1. No category

BILTEN
ŠKOFJA LOKA 11. 4. 2013
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
KAZALO VSEBINE
1. Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana ..................................................................... 3
1.1
2.
Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz klimatskih naprav .............................................. 3
Srednja šola Črnomelj...................................................................................................................... 4
2.1
3.
Pridobivanje vodika s pomočjo elektrolize .............................................................................. 4
Srednja šola Domžale ...................................................................................................................... 5
3.1
4.
Konstrukcija delovne mize s predali ........................................................................................ 5
Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje ...................................................................................... 6
4.1 Solarni panel .................................................................................................................................. 6
4.2 FSI motorji ..................................................................................................................................... 7
4.3 Varčevanje energije s termostatskimi ventili ................................................................................ 7
5.
Srednja tehniška šola Koper ............................................................................................................ 8
5.1 Buggy ............................................................................................................................................. 8
6.
ŠC Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko ............................................................. 8
6.1
Kaj lahko avtoserviser naredi za čistejše okolje? .................................................................... 8
6.2 Tehnološki napredek traktorjev, ki so prijaznejši okolju ............................................................. 10
6.3
7.
Uporaba tehnologij za varovanje okolja................................................................................ 12
ŠC Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije ....................................................... 12
7.1 Ogrevanje s toploto zemlje ......................................................................................................... 12
7.2 Cinkarna Celje in vpliv na okolico ............................................................................................... 13
8.
ŠC Krško – sevnica, SPSŠ Krško ...................................................................................................... 13
8.1 Namizne vzvodne škarje .............................................................................................................. 13
8.2 Naprava za sortiranje smeti......................................................................................................... 14
8.3 Uporaba tehnologije za varovanje okolja – električni avtomobil................................................ 15
9.
ŠC Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola Ljubljana ............................................................... 16
9.1
10.
Čiščenje odpadnih voda –Čistilna naprava Ljubljana ............................................................ 16
ŠC Maribor, Srednja strojna šola ............................................................................................... 18
10.1 Filter trdih delcev ...................................................................................................................... 18
10.2 Vodne barve v ličarski delavnici ................................................................................................ 19
10.3 Peleti - zamenljiv vir energije ................................................................................................... 19
10.4 Uporaba hladilnega sredstva v vozilu ........................................................................................ 20
10.5 Voda kot gorivo ......................................................................................................................... 21
........................................................................................................................................................... 22
11. ŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola........................................................................ 22
1
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
11.1 Izdelava domače hladilnice za živila .......................................................................................... 22
12.
ŠC Novo Mesto, Srednja strojna šola Novo mesto .................................................................... 23
12.1
Filter trdih delcev .................................................................................................................. 23
12.2
Efficient Dynamics ................................................................................................................. 23
12.3
Uporaba tehnologij za varovanje okolja v avtokaroserijski delavnici ................................... 24
12.4
Sončna elektrarna.................................................................................................................. 24
13.
ŠC Postojna ................................................................................................................................ 25
13.1 Ekološka razgradnja in predelava odsluženih vozil ................................................................... 25
13.2 Ekološko osveščanje otrok vseh starostnih stopenj .................................................................. 27
13.3 Ekološko odstranjevanje škodljivih snovi nastalih v obdelovalnih procesih ............................. 28
14.
ŠC Ptuj, Strojna šola ................................................................................................................... 29
14.1 Bio pranje .................................................................................................................................. 29
14.2 Čistilec trdih delcev ................................................................................................................... 30
14.3 Naprave za lakiranje in sušenje (lakirno – sušilne komore) ...................................................... 30
15.
15.1
16.
ŠC Slov. Konjice – Zreče, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče .......................................... 31
Grafični stroj .......................................................................................................................... 31
ŠC Škofja Loka ............................................................................................................................ 32
16.1
Predelava Smarta v električno vozilo .................................................................................... 32
16.2
Snežni top .............................................................................................................................. 32
16.3
Ploščati sončni kolektor, vezan z hranilnikom tople vode .................................................... 33
16.4
Avto na plin............................................................................................................................ 34
16.5
Energetsko knjigovodstvo ŠC Škofja Loka ............................................................................. 34
16.6
Premazi na vodni osnovi........................................................................................................ 35
17.
17.1
ŠC Velenje, Strojna šola ............................................................................................................. 36
Postopek izdelave el. Bagija .................................................................................................. 36
17.2 Predstavitev projekta praktičnega izobraževanja v tujini v okviru mednarodnega projekta
European Team Spirit ........................................................................................................................ 37
17.3 Čiščenje uparjalnika toplotne črpalke sistema voda/voda ....................................................... 38
17.4 Konstruiranje in izdelava Stirlingovega toplotnega stroja ........................................................ 39
18.
Seznam vseh udeleženih šol ...................................................................................................... 40
2
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
1. Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana
1.1 Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz klimatskih naprav
Hladilni sistemi in klimatske naprave so stalen vir manjših in večjih izpustov toplogrednih
plinov ter s tem prispevkov k globalnemu segrevanju. Skladno s Kjotskim protokolom je na
področje izpustov posegla tudi evropska zakonodaja. 17. maja 2006 je bila sprejeta
DIREKTIVA 2006/40/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o emisijah iz klimatskih naprav
v motornih vozilih
Direktiva določa zahteve za ES-homologacijo ali nacionalno homologacijo vozil glede emisij in
varnega delovanja klimatskih naprav, ki so vgrajene v vozila. Prav tako predvideva določbe o
naknadni vgradnji in ponovnem polnjenju takih naprav. TRENUTNO JE V KLIMATSKIH
SISTEMIH OSEBNIH VOZIL R-134a, ki ima znaten vpliv na globalno segrevanje njegov
toplogredni učinek GWP znaša 1300. Zakonodaja zahteva, da ga do 1.1.2017 zamenja
toplogredni plin, ki bo imel znatno manjši GWP≤150. Poleg tega pa omejuje tudi izpuste
hladilnih plinov ter posredno postavlja zahteve avtoserviserjem.
Predstavile se bodo zakonske ureditve, možne zamenjave za plin R134a ter zahteve in
možnosti glede dela avtoserviserja v smislu varovanja okolja.
Avtorja: Andrej Zupančič in Jan Dušak
Mentor: Boleslav Kermavnar
Arso
http://dusanzidarfoto.blogspot.com/2007/12/globalno-segrevanje.html
3
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
2. Srednja šola Črnomelj
2.1 Pridobivanje vodika s pomočjo elektrolize
V nalogi bomo predstavili pridobivanje vodika s pomočjo elektrolize, ki je med najbolj
pogostimi pridobivanji le- tega. Naloga je narejena na praktičnem primeru pridobivanja
vodika za potrebe bencinskega motorja. Z dodajanjem vodika dosežemo manjšo porabo
primarnega goriva- bencina, zmanjšamo emisije CO2 (okolju prijaznejše), povečamo moč
motorja za cca 20%. Slabša stran je povečanje eksplozij v kompresijskem prostoru, je pa
manjša vsebnost saj, kot posledica izgorevanja goriva.
Pri praktični nalogi smo uporabili (enostavne sestavne dele):
-voda; za pridobivanje vodika
-pleksi steklo; izolator med celicami in s pomočjo vijakov nosilna konstrukcija celice
-gumjasti obroč; izolator in distančnik med inox pločevino kjer poteka elektroliza vode
-akumolator; izvor enosmernega toka
-shranjevanje vode in kompenzacija spremembe volumna
-merilne naprave: ampermeter, volt meter
Avtorji: Jerman Iztok, Žalec Urban, Bahor Jakob
Slika 1: Prikaz naprave na bencinskem motorju
Mentor: Leopold Grahek
4
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
3. Srednja šola Domžale
3.1 Konstrukcija delovne mize s predali
Naloga pokaže, da se z uporabo programske opreme za modeliranje lahko skrajša postopek
izdelave predmeta. Z modeliranjem se optimizira vse sestavne dele ter se jih sestavi v celoto.
