1. No category

LETNO PORO^ILO
2012
»Ustvarjeno v Drami, Operi, Baletu
Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor
in na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje«
Created in Drama, Opera, Ballet
of the Slovene National Theatre Maribor
and at Maribor Theatre Festival
MARIBOR , FEBRUAR 2013
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Ustanovitelj javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor
Vlada Republike Slovenije
Ime zavoda:
Skraj{ano ime:
Mati~na {tevilka:
Dav~na {tevilka:
Dejavnost:
TRR:
Telefonska {tevilka:
Telefaks:
Elektronski naslov:
Ustanovitelj:
Slovensko narodno gledali{~e Maribor, javni zavod
SNG Maribor
Slovenska 27, 2000 Maribor
5053315000
SI19801491
90.030
01100-6000012730, odprt pri UJP Slovenska Bistrica
02/ 250 61 00
02/ 250 61 08
[email protected]
Vlada R Slovenije (Ur. l. 46/2003, 68/2003, 98/2008, 59/2010 – Sklep Vlade
Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno
gledali{~e Maribor)
Javni zavod je vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okro‘nem sodi{~u v Mariboru pod registrsko
{tevilko 397-00.
Organi zavoda: direktor, Svet SNG Maribor in Strokovni svet SNG Maribor.
Direktor SNG Maribor
Danilo Ro{ker
Umetni{ki direktor Drame
Vili Ravnjak
Umetni{ki direktor Opere
Benjamin Pionnier
Umetni{ki direktor Baleta
Edward Clug
Umetni{ka direktorica
Festivala Bor{tnikovo sre~anje
Alja Predan
Pomo~nik direktorja
za podro~je tehnike
Drago Prosnik
Pomo~nica direktorja
za finan~ne zadeve
Aleksandra Hojnik
Svet SNG Maribor
Gregor Pivec, predsednik
Jaki Jurgec, namestnik predsednika
Lidija Divjak Mirnik
Vlasta Drozg
mag. Zdravko Luketi~
Marija Ribi~
Tadej To{
Strokovni svet SNG Maribor
Darko Brlek, predsednik
Jaki Jurgec, namestnik predsednika
Toma‘ Habe
Alenka Laufer
Ana Perne
Toma‘ Rode
Tadej To{
Matija Varl
dr. Jernej Weiss
2
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
SLEDENJE ZASTAVLJENI VIZIJI V KRIZNIH RAZMERAH –
var~evalni ukrepi in racionalizacija stro{kov
Leto 2012 se je v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor za~elo s previdnim optimizmom.
V ~asu hitrih sprememb, globalizacije in negotovih gospodarskih razmer se je z var~evalnimi
ukrepi in racionalizacijo stro{kov na vseh podro~jih {e bolj kot kadar koli doslej pokazalo,
kako pomembno je odgovorno vodenje. V gledali{~u smo dobro obvladovali spremenjene
okoli{~ine in uspe{no izvajali na{e poslanstvo.
Kljub {e poglobljeni ekonomski krizi je na{e gledali{~e pre‘ivelo leto 2012 kot institucionalno
in profesionalno stabilno ter umetni{ko nadpovpre~no produktivno, saj je bila zaznana
umetni{ka rast vseh ansamblov – dramskega, opernega in baletnega. Z mo~no marketin{ko
podporo in skrbno pripravljenimi programi smo privabili {e ve~ obiskovalcev – smo edino
gledali{~e v Sloveniji, ki mu je v lanskem letu naraslo {tevilo abonentov. Z zmanj{anim
{tevilom zaposlenih, ki kljub te‘ki gospodarski situaciji ~utijo nezmanj{ano pripadnost ustanovi
in svoje delo {e naprej opravljajo z enakim entuziazmom kot v letih gospodarske konjunkture,
smo planirani program za leto 2012 izvedli ne samo v celoti, ampak smo cilje tudi presegli.
V minulem letu smo se zelo dejavno vklju~ili v projekt Maribor 2012 – Evropska prestolnica
kulture. V sodelovanju z Zavodom Maribor 2012 smo izvedli {tevilne koprodukcijske projekte
ter na na{ih odrih s tehni~no podporo gostili veliko dogodkov v produkciji EPK. [e nikoli
niso bila prizori{~a na{e gledali{ke hi{e tako zasedena kot v letu 2012. ^eprav sta na{a
infrastruktura in tehni~na opremljenost precej obubo‘ani (na{a Velika dvorana je stara ‘e 30
let), smo vendarle bili glavno prizori{~e za mnoge prireditve EPK. Kljub temu da smo
institucija nacionalnega pomena, smo zadnji trenutek spremenili lastni program zaradi potreb
EPK. Zavedamo se svojega poslanstva v mestu in zato dajemo prilo‘nost, da se v na{i hi{i
predstavijo tudi drugi. Poleg (pre)zasedenosti odrov so bili nemalokrat preobremenjeni delavci
na{ih tehni~nih slu‘b.Vsekakor je bilo usklajevanje programov EPK z na{o lastno produkcijo,
Festivalom Bor{tnikovo sre~anje in drugimi prireditvami velik organizacijsko-tehni~ni zalogaj,
ki smo ga uspe{no realizirali. Vrhunec otvoritvenih slovesnosti Evropske prestolnice je bila
premiera Kogojeve opere ^rne maske, ki jo je izvedla na{a Opera v koprodukciji s SNG
Opera in balet Ljubljana ter z Maribor 2012 – EPK. Naslednja koprodukcija je bila svetovna
baletna premiera Hommage à Stravinsky.V sodelovanju z ljubljansko Dramo in EPK je nastala
izjemno odmevna uprizoritev Veliki briljantni val~ek, ki se ji obetajo {tevilne ponovitve na
na{em in ljubljanskem odru, saj je Jan~arjeva drama ena izmed {tirih, vklju~enih v temo
maturitetnega eseja v letu 2014 z naslovom ^lovek v svetu. V sodelovanju z EPK je bil
izveden koncert ob 150-letnici Debussyjevega rojstva, na katerem je ponovno blestela
Dubravka Tom{i~ Srebotnjak. Omeniti velja tudi nepozaben Koncert pod zvezdami, ki ga je
konec avgusta v sodelovanju z EPK na Trgu Leona [tuklja izvedel na{ simfoni~ni orkester
skupaj z opernim zborom in baletniki. V veliki koprodukciji med Festivalom Bor{tnikovo
sre~anje in EPK ter {tevilnimi uglednimi mednarodnimi ustanovami je nastala otvoritvena
predstava 47. Festivala Bor{tnikovo sre~anje When the mountain changed its clothing. V skoraj
polstoletni zgodovini Bor{tnikovega sre~anja se je zgodilo prvi~, da je festival sodeloval kot
koproducent. – Na{a Drama se je poleti 2012 pridru‘ila mednarodni koprodukciji gledali{~
3
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
iz dr‘av biv{e Jugoslavije – uprizoritvi Odisej, ki je do‘ivela izjemen medijski odmev in ki
uspe{no gostuje po evropskih gledali{kih hi{ah. V sezoni 2010/2011 uvedeni avtorski projekti
igralcev na{e Drame so se nadaljevali tudi v letu 2012, in sicer z izvedbo projekta Do tu sega
gozd, ki polni tribuno na odru Stare dvorane. Prav gotovo bo ve~ mednarodnega sodelovanja
(izmenjav predstav in umetni{kih ustvarjalcev, izobra‘evanja ipd.) omogo~ilo tudi v letu
2012 sklenjeno polnopravno ~lanstvo na{e Drame v Evropski gledali{ki konvenciji (ETC). –
Baletna predstava Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu je ~ez no~ postala uspe{nica
v vseh pogledih, kar dokazujejo tudi vabila na ugledne mednarodne festivale.
V gledali{~u smo organizirali odmevne pogovore z vrhunskimi intelektualci, avtorji uprizoritev
v so/produkciji na{e Drame: Christopherjem Hamptonom (Nevarna razmerja), JeanClaudom Carrièrom (Zborovanje ptic) in Goranom Stefanovskim (Odisej). Med {tevilnimi
nagradami in priznanji naj omenimo Glazerjevo listino, ki jo je za dose‘ke na podro~ju kulture
v zadnjih dveh letih prejela ~lanica na{e Drame Nata{a Matja{ec Ro{ker, in Severjevo
nagrado, ki jo je za vlogo v drami Nevarna razmerja prejel igralec Branko Jordan.
Umetni{ki ansambli na{ega gledali{~a so tudi lani gostovali na uglednih doma~ih in
mednarodnih festivalih, med drugim je Opera gostovala v Padovi in Oderzu v Italiji, Drama
v Zagrebu in Beogradu, dogovarjamo pa se za ve~ gostovanj v Aziji, Ju‘ni Ameriki in Evropi.
Tudi v letu 2012 smo posebno skrb posve~ali vzgoji in izobra‘evanju mlaj{ih. Opera je krstno
uprizorila otro{ko opero Kdor upa, ne odneha, Drama pa se je s premiero igre Juri Muri v
Afriki poklonila lani preminulemu pesniku Tonetu Pav~ku.
Zavedamo se, da gospodarska kriza {e ni kon~ana, zato smo glede prihodnosti na{ega
ustvarjanja zaskrbljeni. Mnogi jemljejo kulturo in umetnost kot stro{ek, je pa v bistvu
investicija. Prepri~ani smo, da se kultura v prihodnosti lahko razvija kot perspektivna
gospodarska panoga, ~esar se ‘e zavedajo v nekaterih dr‘avah. V kulturo je treba investirati.
Nekateri sponzorji so to ‘e spoznali, investiranje v kulturo jim pomeni dodano vrednost.
Gledano v celoti lahko re~emo, da je v letu 2012 SNG Maribor – Drama, Opera,
Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje – kljub var~evalnim ukrepom in racionalizaciji
stro{kov izkazal umetni{ko rast in poslovno stabilnost.
Danilo Ro{ker
direktor SNG Maribor
4
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
VSEBINA
I.
POSLOVNO PORO^ILO
Splo{ni del
Poro~ilo o dose`enih ciljih in rezultatih
1
2
2.1
2.2
3
3.1
3.2
4
4.1
4.2
4.2.1
4.2.2
4.3
5
6
7
8
9
10
11
11.1
11.2
11.2.1
11.2.1.1
11.2.1.2
11.2.1.3
11.2.1.4
11.2.1.5
11.2.1.6
11.2.2
11.2.3
11.2.3.1
11.2.3.2
11.2.4
11.2.4.1
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je javnega
uporabnika
Dolgoro~ni cilji SNG Maribor
Temeljni cilji
Klju~ni elementi vizije in dolgoro~nega razvoja, ki ga pri svoji dejavnosti zasleduje
SNG Maribor
Vsebinsko poro~ilo javnega zavoda SNG Maribor – Drama, Opera in Balet – za leto 2012
Zastavljeni cilji za leto 2012
Dose‘eni cilji v letu 2012
Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2012 in primerjava z
dose‘enimi rezultati v letu 2012
Dose‘eni rezultati v letu 2012
Analiza dose‘enih rezultatov poslovanja
Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov
Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
Splo{ne ugotovitve
Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri~akovanih posledic pri izvajanju programa
Ocena uspeha pri doseganju ciljev v primerjavi z dose‘enimi cilji iz poro~ila
preteklega leta
Ocena gospodarnosti in u~inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in
merila
Ocena delovanja sistema notranjega finan~nega nadzora
Pojasnila za podro~ja, na katerih zastavljeni cilji niso bili dose‘eni, zakaj niso bili
dose‘eni
Ocena u~inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro~ja
Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj
Poro~ilo o uporabi sredstev za investicijsko vzdr‘evanje in nakup opreme
Analiza kadrovanja in kadrovske politike
Sestava zaposlenih v SNG Maribor na dan 31. 12. 2012
[tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah
Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve
Sestava zaposlenih po delovni dobi
Sestava zaposlenih po starosti
Sestava zaposlenih po spolu
Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
Napredovanja zaposlenih
Fluktuacija
Prenehanje delovnega razmerja po razlogih
Upokojitve
Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
Nadomestila bolni{kih odsotnosti
5
L
I
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
POSLOVNO PORO^ILO ZA LETO 2012
Glede na namen, zaradi katerega je bil zavod ustanovljen, kot javno slu‘bo opravlja naslednje
naloge:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
izvaja gledali{ke, operne in plesne predstave;
izvaja koncerte, plesne in druge prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami;
organizira in izvaja gledali{ke, plesne in glasbene delavnice;
nudi prireditve mlaj{emu ob~instvu in te‘je prilagodljivim dru‘benim skupinam po
dostopni ceni;
programsko in poslovno sodeluje z dr‘avnimi dramskimi in opernimi gledali{~i,
Cankarjevim domom in Slovenskim gledali{kim muzejem;
na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV
Slovenija;
sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo in
umetni{kim {olam omogo~a predstavitve njihove umetni{ke produkcije;
organizira in izvaja gledali{ki festival Bor{tnikovo sre~anje;
nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta;
skrbi za razvoj gledali{ke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem
umetni{kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehni~nega osebja;
skrbi za gledali{ko, operno in plesno vzgojo mladih, omogo~a predstavljanje novih
del slovenskim avtorjem ter vzdr‘uje ravnovesje med kulturnim izro~ilom in novimi
umetni{kimi stremljenji;
omogo~a umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom;
skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledali{kih listov in drugih publikacij in neguje
strokovno in publicisti~no refleksijo;
skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav;
skrbi za predstavitev kvalitetne umetni{ke produkcije z organizacijo gostovanj doma~ih
in tujih gledali{~;
predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v Sloveniji;
predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v tujini;
nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehni~no pomo~ drugim izvajalcem
kulturnih programov;
sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini;
sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih sredi{~ih sosednjih regij in v
mednarodnem prostoru;
se vklju~uje v kulturno ‘ivljenje lokalne in {ir{e skupnosti in omogo~a uporabo svojih
prostorskih in tehni~nih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve;
predstavlja svojo in slovensko umetni{ko produkcijo mednarodni strokovni javnosti
preko Festivala Bor{tnikovo sre~anje in z na~rtnim vabljenjem tuje strokovne javnosti
in selektorjev mednarodnih festivalov.
6
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
PORO^ILO O DOSE@ENIH CILJIH IN REZULTATIH
1
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO
DELOVNO PODRO^JE JAVNEGA UPORABNIKA
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je SNG Maribor:
• Zakon o delovnih razmerjih
• Zakon o uresni~evanju javnega interesa za kulturo
• Zakon o javnih uslu‘bencih
• Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju
• Zakon o javnih financah
• Zakon o ra~unovodstvu
• Zakon o zavodih
• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu
• Zakon o varstvu osebnih podatkov
• Zakon o interventnih ukrepih
• Zakon za uravnote‘enje javnih financ
• Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor
• Kolektivna pogodba za javni sektor
• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji
• Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvr{~anje orientacijskih delovnih mest
in nazivov v pla~ne razrede
• Uredba o pla~ah direktorjev v javnem sektorju
• Uredba o napredovanju javnih uslu‘bencev v pla~ne razrede
• Uredba o kriterijih za dolo~itev vi{ine polo‘ajnega dodatka
• Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik
• Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev
• Pravilnik o delovanju Festivala Bor{tnikovo sre~anje
• Pravilnik o pogojih sodelovanja na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje
• Pravilnik o avdicijah in delu avdicijske komisije
• Pravilnik o oddaji dvoran in drugih prostorov SNG Maribor
• Pravilnik o ra~unovodstvu
• Pravilnik o enotnem kontnem na~rtu za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava
• Pravilnik o raz~lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
• Pravilnik o na~inu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih
osnovnih sredstev
• Pravilnik o pripravi konsolidirane premo‘enjske bilance dr‘ave in ob~in
• Pravilnik o na~inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ~lenu Zakona o ra~unovodstvu
• Pravilnik o sestavljanju letnih poro~il za prora~un, prora~unske uporabnike in druge
osebe javnega prava
• Navodilo o pripravi zaklju~nega ra~una dr‘avnega in ob~inskega prora~una ter
metodologije za pripravo poro~ila o dose‘enih ciljih in rezultatih neposrednih in
posrednih uporabnikov prora~una
7
L
2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
DOLGORO^NI CILJI SNG MARIBOR
Temeljne zna~ilnosti, ki omogo~ajo dolgoro~ni strate{ki razvoj zavoda, so: poslovna stabilnost,
strokovnost in umetni{ka rast, blagovne znamke Drama, Opera, Balet SNG Maribor in Festival
Bor{tnikovo sre~anje, geostrate{ki polo‘aj mesta Maribor, dejstvo, da je Maribor univerzitetno
mesto, bli‘ina gledali{kih sredi{~, kot so Gradec v Avstriji, Zagreb na Hrva{kem in Budimpe{ta
na Mad‘arskem.
2.1
TEMELJNI CILJI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e v slovenskem,
evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanje polo‘aja kulturnega sredi{~a na geografski
osi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta;
imeti eno od najpomembnej{ih in klju~nih vlog pri izvedbi projekta Maribor 2012 –
Evropska prestolnica kulture;
kot kulturna prestolnica biti generator in gibalo kulturnega, gospodarskega in
turisti~nega razvoja ter razvoja ~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v okolju;
projekti in umetni{ke stvaritve Drame, Opere, Baleta ter Simfoni~nega orkestra naj
imajo prepoznaven “karakter oz. pe~at SNG Maribor”;
prispevati k uveljavljanju slovenske dramske, operne, baletno-plesne in glasbene
kulturne zakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;
sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi v
doma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturnoumetni{kem in strokovnem nivoju;
sodelovanje z nevladnimi organizacijami;
omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{koglasbenih in plesnih dejavnosti;
sistemati~no skrbeti za novo slovensko dramsko in glasbeno produkcijo (krstne
izvedbe);
skrbeti za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulturne dedi{~ine;
biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih
programov in na~inu organiziranosti;
sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod v svetu;
biti gledali{~e, ki s svojimi kakovostnimi programi zadovoljuje ‘elje, pri~akovanja in
hotenja ciljnih skupin publike, pokroviteljev in gospodarstva;
sistemati~no spodbujati mlade za negovanje in ustvarjanje gledali{ke kulture;
z marketin{kimi aktivnostmi pove~evati {tevilo obiskovalcev in tr‘ni dele‘;
spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev.
8
L
2.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
KLJU^NI ELEMENTI VIZIJE IN DOLGORO^NEGA RAZVOJA, KI JIH
PRI SVOJI DEJAVNOSTI ZASLEDUJE SNG MARIBOR
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
oblikovanje, razvijanje in udejanjanje kulturne in {ir{e nacionalne identitete;
izvajanje dogovorjenega dela javnega interesa iz nacionalnega kulturnega programa;
razvijanje in pospe{evanje kulture, {e posebej kulture turisti~nega mesta, regije in
republike;
zadovoljevanje kulturnih potreb dr‘avljanov in dr‘avljank Slovenije in Slovencev v
zamejstvu;
sooblikovanje odprtosti mesta z vsestranskim kulturno-umetni{kim in turisti~nim
mednarodnim pretokom;
predstavljanje, produciranje, koproduciranje, organiziranje kulturno-umetni{kih,
protokolarnih in drugih prireditev ter festivalov;
zagotavljanje prostorskih, tehni~nih in kadrovskih pogojev za izvajanje razli~nih
programov;
skrb za mednarodno kulturno, umetni{ko in strokovno sodelovanje kot vse
pomembnej{e dejavnosti za razvoj ~love{ke skupnosti, doseganje miru, medsebojnega
razumevanja in so‘itja med narodi in dr‘avami sveta;
sodelovanje s sorodnimi kulturnimi institucijami doma in po svetu za uresni~itev novih
kulturno-umetni{kih projektov;
s svojimi repertoarnimi programi sodelovati pri razvoju mesta Maribor, ki je zgodovinsko,
turisti~no in kulturno dovolj zanimivo, da postane eno pomembnej{ih evropskih mest;
biti gledali{~e, ki bo omogo~alo umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim
umetnikom na podro~ju gledali{ko-glasbenih dejavnosti;
gledali{~e, v katerega bodo prihajali najve~ji umetniki in ansambli s celega sveta;
biti gledali{~e, ki bo v slovenskem, evropskem in svetovnem gledali{kem prostoru
zavzemalo vidnej{e, opa‘eno in izpostavljeno mesto.
biti gledali{~e, ki je s svojimi programi aktivno sodelovalo v projektu Maribor 2012 –
Evropska prestolnica kulture.
