuje še ono, kar je skupnega vsem strokam omenjenih gospodarskih panog. Ta dva idealna kontna razporeda sta v podrobnosti razčlenjena in razložena. Materialna vsebina vsakega konta je natanko določena in opisana. S primeri, ki so značilni za različne stroke, je ponazorjeno marsikaj, kar pride praktično v poštev kot knjigovodstveno – tehnično vprašanje. S to knjigo žele avtorji podati kratko tolmačenje in razlago kontnega razporeda, ki ga je predpisala AVNOJ-eva Odločba o enakoličnem računovodstvu z dne 1. Februarja 1945. Kaj je pravzaprav napotilo ljudsko oblast k tej Odločbi, ki spada med njene prve zakonite predpise? Kakšno je bilo računovodstvo dotlej, namreč pod prejšnjimi protiljudskimi režimi? Do osvoboditve se je pri nas gospodarstvo razvijalo tako, kakor v ostalih kapitalističnih državah, namreč anarhično in brez načrta; po svoji ogromni večini je bilo last posameznikov, ki so se sicer med seboj borili kot tekmeci, a vsem je bil lasten skupni smoter, s čim brezobzirnejšim izkoriščanjem delovnega ljudstva doseči čim večji dobiček. Povsem naravno je, da so se borili proti vsakdanjemu nadzorstvu, zlasti pa proti kontroli in reviziji računovodstva, ki je ustrezalo takemu stanju: anarhično gospodarstvo je imelo anarhično računovodstvo. Kolikor podjetij, toliko kontnih razporedov. Računovodstvo je bilo vpreženo v voz zasebnega kapitalista na škodo skupnosti. Zato je predstavljalo najglobljo poslovno tajnost; navadno je bilo ustrojeno tako, da iz njega ni bilo kaj prida razvideti; posamezne računovodske podatke so utegnili prikriti; pred davčnimi oblastvi višino čistega dobička, pred oblastvi, konkurenco, a tudi pred svojimi delavci pa lastno ceno zaradi zniževanja mezd in zaradi določanja visokih cen. Edini smoter podjetja je bil potemtakem čim večji dobiček in računovodstvo je bilo ustrojeno navadno samo zaradi tega, da je konec poslovnega leta izkazalo 94 čisti dobiček – oziroma navadno ponarejeni – dobiček posameznega podjetja. Pri različnih podjetjih so imeli konti z enakimi nazivi najrazličnejšo vsebino. To je omogočalo mahinacije in ponarejene bilance in onemogočalo je vsakršno kontrolo podjetja. V nasprotju s takim načinom vodstva našega gospodarstva predpisuje naša Ustava v 15. členu sledeče: »Zaradi zaščite življenjskih interesov ljudstva, dviganja ljudske blaginje in pravilnega ukoriščenja vseh gospodarskih možnosti in sil usmerja država s splošnim gospodarskim načrtom gospodarsko življenje in razvoj; pri tem se naslanja na državni in zadružni gospodarski sektor in vrši splošno kontrolo nad zasebnim gospodarskim sektorjem. Danes urejata in usmerjata splošni gospodarski načrt in gospodarska kontrola vso gospodarsko dejavnost. Sestavljanje ne le splošnega gospodarskega načrta, ampak tudi gospodarskega načrta v posameznih gospodarskih panogah, strokah in podjetjih je izključeno, če ni sistematske in podrobne razvidnosti ter kontrole gospodarske dejavnosti. To razvidnost dosežemo s sistematskim računovodstvom. Računovodstvo je neogibna osnova za sestavljanje načrtov, za njihovo popravljanje in prilagojevanje, pa tudi za sistematsko nadzorstvo nad izvrševanjem gospodarskega načrta, nad upravljanjem podjetij in nad ukoriščanjem vseh gospodarskih virov. Takega načrtnega gospodarstva ni moči doseči brez enakoličnega računovodstva. Enakolično računovodstvo je torej neogibno potrebno orodje načrtnega gospodarstva, hkrati pa tudi orožje v boju proti sovražnikom našega ljudstva, ki skušajo onemogočiti obnovitveno delo in izigrati gospodarsko politiko, usmerjeno v korist delovnih slojev. GOSPODARSKA IN RAČUNOVODSKA TERMINOLOGIJA Prav tako, kakor nihče ne more sezidati stavbe brez gradiva, tako tudi nihče ne more razpravljati o znanstvenih vprašanjih brez strokovnih izrazov. Čeprav je veda o poslovnem gospodarstvu ali pa o poslovanju gospodarskih podjetij še mlada, je vendar dosegla tako važno mesto v našem gospodarstvu in v prosveti, da je res že prav zadnji čas, da nam naši ekonomisti in komercialisti sestavijo strokovno terminologijo tega področja. Vse doslej izvršeno normativno delo na področju računovodstvene organizacije in revizije se je moralo boriti s težkočami terminološke narave, ker ni splošno priznanih strokovnih izrazov. Tudi avtorji dela, ki je predmet prispevka, so se po posvetovanju odločili, da nočejo postati nerazumljivi zaradi prevajanja tujk in kovanja svojih izrazov. Tako dajejo prednost udomačenim tujkam, ki imajo pri nas točno določen pomen, pred tistimi domačimi izrazi, ki so nerodno ali napačno prevedeni in ki imajo mimo knjigovodstvenega še marsikateri drugi pomen ali pa še niso povsod znani. Tako avtorji pojasnijo, da uporabijo izraz konto namesto račun, faktura namesto račun, nota namesto račun, kontirati namesto določati račune, kontni razpored namesto računski načrt, bilanca namesto račun izravnavanja, ambalaža namesto omotni material. Mimo tega dajejo prednost slovenskim strokovnim izrazom, ki imajo natanko določen pomen, pred drugimi izrazi, ki so bodisi tuji ali pa daljši, nesmotrni ali pa 95 sploh manj uporabni, denimo odpis namesto amortizacija, proizvodnja namesto produkcija, razred namesto klasa, skupina namesto grupa, kartotečna karta oz. kartotečni list namesto karton, konti uspeha namesto uspešni konti. Nekateri korelativni izrazi, kakršni so denimo: Prejemek in izdatek (to je povečanje oz. zmanjšanje stanja gotovine), Prejem in oddaja (to je povečanje oz. zmanjšanje stanja zaloge), Razhodek in dohodek (to je zmanjšanje oz. povečanje čiste imovine zaradi prenosa imovinskih delov brez ozira na to, če dotične postavke pridejo v kalkulacijo ali ne), Strošek (to je kalkulativen razhodek), Iztržek (to je kupnina, vsebujoča povračilo stroškov, razhodkov, odvisnih od čistega dobička, obresti imovine, ki je podjetju neogibno potrebna in splošnega podjetniškega rizika), so dosledno uporabljeni v pravkar opisanem pomenu. Opozorimo še na razliko med sestavom in obliko knjigovodstva. Sestav, ki je uporabljen pri vseh podjetjih, obvezanih da vodijo enakolično računovodstvo, je dvostavno knjigovodstvo, v nasprotju z enostavnim, kameralističnim in konstantnim knjigovodstvom, ki pridejo tudi kot sestavi v poštev (čeprav novejši avtorji priznavajo le dvostavnemu knjigovodstvu značaj sestava, ker je le ono logično in dosledno ter popolno izgrajeno, vse drugo je pa le več ali manj pohabljeno ali pa v določeni smeri razvito enostavno ali pa dvostavno knjigovodstvo). Italijansko, ameriško ter knjigovodstvo z ročnim ali strojnim kopiranjem in obilo drugih niso sestavi, marveč so samo oblike, in sicer oblike dvostavnega knjigovodstvenega sestava ali dopike. Pojasnimo še pojma poslovna doba in obračunska doba. Poslovna doba je poslovno leto, ki utegne biti bodisi koledarsko, bodisi določeno po posebnih okoliščinah stroke in ki obsega vselej dvanajst mesecev, če ne gre ravno za prehod s koledarskega leta na drugače določeno poslovno leto, npr. na leto 1. April - 31. marec; tedaj bo prehodna poslovna doba imela petnajst mesecev. Obračunska doba je pa tista doba, ki zanjo sestavljajo porazdelitev splošnih stroškov na nosilce stroškov (proizvode) v obliki posebne razpredelnice, ki ji pravimo »obratovni obračunski list« (ObOL), in tudi druge obračune, n.pr. obračun materiala, obračun izdelavnih mezd, obračunski list proizvodnje in podobno. Ta doba znaša po navadi mesec dni , utegne pa znašati tudi tri, šest ali pa celo dvanajst mesecev, kakor to pač zahteva, oz. dovoljuje narava stroke ali pa kakor ustreza organizaciji podjetja. Lepo in natančno domačo besedo temeljnica, ki sta jo slovenska teorija in praksa v glavnem že prevzeli namesto nemškega »belega«, nesmiselne »priloge« ali pa mnogo preširokih pojmov »nalog« in »dokument«. Krasna domača beseda »temeljnica«, ki jo je Poštna hranilnica od nekdaj uporabljala v pravilnem pomenu knjigovodstveno-tehnične osnove (pobotnica-položnicatemeljnica), se vsakomur sama razloži, ker predstavlja temelj vsakega 96 vknjiževanja. Že sama beseda namreč pove, da brez temeljnice ni vknjižbe. Res je sicer, da je vknjižba z njo »belegt«, toda nemškutarji ne bomo več; nikakor pa ni vknjižbi le »priložena«, kar bi pomenilo, da je bolj ali manj slučajna in da nima posebnega pomena ter da prav za prav utegnemo izhajati tudi brez nje. Kajpada je več vrst temeljnic, ki na njihovi podstavi vknjižujemo. Imamo poslovne ali eksterne, to so tiste ki so splošno v navadi in ki so vsakomur znane, ker izvirajo iz občevanja podjetja z zunanjim svetom, kakor tudi tiste, ki jih zahteva enakolično računovodstvo s tem, da uvaja kalkulacijo v knjigovodstvo: to so obratovne ali interne temeljnice. Ponekod imenujejo le pravkar omenjene temeljnice naloge ali temeljnice, medtem ko označujejo eksterne z enim izmed poprej imenovanih izrazov. Drugod spet pravijo le listinam o nekontantnih postavkah temeljnice, ki jih s tem razlikujejo od pobotnic. NAMEN ENAKOLIČNOSTI RAČUNOVODSTVA Najvažnejša in temeljna značilnost enakoličnega računovodstva je izražena v besedi »enakolično«. Enakoličnost kajpada ni toga, kar pomeni, da kontni razporedi ne vklepajo vseh podjetij docela, marveč je mogoče, prilagojevati konte glavne knjige in pomožnih knjig posebnostim posameznega podjetja glede njegove vrste in njegovega obsega. Vendar pa seže enakoličnost tako daleč, da morajo vsa podjetja voditi one konte, ki so vsem skupni, pod isto številčno označbo, pod istim nazivom in z isto vsebino. Nadvse važno je to, da je za vsak posamezen konto vsebina natanko predpisana. To velja predvsem za konte materiala in za tiste konte, ki vsebujejo vrste stroškov. Smoter enakoličnega računovodstva ni več zgolj ugotovitev čistega (oziroma ponarejenega) dobička; Odločba namreč pravi: »enakolični način računovodstva služi čim racionalnejši gospodarski dejavnosti in ustvarja možnost uspešnega nadzorstva nad delom podjetja.