ZAVOD SLOVENSKO-TURŠKI POSLOVNI KLUB ENSTİTÜSÜ SLOVENYA TÜRKİYE İŞ KULÜBÜ GOSPODARSKO SODELOVANJE S TURČIJO Ljubljanski obrtni sejem, 9.maj,’14 Turčija - Vizija 2023 Dejstva, izzivi, priložnosti • Preteklost Zaupanje v vlado iz leta v leto pada. V razvitih državah je vlada zaupanja vredna institucija, sprememba vlade pa ne vpliva na stabilnost v državi. Naša vlada pa je žal izgubila verodostojnost, ne le doma ampak tudi na tujem, zlasti pa to velja za področje gospodarstva in financ. Kljub podpisu reformnega programa z IMF v letu 2000 so obrestne mere narasle na 7500 %, inflacija pa je ušla nadzoru. Gospodarska rast je bila v letu 2001 negativna, - 8,5 % (po oceni Svetovne banke – 7,5%), javni dolg pa je tako ogromen, da bi bilo treba razglasiti izredne razmere. Javna poraba je visoko nad prihodki, večina davkov je neizterjanih, banke nimajo nobenega ugleda, država pa zavlačuje s privatizacijo javnih podjetij. Inflacija je iz tedna v teden višja, naraščajo razlike med družbenimi sloji. Samo v letu 2000 je zgubilo delo 827.000 naših državljanov, skupno pa je (v državi, kjer je povprečna starost 27 let) brez dela kar 2.000.000 ljudi, med njimi mnogo izobražencev. Vlada je popolnoma zanemarila kmetijski sektor, ki ustvarja 13 % BDP, brezposelnost pa je tam 40 %, mala in srednja podjetja, energetiko, davčne reforme in bančništvo, ki je najbolj problematičen sektor v državi. Zato ni čudno, da iz dežele odhajajo tuji investitorji in da zelo slabo kotiramo na vseh mednarodnih lestvicah. Recep Tayip Erdogan, Ankara, januar 2002 Izhod iz krize Stranka pravičnosti in razvoja (AKP) od novembra 2002 vodi državo; rezultati: - 'naše največje bogastvo so naši ljudje' - BDP + 50% - št. avtomobilov + 130% - št. letalskih potnikov + 280% - izvoz jeklo&železo + 650% - hipermarketi – 44300 - 180 univerz - Tuja podjetja – 5000  33.000 Turško gospodarstvo do l. 2023 • Turčija se uvrsti med deset največjih svetovnih ekonomij • Zagotoviti 1,5 % delež turškega gospodarstva v globalni ekonomiji • Turški izvoz povečati iz sedanjih 160 na 500 mrd USD • BDP/p.c. iz sedanjih 12.000 na 25.000 USD • Zmanjšati brezposelnost pod 5 % • Povečati produktivnost ladjarske industrije za 3-krat • Okrepiti inženirsko izobraževanje na vseh ravneh • Veliki lokalni projekti industralizacije: Vzhodna in JV Anatolija, Konya, Turško gospodarstvo do. 2023 • Na 100 % osnovi lastnega znanja izdelati domači: tank, havbico, letalo, brezpilotno letalo, civilni in vojaški helikopter, avto, vojaški satelit, bojno ladjo… Energetika do l. 2023 • Zgraditi vsaj tri jedrske elektrarne; eno v celoti z lastnim znanjem • Gradnja več sto malih/srednjih hidrocentral po provincah • Izkoriščanje biotermalne energije in naravnih virov; varčna raba • Vetrne elektrarne – 20 % proizvodnje energije. Turizem do l. 2023 • Postati 5. največja svetovna turistična destinacija. • Modernizacija Antalije; lokalne turistične destinacije • Vsaj 50 mio turistov letno. • Doseči 50 mrd USD turističnega prihodka. • Izmir – svetovna razstava 2020 Transport • Zgraditi 11.000 km novih železniških prog • Zgraditi 15.000 km novih hitrih in avtocest • Turkish Airways (THY) bo postal ključni globalni igralec in največji izvoznik; vsako leto 350 novih letal, nove linije… • Zgraditi novo mestno letališče, največje v Evropi, z vso infrastrukturo, ter ob njem sodobno milijonsko mesto • Tretji most prek Bosporja (začetek gradnje – 29. 5. 