Loški utrip z vami že 17 let.
Julij 2013 2 Julij 2013 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 4 Novi spominski obeležji v Aleji znamenitih Ločanov 5 Občani, ki so pustili pečat 6 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 10 Loka v srednjeveški preobleki Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Podoživeli 120 let šolstva v Retečah 14 Izdelki, ki presegajo pričakovanja Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 15 Šola smo ljudje 16 Najboljši med najboljšimi 17 Bralnica modro nebo 18 Teden, namenjen razvoju podeželja 19 Te domače viže 20 Žirovske novice 21 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 22 Rekordno število prispevkov 23 Kolonija Iveta Šubica 24 Drzni motorji, vroča dekleta 25 Svež vetrič v LUFt-u Cankarjevega trga 36 Elektronski žur 29 Naj dijak je Ločan 31 Ratitovec Open 2013 32 Skoraj tisoč tekačev v Škofji Loki 34 Spomin na Borisa Strela 36 Prireditve v juniju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Barbara Tušek, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 17 let. [email protected] 3 Julij 2013 24. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Novi spominski obeležji v Aleji znamenitih Ločanov Potrdili postavitev spominskih obeležij dr. Viktorju Kocjančiču in prof. dr. Jožetu Rantu v Aleji znamenitih Ločanov – Podaljšali čas plačljivega parkiranja pred stavbo upravne enote in na Kapucinskem trgu – Potrdili občinske nagrajence – Kakšen zrak dihamo Ločani? – Poročilo družbe STC Stari vrh Pri kadrovskih zadevah so svetniki imenovali tri predstavnike ustanovitelja v svet zavoda Vrtec Škofja Loka. Nato so potrdili še občinske nagrajence za letošnje leto. Ti so Jože Stanonik, Valentin Jesenovec, Štefan Kalamar, mentorji in koordinatorji programa MEPI in Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti LAS. Pri pobudah in vprašanjih je svetnike med drugim zanimalo, v kakšnem stanju so drevesa v Loki in če je narejen kakšen elaborat; koliko dreves iz tega naslova v Kapucinskem predmestju je že bilo porušenih; zakaj ni možno oz. na kakšen način bi bilo možno urediti gostinski objekt ob nogometnem igrišču na Puštalu; predlagali so, da bi se oblikoval medobčinski odbor, ki bi pomagal zmanjšati lastništvo občin v družbi SCT Stari vrh; izpostavili so problem zapiranja bank, zaradi česar imajo težave predvsem starejši občani itd. S spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa je po novem dovoljena uporaba parkirišča na Nunskem vrtu tudi za prebivalce z začasnim prebivališčem v starem mestnem jedru. Nato pa so svetni- ki soglasno sprejeli še amandma, s katerim se daje občinski upravi možnost, da parkirišče na Nunskem vrtu, dokler še ni polno zasedeno, lahko izda dovolilnico drugim zainteresiranim, ki nimajo svojega sedeža v območju za pešce. Interes kažejo predvsem v podjetju LTH Ulitki in prebivalci Novega sveta. Poleg omenjenega so svetniki podaljšali čas plačljivega parkiranja pred stavbo upravne enote in na Kapucinskem trgu, in sicer do 19. ure. Na javni razpis za postavitev spominskih obeležij v Aleji zaslužnih Ločanov je prispelo pet vlog. Enako in najvišje število točk sta dosegla dr. Viktor Kocjančič in prof. dr. Jože Rant. Svetniki so bili sicer mnenja, da vsi predlogi zaslužijo postavitev, vendar da je treba upoštevati obstoječi odlok in pravilnik. Dr. Kocjančič je posvetil svoje življenje delu v našem kraju, in sicer vse do nasilnega konca med talci za Kamnitnikom. Njegova temeljna dejavnost je bila razvoj osnovnega zdravstva na Loškem. Ob rednem delu se je posebej ukvarjal s protituberkulozno ligo, pionirskega dela pa se je dr. Kocijančič lotil tudi na področju zmanjševanja alkoholizma. Dr. Rant je bil pobudnik in ustanovitelj Stomatološke klinike v Ljubljani, utemeljitelj in organizator študija stomatologije ter odločilna osebnost strokovnega in organizacijskega razvoja celotnega zobozdravstva v Sloveniji. Svetniki so v nadaljevanju dali zeleno luč za porabo proračunske rezerve za odpravo posledic dolge zime in plazov. Nato so se dalj časa ustavili pri poročilu o meritvah kakovosti zraka v Škofji Loki. Naj spomnimo: mobilna merilna postaja je bila najprej pol leta postavljena na Trati in nato pol leta ob Osnovni šoli Škofja Loka – Mesto. Meritve v mestu so pokazale, da v zimskem času koncentracije delcev PM10 presegajo mejno vrednost. Meritve na Trati v poletnem času pa so pokazale nasprotno sliko, saj so ciljno vrednost presegale koncentracije ozona, delci pa mejne vrednosti niso presegli. Svetniki so očitali, da merilna postaja na Trati ni bila postavljena na pravo mesto, da bi morali meritve na Trati opravljati v zimskem času, da bi morali meriti tudi fenol for- maldehid itd. Glede prašnih delcev je prišlo do zanimive pobude, da bi stroške, ki bi jih namenili meritvam, vložili v ukrepe, in sicer za subvencije ob nakupu sodobnih peči, ki ne onesnažujejo okolja. Svetniki so podprli tudi predlog Igorja Drakslerja (SLS), naj da občinska uprava pripravi program za zmanjševanje onesnaževanja zraka s predlogi ukrepov. Na koncu so svetniki poslušali še poročilo družbe STC Stari vrh za leto 2012 ter sezono 2012/2013, ki ga je predstavil direktor Pavle Logar. V letošnji sezoni je smučišče obiskalo približno 62 tisoč obiskovalcev, kar predstavlja 7-odstotno rast glede na lansko sezono. Klavdija Škrbo Karabegović Poletna številka revije Unikat izide 13. julija. Za več informacij in naročila pokličite 04/51 55 880 ali pišite na [email protected] 4 Julij 2013 Občani, ki so pustili pečat Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, ki je letos potekala 29. junija, je župan mag. Miha Ješe podeli eno zlato, dve srebrni in dve bronasti občinski priznanji. Na slavnostnem dogodku, ki predstavlja vrhunec tradicionalnega junijskega dogajanja v srednjeveški lepotici, so letos nastopili mezosopranistka Manca Izmajlova, Oksana Peceny in Benjamin Izmajlov na violini ter orkester Astorpia. Zlati grb – Jože Stanonik Za večletno uspešno in prostovoljno delo, za zgledne uspehe in požrtvovalno delo na različnih področjih družbenega življenja, predvsem pa za njegov izjemen