«. Racionalizacija in nadzorstvo sta torej najvažnejša smotra enakoličnega računovodstva. OBRATOVNO KNJIGOVODSTVO Nadaljnja pomembna značilnost, ki se po njej enakolično računovodstvo razlikuje od starih računovodstvenih oblik, je obvezna uvedba obratovnega knjigovodstva in obratovnega obračuna. Zaradi tega razdelimo podjetje na posamezne oddelke ali pa na poslovne funkcije, ki predstavljajo t.i. »stroškovna mesta«, kar omogoča točno kalkulacijo in nadzorstvo nad razvojem racionalnosti posameznih delov podjetja. S tem omogočimo tekmovanje posameznih oddelkov v podjetju samem, vsled enakoličnosti kontov pa tudi tekmovanje med različnimi podjetji iste gospodarske panoge. Tako služi enakolično računovodstvo racionalizaciji posameznih oddelkov, to 97 je onih delov podjetja, kjer nastajajo posamezni elementi stroškov, ki iz njih sestoji kalkulacija, oz. lastna cena. Racionalizacijo, ki povzroča znižanje lastne cene, dosežemo v praksi prav s tem, da racionaliziramo posamezne faze ali celo posamezne elemente proizvajalnega procesa. Znižanje lastne cene pa povzroči kot zadnjo posledico zvišanje realnih mezd in plač, vrh tega pa je pogoj za povečanje akumulacije, ki naj omogoči čim naglejšo načrtno izgraditev dežele in razmah obrambne sile naše domovine. V nasprotju s starim knjigovodstvom, ki je bilo poslovna tajnost – zlasti nasproti delavcem in nameščencem podjetja – zahteva enakolično računovodstvo predvsem obratovni obračunski list, ki mora biti tako ustrojen, da je kaj lahko, njegove podatke priobčiti delavcem in nameščencem posameznih oddelkov in jih s tem zainteresirati za vprašanja proizvajalnega procesa, racionalizacije in gospodarskega načrta podjetja ter njegovega sestavljanja, izvajanja in kontrole njegovega izvajanja. Enakoličnost računovodstva vseh podjetij iste gospodarske stroke omogoča primerjanje podatkov vseh teh podjetij. Ta okolnost še zvišuje možnosti tekmovanja in ukoriščanja rezultatov racionalizacije, doseženih v enem podjetju, tudi v ostalih podjetjih iste gospodarske stroke. Očitno je torej, da enakolično računovodstvo ne služi, kakor poprej, le interesom lastnika posameznega podjetja, temveč da ima namen, omogočiti koristno uporabo podatkov določenega podjetja tudi v ostalih podjetjih iste stroke. Računovodstvo posameznega podjetja se na ta način vključuje v skupno računovodstvo celotnega narodnega gospodarstva, ki se izraža v splošnem gospodarskem načrtu. Prvi in najvažnejši sestavni del računovodstva je knjigovodstvo in sicer ono, ki temelji na načelih dvostavnega knjigovodstva. Dvostavno knjigovodstvo ali dopika, ta dovršeni sestav obračunavanja poslovnih dogodkov v podjetju, izvira od staroindijskih knjigovodij (»meht«), odkoder je prišla v roke Dubrovničanu Benku Kotruljiču in beneškemu frančiškanu Luki Pacioliju, ki sta pisala svoje traktate o dopiki ob koncu srednjega veka, a še dandanes je ohranila vso svojo življenjsko silo. Stara je kot gospodarstvo samo. SLABOST »PREJŠNJEGA« KNJIGOVODSTVA Med najbistvenejše slabosti one tradicionalne oblike dvostavnega knjigovodstva, ki jo od nekdaj poučujejo v vseh trgovskih šolah, spada okolnost, da pri njej ni mogoče sestaviti bilance in izračunati poslovnega uspeha, če ni bila poprej izvršena inventura. Medtem ko sta teorija in zlasti praksa zahtevali, naj bi uspeh izračunavali pogosteje, npr mesečno ali celo vsak dan, so starokopitni knjigovodje vselej branili stališče, da je to mogoče šele konec leta, ko bo končana inventura. To pomeni, da podjetnik vse do računskega zaključka, to je do nekaj tednov ali mesecev po preteku 98 poslovnega leta, sploh ne more vedeti, ali zasluži ali pa izgublja. Knjigovodstvo, ki ne more izračunavati uspeha pogosteje, ni podjetniku v bogve kakšno korist. Enakolično računovodstvo rešuje ta problem s tem, da odstrani mešane konte, ki so edini vzrok, ki je zaradi njega potrebna inventura za ugotovitev uspeha. Enakolično računovodstvo pozna le iste konte, ki predstavljajo imovinske dele, in pa one, ki vsebujejo samo uspeh. Knjigovodstvo pa ne more zajemati novih vrednosti, ki v podjetju nastajajo, in starih, ki ugašajo, ko se prelivajo v obliki stroškov v nove, drugače kakor z uvedbo neknjigovodskih činiteljev, namreč kalkulacije in obratovnega obračuna. Ta dva šele dajeta knjigovodstvu možnost, da funkcionira brez mešanih kontov, ker dajeta podjetniku odgovor na vprašanje: »Koliko me stanejo moji proizvodi«? Knjigovodstvu je treba vgraditi še nekaj, kar naj bi vršilo funkcijo hrbtenice v človeškem telesu. Hrbtenica je čvrsta opora številnim drugim kostem, le-te pa spet varujejo najvažnejše organe. Taka hrbtenica enakoličnega računovodstva je decimalna klasifikacija kontnih označb. Vsakemu kontu damo posebno številčno označbo; predvidena je namreč obilica kontov, razporejenih po strogo ločičnem vrstnem redu. Če hoče podjetje razčlenjevati konte čez obvezni minimum, je pri tem vezano na sicer neobvezno razčlembo, predvideno v uradnem razporedu kontov, sicer pa je v tem oziru svobodno. Načrtno gospodarstvo mora črpati iz knjigovodstva gospodarskih podjetij številne podatke, ki so mu potrebni pri njegovi voditeljski funkciji. Ti podatki pa morajo biti za potrebe planske (načrtovalne) komisije predelani po statističnih načelih, to prirejanje vrši Državni statistični urad. V ta namen so potrebni ne le enakolični knjigovodstveni podatki, ampak tudi številni neknjigovodstveni, namreč statistični podatki o delu podjetja. Statistični oddelek podjetja pa ima tudi v okviru podjetja kaj važne naloge. Med najvažnejše spada redno obveščanje onega nameščenca, ki sestavlja mesečno razpredelnico, služečo razdelitvi splošnih stroškov na stroškovna mesta (obratovnega obračunskega lista, ObOLA-a) o določenih podatkih, ki jih statistični oddelek razvidi iz internih temeljnic podjetja. Te temeljnice so nadvse važne; organizator podjetja mora natanko določiti njihovo število, vsebino, število kopij, njihovo pot kakor tudi način, kako morajo posamezni nameščenci z njimi ravnati. Po organizaciji temeljnic presodi strokovnjak raven organizacije in sposobnost vodje podjetja. PRIMERI OPISOV KONTOV V kontnem razporedu so konti razvrščeni v deset razredov; vsak izmed njih ima svoj določeni namen in svojo nalogo in so označeni s številkami od 0 do 9. 0: mirujoči konti 1: finančni konti 99 2: razmejitveni konti 3: konti zalog in ostalega materiala 4: konti stroškovnih mest 5: obračunski konti 6: konti stroškovnih mest 7: konti proizvodnje in proizvodov 8: konti prometa 9: zaključni konti Naj omenimo že tukaj, da razred 6, ki sicer služi obračunavanju splošnih stroškov na mesta stroškov, praviloma pri industrijskih podjetjih ni potreben, ker se to obračunavanje navadno izvrši hitreje in smotrneje na že omenjeni razpredelnici (na ObOL-u). Kot primer navajam opis treh 3-številčnih kontov, bralci bodo hitro spoznali kam bi to vsebino umestili danes ali pa jih danes več ne poznamo: Konto 005: Na 005 spadajo tiste zgradbe, ki nimajo prav nobene zveze s poslovnimi smotri podjetja, marveč so bile nabavljene zgolj zaradi naložbe imovine, n.pr. stanovanjske hiše v oddaljenih mestih, ki so bile kupljene ali zgrajene zaradi najemnin in podobno. 427: Konto 427 obremenjujemo z dodatki na nadurno delo tistih prejemnikov plač, ki jih vodimo na skupini 42, z morebitno trinajsto plačo, kolikor je pogodbena ali običajna, z nagradami, kakršne so denimo bilančne nagrade knjigovodstvenega osebja in tistega osebja, ki sodeluje na inventuri, s honorarji za posebna dela in s podobnimi razhodki, izplačanimi prejemnikom plač. 891: Rabati (891) so pogodbeni popusti, ki jih dobavitelj prizna kupcu šele, ko je le-ta dosegel določen obseg prometa; rabati rastejo z obsegom prometa po pravilu; kdor kupuje večje količine kupuje ceneje. SKLEP Povzeti izseki iz dela seveda nikakor niso hvalnica takratnemu političnemu (gospodarskemu) gledanju temveč le zanimiva zgodovinska primerjava. Nesporno je seveda, da ima današnji razvoj računovodstva temelje že v takratnih spoznanjih in seveda še dalje v delu dubrovniških in beneških trgovcev, ki so za lastne potrebe že knjigovodili (če se omejimo na geografsko bližja dela). Zanimivo je tudi, da se že v tistem času pojavljajo izrazi kot so »podjetnik«, »revizija računovodstva«, avtorji opozorijo tudi na problem goljufivo izkazanega dobička v podjetju. To možnost goljufivosti sicer umestijo le v čas »preteklega« to je kapitalističnega računovodstva. Prav 100 zamislimo se lahko ko pomislimo na odkrite računovodske nepravilnosti po letu 2000. Za proučevalce zgodovine računovodstva gre vsekakor za izjemno zanimivo delo. VIR Dular, Knez, Race, Šarić: Temelji enakoličnega računovodstva – načela in komentar normalnih kontnih razporedov za industrijo in trgovino, Ljubljana DZS. 1946. 101 Dr. Živko Bergant2 KAJ JE ROA IN ROI? 1 UVOD ROA (return on assets) ali dobičkonosnost vseh sredstev je eden najbolj poznanih in tudi široko uporabljanih kazalnikov dobičkonosnosti podjetja. Tesno je povezan tudi s finančnim vzvodom, ki smo ga obravnavali v prvi številki letošnje revije in kjer smo kazalnik samo načelno opredelili (Bergant, 2012, 44). Tako pri izračunavanju, kot tudi pri pojasnjevanju kazalnika pa je potrebna pazljivost, zato ga bomo nekoliko podrobneje obravnavali v tem prispevku. 2 OPREDELITEV IN IZRAČUN ROA Kazalnik ROA je namenjen oceni učinkovitosti podjetja kot celote, kar je prvi interes poslovodstva (managementa), enak pa je tudi pogled ekonomista. Kazalnik načeloma kaže donosnost vseh sredstev (kratkoročnih in dolgoročnih) v neodvisnosti od njihovega financiranja. To nekoliko zmanjšuje pomanjkljivost drugega kazalnika učinkovitosti, (dobičkonosnosti lastniškega kapitala – ROE), ki je odvisen od strukture pasive (finančni vzvod). Pri tem se takoj postavi vprašanje kategorije v števcu kazalnika, ki naj omogoča oceno donosnosti 3 podjetja. Možnosti njegovega izračunavanja so torej številne. V pogledu opredelitve števca so načeloma na razpolago naslednje možnosti: 1. Upoštevati čisti dobiček (čista dobičkonosnost na vsa sredstva), pri čemer je vsebinsko ustrezno pojasnjevanje takega kazalnika zelo težavno, saj je njegova izrazna moč razmeroma zelo majhna. Na 2 Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. 3 Donosnost je ekonomska kategorija, ki je ne moremo izračunati iz računovodskih podatkov. Zato bomo v nadaljevanju govorili o dobičkonosnosti, ki pomeni računovodsko oceno donosnosti in izhaja iz poslovnega izida podjetja. 102 števec kazalnika namreč ne vpliva le lastniški kapital, temveč tudi dolgovi in efektivna davčna stopnja. Prav tako na čisti dobiček vplivajo tudi prihodki in odhodki, ki niso povezani z osnovnim poslovanjem. Zato je tudi njegova časovna primerljivost zelo majhna. Nekaj več lahko pomeni njegovo primerjanje znotraj dejavnosti (npr. Brigham et al., 72) ali v povezavi z drugimi kazalniki, na primer dobičkovnostjo prodaje in koeficientom obračanja vseh sredstev (Needles, (2002, 251): Čisti dobiček Prihodki od prodaje ROA = ------------------------ x -----------------------------. Prihodki od prodaje Vložena sredstva (1) 2. Upoštevati celotni dobiček, s čimer pa odpravimo samo vpliv efektivne davčne stopnje na primerjavo časovnega kazalnika. Zato moramo celotni dobiček zmanjšati še za vpliv drugih prihodkov ali odhodkov, ki niso neposredno vezani na osnovno poslovanje podjetja. Tako dobimo kategorijo EBT (earnings before taxes), ki pa ne upošteva strukture financiranja poslovanja; 3. Upoštevati tudi obresti, ki so odvisne od strukture financiranja, kar pomeni, da zgornjemu znesku prištejemo tudi razliko med danimi in prejetimi obrestmi. Tako dobimo čisto kategorijo: EBIT (earnings before interest and taxes). Če želimo upoštevati osnovni namen kazalnika, moramo v števcu zajeti vse učinke, ki pripadajo lastnikom sredstev in, ki smo jih zajeli v imenovalcu. Lastnikom torej pripada dobiček (EBT), upnikom pa obresti. Zato daje večjo izrazno moč izračun kazalnika v tretji zgornji različici, torej z upoštevanjem EBIT v števcu (Helfert, 1987, 35). Tako dobimo splošni obrazec kazalnika dobičkonosnosti vseh sredstev: EBIT EBT + Obresti ROA = ------------------------ = ------------------------. Vložena sredstva Vložena sredstva (2) Tako opredeljen kazalnik nekateri (npr. Brigham et. al., 1999, 71) imenujejo temeljni kazalnik dobičkonosnosti (basic earning power ratio – BEP), za razliko od kazalnika s čistim dobičkom v števcu. S števcem so povezane še nekatere posebnosti kazalnika: V števcu je treba upoštevati samo razliko med odhodki in prihodki od financiranja, če ga izračunavamo kot celotni dobiček, ki mu prištevamo obresti (drugi ulomek v enačbi 2). Če so prihodki od financiranja večji od odhodkov od financiranja, je treba ugotoviti finančno posredniški položaj podjetja. Če je podjetje v povprečju neto upnik, je koristno izračunati kazalnik, v katerem je imenovalec zmanjšan za povprečno neto terjatev, števec pa za neto prihodke od financiranja. Tako dobimo dobičkonosnost neto 103 uporabljenih virov sredstev. V primeru neto dolžnika morebitni neto prihodki od financiranja izkazujejo čisto učinkovitost finančne funkcije, zato bi bilo koristno izračunati kazalnik (poleg osnovnega) tudi tako, da se za ta znesek zmanjša števec, imenovalec pa ostaja nespremenjen. V odhodkih in prihodkih od financiranja so zajete tudi postavke, ki nimajo vsebinske povezave s financiranjem poslovanja (npr. tečajne razlike). Zato jih v okviru obresti ne smemo upoštevati. Tudi sicer njihovega učinka ne smemo upoštevati, če želimo oceniti dobičkonosnost sredstev z dolgoročnega vidika. Seveda pa razlika do kazalnika z vključenimi tečajnimi razlikami kaže na izpostavljenost podjetja tečajnim tveganjem. Če v števcu upoštevamo čisti dobiček, je treba znesek obresti popraviti za učinek na davek na dobiček, in sicer tako, da ga pomnožimo s faktorjem (1 - davčna stopnja), saj je treba odšteti učinek davčne olajšave (obresti so strošek pred ugotovitvijo davčne osnove). V zvezi z imenovalcem so na razpolago načeloma naslednje možnosti: 1. Lahko uporabimo začetno, končno ali povprečno stanje sredstev v nekem obdobju. Izbor je sicer odvisen od izrazne moči posamezne različice glede na namen analize, vendar je nesporno najpomembnejši vidik ekonomista oziroma poslovodstva. Zato je logično uporabiti povprečna sredstva, ki pa so (zaradi primerljivosti s preteklim letom) zmanjšana za poslovni izid tekočega obdobja. 