2013) Transport • Posodobiti pristanišča in jih močno povečati, od 200 na 350 mio ton letne zmogljivosti pretovora • Opremiti 7 pristanišč za velike potniške ladje, zgraditi 100 malih in srednjih marin za potrebe turizma • Domača proizvodnja letal ter lasten satelit. Ustanoviti Turško vesoljsko agencijo. • Izkop novega mega kanala (2-krat večjega od Sueza), ki bo preusmeril ladijski promet iz mestnega središča • Različni projekti po provincah in občinah Zdravstvo • Obvezno zdravstveno zavarovanje za celotno populacijo • Okrepiti zdravstveno oskrbo na podeželju, podaljšati življenjsko dobo • Odprta vrata tujim zdravnikom in specialistom za delo v Turčiji • Na 100.000 prebivalcev zagotoviti 210 zdravnikov… Projekcija • L. 2018 bo turški BDP večji od indijskega • gospodarska moč Turčije bo l. 2025 prehitela Italijo, Španijo in Kanado • Maloprodajni prostor / prebivalca – 7-kratno povečanje do l. 2020 • 2 mil. avtov v petih letih • Do l. 2023 se bo potrojila dolžina avtocest • Energetika – do 2023 investirati 100 mrd. $ Turška vizija do l. 2023  izvoz: 160  500 mrd. US$  BDP na 22.500 US$  izvoz hrane – 10X  1 zdravnik na 500 prebivalcev  112 velikih projektov (2400 km2 namakane zemlje, 94 hidroelektrarn s 8,4 TW)  Iz 60 na 150 mil. potnikov – letališče v Istanbulu  14 podjetij na Forbesu Turčija in tretji svet • • • • • • • • • Afrika – 23 novih ambasad Akcijsko partnerstvo z Afriko Investicije v Egiptu – 2 mrd. US$ štipendiranje (Somalija) humanitarni programi (Senegal) univerza (Nigerija) turške srednje šole 20.000 tujih študentov Etiopija – l. 1926, … TESK – Konfederacija turških trgovcev in obrtnikov • Največja turška NGO, območne enote po vseh 81 provincah, prek 2 mio članov • Naslednica otomanskih obrtnih bratovščin Akhism (13./19. stoletje), ki skrbijo za šolanje nadarjenih otrok, združujejo obrtnike in trgovce: čast, tovarištvo, znanje, vrline, dobrodelnost. Pomen grških, armenskih in judovskih obrtnikov ter trgovcev v otomanskem imperiju. Priložnost Turčija – odlična priložnost za slovensko gospodarstvo (trgovina, investicije, NTI, tehnološka start-up podjetja, tehnološki inkubatorji, …v obe smeri) Turčija - splošno Uradni naziv: Republika Turčija; gl. mesto: Ankara Velikost (km2): 783.562; prebivalci (mio): 80,7 (ocena 2013) Uradni jezik: turški; vera: muslimani 99,8%, ostali Močne manjšine: Kurdi, Sirijci, Albanci, Grki Demografija • 50 mil. prebivalcev živi v mestih • Povprečna starost – 28 let -21 mil. dijakov in študentov! • Istanbul/Carigrad/Konstantinopel – več kot 14 mil. prebivalcev - največje evropsko mesto - na dveh celinah – na 4. mestu v svetu po številu milijonarjev – BDP Istanbula večji od 12-tih evropskih držav BDP per capita (dejanska kupna moč je le 25-30% nižja) Starostna struktura Konkurenčnost v% ZDA rang 100 1 Švedska 91 4 Nemčija 86 9 Avstrija 75 23 Poljska 65 33 Turčija 64 37 Italija 56 44 Slovenija 51 52 Hrvaška 44 58 Turčija - kazalniki • • • • • • 3. najhitreje rastoče gospodarstvo sveta 7. največje evropsko gospodarstvo Kupna moč - 1000 mrd. $ Konkurenčnost – 44. v svetu (Slovenija – 62.) Produktivnost dela – 7. v svetu (Slovenija – 14.) 