9
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
3
VSEBINSKO PORO^ILO JAVNEGA ZAVODA SNG MARIBOR –
DRAMA, OPERA IN BALET – ZA LETO 2012
3.1
ZASTAVLJENI OPERATIVNI CILJI za leto 2012
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
izvedba dramskih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2012;
ponovitve izbranih predstav po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2012;
izvedba opernih in baletnih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2012;
izvedba simfoni~nih in drugih glasbenih koncertov po finan~nem na~rtu in programu
za leto 2012;
samostojni koncert zbora, vokalno-instrumentalna dela – rekviemi, kantate, ma{e;
koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi
opernimi in baletnimi hi{ami ter festivali;
programsko sodelovanje z javnim zavodom MARIBOR 2012 pri projektu Evropska
prestolnica kulture;
o‘ivitev starega mestnega jedra s programi Drame, Opere in Baleta ter s simfoni~nim
orkestrom SNG Maribor in Festivalom Bor{tnikovo sre~anje;
var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;
reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;
pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (vrtec, osnovne {ole, dijaki,
{tudentje) s pedago{ko-andrago{kimi programi;
mednarodna gostovanja;
motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja
sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;
ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih
onemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;
povrnitev benificirane dobe za baletne plesalce (sprememba Zakona o ZPIS, Ur. l.
RS {tev. 106/99, ~len 193);
uporaba temeljnih na~el odli~nosti po organizacijskih enotah, ki bodo imela klju~ni
vpliv na motiviranje zaposlenih na vseh podro~jih;
sodelovanje z drugimi javnimi zavodi;
pospe{eno programsko sodelovanje z zamejstvom ;
pospe{eno izvajanje marketin{kih in PR-aktivnosti s prepoznavnostjo Drame, Opere,
Baleta in simfoni~nih koncertov Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor;
izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo
programov Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob
za umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog);
10
L
3.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
DOSE@ENI CILJI
V letu 2012 so bili dose‘eni vsi zastavljeni cilji v Drami, Operi, Baletu, pri simfoni~nih in
zborovskih koncertih, na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje, saj smo v preteklem letu v
Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor imeli 573 prireditev, ki jih je obiskalo 188.240
obiskovalcev. Med temi prireditvami sta bili tudi 2 dobrodelni.
Med dose‘ene cilje uvr{~amo tudi:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
uspe{no sodelovanje z Zavodom Maribor 2012 – pri projektu EPK 2012
Drama SNG Maribor je postala polnopravna ~lanica Evropske gledali{ke konvencije –
ETC,
na{a gostovanja v tujini,
gostovanja drugih pri nas,
druge prireditve, ki smo jih organizirali,
pove~anje marketin{ke aktivnosti za dvig obiskanosti predstav,
izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih prijemov za vzgojo osnovno{olske, srednje{olske
in {tudentske publike,
izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih dejavnosti za umetni{ke ansamble, tehni~ne
delavce in strokovne slu‘be,
nove programe in primerne vsebine za pove~anje programske ponudbe in s tem
zagotovitev optimalne zasedenosti zaposlenih v SNG Maribor,
dosegli smo dogovore za mednarodna gostovanja programov Drame, Opere, Baleta
SNG Maribor.
V letu 2012 nismo dosegli:
•
•
•
program Drame, Opere, Baleta ni bil optimalen zaradi projekta EPK;
ureditve formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne
dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih
onemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj, na katere
smo sicer opozarjali, a so v pristojnosti vlade in sindikatov;
na~rtovanih prihodkov iz nejavnih virov zaradi globalne finan~ne krize.
Nismo uspeli izbolj{ati pogojev dela za umetni{ki ansambel in zaposlene v tehniki in
skupnih slu‘bah:
•
•
izbolj{anja infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo
programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob
za umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog) zaradi
nedodeljenih sredstev s strani financerja;
nabava instrumentov.
11
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Poro~ilo o delu Drame SNG Maribor v letu 2012
Leto 2012 je bilo za Maribor prelomno zgodovinsko leto: najprej
zaradi celoletnih prireditev Maribor 2012 – Evropska prestolnica
kulture, drugi~ pa zaradi protestni{kega gibanja v novembru in
decembru tega leta zoper koruptivno politiko mariborskega
‘upana in ob~inske oblasti. Evropska prestolnica kulture bo
najbr‘ pozabljena veliko prej kot ljudska vstaja, ki se je iz
Maribora raz{irila na vso Slovenijo.
Mariborska Drama je leto 2012 pre‘ivela kot institucionalno in
profesionalno stabilno ter umetni{ko visokoproduktivno
obdobje, torej kot ~as, ko smo ‘eli pozitivne posledice
umetni{kega razvoja minulih let.
Vili Ravnjak
umetni{ki direktor Drame
SNG Maribor
Izvedenih je bilo pet premier rednega programa: Nevarna
razmerja (10. 3. 2012), Sen kresne no~i (6. 4. 2012), Paradoks o
igralcu (30. 5. 2012), Veliki briljantni val~ek (29. 9. 2012), Odisej
(10. 10. 2012) in dve premieri dodatnega programa: uprizoritev
za mladino Totalka (15. 11. 2012) in igralski avtorski projekt Do
tu sega gozd (16. 11. 2012).
Uprizoritve Nevarna razmerja, Sen kresne no~i in Paradoks o igralcu
so prinesle zelo sodobne in aktualne interpretacije klasi~nih
besedil (C. de Laclosa, W. Shakespeara, D. Diderota in J.
Racina); v igralskem in re‘ijsko dramatur{kem pogledu so bile
v marsi~em prave inovacije, zlasti Paradoks o igralcu v avtorski
re‘iji S. Horvata, ki je hkrati hvalnica gledali{~u in poglobljena
{tudija igralske umetnosti; domi{ljijsko bogata in izvirna je bila
tudi re‘ija Sna kresne no~i D. Zlatarja Freya. Najve~ vrhunskih
igralskih kreacij je nastalo v Nevarnih razmerjih, ki se jih bomo
spominjali {e po odli~ni scenografiji in kostumografiji. Uprizoritvi
Velikega briljantnega val~ka in Odiseja, ki sta temeljili na tekstih
sodobnih avtorjev (D. Jan~ar, G. Stefanovski), sta se prav tako
odlikovali po dobri ansambelski igri. Igralsko odli~na in re‘ijsko
domiselna ter tekstovno izzivalna je bila uprizoritev Do tu sega
gozd, ki je nastala kot avtorski projekt ~lanov na{ega igralskega
ansambla (N. Matja{ec Ro{ker, D. Herga, B. Jordan).
V letu 2012 se je utrdil ansambelski na~in igre, kar je ena
bistvenih odlik dana{nje mariborske Drame.V uprizoritvah kot
npr. Nevarna razmerja ali Paradoks o igralcu, pa tudi Veliki briljantni
val~ek in Do tu sega gozd, je pri{el do polnega izraza skozi ve~
zadnjih sezon razvijajo~i se na~in igre ali odrske (igralsko-re‘ijske)
konvencije, ki temelji na ~ustveno in miselno natan~no izdelanih
dramskih likih oz. njihovih medsebojnih odnosih ter na visoki
notranji koncentraciji igralcev in igralk, ki te like napravijo {ele
12
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
zares ‘ive in prepri~ljive. Sposobnost visoke umske koncentracije
(polna notranja prisotnost) in delovna motiviranost izvajalcev
odlo~ata o kvaliteti posamezne uprizoritve, pa tudi ponovitev.
V letu 2012 sta bili izvedeni dve veliki, tehni~no in organizacijsko
zelo zahtevni koprodukciji. V okviru prireditev Evropska
prestolnica kulture je nastala uprizoritev Veliki briljantni val~ek,
pri kateri sta kot koproducenta sodelovala SNG Drama
Ljubljana in Zavod Maribor 2012. Na povabilo gledali{~a
Gavella iz Zagreba in Teatra Ulysses z Brionov smo se pridru‘ili
veliki mednarodni koprodukciji gledali{~ iz dr‘av biv{e
Jugoslavije, v okviru katere je nastala uprizoritev Odisej. Obe
predstavi sta zdru‘ili najbolj{e ustvarjalce iz razli~nih mati~nih
gledali{kih hi{, kar je omogo~ilo zanimive, predvsem pa medijsko
odmevne gledali{ke dogodke, zagotovilo pa nam je tudi ve~
mednarodnih gostovanj ter ve~je {tevilo ponovitev in gledalcev.
[tevilo publike (41.917) in {tevilo ponovitev predstav (222) je
bilo v letu 2012 v povpre~ju zadnjih let. Bistveno se je pove~alo
{tevilo gostovanj (63), zlasti mednarodnih (25).
Na organizacijsko izvedbo programa v prvi polovici leta 2012
je mo~no vplivala telesna po{kodba igralke v uprizoritvi Paradoks
o igralcu. Zaradi navzkri‘nih zasedb z ostalimi uprizoritvami je
bila premiera, prvotno na~rtovana za 20. januar, lahko izvedena
{ele 30. maja 2012, kar je povzro~ilo tudi manj{e {tevilo ponovitev.
V letu 2012 smo gostili tri tuje dramske pisce, katerih tekste
smo uprizorili: v maju Christopherja Hamptona (Nevarna
razmerja) in Jean-Clauda Carrièra (Zborovanje ptic), v oktobru
Gorana Stefanovskega (Odisej).
V tem letu smo postali polnopravni ~lani Evropske gledali{ke
konvencije (ETC – European Theatre Convention), kar nam
bo omogo~ilo v prihodnjih letih veliko ve~ mednarodnega
sodelovanja in gostovanj na{ih predstav v tujini.
Gledano v celoti lahko re~emo, da je za nami ustvarjalno bogato
leto, v katerem je mariborska Drama znova izkazala umetni{ko
rast in institucionalno stabilnost ter na ta na~in potrdila splo{no
prepri~anje, da je med najbolj{imi dramskimi gledali{~i v
Sloveniji in {ir{i regiji.
Vili Ravnjak
umetni{ki direktor Drame
Maribor, 5. februar 2012
13
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Premierne uprizoritve
Choderlos de Laclos,
Christopher Hampton
NEVARNA RAZMERJA
(Les Liaisons dangereuses)
Re‘iser Aleksandar
Popovski
Premiera 10. marec 2012
Stara dvorana
William Shakespeare
SEN KRESNE NO^I
(A Midsummer Night’s Dream)
Re‘iser Damir Zlatar Frey
Premiera 6. april 2012
Stara dvorana
Denis Diderot,
Jean Racine
PARADOKS O IGRALCU
Prva slovenska uprizoritev
Re‘iser Sebastijan Horvat
Premiera 30. maj 2012
Stara dvorana
Koprodukcija z E. P. I. centrom
»O~itno imajo v mariborski Drami zelo sre~no
roko pri realizaciji dramskih tekstov, ki so ob
gledali{ki do‘iveli {e filmsko realizacijo.
Predstava Od blizu Patricka Marberja je postala
prava doma~a in mednarodna uspe{nica,
Nevarna razmerja imajo {e za stopnjo vi{ji
potencial, oboje pa dale~ presega filmsko
produkcijo z zvezdni{ko zasedbo.«
Peter Rak, Ni~ ve~ in ni~ manj kot ljubezen, Delo,
17. marec 2012
»Freyev Sen kresne no~i je neulovljiva,
ambivalentna predstava, ki gledalca ‘e kar
nejevoljno zlahka ovija okoli prsta, in obenem
zbuja sumni~avost, ko tako brezsramno izkazuje
svojo namero po razdajanju tako hipoma in
scela.«
Nika Leskov{ek, Brezsramna zapeljivost
gledali{kega eklekticizma, Dnevnik,
19. april 2012
»Toliko igralskega ansambla na odru nismo videli
‘e dolgo, {e pomembnej{e pa je, da ‘e dolgo
niso skupaj tako zelo dobro igrali. /…/
Zaradi po{kodbe v igralskem ansamblu je bila
premiera za skoraj pet mesecev prestavljena.
Ni~ za to. Tudi zdaj je paradoks o igralcu sijajen
teater o teatru, v katerem blesti vsa mariborska
Drama. Predstava je gotovo »prete‘ka« za {iroko
praznovanje, postavlja pa imeniten slavolok
zmage gledali{~u igralca in gledalca.«
Petra Vidali, Paradoks igralca, Ve~er,
20. junij 2012
14
L
E
Drago Jan~ar
VELIKI BRILJANTNI
VAL^EK
Re‘iser Diego de Brea
Premiera 29. september 2012
Stara dvorana
Premiera 17. november 2012
SNG Drama Ljubljana
Koprodukcija s SNG Drama
Ljubljana in z Zavodom Maribor
2012 - EPK
Goran Stefanovski
ODISEJ
Krstna uprizoritev
Re‘iser Aleksandar Popovski
Premiera 20. julij 2012
Gledali{~e Ulysses na Brionih,
Hrva{ka
Premiera v Mariboru
10. oktober 2012
Velika dvorana
Koprodukcija z Gledali{~em
Ulysses Brioni, GDK Gavella
Zagreb, Ateljejem 212 Beograd,
Festivalom Sterijino pozorje Novi
Sad, Srpskim narodnim pozori{tem
Novi Sad in Teatrom na navigatorot
Skopje
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
»De Brea svojo zna~ilno re‘ijo sprosti, v estetskih
razgledih se napaja na tujem, ko ga zanima
koreografiranje in orkestriranje ritmi~nih
prestopkov, ter jo razmahne v aktualno u~inkovit
splet simbolnih indicev, alegori~nih prepletov,
atmosferskih udu{itev, z nekaj glasbenimi
intervencijami (chopinovske) epifanije. /…/
Najsi gre za izris krogotoka neizbe‘nega stanja
ali poskus (utopi~ne) alternative, je uprizoritev
vsekakor nekaj, kar je slovenska publika z
razlogom navdu{eno pozdravila.«
Nika Leskov{ek, Ko metafora prikli~e realnost,
Dnevnik, 8. oktober 2012
»Glavni izplen te predstave je fascinacija,
pa ne nad vsebino, ampak nad formo –
nad dovr{enostjo re‘ije, nad fenomenalno
naravnanostjo glavnega igralca, nad iskrivimi
humornimi ko{~ki, ki jih Popovski razporedi po
vsej predstavi, ki je res estetsko dovr{ena in
na trenutke navdihujo~a.«
Vesna Jurca Tadel, Zakaj Stefanovski potrebuje
Odiseja?, Pogledi, 24. oktober 2012
15
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Dodatni program
Nata{a Matja{ec Ro{ker
DO TU SEGA GOZD
Krstna uprizoritev
Samostojni umetni{koraziskovalni avtorski projekt
igralcev Nata{e Matja{ec Ro{ker,
Branka Jordana in Davorja Herge
Premiera 16. november 2012
Tribuna na odru Stare dvorane
»Ne glede na odgovor, dober avtorski projekt
je to. Te‘o mu daje tudi neforsiranje prvotne
avtorske instance – v predstavi so vloge vseh
treh izvajalcev enakovredne in enako dobro
odigrane.«
Petra Vidali, Razdejani, Ve~er,
20. november 2012
Predstava za mladino
Tamara Matevc, Maja Borin
TOTALKA
Krstna uprizoritev
Re‘iserka Branka Nikl Klampfer
Premiera 15. november 2012
Mali oder
16
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Ponovitve uprizoritev iz prej{njih let
1. ^AROVNICA HILLARY
GRE V OPERO (2005)
1.
2.
3.
2. VILIN^EK (2007)
3. PRAVLJICA O CARJU
SALTANU (2009)
4. MALOME[^ANSKA
SVATBA (2009)
4.
5.
5. BEBOP (2010)
6.
6. OD BLIZU (2010)
7. JANKO IN METKA
(2010)
8. ANTIGONA (2010)
9. DON JUAN (2011)
7.
8.
9.
10. SRE^NI DNEVI (2011)
11. ZBOROVANJE PTIC
(2011)
12. JURI MURI V AFRIKI
(2011)
13. @ENSKA, KI SEM JI
BRAL (2011)
10.
11.
12.
13.
17
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Nagrade in priznanja
PETER BO[TJAN^I^
Bob leta 2011, ~asnik Ve~er
(29. januar 2012)
MILADA
KALEZI] BO[TJAN^I^
Naj kulturnik Maribora 2011
po izboru novinarjev,
revija Maribor~an
(3. februar 2012)
PETER TERNOV[EK
Dobitnik Glazerjeve nagrade za
‘ivljenjsko delo
(21. marec 2012)
18
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
NATA[A
MATJA[EC RO[KER
Dobitnica Glazerjeve listine
za dose‘ke na podro~ju kulture
v zadnjih dveh letih
(21. marec 2012)
VLADO NOVAK
prejel ~astni naziv
Ambasador SNG Maribor
(9. november 2012)
BRANKO JORDAN
Severjeva nagrada
za vlogo Vikonta de Valmonta
v Nevarnih razmerjih
(16. december 2012)
19
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Nagrada spletni strani
SNG Maribor
Spletna stran Slovenskega
narodnega gledali{~a Maribor
je osvojila glavno nagrado
na hrva{kem nate~aju “VIDI Web
Top 100” v kategoriji “VIDI Web
Top 10 exU”.
(december 2012)
20
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Statisti~ni pregled produkcije
2008
2009
2 010
2 011
2 01 2
19 6
200
268
273
236
Dramine predstave
179
182
230
260
222
Predstave v SNG Maribor
153
165
213
230
173
136
2
15
147
5
13
175
11
27
217
13
159
14
**
**
43
35
55
43
63
36
7
25
10
41
14
29
14
38
25
Skupno {tevilo obiskovalcev 47.4
77
.47
3 6.7
68
6.768
42.836
42.9
77
42.97
44.951
Obiskovalci na Draminih predstavah 43.489
33.7
40
3.740
35.495
38.398
41.9
17
1.91
Obiskovalci v SNG Maribor
31.828
25.836
31.0
15
1.01
33.1
73
3.17
26.0
14
6.01
• na Draminih predstavah
27.840
• na gostujo~ih predstavah
315
• na predstavah Festivala Bor{tnikovo sre~anje 3.673
22.808
1.054
1.974
23.674
3.319
4.022
28.594
4.579
**
22.980
3.034
**
15.649
10.93
2
0.932
11.82
1
1.821
9.804
18.93
7
8.937
13.416
2.233
8.415
2.517
8.140
3.681
5.834
3.970
11.115
7.822
85,4%
81,5%
82,8%
83,7%
86,9%
Skupno {tevilo predstav
• Dramine predstave
• gostujo~e predstave
• Festival Bor{tnikovo sre~anje
Dramine predstave na gostovanjih
• Sloveniji
• v tujini in zamejstvu
Obiskovalci na Draminih gostovanjih
• po Sloveniji
• v tujini
Zasedenost dvoran
*
**
Na odrih SNG Maribor/Drama smo v letu 2012 zabele‘ili {e 37 drugih prireditev
(od tega 8 prireditev v organizaciji EPK), ogledalo si jih je 4.642 obiskovalcev
(od tega 1.794 obiskovalcev EPK).
Statistika Festivala Bor{tnikovo sre~anje za leto 2012 je prikazana v samostojni tabeli.