2. Za nekatere (npr. Helfert, 1987, 35) je lahko zanimiv tudi kazalnik, kjer so v imenovalcu samo kapital in dolgoročni dolgovi (dobičkonosnost dolgoročnih virov). Tedaj je smotrno dobičku prišteti zgolj obresti, ki se nanašajo na dolgoročne dolgove. Različico kazalnika, ki ima v imenovalcu samo dolgoročne vire, pogosto imenujejo dobičkonosnost investiranega kapitala (return on invested capital – ROIC) ali tudi dobičkonosnost angažiranega kapitala (return on capital employed – ROCE). Če upoštevamo povprečje dolgoročnih virov, dobimo dobičkonosnost povprečnega angažiranega kapitala (return on average capital employed – ROACE).4 3. Če ima podjetje nekatera sredstva v “neproduktivnem” stanju (na primer opuščene stavbe, objekti in oprema v rekonstrukciji, neizkoriščena zemljišča, presežne zmogljivosti, presežne zaloge, presežna denarna sredstva, odloženi stroški itd.), je koristno izračunati dobičkonosnost sredstev v tekočem poslovanju tako, da se celotna sredstva v imenovalcu ustrezno zmanjšajo, števec pa se zmanjša samo, če je bil dosežen s temi sredstvi kakšen prihodek. 4 V tem okviru lahko najdemo tudi manj razširjene oblike kazalnika, kot so ROOC (return on operating capital) in ROGIC (return on gross invested capital). 104 4. Zaradi boljše časovne primerljivosti učinkovitosti tekočega poslovanja, je smotrno odšteti vpliv morebitnih slabitev ali okrepitev sredstev. V takih primerih je treba upoštevati tudi njihov morebitni vpliv na števec kazalnika oziroma na poslovni izid. 5. Zaradi primerljivosti je koristno upoštevati tudi morebitne sezonske ali druge izredne vplive na povečanje ali zmanjšanje sredstev. 6. Poseben primer je zmanjšanje imenovalca za finančne naložbe (kratkoročne ali dolgoročne/lastniške ali upniške/), pri čemer je treba zmanjšati tudi števec za prihodke, ki so s temi naložbami povezani, seveda ob upoštevanju vpliva na davek od dobička. 7. V literaturi je mogoče najti tudi mnenje, da je treba stalna sredstva v imenovalcu upoštevati po nabavni vrednosti in ne po odpisani vrednosti, posledično temu pa se števec poveča za znesek amortizacije. Poudariti je treba, da je tak prijem smotrn v primeru analize po mestih odgovornosti, na ravni podjetja pa je treba uporabiti neodpisano vrednost (Bernstein, 1988, 627). 8. Če je tržna vrednost nekaterih sredstev (na primer opredmetenih osnovnih sredstev) višja od knjižne vrednosti, je mogoče izračunati kazalnik z ustreznim povečanjem imenovalca. Zato je treba zmanjšati števec za ustrezni del amortizacije in upoštevati učinek na davek od dobička. Seveda je treba pri uporabi takega kazalnika upoštevati tveganje pri določanju tržne vrednosti sredstev. Tako tveganje je manjše, če (v primeru javne delniške družbe in delujočega trga kapitala) imenovalec povečamo za presežek tržne vrednosti delnic nad knjigovodsko vrednostjo kapitala. V vsakem primeru moramo upoštevati opozorilo v točki 4. 9. Posebej velja opozoriti, da moramo morebitne ugotovitve o različnih vzrokih povečanja kapitala ustrezno upoštevati pri izračunu imenovalca (in po potrebi tudi števca), sicer ni zagotovljena zahtevana primerljivost. Kot primer naj navedemo spremembo načina vrednotenja zalog, odkup dolgov podjetja z diskontom ali preoblikovanje obveznosti v kapital itd. 10. V primeru konsolidirane bilance stanja in uspeha so v imenovalcu tudi morebitne obveznosti do drugih solastnikov odvisnega podjetja. Zato je treba števec povečati za njihovo udeležbo na dobičku (ali zmanjšati za udeležbo v izgubi). 3 DOBIČKONOSNOST VLOŽENEGA KAPITALA ROI Nekateri avtorji (npr. Anna University, 2007, Unit I, pogl. 3.8) kazalnik dobičkonosnosti na vsa sredstva izenačujejo s kazalnikom dobičkonosnost vloženega kapitala (return on investment – ROI). Res sta oba kazalnika enaka v njuni splošni obliki, kjer je vloženi kapital enak vloženim sredstvom. Menimo, da je to prevelika poenostavitev, saj temeljita na popolnoma različnih izhodiščih, s tem pa je opredeljen tudi njun drug namen. Medtem ko pri ROI prevladuje pogled na učinkovitost vložkov v podjetje, je pri ROA prevladujoč pogled na učinkovitost sredstev. Zato se lahko oba kazalca bistveno razlikujeta v svojih različicah (pa tudi v osnovnem kazalniku, saj ni 105 nujno, da so lastniki pri nakupu delnic plačali ravno njihovo knjigovodsko vrednost). Očitno so lahko razlike med kazalnikoma predvsem v opredelitvi imenovalca, problemi števca torej ostajajo isti, kot smo jih že obravnavali. Med dodate probleme imenovalca pa lahko štejemo še naslednje: 1. Če kot vloženi kapital obravnavamo samo lastniški kapital in posojila, v imenovalcu izločimo neobrestovane obveznosti (Kordež, 1995, 25); 2. Če upoštevamo, da imamo v aktivi tudi obrestovane terjatve, lahko zmanjšamo imenovalec še za ta znesek, saj lahko predpostavimo, da del obrestovanih obveznosti financira obrestovane terjatve. Seveda je zato treba popraviti dobiček v števcu, in sicer za razliko med prihodki od obrestovanih terjatev in odhodki od ustreznih obrestovanih obveznosti. 3. Upoštevati je treba tudi nekatere prilagoditve imenovalca, ki smo jih omenili pri kazalniku ROA (povprečje, slabitve in okrepitve, sezonski vplivi, vzroki sprememb kapitala zunaj osnovnega poslovanja itd.). Za razliko od ROA pa pri ROI ne popravljamo imenovalca za znesek neproduktivnih sredstev. Needles uporablja kazalnik ROI samo v okviru analiziranja investicijskega centra odgovornosti (investment centre) in ne na ravni podjetja kot celote (Needles, 2002, 1017). Podobno obravnava ROI tudi Higgins, in sicer kot različico kazalnika ROA, ki je namenjena analiziranju posameznih divizij v podjetju (Higgins, 1989, 72). Helfert pa govori o dobičkonosnosti investiranega kapitala (return on investment) v povezavi s posamezno investicijo (Helfert, 1987, 209). Posebna oblika ROI je ROIC (return on invested capital), ki daje poudarek na oceni donosnosti predvidenih vlaganj (Lee, 2007, 1). Kaže učinkovitost vložka v osnovno poslovanje podjetja. Zato je pomemben poslovni izid iz osnovne dejavnosti (EBIT), popravljen za davek, ki ga primerjamo z vsemi sredstvi, popravljenimi za presežna denarna sredstva in neobrestovane kratkoročne obveznosti: EBIT (1 – Dav. st.) ROIC = -----------------------------------------------------. Sredstva – Denarna sredstva – Neobr. KO (3) ROIC, ki je višji od povprečnega stroška kapitala (WACC) kaže na povečevanje vrednosti podjetja za lastnike. Dodatno informacijo daje druga oblika ROIC, ki v števcu doda strošek amortizacije: 106 EBITDA (1 – Dav. st.) ROIC = -----------------------------------------------------. Sredstva – Denarna sredstva – Neobr. KO (4) EBITDA (earnings before interest, taxes, depreciation and amortization) je vrsta poslovnega izida, ki kaže izplen nekega vložka in je lahko dodatna informacija investitorjem pri oceni vrednosti tega vložka. Zato poslovnemu izidu (EBT) prištevajo: davek in obresti, ker predvidevajo svojo lastno efektivno davčno stopnjo in svojo strukturo financiranja; amortizacijo neopredmetenih sredstev (amortization), ki kaže na pretekla vlaganja in ne na tekoče izdatke; amortizacijo opredmetenih sredstev (depreciation), ki bo vir predvidenih vlaganj. Zaradi zgornjih popravkov EBITDA pogosto uporabljajo kot informacijo o denarnem toku.5 Nekateri avtorji in analitiki zmanjšajo sredstva v imenovalcu enačbe 4 še za neopredmetena sredstva. Pri popravkih imenovalca je pomembno razlikovati med investiranim kapitalom (capital invested), ki vključuje tudi presežne denarna sredstva in razporejenim kapitalom (capital deployed), ki presežnih denarnih sredstev ne upošteva (ker še niso bila razporejena v druge oblike sredstev). Drug vidik oziroma namen kazalnika očitno zahteva njegov drugačen izračun in drugačno pojasnjevanje. 6 SKLEP Ugotovimo, da je načelni obrazec kazalnika ROA sicer preprost, vendar ga je koristno (in potrebno) obdelati z ustreznimi analitičnimi pristopi. To lahko pomeni tudi bolj ali manj “tesarski” pristop, ki je odvisen od tega, koliko podrobnosti (ali posebnosti) bo analitik upošteval. Analitikov prijem pri opredelitvi imenovalca in števca je odvisen od osnovnega namena uporabe kazalnika. Zato je tudi pri pojasnjevanju kazalnika nujno opredeliti to izhodišče. Pogosto se namreč dogaja, da se kazalnik kasneje uporabi tudi za kakšen drug namen, kateremu pa po svoji zgradbi ne ustreza. To lahko bistveno zmanjša njegovo izrazno moč ali pa pomeni celo dezinformacijo. Še posebno naj poudarimo pomembnost primerljivosti kazalnika v različnih obdobjih, med podjetji ali znotraj dejavnosti, kar lahko pomeni tudi zahtevno analitično delo. 5 Več o EBITDA v: Bergant (2011a, 77). 107 Vsekakor je treba upoštevati tudi slabosti kazalnika, ki izhajajo zlasti iz njegovega računovodskega porekla. Na vrednost ROA lahko namreč vplivajo: poslovodstvo v okviru svojih interesov, računovodske usmeritve in njihovo spreminjanje, gibanje valutnih tečajev in inflacija. Iz povedanega izhaja, da še ni nobenega razloga za zadovoljstvo, če je v izkazu uspeha podjetja prikazan dobiček, dokler nista ustrezno kritično analizirana tako njegovo poreklo kot tudi njegova relativna višina. Površno obravnavanje tako vitalnih informacij o poslovanju podjetja je lahko tudi usodno zavajajoče. Iz tega izvira velika odgovornost analitika pri presoji vseh odločilnih dejavnikov in pri ustreznem pojasnjevanju kazalnika. LITERATURA IN VIRI Anna University (2007):Financial Management. Centre for Distance Education Anna University – MBA. (pridobljeno: 8. 11. 2011). http://cde.annauniv.edu/MBACur07.aspx. Bergant, Živko (1996): Problemi oblikovanja informacij o dobičku in donosnosti. Zbornik 2. strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije. Zveza ekonomistov Slovenije. Portorož, september 1996, str. 75−89. Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo. Bergant, Živko (2011a): Kaj je EBITDA? Poslovodno računovodstvo, št. 3/2011, str. 77−86. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo. Bergant, Živko (2012): Finančni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 1/2012, str. 38−69. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo. Bernstein, A. Leopold (1989): Financial Statements Analysis. Četrta Izdaja. Homewood: IRWIN. Brigham, F. Eugene; Gapenski, C. Louis; Daves, R. Phillip (1999): Intermediate Financial Management. Šesta izdaja. Orlando: The Dryden Press. Helfert, A. Erich (1987): Techniques of Financial Analysis. Homewood: IRWIN. Higgins, C. Robert (1989): Analysis for Financial Management. Druga izdaja. Homewood: IRWIN. Kordež, Bine (1995): Donosnost kapitala in skupnih sredstev. Bančni vestnik št. 5/1995, str. 23−28. Lee, Emil (2007): Quic Accounting Basics: ROIC. (Pridobljeno 19. 8. 2012). http://www.fool.com/investing/general/2007/01/05/quick-accounting-basicsroic.aspx. Needles, E. Belverd, Jr.; Powers, Marian; Crosson, V. Susan (2002): Financial & Managerial Accounting. Boston: Houghton Mifflin Company. 108 VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek računovodstva v procesu poslovnega odločanja. Namen visokošolskega programa računovodstvo Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki). kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju. Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovne usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših poslovnih odločitev; usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da Diplomanti bodo torej: 109 bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko poslovanja poslovnega sistema; znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko dejavnost v poslovnem sistemu. Način dela in cilji študija reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za učinkovito delovanje v poslovnem okolju. V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente naučimo Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična znanja prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah. Vpis in strokovni naziv Izvajamo dodiplomski visokošolski strokovni študijski program računovodstva. Program je prilagojen pogojem Bolonjske deklaracije in s tem enakovreden podobnim programom širom Evrope in ZDA. Diplomantkam in diplomantom, ki pridobijo naslov diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev različnih strokovnih nazivov). Izvajanje študija Študij se izvaja kot: redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30 vpisanih študentov); izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana. Pogoji za vpis V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, 110 poklicno maturo ali maturo. V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Glede na smer študija morate: diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist, računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik. diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih opravite pred vpisom v 3. letnik. V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu, sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer: diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija), poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo – skupaj 12 ECTS; diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS. Podrobnosti: na spletnih straneh ali po telefonu www.vsr.si 059 090 960 111 INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VISOKI ŠOLI ZA RAČUNOVODSTVO Sedež Podružnica IPR, Ljubljana Stegne 21c, 1000 Ljubljana (prostori Visoke šole za računovodstvo) IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica (sedež družbe Contall d.o.o.) Predstavitev inštituta informacije za oblikovanje pravih Zgodovinsko primarna naloga strateških odločitev. računovodstva je poročanje POSLOVODSTVU, vendar se je V Sloveniji smo prvi, ki smo si za čez čas pomen računovodstva poslanstvo izbrali oblikovanje spremenil in je danes vse tistega dela računovodskega (pre)večkrat le orodje za informacijskega sistema, ki poročanje zunanjim deležnikom in zagotavlja in oblikuje informacije največkrat le za potrebe za poslovodno odločanje v družbi, zakonodaje. s ciljem notranjega poročanja. Poslovodstvo nujno potrebuje kakovostne računovodske VIZIJA Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji za področje poslovodnega računovodstva. Poslanstvo inštituta: na osnovi teoretičnih dosežkov razvijati uporabne računovodske rešitve za različne oblike združb, uveljavljanje računovodske stroke in računovodskega poklica v ožjem in širšem poslovnem okolju, prispevanje k ustreznim zakonskim rešitvam na področju računovodskega informacijskega sistema ter k izboljšanju in razvoju računovodskih standardov, zagotovitev študentom ustreznega učnega gradiva ter možnosti njihovega poglobljenega strokovnega razvoja, zagotovitev predavateljem in perspektivnim kadrom možnosti razvoja in osebnega uveljavljanja. 112 Temeljna področja delovanja so razdeljena na 4 skope: SKLOP 1: IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE organizacija internih usposabljanj v različnih oblikah s ciljem strokovnega razvoja in možnosti uveljavljanja študentskega in predavateljskega kadra, podpora študentom in spremljanje njihovega nadaljnjega kariernega napredovanja, organizacija strokovnih konferenc s ciljem predstavitve strokovnih rešitev in strokovne razprave ter uveljavljanja mladih raziskovalcev, organizacija posvetov in seminarjev. SKLOP 2: SVETOVANJE založništvo s ciljem zagotavljanja učbenikov, uveljavljanja predavateljskega kadra ter računovodske stroke, izdajanje strokovne revije Poslovodno računovodstvo (4 krat letno), izdelava Slovenskih standardov notranjega računovodskega poročanja, izdajanje računovodskega priročnika AKP s ciljem pridobivanja sredstev, povezave z združbami in uvajanje najboljših rešitev v prakso, izdajanje strokovnih mnenj na področju računovodstva, revidiranja in davkov. SKOP 3: STORITVE Inštitut v okviru partnerskih podjetij ponuja tudi dodatne storitve, ki zaokrožujejo ponudbo. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo vsa potrebna izhodišča za izvedbo projekta. Člani inštituta so upravičeni do 10 % popusta pri vseh storitvah. SKLOP 4: RAZISKOVANJE znanstveno raziskovanje s ciljem uporabe rešitev v informacijskih sistemih družb, oblikovanje in izpopolnjevanje standardov notranjega računovodskega poročanja (SNRP), priprava študij in evalvacij za državne in EU inštitucije s ciljem pridobivanja sredstev in podatkov za znanstveno raziskovanje, priprava študija in razvojnih projektov za informacijske sisteme združb s ciljem pridobivanja sredstev, podatkov za znanstveno raziskovanje ter spoznavanje študij primerov za pedagoško delo, razvojni projekti s ciljem priprave novih izobraževalnih programov na dodiplomski in podiplomskih ravni ter kratkih programov usposabljanja za različne ciljne skupine. Vabljeni na IPR seminarje in pridobite si znanje, ki vam bo omogočilo karierno rast in napredovanje. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 113 ABECEDA SVET.O. Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje: predani smo vašim željam in zahtevam, vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost, zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja), nudimo vam oseben pristop. Poslanstvo Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij na področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje, dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi na dobrem medosebnem zaupanju. Vizija Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti. Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje: obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili nova znanja. DEJAVNOST DRUŽBE DAVČNO SVETOVANJE svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo. POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna analiza računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt finančne reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma 114 podsistemov, izdelava pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava izvedenskih mnenj. OCENJEVANJE VREDNOSTI ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine (blagovnih znamk, patentov in podobnega). MNENJE POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA VREDNOSTI PODJETIJ V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. IZOBRAŽEVANJE Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od zakonodajnih do strokovnih področij. Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance, računovodstvo in gospodarjenje. Kontaktni podatki: Telefon: 00386 (0)59 090 960 Fax: 0386 (0)59 090 962 ABECEDA SVETOVANJE d.o.o. Stegne 21c 1000 LJUBLJANA e-mail: [email protected] spletna stran: http://www.abecedasvetovanje.si 115 Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj. Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija. Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili svoje sodelovanje z JPA (Jacques 116 Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in druga svetovanja). JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in 'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008 predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts Comptable Européens – FEE 1 ) s sedežem v Bruslju, največjem združenju predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC2. Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice – poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC3. Člani JPA International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od 11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji. Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je povezano z revidiranjem. Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Te smernice so: 1 FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka Evropske komisije. IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo interese 2.5 milijona računovodij. 3 Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International, Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International, KPMG International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International, UHY International Limited. 2 117 zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična področja; ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti delovnih timov brez konflikta interesov; ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov; razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam; ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe; metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela; angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s pomočjo zunanjih strokovnjakov; ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam; utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami; ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo poročila; spremljanje zadovoljstva in upoštevanje predlogov strank. Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so: Pooblaščeni revizorji v delovnem razmerju: Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica; Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor, pridruženi član ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni izvedenec, visokošolski učitelj izvoljen v naziv docent; Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, visokošolska učiteljica; in revizorji v delovnem razmerju: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko, Darinka Meško in Vid Plohl. Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected]. Veseli bomo, če nas boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1 59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u. CONTALL D.O.O. Storitve Računovodstvo Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska poročila za zunanje deležnike in poslovodstva - krojene po potrebi naročnika. Finančno svetovanje in kontroling Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov, nadzor in analiza finančnega in nefinančnega poslovanja, skrbni finančni pregledi. Davčno svetovanje Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi, zastopanje v davčnih postopkih. Pravno svetovanje Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega, gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava, sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov. Razpisi in poslovni načrti Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja, priprava vlog in poslovnih načrtov. Krizno upravljanje in sodelovanje v stečajnih postopkih Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev. 119 Izobraževanje in usposabljanje Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s področja računovodstva, davkov in financ. IPR Ljubljana, PE Nova Gorica Ul. Vinka Vodopivca 28, 5000 Nova Gorica Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta je postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega računovodstva. Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v večini organizirali tudi na PE Nova Gorica. Contall svetovanje d.o.o. PE Nova Gorica Ul. Jožeta Jame 14, Šentvid 1210 Ljubljana Contall svetovanje d.o.o. Ul. Vinka Vodopivca 28 V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l., priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi v Ljubljani. 5000 Nova Gorica Contall d.o.o., Nova Gorica Vinka Vodopivca 28, Kromberk 5000 Nova Gorica T: 05 / 330 28 40 F: 05/ 330 28 48 [email protected] www.contall.si Več o nas na: www.contall.si 120 ABECEDA RAČUNOVODSTVO, D.O.O. Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP. Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je: Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja. Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami: Vodenje poslovnih knjig. Vodenje posameznih analitičnih evidenc. Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila itd.). Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri oblikovanju poslovnih odločitev. Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd. Davčno svetovanje. Notranje revizije. Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja. Vzpostavitev sistema notranjih kontrol. Preveritev delovanja notranjih kontrol. Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije). Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov. In še veliko drugega. Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Informacije: na sedežu VŠR, v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O., na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO ali po telefonu 059 091 400 ali 031 338 149 121 IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV CERTIFIKATOV V okviru Inštituta računovodstvo pri računovodstvo v partnerji (VŠR, za poslovodno Visoki šoli za sodelovanju s CIMA, IAB) organiziramo in izvajamo izobraževanja za prodobitev licenc, certifkatov in diplom., in sicer: Certificirani poslovodni računovodja (CPR) CIMA IAB certifikati in diplome Podrobnosti so na spletni strani Inštituta www.vsr.si. 122 CPR – CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA SPLOŠNE INFORMACIJE O PROGRAMU Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi že prej omenjena CIMA. Za tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili izobraževanje za pridobitev naziva Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo iz Ljubljane. Znanja, ki jih daje CPR CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni računovodja itd.). Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR Poklicna pričakovanja nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov. Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno. Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena znanja. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na teoretičnem usposabljanju. Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje - CPR. 123 Pridobljene sposobnosti Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za: praktično uporabo znanj s področja: o poznavanja in razumevanja podjetja, o poznavanja in razumevanja poslovnega procesa, o poznavanja in razumevanja poslovanja; razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na področju računovodstva in poslovnih financ; sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja; sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev; sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil; sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju. Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je 450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja). Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in reševanju problemov. Kje in kdaj? Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v Stegnah 21 c, Ljubljana. Program se izvaja od novembra do junija. Seveda se lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate). Delni certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša. Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh predmetov programa CPR. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 124 URNIK IZVAJANJA V LETU 2012/13 IN KRATKA VSEBINA POSAMEZNIH PREDMETOV Urnik izvajanja cpr 2012/13 DATUM OD URA DO št.ur. PREDMET 13.11.2012 15:30 19:45 5 PODJETJE IN POSLOVANJE 21.11.2012 15:30 19:45 5 PODJETJE IN POSLOVANJE 27.11.2012 15:30 19:45 5 PODJETJE IN POSLOVANJE 11.12.2012 15:30 19:45 5 NAČRTOVANJE 19.12.2012 15:30 19:45 5 ANALIZA 9.1.2013 15:30 19:45 5 ANALIZA 16.1.2013 15:30 19:45 5 ANALIZA 23.1.2013 15:30 19:45 5 ANALIZA 29.1.2013 15:30 19:45 5 RAČUNOVODSTVO 5.2.2013 15:30 19:45 5 RAČUNOVODSTVO 12.2.2013 15:30 19:45 5 RAČUNOVODSTVO 14.3.2013 15:30 19:45 5 POSLOVNE FINANCE CPR 19.3.2013 15:30 19:45 5 POSLOVNE FINANCE CPR 26.3.2013 15:30 19:45 5 POSLOVNE FINANCE CPR 2.4.2013 15:30 19:45 5 POSLOVNE FINANCE CPR 9.4.2013 15:30 19:45 5 PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV 15.4.2013 15:30 19:45 5 PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV 22.4.2013 15:30 19:45 5 PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV 6.5.2013 15:30 19:45 5 PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV 13.5.2013 15:30 19:45 5 PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV 21.5.2013 15:30 19:45 5 PROCES OBLIKOVANJA ODLOČITEV 28.5.2013 15:30 19:45 5 NAČRTOVANJE 4.6.2013 15:30 19:45 5 GOSPODARSKO PRAVO IN POSLOVNA ETIKA 11.6.2013 15:30 19:45 5 GOSPODARSKO PRAVO IN POSLOVNA ETIKA 18.6.2013 15:30 19:45 5 NAČRTOVANJE skup a j 125 125 Groba vsebina posameznih predmetov, obseg izvajanja in CPR-CT predmet ključni vsebinski poudarki1 KONTA KTNE URE : CPR-CT podjetje in poslovanje s poudarkom na: poslovnih procesih, organiziranju poslovanja, centrih odgovornosti in poročanja, obvladovanju tveganj, notranji reviziji in vzpostavitvi in delovanju sistema notranjih kontrol. s poudarkom na: tehnikah načrtovanja, metodah butgetiranja, letnem načrtovanju dobička. Izdela se poslovni načrt za priložnost X. 15 : 50 CT načrtovanje 15 : 40 CT analiza poslovanja s poudarkom na: tehnikah in vsebini analiziranja poslovnih poročil, analizi finančnega položaja, analizi poslovne uspešnosti, analizi dobičkonosnosti. 20 : 50 CT računovodstvo s poudarkom na: pravilih stroškovnega računovodstva (obravnava temeljnih pravil stroškovnega računovodstva), razporejanju stroškov na stroškovna mesta in stroškovne nosilce, prikazu povezave med poslovanjem in stroški. 15 : 60 CT poslovne finance 1 s poudarkom na: tveganjih, ki so povezana s sposobnostjo povrnitve finančnih vložkov; finančnih instrumentih in finnačnih trgih; stroških kapitala; pravilih financiranja dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, davčnem optimiranju. Podrobni kurikulumi posameznih predmetov so na spletnih straneh VŠR in IPR. 126 20 : 60 CT predmet ključni vsebinski poudarki KONTA KTNE URE : CPR-CT proces oblikovanja odločitev s poudarkom na: oblikovanju poslovnih določitev po posameznih poslovnih vsebinah in poslovnih funkcijah (pri oblikovanju poslovnih odločitev si bomo pomagali predvsem predvsem s CVP analizo (stroški, obseg delovanja, dobiček); z analizo poslovnega in finančnega vzvoda; z metodami kalkuliranja cen; z analizo finančnega položaja; z uporabo metod diskontiranja; z analizo občutljivosti naložbenih projektov; z analizo kapitalske ustreznosti; z metodami oblikovanja bilančno-davčne politike) gospodarsko pravo in poklicna etika s poudarkom na: osnovah gospodarskega prava etiki v poslovodnem računovodstvu in poslovnih financah skupaj 30 : 130 CT 10 : 10 CT 125 ur : 400 CT Udeleženci oblikujejo lasten program obiskovanja predavanj ali konzultacij. Odločijo se ali bodo pristopili k celotnemu programu ali pa bodo poslušali le posamezne predmete. Vpisni pogoji Vpis in več informacij Vpišete se lahko, če: Udeleženci, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja, lahko pridobijo manjkajoča znanja na Visoki šoli za računovodstvo ali predložijo potrdila o opravljenih izpitih, pri katerih so pridobili manjkajoča znanja na drugi visokošolski instituciji. 127 Število udeležencev je omejeno (najmanj 10 in največ 20 slušateljev). V primeru manjšega števila udeležencev se izobraževanje lahko izvede v obliki konzultacij. Program lahko obiskujejo tudi tisti, ki želijo pridobiti ustrezna znanja, ne želijo pa pristopiti k izpitu. Prejmejo potrdilo o obiskovanju posameznih predmetov in 1/10 CPR-CT v skladu s pravili programa CPR. Informacije o izobraževanju za naziv CPR: Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. PRAVILA CPR Pravilnik o pridobitvi certifikata poslovodnega računovodje je 1. 10. 2011 sprejel Strokovni svet Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR. Ljubljana, Stegne 21c. PRAVILNIK O PRIDOBITVI CERTIFIKATA POSLOVODNEGA RAČUNOVODJE 1. člen poslovodno računovodstvo pri VŠR. Za vodjo je lahko imenovana oseba, ki: Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje (v nadaljevanju: CPR). Program poteka v slovenskem jeziku, izjemoma pa tudi v kakšnem drugem svetovnem jeziku. 2. Člen Ima VIII. Stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti) Je nosilec certifikata CPR Ima več kot 10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva. 4. člen Direktor Inštituta za poslovodno računovodstvo pri VŠR (v nadaljevanju: IPR) imenuje Komisijo za podeljevanje certifikata poslovodnega računovodje. Nosilce predmetov izobraževanja določi komisija iz 2. člena tega pravilnika. Komisijo sestavljajo najmanj 3-je člani. Nosilci so hkrati člani izpitne komisije. Član komisije je lahko oseba, ki: Za nosilca predmeta je lahko imenovana oseba, ki: Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe Je nosilec certifikata CPR Ima več kot 5 letne izkušnje na področju računovodstva. Po položaju komisijo vodi in koordinira njeno delo vodja programa iz 3. Člena tega pravilnika. 3. Ima najmanj VII. Stopnjo izobrazbe Je nosilec naziva CPR ali sorodnega drugega naziva (CIMA, IMA ….) Ima več kot 5 letne izkušnje na področju predmeta, ki ga izvaja. 