prispevek v Planinskem društvu (PD) Škofja Loka je zlato priznanje dobil Jože Stanonik. »V svojem delu je kot predsednik PD izredno vesten in skrben gospodar društvenega imetja. Pod njegovim vodstvom je PD pridobilo veliko prepotrebnih objektov in naprav … Veliko svojega časa je vložil v pridobivanje sredstev, pridobitev dobrih izvajalcev za številna gradbena dela, v izboljšanje pogojev za delo društva, vzdrževanje planinskih postojank in boljšega počutja planincev v gorah,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Stanonik je tudi sicer prejemnik številnih priznanj za svoje več kot polstoletno delo v športu ne samo na lokalnem, ampak tudi državnem nivoju. Njegovo delo ima na področju športa občuten pomen. Avto-moto društvu Škofja Loka in še marsikje. Srebrni grb – Štefan Kalamar Prav tako srebrni grb si je zaslužil Štefan Kalamar za več kot desetletno delo v različnih neprofitnih in človekoljubnih organizacijah. Kalamar je aktiven v Prostovoljnem gasilskem društvu Trata in Gasilski zvezi Škofja Loka, nadalje je več let aktivno vključen v delovanje krajevne skupnosti Trata, prav tako je dobitnik številnih vojaških priznanj in priznanj Zveze slovenskih častnikov. Srebrni grb – Valentin Jesenovec Valentin Jesenovec je prejel srebrno priznanje za dolgoletno prostovoljno delo na številnih področjih družbenega življenja – kulturnem, športnem in drugih področjih. Tako so njegovega nesebičnega dela veseli v Karitasu, krajevni skupnosti Škofja Loka – Mesto, Prosvetnem društvu Sotočje, pri Škofjeloškem pasijonu, Bronasti grb – mentorji in koordinatorji programa MEPI Bronasti grb so podelili mentorjem in koordinatorjem programa MEPI (mednarodno priznanje za mlade) v Škofji Loki (Gimnazija Škofja Loka, OŠ Škofja Loka – Mesto, OŠ Ivana Groharja in OŠ 5 Cvetka Golarja), in sicer za prostovoljno delo v preteklih devetih letih, saj so znatno prispevali k nacionalni ter mednarodni prepoznavnosti in napredku programa MEPI. Bronasti grb – LAS (Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti) Prav tako bronasti grb škofjeloške občine je prejela Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti – LAS, in sicer za dosežene uspehe ter desetletno javno delovanje na področju preventive in različnih odvisnosti. LAS je v škofjeloškem prostoru dobro znan po svojih preventivnih programih, ki staršem in otrokom omogočajo skupno preživljanje prostega časa, krepitev pozitivne samopodobe, spoznavanje načel dobrih vzgojnih pristopov itd. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2013 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom V načrtu amfiteater na grajskem hribu Bogato junijsko dogajanje se nadaljuje tudi v poletnih mesecih – Škofja Loka ima dušo – Nadaljevanje urejanja parkirnega režima – Za zmanjšanje delcev PM10 v zraku bi se morali odločati za čistejša goriva – Še letos energetska sanacija vrtca Najdihojca? – 80 prijav na stanovanjski razpis, na voljo pa šest stanovanj – Pri poljanski obvoznici zapleti mejijo na sabotažo Junij je v Škofji Loki tradicionalno poln prireditev. Tudi letos je bilo tako. Kako ste zadovoljni z njihovim potekom? Vse prireditve so bile izjemno lepo izvedene in še lepše obiskane. Priznam, da je bil mesec junij zame osebno kar naporen, saj sem naštel več kot osemdeset protokolarnih dogodkov, na katerih sem bil prisoten. Bili pa so prijetni, zanimivi in predvsem raznoliki … Dogodke smo razpotegnili na daljše obdobje, Historial na primer na tri dni, občinski praznik smo podkrepili z dopoldansko prireditvijo, in sicer s predstavitvijo monografije Petra Pokorna … Skratka, junij ni bil vroč samo po temperaturah, ampak tudi po dogajanju. Kaj se nam obeta v juliju in avgustu? Julija in avgusta nadaljujemo s tradicionalno Pisano Loko, ki jo bo v prvem delu začel Zavod O, v drugem delu pa nadaljevalo Turistično društvo Škofja Loka. Zdi se mi lepo, da sta se oba organizatorja uskladila in bo tako program še bolj pester. Zadnji teden avgusta, v katerem smo bili navajeni na najbolj udarni del Pisane Loke, pa bo letos drugačen, in sicer bo v našem srednjeveškem mestu potekala Musica Locopolitana, torej šola stare glasbe, katere slušatelji in profesorji bodo vsak večer namenili loškemu občinstvu tudi en koncert oziroma predstavitev. Na naše uredništvo se je obrnilo nekaj občanov, ki jih moti glasnost prireditev. Niso sicer proti njim, a jih zanima, kdo lahko omeji hrup, ki prihaja s kake prireditve. Nekatere je namreč slišati daleč naokoli, kar jih moti, čeprav gre lahko za popoldanski čas. Omejitev hrupa čez dan je relativno nizka. Zavedati se moramo, da z namenom oživljanja starega mestnega jedra spodbujamo različne prireditve. Zlasti v mestnem jedru gre za mešani prostor prire- ditev in prebivališč. V naslednjih letih nameravamo najbolj hrupne prireditve umakniti neposredno iz starega mestnega jedra na grajski hrib, vendar je treba prej urediti amfiteater v slogu, kot je bil predviden v idejnem projektu nagrajenega in še dveh drugih predlogov za ureditev starega mestnega jedra. Seveda je vse povezano z določenimi investicijskimi sredstvi in računam, da bo to tretji podprojekt, ki ga bomo pač realizirali v okviru ureditve starega mestnega jedra. Najprej bomo uredili Cankarjev trg, vzporedno pa tudi otroško igrišče, ki ga že projektirajo. kar bi moralo z izjemo največjih konic zadostiti potrebam. Župan mag. Miha Ješe na predstavitvi 59. številke Loških razgledov (Foto: K. Š. K.) Škofja Loka goji številne mednarodne vezi. Slednje ste v zadnjem času podkrepili tudi s prijatelji iz Poljske in Rusije, pred kratkim pa ste drugič gostili veleposlanike. Kakšen je bil namen njihovega obiska? Veleposlanike vabimo v Škofjo Loko predvsem zato, da vedo, kje je Škofja Loka, kaj Škofja Loka pomeni za Slovenijo in predvsem, kakšni ljudje živimo tu. Neposredni odziv številnih obiskovalcev je bil predvsem ta, da tu živimo prijazni ljudje in to je za nas vsekakor največja pohvala. To pomeni veliko več kot stara pročelja mestnih hiš – prijazni ljudje namreč dajemo mestu dušo. In prav to dušo hočemo še razvijati, tako da bomo občani z našim mestom