1. No category

Poslovni načrt Vzpostavitev in delovanje
inkubatorja in coworking centra
»LOKOMOTIVA«
Škofja Loka, november 2014
Pogodba:
Pogodba o izdelavi študije izvedljivosti za razvoj središč za delo
na daljavo – ekonomski razvojni del
Naročnik:
BSC, Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj
Cesta Staneta Žagarja 37, 4000 Kranj
Vodja projekta:
Mag. Helena Cvenkel, namestnica direktorja
Odgovorna oseba.
Mag. Bogo Filipič, direktor
Predmet:
Poslovni načrt za vzpostavitev coworkinga centra in
inkubatorja »LOKOMOTIVA«
Izdelovalec
dokumenta:
Razvojna agencija Sora d.o.o.
Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka
Odgovorna oseba:
Rok Šimenc, direktor
Nosilka naloge:
Julija Primožič, uni.dipl.politologinja
Samra Šećerović, univ.dipl.ekonomistka
Datum:
november 2014
1
KAZALO
KAZALO ___________________________________________________________________ 3
1. UVOD ___________________________________________________________________ 5
2. ANALIZA STANJA __________________________________________________________ 6
2.1. Analiza lokalnega okolja ______________________________________________________ 6
2.1.1. Škofjeloško območje________________________________________________________________ 6
2.1.2. Prebivalstvo ______________________________________________________________________ 7
2.1.3. Izobraževanje in izobrazbena struktura _________________________________________________ 7
2.1.4. Gospodarsko okolje ________________________________________________________________ 7
2.1.5. Razvojni izzivi in priložnosti občine ____________________________________________________ 8
2.2. SWOT analiza vzpostavitve centra ______________________________________________ 9
2.3. Analiza deležnikov centra ____________________________________________________ 10
2.4. Analiza uporabnikov centra __________________________________________________ 11
2.5. Analiza konkurence centra ___________________________________________________ 12
3. MODEL VZPOSTAVITVE IN DELOVANJA CENTRA _______________________________ 14
3.1. Namen, vizija in cilji vzpostavitve in delovanja centra______________________________ 14
3.1.1. Namen __________________________________________________________________________ 14
3.1.2. Vizija ___________________________________________________________________________ 14
3.1.3. Splošni cilji ______________________________________________________________________ 14
3.1.4. Specifični cilji_____________________________________________________________________ 14
3.2. Lokacija, prostorski, tehnični, organizacijski ter kadrovski pogoji vzpostavitve in delovanja
centra _______________________________________________________________________ 15
3.2.1. Lokacija centra ___________________________________________________________________ 15
3.2.2. Prostorski in tehnični pogoji _________________________________________________________ 15
3.2.3. Organizacija _____________________________________________________________________ 17
3.2.4. Kadri ___________________________________________________________________________ 17
3.3. Ključne aktivnosti za vzpostavitev in delovanje centra _____________________________ 18
3.4. Dejavnosti centra___________________________________________________________ 19
3.4.1. Ponudba prostorov ________________________________________________________________ 19
3.4.2. Ponudba podpornih storitev delovanju centra __________________________________________ 19
3.5. Oblikovanje cen in paketov storitev za uporabnike centra __________________________ 20
3.6. Trženje in promocija ________________________________________________________ 21
3.7. Prenos dobre prakse ________________________________________________________ 21
4. FINANČNI NAČRT ________________________________________________________ 23
4.1. Struktura stroškov __________________________________________________________ 23
3
4.2. Viri prihodkov _____________________________________________________________ 23
4.3. Izkaz uspeha _______________________________________________________________ 24
4.4. Finančni, terminski in vsebinski plan aktivnosti vzpostavitve in delovanja centra _______ 25
5. ANALIZA TVEGANJ _______________________________________________________ 28
6. INDIKATORJI ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI CENTRA __________________________ 29
7. POVZETEK POSLOVNEGA NAČRTA ___________________________________________ 30
8. PRILOGE________________________________________________________________ 33
4
1. UVOD
Vse več ljudi pri nas in po svetu je samozaposlenih ali dela v manjših (lastnih) podjetjih. Za
nekatere posameznike je to svobodna izbira, spet druge pa je v to prisilila gospodarska
situacija. Projekcije kažejo, da se bo delež tovrstne delovno aktivne populacije povečeval.
Zato verjamemo, da je skladno s tem potrebno razmišljati, kako zagotoviti optimalne pogoje
temu segmentu profesionalcev, da bodo lahko ti učinkovito izrabili svoj potencial in aktivno
prispevali k ponovnem zagonu gospodarstva, tudi v lokalnem okolju. Ena od možnih rešitev
za ponoven razvoj gospodarstva so novi načini dela, med katerimi je tudi coworking.
Coworking je svetovni fenomen, ki je v zadnjih dveh letih doživel neverjeten razcvet. Gre za
sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali
stalno delijo delovno okolje z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. Med njegove
prednost se uvrščajo pogoji za ustvarjalno sodelovanje, odprto komunikacijo, mreženje med
raznovrstnimi uporabniki, vse od kreativnih in inovativnih oseb, podjetnikov, oblikovalcev do
iskalcev idej. Dejansko je več kot le skupen prostor. Je filozofija, ki spodbuja spontano
mreženje nadarjenih posameznikov različnih profilov, ki se glede na trenutne želje in potrebe
povezujejo na projektih, si izmenjujejo izkušnje, si med seboj pomagajo in skupaj ustvarjajo.
Na ta način se spodbuja povezovanje samostojnih talentiranih posameznikov, ekspertov,
podjetij in drugih, razvoj inovacij hkrati pa tak način dela predstavlja rešitev za ponoven
zagon gospodarstva. Za uspešen razvoj coworking, kot nove oblike gospodarstva, je ključno
tudi aktivno vključevanje večjih podjetij, ustvarjalnih, podjetniških ter vladnih in nevladnih
skupnosti, ki v tej obliki povezovanja prepoznajo razvojno priložnost.
V vzpostavitvi centra s coworking metodo dela vidimo priložnost tudi v Škofji Loki, kjer smo si
v okviru Strategije razvoja občine Škofja Loka 2025+ zadali visoki cilj - postati vodilno
območje v slovenskem prostoru z visoko kulturo bivanja, spodbudnim okoljem za podjetne in
privlačen cilj za obiskovalce. Želimo postati »Modro mesto« - dinamično, inovativno
izobraževalno in gospodarsko središče, ki na temelju bogate obrtne in industrijske tradicije
razvija napredne sodobne (visoko-tehnološke) produkte ter storitve z visoko dodano
vrednostjo.
Ključen izziv za naprej torej predstavlja vprašanje, kako ohraniti dovolj spodbudno lokalno
poslovno in infrastrukturo okolje, da bodo tu podjetja ostala in rasla, nastajala in prihajala
nova ter da bomo izboljšali možnosti za zaposlovanje mladih, še posebej v štirih prepoznanih
perspektivnih panogah. In prav vzpostavitev coworking centra, ki smo ga poimenovali
Lokomotiva, predstavlja eno od možnosti za dosego tega ambiciozno zastavljenega cilja.
V nadaljevanju smo v poslovnem načrtu predstavili ključna poglavja pri vzpostavitvi in
zagonu delovanja centra, ki se bodo sproti po potrebi še dopolnjevala in usklajevala z že
identificiranimi in novo zainteresiranimi projektnimi partnerji ter vsebinskimi programi.
1
2. ANALIZA STANJA
2.1. Analiza lokalnega okolja
Analiza lokalnega okolja se nanaša na opredelitev škofjeloškega območja in pozicijo občine
Škofja Loke kot mesta, kjer bo lociran coworking center Lokomotiva ter njenega stanja na
socialno-ekonomskem področju. Podatke smo črpali iz Strategije razvoja občine Škofja Loka
2025+ (junij 2014).
2.1.1. Škofjeloško območje
Škofjeloško območje (Upravna enota Škofja Loka) leži v predalpskem svetu južnega dela
Gorenjske. Obsega Selško in Poljansko dolino s Škofjeloškim in Polhograjskim hribovjem nad
njima, Žirovsko kotlino ter Sorško polje, ki je sestavni del Ljubljanske kotline. Občina Škofja
Loka, kjer bo lociran coworking center Lokomotiva, je poleg občin Gorenja vas – Poljane,
Železniki in Žiri pomembni del tega območja.
Občina Škofja Loka neposredno meji z občinami Kranj, Železniki, Medvode, Gorenja vas Poljane, Dobrova - Polhov Gradec. Statistično je del Gorenjske regije. Po površini meri 146
km2, kar predstavlja 28,5 % površine Upravne enote Škofja Loka, 6,83 % površine Gorenjske
in 0,72 % površine Slovenije. Po površini se uvršča na 44. mesto med 211 občinami v Sloveniji.
V občini je kar 62 naselij. Gostota naseljenosti občine je visoka in znaša 156,8
prebivalcev/km2 in je večja kot na Gorenjskem (95,4 prebivalec/km2) in kot v Sloveniji (101,6
prebivalca/km2).
Občina Škofja Loka ima ugodno strateško lego, saj leži v osrednjem delu Slovenije, pol ure
vožnje oddaljena od Ljubljane (22,8 km) in od nacionalnega letališča Brnik (18 km). Mesto
predstavlja pomembno prometno središče, ki povezuje Selško in Poljansko dolino naprej
proti Primorski (4. razvojna os).
6
2.1.2. Prebivalstvo
V občini živi 22.894 prebivalcev (2013), kar predstavlja 54 % prebivalcev Upravne enote
Škofja Loka, 11,2 % prebivalcev Gorenjske regije in 1,1 % prebivalcev Slovenije. Po številu
prebivalcev se uvršča na 15. mesto med slovenskimi občinami. Občina beleži nizko, a stalno
rast prebivalstva. Poselitev je neenakomerna, več kot polovica prebivalcev (52 %) živi v
mestu Škofja Loka, ki je osrednje naselje in zaposlitveno središče ne samo občine, ampak
celotnega škofjeloškega območja. Sicer na celotnem škofjeloškem območju (ki je ciljno
območje coworking centra) živi 41.858 prebivalcev.