21
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Drama na gostovanju
Gostovanja in festivali v Sloveniji
Gledali{~a
SNG Drama Ljubljana
• ^AROVNICA HILLARY
GRE V OPERO
• NEVARNA RAZMERJA
• VELIKI BRILJANTNI VAL^EK
(koproducent)
Cankarjev dom
• JANKO IN METKA
Mini teater Ljubljana
• JANKO IN METKA
Avditorij Portoro‘
• DON JUAN
!!!!!""""
!!!!!""""
Festivali
47. Festival Bor{tnikovo
sre~anje
SNG Maribor
• ZBOROVANJE PTIC
• NEVARNA RAZMERJA
Pikin festival,
Velenje
• JURI MURI V AFRIKI
Festival Bobri, Ljubljana
• JURI MURI V AFRIKI
22
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Gostovanja in festivali v tujini
• Gledali{~e Ulysses
Brioni, Hrva{ka
• GDK Gavella Zagreb,
Hrva{ka
• Srpsko narodno
pozori{te Novi Sad, Srbija
• ODISEJ (koproducenti)
INK Pula, Hrva{ka
• OD BLIZU
!!!!!""""
!!!!!"""""
Festival Zlati lev,
Umag, Hrva{ka
• @ENSKA, KI SEM JI BRAL
Festival Mucijevi dani,
Beograd, Srbija
Pozori{te Atelje 212
• ZBOROVANJE PTIC
23
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Zamejstvo
Slovensko stalno
gledali{~e Trst, Italija
• ^AROVNICA HILLARY
GRE V OPERO
Kulturni dom Pliberk,
Avstrija
• @ENSKA, KI SEM JI BRAL
24
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Gostovanja drugih gledali{~
INK Pula, Hrva{ka
1.
1. SAMICE
2.
HNK Vara‘din, Hrva{ka
2. KOMEDIJA O LONCU
Theatre Gigante
3. DRUGE TRI SESTRE
SNG Drama Ljubljana
4. KO SEM BIL MRTEV
5. MALA ^AROVNICA
3.
4.
SNG Nova Gorica
6. KROJA^I SVETA
(koprodukcija z EPK)
SLG Celje
7. MUHE
Mestno gledali{~e Ptuj
8. GAJA[, ARESTANT
5.
Zavod Bunker Ljubljana
6.
9. TAM DALE^ STRAN
7.
8.
9.
25
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Ostale zanimivosti v letu 2012
150. ponovitev uprizoritve
^arovnica Hillary gre v
opero
(8. september 2012)
50. ponovitev uprizoritve
Juri Muri v Afriki
(15. september 2012)
100. ponovitev uprizoritve
Vilin~ek
(15. december 2012)
26
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Gledali{ki listi in plakati v letu 2012
Pogovori o uprizoritvah
s Slavkom Pezdirjem
v SNG Maribor
• Nevarna razmerja
(20. marec 2012)
• Sen kresne no~i
(17. april 2012)
Pogovori
z avtorji uprizoritev
Drame SNG Maribor v
sodelovanju z Zavodom
Maribor 2012 - EPK
Drama SNG Maribor je v letu 2012
postala polnopravna ~lanica
Evropske gledali{ke konvencije
(ETC – European Theatre Convention).
• Christopher Hampton –
Nevarna razmerja
(22. maj 2012)
• Jean-Claude Carrière –
Zborovanje ptic
(31. maj 2012)
• Goran Stefanovski – Odisej
(12. oktober 2012)
27
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Beseda umetni{ke direktorice Alje Predan o
47. Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2012
Alja Predan
umetni{ka direktorica FBS
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje je potekal med 16. in 26.
oktobrom 2012 pod sloganom Ostrimo ustvarjalnost!
Festival se je po preobrazbah v preteklih treh letih utrdil v
vsebinskem in organizacijskem smislu.V letu, ko je bil Maribor
Evropska prestolnica kulture, se je {e uspe{neje in bogateje
mednarodno pozicioniral, obenem pa ponudil najobse‘nej{o
bero najbolj{ih slovenskih predstav doslej.
Tekmovalni program po izboru selektorja Primo‘a Jesenka je
obsegal 12 predstav, skoraj {e enkrat toliko, 11 naslovov, pa je
{tel tudi spremljevalni program, ki sta ga izbrala selektor in
umetni{ka direktorica.
@e tretje leto smo organizirali slovenski showcase. Letos je {tel
10 predstav, ki so bile izbrane iz obeh glavnih programov, potekal
pa je pet dni, med 16. in 20. oktobrom. Gostili smo 38
mednarodnih strokovnjakov, bodisi kritikov bodisi festivalskih
programerjev, ki so si ogledali na{o selekcijo. Po njihovih odzivih
sode~, je bil showcase uspe{en in je dobro reprezentiral slovensko
gledali{~e. Seveda pa tudi na tem mestu poudarjam, da je
showcase samo prilo‘nost, kjer se snidejo na{e predstave in tuji
strokovnjaki. Kako to prilo‘nost iztr‘ijo na{a gledali{~a, je seveda
odvisno od njih samih. Festival samo prijazno omogo~i
platformo, vse drugo ni in ne sme biti ve~ v njegovi domeni.
Gotovo najpresti‘nej{i dogodek je bila otvoritvena predstava,
velika mednarodna koprodukcija When the mountain changed its
clothing.V zgodovini Bor{tnikovega sre~anja se je zgodilo prvi~,
da je festival sodeloval kot koproducent, {e posebej pa kot
enakopraven partner velike mednarodne koprodukcijske mre‘e.
Producent te uprizoritve je bil ugleden nem{ki festival
Ruhrtriennale iz Bochuma, ustvarila pa sta jo veliki mag
evropskega glasbenega gledali{~a Heiner Goebbels in vrhunsko
vokalno gledali{~e Karmine [ilec Carmina Slovenica.
Koproducenti tega presti‘nega mednarodnega projekta so bile
poleg FBS in Maribora 2012 – EPK ugledne mednarodne
ustanove Steirischer Herbst (Gradec, Avstija), Festival
D’Automne (Pariz, Francija), Grand Théâtre Luxembourg
(Luksemburg), Kunstfestspiele Herrenhausen (Hannover,
Nem~ija), Kunstenfestivaldesarts (Bruselj, Belgija), Holland
Festival (Amsterdam, Nizozemska).
Program mostovi je bil v letu EPK {e posebej bogat, {tel je vsega
skupaj 7 predstav iz Nem~ije, Poljske, ^e{ke, Srbije in Hrva{ke.
V ‘ari{~u smo se posvetili ~e{ki drami in gledali{~u. Izdali smo
knjigo Sodobna ~e{ka drama. Pogovarjali smo se z dramatikoma
Romanom Sikoro in Petrom Kole~kom, na bralnih uprizoritvah
28
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
sli{ali njuni igri v slovenskem prevodu, spoznali zavidanja vredno
pra{ko ustanovo In{titut za umetnost in gledali{~e in si ogledali
predstavo Narodnega gledali{~a iz Brna.
Tradicionalno je postalo tudi sodelovanje z obema visoko{olskima
ustanovama, AGRFT in Filozofsko fakulteto v Mariboru, ter
Slavisti~nim dru{tvom Maribor. Povezovanje in utrjevanje dobro
uhojenih poti med nami je postalo bistvenega pomena. Vse ve~
{tudentov postaja aktivnih tako na organizacijskem kot tudi na
svojih strokovnih podro~jih.
Festival je v svoji spremljevalni dejavnosti gostil okroglo mizo v
organizaciji Dru{tva gledali{kih re‘iserjev z naslovom 4+4+4.
[est uglednih slovenskih gledali{kih re‘iserjev je izpostavilo svoj
pogled na gledali{~e, na kriti~ne razmere na podro~ju kulture in
na napovedi strukturnih sprememb na podro~ju uprizoritvenih
umetnosti.
Petdnevni mednarodni seminar za mlade kritike je nastal v
sodelovanju z mednarodno mre‘o Zdru‘enja gledali{kih kritikov
AICT/IATC. Gostili smo 13 mladih kritikov z vsega sveta, od
Ju‘ne Koreje prek evropskih dr‘av do Kenije. Njihovi zapisi o
festivalu so iz{li v lokalnih medijih in jih je mo~ najti na spletni
strani festivala.
Letos smo izvedli tudi tri filmske projekcije: Placebo (Karmina
[ilec), Designated Space (^e{ki fokus), {e posebej pa smo ponosni
na poklon divama slovenskega gledali{~a [tefki Drol~evi in
Ivanki Me‘anovi, ki smo si ju ogledali v filmu re‘iserja Vlada
[kafarja Deklica in drevo in se po projekciji z njima tudi v ‘ivo
pogovarjali. Na ta dogodek smo povabili tudi vse dobitnike in
dobitnice Bor{tnikovega prstana in Bor{tnikovih zlatih zna~k.
Odzvalo se jih je 12.
Festival smo ‘e preteklo leto raz{irili na druge mestne lokacije,
ki so nam ostale zveste tudi letos: Lutkovno gledali{~e Maribor,
Vetrinjski dvor, [TUK, Prvi oder Prve gimnazije, II. gimnazija itd.
Okrepili smo tudi delo pri pridobivanju publike, predvsem je
hvalevreden podatek, da so bile letos {tudentske predstave,
odigrane na [TUK-u, dobro obiskane s strani lokalne {tudentske
populacije. Prav tako se je pove~alo {tevilo obiskovalcev iz
Ljubljane, ki so uporabili festivalski javni prevoz.
Alja Predan
umetni{ka direktorica FBS
Maribor, februar 2013
29
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Program 47. Festivala Bor{tnikovo sre~anje sta zasnovala
selektor Primo‘ Jesenko in umetni{ka direktorica Alja Predan.
Tekmovalni program – 12 predstav
Simona Semeni~
Zgodba o nekem slastnem
truplu ali gostija ali kako
so se Roman Abramovi~,
lik Jan{a, {tririindvajsetletna
Julia Kristeva, Simona
Semeni~ in inicialki Z. I. zna{li
v obla~ku toba~nega dima
Re‘ija Primo‘ Ekart
Imaginarni
Mandi}stroj
Re‘ija Bojan Jablanovec
Via negativa in
SNG Drama Ljubljana
Iztok Mlakar
Sljehrnik
Re‘ija Vito Taufer
Gledali{~e Koper in
SNG Nova Gorica
Anton Pavlovi~ ^ehov
Tri sestre
Re‘ija Oliver Frlji}
Pre{ernovo gledali{~e Kranj
30
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Farid ud-Din Attar, Jean-Claude
Carrière, Peter Brook
Zborovanje ptic
Re‘ija Jernej Lorenci
Drama SNG Maribor
Zoltán Balázs po J. Cocteauju
Tristan in Izolda
Re‘ija Zoltán Balázs
Mini Teater in
Maladype Színház (Mad‘arska)
Choderlos de Laclos,
Christopher Hampton
Nevarna razmerja
Re‘ija Aleksandar Popovski
Drama SNG Maribor
Aleksander Nikolajevi~
Ostrovski
Nevihta
Re‘ija Jernej Lorenci
Mestno gledali{~e ljubljansko
31
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Georg Büchner
Dantonova smrt
Re‘ija Jernej Lorenci
Slovensko mladinsko gledali{~e,
Mestno gledali{~e Ptuj in
Maribor 2012 – Evropska
prestolnica kulture
Razredni sovra‘nik
(Re-/de-/konstrukcija)
Re‘ija Borut [eparovi}
Slovensko mladinsko gledali{~e
Miroslav Krle‘a
Gospoda Glembajevi
Re‘ija Ivica Buljan
SNG Drama Ljubljana
John Logan
Rde~a
Re‘ija Zvone [edlbauer
SNG Drama Ljubljana
32
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Spremljevalni program – 11 predstav
Po izboru selektorja Primo‘a Jesenka in umetni{ke direktorice
Alje Predan.
Zinnie Harris
Dlje od najdlje
Re‘ija Tijana Zinaji}
Mestno gledali{~e ljubljansko
Neda R. Bric
Kdor sam do ve~era
potuje skoz svet
(Simon Gregor~i~)
Re‘ija Neda R. Bric
SNG Nova Gorica
Janez Jan{a
Kdo je naslednji?
Re‘ija Janez Jan{a
Maska Ljubljana,
Tanzquartier Wien (Avstrija) in
Inkonst Malmö ([vedska)
Oscar Wilde
Ribi~ in njegova du{a
Re‘ija Ivan Peternelj
[KUC gledali{~e,
Slovensko mladinsko gledali{~e
in Zavod Projekt Atol
33
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Vedrana Rudan, Marko Bulc
Kurba
Re‘ija Marko Bulc
Marko Bulc v koprodukciji z
Gledali{~em Glej
Marko ^eh po motivih
A. P. ^ehova
Astrov vstopi v tovarno
Re‘ija Marko ^eh
E. P. I. center in
Cankarjev dom
Predstava iz spremljevalnega
programa Astrov vstopi v
tovarno (E. P. I. center in
Cankarjev dom) je bila
odpovedana zaradi bolezni
v ansamblu.
Matija Solce
po motivih Franza Kafke
Proces ali
‘alostna zgodba Josefa K.
Re‘ija Matija Solce
Lutkovno gledali{~e Maribor
Andrej Jus
V prelomu
Re‘ija Andrej Jus
E. P. I. center,
Lutkovno gledali{~e Maribor,
Lutkovno gledal{~e Ljubljana in
Moment
34
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Baba, babi, babo
Re‘ija Minca Lorenci
Moment in
Klub KGB
Martin McDonagh
Obdlanjenje v Spokanu
Re‘ija Matja‘ Latin
Slovensko ljudsko gledali{~e
Celje
Katja Hensel
Cifra, mo‘
Re‘ija Marko Bulc
SNG Nova Gorica,
KUD Pozitiv Ljubljana in
Umetni{ka gimnazija Nova
Gorica
35
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Slovenski showcase – 10 predstav
Sestavljen je iz 6 predstav tekmovalnega in 4 predstav spremljevalnega programa.
1.
1. Mandi}stroj
Re‘ija Bojan Jablanovec
Via negativa in SNG Drama Ljubljana
F. ud-D. Attar, J.-C. Carrière, P. Brook
2.
3.
2. Zborovanje ptic
Re‘ija Jernej Lorenci
Drama SNG Maribor
Simona Semeni~
3. Zgodba o nekem slastnem
truplu ali gostija ali kako
so se Roman Abramovi~,
lik Jan{a, {tririindvajsetletna
Julia Kristeva, Simona
Semeni~ in inicialki Z. I. zna{li
v obla~ku toba~nega dima
4.
5.
Re‘ija Primo‘ Ekart
Imaginarni
Zinnie Harris
6.
4. Dlje od najdlje
Re‘ija Tijana Zinaji}
Mestno gledali{~e ljubljansko
C. de Laclos, C. Hampton
5. Nevarna razmerja
Re‘ija Aleksandar Popovski
Drama SNG Maribor
Anton Pavlovi~ ^ehov
6. Tri sestre
7.
Re‘ija Oliver Frlji}
Pre{ernovo gledali{~e Kranj
Po J. Cocteauju
8.
9.
7. Tristan in Izolda
Re‘ija Zoltán Balázs
Mini Teater in
Maladype Színház (Mad‘arska)
Oscar Wilde
8. Ribi~ in njegova du{a
Re‘ija Ivan Peternelj
[KUC gledali{~e, SMG in
Zavod Projekt Atol
10.
Janez Jan{a
9. Kdo je naslednji?
Re‘ija Janez Jan{a
Maska Ljubljana, Tanzquartier Wien
(Avstrija) in Inkonst Malmö ([vedska)
Matija Solce po motivih F. Kafke
10. Proces ali
‘alostna zgodba Josefa K.
Re‘ija Matija Solce
Lutkovno gledali{~e Maribor
36
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Mednarodni program mostovi –7 predstav
1.
Heiner Goebbels,
Carmina Slovenica
1. When the mountain
changed its clothing
Re‘ija Heiner Goebbels
Ruhrtriennale (Nem~ija),
Festival Bor{tnikovo sre~anje,
Maribor 2012 – Evropske
prestolnice kulture et al.
2.
Milan Markovi}, Maja Pelevi}
2. Oni ‘ivijo (V iskanju
nultega teksta)
3.
Milan Markovi} & Maja Pelevi}
Sylwia Chutnik, Magda Fertacz,
Malgorzata Sikorska-Miszczuk
3. III Furije
4.
Re‘ija Marcin Liber
Teatr im. Heleny Modrzejewskiej
w Legnicy (Poljska)
Patrik Ouredník
{
4. Europeana
Re‘ija Jan Mikulá{ek
Národní divaldo Brno – Divadlo
Reduta (^e{ka)
5.
Jan Fabre
5. Car neuspeha
Re‘ija Jan Fabre
Zagreba~ko kazali{te mladih
(Hrva{ka) in Antwerpen/
Troubleyn/VZW (Belgija)
6.
Oliver Frlji}
6. Sovra‘im resnico!
Re‘ija Oliver Frlji}
Teater &TD (Hrva{ka)
7.
Witold Gombrowicz
7. Ivona, princesa
Burgundije
Re‘ija Mateja Kole‘nik
Theater Chemnitz –
Schauspielhaus (Nem~ija)
37
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
AGRFT – 9 predstav in dogodka
1.
1. Al dente
2.
Jean-Baptiste Poquelin Molière
2. Don Juan
3.
3. U~ene pi~ke
ali naj svet {umi
Anton Pavlovi~ ^ehov
4. Tri sestre
Anton Pavlovi~ ^ehov
4.
5. Utva
5.
6. Zadet pravi ~as
6.
PREZIR II
7. Zaprta vrata
8. Ni ga ni ga
9. Hamlet/Medij
10. Televizijska drama ali
drama televizije
7.
8.
11. Bralne uprizoritve
dramskih besedil
9.
10.
OPOMBA: Predstava Zadet pravi ~as
je odpadla zaradi vi{je sile.
38
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Na~rtovanih:
41 uprizoritev in 7 ponovitev uprizoritve Gostija,
skupno 48 predstav.
Realiziranih:
39 predstav in 7 ponovitev uprizoritve Gostija,
skupno 46 predstav.
Nagrade
Mednarodna strokovna ‘irija je ob zaklju~ku 47. FBS podelila
11 nagrad. @irija za podelitev najvi{jega priznanja za igralsko
ustvarjalnost je Bor{tnikov prstan podelila dramskemu igralcu
Igorju Samoborju.
Podeljena je bila tudi nagrada DGKTS za najbolj{o uprizoritev
pretekle sezone.
Igor Samobor, dobitnik Bor{tnikovega prstana
39
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Strokovni del
Strokovni pogovori
so potekali po vseh
tekmovalnih predstavah in
predstavah programskega
sklopa mostovi razen po
Europeani.Vodili sta jih
teatrologinji Nika Arhar
in Katja ^i~igoj.
Simpozija
1. okrogla miza v organizaciji Dru{tva gledali{kih re‘iserjev z
naslovom 4+4+4 – Prispevki o vizijah gledali{~a v sodelovanju
s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje. Strokovno sre~anje je bilo
izvedeno 20. 10. 2012 ob 15.00 v Vetrinjskem dvoru.
Sodelovali so Ivana Djilas, Matja‘ Zupan~i~, Jernej Lorenci,
Zvone [edlbauer, Jure Novak in Boris Kobal.
Ve~ o dogodku je dostopno na
http://www.bor stnikovo.si/sl/simpoziji-2012/444/.
