1. No category

KULTURA
četrtek, 23. junija 2011
[email protected] 15
Črne maske žariščna točka otvoritve EPK
Pre­mie­ra 14. ja­nu­ar­ja v SNG Ma­ri­bor bo hkra­ti slo­ve­sna
otvo­ri­tev Evrop­ske pre­stol­ni­ce kul­tu­re 2012
Melita forstnerič hajnšek
Pom­po­zno so vče­raj na se­de­žu EPK, v
Ve­trinj­skem dvo­ru, pred­sta­vi­li ve­li­ki,
720 ti­soč evrov te­žak, dol­go na­po­ve­do­
va­ni ko­pro­duk­cij­ski oper­ni pro­jekt
Čr­ne ma­ske Ma­ri­ja Ko­go­ja. V slav­nost­
nem omiz­ju so se zbra­li di­rek­tor ma­ri­
bor­ske­ga SNG Da­ni­lo Roš­ker, di­rek­tor
ljub­ljan­ske Ope­re Mit­ja Ber­var, ge­ne­
ral­na di­rek­to­ri­ca Ma­ri­bo­ra 2012- EPK
dr. Su­za­na Ži­lič Fi­šer, pro­gram­ski di­
rek­tor Mir­ja Čan­der, di­ri­gent U­roš La­
jo­vic in re­ži­ser Ja­nez Bur­ger.
Ver­jet­no predv­sem za­ra­di za­me­nja­
ve ime­na re­ži­ser­ja se je še bolj mu­di­lo
sto­pi­ti pred me­di­je v fa­zi, ko ko­pro­du­
cent­ske po­god­be še ni­so pod­pi­sa­ne in
se vse odvi­ja v entu­zia­stič­ni, ve­li­ko­po­
te­zni ma­ni­ri red­ke­ga so­de­lo­va­nja med
obe­ma slo­ven­ski­ma ope­ra­ma, predv­
sem pa se po­rav­na­va dol­go odla­ga­ni
dolg do avten­tič­ne Ko­go­je­ve par­ti­tu­re.
Za­njo sta naj­za­služ­nej­ša di­ri­gent Uroš
La­jo­vic, ki de­la “na Ko­go­ju“ že osem
let (3000 ur je vlo­žil vanj), in no­to­graf
Gal Hart­man (se­del je v pub­li­ki), ki se
ukvar­ja s Čr­ni­mi ma­ska­mi že 23 let.
Po odsto­pu To­ma­ža Pan­dur­ja, ki
je zah­te­val men­da pre­vi­sok avtor­ski
ho­no­rar za re­ži­jo (70 ti­soč evrov), je
zad­nje ted­ne sto­pil na sce­no film­ski
re­ži­ser Ja­nez Mi­ki Bur­ger, ki ga je, kot
je de­jal vče­raj, pri­teg­nil zla­sti li­bre­to
nje­mu lju­be­ga ru­ske­ga dra­ma­ti­ka Le­
o­ni­da Andre­je­va. Tri­je ko­pro­du­cen­ti
- Jav­ni za­vod Ma­ri­bor 2012 – Evrop­ska
pre­stol­ni­ca kul­tu­re, ki bo pri­spe­val
300 ti­soč, SNG Ope­ra in ba­let Ljub­lja­
na ter Slo­ven­sko na­rod­no gle­da­liš­če
Ma­ri­bor se po­ve­zu­je­jo pri “e­nem umet­
niš­kih vr­hun­cev le­ta 2012“, kot so vče­
raj za­go­tav­lja­li vsi vple­te­ni. Manj­ka­li
so edi­no sce­no­gra­fi avtor­ske združ­be
Nu­men, ko­stu­mo­graf A­lan Hra­ni­telj­
in ko­re­o­graf Ed­ward Clug.
Čr­ne ma­ske bo­do osred­nji do­go­dek
pr­ve­ga ted­na pre­sto­lo­va­nja. V pe­tek,
13. ja­nu­ar­ja, bo pred­pre­mie­ra, evrop­
ska pre­mie­ra v Ma­ri­bo­ru pa bo 14. ja­
nu­ar­ja v SNG Ma­ri­bor, sle­di­le bo­do še
pre­mie­ra in po­no­vit­ve v Ljub­lja­ni. Čr­ne
ma­ske so sve­tov­ljan­sko de­lo, ki je do­
slej “ner­vi­ra­lo“ glas­be­ni­ke, ker ni bi­la
Pranger v duhu
slovenske in
danske poezije
V Ro­gaš­ki Sla­ti­ni se bo 30. ju­ni­ja za­čel
8. fe­sti­val Pran­ger. Na le­toš­nje sre­ča­
nje pe­sni­kov, kri­ti­kov in pre­va­jal­cev
poe­zi­je so po­va­bi­li dan­ska pe­sni­ka
Met­te Mo­es­trup in Pal­lea Sigs­ga­ar­
da. Fe­sti­val, na ka­te­rem bo­do tra­di­ci­
o­nal­no pred­sta­vi­li de­vet slo­ven­skih
pe­sniš­kih zbirk po izbo­ru kri­ti­kov,
bo tu­di le­tos po­nu­dil sre­ča­nja, okro­
gle mi­ze in bra­nja.