2.1.3. Izobraževanje in izobrazbena struktura
Škofja Loka ima razvito srednješolsko mrežo, ki jo sestavljajo 3 srednje šole s 17 programi v
šolskem letu 2013/2014 (Srednja šola za strojništvo – 8 programov, Srednja šola za lesarstvo
– 6 programov, Gimnazija Škofja Loka – 3 programi).
V okviru Šolskega centra Škofja Loka deluje tudi Višja strokovna šola za strojništvo in
lesarstvo in nov sodobno opremljen Medpodjetniški izobraževalni center, ki je namenjen
dijakom, študentom in odraslim, predvsem na področju praktičnega izobraževanja v
podjetjih. Ljudska univerza Škofja Loka izvaja program Fakultete na management ter
programe Vseživljenjskega učenja.
V občini je sicer trend upadanja števila študentov, ki pa je značilen tudi za celotno državo. Ne
glede na to, pa je v občini še vedno nadpovprečno število študentov in diplomantov na 1000
prebivalcev v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo. Tudi izobrazbena struktura v občini se v
zadnjem desetletju izboljšuje in je v primerjavi z gorenjskim in slovenskim povprečjem boljša.
2.1.4. Gospodarsko okolje
Zaradi posledic gospodarske krize se je število delovnih mest v občini Škofja Loka v obdobju
od decembra 2007 do decembra 2013 znižalo za 664, za 565 pa je upadlo število aktivnega
prebivalstva s stalnim prebivališčem v občini. V zadnjem letu se kažejo znaki okrevanja, saj je
trend rasti delovno aktivnega prebivalstva v občini v letu 2013 v primerjavi z letom 2012
ugodnejši (+4%) kot v Sloveniji (-2%).
Tako kot v Sloveniji in na Gorenjskem, se je tudi v Škofji Loki stopnja registrirane
brezposelnosti v zadnjih 6 letih povečevala, čeprav je ves čas nižja od gorenjskega in
slovenskega povprečja. Decembra 2013 je stopnja brezposelnosti v občini Škofja Loka
znašala 8,7 %, kar je manj od gorenjskega (10,3 %) in slovenskega (13,5 %) povprečja.
Struktura brezposelnih oseb v občini Škofja Loka decembra 2013 pokaže, da med
brezposelnimi prevladujejo moški (52,2 %) ter starejši od 50 let – 29 %. Vedno več je
7
brezposelnih mladih. Delež brezposelnih mladih do 30 let je znašal kar 32 %, kar je več kot
slovensko povprečje (26,2 %).
Približno 5.000 oseb oz. 56 % prebivalstva se vozi na delo izven občine, 51,2 % jih na delo
prihaja iz drugih občin. Od delovno aktivnega prebivalstva občine Škofja Loka jih je bilo leta
2012 3.885 oz. 44 % zaposlenih v domači občini, ostali so zaposleni v drugih občinah. Največ
se jih vozi na delo v Ljubljano (25 %), v Kranj (12 %), Železnike (5 %) in v Gorenjo vas - Poljane
(2 %).
Po podatkih AJPES-a je leta 2012 v občini Škofja Loka poslovalo 815 (2007 - 688) samostojnih
podjetnikov in 613 (2007 - 518) gospodarskih družb. Na celotnem škofjeloškem območju v
letu 2012 poslovalo 923 gospodarskih družb in 1.474 samostojnih podjetnikov. Kljub
povečanju števila samostojnih podjetnikov se je njihovo poslovanje skrčilo. Samostojni
podjetniki so v letu 2012 zaposlovali le še 359 oseb (2007 – 562) in skupaj ustvarili 46,8 mio
EUR (2007 – 62,6 mio EUR) prihodkov. V gospodarskih družbah je bilo v letu 2012 4.903 (leta
2007 kar 6.204) zaposlenih, kar predstavlja 12,9 % vseh na Gorenjskem. Kljub upadu števila
zaposlenih pa so gospodarske družbe povečale obseg poslovanja iz 650 mio EUR leta 2007 na
652 mio EUR leta 2012 (11,6 % na Gorenjskem) in čisti dobiček iz poslovanja iz 29,87 mio
EUR na 39,78 mio EUR.
Med gospodarskimi družbami so prevladovala mikro podjetja (94,5 % vseh družb), ki so
zaposlovala 27,1 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah.
Plače so na ravni slovenskega povprečja. Povprečna mesečna neto plača je bila decembra
2013 v občini Škofja Loka 1.050,72 EUR, v Sloveniji pa 1.007,65 EUR.
V nasprotju z ugodno izobrazbeno strukturo prebivalstva je izobrazbena struktura zaposlenih
na delovnih mestih, s sedežem v občini Škofja Loka, slabša. Analiza kaže, da delovna mesta v
Škofji Loki zaseda 24,51 % oseb z visoko in višjo izobrazbo (na Gorenjskem 27,35 %, v
Sloveniji 29,40 %), delovna mesta z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo pa kar 15,58 % oseb (na
Gorenjskem 13,2 % in v Sloveniji 12,92 %).
2.1.5. Razvojni izzivi in priložnosti občine
V primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami je škofjeloško gospodarstvo kljub krizi uspelo
obdržati svoja temeljna jedra, obseg poslovanja in konkurenčnost, čeprav tudi na račun
zmanjševanja števila zaposlenih.
Med konkurenčnimi prednostmi Škofje Loke podjetniki izpostavljajo tehnična in proizvodna
znanja ljudi, prisotnost programsko naprednih srednjih in višjih šol v občini ter prihodnjo
prednostno usmeritev v 4 panoge: lesna dejavnost, kovinsko predelovalna dejavnost,
turizem in proizvodnja hrane (samooskrba).
8
Ključen izziv za naprej predstavlja vprašanje, kako ohraniti dovolj spodbudno lokalno
poslovno in infrastrukturo okolje, da bodo tu podjetja ostala in rasla, nastajala in prihajala
nova ter da bomo izboljšali možnosti za zaposlovanje mladih, še posebej v štirih prepoznanih
perspektivnih panogah.
2.2. SWOT analiza vzpostavitve centra
PREDNOSTI:
- Lokacija centra (dobra dostopnost v
središču starega mestnega jedra,
neposredna bližina avtobusne postaje,
bližina mednarodnih prometnih in
transportnih povezav, bližina
univerzitetnih središč)
- Dobro ohranjeni in obnovljeni prostori
- Razvito podporno lokalno okolje
- Močna lokalna pripadnost ljudi
- Naklonjenost in podpora občine ter
posameznih lokalnih podjetij
- Enostavna organizacijska oblika centra
(poslovna enota) v okviru Razvojne
agencije Sora
- Kakovostne srednje in višje šole, še
posebej tehnične
- Uspešna podjetja, obrtno podjetniška
tradicija in znanja v okolju
- Izkušnje in znanja pri pridobivanju
finančnih sredstev
- Razvite podporne podjetniške storitve, ki
se že izvajajo v okviru VEM točke (vse na
enem mestu), ki deluje na Razvojni
agenciji in se lahko prenesejo na center
(izobraževanja, svetovanja na različnih
področjih, registracijski postopki,…)
- Močna in aktivna LEADER Lokalna
akcijska skupina loškega pogorja (pod
okriljem Razvojne agencije)
- Izkušnje pri vzpostavitvi in vodenju
Centra domače in umetnostne obrti
(coworking za rokodelce)
- Sprejeta Strategija razvoja občine Škofja
Loka (obveza razvojnim ciljem občine)
- Sinergija s projektom Spodbujanje
podjetništva na Loškem, ki ga podpirajo
občine celotnega škofjeloškega območja
SLABOSTI:
- Visoka brezposelnost med mladimi
- Mladi odhajajo iz lokalnega območja in
regije
- Kadrovska podhranjenost centra
- Nizka finančna sredstva za zagon in
delovanje centra
- Omejene možnosti širitve centra
- Odvisnost (finančna, kadrovska,…) centra od
matičnega podjetja in občine
- Nedostopnost do optičnih
telekomunikacijskih povezav
- Pomanjkanje marketinških znanj
- Nepoznavanje coworkinga kot metode dela
med širšo javnostjo
9
PRILOŽNOSTI:
NEVARNOSTI:
- Revitalizacija praznega in degradiranega
prostora v centru mesta
- (P)oživitev starega mestnega jedra s
podjetniško vsebino
- Trendi v svetu na področju coworkinga
- Odpiranje novih delovnih mest
- Medgeneracijsko sodelovanje med
uveljavljenimi podjetniki in mladimi
- Koriščenje EU virov
- Mednarodno odpiranje in povezovanje
- Možnost povezovanja aktivnosti
coworking centra Lokomotiva s Centrom
domače in umetnostne obrti, ki prav tako
deluje pod okriljem Razvojne agencije
- Zmanjševanje stroškov za podjetja
(prevoz na delo, nižji stroški delovanja ,
nižji stroški najemanja…)
- Zmanjševanje migracije
- Krepitev zasebnega življenja in
ravnovesja med delovnim in zasebnim
življenjem coworkerjev
- Priložnost za ponovna družbeno
vključevanje mater z majhnimi otroki,
delavcev na domu, brezposelnih, mladih
izobražencev, ki se odseljujejo iz regije
- Nezainteresiranost prebivalstva in
potencialnih uporabnikov
- Vprašanje pripravljenosti sodelovanja
podjetnikov, mentorjev in drugih partnerjev
- Pridobivanje zadostnih potrebnih sredstev
za delovanje centra
- Velika odvisnost od projektnega
financiranja, lastni prihodki niso dovolj za
samo ohranjanje dejavnosti centra
- Zmanjševanje finančne sposobnosti občine
- Preoptimistično načrtovanje in previsoka
pričakovanja
- Uspeh je odvisen od primernosti in
usposobljenosti ene osebe (vodje centra)
2.3. Analiza deležnikov centra
V razvoj podjetniškega inkubatorja in coworking centra bodo vključene različne interesne
skupine in organizacije - deležniki iz javnega in zasebnega sektorja na lokalnem, regionalnem
in nacionalnem nivoju. Za vsakega izmed njih smo ocenili kakšen vpliv ima na razvoj in
uspešnost projekta.