5. člen Člen K izobraževanju za pridobitev certifikata poslovodnega računovodje se lahko prijavi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: Izvajanje programa vodi in koordinira vodja programa CPR (v nadaljevanju: vodja programa), ki ga imenuje direktor Inštituta za 128 1. Zaključen najmanj visokošolski študijski program (VI/1 stopnja izobrazbe); 2. Aktivno znanje slovenščine; 3. Najmanj dve leti delovnih izkušenj. 3. Vsaki del se piše 4 ure. Med obema deloma je časovni razmik najmanj 7 dni. Preverjanje izpolnjevanja zgornjih pogojev opravi referat pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo. c) 6. člen 7. člen Izobraževanje zajema naslednje učne predmete: 2. 3. 4. 5. 6. 7. Priznanjem kompetenc predmeta, ki jih je kandidat pridobil s formalnimi ali neformalnimi oblikami izobraževanja. Če kandidat razpolaga s kompetencami se mu na podlagi vloge lahko priznajo kompetence s katerimi razpolaga. Obseg priznanja se meri v CT-jih. O priznanju predmetnih kompetenc odloča vodja programa na podlagi predloga nosilca predmeta. O priznanju se izda potrdilo o pridobljenih CT pri predmetu. Število udeležencev posameznega izobraževanja je omejeno na najmanj 10 in največ 20 slušateljev. Izjeme odobri vodja programa. 1. Gospodarsko pravo in poslovna etika. Na podlagi prošnje lahko vodja programa določi obseg CT znotraj posameznega predmeta, ki se lahko pridobijo z drugimi oblikami izobraževanj (opravljeni študiji sorodnih vsebin, obiski strokovnih izobraževanj ipd.). Pri obsegu je vezan na predlog nosilca predmeta. Podjetje in poslovanje (15 kontaktnih ur); 50 CPR-CT Načrtovanje (15 kontaktnih ur); 40 CPR-CT Analiza (20 kontaktnih ur); 50 CPRCT Računovodstvo (15 kontaktnih ur); 60 CPR-CT Poslovne finance (20 kontaktnih ur); 60 CPR-CT Proces oblikovanja odločitev (30 kontaktnih ur); 130 CPR-CT Gospodarsko pravo in poslovna etika (10 kontaktnih ur); 10 CPR-CT Vsebina posameznega predmeta je določena v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika in je objavljen na spletnih straneh programa CPR. 8. člen Kandidat pridobi certifikat Certificirani poslovodni računovodja (CPR), ko predloži potrdila o pridobljenih CT-jih pri posameznih predmetih, ki jih sestavlja progam CPR (po strukturi in obsegu, določenem v 7. členu tega pravilnika). Skupaj 125 kontaktnih ur (400 CPR-CT). Uteži posameznih predmetov se merijo v kreditnih točkah CPR-CT (v nadaljevanju: CT), ki so prikazane pri posameznem predmetu v zgornjem odstavku. 9. člen Kreditne točke (CT) se pridobijo z: a) b) Kandidat mora z vseh področij doseči vsaj 75-odstotni uspeh, razen v primeru posebnih pogojev izpita (npr. negativno točkovanje, dodatne obveznosti kandidatov kot so projektne naloge, seminarske naloge ipd.), kjer odstotek uspeha in udeležbo posameznih sestavin ocene določi nosilec predmeta. Opravljenim izpitom iz posameznega predmeta; Opravljenim skupinskim izpitom: Program je sestavljen iz dveh skupinskih izpitov, in sicer: Prvi del izpita zajema predmete: 1. 2. 3. 4. Iz področij, kjer je bil neuspešen, lahko ponovno opravlja izpit, vendar ne prej kot v enem mesecu. Kandidat lahko pristopi k ponovitvi izpita največ dvakrat v dvanajstih mesecih. Podjetje in poslovanje; Načrtovanje; Analiza; Računovodstvo. Drugi del izpita zajema predmete: 1. 2. Poslovne finance; Proces oblikovanja odločitev; 129 10. člen 13. člen Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita in pridobi certifikat poslovodnega računovodje, če izpolnjuje naslednje pogoje (kumulativno): 1. 2. 3. Kandidat mora izpit opraviti najkasneje v dveh letih po vpisu v izobraževanje. Pogoje kasnejšega opravljanja izpita v posameznem primeru določi komisija iz 7. člena pravilnika. Zaključen študij znanstvenega magisterija oziroma magistrskega študija II. stopnje (VII stopnja izobrazbe) ali pridobljen strokovni naziv pooblaščenega revizorja ali pooblaščenega ocenjevalca podjetij ali preizkušenega notranjega revizorja; Vsaj 10 let delovnih izkušenj; Ustrezna bibliografija ali drugače izkazano strokovno udejstvovanje na področja poslovodnega računovodstva. 14. člen Certifikat in s tem strokovni naziv certificirani poslovodni računovodja s sklepom podeljuje komisija iz 2. člena tega pravilnika. 15. člen Nosilci certifikata se vpišejo v register nosilcev certifikata CPR, ki se vodi pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri VŠR. O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz 2. Člena tega pravilnika. Seznam nosilcev CPR se objavlja v reviji Poslovodno računovodstvo. 11. člen 16. člen Kandidat je lahko oproščen opravljanja posameznega področja izpita na podlagi: 1. 2. Nosilstvo certifikata CPR je časovno neomejeno. Izkazanih predhodnih izobraževanj; Bibliografije ali drugače izkazanega strokovnega udejstvovanja na posameznem področju. 17. člen Cene izobraževanja določi komisija iz 2. Člena tega pravilnika. O izpolnjevanju zgornjih pogojev odloča komisija iz prejšnjega člena na podlagi mnenja nosilca posameznega predmeta, ki se izvaja v okviru programa CPR in pisne vloge kandidata. 18. člen Pritožbe v zvezi z izobraževanjem rešuje Komisija iz 2. Člena. 12. člen Pritožbe v zvezi s podeljevanjem certifikata rešuje Poslovodni odbor IPR. Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj 14 dni pred dnevom izpita. Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem ceniku Inštituta za poslovodno računovodstvo. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju. Ljubljana, 1. 10. 2011 Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita. Direktor IPR Mag. Dejan Petkovič, CPR 130 REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije vpisani: Št.vpisa 1 naziv, priimek in ime doc.dr. Živko Bergant 2 doc.dr. Branko Mayr 3 mag. Darinka Kamenšek 4 mag. Dejan Petkovič 5 mag. Nataša Pustotnik 6. mag. Vladimir Bukvič 7. prof.dr. Marko Hočevar 8. prof.dr. Gordana Ivankovič 9. prof.dr. Franko Milost 10 Vili Perner 11 Gregor Jus 12 Mag. Bernarda Grahek Ličer 13 Terezija Kvas 14 prof.dr. Bojan Tičar Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 131 CIMA Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA) omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za izpit. Gonilna sila pridobitve CIMA v Sloveniji je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku. Njegove besede so: ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A WORLD IN EVOLUTION The need for “finance transformation” within companies has been recognized for over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of finance operations has been maximized, management information is insightful and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an important management discipline that enables value creation. The recession has intensified companies’ critical examination of their finance functions in recent years to determine how best to align them with changing business needs. Technological improvements in communications means that commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting, can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India. For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be enough. When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance function. Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level of risk. This is not about delivering highly technical or complicated analysis but more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights and judgements so that better decisions are made. Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon of management accounting. For those outside the accounting profession, it is common to refer to finance staff as if they were all one type. A 132 distinction has to be made here between the classic model of financial accounting and the evolutionary animal, the management accountant. Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis. Financial accountants prepare information ultimately for external reporting purposes, to record transactions which have taken place and report the financial performance of the organisation. Consistency of the financial statements is vitally important, so there is a regime of standards which govern how transactions are recorded and financial reports are produced. Financial accountants are expected to master these standards and justify occasional deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer account. “Management accountants, on the other hand, prepare information to support management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s needs and providing data on which managers can make decisions. Management accountants have to be future orientated: which means that they have to be comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not merely historic numerical data. Overall, the top tools most likely to be introduced were: Balanced scorecard Customer profitability analysis Rolling forecasts Activity based management Environmental management accounting Product/service profitability analysis Activity based costing Post-completion audits Business process re-engineering CIMA strategic scorecard They have to use their professional judgment about which measurement or evaluation techniques to use according to the decision being made. The responsibility for the best possible management information available to the company becomes exactly the responsibility of the management accountant.” Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana, explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students interested in finance for the profession of financial accountant. The highly regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing, however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international companies for a new type of finance animal within the finance department, one who is expected to master financial reporting but additionally to move far beyond the scope of the financial accountant’s role. 133 “The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person who provides the necessary financial analysis which allows management to accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial data.” In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on financial reporting standards. What governs the syllabus for management accounting in the absence of management accounting standards? The answer is best practice. In addition to understanding standards, the management accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about during their professional qualification and subsequent continuing professional development. Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management practices and organisational performance show that companies which used widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform their competitors. These studies invariably conclude that better management practices (the right techniques, properly implemented) were significantly associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping opportunities and shaping the future. “Staff qualified as management accountants, with their business focused skills, have much to offer a company. Besides adding value to the business finance staff will also benefit from performing broader roles that offer them more professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few examples of global companies currently partnered with CIMA to train their staff.” Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry finance positions, who may already hold other accounting qualifications or MBAs. There is also strong demand worldwide from high 134 achieving finance or business students interested in a career in business finance or management. We expect this trend to continue in Slovenia.” INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 135 CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za naslednje poklice: Programe že izvajamo! Informacije o vpisu www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 Po uspešno zaključenem študiju pridobite certifikat oziroma diplomo Inštituta po poslovdno računovodstvo pri VŠR in certifikat oziroma diploma IAB. 136 Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji IAB Level 1 CERTIFIKAT Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping) IAB Level 2 – CERTIFIKAT certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping) IAB Level 3 DIPLOMA diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping ) IAB Level 4 - DIPLOMA diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International Standards ) IAB Level 3 – DIPLOMA diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva (Diploma in Cost & Management Accounting ) IAB Level 3 - CERTIFIKAT certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for non-Financial Managers) IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT! Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 137 STROKOVNI SEMINARJI Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov, financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije, Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi). Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.vsr.si in www.ipr.si. Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam. Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB in VŠR. Popusti na kotizacijo: za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta, za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta, člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta. Popusti se ne seštevajo. 138 Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo: Aktualne seminarje spremljajte na www.vsr.si 1. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA DIREKTORJE (DELAVNICA) seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev NAJBOLJ OBISKAN UDELEŽENCEV! SEMINAR! ŽE VEČ KOT 1500 Postanite eden izmed njih in spoznajte prednosti in uporabnost znanj, ki jih boste pridobili. SPOZNAJTE SEBE IN SVOJE KUPCE S POMOČJO ŠTEVILK. Za sprejemanje pravilnih in čim manj tveganih poslovnih odločitev potrebujemo kvalitetne informacije. Potrebno pa je tudi razumevanje, kakšna je vsebina izbranih podatkov, kaj nam le-ti sporočajo in kako jih pravilno uporabljati. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih informacij. Vsebina delavnice: Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida? Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in vrednotenje kategorij? Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem? Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve? Kako posluje konkurenca in zakaj? Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev? Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo? Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON. KOTIZACIJA : 180 € + DDV Kotizacija vključuje izvedbo programa, strokovno gradivo, osvežilne napitke in prigrizek med odmorom. 139 2. BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA PRAVNIKE Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev I. del (delavnica) Pravniki se pri svojem delu pogosto srečujete s potrebo znanja branja bilance. Vaše potrebe so specifične in povezane z vašim delom. Tako se sprašujete ali je podjetje prezadolženo, ali je kapitalsko ustrezno, ali so izpolnjeni pogoji za stečaj, prisilno poravnavo in še bi lahko naštevali. Z vami bosta: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek Komu je seminar namen: podjetnikom, direktorjem, članom uprav, finančne in računovodske delavce ter vse odločilne osebe v podjetjih. Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc. Spoznali boste: računovodska poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida), vsebine ključnih kategorij, ki se prikazujejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, tipične slike na podlagi katerih boste sklepali ali je podjetje v nevarnosti stečaja, prisilne poravnave, ali je prezadolženo, ali je kapitalsko neustrezno itd., praktični primeri branja bilance (vir bilanc je javna baza I-bon). Vsebina: podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje, njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila); bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala), obveznosti (dolgoročne, kratkoročne); izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd. Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z opredelitvami zakona o finančnem poslovanju; kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti prezadolženost, plačilno nesposobnost itd. poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance; cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr. nevarnost stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti, plačilne nesposobnosti itd. 140 II. del (delavnica) Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na vprašanjih, ki so povezana z določili ZGD-ja in ZFPPIPP-ja. Komu sta delavnici namenjeni? (Predznanje s področja ekonomije ni potrebno) pravnikom, notarjem in sodnikom, vodilnim v podjetju. ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS. Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «. ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA revizije računovodskih izkazov revizije poslovanja (performance audit) ovrednotenje sistemov notranjih kontrol uvajanje notranje revizije izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije 141 revizije v primerih prisilne poravnave preiskovanje računovodskih izkazov revizije projektov Phare opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU 3. KAKO ORGANIZIRATI IN VODITI UČINKOVITO RAČUNOVODSTVO? seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje (celodnevni seminar) Računovodstvo predstavlja nepogrešljiv del informacijskega sistema v vsaki organizaciji. Če ni dobro organizirano, lahko v podjetju hitro zavlada anarhija. Za dobrega računovodjo ni dovolj, da je dober v poznavanju računovodskih standardov. Imeti mora tudi ustrezna poslovodna (managerska) znanja. Le tako lahko koristi podjetju in dviga ugled sebi, podjetju in računovodstvu kot stroki. Z vami bo: dr. Živko Bergant Komu je seminar namen: poslovodstvu, direktorjem, lastnikom podjetji, vodjem finančnih in računovodskih sektorjev, vodjem računovodskih servisov, podjetnikom, ki nameravajo ustanoviti podjetje. Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje. Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva: Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? 142 SVETOVANJA Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve. Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so: Svetovalno področje: Nosilec svetovalne dejavnosti: kontroling, analiza, vrednotenje, organizacija poslovanja Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor, certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za ekonomska področja, docent na VŠR; Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni poslovni finančnik, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR; Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR. knjigovodstvo in revizija Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja, višja predavateljica na VŠR; Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka, predavateljica na VŠR. gospodarsko pravo Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava, višja predavateljica na VŠR. davki Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR. delovno pravo Zdenka Pavlovič, odvetnica Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne storitve, razvidne iz splenih strani družb. 143 ZALOŽBA IPR Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena visoka kakovost edicij IPR. Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome VŠR IN IPR. Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 144 Predstavitev knjig: založbe IPR ČETRTI DOPOLNJENI PONATIS UVOD V VSEBINA RAČUNOVOD STVO Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, (2011) 5 ponatis AVTOR: DR. BRANKO MAYR ki se pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja do danes kot ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki jih računovodja potrebuje za obvladovanje osnovnih knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna pravila evidentiranja na kontih, knjigovodske listine in poslovne listine. Spoznali boste vsebino nadzora, funkcijo nadzora in njegove vrste, ter razumeli vsebine poročil, ki so namenjene zunanjim in notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine računovodstva – obvezno branje za začetnike v računovodski dejavnosti, kot osvežitev ter nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let. O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor znanosti je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in certificirani poslovodni računovodja. Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s strokovnega področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti, davki, Če ste na katero vprašanje revizija, računovodstvo itd.). odgovorili pozitivno, smo pravi Branko Mayr je dekan Visoke naslov za vas! šole za podjetništvo in nosilec ter VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO predavatelj pri več predmetih na 2012/13 Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti za podjetništvo in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi). Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? 145 OSNOVNE ANALIZE POSLOVANJA (2007) VSEBINA Temeljno poslanstvo računovodstva, kot najpomembnejšega dela informacijskega sistema podjetja je oblikovanje informacij za poslovno odločanje poslovodstva. AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT V knjigi je posebej izpostavljen vidik računovodskih informacij, ki so po eni strani najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi med najzahtevnejšimi, saj jih je možno pojasnjevati na najrazličnejše načine, pogosto pa nekatere v podjetju sploh niso pojasnjene ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je pojasnjeno, kaj je analiza poslovanja, njen namen in cilj; avtor opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik, razloži pomen računovodske analize ter njene vsebine ter se posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti poslovanja ter analizi finančnega položaja podjetja. Delo je namenjeno tako študentom kot tudi računovodjem in praktikom v podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s problematiko analiziranja. O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega inštituta za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni finančnik od leta 1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije, registrirani raziskovalec pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Je član komisije Zveze ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva veščak, član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije pri Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora Zveze ekonomistov Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora razsodnikov za nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih: vodja računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave, nazadnje kot svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor šestih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila Kodeksa poslovnofinančnih načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne skupine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na različnih izobraževalnih institucijah in seminarjih. 