S tem odpade kakršno koli dodatno delo npr. popravljanje mer, žaganje, brušenje, ponovno
varjenje. Ker bi s tem po nepotrebnem trošili dodatno energijo in čas, lahko rečemo, da z
uporabo modelirnika ravnamo ekološko.
Avtor: David Maselj
Mentor: Andrej Oberwalder Zupanc
5
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
4. Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje
4.1 Solarni panel
Dijaki izdelujejo kot projektno nalogo gibljiv solarni panel. Na šoli bomo postavili solarni
sistem kot učilo. Solarni sistem je namenjen vgradnji solarnih PV panelov, kateri proizvajajo
električno energijo. Dijaki morajo v nalogi upoštevati najoptimalnejšo rešitev, ki ima v našem
primeru minimalno število PV panelov in pa optimalen izkoristek. Zato pa morajo izdelati
vrtljiv panel - nosilec, ki bo imel opcijo slediti soncu. Panel je gibljiv po vertikalni in
horizontalni smeri. Delo poteka doma in tudi v šoli. Za tehnično dokumentacijo, konstrukcijo
bodo poskrbeli dijaki 3 letnikov, dijaki 2 letnikov pa bodo panel izdelali in postavili. Pri izbiri
materialov in sestavnih delov morajo dijaki izbirati optimalno rešitev med ceno, kvaliteto in
razpoložljivostjo komponent.
S tem sistemom bodo kasneje izvedeni izračun, kolikšen je izkoristek naprave, oziroma
vrtljivega sistema, v primerjavi s klasičnimi fiksnimi paneli enakega proizvajalca. Na ta način
proizvodnje bo električna energija uporabljena v šolskih prostorih in tako prikazana možnost
samooskrbe.
Avtorja: Tilen Skok in Jure Matko
Mentor: Marjan Pograjc
6
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
4.2 FSI motorji
V tem prispevku bomo predstavili razvoj, delovanje in dosežke pri uporabi nove tehnologije
vbrizgavanja bencina pri bencinskih motorjih.
Avtorja: Matic Ferlič in Mihael Medved
Mentor: Fuad Beharič
4.3 Varčevanje energije s termostatskimi ventili
Avtorja: Armin Hasič in Tomi Kastelic
Mentor: Miroslav Romih
7
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
5. Srednja tehniška šola Koper
5.1 Buggy
Projekt se je odvijal v okviru mednarodnega evropskega projekta v Nemčiji. Pri tem projektu
smo v treh tednih izdelali ogrodje iz jeklenih palic, namestili zavorne in krmilne sisteme ter
povezali el.motorje. Delo se je opravljalo večinoma ročno.
V tem projektu smo se naučili nekaj osnov el. buggyev, vendar hočemo naše znanje še
izboljšati/izpopolniti zato je v načrtu izdelava novega izboljšanega el. buggya.
6. ŠC Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
6.1 Kaj lahko avtoserviser naredi za čistejše okolje?
Proizvajalci sodobnih vozil se vedno bolj trudijo, da bi zmanjšali onesnaževanje okolja; pa
vendar brez onesnaženja ne gre. Vozila najbolj onesnažujejo zrak z izpušnimi plini in ostalo
okolje z odpadki. Da bi onesnaženje čim bolj zmanjšali, moramo vozila redno pravilno
servisirati. Ker lahko le tako vozilo deluje brezhibno in z čim manj emisijami škoduje okolju.
Odpadke, ki pri tem nastanejo, izrabljeno olje, pnevmatike, akumulatorji in še seveda veliko
drugih pa moramo ustrezno ločeno zbirati in predati službam, ki imajo koncesije, da odpadke
varno odstranijo.
8
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Izpušni plini
Emisije se merijo že od leta 1970,
ko so bili določeni prvi standardi za
dovoljene vrednosti. Leta 1993 pa je
bila uvedena norma euro I.
Naslednje leto 2014 pride v uvedbo
euro VI norma, katere standardi so
CO 1.00, HC 0.10, NOX 0,006 in
prašni delci manj kot 0,005.
Za merjenje plinov so leta 1988
uvedli OBD I, kmalu so uvedli
standardni 16 pinski priključek.
Danes se uporablja OBD II, kmalu pa bo prišel OBD III sistem, ki bo še bolj izpopolnjen kot
OBD II.
Dizelski motorji
Povratno vodenje zgorelih plinov služi, da se do 60% zmanjša delež NOX v izpušnih plinih.
Do 40% plinov se ponovno uporabi za polnjenje v valjih. Količina je odvisna od temperature
motorja, temperature zraka, tlaka polnitve in vrtilne frekvence. Deluje pa takrat, ko je motor
ogret na delovno temperaturo, pri delni obremenitvi. To zagotavlja EGR ventil, ki ga je treba
redno kotrolirati in čistiti.
Postopoma so proizvajalci začeli vgrajevati filter trdnih delcev v večino vozil z dizelskim
motorjem.Filter trdnih delcev, je samočistilna naprava, ki za 99,9 % zmanjšanje izpustov
škodljivih trdnih delcev, ki jih proizvajajo dizelski motorji. Filter trdnih delcev zajame
škodljive trdne delce dizelskega goriva v filter iz silicijevega karbida. Pod vplivom visoke
temperature trdni delci zgorijo in se odstranijo. Postopek odstranitve oziroma tako imenovano
regeneracijo nadzoruje programska oprema računalnika motorja. Vzdrževanje sistema filtra
trdnih delcev redno izvajamo po predpisih proizvajalca.
Bencinski motorji
Ključni element regulacije zgorevanja je kisikova (lambda) sonda. Poznamo 2 vrsti sond in
sicer cirkonijevo in titanovo. Ločimo ju po napetostih, ki jih oddajajo. Cirkonijeva ima
napetost okoli 100mV za revno zmes in okoli 500mV za bogato, titanova pa okoli 0,8V pa vse
do 5V. Lambda sonda meri količino kisika v izpuhu. Vpliva pa na regulacijo vbrizga.
Delovanje lambda sonde (CO ne sme preseči 5%, če so vrednosti O2 nižje od 0,1% in HC
nižji od 100ppm).
Za dodatno čiščenje pa služi katalizator
Delovanje tristeznega katalizatorja:

NOX se kemično reducira v N2 in O2( kisik se sprosti)
9
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije


Škofja Loka, 11. 4. 2013
CO oksidira v CO2( kisik se porabi)
HC spojine oksidirajo v CO2 in H2O ( kisik se porabi)
Za učinkovito delovanje katalizatorja je pogoj optimalno delovanje motorja, za kar pa poskrbi
serviser s kakovostnim in strokovnim delom.
Avtor: Aleš Kos
Mentor: Maksimiljan Pišotek
6.2 Tehnološki napredek traktorjev, ki so prijaznejši okolju
Sem dijak Šolskega centra Celje - Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko.
Obiskujem 3. letnik poklicnega izobraževanja smer Avtoserviser. Obvezno prakso sem imel v
Štorah, v podjetju ITRO, kjer se ukvarjajo s servisom, prodajo rezervnih delov in prodajo
traktorjev New Holland.