65. mil. uporabnikov mobilnih tel., 53 mil. kreditnih kartic in 43 mil. interneta • 2. najmočnejše svetovno gradbeništvo • 1. mesto v Evropi v tekstilu, TV sprejemnikih, gnojilih, izvozu cementa, potniških vagonih • 3. največji proizvajalec mega jaht Najpomembnejše panoge Gradbeništvo - 17% BDP-ju, je najpomembnejši proizvajalec cementa v Sredozemlju. Kar 33 turških gradbenih podjetij je med 225 največjimi na svetu. Gradbene projekte izvajajo tudi na Bližnjem Vzhodu, Afriki,na Balkanu in drugje. Mlado prebivalstvo - potrebe po novih stanovanjih  v zadnjih 10 letih preko milijon. Transport z logistiko - povezovalna lega Turčije. Letalski promet na domačih linijah, kjer so cene zelo ugodne, raste še veliko hitreje, kot na tujih. Nacionalni prevoznik Turkish Airlines je ena naboljših kompanij na svetu in v zadnjem času odpira do sedaj za zelo ugledne kompanije priviligirane destinacije, n.pr. Čad. V samo petih letih je družba podvojila število potnikov in prihodek. Najpomembnejše panoge Vojaška industrija je zelo pomembna, saj je povsem samooskrbna, pa tudi izvozno naravnana. Avtomobilska industrija je po moči 6. v Evropi, lahka komercialna vozila jo umeščajo celo na prvo mesto in ima velikanske ambicije. Zelo močna tekstilna industrija zaposluje 2.5 mil. ljudi in daje 13% izvoza, zelo pomembna je obutvena industrija, z zlatim nakitom so 3. najpomembnejši proizvajalec na svetu, industrija kozmetike prav tako skokovito raste. Kmetijstvo zaposluje četrtino delovne sile, povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je 5 ha, proizvodnja pa sega od sveže zelenjave in olj do različnih posušenih produktov (marelice, lešniki, fige, itd.). Najpomembnejše panoge Bela tehnika - Turčija 2. največji evropski proizvajalec, tovarne tudi izven Turčije, zaposlujejo 2 mil. delavcev, najbolj znane znamke pa so: Arcelik, Beko, Altus in Aygaz v skupini Arcelik, Profilo, Bosch in Siemens v skupini BSH, Vestel, Ariston in Indesit. Pohištvena industrija izdeluje od kovinskega pohištva do avtomobilskih sedežev, zaposluje 0,5 mil. ljudi in izvaža v 173 držav. Kar šest podjetij iz sektorja je med 500 največjimi v Turčiji. 30 mil. turistov letno obišče Turčijo, prihodek - 9. mesto na svetu, velike ambicije z gradnjo novih letališč, marin in druge infrastrukture. Oblikovali bodo sedem turističnih koridorjev. Pomen Slovenije v turški trgovini (podatki so za l. 2012) Izvoz v Slovenijo Obseg – 0,4% Mesto med državami - 44 Uvoz iz Slovenije Obseg - 0,1% Mesto med državami – 60 (EU JE V TURŠKEM IZVOZU NA 5., V UVOZU PA NA 7. MESTU) Obseg slovenske menjave s Turčijo (do junija 2013) Menjava s Turčijo Slovenski uvoz iz Turčije - rangirano • Cestna vozila • Farmacevtski proizvodi • Toplotna oprema • Električni stroji in oprema • Proizvodi iz jekla in železa • Plastika in plastični izdelki Slovenski izvoz v Turčijo rangirano • Električni stroji in naprave • Papir in papirni proizvodi • Toplotna oprema • Barve, premazi, zaščita • Jekleni in železni polizdelki • Avtomobilski deli Turčija - od l. 2013 sodi med šest prioritetnih ciljnih trgov Slovenije NTI med državama Vrednost turških investicij v Sloveniji l. 2012 5,8 mio EUR; vrednost neposrednih naložb slovenskih podjetij v Turčiji 6,9 mio EUR. V Sloveniji je 38 podjetij s turškim kapitalom (Turkish Airlines, NFD Holding, Lesna TIP, Odelo,…) V Turčiji je podjetij z mešanim/tujim kapitalom okoli 33.000!, NTI pa presegajo 100 mrd.