KLJUČNI
- Občina Škofja Loka
Lokalni nivo
- Razvojna agencija Sora
NEKLJUČNI
- druge občine na Loškem
(občine Gorenja vas – Poljane,
Železniki in Žiri)
- lokalna podjetja (kreativna, …)
- lokalna podjetja (dobavitelji,…)
- lokalni podjetniki (mentorji, zunanji
strokovnjaki in svetovalci)
- izobraževalne institucije:
Šolski center Škofja Loka (MIC –
Medpodjetniški izobraževalni
10
- partnerji centra (sponzorji,
donatorji,…)
- lokalni mediji (radio, lokalni časopisi)
center, Srednja šola za
strojništvo, Srednja šola za
lesarstvo, Višja strokovna šola)
Ljudska univerza Škofja Loka
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja
Loka
- druge podporne institucije:
Območna obrtno-podjetniška
zbornica Škofja Loka
Fundacija Sončni dan
- drugi promotorji
- Regionalna razvojna agencija,
BSC Kranj
- Razvojni center za
informacijske in komunikacijske
tehnologije (Tehnološki park
Kranj)
- Zavod Republike Slovenije za
Regionalni nivo zaposlovanje, Območna služba Kranj
Nacionalni nivo
- vlada
- pristojna ministrstva
- podjetja - dobavitelji
specializiranih storitev
- druge podporne in
izobraževalne institucije:
Gospodarska zbornica Slovenije,
Območna zbornica za Gorenjsko,
Center za trajnostni razvoj
podeželja Kranj, Šolski center
Kranj, Biotehniški center Naklo,
Ljudska univerza Kranj in
Jesenice
- banke
- nacionalne podporne
institucije: OZS, GZS, SPIRIT, …
2.4. Analiza uporabnikov centra
Kapacitete in storitve centra bodo na voljo vsem uporabnikom iz lokalnega, regionalnega in
nacionalnega okolja, po potrebi pa tudi tujcem (turistom, poslovnim partnerjem,…), ki
delujejo na različnih področjih.
Center se bo osredotočil na mlade, brezposelne, potencialne in delujoče podjetnike in
svobodnjake (freelancers) iz različnih področij ustvarjanja (oblikovalci, programerji, pisci,
11
misleci, web načrtovalci, raziskovalci, vodje projektov, fotografi, arhitekti, prevajalci,
umetniki, računovodje, pravniki,…). Odprt bo vsem starostnim skupinam in bo aktivno
spodbujal medgeneracijsko sodelovanje skozi mentorske dejavnosti. Center bo na voljo tudi
posameznikom iz podjetij, ki delujejo v kreativnih industrijah ter vsem, ki bodo želeli
ustvarjati in delati v skupnem delovnem prostoru, izmenjavati svoje izkušnje in znanja z
ostalimi so-delavci.
Da bi se pri oblikovanju ponudbe centra in izvajanju aktivnosti, čim bolj približali možnostim
deležnikov in potrebam potencialnih uporabnikov, smo pripravili 6 srečanj, na katerih smo
jih seznanili z načrti v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem centra. Z namenom ugotavljanja
potreb potencialnih uporabnikov centra smo pripravili tudi vprašalnik, ki je bil na voljo
zainteresiranim udeležencem srečanj v fizični obliki, poslali pa smo jim ga tudi po e-pošti.
Skupaj je bilo pridobljenih 26 izpolnjenih vprašalnikov, ki smo jih analizirali v Analizi potreb in
možnosti deležnikov in uporabnikov coworking centra Lokomotiva (Priloga 1 poslovnega
načrta). Pridobljene informacije s strani potencialnih uporabnikov in deležnikov so nam bile v
pomoč tudi pri oblikovanju ustreznih storitev in aktivnosti centra v nadaljevanju poslovnega
načrta.
2.5. Analiza konkurence centra
Večina coworking centrov je bila v Sloveniji ustanovljena v zadnjem letu ali dveh. Na
škofjeloškem območju zaenkrat ne obstaja (deluje) Lokomotivi podoben coworking center, ki
bi predstavljal neposredno konkurenco, zato v nadaljevanju podajamo opise posameznih
coworking centrov in njihove ponudbe iz drugih območij v Sloveniji.
Start:up Geek House deluje v okviru Tehnološkega parka Ljubljana, Tovarne podjemov, RC
IKT Kranj, Primorskega tehnološkega parka, RCR Zasavje in mreže podjetniških inkubatorjev v
Savinjski regiji, ki so se združili v iniciativo Start:up Slovenia. Co-working prostori se nahajajo
na petih lokacijah po Sloveniji: v inkubatorjih in tehnoloških parkih v Ljubljani, Mariboru,
Kranju, Novi Gorici, Zagorju in Celju ter vključujejo vso potrebno infrastrukturo za začetek
kreativnega udejstvovanja. Start:up Geek House poleg celotne potrebne infrastrukture po
ugodnih cenah in fleksibilnih pogojih, omogoča podjetjem dostop do spleta storitev,
dogodkov, programov in mreže kontaktov za razvoj njihovega podjetja.
Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije - RCIKT (Tehnološki park
Kranj) je jeseni 2014 odprl podjetniški inkubator Smart:up . Gre za podporni program, ki je v
prvi vrsti namenjen vsem podjetnikom začetnikom in svobodnjakom v regiji. V sklopu
inkubatorja deluje prenovljen coworking prostor (Inciativa Start:up Slovenia), v katerem je
prostora za 20 ljudi. Poleg prostora ponujajo tudi izobraževalni program za podjetnike
začetnike, praktične delavnice za izgradnjo in krepitev znanj in podjetniških veščin,
svetovanja in druge zanimive storitve za podjetnike začetnike.
MP coworking je lociran v Ljubljani v okviru Zavoda Mladi podjetnik. S coworkingom so
pričeli že v letu 2011. Na trenutni lokaciji vključujejo 12 podjetnikov in kar nekaj občasnih
12
koristnikov, ki so zunanji sodelavci vključenih podjetij iz različnih panog, njihova skupna
točka pa je delovanje na področju spleta. Poudarek je na sproščenih odnosih, medsebojni
pomoči in zagotavljanju vzpodbudnega okolja za nemoteno in kakovostno delo. V pisarni je
na voljo 8 novih delovnih mest, ki vključujejo vso potrebno infrastrukturo. Z odprtjem novih
prostorov bi radi stopili še korak naprej. Ciljajo namreč tudi na podjetja, ki so šele v fazi
oblikovanja ideje in še nimajo izoblikovanega produkta. Tovrstnim podjetjem bodo na voljo
vsi podporni programi v okviru Zavoda mladi podjetnik.
Coworking center Poligon, ki se nahaja v Ljubljani, je bil ustanovljen februarja 2014. Poligon
je kreativni center, ki temelji na coworking metodi dela in se nadgrajuje z različnimi
vsebinami, ki so namenjene stalnim in občasnim uporabnikom. Zajema 60 miz v odprti
pisarni, 7 pisarn, 1 konferenčno sobo, Poligon Lab (delavnica s 3D printerjem in drugo
tehnično opremo, ki omogoča hitro prototipiranje industrijskim oblikovalcem in drugim
profilom za kakovostno materializacijo konceptov), foto studio (specializiran za visoko
kakovostno produktno fotografijo), Crowdfunding Lab (katerega namen je nadaljnje
raziskovanje konceptov množičnega financiranja, izobraževanje zainteresiranih deležnikov in
svetovanje inovatorjem, ki razmišljajo o tovrstni obliki financiranja projektov), bar, trgovinico
in knjižnico ter prostor za dogodke.
Coworking Podbreznik se nahaja v Novem mestu. Prav tako je bil odprt v letu 2014.
Ustanovil ga je Razvojni center Novo mesto. Namenjen je novim podjetjem in posameznikom,
ki na začetku svoje poslovne poti potrebujejo ustrezno delovno mesto. Ponujajo so-uporabo
poslovnega coworking prostora, brezplačen dostop do wi-fi interneta, možnost so-uporabe
družabnega prostora in ostalih skupnih prostorov, brezplačno parkirno mesto, uporabo
recepcije inkubatorja, uporabo fotokopirnega stroja na recepciji (print ali kopiranje brezplačnih 100 listov/mesec), pomoč pri aktivnostih in realizaciji poslovne ideje, brezplačno
udeležbo na delavnicah, izobraževanjih, mreženjskih srečanjih ter drugih storitev, ki so na
voljo podjetnikom, vključitev v tedensko e-obveščanje o aktualnih razpisih, dogodkih in
ostalih podjetniških vsebinah.
Pregled cen najema coworking prostora in podpornih storitev predstavljenih centrov
podajamo v spodnji tabeli.
Coworking center
Start:up Geek House
MP Coworking
Coworking center Poligon
Coworking Podbreznik
Anketa
potencialnih
Lokomotive
Cena najema posameznih
coworking centrih z DDV
uporabnikov
paketov
v
61,00 EUR
96,38 EUR
7,00 – 95,00 EUR
55,00 – 61,00 EUR
45,00-96,00 EUR
13
3. MODEL VZPOSTAVITVE IN DELOVANJA CENTRA
3.1. Namen, vizija in cilji vzpostavitve in delovanja centra
3.1.1. Namen
Lokomotiva, inkubator in coworking center je namenjen vsem, še posebej pa mladim na
škofjeloškem območju, ki v samozaposlitvi vidijo možnost za preživetje. Ponuja ustrezne in
cenovno dostopne prostorske in ostale podporne pogoje za ustvarjanje in delovanje v
lokalnem okolju. Z vključitvijo v coworking center bodo uporabniki lahko postali del večje
skupnosti ustvarjalcev in podjetnikov različnih profilov, ki si med seboj pomagajo.