2. Seminar za mlade kritike
V organizaciji Mednarodnega zdru‘enja gledali{kih kritikov
v sodelovanju s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje je letos prvi~
potekal Seminar za mlade kritike. Namenjen je bil mladim
gledali{kim kritikom z vsega sveta, ki so sodelovali v kriti~nih
razpravah o odrskih stvaritvah leto{njega festivala in izmenjali
izku{nje s podro~ja gledali{~a in gledali{ke kritike v svojih
dr‘avah. Delo je potekalo v dveh jezikovnih skupinah, ena v
angle{~ini, druga v franco{~ini, kon~na besedila pa so bila
objavljena v posebnem Biltenu FBS.
Povezava na bilten: http://www.borstnikovo.si/sl/arhiv-biltenov.
Seminar sta spremljala in mentorsko vodila izku{ena kritika
Mark Brown, britanski ~lan izvr{nega odbora IATC in izredni
direktor seminarjev IATC, ter Philippe du Vignal, nekdanji
direktor Gledali{ke {ole Chaillot v Parizu.
Seminar je potekal od 16. do 21. 10. 2012.
Skupno {tevilo udele‘encev: 13.
Dr‘ave udele‘encev: Slovenija, Kenija, Romunija, Ju‘na Koreja,
Republika ^e{ka, Bolgarija, Finska.
Ve~ o seminarju je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/simpoziji-2012/seminar-za-mladekritike/
in na http://www.borstnikovo.si/sl/drugi-o-nas/.
40
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
^e{ki fokus
v sodelovanju z In{titutom za umetnost in gledali{~e iz Prage je
bil namenjen predstavitvi sodobne ~e{ke dramatike in gledali{~a.
Fokus je obsegal naslednje dogodke:
a) izbor, prevajanje in urejanje knjige Sodobna ~e{ka drama;
b) bralne uprizoritve prevedenih treh dram v izvedbi {tudentov
AGRFT pod re‘ijskim vodstvom Yulie Roschina na Prvem
odru Prve gimnazije;
c) pogovori z dramatikoma Romanom Sikoro in Petrom
Kole~kom ter prevajalko Nives Vidrih, moderirala Gordana
Laci} na Prvem odru Prve gimnazije;
d) predstavitev In{tituta za umetnost in gledali{~e iz Prage s
strani vodje za mednarodno sodelovanje Martine ^erná na
Prvem odru Prve gimnazije;
e) projekcija filma Designated space o Pra{kem kvadrienalu 2011
na Prvem odru Prve gimnazije;
f) predstava Europeana v okviru sklopa mostovi Narodnega
gledali{~a Reduta iz Brna.
^e{ki fokus je potekal od 22. do 24. 10. 2012.
Ve~ o Fokusu je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/simpoziji-2012/ceski-fokus/.
Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 7.
41
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Mednarodni gostje
V letu 2012 so bili mednarodni gostje udele‘enci mednarodnega
seminarja za mlade kritike, udele‘enci ^e{kega fokusa in vabljeni
na ogled predstav v okviru slovenskega showcasa, ki ga je
vsebinsko skoordinirala Alja Predan.
Zadovoljivo {tevilo mednarodnih gostov znotraj tega sklopa
ponovno dokazuje uspe{nost tovrstno zastavljenega programa
in selekcije, prav tako pa omogo~a tudi ve~jo prepoznavnost
festivala doma in v tujini. Sodelovanje je potekalo brezhibno,
kar dokazujejo tudi {tevilne pohvale, zahvale in ob{irne kritike,
ki smo jih prejeli po zaklju~ku festivala v festivalsko uredni{tvo s
strani direktorjev posameznih gledali{~ in evropskih festivalov,
priznanih gledali{kih kritikov, udele‘encev posameznih sre~anj,
zainteresirane javnosti in posameznikov. Udele‘enci so si znotraj
Showcase programa skupno ogledali 10 uprizoritev.
Showcase je potekal od 17. do 22. 10. 2012.
Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 18.
Dr‘ave udele‘encev: Mad‘arska, Hrva{ka, Republika ^e{ka,
[panija, Srbija, Poljska, Avstrija, Slova{ka.
Ve~ o showcasu je dostopno na
http://www.borstnikovo.si/sl/showcase-2012/.
Skupno {tevilo gostov iz tujine je bilo 38.
42
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Knji‘ne predstavitve
Letos so bile knji‘ne publikacije predstavljene v treh
popoldanskih dogodkih. Pripravili smo jih v sodelovanju z
Mariborsko knji‘nico v dvorani Rotov‘. Skupaj je bilo
predstavljenih 7 publikacij s podro~ja uprizoritvenih umetnosti.
Predstavitve je vodila Ksenija Repina Kramberger s pomo~jo
{tudentk-prostovoljk FF UM.
Razstavi
• v avli SNG Maribor
smo v sodelovanju z Lo{kim
muzejem [kofja Loka
pripravili razstavo
Podobe karizme
ob 40-letnici ustanovitve
Severjevega sklada;
• v preddverju Malega odra
pa razstavo igralskih
portretov slikarke in igralke
Mete Vrani~.
43
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
AGRFT in FF MB
Oddelek za gledali{~e in radio na Bor{tnikovem sre~anju
Oddelek za gledali{~e in radio je na FBS sodeloval na razli~nih
ravneh: predstavitev lastne produkcije, sodelovanje na bralnih
uprizoritvah, sodelovanje na delavnicah.
V glavnem ocenjujemo sodelovanje s Festivalom Bor{tnikovo
sre~anje kot odli~no. Ker gre za zelo veliko akcijo, ki zahteva poseben
tip organiziranja dela, se nam zdi, da se vsako leto nau~imo kaj
novega in to uporabimo pri organizaciji naslednjega festivala.
Tako se nam zdi, da je sodelovanje Akademije in FBS vsako leto
bolj{e, {ir{e in globlje.Vsekakor pa vedno ostaja {e nekaj nere{enih
zadev, ki jih moramo vsi upo{tevati pri pripravi naslednjih dogodkov.
1. delavnica lutkovnega gledali{~a pod vodstvom Nori Sawe.
Delavnica je bila polno zasedena, {tudenti so bili v glavnem
zadovoljni, je pa res, da ima na~in skoncentriranega dela tudi
svoje slabosti.Vedno obstaja nevarnost, da ostane delo na ravni
predstavitve in seznanjanja z metodo. Pri na~rtovanju delavnic
bomo morali biti pozorni tudi na to in poskusiti organizirati
delavnice, ki bodo tekle skozi dalj{e ~asovno obdobje.
2. produkcije AGRFT na BS. AGRFT je na FBS od 11
na~rtovanih izvedla 10 svojih produkcij oziroma dogodkov.
Potekali so na [TUK-u in v Vetrinjskem dvoru. ^eprav se obisk
predstav na FBS izbolj{uje, {e vedno ni optimalen.
3. Bralne uprizoritve so za‘ivele v najbolj{em pomenu
besede. [tudenti so sodelovali pri uprizoritvah ~e{kih dram, ki
jih je organiziral FBS, letos pa so pripravili tudi bralno uprizoritev
lastnih dramskih besedil.Ve~ino so pripravili v okviru predmeta
tehnika govora s pomo~jo re‘iserke, ki je vodila projekt, oziroma
mentorice {tudentskih tekstov, doc. mag. @anine Mir~evske.
4. Katedra za govor na FF. Ta projekt je bil izveden prvi~ in
je pravzaprav predstavljal najve~jo te‘avo. Kljub temu da smo
na Filozofsko fakulteto v Mariboru pravo~asno sporo~ili termine,
{tevilo sodelujo~ih {tudentov in teme, se je izvedba projekta
spremenila v nekaj povsem drugega, saj FF ni bila sposobna
zagotoviti dogovorjenih terminov, {tevilo sodelujo~ih {tudentov
pa je v nekaterih primerih izrazito odstopalo (kot primer naj
navedem lastno predavanje/delavnico, kjer sem prosil za 20
udele‘encev, pri{lo pa jih je preko 80; ‘al niso dobili dovolj
materialov, pa tudi izvedba je bila okrnjena in dale~ od za‘elene).
44
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Dramatur{ki oddelek
[tudentje dramaturgije in scenskih umetnosti so na FBS
sodelovali kot sodelavci pri biltenu in udele‘enci pogovorov (p)o
gostujo~ih predstavah ter na drugih dogodkih, na posebnem
(in dobro obiskanem) dogodku so predstavljali svoje naloge pri
predmetu dramsko pisanje, seveda pa so si tudi ogledali same
(tekmovalne, spremljevalne in gostujo~e) predstave. Rezultat
lanskega sodelovanja je naslednji:
Za sodelovanje pri pripravi biltena FBS se je urednica
predhodno dogovorila z nekaj {tudenti dramaturgije, vendar ob
za~etku festivala ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen pisati
(bolezen, neprisotnost vse dni festivala ipd.), po mojem
posredovanju je pri biltenu sodelovala {tudentka 2. letnika;
mislim, da je sodelovanje pomembno obdr‘ati, vendar se je treba
predhodno bolj natan~no dogovoriti o njem; dejstvo je, da je
nabor {tudentov danes manj{i kot neko~ ({tudentje 1. letnika {e
ne morejo sodelovati, tako da ostaneta samo dva letnika) in mora
biti dogovor zlasti s strani {tudentov bolj obvezujo~; po mo‘nosti
bi se bilo dobro dogovoriti za aktivnej{e sodelovanje {tudentov
DSU pri drugih dogodkih (okrogle mize, pogovori, simpoziji,
bralne uprizoritve ipd.), vendar pred samim festivalom in
popolnoma konkretno (po dnevih in poimensko).
Oddelek za film in televizijo
Ta oddelek je na FBS v letu 2012 sodeloval prvi~ in to na svojo
izrecno ‘eljo.
Izvedli so dva dogodka:
1. Delavnica uli~nega gledali{~a
Vodila sta jo prof. dr. Ebru Gokdag z Anatolijske univerze v
Eskisehirju,Tur~ija in Goro Osojnik.
Delavnice so se udele‘ili {tirje {tudentje igre drugega letnika.
[tirje dnevi priprav so bili izvedeni v Ljubljani na AGRFT,
zaklju~ek – javna predstavitev pa v Mariboru, v okviru Festivala
Bor{tnikovo sre~anje.
Oba mentorja sta se izredno pohvalno izrazila o {tudentih in
njihovem delu. Motilo ju je le majhno {tevilo udele‘enih. Za tak
tip delavnice je idealno najmanj{e {tevilo udele‘enih sedem. Po
ogledu priprav v Ljubljani ter po pogovorih z udele‘enimi {tudenti
sem dobil vtis, da so bili tudi oni z delavnico v glavnem zadovoljni.
Kriti~na pripomba je letela na zaklju~ni del. Mentorja sta bila
mnenja, da javna predstavitev delavnice ni bila na ustrezen na~in
vklju~ena v festival oz. je bilo videti, kot da ni del festivala.
45
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
2. TV-drama oz. drama televizije
Oddelek za film in televizijo UL AGRFT je pripravil projekcijo
dveh televizijskih dram, Kara|i}ev test in Kekec, tri dni pred poroko,
ki so jih v koprodukciji s TV Slovenija pripravili in izvedli {tudentje
pod mentorskim vodstvom red. prof. Igorja [mida. Projekciji
naj bi sledila okrogla miza, ki je zaradi neudele‘be gledalcev
odpadla. Tehni~na izvedba prireditve je bila neustrezna.
Pripravili izr. prof.Toma‘ Guben{ek, predstojnik Oddelka za gledali{~e
in radio, doc. dr. Bla‘ Lukan, predstojnik Centra za teatrologijo in
filmologijo,doc.Jan Zakonj{ek,predstojnik Oddelka za film in televizijo.
Odli~no sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Mariboru se je
nadaljevalo tudi pri izvedbi 47. FBS v obliki prostovoljnega dela
{tudentk in {tudentov FF UM.
46
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Poslovni del
Tr‘enje, publikacije, ogla{evanje
a) Prve marketin{ke aktivnosti za FBS so se za~ele marca 2012.
Nana{ale so se na oblikovanje {tevilnih gradiv za promocijo
Festivala BS.
Kot najpomembnej{i dose‘ek in uspeh izkazujemo bistveno
ve~ji porast {tevila prodanih vstopnic. Prihodki od prodaje
so zna{ali 20.250 €, lani 17.000 €, kar pomeni, da bele‘imo
19,11 % porast prihodkov iz naslova prodaje vstopnic.
Pove~anje prihodka od prodaje vstopnic je rezultat aktivnosti,
usmerjenih v oblikovanje ustreznih ponudb, ter uvedbe in
uporabe razli~nih prodajnih kanalov za posamezne ciljne
skupine.
Razlog za dvig prodaje v preteklih treh letih (2010, 2011,
2012) je druga~en pristop k prodaji, restrikcija pri
podeljevanju brezpla~nih vstopnic, za~etek prodaje vstopnic
5. septembra, posebne akcije in popusti.
Po lanskoletni uspe{ni uvedbi Bor{tnikovega abonmaja smo
letos razpisali dva Bor{tnikova abonmaja. V prvega se je
vpisalo 32 abonentov, v drugega 15.
Skupaj smo prodali 47 abonmajev.
b) Letos smo na festivalu izdali naslednje tiskovine:
• dvojezi~ni slovensko-angle{ki Almanah
• knjiga Sodobna ~e{ka drama s prevodi treh dramskih besedil
(Iz zvezdnega prahu, Izpoved mazohista, Jajce) in spremno
besedo Vita Pokornýja
• kartica – napovednik festivala
• kartica – napovednik abonmajev
• kartica – napovednik festbusa
• dvojezi~na slovensko-angle{ka programska zlo‘enka
• plakati city light
• plakati gigant
• plakati B1
• plakati tam tam
• Bilten 47. FBS: vsak dan festivala je iz{el bilten – skupno 11
{tevilk v slovenskem jeziku (avtorji prispevkov so {tudenti in
{tudentke FF UM in {tudentka AGRFT UL) in dve posebni
izdaji: ena v angle{kem jeziku s prispevki, nastalimi v okviru
seminarja za mlade kritike (uredila Mark Brown in Ksenija
Repina Kramberger), ter izdaja ob novinarski konferenci in
slavnostnem podpisu listin s pokrovitelji.
Skupno torej 13 {tevilk.
47
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
c) Ogla{evanje, kakr{nega zmore kulturni dogodek, kot je FBS,
je bilo usmerjeno v pojavnost in ozave{~anje javnosti o samem
dogodku. Uporabili smo klasi~ne oblike, kot so plakati, letaki,
~asopisni, radijski oglasi, TV-spoti, city lighti, programska
zlo‘enka, ~lanki v revijah in promocijski material – svin~niki,
{il~ki, reklamni sladkor, vre~ke, trakovi, kartice.
Glede na finan~ne zmo‘nosti smo sponzorsko uredili
brezpla~no ogla{evanje v dnevniku Ve~er, na Radiu Maribor
in Radiu City, na RTS (kjer smo uspeli zagotoviti dva
dvotedenska vsakodnevna bloka po dvakrat dnevno) ter v
jutranji oddaji Dobro jutro TV Slovenija.
Odnosi z javnostmi
Z novo sodelavko za odnose z javnostmi smo znatno okrepili
komuniciranje s strokovno in zainteresirano javnostjo.
Zelo intenzivno je bilo na{e pojavljanje na spletu. O dogodkih
smo a‘urno obve{~ali na facebooku, naro~nikom smo po{iljali
newsletter sporo~ila; atraktivno oblikovana in dinami~na spletna
stran je poglobljeno poro~ala o aktualnih dogodkih na festivalu.
Izvedli smo:
• dve novinarski konferenci
• poseben termin za medije s Heinerjem Goebbelsom
• facebook
- na~rt in izvedba nagradnih iger – trajanje 8 tednov
- pravila in splo{ni pogoji nagradnih iger
- vsakodnevne aktivnosti na zidu, napovedovanje dogodkov,
oblikovanje albumov po programskih sklopih, v ~asu
festivala vsakodnevno menjavanje naslovne fotografije in
izbor fotografij za album preteklega dne
- objavljanje povezav do medijskih objav, komuniciranje z
uporabniki
• newsletter
- priprava 5 newslettrov za slovensko javnost
- priprava 2 newslettrov za tujino
• akreditacije
- vpeljava elektronske oddaje akreditacije
- vodenje akreditiranih medijev, obve{~anje o »tehni~nih«
zadevah v zvezi s festivalom
- priprava seznama akreditiranih za blagajno, obvestila o
potrditvi/zavrnitvi akreditacije (35 odobrenih, 5 zavrnjenih)
48
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
• medijsko sredi{~e
- uvedba medijskega sredi{~a na spletni strani, v katerem je
mo~ najti vsa sporo~ila za javnost in razlagalno gradivo
- dve posebni vabili (okrogla miza in virtualna razstava)
• pressclipping
- spremljanje medijskih objav in reagiranje, po potrebi
- skrb za pridobitev objav (tv, radio, tisk)
• sporo~ila za javnost
- napisanih, poslanih in objavljenih je bilo deset (10) sporo~il
za medije z naslednjimi temami: za~etek predprodaje kart,
mednarodni program – mostovi, mladi – AGRFT, FFMB,
podpis listin in novinarska, pred odprtjem, na dan odprtja,
knjige na FBS in AGRFT, ^e{ki fokus, polovica festivala in
film, pred zaklju~kom, nagrajenci
- uvedba press koti~ka v SNG
Prevozi
Tudi letos je dnevno vozil avtobus na relaciji Ljubljana–Maribor–
Ljubljana. [tevilo potnikov in prevozov se je v primerjavi z
lanskim letom pove~alo za 50 %, saj je letos vozil minibus vsak
dan, lani pa le 5-krat. Povpre~no je bilo dnevno pripeljanih 7
obiskovalcev. S prevoznikom ugotavljamo, da bo ob letos
uvedenih aktivnostih drugo leto {tevilo potnikov {e nara{~alo.
Pove~anje {tevila prevozov je rezultat aktivnosti, ki so bile
usmerjene v pove~anje informiranosti o prevozih. Gre za letake
in plakate, ki so bili razdeljeni v Ljubljani in so obve{~ali o
prevozih. Naslednje leto je treba to aktivnost ohraniti ter dodatno
ustrezno organizirati prodajno mesto v Ljubljani.
49
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
V ilustracijo nekaj primerjalnih statisti~nih analiz medijskega
pojavljanja v preteklih dveh letih.
Povzetek
Analiza medijskih objav v letu 2012 v primerjavi z letom 2011
pri~a o tem, da mediji festival vse bolj prepoznavajo kot osrednji
gledali{ki dogodek.
Festival Bor{tnikovo sre~anje je z na~rtovanimi aktivnostmi na
podro~ju odnosov z mediji v letu 2012 kar za 65 odstotkov
pove~al pojavnost v slovenskih medijih. Ob tak{nem pove~anju
{tevila objav se je pove~al tudi prostor, ki so ga mediji namenili
objavam o festivalu. Najve~ objav je bilo tako kot leto prej v
tiskanih medijih, velik vzpon pa so do‘ivele objave na internetu
(iz 72 na 242 objav). Razveseljivo je, da sta od tiskanih medijev
najve~ prostora festivalu namenila dnevnika Ve~er in Delo, saj
veljata za najbolj brana slovenska ~asopisa. Ob zavedanju, da
se v rtv-hi{ah kr~ijo finan~na sredstva za delovanje in s tem
novinarske ekipe na terenu, je podatek o enaki pokritosti festivala
na rtv-medijih ve~ kot odli~en, saj ka‘e na pomembnost festivala,
ki ga ima ta pri urednikih rtv-medijev.
K rezultatom je pripomogla mo~no raz{irjena novinarska
adrema, ki vsebuje okoli 500 kontaktov vseh slovenskih
novinarjev, urednikov, fotografov ipd. Poslanih je bilo nekaj manj
kot 10 vabil za dogodke. Sestavljenih je bilo 12 sporo~il za medije
(tematsko naravnanih), pred novinarsko konferenco je bilo
pripravljeno osnovno medijsko gradivo o festivalu, po razglasitvi
nagrad pa poro~ilo o nagrajencih. Napisanih je bilo tudi ~ez 10
vnaprej dogovorjenih objav v medijih. Izpeljani sta bili dve
novinarski konferenci in poseben termin za medije s Heinerjem
Goebbelsom ter z nagrajencem Igorjem Samoborjem.