€ 10 prednosti Turčije 1. Uspešno gospodarstvo 2. Prebivalstvo 3. Usposobljena in konkurenčna delovna sila 4. Ustrezna zakonodaja 5. Infrastruktura 6. Centralna pozicija 7. Razvijajoč se koridor in terminal 8. Ugodno davčno okolje in subvencije/podpore 9. Carinska unija z EU 10.Velik domači trg Delovna sila • 27 mil. dobro izobraženih mladih • rastoče produktivnost dela • 600.000 diplomirancev letno iz 170-tih univerz • 700.000 maturantov letno Letno št. novih inženirjev Neposredne tuje investicije • med 9 in 22 mrd. US$ leto • 15. mesto v svetu • javni dolg – cca. 50% - nevarnost inflacije ob zmanjšanih NTI • carinska unija z EU od l. 1996 • 4. največja delovna sila v Evropi • inflacija se umirja, tudi obrestne mere, ugodni krediti • spodbude za investitorje (oprostitev carin, DDV-ja, dohodnine, davka na dobiček, prispevkov, …) • dobra zaščita tuje lastnine . Neposredne tuje investicije • Tuji investitorji - enake pravice kot domači, tudi kot partnerji. • Recipročnost velja pri obravnavi tujih državljanov. • Novi zakon o tem upošteva mednarodne standarde. • Vlaganje je svobodno, razlastitev ni možna, repatriacija dobička je neovirana, enako dividend, nagrad, povračilo potnih stroškov, obresti tujim bankam, in podobno. • Nakup nepremičnin je prost. • Reševanje sporov – lokalna sodišča, domača ali mednarodne arbitraže in tudi • Tujci potrebujejo delovna. dovoljenja. Ustanovitev podjetja • Za d.o.o. sta potrebna dva ustanovitelja, ne sme jih biti več kot 50. • Delniško družbo lahko ustanovi 5 ustanoviteljev • Ustanovitev podjetja - brez posebnih dovoljenj (nekaj izjem). • Ustanovitev d.o.o. - cca. TL 5000, za d.d. 50.000 TL. • Prisotnost notarja na skupščinah je potrebna, če je partnerjev več kot 20 tudi za d.o.o., za d.d. pa vedno. • Predstavništvo lahko vodi le oseba z dovoljenjem za bivanje v Turčiji. . Davek na dohodek fizičnih oseb • Nerezidentni so zavezanci le v višini dohodka, pridobljenega v Turčiji. • Če nerezident biva v Turčiji več kot 6 mesecev v koledarskem letu, je zavezanec za kjerkoli ustvarjen dohodek. • Tujci, ki pridejo v okviru tuje firme opravljati dela v Turčijo, plačajo dohodnino doma, v Turčiji pa jim delodajalec plača prispevke. • Za vodilno osebje podjetja, če dobijo plačo na turški račun, velja, da so zavezanci kot turški državljani. • Poleg dohodnine so zavezanci dolžni plačati davek na dohodek iz drugih virov, tudi dobička iz kmetijske dejavnosti. • Dohodnina ima progresivno lestvico: 15% za dohodek do . 10700 TLY, do nad 60.000TLY - 35% obdavčitev. Davek na dobiček • Vse gospodarske družbe so zavezanci za davek. • Rezidenti - ne glede na to, kje na svetu poslujejo, nerezidenti - na osnovi prometa v Turčiji. Delniške družbe s sedežem v Turčiji so povsem zavezane. • Davčna osnova je celotni prihodek, zmanjšan za poslovne odhodke, davščine, in prispevke. Davek znaša 20%. • Podružnice - dodatni davek - 15% za repatriacijo dobička, dodatni davek je od prihodke intelektualne lastnine - 20%. •Podjetja lahko posodijo dobljene kredite svojim lastnikom največ do višine 50% kredita. •Likvidacija podjetja traja 18 do 24 mesecev, celotna obdavčitev pa 32%. . Drugi davki Davek na dodano vrednost za proizvode se obračuna na podlagi cenitve carinske službe ali CIF vrednosti. Proizvod lahko bremenijo še različni davki in takse. Znaša lahko različno - (1%, 8%, 18%). Standardni je 18%. Dividende so običajno obdavčene s 15% stopnjo. Davek na nepremičnine ima stopnje: • stavbe in zemljišča– 0,1% •poslovni prostori – 0,2% •gradbena zemjišča – 0,3% (faktor 2 v mestih); olajšava – 25% zmanjšanje, če lastnik tam biva. Davek na motorna vozila Ta davek je odvisen od starosti vozila, tipa in moči motorja. . Cone posebne pomena Še posebno atraktivne za investitorje, ki bi želeli izrabiti