Danes vam bi želel na kratko predstaviti novosti v razvoju traktorjev, vedno več prisotnosti
elektronike, zmanjševanje porabe goriva, manj onesnaževanje okolja, prvi traktor na vodik in
vloga in vpliv serviserja na varovanje čistega okolja.
Prisotnost elektronike v traktorju
Današnji novi traktorji, ki so malo bolj opremljeni se lahko primerjajo z marsikaterim
avtomobilom kar se število funkcij tiče in elektronike ali ga celo presega. Elektronike je
prisotna pri upravljanju s celotno hidravliko, prestavami, priključno gredjo itd.
Pri New Hollandu nudijo tudi tovarniško namestitev navigacijske naprave
natančnostjo vodenja po parceli.
z največjo
Če odpove del elektronike ali ponagaja centralni računalnik je traktor skoraj neuporaben.
Poraba goriva in onesnaževanje okolja
10
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Traktorji z logotipom ecotech so opremljeni z tehnologijo SCR (postopek čiščenja izpušnih
plinov, ki zmanjša izpust dušikovih oksidov v ozračje z pomočjo dodane raztopine AdBlue na
vodni osnovi, tako se dušikovi oksidi pretvorijo v dušik in vodo), kar poveča moč do 14% in
vpliva na zmanjšanje porabe goriva do 10%.
V zadnjih letih je zelo izboljšano tesnjenje (mnogo kakovostnejša tesnila kot pa so bila npr.
pred 30 leti) ki preprečuje puščanje olja ipd.
Prvi traktor na vodik
Kot zanimivost in vizijo prihodnosti so pri New Hollandu naredili prvi traktor na vodik.
Svoj serijski dizelski pogonski agregat so nadomestili z rezervoarjem za vodik, ki napaja
gorivno celico, v kateri reagira s kisikom in proizvaja električno energijo. .
To električno energijo porabljata dva elektromotorja, eden za premikanje drugi za ostale
funkcije traktorja.
Ukrepi serviserja
S stranko se je treba pogovoriti v kakšnih okoliščinah traktor obratuje (če traktor dela na
travniku ali na polju se servisni interval zračnega čistilca skrajša, kot pa če je traktor v gozdu)
ipd.
Stranki je treba svetovati, da naj traktorja ne čisti z visoko tlačnim čistilcem tam, kjer so
izpostavljeni električni spoji, ker lahko elektronika začasno odpove ali slabše dela.
pogled traktorja v kabino pred leti
pogled traktorja v kabino danes
Dijak: Klemen Jurkošek
Mentor: Maksimiljan Pišotek
11
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
6.3 Uporaba tehnologij za varovanje okolja
Naloga na temo „Uporaba tehnologij za varovanje okolja” zajema področja s poklica
avtokaroserist. Opredeljena so avtokleparska in avtoličarska dela ter navedene naprave, ki
pri teh delovnih postopkih varujejo okolico pred onesnaževanjem. Pri ličarskih delih je
poudarek na uporabo pripravljalnih mest z odsesavanjem, uporabo lakirnih komor pri
barvanju vozil, uporaba sodobnih brizgalnih pištol in uporaba okolju prijaznih vodnih barv. Za
kleparska dela pa je naveden varilni sesalec, ki odstranjuje škodljive dimne pline. Navedenih
je še nekaj osebnih zaščitnih sredstev in opis shranjevanja raznih odpadkov, ki se pojavljajo v
avtokaroserijskih delavnicah.
Sodobno pripravljalno mesto z odsesavanjem
Avtor: Marko Obreza
Mentor: Gerhard Kladnik
7. ŠC Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in
medije
7.1 Ogrevanje s toploto zemlje
V okviru srečanja strojnih šol Slovenije bo v okviru poklica inštalater strojnih inštalacij
predstavljeno izkoriščanje toplotnih virov zemeljske skorje. Predstavljena bo izdelava iz vrtin
ter izkoriščanje preko toplotnih črpalk. Ta toplota se največ uporablja za ogrevanje bivalnih
objektov, kopalnih bazenov ter za ogrevanje rastlinjakov in pridobivanje električne energije. Z
ozirom na to da so fosilna goriva v omejenih količinah je to obnovljiv vir energije ki je
istočasno tudi okoljsko neoporečen.
Avtor: Niko Sovre in Aleš Antolič
Mentor: Jože Žogan
12
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
7.2 Cinkarna Celje in vpliv na okolico
Mesto Celje je močno povezano s podjetjem Cinkarna Celje, ki ima v predelavi cinka in
izdelavi pločevine stoletno tradicijo. Z razvojem je klasično cinkovo pločevino zamenjala nova
Titancinkova pločevina, narejena po modernem postopku tračnega valjanja. Da s svojo
tehnologijo vplivajo na okolico se močno zavedajo, zato vsak dan razmišljajo o prihodnosti.
Pri tem striktno upoštevajo usmeritev preprečevanja negativnih vplivov na okolje, zdravje in
varnost. Iščejo trajnostne in inovativne sprejemljive rešitve za zmanjševanje količine
odpadkov pri viru nastanka. Odpadke katerih nastanka ne morejo preprečit pa v največji
možni meri ponujajo trgu kot alternativne vire surovin. Glavna cilja sta zmanjševanje porabe
energije in zmanjševanje emisij v okolje.
Avtorja: Miha Bračko, Žiga Jelen
Mentor: Bojan Klakočer
8. ŠC Krško – sevnica, SPSŠ Krško
8.1 Namizne vzvodne škarje
Namizne ročne škarje so vzvodne in so namenjene maloserijski in posamezni proizvodnji.
Uporabljamo jih za rezanje vseh vrst pločevine in ploščatega materiala do debeline 2 mm.
Ogrodje in sestavni deli škarij so izdelani iz kvalitetnih standardnih jeklenih profilov, rezila pa
iz specialnega orodnega jekla, ki so termično obdelana in brušena. Za spajanje vzvodnih
škarij smo uporabili standardne vijake, matice in podložke.
Pri rezanju (striženju) se material upira z notranjimi in zunanjimi silami, ki nastajajo pri
rezanju. Čim daljši je vzvod škarij in čim bližje je material njihovemu tečaju, manjše so sile pri
rezanju.
Pri izdelavi škarij smo uporabili naslednje stroje: tračno strojno žago, univerzalno stružnico in
frezalni stroj, vrtalni in pehalni stroj, kalilno peč ter varilni aparat. Pri izdelavi delov smo
uporabljali ekološko hladilno tekočino.
Ko smo izdelali vse sestavne dele, smo škarje sestavili, prilagodili zračnost med rezili ter
odrezali preizkušenec. Nato smo zvarili nosilno ploščo z nosilcem in distančnikom, vse ostre
robove posneli s pilo in smirkovim papirjem. Nato smo škarje razstavili, vse dele razmastili in
jih pobarvali z akrilnim črnim sprejem (eko barva).
Po barvanju smo škarje ponovno sestavili in ponovno prekontrolirali zračnost med rezili ter
škarje preizkusili z rezanjem trakov jeklene pločevine.
Za izdelavo škarij smo uporabili odpadni material in standardne vezne elemente iz podjetja
Metalna Senovo. Odpadke smo zbirali v zabojnike, te pa kasneje vračamo v reciklažo.
Pri delu z namiznimi vzvodnimi škarjami ne potrebujemo dodatnega vira energije.