Heiner Goebbels
Igor Samobor
50
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
1 ANALIZA PO MESECIH
Izpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. 2011 – 30. 12. 2011
Mesec
2011 Junij
2011 Julij
2011 Avgust
2011 September
2011 Oktober
2011 November
2011 December
Skupaj
[t. ~lankov
25
6
7
41
350
33
14
476
Izpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. 2012 – 30. 12. 2012
Mesec
2012 Junij
2012 Julij
2012 Avgust
2012 September
2012 Oktober
2012 November
2012 December
Skupaj
[t. ~lankov
36
9
27
58
526
54
27
737
V primerjavi z letom prej se je pojavnost/prisotnost Festivala
Bor{tnikovo sre~anje v medijih pove~ala kar za 65 odstotkov.
Porast je opaziti skozi vse primerjalne mesece, {e zlasti pa v
septembru, oktobru in novembru. Odmevnost festivala v
medijih, zlasti v ~asu trajanja festivala, gre pripisati skrbnemu
na~rtovanju odnosov z mediji in konstantnemu po{iljanju
sporo~il za medije, vabil za dogodke ter poro~il o dogajanju na
festivalu.
51
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
2 ANALIZA PO ZVRSTI
Izpis statistike po ’zvrsti’ za obdobje 1. 6. 2011–31. 12. 2011
Naziv zvrsti
ELEKTRONSKI
DNEVNIK
INTERNET
TEDNIK
MESE^NIK
[TIRINAJSTDNEVNIK
DVOTEDNIK
OB^ASNIK
DVOMESE^NIK
Skupaj
[t. ~lankov
146
144
113
48
12
7
3
3
1
477
Izpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. 2012 – 30. 12. 2012
Naziv zvrsti
INTERNET
DNEVNIK
ELEKTRONSKI
TEDNIK
OB^ASNIK
MESE^NIK
[TIRINAJSTDNEVNIK
TISKOVNE AGENCIJE
DVOTEDNIK
BLOG
Skupaj
[t. ~lankov
297
177
133
89
11
11
7
6
4
3
738
Podatki ka‘ejo izrazit porast {tevila ~lankov, objavljenih na
internetu (kar 3 x pove~anje objav). Dnevniki {e vedno ostajajo
na drugem mestu in bele‘ijo 25 % rast objav. V primerjavi z
letom 2011 je bilo kar 4 x ve~ objav v ob~asnikih, na enakem
nivoju je ostalo pojavljanje v mese~nikih. Festival Bor{tnikovo
sre~anje se je letos pojavil tudi v zapisih na blogih.
52
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Statistika FBS 2012 v primerjavi s FBS 2011
3 ANALIZA PO TIPU MEDIJA
Izpis statistike po ’tipu zvrsti’ za obdobje 1. 6. 2011–31. 12. 2011
Tip medija
Tiskani medij
Radio
Internet
TV
Tiskovna agencija
Skupaj
[t. ~lankov
218
102
72
44
41
477
Izpis statistike po ’tipu zvrsti’ za obdobje 1. 6. 2012–31. 12. 2012
Mesec
Tiskani medij
Internet
Radio
Tiskovna agencija
TV
Skupaj
[t. ~lankov
299
242
92
65
41
739
Tiskani mediji so tudi v letu 2012 ostali na prvem mestu po tipu
medija. Izredno navdihujo~ je podatek, da se je {tevilo objav na
internetu pove~alo kar za 400 odstotkov, kar pomeni, da je
festival uspel pridobiti tudi mlaj{e obiskovalce in izobra‘ene, ki
novice prebirajo na spletu. Zaznati je zelo rahel upad objav na
radiu in televiziji, ki pa je ob zavedanju, da rtv-hi{e kr~ijo svoje
ekipe in novinarje le redko po{iljajo na teren, zanemarljiv.
Oziroma z drugimi besedami: festival je kljub kr~enju rtv-ekip
ohranil enako {tevilo objav kot leto prej.
Lokalno najbolj brani dnevnik Ve~er je skoraj podvojil {tevilo
objav glede na leto 2011, saj bele‘i kar desetino vseh objav.
Lani je tak{en procent zavzel ~asopis Delo, katerega poro~anje
o festivalu je letos ostalo na enakem nivoju kot lani. [tevilo objav
se je podvojilo na www.rtvslo.si in spletnem Delu (www.delo.si).
Od televizij prevladujeta Televizija Slovenija, prvi kanal in
Televizija Maribor. Izmed radijskih medijev je najve~ pozornosti
posve~al Radio Slovenija 3, ki je glede na leto 2011 za tretjino
pove~al {tevilo objav. Porast je opaziti tudi pri portalu Siol.net.
Precej{en upad je opaziti pri pokrivanju festivala s strani Radia
Maribor, ~emur pa botruje kr~enje sodelavcev, ki delajo na
programu, in sredstev za delovanje. (Pripravila Da{a [prin~nik)
53
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Statistika realiziranega programa
Dogodki
[tevilo
dogodkov
PROGRAMSKI
SKLOPI SKUPAJ
46
Tekmovalni program 12 (+7)*
Spremljevalni program
10
Mostovi
7
AGRFT
10
[tevilo
obiskovalcev
Prizori{~a
v SNG
Prizori{~a
izven SNG
4.851
20
19
2.179
659
1.723
290
10
4
6
-
2
6
1
10
OSTALI DOGODKI
Razstava
Filmi
Strokovni pogovori
^e{ki fokus
Knjige na FBS
Okrogla miza
Mednarodni seminar
za mlade kritike
Sklepna prireditev
32
1.889
7
25
2
3
18
3
3
1
50
355
583
73
36
51
2
2
1
-
1
17
3
3
1
1
1
13
728
1
1
-
VSI DOGODKI
78
6.740
27
44
* [tevilka v oklepaju pomeni {tevilo ponovitev predstave
Gostija.
Na 47. FBS se je zvrstilo 78 dogodkov, ki jih je obiskalo 6.740
obiskovalcev. Odigranih je bilo 46 predstav, ki si jih je ogledalo
4.851 gledalcev. Ostalih dogodkov je bilo 32 in obiskalo jih je
1.889 obiskovalcev.
Sklep
V ~asu 47. FBS se je skupno zvrstilo 78 dogodkov,
od tega 27 v prostorih SNG Maribor, 44 pa na osmih drugih
prizori{~ih v mestu.
46 predstav si je ogledalo 4.851 gledalcev;
32 drugih dogodkov je obiskalo 1.889 obiskovalcev.
Vse dogodke si je ogledalo 6.740 gledalcev.
54
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Kritike
Festival Bor{tnikovo sre~anje je tisti gledali{ki dogodek, ki je ‘e 47. leto zapored v
Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor oziroma Mariboru zdru‘il izbrano
odrsko, zaodrsko in obodrsko ustvarjalnost. FBS ni samo najstarej{i in najuglednej{i
gledali{ki festival v Sloveniji, ampak tudi eden tistih izzivov, ki jih postindustrijsko
mesto, kot je Maribor, potrebuje.
FBS se pribli‘uje okrogli obletnici in njegova zgodovina je bila prepletena z vzponi
in padci, ki so sestavni del vsakega procesa, tudi kulturno-umetni{kega. Tudi
odkloni v levo in desno ter diagonalno so festivalu o~itno dali tisto potrebno
trdo‘ivost in pogum, ki je dandanes {e kako nujen.
Festivalski program se resni~no pomika tudi ~ez meje domovine. Veliko je tujih
gostov, mednarodnih simpozijev, tuji producenti v Maribor prina{ajo tako evropsko
kot svetovno gledali{~e.
Peter Lubej, Mariborski utrip, 26. oktober 2012
Internacionalizacija Bor{tnikovega sre~anja, najve~jega in prvega slovenskega
gledali{kega festivala, je bila pred leti, pred ero direktorice FBS Alje Predan, pri
mnogih nedoumljivo problematizirana. Nekdanja vodstva gledali{~ so terjala
reprezentacijski, sindikalno revizijski pristop k festivalu in popuste v smislu, naj
vsak teater predlaga najbolj{o predstavo. Spet drugi so zagovarjali finan~no krizo,
in to tedaj, ko je {e sploh ni bilo na vidiku, ko so {e sponzorji dare‘ljivo odpirali
mo{nje bor{tnikovanju v znamenju mo{ta, kostanjev, teni{kih turnirjev
gledali{~nikov in modnih revij.
Z dana{nje perspektive so take dileme neverjetne. Kako imeti festival, kjer se
doma~a produkcija ne bo postavila ob bok tuji ali kjer si doma~ih predstav ne bi
ogledovala tuja in tujih doma~a kritika? Vsi relevantni festivali, tudi tisti ju‘neje in
vzhodneje, denimo beograjski Bitef ali romunski Sibfest iz Sibiua, so ‘e v socializmu
gostili mednarodno sceno. Le Bor{tnik je moral po~akati na pravi ~as? Ali pa~ zgolj
na pravega ~loveka in zrelost okolja? ^as za mednarodni prodor je, kar zadeva
finance, kriti~en kot malokateri. Bolj nelagodje kot ponos nad neverjetno
skromnostjo vseh dele‘nikov vzbuja podatek, da organiziramo najcenej{i gledali{ki
festival v Evropi, z najni‘jim bud‘etom od festivalov na Balkanu.
Morda pa bo sedanji bor{tnikovski upravljavsko-finan~ni model postal pilotski
primer za vse druge, kako z minimalnim prora~unom dosegati maksimalne u~inke,
dale~ od pralnodenarnih sku{njav, klientelizma in ~udnih producentov nejasnih provenienc.
Kar je danes na festivalskih pa tudi epekajevskih scenah dokaj pogosta praksa.
Festival Bor{tnikovo sre~anje je resni~no dokaz, da je bogato in mednarodno
prepoznavno vsebino mogo~e razvijati tudi brez razbohotenega organizacijskega
aparata, ki ga v teh krajih zmeraj predimenzioniramo in povampirimo, br‘ ko se za
to najde kak{na ni{a.
Melita Forstneri~ Hajn{ek, 7 dni, 24. oktober 2012
Tako imenovan showcase, izbor slovenske gledali{ke produkcije za tuje kritike,
direktorje gledali{~ in selektorje festivalov, je eden pomembnej{ih sklopov Festivala
Bor{tnikovo sre~anje. Je tudi ena redkih prilo‘nosti za predstavitev slovenskega
gledali{~a tuji strokovni javnosti.
Peter Rak, Delo, 25. oktober 2012
Pøed nìkolika dny skon~il významný slovinský divadelní festival v Mariboru. Jeho
leto{ní ro~ník byl pro nás o to významnìj{í, ‘e se jeho vedení rozhodlo dát vìt{í
prostor pro prezentaci sou~asného ~eského divadla. Vy{el sborník tøí ~eských her
ve slovinském pøekladu, hostovala zde brnìnská Reduta a mladí autoøi ~etli ze své
tvorby. Co mù‘e taková zahrani~ní prezentace pøinést?
Festival Bor{tnikovo sre~anje je nejstar{í a nejpresti‘nìj{í divadelní festival ve
Slovinsku. Jeho 47. ro~ník zahájila letos 16. øíjna neobvyklá pùvodní premiéra spole~né dílo experimentujícího nìmeckého re‘iséra Heinera Goebbelse a místního
pìveckého sboru Carmina Slovenica.
Festival má nìkolik programových sekcí a jednou z nejdùle‘itìj{ích je samozøejmì
55
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
soutì‘. Leto{ní hlavní cenu za nejlep{í slovinskou inscenaci udìlila porota inscenaci
Ostrovského Bouøe, kterou pøedstavilo Mìstské divadlo z Lublanì ve výrazné
moderní úpravì. Dal{í sekcí byla pøehlídka sou~asné slovinské tvorby Showcase,
mezinárodní ~ást nazvaná Bridges a Focus - tentokrát zamìøený na ~eské divadlo.
Vilém Faltýnek, ^e{ký Rozhalas, 31. oktober 2012
Írjuk le külön is, mert lényeges a szám: negyvenhetedik alkalommal rendezték
meg Mariborban Szlovénia legnagyobb színházi fesztiválját, amire idén – mivel a
város Európa Kulturális Fõvárosa – a szokottnál is nagyobb figyelem irányul.
A magyar különösen fejlett panaszkultúrával rendelkezõ náció, s hajlamos
rácsodálkozni bármire, ami a térképen tõle – ha egy mód van rá – nyugatra fekszik
és hogy, hogy nem, mûködik. Egy mindjárt fél évszázada létezõ, az évi bõ száz
szlovén színházi premierbõl a legjobb tizenkettõt egy helyre gyûjtõ és nemzetközi
zsûri által odaítélt díjakkal elismerõ találkozó, ami mára tekintélyes nemzetközi
programmal, a külföldi fesztiválmenedzserek munkáját segítõ showcase szekcióval,
változatos kísérõprogramokkal, valamint a színházi felsõoktatásban készült
munkákat is bemutató programmal rendelkezik – nos, ez maga a mennyország egy
rendszeres fesztiváljárónak. Aztán egy-két, a részleteket firtató kérdés után kiderül,
hogy azért itt sincs kolbászból a színházak kerítése.
A megnyitón például a színpadra lépõ kulturális miniszter hosszú és unalmas
beszéde egy pontján a zsúfolásig telt nézõtér szabályos köhögõrohamát kapja
útravalóul. Mint vendéglátóink elmondják, a közvélemény igen rossz néven vette,
hogy tavaly óta nincs önálló kultusztárca: ide csapták az oktatást, a tudományt és
a sportot is, deklarálva ezzel a terület nem lényeges mivoltát. És persze itt is
vannak komoly pénzügyi gondok, de mindez a színpadokon (még?) nemigen látszik.
A szlovének nem nagyon értik a magyar független színházi alkotóknak a rendszerben
elfoglalt pozícióját (akik, ne feledjük, még egy fillért sem láttak az idei pénzükbõl
két hónappal az év vége elõtt), hiszen náluk evidensen a nagy, többtagozatos
nemzeti színházak produkciói a progresszív, útkeresõ elõadások is. A következõ
három elõadást azért választottam a tucatnyi, Mariborban látottból, mert jól
mutatják a szlovén színházi kultúra rugalmasságát és nyitottságát.
Jászay Tamás, Revizor, 26. oktober 2012
S podelitvijo tradicionalnih festivalskih nagrad ter izro~itvijo Bor{tnikovega prstana
za ‘ivljenjsko delo igralcu Igorju Samoborju je sino~i v Slovenskem narodnem
gledali{~u Maribor odrske deske zapustila 47. izvedba FBS, osrednjega
nacionalnega dogodka te vrste. Enajstdnevno gledali{ko dogajanje, ki se je odvrtelo
pod sloganom Ostrimo ustvarjalnost, je ponudilo ve~ kot {estdeset dogodkov,
med temi tudi uprizoritve dvanajstih predstav tekmovalnega programa ter kar
sedem tujih postavitev. »Pestrost in raznolikost programa je tokrat nadgradilo tudi
sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture – Maribor 2012, zato je bil mednarodni
program Mostovi letos najobse‘nej{i in najambicioznej{i doslej,« poudarja
umetni{ka direktorica festivala Alja Predan.
Kljub temu pristavlja, da publiko, ki je ob skoraj vseh uprizoritvah napolnila
dvorane, {e vedno bolj pritegnejo predstave doma~e produkcije. »Za ob~instvo
tujih predstav se je treba potruditi, ga negovati in usmerjati, da se privadi
tujejezi~nosti in za~ne u‘ivati v predstavi tudi, le je odvisno od nadnapisov.Vsekakor
pa zanimanje za tovrstne predstave iz leta v leto raste.«
Bitka v tekmovalnem programu je potekala med dvanajstimi predstavami, nabor
katerih je opravil selektor Primo‘ Jesenko, medtem ko je o zmagovalcih odlo~ala
strokovna ‘irija v sestavi gledali{kega kritika in teatrologa Marka Browna,
dramaturginje in gledali{ke kriti~arke Zale Dobov{ek (predsednica), novinarja,
prevajalca, gledali{kega kritika in teatrologa Ja{e Drnov{ka, scenografke in re‘iserke
Mete Ho~evar ter dramaturga in teatrologa Arthurja Sonnena. Tako reko~ v vseh
dimenzijah in elementih je peterico ekspertov najbolj prepri~ala Nevihta Aleksandra
56
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
47. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012
Nikolajevi~a Ostrovskega, ki jo je na oder Mestnega gledali{~a ljubljanskega postavil
re‘iser Jernej Lorenci. Ta se ni okitila le z veliko nagrado za najbolj{o uprizoritev
in nagrado za re‘ijo, temve~ je odnesla tudi skorajda vsa priznanja v preostalih
kategorija. Med enajstimi konkurenti je ‘irija zaznala nekaj prese‘ka le {e v igri
znotraj predstav Rde~a in Gospoda Glembajevi v produkciji SNG Drama
Ljubljana.
V splo{nem je ‘irija pozdravila precej{njo prisotnost novih slovenskih dram v
tekmovalnem programu, na drugi strani pa se ji je v nekaterih uprizoritvah kot
nekoliko mote~a pokazala te‘nja po pretirani ekspresivnosti, prikazani denimo
prek kri~anja, fizi~nega nasilja ali golote. Vrh tega je izrazila dvom, ali predstave,
izbrane v tekmovalnem programu, dejansko odra‘ajo reprezentativno podobo
najbolj{ih gledali{kih praks v Sloveniji.
Vrhunec sklepne slovesne prireditve je, kot obi~ajno, predstavljala podelitev
Bor{tnikovega prstana, najpomembnej{e in najpresti‘nej{e igralske nagrade za
‘ivljenjsko delo. @irija, ki so jo tokrat tvorili Silva ^u{in, Jernej Lorenci, Du{an
Mlakar, Alja Predan in Ivo Svetina, je nadela prstan ~lanu ansambla SNG Drama
Ljubljana Igorju Samoborju.
Sandra Krko~, Dnevnik, 27. oktober 2012
Yuh-Jhung Hwang, The Korean Theatre Journal, zima 2012
57
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Beseda umetni{kega direktorja Opere SNG Maribor
@ivahno, drzno in odmevno
Benjamin Pionnier
umetni{ki direktor Opere
SNG Maribor
Opera SNG Maribor je v koledarskem letu 2012 uspe{no vodila
tako glasbenogledali{ko kot tudi koncertno dejavnost ter dosegla
vidne uspehe, o katerih, na podro~ju operne umetnosti, pri~a
gostovanje mariborske Opere na Glasbenem bienalu v Zagrebu
(Muzi~ki Biennale Zagreb) v letu 2013. Zagreb{ki bienale je
mednarodni festival in velja za enega izmed najpomembnej{ih
festivalov sodobne glasbe v Evropi. Na zagreb{kem bienalu se
bo mariborska Opera predstavila z delom, ki sodi med slovensko
modernisti~no operno tradicijo, in sicer s Kogojevimi ^rnimi
maskami, ki so bile kot prva premiera v letu 2012 izvedene v
januarju.V tej uprizoritvi je Opera SNG Maribor v koprodukciji
sodelovala s SNG Opera in balet Ljubljana ter z Maribor 2012
– Evropska prestolnica kulture.