zadovoljni, zadovoljstvo pa bomo radi delili tudi z obiskovalci. Vedno poudarjam: vse kar delamo, delamo predvsem zase, za dvig ravni našega življenja. Odziv veleposlanikov je bil izjemen. Letos smo si izbrali ogled Loškega gradu, zelo so bili navdušeni nad grajskimi zbirkami, nad lepo urejenim mestom. Vzporedno smo si pogledali razstavo poljskih umetnikov v Sokolskem domu, ki jo je tolmačil oziroma s komentarjem pospremil poljski veleposlanik Cezary Król. Sicer se pa vsi veleposlaniki radi vračajo v Loko in poskrbeli bomo, da jim bomo tudi v prihodnje pripravili raznovrstne programe. Prihodnje leto se bomo tako osredotočili na predstavitev Škofjeloškega pasijona. Na zadnji seji ste sprejeli določene spremembe prometnega režima. Kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje sprememb pri urejanju parkiranja? Koliko prostih mest imate še na Nunskem vrtu ter kako jih nameravate zapolniti? Na Nunskem vrtu je še približno štirideset odstotkov prostih parkirišč. Ravno zaradi tega smo šli v urejanje drugih parkirišč na nekoliko drugačen način. Ureditev parkiranja tekoče prilagajamo potrebam. Ob tem je pomembno, da funkcionalna zemljišča ločimo od javnih parkirišč, tako da zaščitimo stanovalce, ki imajo svoja vozila parkirana na funkcionalnih zemljiščih. Parkirišča na Nunskem vrtu bomo skladno s sklepom na zadnji seji občinskega sveta ponudili do zasedenosti tudi drugim uporabnikom. Prav tako upam, da bomo čim prej uredili parkiranje pri zdravstvenem domu. Ko bo urejeno krožišče na Plevni, lahko tam pridobimo še 16 parkirnih mest, 6 Pred kratkim ste predstavili rezultate meritev kakovosti zraka mobilne postaje. Izkazalo se je, da so bili v mestu prekoračeni delci PM10, na Trati pa ozon. Kot ste dejali, nekaj časa ponovnih meritev ne boste izvajali, temveč da sledijo ukrepi in šele po teh ponovno preverjanje kakovosti zraka. Kakšne ukrepe torej nameravate izvesti? Najprej moramo povedati, da ozon ni stvar, na katero imamo neposredni vpliv, saj je njegova vsebnost prekoračena v celi Sloveniji. Lahko pa seveda vplivamo na trde delce. Usmeritev je preprosta – nadaljevati moramo, kar smo v preteklosti že začeli, to je promoviranje uporabe čistejših goriv. Moramo vedeti, da tudi obnovljiva trda goriva obremenjujejo zrak. V samih mestnih jedrih moramo zagotoviti večje kotlovnice na plin ali pa na čistejša goriva. Če so pa že na lesno biomaso, naj bodo to pelete in ne sekanci, ker se v slednjih lahko nahaja marsikaj, kar potem pride v zrak kot trdi delci. Predvsem moramo zagotoviti dobro izgorevanje, torej kvalitetna kurišča. Kurišča v starem mestnem jedru niso primerno opremljena za okolju prijazna goriva. Zato nas čaka še veliko dela. Tudi skupne kotlovnice na področju nekdanje vojašnice ne bo, čeprav je bila sprva predvidena v prostorskem načrtu. Tam moramo zagotoviti za vsak objekt energetsko varčno gradnjo in zmanjšati porabo goriv. Po drugi strani pa potem tudi čim bolj čisto gorivo. Prepričan sem, da bo imel vrtec zelo majhen negativni vpliv na zrak. V bližnji prihodnosti nameravate energetsko sanirati več javnih objektov. Mogoče kakšnega že letos? Objavili ste že razpis za energetsko učinkovit občinski Julij 2013 objekt. Razpis za energetsko najučinkovitejšega uporabnika energetskega objekta je bil objavljen. Upam, da se bodo prijavili vsi uporabniki večjih javnih objektov in da bodo imeli dobro ter vestno izpolnjeno energetsko knjigovodstvo. Že v začetku so bili izvrstni rezultati. Kar zadeva razpis za državna sredstva, še zdaj nismo dobili odgovora, sicer pa mislimo vrtca Najdihojca in Pedenjped energetsko urejati že v letošnjem poletju. Za Najdihojco imamo že izbranega ponudnika. Glede na predhodno napoved, koliko točk bi dobili, bi morali biti uvrščeni med izbrane. Podružnične osnovne šole pa bodo verjetno malo kasneje prišle na vrsto. Treba bo najprej izbrati izvajalca itn. Objavljen je bil razpis za občinska neprofitna stanovanja. Kakšen je bil odziv? Koliko stanovanj sploh imate na voljo in kakšna bo v prihodnosti stanovanjska politika občine? Razpisanih je bilo šest stanovanj. Prijaviteljev je bilo osemdeset, od tega je okoli polovica zadoščala kriterijem. Vloge je treba še pregledati. Pripravljamo tudi stanovanjsko politiko, torej strategijo na tem področju. Predvidevamo, da bo naslednji razpis za deset stanovanj objavljen v začetku naslednjega leta. Zadnji razpis iz leta 2010 je bil odprti razpis, to se pravi, da je bila narejena lista, ki smo jo postopoma praznili. Tokratni razpis za šest stanovanj je bil zaprt in prvih šest, ki bo dobilo največ točk, bo dobilo stanovanja, ostali se lahko prijavijo na naslednji razpis. izboljšuje. Smo pa tudi v stiku z glavnim investitorjem, to se pravi Direkcijo RS za ceste, s katerimi usklajeno delujemo. Stalni zapleti pri južni obvoznici mejijo že na sabotažo. Kako potekajo dela na projektu ureditve porečja Sor? Na področju urejanja porečja Sor smo zelo aktivni, kar nas zelo veseli. Na seji sem svetnike in novinarje povabil na ogled centralne čistilne naprave, ki bo prve dni julija. Poleg rekonstrukcije Glede na ponovne zaplete pri poljanski obvoznici ste javno dejali, da se bo občina še aktivneje vključila v reševanje te problematike. Trenutno smo dali Državni revizijski komisiji pobudo, če lahko zadevo zaradi žgočega problema obravnava prioritetno. Upam, da bodo razsodili v juliju, tako da lahko postopek čim prej nadaljujemo. Je pa res, da so zlasti prebivalci Spodnjega trga upravičeno naveličani, ker se dejansko promet cele Poljanske doline in severne Primorske vali preko starega mestnega jedra in nivo življenja, ki ga skušamo sicer na vseh področjih izboljšati, se jim slabša, ne pa 7 slednje so v gradnji komunalna čistilna naprava in primarni vodi v Retečah ter nadalje primarni vodi v Traškem kanalu. Gradnja primarne kanalizacije v Stari Loki je v polnem zamahu, ravno odpirajo največji objekt v Stari Loki – zadrževalnik v parku Centra slepih, slabovidnih in starejših. V Puštalu je primarni vod že skoraj dokončan, čakamo pa še na začetek gradnje starega mestnega kanala in zadrževalnika na parkirišču pri Tehniku. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2013 Izboljšujejo življenje občanov Občina Škofja Loka si z vsakim projektom prizadeva občanom ponuditi višjo kakovost bivanja, a hkrati ohraniti čisto okolje in naravo. Najboljši dokaz za to je projekt Ureditev porečja Sore, za katerega so uspešno pridobili evropska sredstva. Dela na projektu, ki bo prinesel številne koristi občanom in ohranil okolje za naslednje generacije, so v polnem teku, je poudaril župan mag. Miha Ješe. Kakšne spremembe boste izvedli na Zbirnem mestnem kanalu? Na tlačnem vodu je gradnja zaključena, dela pa se začenjajo na zadrževalnem bazenu v Stari Loki v parku Centra slepih in na črpališču v Stari Loki pred kapelico. Na ostalih območjih, kjer je pridobljeno gradbeno dovoljenje, delo poteka skladno s postavljenimi roki in obsegom predvidenih del (kanal na Studencu, zadrževalni bazen pri Klavnici), prav tako je v gradnji mešani kanal. V sklopu omenjenega projekta bomo hidravlično izboljšali 0,92 km kanalizacije, na novo zgradili tri razbremenilne bazene deževnih voda, prostornine 210, 200 in 150 m3, izboljšana pa bosta tudi dva razbremenilnika. Sprašuje: Mateja Saksida, Dialog-si.net Glede na poplave, ki so se zgodile v Evropi, postaja premišljena in dolgoročno učinkovita ureditev naših voda še toliko bolj pomembna. Kako ste se te problematike lotili v vaši občini, v porečju Sore? Kot ste prej omenili, dela potekajo ne samo na kanalizacijskih sistemih, temveč tudi na čistilnih napravah. V Občini Škofja Loka smo uredili odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju reke Sore z izgradnjo in izboljšavo kanalizacijskih sistemov ter posodobitvijo in razširitvijo oziroma nadgradnjo ter novogradnjo čistilnih naprav. Izjemno pomemben projekt za našo občino in naše občane sodi v projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Porečju Sore – Projekt Občina Škofja Loka, ki je del skupine projektov Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore ter sodi v okvir celovitega regionalnega okoljskega projekta Ureditev porečja Sore. Za občane je najpomembnejše, da bomo z izboljšavo kanalizacijske infrastrukture zmanjšali negativne vplive na okolje in občanom zagotovili bolj kakovostne življenjske pogoje, tako bomo zadovoljili dva prioritetna cilja naše občine. Naložba je potrebna tudi zaradi evropske okoljske zakonodaje, ki zahteva ustrezno ureditev sistema na tem območju do konca leta 2015. Spremenjena prometna ureditev v času naložb pogosto sproži nezadovoljstvo pri okoliških prebivalcih. Kako ste se lotili tega problema in na katerih lokacijah bo potekal spremenjen prometni režim? Eden pomembnejših objektov projekta je čistilna naprava Reteče, kjer v tem času potekajo zemeljska gradbena dela, v gradnji je tudi dovozna cesta. Na gradbišču vzhodnega dela primarne kanalizacije je gradnja zaključena na polovici trase, trenutno pa poteka priprava za začetek del na ostalih dveh krakih kanala. Vse okoliške prebivalce smo že obvestili o spremembah, saj si želimo, da bi dela potekala čim manj moteče za njihov vsakodnevni ritem. Postavljena prometna signalizacija je jasna, označena, osvetljena, hkrati pa dopušča prebivalcem, da neovirano dostopajo do svojih objektov. Na posameznih odsekih bo onemogočen dostop do objektov z osebnimi avtomobili, medtem ko bo peš prehod omogočen ob vsakem času, prav tako tudi dostop za morebitne intervencije. Promet je oviran na skoraj vseh območjih, kjer potekajo dela, predvsem pa na območju Stare Loke, Groharjevega naselja in Puštala. Za natančne lokacije cestnih zapor pa vas vabim, da si ogledate spletno stran www.porecje-sore.si, kjer boste poleg lokacij zapor izvedeli tudi ostale informacije o samem projektu. Seveda razumemo, da bodo cestne zapore prinesle nekaj slabe volje, vendar so koristi izgradnje tako velike, da bodo prebivalci to obdobje del zagotovo sprejeli z razumevanjem. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bomo z deli končali v predvidenih rokih. Kaj konkretno se dogaja v tem času? Trenutno poteka ureditev kanalizacije v naselju Puštal, ki bo vsem tam stanujočim občanom omogočila dostop do kanalizacijskega sistema. To je za nas še posebej pomemben projekt, ki bo prinesel dodano vrednost bivanja vsem v Puštalu, še posebej pa tistim, ki do sedaj niso imeli urejene kanalizacije. Gradnja primarnih kanalov je v glavnem zaključena, poteka še gradnja črpališča na parkirišču v Puštalu. Gradnja poteka po načrtih tudi na zbirnem kanalu Trata, do nekaj zapletov prihaja le z zemljiščem na trasi kanalizacije, kar bo gradnjo podaljšalo in podražilo. Gradi se še zadrževalni bazen na cesti v Hafnerjevo naselje. Hkrati poteka ureditev kanalizacije tudi v naselju Stara Loka, kjer moramo še izboljšati in posodobiti Zbirni mestni kanal, saj je obstoječi zaradi novih pozidav, zaostrenih pogojev hidravličnega izračuna in zagotovitve zahtevane stopnje poplavne varnosti postal neprimeren. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«; prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore 8 uGodno · AnticelulitnA terApijA za lepe noge brez celulita: 10 obiskov samo 220 €, ob tem vam podarimo nego obraza z naravno kozmetiko AkcijA! · pedikurA + permAnentno lAkirAnje nohtov na nogah samo 35 € noVo! 9 Julij 2013 Loka v srednjeveški preobleki 22. junija se je Škofja Loka oblekla v srednjeveška oblačila, mestni utrip pa se je preselil za nekaj stoletij nazaj v zgodovino. Ta dan je namreč na ulicah starega mestnega jedra potekal festival zgodovine Historial. Uvod v dan, prepleten z zgodovino, miti in čarobnostjo nekdanjih časov, je simbolično začela promenada meščanov in nastopajočih, ki so se odeli v zgodovinska oblačila ter se sprehodili po trgih in ulicah starega mestnega jedra. V nadaljevanju sta prisotne v loškem jeziku pozdravila mestni klicar in mestni glavar. Kmalu za njima so prišli vitezi iz Freisinga, ki so nato oder prepustili osrednjemu dogodku. Slednjega je tudi letos predstavljala dramska igra Zamorc s krono, ki je ponovno navdušila občinstvo, tako tiste, ki so jo videli prvič, kot tiste, ki so si jo ogledali že lansko leto. Plesna