13
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtorja: Amon Simon in Tilen Zupančič
Mentor: Bučar Jože
8.2 Naprava za sortiranje smeti
Tema naše naloge za srečanje strojnih šol je predstavitev sortirne naprave za ločevanje
odpadkov. Napravo uporablja Kostak d.o.o. v zbirnem centru Spodnji Stari Grad.
PROIZVODNJA SORTIRNIH NAPRAV
Ogledali smo si proizvodnjo podjetja Willy Stadler v Krškem, kjer se izdelujejo komponente
za izdelavo sortirnega stroja. Deli so konstruirani na računalniku s programom AUTODESK
INVENTOR. Pločevino je potrebno razrezati na laserskem rezalniku, ki je računalniško voden,
zato je potrebno načrte pretvoriti v ustrezno obliko. Pri programiranju stroja je potrebno
upoštevati čim večji izkoristek materiala. Razrezane dele se sestavi in zavari. Konstrukcijo je
potrebno korozijsko zaščititi z barvanjem.
SLIKA 1: VARJENJA KONSTRUKCIJA V PROIZVODNJI
14
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
OGLED ZBIRNEGA CENTRA
V zbirnem centru Stari Grad smo si ogledali proces sortiranja smeti. V centru uporabljajo dva
stroja izdelana v podjetju Willy Stadler. Za ločevanje uporabljajo različne naprave, ki jih
izdelujejo različna strojna podjetja v svetu. Videli smo, da je za postavitev takega centra
potrebno veliko znanja iz strojništva, elektrotehnike in računalništva. Za postavitev takega
centra je potrebno veliko finančnih sredstev, saj je samo investicija v opremo omenjenega
centra znašala več kot 2.5 milijona evrov.
SLIKA 2: SORTIRNA NAPRAVA V ZBIRNEM CENTRU
Avtorja: Žan Kukovičič in Matija Kodrič
Mentor: Matej Maučič
8.3 Uporaba tehnologije za varovanje okolja – električni avtomobil
Velik ali celo največji onesnaževalec na zemlji je industrija motornih vozil in njihova uporaba
v vsakdanjem življenju. V proizvodnem procesu pride do raznih industrijskih odplak, ki
seveda odtekajo po vodi in nam tako zastrupljajo zemljo.
Drug tak delež onesnaževanja nam povzroča uporaba različnih pogonskih goriv. Na samem
začetku delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem so uporabljali; motorni špirit nato
bencin z dodanim svinčenim tetraetilom in sedaj, bencin z dodatki-aromatskih spojin,
organskih spojin –olefine in oksigenate. Ti trije zadnji elementi, ki so prisotni v neosvinčenem
bencinu so najbolj strupeni za okolje in človeka. Raziskave so pokazale, da delavci na
bencinskih servisih, ki so izpostavljeni gorivom zbolevajo za levkemijo.
Zato je nujno za ohranitev zdravega okolja, uporaba okolju prijaznih goriv. In seveda tudi
takšnih prevoznih sredstev, da ne obremenjujejo našega bivalnega prostora.
Med takšna prevozna sredstva spadajo med drugim tudi električni avtomobili. Njihova
posebnost je nična koncentracija izpušnih plinov in tiho delovanje. Med prve električne
avtomobile se je zapisal Teslin patent. Sedaj je že večina avtomobilskih proizvajalcev
15
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
patentirala in izdelala električne avtomobile. Posebnost teh je uporabnost v prometu,
tehnične karakteristike-zmogljivosti in cena samega vozila. Cene se gibljejo od 8500 evrov,
22000 evrov, 33000 evrov in tudi čez 100000 evrov.
Avtorja: Uroš Močnik in Matej Jager
Mentor: Ivan Perko
9. ŠC Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola Ljubljana
9.1
Čiščenje odpadnih voda –Čistilna naprava Ljubljana
Voda je velik dejavnik v Sloveniji in svetu in prav zaradi tega je voda pomembna. V Sloveniji
še nimamo problema z pitno vodo saj jo lahko še vedno pijemo iz pipe, to je pravzaprav za
nas zelo pomembno saj v veliko državah po Evropi nimajo te sreče. Zato pa je potrebno z
vodo upravljati racionalno in pa jo seveda prečiščevati. V Sloveniji bi lahko z prenovo vodne
infrastrukture prihranili celo do 2% BDP. Se sprašujete zakaj? Če bi imela Slovenija
16
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
prenovljeno infrastrukturo bi lahko vodo ki nastane iz poplav črpala v svoje rezervoarje in pa
nato v čistilne naprave ki bi to vodo prečistile, kasneje pa, bi bila ta voda pitna.
Zajemanje in čiščenje odpadnih voda v naseljih,mestih itd.
1. Greznice in gnojnične jame
2. Individualne hišne in lokalne čistilne naprave (male čistilne naprave)
3. Kanalizacija in velike čistilne naprave
Ker smo iz Ljubljane vam bomo na kratko predstavili potek čiščenja vode pri nas. To bi
vam najlažje pokazali na primeru naše čistilne naprave Ljubljana-Zalog.
1. Linija vode: Uporabljajo različne faze čiščenja, kot so lovilec kamenja, grablje,
lovilec maščob in peskolov, se iz vode odstranijo trdni odpadki in maščobe. V biološki
stopnji, ki obsega prezračevalne bazene v velikosti 40.000 m³ in naknadne usedalnike,
ki obsegajo 25.000 m³. Iz vode odstranijo organske snovi in poteka nitrifikacija.
Odpadna voda se v objektih zadržuje v povprečju 18 ur, učinek čiščenja pa znaša med
85 in 95 %. Pri čiščenju vode kot produkt mehanskega čiščenja lahko nastane
približno 1.000 ton trdih odpadkov ter približno 8.000 ton posušenega blata z
vsebnostjo suhe snovi več kot 90 %.
2. Linija blata: V ogrevanih gniliščih se vrši nadaljnja razgradnja organskih snovi
v blatu, ki ga nato zgoščajo in osušijo do vsebnosti suhe snovi nad 90 odstotkov. Pri
postopku razgradnje blata nastaja bioplin.
Avtorja: Mir Matej in Stojc Nejc
Mentor: Tomaž Zupančič
17
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
10. ŠC Maribor, Srednja strojna šola
10.1 Filter trdih delcev
Varovanje okolja je tudi v avtomobilsko industrijo prineslo zahteve in ukrepe za manjše
onesnaževanje okolja. Tako že imamo vgrajene naprave, oziroma filtre, ki zmanjšujejo
škodljive emisije. Eden od teh je filter trdih delcev pri dieselskih motorjih. V njem se nabirajo
sajasti delci, ki jih je potrebno po določenem intervalu » odstraniti«, oziroma zgorijo.
Regeneracija poteka preko motorne elektronike. Postopek zahteva določeno temperaturo
motorja ter potreben čas. Krajše relacije ne zadostujejo za popolno izvedbo procesa. Če
postopek ni izveden po proceduri se običajno prižge kontrolna lučka. Postopek je potrebno
ponoviti. Zato je primerna cesta na kateri dosežemo potrebne pogoje za obnovo filtra. Druga
možnost pa je, da na osnovi diagnostične elektronike izvedejo regeneracijo.
Na življenjsko dobo filtra vpliva tudi nekvalitetno gorivo ter veliko število prevoženih
kilometrov. Ko je filter zamašen samodejna obnova ne pomaga, takrat ga je potrebno očistiti
ali zamenjati. Zaradi visoke cene filtra je smiselno ročno čiščenje.
Za samodejno regeneracijo preko elektronike pa so potrebni določeni aditivi, ki so ločeni od
goriva ali mešani z gorivom, pri tem pa je potrebno upoštevati navodila proizvajalca vozila in
aditiva.