danosti turškega poslovnega okolja: • Tehnološko razvojne cone – tehnoparki • Organizirane industrijske cone • Proste cone . Cone posebne pomena Tehnološko razvojne cone - tehnoparki Deluje jih 34, 16 jih je v pripravi. Posebne ugodnosti za investitorje: • prihodki od razvoja programske opreme ter dejavnost raziskav in razvoja niso zavezani na davek od dobička do konca l. 2023 • pri prodaji teh izdelkov se ne zaračunava ddv do konca l. 20123 • raziskovalno- razvojno osebje ne plačuje dohodnine do konca l. 20123 • pol prispevkov za socialno. varnost krije država Cone posebne pomena Organizirane industrijske cone Teh je delujočih 181, še pol toliko v pripravi. Imajo odlično infrastrukturo. Prednosti za investitorje: • ni DDV-ja za nakup zemljišč • ni davka na nepremičnine pet let od zagona proizvodnje • nizke cene oskrbe • ni davščin lokalnih skupnosti . Cone posebne pomena Proste cone Teh je 19, locirane so ob pristaniščih in prometnicah in so namenjene čim bolj izvozno usmerjenim investicijam. Številne administrativne in zakonske omejitve se ne upoštevajo. Prednosti za investitorje: • 100% oprostitev carinskih in podobnih davščin • 100% nezavezanost za zaračunavanje ddv-ja • 100% nezaveznost za plačilo dohodnine zaposlenih • Proizvedeno blago lahko ostane v conah za nedoločen čas • Izvoz dobička iz con v tujino ali Turčijo je brez omejitev . Cone posebne pomena Proste cone . Spodbude Trije osnovni instrumenti: • investicijske spodbude • izvozne spodbude • druge spodbude . Investicijske spodbude • Olajšave pri davkih, prispevkih, odbitju investicij od davčne osnove ipd. • Po regijah, destinacijah, panogi, velikosti investicije in način financiranja • Pred investicijo - državni certifikat – za spodbude • Večje investicije: oprostitev plačila DDV, carine in drugo. • Vlada določa panoge za regije za posebne spodbude (npr. plačila obresti, prispevkov za novozaposlene v višini prispevkov za zagotovljene minimalne plače, olajšave pri davku na dobiček, ipd.). • Neregijske investicije v transport, v industrijskih conah, v rabo geotermalne energije in . drugih virov obnovljive energije Izvozne spodbude • Davčne olajšave v brezcarinskih conah – BCC - ( 21 jih je) • spodbude so za izvozne produkte in projekte • v conah - upravičena do odloga plačil obveznosti do države. • Transfer dobička iz con je možen, izvoz kapital le z dovoljenjem. • Ni plačajo carin, davka na dobiček, ddv, trošarin, davka na dohodek zaposlenih, neomejeno skladiščenja gotovih proizvodov. • podjetja v BCC dobijo prodporo za izvoz kmetijskih izdelkov, promocijo turških blagovnih znamk, financiranje in zavarovanje s strani nacionale izvozne banke, . Spodbude za RR • Stroški za raziskave in razvoj, pod pogojem da zaposlujejo vsaj 50 raziskovalcev, se odbijejo od davčne osnove, se kapitalizirajo, amortizirajo. • 80% davka na plače je izvzetih za plačilo. • V tehnoloških parkih visokotehnološka, zlasti softverska podjetja na dobiček ne plačajo davkov do l. 2023. • Posebnih spodbud so deležni mladi, izobraženi podjetniki, ki so pred tem, da komercializirajo svojo inovacijo. . Izvoz • Celoten izvoz se podpira, tudi zaradi uravnoteženja bilance (podpora posebnim conam, subvencije, ipd.) •Izjeme, za katere so potrebna posebna dovoljenja, so: riž, semena za pridobivanje olja, rastlinska olja, živalska hrana, umetna gnojila in žive živali. • Prihodek od izvoza v tuji valuti mora biti na računu v Turčiji v 180-tih