3.1.2. Vizija
Center Lokomotiva bo postal motivacijsko, povezovalno in združevalno središče za
podjetniško misleče posameznike, svobodnjake, potencialne in delujoče podjetnike ter druge
kreativne ljudi, ki ne bodo skupaj samo delali, ampak tudi delili znanja, izmenjevali izkušnje
in iskali priložnosti za nove (skupne) projekte, medsebojno sodelovali ter skupaj razvijali
svoje podjetniške ideje.
3.1.3. Splošni cilji
Na škofjeloškem območju bomo z zagotovitvijo primernih prostorov, oblikovanjem ustreznih
programov in podpornih storitev vzpostavili coworking center, ki bo predstavljal uspešno
družbeno, dinamično in navdihujoče delovno okolje in služil kot dober primer za spodbujanje
rasti na drugih področjih v lokalnem in regionalnem okolju. Na ta način bomo prispevali k
hitrejšemu gospodarskemu razvoju regije, višji dodani vrednosti in povečanju možnosti za
nova delovna mesta in zaposlovanje.
3.1.4. Specifični cilji
-
spodbuditi in pritegniti deležnike in potencialne uporabnike
pripraviti poslovni načrt in opredeliti ključne partnerje, aktivnosti, resurse, časovne in
stroškovne okvire
zagotoviti prostorske in tehnične pogoje za delovanje centra
odpreti center za uporabnike
razviti in izvajati programe usposabljanja in druge podporne storitve centra za
njihove uporabnike
spodbuditi uporabo storitev centra med potencialnimi uporabniki
14
-
razvijati izmenjavo izkušenj in znanja, ki spodbujajo inovativni razvoj v sodelovanju z
drugimi regionalnimi in mednarodnimi centri in institucijami
dosegati prepoznavno vlogo centra v širši javnosti (promocija in diseminacija
informacij o aktivnostih centra z ustreznimi komunikacijskimi strategijami)
3.2. Lokacija, prostorski, tehnični, organizacijski ter kadrovski
pogoji vzpostavitve in delovanja centra
3.2.1. Lokacija centra
Coworking center Lokomotiva se bo nahajal v starem mestnem jedru Škofje Loke (v stavbi
starega župnišča). Stavba je lahko dostopna peš, s kolesom ter z ostalimi prevoznimi sredstvi
(npr. z avtomobilom v primeru dostave blaga). Parkirišča (tudi brezplačna) so 100 - 200 m
oddaljena od stavbe.
V neposredni bližini stavbe (100 m stran) se nahaja avtobusna postaja, železniška postaja pa
je oddaljena cca. 1.500 m, vendar lahko dostopna z javnimi prevoznimi sredstvi (mestni
avtobus).
Stavba Coworking centra Lokomotiva na Mestnem trgu
Lokacija objekta na Mestnem trgu, kjer se v neposredni bližini nahajajo tudi prostori občine
Škofja Loka, kulturni dom, Upravna enota, trgovine in gostinski lokali, predstavlja velik
prostorski potencial.
3.2.2. Prostorski in tehnični pogoji
Prostori v izmeri 211 m2 se nahajajo v 1. nadstropju stavbe in so sestavljeni iz večjega in dveh
manjših pisarniških prostorov. Poleg tega pa prostor obsega še sanitarije, čajno kuhinjo in
hodnik, ki je namenjen druženju. Najemnina za prostor znaša 600 EUR mesečno (skupaj s
stroški ogrevanja, elektrike, komunale,…). Najemnino bo pokrivala Občina Škofja Loka.
15
Vsi prostori so izpraznjeni, odprti, dobro osvetljeni z naravno svetlobo in nimajo večjih
arhitekturnih omejitev za postavitev ustrezne opreme. Večji obokan prostor nudi možnost
skupnega delovnega prostora, oprema prostora pa je predvidena tako, da je možno
spreminjati njeno postavitev. Predlog prostorske razporeditve opreme je predstavljen v
poslovnem načrtu, priloga 2.
Notranji prostori coworking centra Lokomotiva
Tloris osrednjega prostora s predlogom postavitve opreme
16
3.2.3. Organizacija
Podjetniški inkubator in coworking center Lokomotiva bo deloval kot ločena poslovna enota
v okviru Razvojne agencije Sora, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.
Zunanje storitve:
pravne, finančno
računovodske
Skupščina
Razvojne agencije
Sora d.o.o.
Mreža zunanjih
svetovalcev iz različnih
področij
Direktor
Mreža izvajalcev
usposabljanj in
izobraževanj
Razvojna agencija Sora
uprava, R&D,
podjetništvo, podeželje in okolje
Vodja poslovne enote
Turizem Škofja Loka
Vodja poslovne enote
Center domače in
umetnostne obrti
Vodja poslovne enote
Coworking center
Lokomotiva
Mentorji,
podporne institucije,
partnerji
Vodja poslovne enote
Lokalne akcijske skupine
loškega pogorja
3.2.4. Kadri
Za uspešno delo centra se predvideva delo ene osebe – vodje centra z visokošolsko
izobrazbo, aktivnim znanjem angleškega jezika in z izkušnjami pri pripravi in izvajanju
projektov. Vodja centra bo v začetku imenovan v okviru obstoječega kadra Razvojne agencije
Sora.
Vodja centra bo moral imeti tudi:
- upravljavska znanja,
- osnovna znanja iz različnih poslovnih in podjetniških področij (zagon in razvoj podjetja,
preverjanje podjetniške ideje, marketing, računovodsko, delovnopravno, davčno,…),
- osnovna IT znanja,
- znanja s področja poznavanja nacionalnih razvojnih dokumentov,
- znanja s področja evropskih politik in skladov,
- sposobnost vodenja in reševanja problemov oz. konfliktov,
- komunikacijske sposobnosti,
- tehnične spretnosti, ...
17
Vodja centra bo ključni akter pri delovanju centra, ki bo moral znati strateško povezati
lokalno skupnost, coworking skupnost, občino, Zavod za zaposlovanje, partnerje centra,
izobraževalne institucije, podporne institucije lokalnega okolja ter lokalne in regionalne
medije.
3.3. Ključne aktivnosti za vzpostavitev in delovanje centra
V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih aktivnosti za vzpostavitev in delovanje centra:
- Promocija – seznanitev deležnikov in potencialnih uporabnikov
o Informativno – motivacijske delavnice za različne ciljne skupine
-
Priprava poslovnega načrta
o Priprava poslovnega načrta z opredelitvijo ključnih partnerjev, aktivnosti, virov,
časovnih okvirov in strukture stroškov
-
Obnova in oprema prostorov
o Zagotavljanje prostorskih in tehničnih pogojev za delovanje centra
-
Zagon delovanja centra
o določitev upravljavca,
o oblikovanje privlačne blagovne znamke,
o usposabljanje zaposlenih (mentor, vodja centra, itd.),
o priprava pravil za delovanje centra,
o oblikovanje paketov za uporabnike,
o komunikacijski sistem/strategija (prenos dobre prakse),
o vzpostavitve baze podjetij kot potencialnih partnerjev centra (oglaševanje,
intervjuji),
o vzpostavitev mreže svetovalcev in mentorjev,
o vzpostavitev baze uporabnikov centra.
-
Priprava in uresničevanje programa aktivnosti in storitev za uporabnike
o upravljanje centra s strani kvalificiranega mentorja in vodje,
o vzdrževanje infrastrukture (objekta, opreme),
o priprava in izvedba programa (predavanja, seminarji, delavnice, družabni
dogodki itd.),
o izvajanje skupnih in individualnih svetovanj z različnih področij,
o izvajanje mentorstva za podjetnike začetnike.
-
Promocijske aktivnosti
o Promocija med ciljnimi skupinami (oglaševanje, promocijski materiali,
promocijski dogodki – dan odprtih vrat)
18
3.4. Dejavnosti centra
Coworking center Lokomotiva bo temeljil na coworking metodi dela in se bo nadgrajeval z
različnimi vsebinami, ki bodo namenjene stalnim in občasnim uporabnikom centra.
Ponudbo centra lahko razdelimo na dva sklopa:
1. Ponudba prostorov
2. Ponudba podpornih storitev
3.4.1. Ponudba prostorov
Coworking center Lokomotiva bo v prvi meri sicer nudil prostor, kjer si bo skupnost delila
delavni prostor in opremo. Center bo nudil:
- 9 delovnih postaj v skupnem delovnem prostoru (mize s stoli in predalniki). Skupni delovni
prostor se bo lahko po potrebi preoblikoval tudi v večji prostor za organizacijo različnih
dogodkov skupnosti.
- 1 sejno / konferenčno sobo (možnost za sestanke, predstavitve, delavnice)
- pomožne prostore (2 dodatno ločena prostora – možnost individualne pisarne in arhiva)
- druge skupne prostore (kuhinja s predprostorom za druženje, garderoba)
- uporabo skupne opreme (fotokopirni stroj, skener, projektor, internet,...)
Tloris osrednjega prostora s predlogom postavitve opreme
3.4.2. Ponudba podpornih storitev delovanju centra
Ker coworking ni samo delovni prostor (opremljena pisarna), bo Lokomotiva delovala tudi
kot podjetniški inkubator, tako da bo z zasnovo vsebinskih programov nudila tudi možnosti,
da si uporabniki izboljšajo svoja znanja in veščine in se razvijajo tudi na profesionalnem
nivoju, zato jim bodo na voljo:
19
- splošna in specifična svetovanja z različnih področij poslovanja (računovodstvo, davki,
gospodarsko – statusno pravo, mednarodno poslovanje, preverjanje poslovnih idej, priprava
poslovnih načrtov,…)
- mentorstvo s strani uveljavljenih podjetnikov, ki bodo podjetnikom začetnikom pomagali
pri težjih odločitvah, oblikovanju strategije, spremljali njihov napredek,…
- delavnice, seminarji in predavanja z različnih področij, ki so ključna za profesionalni razvoj
samozaposlenih.