Avtorja: Klemen Brglez in Boris Kodrič
Mentor: Franc Bratuša
18
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
10.2 Vodne barve v ličarski delavnici
Povečanje okoljske onesnaženosti in zakonskih zahtev po zmanjšanju topil organskega
izvora v lakih, so vodile k razvoju vodnih bazičnih lakov. Pri njih je bil veliki delež za okolje
nevarnih topil zamenjan z vodo. Zaradi boljšega poteka dela pa vodni bazični laki, danes še
vedno vsebujejo 10% organskih topil. Direktiva 2000/42/EC, ki je začela veljati s 1. januarjem
2007 zahteva, da morajo uporabniki avtoreparaturnih gradiv uporabljati izključno barve na
vodni osnovi. Čeprav pravijo, da je vodna baza manj škodljiva, je še vseeno akril baza
skorajda boljša. Pri nanašanju vodne baze brez maske, se nam vlaga in prah nabirata v pljučih
in v grlu, kar je pri uporabi akril baze del prahu ali megle neznaten.
Vodna baza lahko vsebuje od dva do tri (včasih tudi štiri)) sloje nanosa barve. Vodna baza
ima različne odtenke, zato moramo paziti, kako barvamo dele ali avtomobile. Kajti obstajajo
take vrste barv, ki pokrivajo slabo in take, ki pokrivajo dobro. Obstajajo pa tudi takšne, ki
pokrivajo dobro, imajo pa slab odtenek - ni pravega odtenka. V tem primeru, pa moramo
nanašati bazo od treh do štirih nanosov. Prvi nanos je pri vodni bazi samo megla, ki je takoj
suha ter lahko nadaljujemo kar z drugim slojem. Moramo pa biti pozorni, saj se nam lahko
zgodi, da bo barva že 99 ali celo 100 % pokrivala pri drugem nanosu.
Z izkušnjami si pridobimo občutek, kdaj pri katerih barvah barvamo trikrat oz. štirikrat.
Predvsem je to značilno za nekatere srebrne in temno modre metal barve.
Avtorja: Matjaž Časar in Blaž Kupčič
Mentor: Jože Mesarič
10.3 Peleti - zamenljiv vir energije
Zaradi zmanjšanja onesnaževanja ozračja in obremenitve okolja ter večje izbire in cenovno
dostopnih kurilnih naprav, se vedno več posameznikov in celo naselij odloča za spremembo
načina ogrevanja. Lesni peleti so eden od možnosti, ki jih je podprla celo Evropska Unija z
določenimi subvencijami za čim bolj čist način ogrevanja. Proces same izdelave peletov
poteka tako, da zdrobljen material z valjanjem zdrobijo skozi matrico, nato jih noži odrežejo
na dolžino od 10-30mm.
Peleti ne smejo vsebovati recikliranega lesa ali zunanjih primesi (barve in lepila). Zato, da to
nebi negativno vplivalo na okolje, prav tako imajo majhno vsebnost vlage od 6-10%.
19
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
V postopku izdelave se uporablja visok tlak in povišana temperatura, saj s tem pridobimo
večjo gostoto in večjo kurilno vrednost peletov.
Peleti so odvisni od mešanice lesa npr. (smrekov, jelkov, bukov ali hrastov). Najbolj kvalitetni
so bukovi in hrastovi peleti, saj je pri smrekovih in jelkovih večja možnost nastanka emisij
CO2.
Danes je na tržišču zelo veliko kvalitetnih kurilnih naprav, za uporabo peletov, kjer je
kompletni postopek transporta peletov v kurilno napravo avtomatiziran.
Tudi predelava obstoječega sistema je možna z zamenjavo gorilnika in dograditvijo
zalogovnika.
ZNAMKE KOTLOV









ETIKS
VEISSMAN
BUDERUS
STREBEL
LINDER&SOMM
ERAUER
HERZ
ETA
FERROLI
FROLING
Avtorja: Benjamin Lalić in Tomaž Esih
Mentor: Stanko Ozebek
10.4 Uporaba hladilnega sredstva v vozilu
Danes skoraj ni vozila, ki ne bi imelo vgrajene klimatske naprave, vendar o samem hladivu
zelo malo vemo. Plin R 134 a, ki ga trenutno uporabljamo kot hladilno sredstvo, povzroča
globalno segrevanje, oziroma učinek toplotne grede. Direktiva EU »2006/40/ES«, ki ureja
področje emisij iz klimatskih naprav v motornih vozilih in se nanaša na vozila kategorije M 1 in
N1 (osebna in terenska), s 01.01.2011 države članice ES obvezuje, da ne smejo podeljevati
homologacij za nove modele vozil, ki so opremljeni s klimatskimi napravami v katerih se
uporablja hladilno sredstvo, ki ima GWP (potencial globalnega segrevanja) večji od 150. Vsi
ostali modeli vozil, ki so bili homologirani pred tem datumom, lahko do 01.01.2017,
uporabljajo hladilni plin R134a, ki ima GWP 1400. Seveda se lahko po tem datumu vse
klimatske naprave, ki so polnjene s hladilnim plinom z GWP > 150, tudi polnijo. Po
20
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
01.01.2017, mora proizvajalec nova vozila, opremljena s klimatskimi napravami za hladilni
plin uporabljati hladivo R1234yf, ki ima GWP < 150. Vendar pa se novi plin v avtomobilski
industriji nekako ne more vpeljati. Po poročanju tujih medijev, sta se plinu najbolj uprla
Daimler in Volkswagen, gre pa predvsem zaradi stroškov in ob morebitnem trku lahko pride
do izlitja po vročih delih okrog motorja in posledično do eksplozije. Ker je R1234yf
(tetrafluoropropene), vsebuje zdravju škodljivih snovi. Se pa danes že testira klimatska
naprava s hladilnim sredstvom na CO2, ki ima GWP 1. Vendar, tudi to hladilno sredstvo ima
pomanjkljivosti, ker CO2 deluje na visokih tlakih, je potrebno ves sistem klimatske naprave na
novo skonstruirati.
SHEMA KLIMATSKE NAPRAVE
Avtorja: Mišel Skerbiš in Matej Marajh
Mentor: Branko Gregorc
10.5 Voda kot gorivo
Nikola Tesla je že pred mnogimi leti trdil, da se bomo ljudje v 21. stoletju vozili na vodo in ne
na bencin. Prvi patent za proizvodnjo vodika z elektrolizo vode je iz leta 1914.
Voda nam lahko služi kot gorivo, le če jo pravilno ločimo. Sestavljena je iz vodika in kisika. Kar
pa lahko ločimo z enostavno elektrolizo. Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo
katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz. spojin. Pri elektrolizi se
uporablja enosmerna napetost. Elektroliza so lahko taline ali raztopine snovi. Za elektrolizo sta
potrebni dve elektrodi: katoda in anoda. Redukcija poteka na negativno nabiti katodi,
oksidacija pa na pozitivno nabiti anodi.
21
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Enostavno elektrolizo ali HHO generator pa si lahko naredimo tudi za svoj avtomobil in plin
vodik vodimo v izgorevalno komoro. Sam sem si jo sestavil in jo vstavil v avto Daihacu Feroza
z 1.6 bencinskim motorjem.
Avtorja: Aleš Kverh in Timotej Robnik
Mentor: Petar Kos
11. ŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola
11.1 Izdelava domače hladilnice za živila
Konstrukcija domače hladilnice za živila z upoštevanjem izolacijskih, in gradbenih materialov
in hladilne snovi, ki naj bo čim prijaznejša do okolja.