dneh. . Novi zakon o gospodarskih družbah Sprejet l. 2011, udejanja se od 1. julija 2012. Ureja gospodarske dejavnosti v širšem smislu ter natančno določa način upravljanje v smislu transparentnosti, fair playja, sledljivosti in odgovornosti. Med drugim: • Notarji za potrjujejo poslovne knjige, kazni so visoke. • Vsako podjetje mora imeti spletno stran, predpisana minimalna vsebina, kazni za neizvajanje so stroge. • Nelojalna konkurenca je preganjana. • Pogodbe in druge obveze, ki jih popiše v imenu družbe nepooblaščeni zastopnik, so nične. • Zastopnikov dohodek je dobro zaščiten. . • Intelektualna lastnina je lahko del kapitala podjetja. Kontrola cen Cenovna politika • Nekatere dobrine imajo cene regulirane od države, zlasti farmacevtski proizvodi. Velja tudi andi-dumpinška zakonodaja. . Računovodski standardi • Poslovna dokumentacija se hrani najmanj za pet let. • Upoštevati je potrebno nacionalne računovodske standarde, ki so blizu mednarodnim. • Standardi še niso enoznačni. • Knjige morajo biti vodene v turškem jeziku. . Morebitne ovire • Obstaja velika razlika v razvitosti vzhodnega, notranjega dela Turčije in obalnega dela • Računovodski standardi še niso enotni. • Cene energije so dokaj visoke. • Politična nasprotja in dvigajoč se fundamentalizem. . Zaposlovanje • 4 možnosti zaposlitve: redno za določen ali nedoločen čas, za nepoln delovni čas in za delo na klic. • Diskriminacija po spolu, starosti, veroizpovedi, itd. ni dovoljena. • Delovni teden ima 45 ur, ki so enakomerno razdeljene. • Nadurno delo - faktor 1.5 ali se kompenzira s prostimi dnevi; delo ob praznikih ima faktor 2.0. Skupno delo – max.270 ur mesečno. • Državni prazniki, ki so plačani delojemalcem: 1. januar, 23. april, 1. maj, 19. maj, 30. avgust, 29. oktober. •2x letno - plačan dopust, odvisen od del. dobe (od 14 do 26 dni) . Plačan porodniški dopust je 16 tednov. Zaposlovanje • Prispevki za socialno varnost - delodajalec in delojemalca, tudi zavarovanja za primer nezaposlenosti. Tujci niso zavezani k temu plačilu. Turčija nima podpisane bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju s Slovenijo. • Čas odpovedi rednega delovnega razmerja je odvisen od delovne dobe, možni so individualni aranžmaji. • Tujci - delovno dovoljenje  pridobitev delovne vize  dovoljenje za bivanje. • Na enega tujca vsaj 5 Turkov in kapital podjetja vsaj 100.000TL ali izvoz vsaj 250.000$. . • Kot družbenik v turškem podjetju z vsaj 20% deležem. Stroški na zaposlenega (v US$) Neto minimalna plača 389.9 Bruto minimanlna plača 493.5 Prispevki za socialno varstvo (14%) 69 Prispevek za sklad za nezaposlenost (1%) 4,9 Davek na dohodek (15%) 25 Minimaln življ. stroški* -37 Upravna taksa (0.66%) 3,7 Skupaj odbitki 103.6 Skupaj stroški za delodajalca Bruto minimalna plača 493.5 Delež plačila za delodajalca (15.5%)** Prispevek delodajalca za sklad za nezaposlenost (2%) Skupaj stroški delodajalca . 76.5 9.8 579.9 Zavod STPK • • • • • • • • neprofitna organizacija nevladna organizacija most med državama ustan. feb. 2013 stičišče interesov, idej, kultur in ljudi olajšati stike, preseči komunikacijske ovire omogočiti spoznavanje, povezovanje, sodelovanje, rast prispevati kulturni, umetnostni izmenjavi, učenje turškega jezika, itd. Programski svet Zavoda • • • • • • • • • • • Balkan Kizildeli (velep. R Turčije v pokoju) Marta Turk dr. Klemen Klun dr. Andrej Kovačič dr. Tine Nagy Jano Komac Baris Yilmaz Askin Rehasaha