- informiranje oz. tedensko e-obveščane Razvojne agencije Sora o aktualnih razpisih,
dogodkih in ostalih podjetniških vsebinah.
- družabna/razvedrilna srečanja (neformalna druženja in dogodki) ob skupni kavi in čajih, ki
si jih bodo lahko uporabniki v opremljeni kuhinji skuhali sami.
3.5. Oblikovanje cen in paketov storitev za uporabnike centra
Uporabnikom coworking centra bodo na voljo različni vsebinski paketi:
1. osnovni paket:
- fleksibilno/deljeno delovno mesto
- uporaba prostora od 8.00 – 16.00
- uporaba sejne sobe po subvencionirani ceni 5 EUR/uro
- brezplačna udeležba na seminarjih in delavnicah v okviru coworking centra
2. podporni paket:
- fleksibilno/deljeno delovno mesto
- uporaba prostora od 8.00 – 16.00
- 1 ura uporabe sejne sobe ob predhodni rezervaciji, sicer možnost najema po
subvencionirani ceni 5 EUR/uro
- osnovno svetovanje (pomoč pred zagonom podjetja)
- brezplačna udeležba na seminarjih, izobraževanjih, delavnicah organiziranih v okviru
coworking centra
- 50% popust na delavnice in seminarje organizirane v okviru Razvojne agencije Sora
- 50 fotokopij in 50 tiskanih strani
3. premium paket:
- fiksno delovno mesto
- možnost uporabe prostora non stop (24/7)
- uporaba sejne sobe; brezplačno do 5 ur/mesec po predhodni rezervaciji
- osnovno svetovanje (pomoč pred zagonom podjetja)
- 1 ura mentorstva ali specializiranega svetovanja na mesec s strani v mrežo vključenega
svetovalca ali mentorja
- brezplačna udeležba na seminarjih, izobraževanjih, delavnicah organiziranih v okviru
coworking centra
20
- 50% popust na delavnice in seminarje organizirane v okviru Razvojne agencije Sora
- 100 fotokopij in 100 tiskanih strani
Lokomotiva bo omogočala dnevno, večdnevno ali mesečno souporabo delovnih prostorov.
Prvi mesec uporabe bo osnovni paket za uporabnike brezplačen. V primeru interesa
vključitve večje skupine (3+) v center se bo po potrebi oblikovala posebna ponudba.
Delovni paket
1 dan
1. osnovni paket 5 €
2. podporni paket X
3. premium paket X
Cene vključujejo 22% DDV
5 dni
20 €
30 €
X
12 dni
40 €
50€
x
1 mesec
55 €
65 €
90 €
Uporaba sejne sobe (najem prostora za sestanke oz. manjše delavnice): 10 EUR/uro
3.6. Trženje in promocija
Promocija in trženje ponudbe centra bo potekala predvsem z uporabo orodij
komunikacijskega spleta, osebnih predstavitev, direktnega marketinga in distribucije letakov
za potencialne uporabnike. Ponudba bo tako prišla direktno do končnega uporabnika ali pa
posredno preko lokalnih, regionalnih in nacionalnih podpornih institucij (razvojne agencije,
obrtne zbornice, gospodarske zbornice, občine, …). Poleg tega bomo koristili ponudbo
medijev z različnimi oblikami objav.
Za trženje in promocijo bomo uporabili naslednja orodja:
− promocijski material v tiskani obliki (letaki, …)
− sodelovanje na različnih dogodkih s predstavitvijo ponudbe centra (npr. dogodki
razvojnih agencij, zavodov za zaposlovanje, Teden obrti in podjetništva ipd.),
− direktni marketing preko socialnih omrežij (npr. Facebook),
− oglaševanje v tiskanih medijih, radijskih postajah in spletnih strani podpornih institucij,
− postavitev lastne spletne strani.
Za širjenje informacij se bodo uporabljala različna komunikacijska orodja tudi na podlagi
prenesenih elementov komunikacijske strategije primera dobre prakse (širjenje informacij
preko lastne Facebook strani in po potrebi ostalih primernih komunikacijskih orodij) ter
preko lokalnih tiskanih in drugih medijev (npr. radijske postaje).
3.7. Prenos dobre prakse
V okviru projekta Micropol je bil pripravljen dokument z naslovom »MICROPOL Good
Practice Collection«, ki predstavlja dobre prakse na področju spodbujanja razvoja podeželja.
V dokumentu je predstavljeno 25 praks različnih institucij iz 10-ih evropskih regij/občin
(Latvija, Danska, VB, Francija, Slovenija, Estonija, Madžarska, Italija, Nizozemska in Španija).
Prakse so med seboj različne, vse pa se nanašajo na razvoj središč na daljavo. Vse dobre
21
prakse smo pregledali in se na podlagi različnih kriterijev odločili za prenos posameznih
elementov opisanega primera iz Latvije – Komunikacijska strategija Birojnica.
Gre za prvi in največji coworking center v Latviji, ki se nahaja v središču glavnega mesta Riga.
Center ima na Facebook strani 373 članov in več kot 10.000 ogledov video posnetkov preko
interneta. Birojnica ima status privatnega podjetja in aktivno uporablja spletne vire kot
plaformo za komunikacijo v neuradni in odprti smeri. Glavno orodje je Facebook, preko
katerega objavljajo novice, obveščajo uporabnike o prihajajočih dogodkih in vzpostavljajo
povezave na dodatne informacije. To vključuje tudi posebno aplikacijo, ki uporabnikom
omogoča medsebojno komuniciranje, objavo oglasov, kreiranje dogodkov, rezervacijo
konferenčne sobe, prijavo za brezplačno testiranje in povabilo prijateljem za vključitev v
coworking center ipd.
Deležniki, ki bodo imeli korist pri prenosu te dobre prakse, so:
− potencialni in obstoječi podjetniki (start-upi v začetku poslovne poti),
− podporne institucije (Razvojna agencija Sora v sodelovanju z Občino Škofja Loka, MIC,
Obrtno-podjetniška zbornica, Zavod za zaposlovanje, Šolski center, Ljudska univerza ipd.),
− lokalna podjetja,
− zaposleni iz podjetij v regji, ki bi občasno želeli spremeniti svoje delovno okolje in
podjetniki – samozaposleni z različnih profesionalnih področij,
− prebivalci mesta Škofja Loka.
Ocenjujemo, da bomo z vključitvijo posameznih elementov komunikacijske strategije (ki
bodo v času prenosa zaradi hitrega napredka tehnologije na tem področju še smiselni) imeli
relativno nizke stroške komunikacije, hitro in široko pokritje uporabnikov coworking centra
ter boljše informiranje potencialnih strank.
22
4. FINANČNI NAČRT
4.1. Struktura stroškov
Stroški blaga in materiala
- stroški nabave računalniške opreme,
- stroški nabave pisarniškega materiala,
- stroški nabave strokovne literature,
- stroški nabave opreme (hladilnik, kavomat),
- stroški nabave potrošnega materiala (kava, čaji, toaletni papir, servieti, kozarci,…).
Stroški storitev
- stroški najemnine, ki vključuje tudi stroške ogrevanja, elektrike in komunalne stroške,
- stroški vzdrževanja (opreme in prostora),
- stroški telefona, interneta, pošte, vodenja TRR,
- stroški zunanjih izvajalcev izobraževanj, svetovanj, mentoriranja,
- strošek promocije (objave, promocijski material – letak, prospekt),
- strošek računovodstva,
- stroški čiščenja,
- strošek amortizacije.
Stroški dela
- strošek plače in povračila zaposlenim (potni strošek),
- strošek izobraževanja mentorja.
Strošek investicije
- strošek adaptacije prostora
- strošek nabave opreme (mize, stoli, omare, svetilke, table, kavči,…)
4.2. Viri prihodkov
- občina Škofja Loka (pokriva mesečne stroške najemnine ter strošek adaptacije in dela
nabave osnovne opreme prostora)
- sofinanciranje delovanja centra občine Škofja Loka
- najem paketov storitev s strani uporabnikov centra
- razpisi (domači in tuji)
- prihodki od storitev (oddaja v najem: sejna soba, prostori za izvedbo delavnic)
- kotizacije od izobraževanj za nečlane
- članarine / nakup posameznih paketov storitev
- sponzorska sredstva podjetij (v denarju in materialu)
23
4.3. Izkaz uspeha
1. Plan prihodkov
1.1. Viri ustanovitelji (občina Škofja Loka)
1.2. Razpisi (domači, tuji)
PLAN
PLAN
PLAN
PLAN
PLAN
Skupaj
2015
2016
2017
2018
185300 47200 43700 42200 52200
39800 18200
7200
7200
7200
100500 17000 25500 24000 34000
1.3. Prihodki od storitev (oddaja prostora v najem)
3500
500
1000
1000
1000
1.4. Kotizacije izobraževanj za nečlane
8000
2000
2000
2000
2000
28000
7000
7000
7000
7000
5500
2500
1000
1000
1000
1.5. Najem paketov s strani uporabnikov
1.6. Sponzorska podjetja (v materialu in denarju)
2. Plan stroškov
183700 46650 43250 41700 52100
2.1. Stroški blaga in materiala
17100
6200
3400
3500
4000
nabava računalniške opreme
5700
2700
1000
1000
1000
nabava pisarniškega materiala
6500
2000
1500
1500
1500
nabava strokovne litarature
1900
0
400
500
1000
nabava opreme (hladilnik, kavomat, table, koši za smeti, metla,..)