K slovenski operni ustvarjalnosti so se uspe{no priklju~ile tudi
tri stvaritve tujih ustvarjalcev, ki so popularnej{ega zna~aja. Prva
je bila izvedena marca 2012 in nosi naslov Vesela vdova (Die lustige
Witwe), avtorja Franza Lehárja. Skladatelj velja za najvidnej{ega
ustvarjalca dunajske operete z za~etka 20. stoletja. Tej zvrsti
pripada tudi Vesela vdova, ki je bila v Mariboru izvedena v re‘iji
Huga de Ane in pod glasbenim vodstvom mladega in uspe{nega
slovenskega dirigenta Simona Dvor{aka ter v sodelovanju z
gledali{~em Teatro ComunaleVerdi iz Padove. Opereti je sledila
Donizettijeva komi~na opera v dveh dejanjih Ljubezenski napoj
(L’elisir d’amore), ki velja za ‘ivahno in glasbeno ognjevito delo.
Re‘ijo je vodil gledali{ki ustvarjalec in re‘iser Pier Francesco
Maestrini, ~igar re‘ije so do‘ivele uprizoritve na mnogih
presti‘nih gledali{kih odrih po Italiji in v tujini. Glasbeno vodstvo
je prevzel francoski dirigent Benjamin Pionnier, ki od sezone
2011/2012 deluje kot umetni{ki in glasbeni direktor Opere SNG
Maribor. Kot zadnja je bila uprizorjena Verdijeva operna
mojstrovina Rigoletto, za katero so zna~ilni dramati~ni zapleti,
drzna glasba ter solisti~ne linije, ki zahtevajo od izvajalcev
nadpovpre~no pripravljenost, zrelost ter ~ustveno pripadnost
operi. S to opero se je tako kot celotni glasbeni svet tudi
mariborsko gledali{~e ‘elelo, ob skoraj{nji 200-letnici rojstva,
pokloniti opernemu velikanu Giuseppeju Verdiju, nasledniku
italijanske operne umetnosti Bellinija in Donizettija.Tudi pri tej
operi je glasbeno vodstvo prevzel Benjamin Pionnier, re‘ijo pa
re‘iser nem{kega porekla Dieter Kaegi.
58
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Poleg omenjenih smo v mariborskem gledali{~u poskrbeli tudi
za mlaj{o populacijo, saj posebno skrb posve~amo vzgoji in
izobra‘evanju mlaj{ih – za njih smo v letu 2012 pripravili novo
produkcijo otro{ke opere Kdor upa, ne odneha, ki je nastala izpod
peresa slovenskega skladateljaVitja Avsca in bila izvedena v re‘iji
Jakija Jurgca ter pod glasbenim vodstvom Simona Robinsona.
Poleg operne umetnosti je dejavnost Opere posegla tudi na
podro~je simfoni~ne umetnosti, znotraj katere je na prvem mestu
treba omeniti abonma Simfoni~ni cikel. V okviru cikla smo v
letu 2012 izvedli 4 koncerte, vsebinsko pa je cikel nadaljeval z
‘eleznim repertoarjem simfoni~ne glasbe od klasicizma,
romantike pa vse do glasbene dedi{~ine impresionizma in
ekspresionizma, pri tem pa v svoj program uvr{~amo tudi
kvalitetna dela slovenskih skladateljev iz 20. stoletja in dana{njega
~asa. Med pomembnej{imi koncertnimi koprodukcijami velja
omeniti sodelovanje z EPK – Maribor 2012, znotraj katerega je
bil na primer izveden tudi Koncert ob 150-letnici Debussyjevega
rojstva, na katerem se je poslu{alcem v Mariboru ponovno
predstavila slovenska pianistka svetovnega slovesa Dubravka
Tom{i~ Srebotnjak. Poleg Debussyja je Simfoni~ni cikel zvrstno
obsegal tudi filmsko glasbo, in sicer Metropolis Gottfrieda
Huppertza, dela nem{kih mojstrov Beethovna, Wagnerja in
Richarda Straussa ter tudi slovenskih, med katerimi sta Prva
simfonija za veliki orkester, sopran, mezzosopran in zbor Toma‘a
Sveteta ter oratorij Veronika Milka Lazarja.
V letu 2012 smo kot dopolnilo Simfoni~nega cikla izvedli tudi
abonmajske koncerte cikla Plus. Znotraj teh koncertov so
nekateri bili imenovani tudi kot Mojstri klasike; slednji so od
septembra do decembra 2012 postali samostojni abonma, pri
~emer smo ukinili abonma cikla Plus. Z abonmajskimi koncerti
Mojstri klasike nadaljujemo tudi v letu 2013.
Koncerti cikla Plus so bili poljudni in didakti~ni – gre za dela iz
obdobja dunajske klasike –, poglavitni namen cikla pa je bilo
izobra‘evanje publike (predvsem mlaj{e), po drugi strani pa so
slu‘ili tudi negovanju in ohranjanju poustvarjalne ravni orkestra,
ki je primerno kondicijsko zaseden ~ez vso sezono. Tako je bilo
v okviru cikla izvedenih nekaj instrumentalnih del Mozarta,
Rossinija, Beethovna, Berga in Smetane – slednja so bila
izvedena s strani Godalnega kvarteta Fegu{ –, Josefa Suka,
Haydna ter drugih. Tudi Mojstri klasike so nadaljevali tradicijo
cikla Plus in vanj tako uvrstili dela Mozarta in Haydna.
59
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Poleg Simfoni~nega orkestra SNG Maribor je pomemben
ansambel znotraj gledali{~a tudi Zbor Opere SNG Maribor,
~igar vodstvo je v sezoni 2012/2013 prevzela mlada in
nadebudna zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak. Zbor poleg
rednih vaj in seveda koncertov ter nastopov v opernih
produkcijah hi{e koncertira tudi ‘e na tradicionalnih bo‘i~nonovoletnih koncertih; v letu 2012 je bil ta izveden 18. decembra
v Kazinski dvorani SNG Maribor. Na teh koncertih se Zbor
Opere predstavi kot tehni~no zmogljiv izvajalski aparat in hkrati
poslu{alce seznani z zanimivim ter s priljubljenim repertoarjem
zborovske glasbe.
Leto 2012 je bilo uspe{no, o tem pri~a tudi kritika, saj je bilo o
operni premieri Ljubezenski napoj zapisano:
»Zadnja operna premiera je tako zaokro‘ila eno najbolj
odmevnih mariborskih opernih sezon v zadnjih nekaj desetletjih.
Novemu umetni{kemu vodji ‘elimo v prihajajo~em obdobju
{e ve~ drznosti v smislu programskih preseganj zgolj tradicionalnega
‘eleznega repertoarja.« (JernejWeiss, Ljubezenski napoj u~inkuje!,
Ve~er, 12. 6. 2012, 14.)
Orkester, zbor in program smo oblikovali dobro; napredek
hi{nih ansamblov in repertoarna rast sta bila razvidna. Program
je bil izbran premi{ljeno in je stremel k novemu repertoarju,
modernim operam, glasbi 20. in 21. stoletja ter slovenskim
stvaritvam.Vse omenjene elemente pa ‘elimo tudi v prihodnosti
pribli‘ati dosedanjim poslu{alcem ter z njimi privabiti novo
publiko oz. poslu{alce; z oblikovanim programom in uprizorjenimi
produkcijami prodreti izven mariborskega gledali{~a, s
sodelovanjem in koprodukcijami v mednarodne vode ter tudi
medije. Slednje nam je v letu 2012 ‘e uspelo, saj so na RTV
Slovenija nekajkrat predvajali koncerte iz na{e Velike dvorane.
Tudi nivo zasedb se je vidno zvi{al; mladi, obetajo~i slovenski
ustvarjalci in solisti so izredno veseli, da so oziroma da lahko
postanejo del Opere SNG Maribor.
@elimo pa si, da bi bili {e uspe{nej{i, zato bomo prizadevno
nadaljevali ter {e naprej skrbeli za kakovostne operne produkcije
in simfoni~no, komorno ter vokalno poustvarjalnost.
Benjamin Pionnier
umetni{ki direktor Opere
Maribor, februar 2012
60
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Beseda umetni{kega direktorja Baleta SNG Maribor
Inovativno, drzno in mednarodno prodorno
Edward Clug
umetni{ki direktor Baleta
SNG Maribor
Leto 2012 sta zaznamovali dve svetovni baletni premieri,
Hommage à Stravinsky v koreografiji Edwarda Cluga (premiera
13. aprila) ter Romeo in Julija v koreografiji Valentine Turcu
(premiera 9. novembra).
Balet Hommage à Stravinsky je takoj po premieri spro‘il veliko
zanimanja uglednih doma~ih in tujih festivalov. Po mnenju
mednarodnih strokovnih kritikov je nova interpretacija
mojstrovine Stravinskega, ki nosi naslov Posvetitev pomladi, ena
od najbolj prodornih in izvirnih v zadnjem desetletju. Plesna
kriti~arka Maggie Foyer je v uglednem ~asopisu Dance Europe
napisala: »Edward Clug, director of the Maribor Ballet, has achieved
the near impossible: a new and meaningful interpretation of Stravinsky’s
Le Sacre du Printemps«. (Direktor mariborskega Baleta Edward Clug
je dosegel skoraj nemogo~e: novo in pomembno interpretacijo baleta
Posvetitve pomladi I. Stravinskega.)
V mesecu septembru je predstava gostovala na Festivalu Ljubljana,
aprila 2013 bo gostovala na pomembnem plesnem festivalu
»Dance open« v Sankt Peterburgu. @irija festivala, sestavljena iz
umetni{kih direktorjev vodilnih baletnih hi{ po svetu, je za
zaklju~ni ve~er izbrala tri baletne ansamble, ki so zaznamovali
prej{nje leto: Balet dr‘avne opere Semperoper iz Dresdna, Balet
gledali{~a Bol{oj teater iz Moskve in Balet SNG Maribor.
Predstava Romeo in Julija v koreografijiValentineTurcu je tako reko~
~ez no~ postala uspe{nica v vseh pogledih.ValentinaTurcu ter izjemni
solisti in ~lani na{ega ansambla so z novo in drzno interpretacijo
Shakespearove tragedije uspeli ustvariti neoklasi~ni balet, ki izstopa
iz konvencije in nudi izjemno gledali{ko do‘ivetje. Predstava bo
odprla leto{nji Festival Ljubljana, julija pa bo gostovala v
Dubrovniku na poletnem festivalu Dubrova~ke ljetne igre.
V letu 2012 smo ponovili uspe{nice iz preteklih sezon, kot so
Don Kihot, Grk Zorba, Labodje jezero, Tango in jubilejna 100.
ponovitev Radio and Juliet.
V letu 2012 je mariborski Balet pokazal izjemen kreativni in
inovativni potencial, ki postavlja na{ ansambel na vodilni polo‘aj
v razvoju plesne in baletne umetnosti v tem delu Evrope.
Edward Clug
umetni{ki direktor Baleta
Maribor, februar 2013
61
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Premiere
Marij Kogoj
^RNE MASKE
Dirigent Uro{ Lajovic
Re‘iser Janez Burger
Premiera 15. januar 2012
Koprodukcija z
Maribor 2012 – EPK in
SNG Opera in balet Ljubljana
Franz Lehár
VESELA VDOVA
Dirigent Simon Dvor{ak
Re‘iser Hugo de Ana
Premiera 16. marec 2012
Igor Stravinski/Borut Kr‘i{nik/
Edward Clug
HOMMAGE À
STRAVINSKY
Koreograf Edward Clug
Premiera 13. april 2012
Koprodukcija z
Maribor 2012 - EPK
»^rne maske so lep primer, kako se z velikim
delom provincializem prese‘e, premaga […]
^e se v Mariboru zgodijo vrhunske stvari, je to
prispevek k preseganju slovenskega provincializma.«
Marijan Zlobec, »Predstavo moramo pokazati po
vseh azimutih: O ^rnih maskah s predsednikom;
Danilo Turk je v Maribor pri{el na odprtje EPK in
na premiero«, Delo, 19. 1. 2012, 18.
»Odziv ob~instva nas je prepri~al, da bi veljalo na
repertoar mariborskega hrama boginje Talije
pogosteje uvr{~ati operete.«
Jernej Weiss, »Operetni bestseller Vesela vdova
uspel«, Ve~er, 20. 3. 2012, 14.
»Edward Clug, […], has achieved the near
impossible: a new and meaningful interpretation
of Stravinsky’s Le Sacre du Printemps.«
»Edward Clug, […], je dosegel skoraj nemogo~e:
nova in pomenljiva interpretacija Le Sacre du
Printemps Stravinskega.«
Maggie Foyer, »Maribor Ballet Hommage á
Stravinsky Maribor«, Dance Europe, junij 2012.
62
L
E
Gaetano Donizzeti
LJUBEZENSKI NAPOJ
Dirigenta Benjamin Pionnier,
Simon Robinson
Re‘iser Pier Francesco Maestrini
Premiera 1. junij 2012
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
»Benjamin Pionnier je […] vodil predstavo dovolj
dinami~no. Nagle glasbene kon~nice so tekle
prav nabrito«.
Jure Dobovi{ek, »Pevci so sve‘i, simpati~ni«,Delo,
8. 6. 2012, 18.
»Zbor je bil v ritmi~nem pogledu zgledno
pripravljen, […], podobno pa je mogo~e trditi
tudi za orkester pod vodstvom Benjamin
Pionnierja. Ta je igral urejeno, zvo~no usklajeno«.
Gregor Pompe, »Za~injeno z ran~arsko
ikonografijo«, Dnevnik, 6. 6. 2012, 15.
Giuseppe Verdi
RIGOLETTO
Dirigenta Benjamin Pionnier,
Simon Robinson
Re‘iser Dieter Kaegi
Premiera 28. september 2012
»Re‘ijsko modenizacijo velja pohvaliti […] izbrane
pevske kreacije so presegle doma~e povpre~je.«
Gregor Pompe, »Meseno zapeljevanje z mla~no
spremljavo«, Dnevnik, 3. 10. 2012, 20.
»Tokratna uprizoritev Rigoletta je prepri~ala. Ideja
Verdijeve opere in njena glasbena govorica pa~
ostajata nad~asni.«
Jernej Weiss, »Rigoletto z mafijskim navdihom«,
Ve~er, 2. 10. 2012, 14.
Sergej Prokofjev
ROMEO IN JULIJA
Dirigent Aleksej Baklan
Koreograf Valentina Turcu
Premiera 9. november 2012
»Novo koreografijo Romeo in Julija odlikujejo
inovativnost, izbru{ena estetika in poudarjena
~utnost. Od Valentine Turcu lahko {e veliko
pri~akujemo!«
Tina [rot, »Inovativno in poglobjeno«, Pogledi,
{tirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in dru‘bo,
14. 11. 2012, 22.
63
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Ponovitve
Ludwig Minkus
1.
1. DON KIHOT
Aleksej Baklan
Koreograf Krzysztof Nowogrodzki
2.
Johann Strauss ml.
2. NETOPIR
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser Vito Taufer
Giuseppe Verdi
3. LA TRAVIATA
Re‘iser Hugo de Ana
Dirigenta Benjamin Pionnier,
Simon Robinson
3.
4.
Mikis Theodorakis
4. GRK ZORBA
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser Lorca Massine
5. RADIO AND JULIET
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Edward Clug
5.
6. TANGO
6.
Koreograf in re‘iser Edward Clug
Peter Ilji~ ^ajkovski
7. LABODJE JEZERO
Dirigent Simon Robinson
Koreograf in re‘iser Viktor Litvinov
7.
64
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Dodatni program
OTRO[KA OPERA
Vitja Avsec
KDOR UPA,
NE ODNEHA
Dirigent Simon Robinson
Re‘iser Jaki Jurgec
METROPOLITANSKA
OPERA HD LIVE
V SNG MARIBOR
Metropolitanska opera v New
Yorku je ena najbolj znanih
opernih hi{ na svetu.
Na njenem odru stojijo
najve~je operne zvezde.
^AROBNI OTOK
SOMRAK BOGOV
ERNANI
MANON
LA TRAVIATA
LJUBEZENSKI NAPOJ
OTELLO
LA CLEMENZA DI TITO
PLES V MASKAH
AIDA
65
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Koncertna dejavnost
Simfoni~ni cikel
4. abonmajski koncert
Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor
VRHUNCI ROMANTIKE
Dirigent Benjamin Pionnier
Solisti Petya Ivanova sopran,
Mihaela Komo~ar sopran,
Janez Lotri~ tenor,
Jaki Jurgec bariton
13. in 14. februar 2012
4. abonmajski koncert VRHUNCI ROMANTIKE
5. abonmajski koncert
Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor
METROPOLIS
Dirigent Robert Israel
29. februar in 1. marec 2012
6. abonmajski koncert
Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor
KONCERT ZA MARIBOR
5. abonmajski koncert METROPOLIS;
© Friedrich-Wilhelm-Murnau-Stiftung
Dirigent Simon Robinson
Zbor Opere SNG Maribor
Solisti Igor Samobor k. g. (SNG
Drama Ljubljana),
Gabriela Nedok sopran,
Irena Petkova mezzosopran
8. marec 2012
1. abonmajski koncert
Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor
Simfoni~ni orkester SNG Maribor
in solisti Akademije za glasbo
Foto Tone Stojko
6. abonmajski koncert KONCERT ZA MARIBOR;
Milko Lazar, skladatelj, in Toma‘ Svete, skladatelj
OB 150-LETNICI ROJSTVA
CLAUDA DEBUSSYJA
Dirigent Benjamin Pionnier
Solistka Dubravka Tom{i~
Srebotnjak
13. september 2012
1. abonmajski koncert OB 150-LETNICI ROJSTVA
CLAUDA DEBUSSYJA;
solistka Dubravka Tom{i~ Srebotnjak
66
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Koncertna dejavnost
Ciklus Plus
4. koncert Plus
MOJSTRI KLASIKE - MOZART
Simfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
28. januar 2012
5. koncert Plus
ZVO^NE POKRAJINE EVROPE
VE^ER RUSKIH IN
IT
ALI
SKI
HP
ESM
ITALI
ALIJJAN
ANSKI
SKIH
PESM
ESMII
Solisti Lana Kos sopran,
Miro Solman tenor,
Valentin Pivovarov bas,
Robert Mra~ek klavir
2. februar 2012
6. koncert Plus
SEPTET
Komorni koncert ~lanov
Simfoni~nega orkestra
SNG Maribor
Eva Slana flavta, Evgen Celcer
klarinet, Vasko Lukas fagot,
Veronika Flammer Gidró rog,
Maja Peternel violina,
Levente Gidró viola,
Zsófi Klascmann violon~elo,
Uro{ Le~nik kontrabas
23. februar 2012
4. koncert Plus MOJSTRI KLASIKE - MOZART;
dirigent Benjamin Pionnier
5. koncert Plus ZVO^NE POKRAJINE EVROPE
VE^ER RUSKIH IN ITALIJANSKIH PESMI;
solisti Lana Kos, Valentin Pivovarov,
Miro Solman in Robert Mra~ek, klavir
7. koncert Plus
GOD
ALN
VAR
TE
T FFE
EGU
[
ODALN
ALNII K
KV
ARTE
TET
GU[
Filip Fegu{ violina,
Simon Peter violina,
Andrej Fegu{ viola,
Jernej Fegu{ violon~elo
8. marec 2012
8. koncert Plus
GOD
ALN
IO MAR
ODALN
ALNII TR
TRIO
MARII BOR
Miladin Batanovi} violina,
Levente Gidró viola,
Gorazd Strli~ violon~elo,
Daniela Candillari klavir
29. marec 2012
7. koncert Plus GODALNI KVARTET FEGU[
67
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Koncertna dejavnost
Ciklus Plus
9. koncert cikla Plus
MO
ASI
KE – HA
YDN &
KLASI
ASIKE
HAYDN
MOJJ STR
TRII KL
BEETHOVEN
Simfoni~ni orkester SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
Solist Nejc Kamplet klavir,
14. april 2012
10. koncert cikla Plus
YJ U
POKL
ON CL
AU
DU DEB
U SS
POKLON
CLAU
AUDU
DEBU
SSY
IN JULESU MASSENETU
Frédéric Lagarde klavir,
Jasna Nadles flavta,
Milan Vrsajkov violon~elo
V sodelovanju s Francoskim
in{titutom Charles Nodier iz
Ljubljane
17. maj 2012
11 koncert cikla Plus
KONCERT A DUE
Miha Haas klavir
Nikolaj Sajko violon~elo
7. junij 2012
1. koncert cikla Mojstri klasike
Simfoni~ni orkester
SNG Maribor
Dirigent Simon Dvor{ak
Solistki Ur{ka Kri‘nik Zupan harfa,
Eva Slana flavta
9. koncert Plus MOJSTRI KLASIKE – HAYDN &
BEETHOVEN; Nejc Kamplet, klavir
Foto Sasa Hozjan
11 koncert cikla Plus;
Miha Haas, klavir, Nikolaj Sajko, violon~elo
10. koncert Plus POKLON CLAUDU
USS
YJU IIN
N JJU
U LESU MASSEN
ETU
DEBU
SSY
MASSENE
TU;
DEB
Jasna Nadles
Nadles, flavta, Frédéric Lagarde
Lagarde, klavir
68
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Ostali koncerti
KONCER
T POD ZVEZD
AM
ONCERT
ZVEZDAM
AMII
Simfoni~ni orkester
SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
30. avgust 2012
GOS
TOVAN
M FON
I^N
EGA
OST
ANJJ E SI
SIM
FONI^N
I^NE
ORKESTRA SNG MARIBOR
V ORAN@NEM ABONMAJU
SL
OVEN
SKE FFIILHAR
MON
SLO
VENSKE
LHARMON
MONIIJ E
Dirigent Robert Houlihan
Solista Anja Ko‘uh harfa,
David Bismuth klavir
Koncert Pod zvezdami
BO@I^NI KONCERT ZBORA
OPERE SNG MARIBOR
Zbor Opere SNG Maribor
Zborovodkinja Zsuzsa BudavariNovak
18. in 20. december 2012
Bo‘i~ni koncert zbora Opere SNG Maribor
69
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Dogodki, ki so zaznamovali leto 2012
^RNE MASKE
VRHUNEC OTVORITVENEGA
VIKENDA MARIBOR 2012 –
EVROPSKA PRESTOLNICA
KULTURE
RADIO AND JULIET
100. PONOVITEV
KONCERT
POD ZVEZDAMI
Koncert Simfoni~nega
orkestra SNG Maribor
Dirigent Benjamin Pionnier
Nagrada spletni strani
SNG Maribor
Spletna stran Slovenskega
narodnega gledali{~a Maribor
je osvojila glavno nagrado
na hrva{kem nate~aju “VIDI Web
Top 100” v kategoriji “VIDI Web
Top 10 exU”.