Avtor: Damir Kurtović
Mentor: Igor Milost
22
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
12. ŠC Novo Mesto, Srednja strojna šola Novo mesto
12.1 Filter trdih delcev
Vsi proizvajalci zaradi ekoloških standardov strmijo k čim manjšemu izpustu škodljivih plinov
v okolje. Zato na izpušni sistem nameščajo razne čistilce (filtre), eden izmed njih je tudi filter
sajastih delcev.
Predstavljeni bodo sestavni deli filtra sajastih delcev ter vsa tipala, ki so potrebne za pravilno
in kakovostno delovanje filtra. K predstavitvi pa bo dodan tudi kratek filmček.
Avtor: Jure Mirt
Mentor: Robert Kuzmijak
12.2 Efficient Dynamics
BMW EfficientDynamics pomeni občutno znižanje porabe goriva in emisij pri sočasno večji
moči in užitku v vožnji z inteligentnim upravljanjem energije, lahko konstrukcijo ter
aerodinamiko in ukrepi za učinkovito delovanje motorjev.













Regeneracija zavorne energije
Električni servoojačevalnik volana
Način vožnje ECO PRO
Bencinski motorji BMW TwinPower Turbo
Dizelski motorji BMW TwinPower Turbo
BMW blue performance
Funkcija Auto Start Stop
Prikazovalnik izbire prestave
8-stopenjski avtomatski menjalnik
Krmiljenje zračnih loput
Aerodinamika
Inteligentna lahka konstrukcija
Pnevmatike z majhnim kotalnim uporom
Avtor: Matija Čebular
Mentor: Ivo Šteblaj
23
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
12.3 Uporaba tehnologij za varovanje okolja v avtokaroserijski delavnici
Recikliranje in ravnanje z nevarnimi ter ostalimi odpadki v avtokaroserijski delavnici.
Avtorja: Sanja Fekonja in Primož Grandljič
Mentor: Jože Škedelj
12.4 Sončna elektrarna
Dejstvo je, da danes uporabljamo preveč fosilnih goriv, ki slabo vplivajo na okolje. Vpliv tople
grede, prevelike emisije CO2, onesnaževanje zraka in nastajanje ozonske luknje so posledice,
ki jih ta goriva puščajo za seboj. Da bi naš planet obvarovali pred nadaljnjim uničevanjem,
moramo način pridobivanja energije prilagoditi naravnem delovanju Zemlje in njenim
ekosistemom. Ena od rešitev je izkoriščanje alternativnih virov energije – tudi sončne
energije.
Sonce je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Je čist in donosen vir, ki nam lahko
zagotovi pomemben del energije za vse naše potrebe. Energija, ki jo Sonce seva na Zemljo, je
10.000-krat večja od tiste, ki jo ljudje trenutno porabimo. To je energija, ki se obnavlja, ne
onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna, za to mora biti naš skupen cilj izkoriščati to
energijo v največjem možnem obsegu..
Sončna energija je energija prihodnosti, njeno uveljavitev pa ovira le malo dražja cena
investicije v primerjavi z običajnimi viri energije. Cena fosilnih goriv se nevzdržno vzpenja.
Predvsem cena surove nafte strmo narašča. Povečevanje izrabe tehnologij za varovanje
okolja je strateška opredelitev Evropske unije in tudi Slovenije kot ene izmed njenih članic.
24
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtorja: Blaž Strajnar in Matej Turk
Mentor: Branko Matešič
13. ŠC Postojna
13.1 Ekološka razgradnja in predelava odsluženih vozil
Naloga obravnava življenjskega cikla od izdelave,
uporabe vozila v njegovi življenjski dobi in varno ekološko
razgradnjo po odsluženi življenjski dobi.
Vozila in vozna sredstva obremenjujejo okolje:
1. OBREMENITEV OKOLJA PRED IZDELAVO VOZIL
2. OBREMENITEV OKOLJA PRI VSAKODNEVNI UPORABI
VOZILA, ZARADI PREDČASNEGA POPRAVILA IN V ČASU
REDNEGA TER PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA:
• Neposredna obremenitev okolja
• Posredna obremenitev okolja
3. OBREMENITEV OKOLJA, KO VOZILO POSTANE
NEUPORABNO - ODPADEK
25
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtorja: Matevž Dolenc in Tine Juvančič
Mentor: Darko Režek
26
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
13.2 Ekološko osveščanje otrok vseh starostnih stopenj
V nalogi je predstavljena problematika obremenjevanje okolja, ki je eden ključnih razlogov za
podnebne spremembe z nepredvidljivimi posledicami. Med povzročitelji je predvsem človek,
ki z nepremišljenim delovanjem zadaja hude in neozdravljive rane modremu planetu. Vedno
večja ogroženost planeta, ki nudi edinstvene pogoje za življenje, velika gospodarska in
materialna škoda, veliko žrtev, brezposelnost, naraščanje revščine, lakote, izumiranje številnih
živalskih rastlinskih vrst, pojav novih bolezni.
Zavedajoč se pereče problematike o obremenjevanju okolja je preprečevanje nastajanja vseh
vrst odpadkov na izvoru in končnem odlaganju izjemnega pomena. Vsled tega stroka razvija
nove tehnologije za varovanje okolja, ki slonijo na proizvodnji okolju prijaznih materialov,
pridobivanju zdrave hrane in vseh vrst energije, po principu trajnostnega razvoja in v sožitju z
naravo.
Prepričani smo, da je najcenejša in zelo učinkovita Tehnologija varovanja okolja:
EKOLOŠKO OSVEŠČANJE OTROK VSEH STAROSTNIH STOPENJ od VRTCA in PRI POUKU V
OSNOVNI, SREDNJI ter ŠTUDIJU NA UNIVERZAH.
27
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtorji: Matej Kovačič, Jure Maček in Blaž Faganel
Mentor: Ado Barbiš
13.3 Ekološko odstranjevanje škodljivih snovi nastalih v obdelovalnih procesih
Naloga obravnava najbolj problematične vire snovi, kot osnovni ali stranski produkt
tehnološkega procesa strojne obdelave, vplive na posamezne segmente okolja in
rokovanje z njimi oziroma njihovo nevtralizacijo in ekološko odstranjevanje.
V nalogi obravnavamo pripravke, uporabo, zaščito, zbiranje, nevtralizacijo in
odstranjevanje snovi kot so hladilna sredstva pri odrezovanju, elektroliti pri elektroeroziji
in galvanizacijska sredstva. Omenjena sredstva so problematična predvsem glede na
določila o zaščiti voda, imajo pa tudi druge nezaželjene ekološke učinke.
Posamezne snovi vplivajo tudi neposredno na zdravje ljudi v neposrednem stiku z njimi, ni
pa zanemarljiv niti posredni vpliv teh snovi na onesnaževanje zemljine, kot tudi zraka.
Avtorji: Klemen Truden, Borut Vidrih in Matevž Modic
Mentor: Predrag Djordjević
28
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
14. ŠC Ptuj, Strojna šola
14.1 Bio pranje
Naprava Bio-Circle je namenjena za varčevanje z energijo in istočasno skrb za okolje.
Lastnosti naprave so:
- varčevanje z energijo,
- uporaba najnovejših čistih tehnologij,
- uporaba alternativnih energij (voda, veter, sonce...).
Namen te naprave je ohranjati okolje čistejše z manjšim izpustom škodljivih snovi v odplake.