1000
1000
0
0
0
nabava potrošnega materiala (kava,čaji, toaletni papir, serveti, čistila,…)
2000
500
500
500
500
2.2. Stroški storitev
vzdrževanje (opreme in prostora)
najemnina, elektrika, ogrevanje, komunalne stroške
telefon, internet, poštnina, vodenje TRR
100100 21450 26850 25200 26600
2300
500
500
500
800
28800
7200
7200
7200
7200
5100
1250
1250
1300
1300
zunanji izvajalci izobraževanj, svetovanj, mentorstva
45000
9000 12000 12000 12000
promocija (objave, promocijski material, letaki, prospekt, spletna orodja,…)
14000
2300
4700
3000
4000
1200
300
300
300
300
400
100
100
100
100
3300
800
800
800
900
računovodstvo
čiščenje
amortizacija
2.3. Stroški dela
61500 17000 12000 12000 20500
plača in povračila (potni stroški) vodji centra
56000 12000 12000 12000 20000
stroški izobraževanja vodje centra
5500
5000
0
0
500
2.4. Stroški Investicije
5000
2000
1000
1000
1000
nabava opreme (mize, stoli, omare, svetilke, kavči,…)
5000
2000
1000
1000
1000
0
0
0
0
0
1600
550
450
500
100
adaptacija prosotra
RAZLIKA
24
4.4. Finančni, terminski in vsebinski plan aktivnosti vzpostavitve in
delovanja centra
Aktivnost
Opis aktivnosti
Predvideni
Časovni okvir
Finance v EUR
rezultati
Obnova in
oprema
prostorov
Zagotavljanje
prostorskih in
tehničnih
pogojev za
delovanje centra
Zagon
delovanja
centra
- oblikovanje
privlačne
blagovne
znamke,
- usposabljanje
zaposlenih
(mentor, vodja
centra, itd.)
- priprava pravil
za delovanje
centra
- oblikovanje
paketov za
uporabnike
- komunikacijski
sistem/strategija
(prenos dobre
prakse)
- vzpostavitve
baze podjetij kot
potencialnih
partnerjev
centra
(oglaševanje,
intervjuji)
- vzpostavitev
mreže
svetovalcev in
- obnovljeni in
opremljeni
prostori centra
(pohištvo, IKT
orodja,
internet,
telefon, faks,
tiskalnih,
fotokopirni
stroj, skener,
računalnik,
komunikacijski
sistemi, itd.)
- izdelan logotip
- usposobljeni
vodja centra
- izdelana
pravila
delovanja
- oblikovani
uporabniški
paketi
- prenesena
komunikacijska
strategija
- baza podjetij –
sponzorjev (1015)
Januar 2015 december 2017
Januar 2015
4.000,00
13.800,00
januar 2015 –
december 2017
januar - junij
2015
januar - junij
2015
januar 2015 –
december 2017
januar 2015 –
december 2017
januar 2015 –
december 2017
januar 2015 –
december 2017
- mreža
svetovalcev in
mentorjev (1025
mentorjev
- vzpostavitev
baze
uporabnikov
centra
Priprava in
uresničevanje
programa
aktivnosti in
storitev za
uporabnike
Promocijske
aktivnosti
- upravljanje
centra s strani
kvalificiranega
mentorja in
vodje
- vzdrževanje
infrastrukture
(objekta,
oprema,
najemnina)
- Priprava in
izvedba
programa
(predavanja,
seminarji,
delavnice,
družbeni
dogodki itd.),
- izvajanje
skupnih in
individualnih
svetovanj iz
različnih
področij,
- izvajanje
mentorstva za
podjetnike
začetnike
- Promocija med
ciljnimi
skupinami,
(oglaševanje,
promocijski
materiali,
promocijski
dogodki – dan
odprtih vrat)
20 aktivnih
članov)
- baza
uporabnikov
storitev (10-15
stalnih
uporabnikov na
leto)
- 1 kvalificiran
vodja centra
januar 2015 –
december 2017
93.000,00
januar 2015 –
december 2017
- 12 - 20
dogodkov letno
(delavnic,
izobraževanj,
predstavitev,
družbenih
dogodkov )
- 180 – 300
udeležencev
dogodkov na
leto;
- 300
svetovalnih in
mentorskih ur
za uporabnike
centra na leto
januar 2015 –
december 2017
januar 2015 –
december 2017
januar 2015 –
december 2017
internetna januar 2015 –
stran
december 2017
- internetna
komunikacijska
orodja
(Facebook,
Twitter,
YouTube,
Vimeo) –
prenos dobre
prakse
10.000,00
26
- promocijski
materiali
(letaki, …)
- oglaševanje
(radijske
oddaje,
časopisni članki)
- promocijski
dogodki – dnevi
odprtih vrat
27
5. ANALIZA TVEGANJ
Medtem ko ustvarjamo idealno podobo vzpostavitve in delovanja centra v poslovnem načrtu,
se zavedamo tudi dejstva, da gre lahko marsikaj v drugačno smer od načrtovane. V
nadaljevanju so opredeljeni ključni dejavniki tveganja in možni odzivi za zmanjševanje
njihovega vpliva.
Tveganja:
Nezainteresiranost in nemotiviranost
ključnih deležnikov (npr. premalo
uporabnikov
centra,
premalo
svetovalcev in mentorjev vključenih v
mrežo)
Problemi financiranja (manjša višina
javnih sredstev od načrtovanih, manj
sredstev
od
uporabnikov
od
načrtovanih)
Ukrepi za zmanjševanje tveganja:
- informiranje in predstavljanje prednosti
coworkinga širši javnosti, podjetjem,…
- osebni pristop
- iskanje alternativnih modelov financiranja (večje
vključevanje zasebnega sektorja, povečanje
angažiranosti pri pridobivanju sponzorskih
sredstev, donacij, uporaba pristopa »naredi si
sam«)
Zamude pri razpisih iz nove finančne - izkoristiti čas za predpripravo projektov
perspektive
Časovni zamiki pri pridobivanju - časovna prilagoditev dinamike zagona, izvajanja
finančnih virov
aktivnosti
Neprimerna izbira vodje centra (brez - izobraževanje vodje centra na različnih
potrebnih znanj in veščin vodenja, področjih (tudi pri podobnih centrih doma in v
komuniciranja, reševanja problemov, tujini)
pridobivanja sredstev za delovanje,
povezovanja skupnosti,…)
28
6. INDIKATORJI ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI
CENTRA
Za uspešnost centra bo odgovoren vodja centra v okviru Razvojne agencije Sora, ki bo
spremljal izvajanje planiranih aktivnosti in doseganje zastavljenih rezultatov. Planirane
aktivnosti se nanašajo na leto 2015, ko bo center pričel s svojim delovanjem.
Kazalnik
Število izvedenih dogodkov (izobraževanj,
predavanj, delavnic,…)
Število udeležencev na dogodkih
Število uporabnikov centra
Število svetovalnih in mentorskih ur
Število svetovalcev in mentorjev vključenih
v mrežo
Število razvitih in izvedenih projektov
centra
Višina pridobljenih sredstev
Začetne vrednosti
1.1.2015
0
Načrtovane vrednosti
31.12.2015
12-20
0
0
0
0
180-300
10-15
300
10-20
0
1
0
20.000 EUR
29
7. POVZETEK POSLOVNEGA NAČRTA
Povzetek poslovnega načrta podajamo v obliki Kanvas poslovnega modela.
Ključni partnerji
KLJUČNI PARTNERJI:
Lokalni nivo:
Občina Škofja Loka
Razvojna Agencija Sora
Lokalna podjetja
Lokalni podjetniki (mentorji,
zunanji strokovnjaki in
svetovalci)
Partnerji centra (sponzorji,
donatorji,…)
Lokalni mediji (radio,
časopisi,…)
Regionalni nivo:
Zavod RS za zaposlovanje,
Območna služba Kranj
Nacionalni nivo:
Vlada
Pristojna ministrstva
NEKLJUČNI PARTNERJI:
Lokalni nivo:
Druge občine na Loškem
(občine Gorenja vas –
Poljane, Železniki, Žiri
Lokalna podjetja
(dobavitelji,..)
Izobraževalne institucije
(Šolski center, Ljudska
univerza, Knjižnica)
Druge podporne institucije
(OOZ Škofja Loka, Fundacija
Sončni dan)
Ključne aktivnosti
Promocija
–
seznanitev
deležnikov in potencialnih
uporabnikov
Informativno – motivacijske
delavnice za različne ciljne
skupine
Priprava poslovnega načrta
Priprava poslovnega načrta z
opredelitvijo ključnih
partnerjev, aktivnosti, virov,
časovnih okvirov in strukture
stroškov
Obnova in oprema prostorov
Zagotavljanje prostorskih in
tehničnih pogojev za delovanje
centra
Zagon delovanja centra
Določitev upravljavca
Oblikovanje privlačne blagovne
znamke,
Usposabljanje zaposlenih
(mentor, vodja centra, itd.)
Priprava pravil za delovanje
centra
Oblikovanje paketov za
uporabnike
Komunikacijskih
sistemov/strategija (prenos
dobre prakse)
Vzpostavitve baze podjetij kot
potencialnih partnerjev centra
(oglaševanje, intervjuji)
Vzpostavitev mreže
Ponudba vrednosti
Podjetja:
Poslovne prednosti: zmanjšanje stroškov (potni stroški,
obratovalni stroški (skupna infrastruktura in oprema,…),
dostopna kakovostna delovna sila
Družbena odgovornost podjetij
Okoljska osveščenost
Uporabniki (coworkerji):
Kakovostna delovna mesta tudi izven večjih mest.
Odpadejo dnevne selitve (prihranek časa, manjši stroški,
ravnotežje med poklicnimi zasebnim življenjem, zagotovljena
višja kakovost življenja tudi izven glavnih mest)
Prednosti pred delom na domu: družbeni stiki, pripadnost
skupnosti, kjer se ustvarja
Dodatne storitve centra: sejna / konferenčna soba, poslovna
podpora, skupna izobraževanja, svetovanja, mentoriranje,
info točka za delujoče in potencialne podjetnike,….