(december 2012)
70
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Statisti~ni pregled lastne produkcije
2008
2009
2 010
2 0 11
2 01 2
Skupno {tevilo predstav
13 0
12 7
12 3
122
1 18
• doma
• na gostovanjih
102
29
101
26
96
27
91
31
96
22
Skupna zasedenost predstav 97,9 %
98,
7 %
98,7
97,3 %
96 %
96,6 %
98,3 %
99,9 %
97,1 %
98,1 %
94,6 %
98,9 %
97,6 %
94 %
Skupno {tevilo obiskovalcev 113.1
97 100.3
83
3.19
00.383
97.90
1
.901
116.5
79
6.57
92.0
17
92.01
73.62
2
3.622
2 4.2
79
4.27
65.834
5 0.7
45
0.745
6 7.808
24.1
89
4.189
• doma
• na gostovanjih
• doma
• na gostovanjih
96,
7%
96,7
99,8 %
69.4
13
69.41
43.7
84
43.784
75.8
73
5.87
24.5
10
4.51
Statisti~ni pregled produkcije v letu 2012
[tevilo predstav
[tevilo obiskovalcev
Predstave Opere
58
49.828
Predstave Baleta
39
30.155
• simfoni~ni ciklus
6
4.290
• abonmajski koncerti
9
1.773
• ostali koncerti
6
5.971
Gostujo~e predstave
7
4.373
Skupaj
125
96.390
Koncertna dejavnost
71
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Opera in Balet na gostovanju - Slovenija
Gostovanja in festivali v Sloveniji
Cankarjev dom
Ljubljana
• ^RNE MASKE
• SIMFONI^NI ORKESTER
SNG MARIBOR
Festival Ljubljana,
Kri‘anke
• HOMMAGE À STRAVINSKY
Slovenska filharmonija
Ljubljana
• SIMFONI^NI ORKESTER
SNG MARIBOR
SNG Nova Gorica
• TANGO
Kulturni center Janeza
Trdine Novo mesto
• SIMFONI^NI ORKESTER
SNG MARIBOR
Junij v Ljubljani
Kongresni trg
• RADIO AND JULIET
Kongresni trg Ljubljana
72
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Opera in Balet na gostovanju
Tujina
• Srpsko narodno
pozori{te Novi Sad, Srbija
• Osje~ko ljeto kulture,
Hrva{ka
RADIO AND JULIET
• Oderzo, Italija
LJUBEZENSKI NAPOJ
Srpsko narodno pozori{te Novi Sad, Srbija
• Teatro Verdi Padova,
Italija
LA TRAVIATA
Oderzo, Italija
Teatro Verdi Padova, Italija
73
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Gostovanja drugih
Konservatorij za glasbo
in balet Maribor
• PRODUKCIJA BALETNE [OLE
• BO@I^NI KONCERT MLADIH
BALETNIH PLESALCEV
Produkcija Baletne {ole
Dru{tvo baletnih
umetnikov Slovenije
• SVE^ANI BALETNI VE^ER IN
PODELITEV NAGRAD
• MEDNARODNI GALA BALETNI
VE^ER & GAUDEAMUS GALA
Mednarodni gala baletni ve~er
Gaudeamus gala
74
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Dogodki Maribor 2012 – Evropska
prestolnica kulture v SNG Maribor
• Tradicionalni koncert Toti big band –
s klasiko, jazzom in popom po Evropi
• Ciciban poje in ple{e – Javni sklad za kulturne
dejavnosti
• AFS [tudent – letni koncert
• Gardenia
• Droge so me obdr‘ale pri ‘ivljenju
• Travelogue
• Evropski pesni{ki turnir
• Hamlet: Biti ali biti!
• Dvanajst – Pogovor z Goranom Stefanovskim
• Mandragola
Konferenca ob obisku dalajlame
• Ustavljivi vzpon Arturja Uia – v koprodukciji
SNG Drama Ljubljana, Cankarjevega doma
in Maribor 2012 – EPK, re‘iser Eduard Miler
• Vojna in mir – v koprodukciji HNK Zagreb,
Pandur.Theaters in Maribor 2012 – EPK,
re‘iser Toma‘ Pandur
• Gora okrog tebe
• Dvanajst – Boris Groys
• Koncert Felix Laiko
• Zagreb{ki filharmoniki in Ivo Pogoreli}
• Dvanajst – Hans Magnus Enzensberger
• Gala ve~er baletnih zvezd iz Sankt Peterburga
• Dvanajst – Tzevan Todorov
• Italijanski mesec
• Tobari
Vojna in mir, poklon
• Dvanajst – Rebecca Horn
• Out of the box – konferenca ob obisku
dalajlame
• Dr‘avna kapela iz Weimarja
• Koncert D. Robinson in T. Castaneda
• Jan Fabre
• Carmina Burana – Szegebi kortars balett
• Dvanajst – Charles Simic
• Dvanajst – Felicitas Hoppe
• Dvanajst – Vikas Swarup
• Dvanajst – Garry Kasparov
• Koncert kosovskih glasbenikov
Gala ve~er baletnih zvezd
Sankt Peterburga
Predstava Tobari
Predstava Droge so me obdr‘ale pri ‘ivljenju
Tradicionalni koncert Toti big band
Predstava Gora okrog tebe
Koncert Dr‘avne kapele iz Weimarja
Predstava Gardenia
Zagreb{ki filharmoniki in Ivo Pogoreli}
Ciciban poje in ple{e
75
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Ostale prireditve v SNG Maribor
V okviru SNG Maribor
• Novinarske konference
• Predstavitev sezone
• Klub ljubiteljev Opere in Baleta
• Spremljevalni program FBS
• Pogovori o predstavah
Koncerti
• Koncert DGUM
• Koncerti Maribor
• Koncert Slovenske vojske
• Koncert A. Vezonik
• Koncert pevskega zbora Prve in
Druge gimnazije Maribor
• Koncert KUD Nove KBM
• Koncert MPZ PRO Musica Maribor
• Koncert KUD Po{ta
• Koncert triptih: Festival Maribor
• Etno ve~er z Vaskom Atanasovskim
in Kvartetom Fegu{
Perpetum Jazzile
Klub ljubiteljev Opere in Baleta
Rade [erbed‘ija
Tadej To{ v ‘ivo
Dobrodelne prireditve
• Tadej To{ v ‘ivo
• Koraki za korakce – Perpetum Jazzile
Drugi pri nas
• Plesna izba – letna produkcija Avenija 25
• Festival Maribor
Ostale prireditve
• Koncert Rade [erbed‘ija
• Naj Maribor~an
• Podelitev Bob leta
• Sprejemi in prireditve sponzorjev
• Proslava ob kulturnem prazniku
• Iz prakse v prakso
• Proslave in sprejemi MO Maribor
• Sprejem za odli~njake
Vasko Atanasovski
• Mi{i~evi vodarski dnevi 2012
• Slavnostna akademija ob prazniku MO Maribor
• Slovesnost ob dr‘avnem prazniku
• Dokumentarni film o Brunu Hartmanu
• Gledali{ka delavnica za pred{olske otroke
• Snegulj~ica
• Kulturni dnevnik
• Obmo~no sre~anje gledali{kih skupin
• Koncert Big banda
• Pogovor s Christopherjem Hamptonom
• Pogovor z Jean-Claudom Carrièrom
• Bellydance Evolution
• Mirka, @ivka in Dadakice
• Devetsto
• Met Opera live HD
Mirka, @ivka in Dadakice, plakat
• Podelitev Glazerjevih nagrad
• Slavnostna akademija: Dru{tvo za srce in o‘ilje
• Sve~anost ob 30-letnici delovanja
Dru{tva za boj proti raku
• Konferenca ob obisku dalajlame
• Mojstrski te~aj s Patricio Stiles
• Predstavitev knjige dr. H. Neubauerja
• Kako je Bubi dobil krila – KD Center plesa
• Obraz notranje mo~i: Slavnostna akademija
za Slom{ka
• Kulturni ve~er invalidov
• Spominski dan generala Maistra in 20 let
72. brigade
• Koncert Prifarskih muzikantov: Prifarci
gremo v svet
Bob leta 2011 Peter Bo{tjan~i~
Plesna izba – letna produkcija Avenija 25
Pogovor s Christopherjem Hamptonom
Kako je Bubi dobil krila – KD Center plesa
76
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
[tevilo dogodkov in obiskovalcev v letu 2012
[tevilo predstav oz. prireditev
[tevilo obiskovalcev
222
41.917
14
3.024
Festival B or{tnikovo sre~anje
78
6.740
OPERA IN BALET
• Operne predstave
58
49.828
• Baletne predstave
39
30.155
• Koncertna dejavnost
21
12.034
7
4.373
MAR
012 - EP
K
MARII BOR 2
20
EPK
39
17.039
OS
TALE P
R I R EDIT
VE
OST
PR
EDITVE
95
23.130
573
188.240
DRAMA
• Lastne predstave
• Gostujo~i
• Gostujo~i
Skupaj
77
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
4
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ZA LETO
2012 IN PRIMERJAVA Z DOSE@ENIMI REZULTATI V LETU 2012
4.1
DOSE@ENI REZULTATI V LETU 2012
Cilje, ki smo si jih v SNG zastavili v letu 2012 s finan~nim na~rtom, smo v celoti izpolnili.
V naslednji tabeli prikazujemo rezultate poslovanja v letu 2012 v primerjavi z dose‘enimi
rezultati v letu 2011 in s planom 2012.
Tabela1
Poslovni izid SNG Maribor
OPIS
(v EUR)
REALIZACIJA
2011
PLAN
2012
REALIZACIJA
2012
Struk. del.
v %
2
3
4
5
I. PRIHODKI
1
3.5
48.43
4
13.5
3.548.43
48.434
13.2
22.5
00
3.22
2.500
1
3.1
14.3
28
13.1
3.11
4.32
100
MIZK[
MOM
Prih. iz nejav. virov
Sponzorstva, donac.
Finan~ni prihodki
Drugi prihodki
Prevred. posl. prih.
11.622.537
323.113
1.296.048
291.642
234
4.906
9.954
11.155.000
433.000
1.360.000
260.000
500
4.000
10.000
11.193.801
433.000
1.260.164
205.659
1.803
2.950
16.951
85
3
10
2
0
0
0
II. ODHODKI
13.5
46.3
73
3.546.3
46.37
13.2
20.5
00
3.22
0.500
13.1
12.1
55
3.11
2.15
100
630.397
1.735.453
1.497.436
9.619.621
0
0
44.567
13.795
5.104
0
693.000
1.732.000
1.450.000
9.272.500
0
0
35.000
30.000
3.000
5.000
733.780
1.760.792
1.413.320
9.134.108
0
0
33.446
30.677
0
6.032
6
13
11
70
0
0
0
0
0
0
2.06
1
2.061
2.000
2.1
73
2.17
1.6
13
1.61
1.000
864
448
1.000
1.309
1
Material
Storitve
Storitve-AH
Stro{ki dela
Amortizacija
Rezervacije
Drugi stro{ki
Finan~ni odhodki
Drugi odhodki
Prevred. posl. odhodki
PRESE@EK PRIH.
PRESE@EK ODH.
Davek od dohodka
Prese‘ek prihodkov z
upo{tevanjem davka
Prese‘ek odhodkov z
upo{tevanjem davka
78
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Poslovni izid je pozitiven in zna{a 1.309 EUR ciljanega pozitivnega poslovnega izida. Dose‘eni
prihodki in odhodki dosegajo na~rtovane. V letu 2012 so bili dose‘eni prihodki v vi{ini
13.114.328 EUR in ne presegajo na~rtovanih za leto 2012.
Odhodki v letu 2012 so bili dose‘eni v vi{ini 13.112.155 EUR in ne presegajo na~rtovanih.
Ni‘ji odhodki glede na na~rtovane so predvsem odhodki iz naslova pla~ in avtorskih
honorarjev. Stro{ki materiala in storitev so nekoliko vi{ji od na~rtovanih.
Slika 1
Struktura prihodkov v letu 2012
Slika 2
Struktura odhodkov v letu 2012
79
L
4.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
ANALIZA DOSE@ENIH REZULTATOV POSLOVANJA
4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov
•
Poslovni rezultat v letu 2012 je pozitiven, in sicer je Slovensko narodno gledali{~e Maribor
ustvarilo 1.309 EUR pozitivne razlike med prihodki in odhodki. Program dela je v celoti
izveden.
•
MIZK[ je v letu 2012 financiral Slovensko narodno gledali{~e Maribor v vi{ini
11.193.801 EUR oz. 3,7 % manj kot leto prej. V strukturi celotnega prihodka
Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor v letu 2012 zna{a dele‘ MIZK[ 85 %.
•
V letu 2012 je gledali{~e s prihodki iz nejavnih virov v primerjavi s programskimi
prihodki MIZK[ vlagalo v program SNG Maribor v razmerju 39 : 61 Dele‘ prihodkov
iz nejavnih virov in sponzorstva je manj{i, kar je posledica te‘ke finan~ne situacije v
regiji.
4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov
•
Odhodki v letu 2012 so ni‘ji za 3,2 % v primerjavi z letom 2011.
•
Razlika v dose‘enih odhodkih v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 izhaja predvsem
iz naslova ni‘jih stro{kov dela in storitev – avtorskih honorarjev.
•
Najvi{ji znesek v strukturi odhodkov predstavljajo stro{ki dela, ki zna{ajo 70 % vseh
odhodkov. Ta strukturni dele‘ je v primerjavi z letom 2011 ostal enak.
80
L
4.3
Slika 3
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
SPLO[NE UGOTOVITVE
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MIZK[ v letu 2012
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MIZK[ po letih:
Leto
SNG
MIZK[
2009
55 %
45 %
2010
51 %
49 %
2011
47 %
53 %
2012
39 %
61 %
81
L
Slika 4
5
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Primerjava prihodkov iz nejavnih virov s prihodki MIZK[ v letu 2012
NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRI^AKOVANIH
POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA
V letu 2012 sta se celotni program dela in financiranje delovanja javnega zavoda izvajala po
finan~nem na~rtu in programu dela za to leto.
6
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI Z
DOSE@ENIMI CILJI IZ PORO^ILA PRETEKLEGA LETA
Poslovni izid je v skladu s kratkoro~nimi na~rti.
V letu 2012 smo poslovanje racionalizirali na nivoju na~rtovanega.
82
L
7
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
OCENA GOSPODARNOSTI IN U^INKOVITOSTI POSLOVANJA
GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA
V Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor zasledujemo in dosegamo vse standarde in
merila, kot jih predpisuje MIZK[.
Prizadevamo si dosegati vedno vi{ji strukturni dele‘ prihodkov iz nejavnih virov v celotnem
prihodku. Le-tega v zadnjih letih dosegamo in ta podatek je pomemben temelj za ocenjevanje
na{e uspe{nosti. Prihodek iz nejavnih virov nam omogo~a izvajanje visokega nivoja
umetni{kega izvajanja zastavljenega programa.
8
OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN^NEGA
NADZORA – izjava (priloga)
V SNG Maribor obstajajo interna pravila in postopki delovanja v vseh delih poslovanja.
Za finan~ni nadzor sta bila odgovorna pomo~nica direktorja za finan~ne zadeve in direktor,
za nadzor nad poslovanjem pa direktor zavoda.
9
POJASNILA ZA PODRO^JA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI
NISO BILI DOSE@ENI, ZAKAJ NISO BILI DOSE@ENI
V celoti ni bil izpolnjen zastavljeni cilj o prehodu na projektno zaposlovanje umetnikov,
predvsem zaradi obveznosti, ki bi v zvezi s tem nastale po delovni zakonodaji do zaposlenih.
10
OCENA U^INKOV POSLOVANJA POSREDNEGA UPORABNIKA
NA DRUGA PODRO^JA
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je s svojo lastno produkcijo Drame, Opere, Baleta in
Festivala Bor{tnikovo sre~anje osrednje kulturno sredi{~e severovzhodne Slovenije. V
sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture – Maribor 2012 smo izvedli koprodukcijske
projekte Drame, Opere, Baleta, simfoni~ne koncerte in projekte Festivala Bor{tnikovo
sre~anje ter na na{ih odrih s tehni~no podporo gostili veliko dogodkov v produkciji EPK.
83
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11
DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN
INVESTICIJSKIH VLAGANJ
11.1
PORO^ILO O UPORABI SREDSTEV ZA INVESTICIJSKO
VZDR@EVANJE IN NAKUP OPREME
Tabela 2
Investicijsko vzdr`evanje in nakup opreme v letu 2012
OPREMA
DOBA
VITEL
DOBAVITEL
VITELJJ
I.
R EK
ON
STR
U KCI
N AD
APT
ACI
EKON
ONS
TRU
CIJJ E IIN
ADAPT
APTA
CIJJ E
II.