skupina Lonca je predstavila historične plese, prijatelji iz pobratene Medicine pa svojo ljudsko glasbo. Za skok v zgodovino so poskrbeli tudi gostje iz češkega Tabora z bobnarji in metalci zastav, ki so s svojim nastopom predstavili družabno življenje 15. stoletja. Vseskozi je dogajanje spremljal živ semenj na Mestnem trgu s predstavitvijo starih domačih obrti, ro- kodelsko tradicijo in kulinaričnimi dobrotami. Obiskovalci so se lahko preizkusili v številnih ročnih spretnostih, kot so rezbarjenje, ustvarjanje glinenih izdelkov ipd. Posebna pozornost je bila namenjena najmlajšim obiskovalcem, ki so lahko poslušali pravljice na vrtu škofjeloške občine ali ustvarjali in se igrali na Cankarjevem trgu, ki se je prelevil v velik igralni prostor in knjižnico na prostem. Otroci so se na Grajskem hribu lahko preskusili v jahanju in si ogledali vrtiček domačih živali. Promenado so spremljali nepogrešljivi bobni. (Foto: K. Š. K.) Meščani in nastopajoči so se oblekli v zgodovinska oblačila. (Foto: K. Š. K.) Za zanimivo dogajanje so poskrbeli tudi v Puštalskem gradu, vrata pa sta odprli še Nacetova hiša in Kapucinska knjižnica. Dan, ki mu je bilo naklonjeno tudi vreme, so zaključili z večernim koncertom Glasbene šole Škofja Loka. Učenci in profesorji so predstavili stare italijanske in francoske antične arije. Naslednji dan so v okviru Historiala odprli tudi novo tematsko pot, imenovano 'Pot v Crngrob', ki bo tako pomenila trajen spomin na letošnji Festival zgodovine. Klavdija Š. K. Zamorec in škof (Foto: K. Š. K.) Osrednji dogodek dramska igra Zamorc s krono je tudi tokrat navdušil. (Foto: K. Š. K.) Rokodelnice in igrarije na Cankarjevem trgu, ki se je spremenil v prizorišče za otroke. (Foto: K. Š. K.) 10 Historični plesi s plesno skupino Lonca (Foto: K. Š. K.) Julij 2013 oka 2011, 25. - 28. junij 2011 V nedeljo, 26. junija 2011, bo na domačiji Polenčevih v Puštalu, poznani kot Nacetova hiša, potekal animacijski program za družine, večer pa se bo zaključil v duhu festivala historične glasbe in predstavo Coprniška krvava rihta v Loki. Foto: Jana Jocif Ponedeljek in torek bosta minila v znamenju strokovnega posveta ob 500 letnici potresa, na temo ”Leto ribe faronike” in festivala Musica Locopolitana. TURIZEM ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 1a 4220 Škofja Loka T: 04 517 06 00 M: 051 427 827 F: 04 517 06 05 E: [email protected] W: www.skofja-loka.com 11 Julij 2013 Podoživeli 120 let šolstva v Retečah 6. junija je bilo v Retečah zelo slovesno. Ta dan so namreč obeležili 120 let šolstva v svojem kraju. Pri pripravi prijetnega večera, prepletenega z zgodovino, spomini in nostalgijo, je sodelovala širša skupnost. »Podružnična šola stoji sredi Reteč. Zjutraj se začne prebujati ob pol sedmih, ko vanjo vstopijo prvi učenci in otroci iz vrtca. In potem diha in poka in včasih stoka in se smeji, saj v njej se marsikaj godi. Letos je za šolo in vse njene učence ter zaposlene posebno leto. Mineva namreč 120 let, odkar se je v Retečah pričel pouk,« je povedala vodja podružnične šole Reteče Majda Ovsenek. S pripravami na praznovanje so pričeli že v lanskem šolskem letu, ko so se lotili projektne naloge, v kateri so raziskovali preteklost šole. V letošnjem šolskem letu pa so ponovno obudili spomine na stare čase z nizom zanimivih dejavnosti. Med drugim so za kratek čas v šolski urnik vključili predmete, ki jih že zdavnaj ni več v šolah, torej lepopisje, zeliščarstvo, ročna dela itd. Tudi ravnateljica OŠ Cvetka Golarja mag. Karla Krajnik je ob jubileju čestitala vsem nekdanjim in sedanjim učencem ter zaposlenim, staršem in vsem krajanom. »Vsi vi ustvarjate zgodovino šole,« je med drugim dejala mag. Krajnikova. V nadaljevanju večera so nas v zgodovino popeljali učenci. Šolstvo Otroški pevski zbor (Foto: K. Š. K.) se je v Retečah pričelo leta 1893, ko se je reteški župnik Stanislav Šranc dogovoril z Matevževcem, da je dal en konec kajže za šolo. Šolsko leto se je takrat končalo s prvimi toplimi dnevi, saj so otroci morali na njive in pašnike. V nadaljevanju se je šola še selila in dograjevala. Sedanjo stavbo so začeli graditi leta 1937. Ko so končali delo, je bila ena najlepših šol na Gorenjskem. Od samih začetkov do današnjih dni šola diha s krajem in je pomemben del kulturnega in družbenega dogajanja. Danes jo obiskuje 65 učencev v štirih oddelkih, v njej pa poteka celoten program od jutranjega varstva do podaljšanega bivanja in interesnih dejavnosti. Svoj prostor v njej so dobili tudi vrtčevski otroci. Na slavnostnem večeru so zgodovino šole prepletali z zgodbami in anekdotami o Cvetku Golarju, prebrali pa so tudi nekaj spomi- Igre, kot so jih poznali nekoč. (Foto: K. Š. K.) Tamburaška skupina Bisernica (Foto: K. Š. K.) 12 Pletar Matija Rant (Foto: K. Š. K.) nov nekdanjih zaposlenih. Tamburaška skupina Bisernica in šolski zborček sta poskrbela za glasbeni del, predstavili so nekdanje igre in šege, eden zadnjih pletarjev v naših krajih Matija Rant je pripravil simpatično učno uro o pletarstvu, pri pripravi lepega večera pa so sodelovali še številni drugi krajani. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2013 Po kvaliteti konkurenčen srebrnemu abonmaju Razvoj turizma na potencialu kulturne dediščine Organizatorji pravijo, da je le-ta s svojo raznolikostjo in kvaliteto izvajalcev konkurenčen srebrnemu abonmaju v Cankarjevem domu. Tudi peti abonma po vrsti bo poskrbel za odlično glasbeno dogodivščino. Kristalni abonma so predstavili ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač, svetovalec za historično glasbo in ples pri JSKD Janez Jocif in vodja programa v Sokolskem domu mag. Andreja Ravnihar Megušar. Poudarili so njegovo raznolikost, saj se bodo v sedmih koncertih predstavili različni izvajalci z različnimi zvrstmi. Posebnost kristalnega abonmaja je na primer koncert zborovske glasbe – tako bo v sezoni 2013/2014 nastopil vokalni ansambel Mädchenchor Hannover, ki kroji vrh evropske zborovske scene. Na pobudo abonentov kristalnega abonmaja so v program uvrstili tudi loške glasbenike, ki bodo nastopili na kar dveh koncertih (samospevi in operne arije ter