Naprava z mikroorganizmi uničuje nevarne delce in jih spreminja v neškodljive.
Pralna tekočina v napravi je samoobnavljajoča, ne vnetljiva in ne strupena.
PRIMERJAVA BIO-CIRCLE TER KLASIČNE METODE ČIŠČENJA
BIO-CIRCLE
PRALNI BENCIN
Fizikalno-kemične nevarnosti
Jih ni, pH je nevtralna, pralna tekočina
je na vodni osnovi.
Vnetlivo, hlapi lahko povzročijo eksplozijo.
Nevarnosti za zdravje
Nevarno za zdravje, draži kožo, možganske motnje
in morebitno oslabitev organov (jetra, ledvice,
živčnega in reproduktivnega sistema).
Neškodlivo, dermatološko testirano.
Okoljevarstvena tveganja
Nič, ker je pH nevtralna, , površinsko
aktivne snovi so biološko razgradljive.
Prispeva k nastanku smoga, lahko onesnažijo
podtalnico in škodljivo za vodne organizme.
Skladiščenje
Ni določenih zahtev.
Skladiščenje v skladu z zahtevami varnosti.
Vir: http://www.biocircle.com/en-ca/sustainable-solution/
Avtorja: Simon Sitar, Gregor Jerič
Mentor: Boštjan Plajnšek
29
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
14.2 Čistilec trdih delcev
Čiščenje izpušnih plinov dizelskih motorjev
Vedno strožjih zahtev predpisov o emisijah danes ni več mogoče zadovoljevati zgolj s čistim
zgorevanjem zmesi v motorju. Potrebno je tudi čiščenje izpušnih plinov. Nudimo sisteme
čiščenja izpušnih plinov za bencinske in za dizelske motorje.
Naše rešitve za zmanjševanje emisij so zelo učinkovite: izpušni plini so po obdelavi lahko celo
bolj čisti kot zrak v nekaterih mestih.
Avtorja: Niko Obran in Rok Ozmec
Mentor: Franc Benko
14.3 Naprave za lakiranje in sušenje (lakirno – sušilne komore)
Prednosti in slabosti (čas, material, finančni strošek, ……)
Varovanje okolja (nevarne snovi, reciklaža odpadkov, stroški odvoza nevarnih odpadkov……
Varstvo pri delu in osebna zaščita (zaščitna maska, zaščitne rokavice, delovna obleka)
Lakirno sušilna komora in pripadajoča oprema je prostor, v katerem se mora med
obratovanjem vzdrževati prisilni tok zraka želene temperature. Dovajanje in odvajanje zraka
se vrši preko ventilatorjev s čemer dosežemo, da je dovajanje zraka večje, kar zagotavlja
stalni nadtlak v lakirno sušilni komori. Nadtlak v sušilno lakirni komori se redno nadzoruje,
obenem pa nam preprečuje vdor zunanjega zraka. Nadtlak v sušilno lakirni komori
nadzorujemo z loputo na izstopni cevi
prezračevanja. V lakirno sušilno komori delo
vedno en delavec z vso pripadajočo opremo.
Avtorja: Dejan Krajnc in Goran Emeršič
Mentor: Daniel Veršič
30
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
15. ŠC Slov. Konjice – Zreče, Srednja poklicna in strokovna
šola Zreče
15.1 Grafični stroj
Smo majhna šola polna idej in inovacij, katere
poskušamo uresničevati tudi med projektnimi dnevi.
Vsako leto izdelamo poseben izdelek, ki služi v okras šoli
ali kraju, ali pa ima posebno uporabno vrednost. V
preteklem šolskem letu smo se odločili izdelati učni
pripomoček za likovni pouk, in sicer grafični stroj.
Vsak projekt zahteva določeno dokumentacijo, kateri je sledil tehnološki postopek izdelave
grafičnega stroja. Ko je bila vsa dokumentacija narisana, material pripravljen, razpored dela
narejen, smo pod mentorstvom g. Bojana Hrovata in g. Bojana Napotnika pričeli z izdelavo.
Pri nastajanju izdelka nam je bilo ves čas vodilo tudi varovanje okolja, čemur ustreza tudi
končni izdelek. Grafični stroj je izdelan iz ostankov materialov že obstoječih konstrukcij. Je
energetsko varčna naprava, saj za delovanje ne potrebuje električne energije. Vsi uporabljeni
materiali so kovine, katere je mogoče reciklirati, prebarvana pa je z okolju prijaznimi
ekološkimi barvami na vodni osnovi. Grafični stroj je enostaven za upravljanje, mobilen,
možna pa je nastavljivost naprave za tiskanje na različne materiale. Njegovo vzdrževanje je
preprosto in ne zahteva posebnih maziv.
31
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
16. ŠC Škofja Loka
16.1 Predelava Smarta v električno vozilo





Predelati Smarta Fortwo v električno vozilo
Domet vozila 100 km
Najvišja hitrost vozila okrog 100 km/h
Čas polnjenja 4h
Ugodna predelava
Komponente
podatki
Elektromotor
Letrika trifazni asinhronski 15kW
Krmilnik
Letrika 400A
Polnilec
Elcon 3kW
Baterija
Kokam 16 x 240Ah 59.2V
BMS
REC Podstojna 2x
DC-DC pretvornik
Elcon 400 W 14.5V
Grelec
Vodni dizelski Webasto
Avtorji: Blaž Možina, Matic Ostrelič in Rok Vreček
Mentor: Janko Brejc
16.2 Snežni top
Zaradi vse bolj zelenih zim je nastala potreba po uporabi zasneževalnih sistemov, tako na
smučiščih kot na skakalnicah. Zato sva se odločila, da bova naredila snežni top, ki bo
primeren za obratovanje v različnih vremenskih pogojih. Za svoje delovanje porabi okoli 10
kW električne energije in 80 litrov vode na uro pri 5 barih. Snežni top pri polni zmogljivosti
zmore do 5 m3 proizvedenega tehničnega snega. Pri samem zasnovanju in izdelavi si je bilo
32
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
potrebno dodobra pregledati ostale snežne topove po smučiščih. Pri izdelavi sva dobro
izkoristila vse svoje izkušnje strojništva. Za projekt sva porabila okroglih 3000€, in misliva, da
ima projekt veliko možnosti za razvoj v prihodnosti.
Avtorja: Domen Božičnik in Aleš Markelj
Mentor: Vladimir Žakelj
16.3 Ploščati sončni kolektor, vezan z hranilnikom tople vode
Naloga prikazuje izdelavo ploščatega sončnega kolektorja, vezanega z vsemi potrebnimi
elementi na zalogovnik tople vode, ki se preko priključkov uporablja v sanitarne namene.
Izdelek je postavljen na ogled na srečanju.
Avtorja: Arik Bevk in Miha Urbanc
Mentor: Polanc Erik in Viljem Nemec
33
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
16.4 Avto na plin
Avto na plin največkrat predelujemo zaradi stroškov za gorivo in ker ima dobre zgorevalne
lastnosti ter nizke emisije škodljivih snovi v izpušnih plinih. Z ustreznimi predelavami ga
lahko uporabljamo za vozila z bencinskim motorjem. Slabost te predelave je večja poraba v
primerjavi z bencinskim gorivom in manjše število črpalk.