Le­toš­nji izbor pe­sni­kov so so­ob­li­
ko­va­li Me­ta Ku­šar, Da­vid Ban­delj in
Zo­ran Pe­vec. Sled­nji je izbral pe­sniš­ko
zbir­ko Mi­lja­ne Cun­ta Za pol ne­ba, zbir­
ko Kot dar Pri­mo­ža Čuč­ni­ka in Pred
za­čet­kom Iva­na Dob­ni­ka. Ban­delj se
je odlo­čil za “A­rie antic­he“ Bra­ne­ta
Se­ne­gač­ni­ka, Sat­je Bo­ri­sa A. No­va­ka
in V ro­ki Anje Go­lob. Ku­šar­je­vo pa
je pre­pri­čal Sfin­gin hlev Iva Sve­ti­ne,
Knji­ga te­les Ale­ša Šte­gra in Mož s pe­
ti­mi podp­la­ti Ti­ne Ko­zin.
Vsak kri­tik si je pe­sniš­ko zbir­ko
izbral po svo­ji pre­so­ji, je na no­vi­nar­
ski kon­fe­ren­ci po­u­da­ri­la vod­ja fe­sti­va­
la Urška P. Čer­ne.
Za pre­vod vseh de­ve­tih pe­sni­kov
v danš­či­no je pos­kr­be­la Sil­va­na Orel
Kos. V slo­venš­či­no pa je pre­ved­la tu­di
de­la go­stu­jo­čih dan­skih poe­tov. V
sklo­pu fe­sti­va­la bo­do pri­pra­vi­li tu­di
kon­cep­tu­al­no okro­glo mi­zo z za da­
naš­nji čas po­men­lji­vim na­slo­vom Poe­
zi­ja in ste­čaj. Go­sta bo­sta eko­no­mist
Bo­go­mir Ko­vač ter li­te­rar­ni kri­tik in
ured­nik Ma­ri­jan Do­vić. (sta)
na vo­ljo avten­tič­na, komp­let­na par­ti­tu­
ra. So ver­jet­no naj­vred­nej­še slo­ven­sko
oper­no de­lo skla­da­te­lja, ki je izgo­rel
za Čr­ne ma­ske. Ima­jo po­se­ben sta­tus
v na­ci­o­nal­ni umet­no­sti, za­ni­mi­ve pa
so tu­di za evrop­ski oper­ni trg. Čan­der
je pro­jekt ozna­čil kot “ža­rišč­no toč­ko
otvo­rit­ve­ne­ga vi­ken­da EPK“. Osta­le
pro­gram­ske toč­ke na­me­ra­va pred­sta­
vi­ti 30. ju­ni­ja, je še po­ve­dal. Pred­tem
bo pro­gram EPK pri­hod­nji te­den pred­
stav­ljen v sve­tu za­vo­da in pro­gram­
skem sve­tu.
Ko­go­je­va sim­bo­li­stič­na in ekspre­si­o­
ni­stič­na ope­ra Čr­ne ma­ske ve­lja za eno
zah­tev­nej­ših v slo­ven­ski glas­be­no­gle­
da­liš­ki za­klad­ni­ci. V ko­pro­duk­cij­skem
smi­slu pred­stav­lja­jo ve­li­ko pri­lož­nost
po­ka­za­ti vse­mu sve­tu po kri­vi­ci spre­
gle­da­ni po­mem­ben del slo­ven­ske mo­
der­ni­stič­ne oper­ne tra­di­ci­je, ki je ta­ko
po estet­ski kot vse­bin­ski pla­ti sil­no
aktu­al­na tu­di v da­naš­njem ča­su.