baročna glasba). Nastopila bo še Patrizia Bovi, ki velja za eno najznamenitejših imen za izvajanje stare Občina Škofja Loka je konec junija v okviru programa Evropa za državljane gostila drugo mednarodno konferenco projekta SEN-ACT z naslovom Dediščina preteklosti kot osnova za razvoj mestnega turizma. glasbe. Sledil bo koncert Godalnega kvarteta Tartini, za klavirski recital pa bo poskrbela mlada Katja Sinkovič, ki jo številni primerjajo z Dubravko Tomšič. Vrhunec cele sezone pa bo koncert 2 Cellos. Luka Šulić in Stjepan Hauser, ki ju je k sodelovanju povabil tudi Elton John, bosta poskrbela za presihanje meja med različnimi glasbenimi zvrstmi. Zaradi velikega zanimanja bo dogodek potekal v športni dvorani na Trati, za abonente kristalnega abonmaja bo koncert brezplačen. Poleg bogatega in raznolikega programa velja poudariti še eno posebnost kristalnega abonmaja, in sicer vsakokratni pogovor moderatorja z nastopajočimi, s katerim koncertu dajo še osebno noto. Klavdija Škrbo Karabegović Naj spomnimo, škofjeloška občina je v okviru programa Evropa za državljane uspela pridobiti 94 tisoč evrov za organizacijo treh mednarodnih konferenc s poudarkom na turizmu, medgeneracijskem sodelovanju in prostovoljstvu. Tokrat je občina organizirala že drugo konferenco, in sicer pod naslovom Dediščina preteklosti kot osnova za razvoj mestnega turizma, na kateri so poleg nje kot nosilke sodelovali še Fakulteta za turistične študije – Turistica, Fakulteta za humanistične študije, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, Združenje zgodovinskih mest Slovenije in Društvo upokojencev Škofja Loka. Gostili so več kot deset partnerskih mest in raziskovalnih institucij. Na plodnem mednarodnem posvetu so tako govorili med drugim o možnostih vključevanja kulturne dediščine v turi- stično ponudbo, o prepoznavni škofjeloški blagovni znamki Škofjeloški pasijon in možnosti za njen razvoj, o potencialu blagovne znamke Loški zamorec itd. Prisotni so tako imeli možnost poizkusiti sladico 'loški zamorec', ki bi lahko postala znana, kot je na primer krema rezina na Bledu. Gostje iz Idrije, ki se je uvrstila ne Unescov seznam svetovne dediščine, so povedali, kaj to pomeni za razvoj mesta, priložnosti za razvoj kulturnega turizma pa so predstavili tudi Ptujčani. Zadnji dan konference je bil slavnostno obarvan. Dopoldne je bila predstavljena monografija Petra Pokorna Svetloba in čas, v kateri pomemben delež zavzema prav Škofjeloški pasijon, konferenco pa so sklenili z udeležitvijo na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku. Klavdija Škrbo Karabegović Dobimo se ob pol desetih Tudi letos Društvo prijateljev mladine organizira počitniške dejavnosti za otroke. Potekale bodo v dveh skupinah. Skupina Škofja Loka: počitniške dejavnosti bodo potekale ob vsakem vremenu od 1. julija do 14. avgusta, od ponedeljka do vključno petka, po tri ure dnevno. Vsak dan se bodo otroci zbrali pred Osnovno šolo Ivana Groharja v Podlubniku ob 9.30 uri. Skupina Trata: počitniške dejavnosti bodo potekale ob vsakem vremenu od 1. julija do 31. julija, od ponedeljka do vključno petka, po tri ure dnevno. Vsak dan se bodo otroci zbrali pred Osnovno šolo Cvetka Golarja na Trati ob 9.30 uri. OBVESTILO Obveščamo vas, da Razvojna agencija Sora, d. o. o. objavlja dve prosti delovni mesti 1. ORGANIZACIJSKI VODJA IZVEDBE ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2015 (m/ž) 2. REŽISER ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2015 (m/ž) Vse informacije v zvezi s prijavo, opisom del in nalog ter pogoji za zasedbo delovnega mesta lahko najdete na spletni strani: www.skofjaloka.si. 13 Julij 2013 Izdelki, ki presegajo pričakovanja Od 29. maja do 1. junija so dijaki in študenti lesarstva ter strojništva iz Šolskega centra Škofja Loka v Sokolskem domu na ogled postavili izdelke, ki so nastajali v letošnjem šolskem letu. Zadnji dan so podelili denarne nagrade najboljšim in najbolj ustvarjalnim. Številni izdelki so vredni mojstrskega naziva. Razstava, ki vsako leto privabi izredno veliko obiskovalcev, saj je na enem mestu moč uživati v lepoti, kreativnosti in mladostniških idejah, je letos potekala že deveto leto. Na začetku so v njej sodelovali le dijaki Srednje šole za lesarstvo, pred leti so se jim pridružili še dijaki Srednje šole za strojništvo, letos pa so se prvič z diplomskimi nalogami predstavili tudi študenti Višje šole za lesarstvo. Izdelki so nastali s pomočjo in ob strokovni podpori mentorjev. Poleg osrednje razstave v Kristalni dvorani so v preddverju Sokolskega doma organizirali razstavo lesnih in drevesnih vrst. »Vsako leto je nekaj izdelkov, ki daleč presegajo pričakovane okvirje. Nekateri med njimi so vredni mojstrskega naziva. Odziv obiskovalcev je velik in vsi so pozitivno presenečeni,« je dejala pobudnica razstave Irena Leban iz Srednje šole za lesarstvo. Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Škofja Loka je v mladih ustvarjalcih prepoznala potencial, zato že nekaj let najboljšim in najbolj kreativnim dijakom podeljuje tudi denarne nagrade. »Na vsakem tekmovanju imamo le tri zmagovalce in žal tudi tokrat Pri lesnih izdelkih je prvo mesto zasedla pisarna v malem Gašperja Oblaka, ki je med obiskovalci požela zelo veliko zanimanja. Na fotografiji: ko se omara prelevi v pisarno … (Foto: K. Š. K.) le trije prejmejo razpisane nagrade. Vsi, ki ste si razstavo ogledali, verjetno delite naše mnenje, da bi praktično vsak izmed njih lahko prejel nagrado. Rezultat razstave kaže na to, da se v Šolskem centru Škofja Loka ustvarjajo dobri kadri. Komisiji za lesarsko in kovinsko stroko sta imeli težko delo, saj so izdelki vsako leto kvalitetnejši in boljši,« je dejal predsednik OOZ Škofja Loka Milan Hafner. Tudi direktor Šolskega centra Martin Pivk se je strinjal, da so izdelki vsako leto boljši ter dodal, kako bodo naslednje generacije imele težko delo, da dosežejo oz. presežejo takšno ustvarjalnost. Predsednik sekcije lesarjev pri OOZ Škofja Loka Uroš Jenko je najprej podelil nagrade v kategoriji lesarjev. Tretje mesto je tako prejel Metod Buh za izdelavo klubske mizice. Jenko je