Skupnost:
Zmanjševanje selitev, odseljevanja iz lokalnega območja,
Gradnja skupnosti
Manj škodljiv vpliv na okolje zaradi manjšega števila selitev
Coworkerji ustvarjajo prihodek za skupnost,
Ohranja se višji nivo kakovosti življenja
Odnosi s kupci
Osebna asistenca
Vodja centra, ki nudi
vsestransko pomoč (glej
Človeški viri)
Segmentacija kupcev
Podjetja:
- mikro podjetniki
- samostojni podjetniki
posamezniki
- samozaposleni
- MSP (mala in srednje velika
podjetja)
- podjetja s premalo
kakovostne delovne sile
Prebivalstvo podeželskih
območij (kreativne
industrije, matere z
majhnimi otroki, delavci, ki
delajo doma, brezposelne
osebe, izobražena mladina,
ki se je odselila iz regije,
potencialni in delujoči
podjetniki)
30
- drugi promotorji
Regionalni nivo:
BSC Kranj
Razvojni center za
informacijske in
komunikacijske tehnologije
(TP Kranj)
Podjetja - dobavitelji
specializiranih storitev (IKT,
računovodstvo, pravo,
podjetniško svetovanje,
izvajalci izobraževanj,…)
Druge podporne in
izobraževalne institucije
(GZS OZ za Gorenjsko, CTRP
Kranj, BC Naklo,…)
Drugi coworking centri
Nacionalni nivo:
Banke
Nacionalne podporne
institucije: OZS, GZS,
SPIRIT,…
svetovalcev in mentorjev
Vzpostavitev baze uporabnikov
centra
Priprava in uresničevanje
programa
aktivnosti
in
storitev za uporabnike
Upravljanje centra s strani
kvalificiranega mentorja in
vodje
Vzdrževanje infrastrukture
(objekta, oprema, najemnina)
Priprava in izvedba programa
(predavanja, seminarji,
delavnice, družbeni dogodki
itd.),
Izvajanje skupnih in
individualnih svetovanj iz
različnih področij,
Izvajanje mentorstva za
podjetnike začetnike
Promocijske aktivnosti
Promocija med ciljnimi
skupinami, (oglaševanje,
promocijski materiali,
promocijski dogodki – dan
odprtih vrat)
Ključni viri
Fizični
Stavba s primernimi prostori
Infrastrukturni predpogoji
Internet, telefon, fax, tiskalnik,
kopirni stroj, skener, sejna
soba, družabni prostor,
Neobvezni: intranet ali drugi
interni komunikacijski sistem
Intelektualni
Baza ključni partnerjev
Baza ciljne skupine
Človeški
Predan vodja centra z
različnimi kompetencami,
Distribucijske poti
Komunikacija:
- Zunanja: iskrena
komunikacija (pristen
odnos), prisotnost na
družbenih omrežjih – npr.
spletna stran, Facebook,
Twitter, prispevki in članki v
različnih medijih, dnevi
odprtih vrat
- Notranja: visoka raven
storitev, oglasna deska,
škatla predlogov, intranet,
obveščanje uporabnikov z
ažurnimi, koristnimi in
31
sposobnostmi in znanji s
področja vodenja, reševanja
problemov, informacijske
tehnologije, dobre
komunikacijske in tehnične
sposobnosti, sprejet s strani
skupnosti,…
Finančni
Ustvarjanje lastnih prihodkov
Sponzorska sredstva
Financiranje občine
EU sredstva (EU razpisi)
Državni proračun (domači
razpisi)
Struktura stroškov - Stroškovno usmerjen pristop.
Stroški blaga in materiala
- stroški nabave računalniške opreme
- stroški nabave pisarniškega materiala
- stroški nabave strokovne literature
- stroški nabave opreme (hladilnik, kavomat)
- stroški nabave potrošnega materiala (kava, čaji, toaletni papir, servieti, kozarci,…)
Stroški storitev
- stroški najemnine, ki vključuje tudi stroške ogrevanja, elektrike in komunalne stroške
- stroški vzdrževanja (opreme in prostora)
- stroški telefona, interneta, pošte, vodenja TRR,
- stroški zunanjih izvajalcev izobraževanj, svetovanj, mentoriranja
- strošek promocije (objave, promocijski material – letak, prospekt)
- strošek računovodstva
- stroški čiščenja
- strošek amortizacije
Stroški dela (vodje)
- strošek plače in povračila zaposlenim (potni strošek)
- strošek izobraževanja mentorja
Strošek investicije
- strošek adaptacije prostora
- strošek nabave opreme (mize, stoli, omare, svetilke, table, kavči,…)
zanimivimi informacijami iz
različnih področij)
Viri prihodkov
- Občina Škofja Loka (pokriva mesečne stroške najemnine ter strošek adaptacije in dela
nabave osnovne opreme prostora)
- Najem paketov storitev s strani uporabnikov centra
- Razpisi (domači in tuji)
- Prihodki od storitev (oddaja v najem sejne sobe, prostorov za izvedbo delavnic)
- kotizacije od izobraževanj za nečlane
- sponzorska sredstva podjetij (v denarju in materialu)
32
8. PRILOGE
Priloga 1: Potrebe in možnosti deležnikov in uporabnikov inkubatorja in coworking centra
Lokomotiva (analiza)
Priloga 2: Predlog opreme inkubatorja in coworking centra Lokomotiva
33
Priloga 1: Potrebe in možnosti deležnikov in uporabnikov inkubatorja in coworking centra
Lokomotiva (analiza)
34
POTREBE IN MOŽNOSTI DELEŽNIKOV IN
UPORABNIKOV COWORKING CENTRA
LOKOMOTIVA
Izdelovalec:
-
Samra Šećerović, Razvojna agencija Sora
-
Julija Primožič, Razvojna agencija Sora
november 2014
35
Razvojna agencija Sora v sodelovanju z občino Škofja Loka želi v svoji občini vzpostaviti
podjetniški inkubator in coworking center Lokomotiva. Z namenom analize možnosti
deležnikov in potreb potencialnih uporabnikov centra smo izvajali različne aktivnosti, in sicer:
1. organizacija iz izvedba srečanj z deležniki
2. priprava in analiza vprašalnikov potencialnih uporabnikov centra
Analiza predstavlja podlago poslovnega načrta Vzpostavitev in delovanje coworking centra in
inkubatorja Lokomotiva in je njen sestavni del kot priloga.
1. ORGANIZACIJA IN IZVEDBA SREČANJ Z DELEŽNIKI
V okviru projekta MICROPOL je bilo skupaj izvedenih 6 delavnic z deležniki in uporabniki, ki
so v prostorih nastajajočega centra potekale v obdobju od septembra do novembra 2014, in
sicer:
1. delavnica: 9. 9. 2014, delavnica za uporabnike, predstavitev koncepta coworkinga –
skupaj 36 udeležencev (Priloga 1 – lista prisotnosti);
2
2. delavnica: 7. 10. 2014, delavnica za deležnike, predstavitev inkubatorja in coworking
centra malim in srednjim podjetjem – skupaj 35 udeležencev (Priloga 2 – lista prisotnosti);
3. delavnica: 9. 10. 2014, delavnica za uporabnike, predstavitev namena vzpostavitve
inkubatorja in coworking centra v Škofji Loki potencialnim uporabnikom – skupaj 27
udeležencev (Priloga 3 – lista prisotnosti);
4. delavnica: 23. 10. 2014, delavnica za uporabnike - skupaj 11 udeležencev (Priloga 4 – lista
prisotnosti);
37
5. delavnica: 5. 11. 2014, delavnica za deležnike, tema: predstavitev namere vzpostavitve
inkubatorja in coworking centra v Škofji Loki. Delavnica je bila namenjena podpornim in
drugim institucijam ter podjetjem iz lokalnega okolja ter pridobitvi njihovega mnenja –
skupaj 20 udeležencev (Priloga 5 – lista prisotnosti),
6. delavnica: 13. 11. 2014, delavnica za uporabnike, tema: Crowdfunding – skupaj 27
udeležencev (Priloga 6 – lista prisotnosti).
Zaključki srečanj s potencialnimi deležniki
Deležniki (predstavniki podjetij, razvojnih agencij, Zavoda za zaposlovanje, Obrtnopodjetniške zbornice, izobraževalne institucije, potencialni uporabniki centra ipd.) so bili
naklonjeni vzpostavitvi inkubatorja in coworking centra v Škofji Loki. Predlagali so, da naj
center ne bo namenjen izključno mladim, ampak naj se predvidi možnost vključevanja v
center tudi starejšim, saj velik delež brezposelnih z morebitnimi podjetniškimi idejami
predstavljajo tudi osebe stare 50 let in več, kar naj se upošteva tudi pri pripravi marketiške
strategije oz. promociji. Zelo pomembno je pripraviti dober program aktivnosti in storitev
centra ter oblikovati primerne pakete za uporabnike. Predlagali so tudi, da naj center služi
38
kot informacijska točka mladim za iskanje poklicnih priložnosti oz. možnosti zaposlitve v
podjetništvu.
Zaključki srečanj s potencialnimi uporabniki
Posamezna srečanja so obiskovali tudi potencialni uporabniki centra. Poprosili smo jih, da so
svoja mnenja in potrebe izrazili tudi z izpolnitvijo vprašalnika. Analiza njihovih odgovorov je
predstavljena v naslednjem poglavju. S strani potencialnih uporabnikov je bila podana tudi
ideja, da se v vzpostavitev in delovanje centra aktivno vključi tudi potencialne uporabnike z
njihovimi idejami, da se bo gradila skupnost po pristopu od spodaj navzgor.
2. ANALIZA VPRAŠALNIKOV
Z namenom analize potreb potencialnih uporabnikov centra je bil pripravljen vprašalnik, ki
smo ga razdelili udeležencem srečanj. Skupaj je bilo pridobljenih 26 izpolnjenih vprašalnikov.
Vprašanje 1: Ali razmišljate o vstopu na samostojno podjetniško pot?
Velika večina vprašanih razmišlja o tem, da vstopi na samostojno podjetniško pot, kar 81 %.
Vprašanje 2: Opredelite na katerem področju želite ustvarjati/ustvarjate oz. s čim se boste
ukvarjali/se ukvarjate v svojem poslu?