Gregor Pešak mag.Tomaž Počvavšek Vito Komac (direktor Zavoda) Aktivnosti Zavoda - splošne • Informiranje širše javnosti o gospodarskem razvoju, spremembah zakonodaje in poslovnem okolju • Informiranje medijev o zanimivejših temah • Promocija slovenske in turške kulturne dediščine v obeh državah • (so)organizacija promocijskih kulturnih dogodkov (koncerti, umetniške razstave, itd.) • Tečaji osnov turškega jezika Aktivnosti za člane • Podrobnejše informacije o poslovnih priložnostih • Osnovne študije o posameznih gospodarskih panogah ali poslovnih subjektih • Mreženje in individualno povezovanje poslovnih subjektov • Organizacija skupnih srečanj in poslovnih dogodkov, matchmaking, razstave, sejmi, forumi, konference, individualno svetovanje, pravna pomoč in druge oblike asistence • Tržne raziskave, feasibility študije, poizvedbe, ipd. • Druga potrebna asistenca za turška podjetja, ki vstopajo na slovenski trg in slovenska, ki se odpravljajo na turškega. Prednosti za člane • newsletter • razširjene informacije na spletni strani • prednostna povabila na poslovna srečanja, konference, razstave, sejme,… • podrobne in poglobljene informacije o poslovnih priložnostih, sektorjih, subjektih (diligence) • strokovne analize subjektov in panog • pomoč pri stikih s poslovnimi subjekti in državo • dostop do mreže visoko profesionalnih posameznikov in podjetij za pomoč pri poslovnem nastopu • druga pomoč pri vstopu na turški trg. Okvirni program dela za 2014 • Sodelovanje na Slovenian Investment Summit, Istanbul, januar • Sodelovanje pri programu Elma-TP (Leonardo da Vinci), ki ga koordinira provinca Bursa, marec • Poslovna konferenca gorenjskega/slovenskega in turškega gospodarstva (od marca do oktobra) • Tečaj osnov turškega jezika, maj-junij • Tematska priloga za reviji Obrtnik/Podjetnik, junij • Nadaljevalni tečaj turškega jezika, oktober-december • Predstavitev dejavnosti v poslovnih klubih Griffin, Slovenski poslovni klub in društvo FAMM • Organizacija specializiranega sejemskega nastopa v Turčiji – MUSCON - november Poslovna konferenca MO Kranj je pobratena z istanbulsko občino Büyükçekmece. V prostorih MO Kranj bo poslovna konferenca turških gostov in slovenskih predstavnikov. Združena bo z internim sejmom s predstavitvijo izdelkov iz obeh držav. Organiziran matchmaking. Organizirani - obiski za turške goste po slovenskih / gorenjskih podjetjih. Pričakujemo turške poslovneže z različnimi interesi: trgovina (uvoz izvoz), investitorje, iskalce visokotehnoloških rešitev, interesente za skupna vlaganja, itd. Odlična priložnost za spoznavanje - tudi v vikend. . Dogodek bo zgodaj jeseni. Poslovna konferenca - sekcije Po dejavnosti: Kovinarstvo, proizvodnja polproduktov Električni aparati in stroji, elektronika Izdelki iz plastike Logistika in transport Zelene tehnologije Vozila, plovila, letala Turizem Informacijske tehnologije Start-up podjetja, patenti, know-how Po vsebini sodelovanja: Kooperacija / skupna vlaganja prodaja sestavnih delov . lastniški vstop / prevzem / investitorji Povzetek Priložnost za posel: - Pobratene občine in vzpostavljeni dobri stiki - pripravljenost turških gospodarstvenikov - potreba pa partnerjih v Turčiji - tesno sodelovanje z OZS - poznavanja obeh trgov - neprofitni pristop Zavoda . Hvala lepa! [email protected] [email protected] [email protected] www.slovenia-turkey.org ZAVOD SLOVENSKO-TURŠKI POSLOVNI KLUB ENSTİTÜSÜ SLOVENYA TÜRKİYE İŞ KULÜBÜ