dejal, da je bila odločitev med prvim in drugim mestom zelo težka, a naposled so se le odločili, da drugo mesto prejme Gašper Dolenc za kopalniško omarico s struženim lesenim lijakom, prvo mesto pa je zasedla pisarna v malem Gašperja Oblaka, ki se ponaša z lepim videzom, uporabnostjo in z veliko dobro rešenimi detajli. Za kompleksen Predelava smarta v baterijsko električno vozilo – Rok Vreček, Blaž Možina in Matic Ostrelič, drugo mesto (Foto: K. Š. K.) izdelek je že sedaj veliko zanimanja med sponzorji. Tudi predsednik sekcije kovinarjev pri OOZ Škofja Loka Tomaž Mlakar je poudaril, da niso imeli lahkega dela. Komisija se je na koncu odločila, da tretjo nagrado prejme Primož Jesenko za traktorski sekalnik drv, ki je na Mestnem trgu navdušil s predstavitvijo. Drugega mesta so se razveselili Rok Vreček, Blaž Možina in Matic Ostrelič, ki so nagrado prejeli za predelavo Smarta For- Kdo bi rekel, da se v tej 'omari' skriva pisarna? Višek ustvarjalnosti, ki je dosegel prvo mesto. (Foto: Irena Leban) 14 Tretjo nagrado je prejel Primož Jesenko za traktorski sekalnik drv. (Foto: K. Š. K.) two v baterijsko električno vozilo. Smart je med mediji požel veliko zanimanja. Prva nagrada pa je šla v roke Domnu Božičniku, ki je komisijo najbolj prepričal s svojo ustvarjalno izdelavo snežnega topa. Podjetje Tri krone je podelilo še posebno nagrado za inovativnost, ki jo je prejel Primož Dolenc za rekonstrukcijo pogona samonakladalke. Klavdija Škrbo Karabegović Pri kovinarskih oz. strojnih izdelkih je komisijo najbolj prepričal Domen Božičnik z izdelavo snežnega topa. (Foto: K. Š. K.) Julij 2013 Šola smo ljudje Celotno šolsko leto na Osnovni šoli Cvetka Golarja je potekalo v znamenju 50-letnice šole. V počastitev pomembnega jubileja so pripravili niz prireditev in dogodkov, 20. junija pa je potekala osrednja proslava, s katero so zaokrožili slavnostno leto. Pri prireditvi, katere rdeča nit so bili Cvetko Golar, zgodovina šole ter simpatična primerjava pouka nekoč in danes, je sodelovalo okoli 150 učencev, pridružili pa so se jim pa še nekdanji učenci, ki se vedno radi vrnejo v traško osnovno šolo. Vabilu so se odzvali tudi nekdanji ravnatelji, ki so z veseljem v kamero spregovorili o svojem videnju obdobja, v katerem so vodili šolo. Slavnostno prireditev so začeli s slovensko himno, predstavili pa so tudi himno šole, ki jo je ravno 'za šolskega Abrahama' napisal učitelj Janez Triler in nosi naslov Radi se učimo. Sedanja ravnateljica mag. Karla Krajnik se je na kratko sprehodila skozi vse večje dogodke in prireditve, ki so jih organizirali v čast jubileja, nato pa je poudarila še pomembnejše 'zgodovinske dogodke' šole. »Rečemo, da šola praznuje. Vendar, kdo je šola? Šola niso zidovi, ampak smo ljudje, ki smo povezani s to šolo, torej učenci, starši in učitelji. In dejansko praznujemo mi. Zato smo v praznovanje skušali vključiti vse te udeležence,« je povedala mag. Krajnikova in dodala, kako so ponosni na znanje, pridobljeno v petdesetih letih. »A učenci v naši šoli poleg znanja dobijo možnost, da se pokažejo tudi na drug način, kar se bo lepo pokazalo na sami kulturni prireditvi,« je zaključila ravnateljica. In res so učenci v sodelovanju z mentorji in nekaj nekdanjimi zaposlenimi pokazali številna druga znanja in veščine, priučene na interesnih dejavnostih. Vzporedno je v več dejanjih potekala igriva primerjava, kaj se je spremenilo v petdesetih Cvetke in Netopirji (Foto: Gregor Zupančič, Foto Prijatelj) Od leve proti desni: Ivan Križnar (ravnatelj 1980–1991), Polonca Jeseničnik (ravnateljica 1974–1980), Mara Potokar (ravnateljica 1991–2002), France Benedik (ravnatelj 2002–2006), sedanja ravnateljica mag. Karla Krajnik in škofjeloški župan mag. Miha Ješe (Foto: Gregor Zupančič, Foto Prijatelj) letih pri izvajanju pouka. Postavljeni sta bili dve učilnici: ena s pomočjo Šolskega muzeja, druga pa sodobna z računalnikom, projektorjem ipd., tako da je bilo moč opaziti ne samo vsebinsko, ampak tudi vizualno razliko. Pokazali so dogajanje pred in med poukom, v odmoru, kakšne so bile razlike v igrah otrok in v odnosu otrok do učitelja ipd. Prireditev je bila izjemno dobro obiskana, še posebno so bili veseli odziva nekdanjih učiteljev in učencev, ki so melanholično obudili spomine na nekdanje šolske dni. Med njimi je bila tudi generacija učencev, ki so letos obeležili 50-letnico valete in svoje praznovanje prilagodili šolskemu. Že čez dan so si ogledali šolo in videli, kako se je ta spremenila v petih desetletjih, nato Šola nekoč (Foto: Gregor Zupančič, Foto Prijatelj) 15 pa so si z veseljem ogledali še osrednjo prireditev. Scenarij za slednjo je pripravila nekdanja učenka šole in tudi nekdanja zaposlena Mateja Feltrin Novljan, koordinacijo pa sta prevzela Andrej Novljan in Jasna Camlek. Vsi obiskovalci so si bili enotni, da je prireditev več kot presegla pričakovanja. Klavdija Š. K. Julij 2013 Najboljši med najboljšimi Na predvečer dneva državnosti je bilo v Gimnaziji Škofja Loka izredno slovesno. Prvič, ker so ta dan počastili praznik ter se dotaknili pomena slovenske zavesti, in drugič, ker so podelili priznanja najboljšim dijakom na različnih področjih. Na začetku je vse prisotne pozdravil ravnatelj škofjeloške gimnazije Jože Bogataj, ki je bil vidno ponosen na uspehe dijakov, pri čemer ni pozabil poudariti, da so opremljeni ne samo z znanjem, temveč tudi z izkušnjami in veščinami, ki jim bodo prišle prav v življenju. Ni se pozabil zahvaliti niti številnim mentorjem, brez katerih zagotovo ne bi bilo takšnih uspehov, niti staršem, ki podpirajo svoje otroke. Na koncu je prebral pismo predsednika države Boruta Pahorja, ki je namenjen vsem dijakom in se konča z besedami: »Sledite soncu in sence bodo ostale za vami.« Nekaj besed je spregovoril tudi predsednik sveta šole profesor Aljoša Erman: »Vsak dan smo lahko ponosni na svojo domovino. Učitelji se bomo še naprej trudili za dvigovanje nacionalne zavesti pri učencih … Za nami je turbulentno leto. Premetavalo nas je levo in desno, a na koncu smo le varno prišli v pristanišče. Ponosni smo, da so naši dijaki med najuspešnejšimi v državi. Zasluge so zagotovo pri njih, saj je bilo prisotnega veliko odrekanja, pa tudi pri starših in učiteljih, čeprav nas je veliko dijakov že preraslo. Njihova omejitev ne bo svet, ampak nebo. Včasih mi je prav hudo, ko govorijo, da so javni uslužbenci samo strošek in ne prinašajo dodane vrednosti, saj so naša največja dodana vrednost dijaki.