Na področju proizvodnje želi ustvarjati 8 vprašanih, turizma 1, kmetijstva 2, storitev 8,
kreativne industrije pa 10 vprašanih. Za področje IKT nobeden od vprašanih ni odgovoril, da
želi ustvarjati na tem področju. Rezultati kažejo, da kar 38 % vprašanih želi ustvarjati na
področju kreativne industrije, kar je dober kazalec glede na trend v delovanju coworking
centrov, katerih uporabniki delujejo predvsem na področju kreativne industrije.
Vprašanje 3: Ali trenutno delate samostojno ali v skupini:
35 % vprašanih trenutno delajo samostojno, 31 % v manjši skupini (do 5 ljudi), 5,6 % pa v
večji skupini (več kot 5 ljudi). Ostali opravljajo drugačne oblike dela.
39
Vprašanje 4: Ali veste, kaj je coworking in kakšne so njegove prednosti?
Skoraj vsi anketirani so seznanjeni s tem, kaj coworking je in kakšne so njegove prednosti
(92 %).
Vprašanje 5: Ali bi se v primeru, da bi vam takšen način dela odgovarjal, vključili in
ustvarjali v okviru SWC (ang. Smart Working Center) oz. ali ste kdaj razmišljali o tem, da bi
se vključili v SWC?
42 % jih je pripravljenih, da se vključijo in ustvarjajo v okviru centra, 19 % pa ne. 35 % jih ni
bilo prepričanih oz. bi se bili pripravljeni vključiti pod določenimi pogoji. Ta rezultat kaže na
to, da je potencialnim uporabnikom še bolj potrebno izpostaviti prednosti opravljanja dela v
coworking centru in da je s tem namenom potrebno pripraviti učinkovito marketinško
strategijo in dober program aktivnosti in storitev za uporabnike, da bodo tudi tisti, ki so
zaenkrat neopredeljeni ali niso prepričani glede tega, ali bi delovali v centru ali ne, spoznali
prednosti takšnega načina dela.
Vprašanje 5: V kolikor premišljujete o vključitvi v SWC, kdaj bi se želeli pridružiti?
1 anketirani bi se v center vključil takoj, 2 v roku enega meseca, 6 v začetku leta 2015, 8 pa
jih je obkrožilo drugo (npr. niso časovno opredeljeni, razmisliti o smiselnosti vožnje v Škofjo
Loko).
Vprašanje 6: Kaj bi vplivalo na vašo odločitev o vključitvi v SWC?
Skoraj vsi uporabniki smatrajo, da bi na njihovo odločitev glede vključitve v center vplivali
naslednji dejavniki:
− vrsta dejavnosti, ki jo opravljajo,
− infrastrukturna podpora centra,
− obseg in kakovost podpornih storitev,
− cena najema koriščenja prostora,
− cena podpornih storitev.
Na podlagi teh odgovorov bodo to tudi ključna področja, na katera se je potrebno
osredotočiti pri vzpostavitvi in delovanju centra.
40
Vprašanje 7: Kaj bi delovna postaja v SWC morala uporabniku ponuditi?
Skoraj vsi anketirani so mnenja, da center mora uporabniku zagotoviti delovni prostor (miza,
stoli), le 15 % jih je smatralo, da je pomemben privatni prostor s stacionanim telefonom.
Velika večina smatra, da mora biti na voljo računalnik (prenosnik) s programi MS Office,
skoraj polovica (46 % oz. 54 %) pa jih je obkrožilo, da bi uporabljali svoj računalnik in svojo
programsko opremo. Na podlagi teh rezultatov bi bilo smiselno, da so delovne postaje
različne in se manjši del postaj opremi tudi z računalnikom, ostale pa so brez opreme.
Anketirani so mnenja, da je potrebno zagotoviti hiter dostop do interneta (88 %) in skupno
pisarniško opremo (npr. fotokopirni stroj, skener, projektor) -92 %. 38 % jih meni, da je
potrebno zagotoviti tudi prostor/omaro za hranjenje dokumentacije uporabnika, ostali pa so
mnenja, da to ni potrebno (19 %) oz ni pomembno (31 %). Z vidika zagotovitve nižjih začetnih
vložnih stroškov na podlagi tega rezultata priporočamo, da se v začetni fazi ne vlaga v
tovrstno opremo.
Vprašanje 8: Kakšne podporne storitve bi morale biti na voljo (mentorstvo ali druge oblike
storitev) uporabnikom SWC?
Velika večina anketirancev smatra, da morajo podporne storitve za uporabnike zajemati
naslednje storitve:
− svetovanje (npr. davčno, računovodsko),
− pomoč pri uvajanju izdelka na trg (raziskave in analize trga, stiki s potencialnimi kupci),
− pomoč pri vzpostavitvi spletnih strani, oblikovanju promocijskega materiala,
− pomoč pri iskanju virov financiranja in prijavi na razpise,
− predavanja, okrogle mize in izobraževanja.
Rezultat je zelo pomemben, saj bo na tej podlagi potrebno pripraviti program, ki bo
uporabnikom ponujal vse zgoraj navedene storitve, bodisi z usposabljanjem mentorja bodisi
zagotoviti zunanje izvajalce, ki bodo v okviru paketov za uporabnike nudili preostale storitve
(npr. davčno, računovodsko svetovanje, vzpostavitev spletnih strani, oblikovanje
promocijskega materiala). Možno je tudi, da uporabniku, ki se ukvarja z vzpostavitvijo
spletnih strani ali oblikovanjem promocijskega materiala ponudimo brezplačno članstvo v
centru v primeru, da bi bil za določen obseg delovnih ur pripravljen brezplačno nuditi te
storitve svojim sodelavcem.
41
Vprašanje 9: Ocenite pomembnost posameznih elementov SWC za uporabnike!
Rezultati mnenj anketiranih glede posameznih elementov centra:
Zelo
pomembno
24/7 dostop
46 %
Garderobe oz. omarice za osebne stvari
35 %
Knjižnica z dostopom do strokovnih revij in drugih 35 %
gradiv
Kuhinja
35 %
Najem pomožnih prostorov (npr. konferenčna 58 %
soba za sestanke, predavanja ipd.)
Kava, voda, prigrizki
31 %
Skupna neformalna druženja in dogodki za 65 %
uporabnike
Dostop do mentorja
62 %
Najem skupne pisarniške opreme (fotokopirni 73 %
stroj, skener ipd.)
Možnost parkiranja kolesa
27 %
Manj
pomembno
38 %
50 %
65 %
Ni
pomembno
16 %
15 %
0%
50 %
31 %
15 %
11 %
50 %
19 %
19 %
16 %
27 %
23 %
11 %
4%
46 %
27 %
Več kot polovica vprašanih kot zelo pomembne elemente smatra:
− najem pomožnih prostorov (npr. konferenčna soba za sestanke, predavanja ipd.),
− skupna neformalna druženja in dogodki za uporabnike,
− dostop do mentorja,
− najem skupne pisarniške opreme (fotokopirni stroj, skener ipd.).
Vprašanje 10: Kakšna cena bi bila po vašem mnenju sprejemljiva za neomejeno koriščenje
kapacitet SWC?
Mnenje anektiranih glede tega, kakšna bi bila sprejemljiva cena za neomejeno koriščenje
kapacitet centra in podporni paket (najem delovne postaje in koriščenje podpornih storitev)
je zelo različno. V povprečju bi bila sprejemljiva cena za najem delovne postaje 45 – 90 EUR
in paket z najemom delovne postaje in koriščenjem podpornih storitev 60 – 96 EUR.
Vprašanje 11: Kako pogosto mislite, da bi koristili kapacitete SWC?
46 % anketiranih bi kapaciteta centra koristilo večkrat na teden (v povprečju 3 – 4x
tedensko), 19 % le enkrat tedensko, 19 % še manj pogosto (le nekajkrat na mesec).
42
Vprašanje 12: Kdaj bi moral biti SWC odprt?
Mnenje glede delovnega časa centra je zelo različno. 42 % jih meni, da bi center moral biti
odprt med tednom (od 9h – 17h), 23 % meni, da bi moral biti odprt tudi ob sobotah in
nedeljah, 15 % jih je predlagalo drugačen delovni čas med tednom (različni predlogi), 31 %
pa jih je smatralo, da bi center moral biti odprt non-stop.
Vprašanje 14: Splošni podatki
53 % anketiranih je ženskega spola, 44 % pa moškega spola. 46 % je starih med 20 – 29 let,
35 % med 30 – 39 let, 7,7 % 40 – 49 let in 7,7 % 50 let ali več. 42 % ima srednješolsko
izobrazbo, 15 % višješolsko, 38 % univerzitetno, 3,8% (1 vprašani) magisterij/doktorat.
Več kot polovica vprašanih je brezposelnih (61 %), 23 % pa je še študentov, ostali (manjši del)
pa so samozaposleni oz. zaposleni.
43
3. PRILOGE
Priloga 1 - Lista prisotnosti 1. delavnice
Priloga 2 - Lista prisotnosti 2. delavnice
Priloga 3 - Lista prisotnosti 3. delavnice
Priloga 4 - Lista prisotnosti 4. delavnice
Priloga 5 - Lista prisotnosti 5. delavnice
Priloga 6 - Lista prisotnosti 6. delavnice
Priloga 7 - Vprašalnik
44
Priloga 1 - Lista prisotnosti 1. delavnice
45
46
47
48
Priloga 2 - Lista prisotnosti 2. delavnice
49
50
51
Priloga 3 - Lista prisotnosti 3. delavnice
52
53
54
Priloga 4 - Lista prisotnosti 4. delavnice
55
56
57
Priloga 5 - Lista prisotnosti 5. delavnice
58
59
60
Priloga 6 - Lista prisotnosti 6. delavnice
61
62
63
64
Priloga 7 – Vprašalnik
65
66
67
68
Priloga2: Predlog prostorske ureditve inkubatorja in coworking centra Lokomotiva
69
70
71