146 VSEBINA OBDAVČITE V PODJETIJ Namen (2009) AVTOR: mag. DEJAN PETKOVIČ knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in seveda tudi pri fizičnih osebah. Knjiga obravnava najpomembnejše podjetniške davčne oblike v Republiki Sloveniji: davek na dodano vrednost, dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Navedena so le tista osnovna zakonska določila, za katera avtor meni, da so tudi del evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri davku na dodano vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim spremembam. V knjigi se torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč je obdavčitev predstavljena na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in praktičnih spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim področjem, kot tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda je treba računati z dejstvom, da se bo davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje slediti spremembam. O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski specialistični študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni magistrski študij ekonomija in poslovne vede. Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja, po opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno računovodskem sektorju - analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta botrovala novi zaposlitvi v podjetju Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v podjetju Abeceda Svetovanje d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški svetovalec. Mag. Dejan Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani. Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo). Je tudi mentor Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? večjemu Želite stalne strokovne izzive? številu Se želite učiti od najboljših? diplomantov. Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 147 ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA (2010) AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT NAJPOPOLNEJŠE DELO Z VIDIKA ORGANIZIRANJA RAČNOVODSTVA PRI NAS. O AVTORJU: GLEJ »Osnovne analize poslovanja« VSEBINA Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe? Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij, zlasti do finančne funkcije? Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva? Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu? Katere računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja računovodska služba? Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem podjetju? Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis? Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to odgovarja? Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna? Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu? Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca? Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca? Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju? Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu? Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov? Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji? Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah? Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na katero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 148 NOVO: KNJIGA, ki ne sme manjkati v vašem računovodstvu! dr. Živko Bergant Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) VSEBINA - (350 strani) Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna zakonodaja, etika, optimalna struktura financiranja) - Kapitalska ustreznost (zasnova modela) - Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala) - Potrebni obratni kapital podjetja (opredelitev, obseg, informacije in analiziranje) - Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom, kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo) - Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih kazalnikov) - Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko ustreznostjo) - Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off" teorije z informacijsko podporo) - Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov (zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči, analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela) - Literatura, priloge 149 RAČUNOVODSTVO Knjiga izide: 2012 Avtorja: VSEBINA Dr. Branko Mayr Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva, stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva. Mag. Darinka Kamenšek V knjigi bo zajeto: - - IZIDE - 2012 - Podjetje in njegov pojem Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo (opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih standardov računovodskega poročanja) Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava poslovodno računovodstvo) Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip) Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike) Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična analiza) Knjiženje in tehnike knjigovodenja Računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike In še veliko drugega Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri. Priloga knjige je CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev itd. Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani. 150 BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV (BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE) (izide 2012) VSEBINA Avtorja Dr. Branko Mayr Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in računovodskimi vsebinami. Mag. Darinka Kamenšek V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). IZIDE Prikaz je poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom, direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance. 2012 Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo (tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni, finančno načrtovanje in podobno 151 šifra Cena z DDV v € Uvod v računovodstvo R1 40 Osnovno analize poslovanja R2 35 Obdavčitev podjetij R3 40 Organiziranje računovodstva R4 50 R7 45 Računovodstvo (izide 2012) R5 50 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev (izide 2012) R6 35 Naslov dela NOVO! Plačilna sposobnost in kapitalska podjetja (računovodska analiza) ustreznost POPUSTI: Cena z DDV v€ Člani IPR 20 % Člani Zbornice računovodskih servisov 10 % Študenti visoke šole za računovodstvo 20 % KNJIGE V PREDPRODAJI Za prednaročila za člane IPR in študente 25 % Za vse druge 15 % IDEJA Knjiga je lahko čudovito darilo tudi za poslovne partnerje. Sporočite nam, da kupujete knjigo za svojega poslovnega partnerja in prejeli jo boste v darilnem pakiranju z lastnoročnim podpisom avtorja. 152 NAROČILNICA Naročnik /-ica Telefon: E-naslov: Naslov odpreme: Davčna številka: TRR številka pri banki: Odgovorna oseba: Datum naročila: DA, nepreklicno naročamo naslednje knjige (označi število kosov): Število izvodov Naslov dela šifra Uvod v računovodstvo R1 Osnove analize poslovanja R2 Obdavčitev podjetij R3 Organiziranje računovodstva R4 Računovodstvo R5 Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih odločitev R6 Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja (računovodska analiza) R7 Cene vsebujejo DDV. Naročilo pošljite na naslov: Inštitut za poslovodno računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana, ali po faxu na številko 059 090 962 ali po elektronski pošti [email protected]. Lahko nas tudi pokličete na telefon 059 090 960. 153 VPISNI LIST ZA ČLANSTVO V INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO Včlanjujem se v Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo, Stegne 21c, 1000 Ljubljana: ČLAN (pravna ali fizična oseba): Naslov: Telefon: e-naslov: Kontaktna oseba člana: Davčna številka člana Številka TRR člana in banka: Odgovorna oseba: Članstvo prinaša naslednje obveznosti in ugodnosti: Obveznosti člana: Redno bom plačeval članarino Inštitutu v višini 100 EUR letno na račun SI56 2700 0000 0131 904 pri Factor banki Ljubljana. Prizadeval si bom za razvoj poslovodnega računovodstva in povečanje njegovega ugleda v praksi. Sodeloval bom pri aktivnostih Inštituta in si prizadeval za izboljšanje kakovosti njegovega delovanja. Ugodnosti člana: Prejemal bom izvod revije Poslovodno računovodstvo. Uveljavljal bom ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij Inštituta. Uveljavljal bom ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira Inštitut. Uveljavljal bom ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta. Kraj in datum Žig in podpis 154 Cilj konference je, s pomočjo referentov in udeležencev v razpravi, zbrati strokovne podlage za oblikovanje načel notranjega poročanja za različne notranje uporabnike po temeljnih poslovnih funkcijah in na ravni združbe kot celote. Referati bodo zbrani v zborniku konference, ki bo, skupaj z razpravo na konferenci, pomenil tudi osnovno strokovno utemeljitev in razlago kasneje oblikovanih načel notranjega poročanja. Načela bodo zbrana v Kodeksu načel notranjega poročanja – KNNP. TEMA 2. KONFERENCE Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih področjih poročanja Nabavna funkcija Proizvodna funkcija Prodajna funkcija Finančna funkcija Davki Investicijsko-tehnična funkcija Kadrovska funkcija poslovni dosežki profitnih organizacij Poslovni dosežki neprofitnih organizacij Za zaposlene Konferenca bo nudila informacije: poslovodnim delavcem o smotrnem organiziranju učinkovitega poslovodnega informacijskega sistema; vodjem računovodstev in financ o organiziranju posameznih informacijskih funkcij za namene notranjega poročanja in o poslovodenju v računovodstvu; nadzornikom o učinkovitem sistemu in vlogi nadziranja v notranjem poročanju; strokovnim delavcem v okviru informacijskega sistema o načelih organiziranja in delovanja notranjega poročanja; učiteljem o celovitem pristopu k računovodskemu sistemu in notranjemu poročanju 155 Za upravljalce Za nadzorne organe za mala podjetja Trajnostni razvoj podjetja Več informacij o konferenci in prijave na: www.poslovodnoracunovostvo.si Organizatorji: Inštitut za poslovodno računovodstvo pri VŠR, Zveza računovodij, finančnikov, revizorjev Slovenije Zveza ekonomistov Slovenije 156 Imate radi računovodstvo? Želite zanesljiv poklic? Želite stalne strokovne izzive? Se želite učiti od najboljših? Če ste na ka a tero vprašanje odgovorili pozitivno, smo pravi naslov za vas! VPISUJEMO V ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013 Pridobite si naziv: Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS) smer: RAČUNOVODSTVO Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih, državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva. Kontakt: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana Telefon: 00386 (0) 59 090 960 Faks: 00386 (0) 059 090 962 Elektronska pošta: [email protected]
© Copyright 2024