“Ko­go­je­va ope­ra se ne ukvar­ja s
ka­kim od slo­ven­skih mi­tov ni­ti ni
sa­ma po­sta­la mit. Čr­ne ma­ske ima­jo
nad­na­ci­o­nal­ni po­men: s svo­jo nad­ča­
sov­no te­ma­ti­ko, s svo­jim ekspre­si­o­
ni­stič­nim izra­zom so lah­ko pov­sem
ena­ko­vre­den pen­dant dru­gim ve­rop­
skim de­lom iz obdob­ja po 1. sve­tov­ni
voj­ni,“ pra­vi di­ri­gent Uroš La­jo­vic. “Iz­
da­ja par­ti­tu­re Čr­nih mask, sprem­lja­na
z izda­jo kla­vir­ske­ga izvleč­ka in s pre­vo­
dom tek­sta v nemš­či­no (zanj je pos­kr­
bel La­jo­vic sam), je za­to lah­ko ve­li­ka
inve­sti­ci­ja v pro­mo­ci­jo slo­ven­ske kul­tu­
re na tu­jem.“ La­jo­vic upa, da bo ope­ra
naš­la pot na tu­je odre, “saj ima­mo v Slo­
ve­ni­ji sa­mo dve oper­ni hi­ši, Nem­ci pa
de­ni­mo 60“.
“Čr­ne ma­ske izpol­nju­je­jo vse po­
go­je za upri­zo­ri­tev ve­li­ke­ga odr­ske­
ga spek­ta­kla, pri­po­ve­du­je­jo pa tu­di
intim­no zgod­bo o ago­ni­ji ra­ci­o­nal­ne­
ga uma, pre­den se odpre abso­lut­ni za­
Od le­ve: Da­ni­lo Roš­ker, Mit­ja Čan­der, Mit­ja Ber­var in Uroš La­jo­vic na vče­rajš­nji pred­sta­vit­vi Čr­nih mask v Ve­trinj­skem dvo­ru
(I­gor Na­past)
ve­sti,“ pra­vi re­ži­ser Ja­nez Bur­ger, ki si
je že dol­go že­lel re­ži­ra­ti ope­ro. Tu­di po
sve­tu so film­ski re­ži­ser­ji po­go­sto oper­
ni. Kot je de­jal, se upri­zo­ri­tev ne bo
ekspli­cit­no ukvar­ja­la z zgo­do­vin­ski­mi
pa­ra­le­la­mi med obdob­jem ekspre­si­o­
niz­ma in se­da­nje­ga ča­sa. Osre­do­to­či­li
se bo­do predv­sem na osvet­li­tev psi­
hič­nih stanj glav­ne­ga ju­na­ka. Pri upri­
zo­rit­vi ne bo šlo za psi­ho­lo­gi­za­ci­jo
du­hov­ne­ga po­lja, ampak za nje­go­vo
vi­zua­li­za­ci­jo. O pev­ski za­sed­bi, ki bo
obsež­na, še ni­so že­le­li go­vo­ri­ti.
Da­ni­lo Roš­ker je po­ve­dal, da so
že v pro­ce­su štu­di­ja ope­re in da je
za nji­mi po­memb­no so­de­lo­va­nje z
Društ­vom slo­ven­skih skla­da­te­ljev in
Ko­go­je­vi­mi svoj­ci, po­se­bej s Sne­ža­no
Ba­hor, ki je bi­la vče­raj nav­zo­ča. Po
Kne­zu Igor­ju, Arhi­tek­tu­ri ti­ši­ne in Ba­
ja­de­ri bo­do Čr­ne ma­ske četr­ta ve­li­ka
ko­pro­duk­ci­ja med obe­ma oper­ni­ma
hi­ša­ma. Kot je po­ve­dal di­rek­tor ljub­
ljan­ske Ope­re Mit­ja Ber­var, po­me­ni­jo
Čr­ne ma­ske mož­nost vsto­pa na med­
na­rod­ni oder, hkra­ti pa bo pre­mie­ra
“vse­slo­ven­ski do­go­dek, ki bo pri­ne­sel
po­zi­tiv­no ener­gi­jo, to pa EPK naj­bolj
po­tre­bu­je“.
Kot je po­ve­dal vče­raj Uroš La­jo­vic,
je bi­la izved­ba Čr­nih mask le­ta 1990 v
Can­kar­je­vem do­mu pod di­ri­gent­skim
vod­stvom An­to­na Na­nu­ta “škan­da­lo­
zna“, saj je bil ma­nus­kript tež­ko ber­ljiv
in nih­če se ni po­tru­dil, da bi ga ure­dil,
stro­kov­no pre­gle­dal. Na­nut men­da
sploh ni ve­del za sto stra­ni par­ti­tu­re.
Po La­jov­če­vi za­slu­gi je zdaj inte­gral­
na par­ti­tu­ra na­red. Kot pra­vi, so Čr­ne
ma­ske dra­ma­turš­ko moč­nej­še od slo­vi­
te in po­go­sto izva­ja­ne Ber­go­ve ope­re
Woc­zek.