Avtorja: Gašper Košir in Demšar David
Mentor: Gorazd Kopač
16.5 Energetsko knjigovodstvo ŠC Škofja Loka
V predstavitvi je prikazano beleženje stroškov električne energije, stroškov energenta zemeljskega plina, stroškov sanitarne vode in stroškov odvoza smeti za Šolski center Škofja
Loka. Stroške za leto 2012 so primerjani s stroški za leto 2011. Primerjavo sem tudi vrednotil
v obliki komentarjev. Podal sem tudi možne rešitve za zmanjšanje porabe(znižanje stroškov).
Z nalogo sem želel približati velikost stroškov za energent, el. energijo , vodo in smeti za tako
velik objekt in institucijo kot je Šolski center Škofja Loka.
34
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Elek. energija 2011
1.200,00
1.000,00
800,00
€
600,00
400,00
200,00
0,00
1
2
3
4
5
6
7
Meseci
8
9
10
11
12
10
11
12
Elek. energija 2011
1.200,00
1.000,00
800,00
€
600,00
400,00
200,00
0,00
1
2
3
4
5
6
7
Meseci
8
9
Avtor: Luka Markelj
Mentor: Stanko Šlibar
16.6 Premazi na vodni osnovi
Premazi na vodni osnovi so v zadnjih desetih letih postali resna alternativa klasičnim
premazom za zaščito kovinskih objektov. Tržni delež premazov na vodni osnovi stalno raste,
kajti te premaze odlikujejo tri poglavitne prednosti:
 nižje emisije hlapnih organskih snovi
 delavci med aplikacijo niso izpostavljeni vplivom dražljivih organskih topil
 zmanjšanje tveganja nesreč kot so eksplozije in požari
35
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtorja: Nejc Lušina in Jan Tufek
Mentor: Jure Mrak
17. ŠC Velenje, Strojna šola
17.1 Postopek izdelave el. Bagija
Dijaki Strojne šole ŠC Velenje so se v mesecu novembru tega šolskega leta, v okviru projekta
ProMobility, udeležili praktičnega usposabljanja z delom v Nemčiji (Leipzig).
Po programu so morali v treh tednih izdelali električnega bagija, katerega so ob zaključku
odpeljali na testiranje in praktično preizkusili njegove vozne lastnosti.
postopek dela je potekal tako, da so dijaki najprej dobili načrt kovinskega ogrodja in ga
potem v skladu z dokumentacijo izdelali. Ostale elemente: prednja in zadnja prema, zavorni
sistem ter krmilni sistem, so izdelovali po že obstoječem vzorčnem modelu. Pri tem so bili
dijaki prepuščeni iznajdljivosti in so lahko ideje in zamisli za izboljšavo, praktično izvedli pri
svojem delu.
36
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtorja: Anja Veršnik in Žan Rihter
Mentor: Ivan Žužel
17.2 Predstavitev projekta praktičnega izobraževanja v tujini v okviru
mednarodnega projekta European Team Spirit
Predstavil vam bom potek izdelave električnega bagija na praksi v tujini v Nemčiji, v okviru
mednarodnega projekta European Team Spirit.
4. 11. 2012 smo se izbrani dijaki strojne šole Velenje ob 8 uri zjutraj odpravili na štiritedensko
praktično izobraževanje v tujino (Nemčijo). Vključeni so bili dijaki izobraževalnih programov
avtoserviser, avtoservisni tehnik, strojni tehnik in mehatronik operater.
Prvi teden smo obiskovali organiziran tečaj nemškega jezika, ogledali smo si mesto Leipzig ,
za vikend pa smo odšli na ogled mesta Dresden in tovarne, kjer ročno sestavljajo prestižni
avtomobil VW Phaton.
Drugi teden smo pričeli z izdelavo električnega bagija. V delavnici nas je sprejel g. Rihter, ki
nam je najprej razložil red in varnost v delavnici. Razdelil nam je načrte in pokazal kje dobimo
ustrezen material. Najprej smo iz cevi po načrtih zvarili šasijo. Ko je bila šasija izdelana, smo
pričeli z izdelavo sprednje in zadnje preme.
V tretjem tednu smo oblikovali še eno skupino, ki je skrbela za montažo plastičnih
komponent. Namen le-teh je bil zaščititi električne komponente na vozilu. Druga skupina je
na šasijo nameščala volanske in zavorne sisteme. Ti morajo biti nameščeni ustrezno s
standardom, saj je vozilo homologirano za vožnjo v prometu.
37
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
Avtor: Urban Jezernik
Mentor: Boštjan Hribar
17.3 Čiščenje uparjalnika toplotne črpalke sistema voda/voda
Toplotne črpalke sistema voda/voda sodijo med najučinkovitejše energetske sisteme za
ogrevanje, saj je toplota podtalnice zelo zanesljiv, predvsem pa konstanten energetski vir.
Problemi pa nastopijo, ko ima podtalnica preveliko vsebnost mangana in železa, ki se izloča
na stene uparjalnika in ima za posledico slabši izkoristek toplotne črpalke (COP) ali celo
odpoved delovanja. Kaj storiti v takem primeru in katero toplotno črpalko izbrati bo
predstavljeno v tej nalogi, ki je plod lastnih izkušenj in strokovnih napotkov proizvajalca
toplotnih črpalk Gorenje.
Avtorja: Avberšek Tomaž, Adis Mušić
Mentor: Jože Hrovat
38
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
17.4 Konstruiranje in izdelava Stirlingovega toplotnega stroja
Stirlingov motor je toplotni stroj na vroč zrak. Velja za enega najpreprostejših motorjev, saj
je za razliko od ostalih edini, ki uporablja zunanje zgorevanje. Izumil ga je škotski minister
Robert Stirling leta 1816.
Prednosti Stirlingovega motorja v primerjavi z ostalimi toplotnimi motorji so manjša
obremenitve okolja, višji izkoristek, nižja stopnja hrupa in vibracij (brez eksplozij v valju).
V valju je zaprta določena količina delovnega medija, ki nikoli ne zapusti motorja. Stirlingov
motor nima ventilov kot bencinski motor, v samem motorju ni nobenih eksplozij, zato je
njegovo delovanje skoraj neslišno.
Stirlingov motor se je začel uveljavljati s
pojavom kombiniranih procesov, saj lahko
izkorišča toplotno energijo, ki je za ostale
delovne procese neuporabna (Otto/Stirling,
Rankin/Stirling,
Joule/Stirling,
gorivna
celica/Stirling.
Projektna naloga zajema celotno tehniško
dokumentacijo, kakor tudi praktično izdelavo
Stirlingovega toplotnega stroja.
Avtorji: Mirza Hodžić, Rok Ostervuh, Aljaž Jovan, Marko Pešić, David Stevanović.
Mentor: Viljem Osojnik
39
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
18. Seznam vseh udeleženih šol
1. Dvojezična srednja šola Lendava
2. Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad-Ljubljana
3. Srednja šola Črnomelj
4. Srednja šola Domžale
5. Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje
6. Srednja tehniška šola Koper
7. ŠC Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
8. ŠC Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije
9. ŠC Krško - Sevnica, SPSŠ Krško
10. ŠC Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola Ljubljana
11. ŠC Maribor, Srednja strojna šola
12. ŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola
13. ŠC Novo Mesto, Srednja strojna šola NM
14. ŠC Postojna
15. ŠC Ptuj, Strojna šola
16. ŠC Slov. Konjice - Zreče, Srednja poklicna in strokovna šola Zreče
17. ŠC Škofja Loka, Šola za strojništvo
18. ŠC Velenje, Strojna šola
40
XXI. Srečanje strojnih šol Slovenije
Škofja Loka, 11. 4. 2013
NAPREDEK
USTVARJALNOST
ZNANJE
UČENJE
41