DROB
N I IINVENT
NVENT
AR
DROBN
NVENTAR
2 kom TV Philips
LCD TV
tiskalnik
tab-ekran
~inele a-due zildjan
pomivalni stroj-rekvizita
router
ra~unalnik+server
PC+office
fotelj ergoline
scanner epson
scanner epson
samsung TV
stol
oddajnik+sprejemnik-4 kom
PC HP+office
prenosnik
oja~evalnik extron
transportni vozi~ki-6kom
laser two channel
mikrofon za violino
III.
IV
V..
Merkur
Big Bang d. o. o.
Rolan
Horvat Gregor s. p.
Dimitri~ Denis s. p.
Merkur
Brbre-Namestnik Oto s. p.
Brbre-Namestnik Oto s. p.
Brbre-Namestnik Oto s. p.
Poredo{ d. o. o.
Mimovrste d. o. o.
Mimovrste d. o. o.
Big Bang d. o. o.
Antikvitete Lipovec
Avc group
Brbre-Namestnik Oto s. p.
Brbre-Namestnik Oto s. p.
Avc group
Prosigma d. o. o.
Prostt d. o. o.
Lastra Company
AVDIO
DE
O OP
R EMA
VDIO--VI
VIDE
DEO
OPR
wings vioso dual channel-software Vioso gmbh
m-audio profire-audio interfac Audio pro d. o. o.
OPREMA
pohi{tvo
Lesnina
(v EUR)
DATU
M P
TUM
PLL A^I
^ILL
ZNESEK
0,00
5. 9. 12
9. 11. 12
9. 12. 12
30. 4. 12
19. 10. 12
5. 6. 12
8. 8. 12
31. 10. 12
12. 4. 12
11. 7. 12
14. 12. 12
11. 12. 12
10.7
42,5
6
0.742,5
42,56
994,98
298,49
108,07
200,59
300,00
402,90
110,00
682,00
110,00
206,16
374,32
349,47
220,87
342,00
1.071,73
210,00
230,00
690,13
3.074,14
434,38
332,33
31. 10. 12
11. 12. 12
4.63
1,
71
4.631,
1,7
3.801,70
830,01
2. 10. 12
1.021,84
1.021,84
11. 12.
29. 2.
18. 4.
11. 12.
8. 11.
21. 11.
31. 10.
9. 11.
12
12
12
12
12
12
12
12
84
L
V.
VI.
VII.
E
T
INFORMACIJSKI SISTEM
licenca-potni nalogi
prenosnik Lenovo ideapad
tiskalnik
ra~unalnik MB
pro 150 qiuad-core
komunikacijski sistem Telex
AP
AR
ATI
APAR
ARA
LCD TV
Extron oddajnik-sprejemnik
Extron oddajnik-sprejemnik
stereo snemalnik-Tascam
meh~alec vode-2 kom
prenosno sestavljivo
video platno
5 kom radijske postaje
Pentax objektiv
objektiv et-dle 055
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Probit d. o. o.
Rolan
[pica
20. 4. 12
21. 3. 12
12. 10. 12
29.1
87,3
5
9.18
,35
1.422,05
596,00
1.314,59
EPL d. o. o.
Prostt d. o. o.
11. 12. 12
18. 4. 12
1.975,07
23.879,64
Big Bang d. o. o.
AVC Group
AVC Group
AVC Group
diafit
31. 5.
12. 4.
12. 4.
26. 9.
28. 11.
12
12
12
12
12
15.7
50,02
5.75
727,78
1.076,95
1.076,95
947,20
1.506,83
AV Stumpfl gmbh
Ken lab d. o. o.
Foto Beseni~ar d. o. o.
AVC Group
26. 4. 12
29. 10. 12
2. 10. 12
6. 9. 12
3.074,79
2.653,96
1.860,49
2.825,07
INSTRUMENTI
SKU
PA J OP
R EDM
ETENA IIN
N N
EOP
R EDM
ETENA SR
EDS
T VA
SKUP
OPR
EDME
NE
OPR
EDME
SREDS
EDST
0,00
61.3
33,48
1.33
85
L
11.2
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE
KADROVSKO PORO^ILO ZA LETO 2012
Slovensko narodno gledali{~e Maribor zdru‘uje naslednje organizacijske enote: Drama,
Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje, Tehnika ter Skupne slu‘be.
Na dan 31. 12. 2012 je bilo v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor 301 zaposlenih.
Slovensko narodno gledali{~e Maribor je v letu 2012 izvajalo var~evalne ukrepe po navodilih
Ministrstva za izobra‘evanje, znanost, kulturo in {port na vseh podro~jih delovanja in v skladu
z dolo~ili Zakona za uravnote‘enje javnih financ zmanj{alo {tevilo zaposlenih. Zaposlene, ki
so izpolnili pogoje za upokojitev in jim je iz tega razloga prenehalo delovno razmerje, smo
nadomestili zgolj v enem primeru.
V letu 2012 je zato pri{lo do zni‘anja {tevila zaposlenih, predvsem zaradi upokojitev in
odpovedi pogodb o zaposlitvi. [tevilo zaposlenih se je med letom sorazmerno spreminjalo
tudi zaradi porodni{kih in star{evskih dopustov, bolni{kih odsotnosti in invalidskih postopkov.
• OE DRAMA
V Drami se je z upokojitvijo dramske igralke zmanj{alo {tevilo zaposlenih, saj nismo realizirali
nadomestne zaposlitve.
• OE OPERA
V Operi se je {tevilo zaposlenih ob~utno zmanj{alo predvsem zaradi upokojitev, nadomestnih
zaposlitev pa nismo realizirali.
• OE BALET
V Baletu se je {tevilo zaposlenih zmanj{alo zaradi upokojitve baletne plesalke.
• OE FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJE
Organizacija in izvedba festivala sta bili v letu 2012 izpeljani v sodelovanju z drugimi slu‘bami.
• OE TEHNIKA
V Tehniki smo kljub pove~evanju {tevila zaposlenih z zdravstvenimi te‘avami uspeli zmanj{ati
{tevilo vseh zaposlenih. Zaradi invalidskih postopkov smo bili prisiljeni v prestrukturiranje
dela in delovnih mest.
• SKUPNE SLU@BE
V Skupnih slu‘bah v letu 2012 ni bilo sprememb.
86
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.1 Sestava zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u na dan 31. 12. 2012
11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah
Tabela 3: [tevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2012
Organizacijska enota
OE Drama
OE Opera
OE Balet
OE Festival Bor{tnikovo sre~anje
OE Tehnika
Skupne slu‘be
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
35
117
28
1
102
18
301
Odstotek
11,6
38,9
9,2
0,3
34,0
6,0
100
Slika 5: Odstotek zaposlenih na dan 31. 12. 2012
V OE Drama je bilo 35 zaposlenih, v OE Opera 117 zaposlenih, v OE Balet 28 zaposlenih,
v OE Festival Bor{tnikovo sre~anje 1 zaposlen, v OE Tehnika 102 zaposlenih in v Skupnih
slu‘bah 18 zaposlenih. Umetni{ki ansambli predstavljajo 60-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.
V primerjavi s preteklim letom gre za ob~utno zni‘anje vseh zaposlenih, kar je posledica
sledenja var~evalnim ukrepom.
87
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
1.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve
Razlogi za sklenitev delovnega razmerja za dolo~en ~as so nadome{~anja odsotnosti zaradi
dalj{ih bolezni, porodni{kega in star{evskega dopusta, zaposlovanje tujcev in opravljanje dela,
ki je vezano na izvedbo repertoarja oz. programa sezone.
Tabela 4: Sestava zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2012
Organizacijska
[tevilo
enota zaposlenih
OE Drama
35
OE Opera
117
OE Balet
28
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje
1
OE Tehnika
102
Skupne slu‘be
18
SKUPAJ
301
Nedolo~en
~as
35
111
28
Odstotek
Odstotek
100,0
94,9
100,0
Dolo~en
~as
0
6
0
1
99
18
292
100,0
97,1
100,0
97,0
0
3
0
9
0,0
2,9
0,0
3,0
0,0
5,1
0,0
Najve~ zaposlenih za dolo~en ~as je v OE Opera, kar je posledica dejstva, da je v tej organizacijski
enoti zaposlenih najve~ tujcev, katerih zaposlitev je vezana na dovoljenja za zaposlitev.
Slika 6: Odstotek zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2012
Na dan 31. 12. 2012 je bilo 9 zaposlenih za dolo~en ~as, kar predstavlja 3-odstotni dele‘
vseh zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor.
88
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi
Tabela 5: Sestava zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2012
Delovna doba
pod 10 let
od 10 do 20 let
od 20 do 30 let
od 30 do 40 let
nad 40 let
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
45
82
85
88
1
301
Odstotek
15,0
27,2
28,2
29,3
0,3
100
Slika 7: Odstotek zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2012
Glede na delovno dobo so zaposleni razporejeni v pet skupin. V primerjavi s preteklim letom
je zaznati zmanj{anje zaposlenih, ki imajo nad 40 let delovne dobe, kar je posledica uveljavitve
ZUJF. Tudi poslej predstavljajo najve~ji dele‘ zaposleni z delovno dobo od 30 do 40 let in
predstavljajo 30-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.
89
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti
Tabela 6: Sestava zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2012
Starost
OE
Drama
OE
Opera
OE
Balet
manj kot
30 let
0
5
2
0
2
0
9
3,0
od 30
do 40 let
13
30
15
0
24
5
87
28,9
od 40
do 50 let
9
36
11
0
41
8
105
34,9
od 50
do 60 let
8
35
0
1
32
5
81
26,9
nad
60 let
5
11
0
0
3
0
19
6,3
35
117
28
1
102
18
301
100,0
SKUPAJ
OE Festival
OE
Bor{tnikovo Tehnika
sre~anje
Skupne
slu‘be
Vsi
zaposleni Odstotek
Slika 8: Odstotek zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2012
Starostna struktura ka‘e na pribli‘no izena~enje v odstotkih med 30 do 40 in 50 do 60 let
starosti zaposlenih. Najve~ji dele‘ zaposlenih ima od 40 do 50 let in predstavljajo 35-odstotni
dele‘ vseh zaposlenih.
90
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu
Tabela 7: Sestava zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2012
Organizacijska
[tevilo
enota
zaposlenih
OE Drama
35
OE Opera
117
OE Balet
28
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje
1
OE Tehnika
102
Skupne slu‘be
18
SKUPAJ
301
Mo{ki
Odstotek
@enske
Odstotek
19
69
12
54,3
59,0
42,9
16
48
16
45,7
41,0
57,1
0
69
4
173
0,0
67,6
22,2
57,5
1
33
14
128
100,0
32,4
77,8
42,5
Slika 9: Odstotek zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2012
Specifi~en delovni proces v gledali{~u se odra‘a tudi v dele‘u zaposlenih ‘ensk in mo{kih.
Dele‘ zaposlenih ‘ensk v OE Tehnika je 32-odstoten. Sicer mo{ki predstavljajo 57-odstotni
dele‘ vseh zaposlenih.
91
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo
Tabela 8: Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo na dan 31. 12. 2012
Kategorije invalidnosti
Invalid I. kategorije
Invalid III. kategorije
SKUPAJ
[tevilo zaposlenih
1
13
14
Dne 31. 12. 2012 je imelo 14 zaposlenih priznano omejeno delovno zmo‘nost. Od 14 jih je
imelo 13 priznano III. kategorijo invalidnosti in en zaposleni I. kategorijo invalidnosti. En
postopek je {e v teku.
11.2.2 Napredovanja zaposlenih
Tabela 9: Napredovanje zaposlenih v letu 2012
Organizacijska enota
OE Drama
OE Opera
OE Balet
OE Festival
Bor{tnikovo sre~anje
OE Tehnika
Skupne slu‘be
SKUPAJ
Redno napredovanje
3
7
0
0
18
0
28
Napredovanje v naziv
1
1
2
92
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Slika 10: Odstotek zaposlenih, ki so napredovali v letu 2012
V letu 2012 je napredovalo 30 zaposlenih, kar predstavlja 10-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.
V skladu s 163. ~lenom ZUJF zaposleni, ki so napredovali v letu 2012, pridobijo pravico do
pla~e v skladu z vi{jim pla~nim razredom s 1. junijem 2013. Prav tako zaposleni, ki so
napredovali v naziv ali vi{ji naziv in niso pridobili pravice do pla~e v skladu s pridobljenim
nazivom, pridobijo pravico do ustrezne pla~e s 1. junijem 2013.
11.2.3 Fluktuacija
V letu 2012 je prenehalo delovno razmerje 22 zaposlenim. Realizirali smo le 3 najnujnej{e
nadomestne zaposlitve v OE Tehnika, ki so bile nepogre{ljive za izvedbo programa in izvedene
v skladu z dolo~ili ZUJF. Za preostalo {tevilo zmanj{anja zaposlenih pa smo ustrezno organizirali
delovni proces z namenom, da bomo {e naprej sledili cilju zmanj{anja {tevila zaposlenih.
11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih
Tabela 10: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2012
Razlogi za prenehanje delovnega razmerja
[tevilo zaposlenih
Odstotek
Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe
Potek ~asa, za katerega je bila sklenjena pogodba
Upokojitev
7
1
14
31,8
4,5
63,7
SKUPAJ
22
100,0
93
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Slika 11: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2012
V preglednici je prikazano {tevilo odhodov zaposlenih v letu 2012. Razlogi za prenehanje
delovnega razmerja so opredeljeni v skladu z dolo~bami Zakona o delovnih razmerjih in
ZUJF. Najve~ji dele‘ prenehanja delovnega razmerja v letu 2012 predstavljajo upokojitve.
11.2.3.2 Upokojitve
Tabela 11: Upokojitve v letu 2012
Vrsta upokojitve
Upokojitev
Invalidska upokojitev
SKUPAJ
[tevilo
14
0
14
Odstotek
100,0
0,0
100,0
V primerjavi s preteklim letom se je {tevilo upokojitev bistveno pove~alo zaradi sprejete
zakonodaje. V letu 2011 so se upokojili 4 zaposleni, medtem ko so se je v letu 2012 upokojilo
14 zaposlenih.
94
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih
V letu 2012 je bilo v primerjavi z letom 2011 zaznati zmanj{anje zadr‘anosti od dela zaposlenih
iz razloga bolni{ke odsotnosti. Leta 2011 je bilo obra~unanih 22.448 ur zadr‘anosti od dela,
medtem ko je bilo v letu 2012 obra~unanih 19.064 ur zadr‘anosti od dela.
Tabela 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2012
Razlog zadr‘anosti
Boleznine do 30 dni
Boleznine nad 30 dni
Po{kodbe izven dela do 30 dni
Po{kodbe izven dela nad 30 dni
Po{kodbe pri delu do 30 dni
Po{kodbe pri delu nad 30 dni
Nega
SKUPAJ
Ure
9.180
3.376
1.452
1.968
1.672
1.112
304
19.064
Odstotek
48,2
17,7
7,6
10,3
8,8
5,8
1,6
100,0
Slika 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2012
V letu 2012 je bilo skupaj obra~unanih 19.064 ur zadr‘anosti od dela iz razloga bolni{ke
odsotnosti. Od tega najve~ji dele‘ predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga bolezni do 30
dni – 9.180 ur, kar predstavlja 48,2-odstotni dele‘ vseh zadr‘anosti od dela. Najmanj{i dele‘
predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga nege – 304 ure, kar predstavlja 1,6-odstotni dele‘
vseh zadr‘anosti od dela.
95
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Tabela 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2012
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
SKUPAJ
Ure
1.820
2.416
2.976
2.320
2.076
1.332
560
220
1.120
1.624
1.356
1.244
19.064
Odstotek
9,5
12,7
15,6
12,2
10,9
7,0
2,9
1,2
5,9
8,5
7,1
6,5
100,0
Slika 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2012
Iz preglednic je razvidno, da je bilo najve~ bolni{kih odsotnosti februarja, marca in aprila.
Najmanj bolni{kih odsotnosti je bilo julija in avgusta.
96
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti
V letu 2012 je bilo v primerjavi z letom 2011 izpla~anih manj nadomestil bolni{kih odsotnosti.
V letu 2011 je bilo izpla~anih skupaj 192.541,24 EUR nadomestil, medtem ko je bilo v letu
2012 izpla~anih skupaj 171.790,99 EUR nadomestil. V letu 2012 je v primerjavi z letom
2011 zaznati zmanj{anje izpla~anih nadomestil v breme ZZZS – refundacije. V primerjavi s
preteklim letom pa je v letu 2012 zaznati pove~anje izpla~il nadomestil v breme SNG Maribor,
kar ka‘e na porast bolni{kih odsotnosti do 30 dni. V letu 2011 je bilo izpla~anih 99.680,80
EUR nadomestil v breme SNG Maribor, medtem ko je bilo v letu 2012 izpla~anih 108.372,07
EUR nadomestil v breme SNG Maribor.
Tabela 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2012
Organizacijska
enota
OE Drama
OE Opera
solisti
orkester
zbor
OE Balet
OE Tehnika
Skupne slu‘be
SNG - SKUPAJ
Boleznine nad 30 dni refundacija ZZZS
Boleznine do 30 dni v breme SNG Maribor
SKUPAJ
9.254,19
8.570,43
17.824,62
33.850,35
4.214,17
22.159,26
7.476,92
49.204,89
12.895,42
18.789,32
17.520,15
83.055,24
17.109,59
40.948,58
24.997,07
4.028,12
2.550,78
6.578,90
16.286,26
46.189,44
62.475,70
0,00
1.856,53
1.856,53
63.418,92
108.372,07 171.790,99
97
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Slika 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2012
V letu 2012 je bilo izpla~anih 171.790,99 EUR nadomestil bolni{kih odsotnosti, od tega je
bilo 108.372,07 EUR izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor, nadomestila v vi{ini
63.418,92 EUR, ki izhajajo iz boleznin nad 30 dni, pa smo dobili refundirana od Zavoda za
zdravstveno zavarovanje R Slovenije.
Ambiciozno zastavljeni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor – Drama, Opera,
Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje – bo zahteval vsakokratno prilagajanje organizacije in
zaposlenosti glede na finan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Zaradi tega bo pove~an
trend v smeri racionalizacije delovnih procesov v soodvisnosti sredstev, zagotovljenih za program.
Dinami~ni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor bo zahteval ve~jo fleksibilnost
pri zaposlovanju, kar bo zahtevalo vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti glede
na finan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Potrebno {tevilo zaposlenih definiramo
glede na programske vsebine za dolo~ena obdobja, vezana na mandat direktorja in umetni{kih
vodij. Zaradi tega bo potreba po projektnem zaposlovanju in zaposlovanju za dolo~en ~as
bistveno presegla dosedanjo prakso zaposlovanja za nedolo~en ~as. V bistvu bomo kadre
zaposlovali prete‘no projektno, glede na potrebe in sredstva, ki bodo zagotovljena za program.
Danilo Ro{ker
direktor SNG Maribor
98
L
E
T
N
O
Letno poro~ilo so pripravili
Danilo Ro{ker
Aleksandra Hojnik
Jasna Rupar
Ana Vogrin
Andreja Hictaler
Alenka Smole
Nina Novkovi~
Metka Lipov‘
Darja ^i‘ek
Alan Kav~i~
Sandra Po‘un
Tja{a Ribizel
Janez Bosti~
Jo‘e Vodu{ek
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Fotografije
Arhiv SNG Maribor
Arhiv FBS
Mediaspeed
Tiberiu Marta
Sandra Po‘un
Simon Stojko Falk
Damjan [varc
99
L
E
T
N
O
P
O
R
O
^
I
L
O
2
0
1
2
Program financira
Ministrstvo za izobra‘evanje, znanost,
kulturo in {port Republike Slovenije
Program sofinancirajo
Generalna pokroviteljica SNG Maribor
Glavni pokrovitelj B a l e t a
Generalna pokroviteljica
Simfoni~nega ciklusa
Investing in a Cultural Tomorrow
Investiranje v kulturni jutri
100