« Uspešnim dijakom je čestital še škofjeloški župan mag. Miha Ješe, nato pa je nekaj misli po- Od leve proti desni: Matic Proj, Žiga Krajnik in Aleksander Rajhard. Manjka Miha Rihtaršič. (Foto: K. Š. K.) vedal tudi predstavnik dijakov Aleksander Rajhard: »V današnjih časih formalna izobrazba ni več dovolj. Vsi, sploh pa življenje samo, zahtevajo še dodatna znanja in izkušnje, ki jih le s šolo ne moremo pridobiti, zato je pametno udeleževati se še kakšnih aktivnosti, se zaposliti med poletnimi počitnicami ali pa pomagati sočloveku. Le v slogi lahko uspemo kot družba in zato je pomembno, da se vsi razumemo med sabo in na vseh nas, na vas, ki boste krojili prihodnost, je, da dajemo zgled ostalim, saj ni daleč čas, ko se bodo na nas obračali z vprašanji in v nas iskali zgled.« Najprej so podelili bronasta in srebrna priznanja MEPI. Koordinatorica Mateja Prevodnik Mayland je ob tem dejala, kako pri tem programu z veseljem spre- mljajo dijake. »To so dijaki, ki so ne samo prizadevni in iznajdljivi, ampak si znajo tudi pomagati, ceniti druženje, biti z naravo itd.,« je dejala koordinatorica in pri tem poudarila, kako jim na odpravi vreme ni bilo naklonjeno, saj so dobitniki srebrnih priznanj kar tri dni hodili popolnoma mokri s popolnoma mokrimi nahrbtniki. S tem so pokazali veliko vzdržljivosti in znanja preživetja. Vseh odličnih dijakov je bilo na škofjeloški gimnaziji kar 88. Iz vsakega razreda so izbrali enega, ki si je zaslužil posebno priznanje za učni uspeh. Sledile so čestitke dobitnikom zlatih priznanj. Teh je bilo okoli trideset, nekateri med njimi so bili tudi državni prvaki. Posebno priznanje sta dobili družini Demšar in Vodir, ki sta v okviru programa mednarodne izmenjave tri mesece gostili danskega dijaka. 16 Čestitali so še za posebne dosežke dijakov na različnih področjih, nato pa je sledila 'češnja na torti', kot se je izrazil ravnatelj Bogataj, in sicer največji dosežki v šolskem letu ter uvrstitev na olimpijade. Tako je Miha Rihtaršič na naravoslovni olimpijadi v Luksemburgu s svojo ekipo dosegel srebrno priznanje. Matic Proj se je uvrstil na kemijsko olimpijado, ki bo potekala v Moskvi, uvrstil pa se je tudi na biološko, ki se je zaradi udeležbe na kemijski ne more udeležiti. Žiga Krajnik je uradni udeleženec mednarodne olimpijade iz fizike, ki se bo odvila v Koebenhavnu na Danskem. Udeležil se bo tudi matematične olimpijade, ki bo v Santa Marti v Kolumbiji, uvrstil pa se je še na srednjeevropsko matematično olimpijado, ki bo v madžarskem Veszpremu. Krajnik se je uvrstil tudi na kemijsko olimpijado, pa se tekmovanja zaradi udeležbe na fizikalni in matematični olimpijadi ne more udeležiti. Aleksander Rajhard se je uvrstil na mednarodno lingvistično olimpijado v angleškem Manchestru in na biološko v švicarskem Bernu. Uspešni Rajhard je tudi nosilec naziva naj dijak Slovenije, ki ne upošteva zgolj učnih uspehov, temveč tudi športne in druge družbene aktivnosti. Večer, poln presežkov, so s kulturnim programom popestrili dijaki gimnazije in kitarski trio Al Capone. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2013 Bralnica modro nebo Prijeten vrt s senco, udobni ležalniki, dobra knjiga. Pester spremljevalni program za vse okuse in generacije. Vse to na vrtu z najlepšim razgledom na Lontrg in Alpe, na Sokolskem vrtu, kjer je vsak dan od 13. junija do 8. julija potekala Bralnica na vrtu Sokolskega doma. Idejna snovalka omenjene bralnice je mag. Andreja Ravnihar Megušar, vodja programa za Sokolski dom. »Letošnja Bralnica je del mednarodnega projekta na temo medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljstva, zato je povezana tudi z Marinkino knjižnico pod krošnjami v organizaciji Društva upokojencev, ki bo potekala v avgustu.« Projekt je podprla tudi škofjeloške občina. Knjižnica Ivana Tavčarja je pripravila pester izbor poletnega branja za vse generacije, od knjig pa vse do revij in časopisov. Za udobno branje pa so poskrbeli dijaki Lesarske šole Škofja Loka, ki so za ta namen izdelali ležalnike. Mag. Andreji Ravnihar Megušar pri organizaciji pomagata Ema Lukan, študentka tretjega letnika kulturologije, in Urška Pivk, absolventka sinologije in zgodovine. »Ker sva lani organizirali Bralnico, ki je že prvo leto požela precej za- Otvoritvena tolkalna delavnica prof. Jake Strajnarja, na kateri je bilo moč slišati najbolj posrečeno izvedbo skladbe Gangnam style s kombinacijo zvokov cajonov in otroških glasov. nimanja, smo se v dogovoru z vodstvom Sokolskega doma odločili, da nadaljujemo s sodelovanjem. Program smo tudi letos poskušali zapolniti z zanimivimi vsebinami za vse starostne skupine (otroške glasbene in ustvarjalne delavnice, rokodelnice, učne urice pravopisa in literarni večeri). Sicer pa poudarjava, da Bralnica ni namenjena izključno dogajanju, temveč v prvi vrsti branju. Ideja ni nova, je pa primer dobre prakse, ki je uveljavljena v vseh večjih mestih po Sloveniji. Z 17 Bralnico na vrtu Sokolskega doma želimo širiti bralno kulturo in popestriti poletno dogajanje v mestu.« Bralnico je 13. junija ob 18. uri odprl župan mag. Miha Ješe. Prireditev je vodil Marko Črtalič, dodatno pa so jo popestrili udarni in nenavadni zvoki, ki so prihajali iz mogoče manj znanega glasbila, iz cajona. Sokolski vrt v tem času ni bil le prijeten kotiček za branje. Obiskovalci so imeli na voljo tudi pester spremljevalni program. Otroke je vsak dan v domišljijski svet popeljala pravljica, ob četrtkih pa so lahko ustvarjali v likovnih delavnicah. Za tiste malo starejše so se zvrstila predavanja, delavnice, literarni in glasbeni večeri. Pisatelja Andrej E. Skubic in Feri Lainšček sta bila dodaten razlog za obisk Bralnice. Eden izmed večerov pa je bil namenjen vodenemu ogledu Kapucinske knjižnice v Škofji Loki. Barbara Tušek Julij 2013 Teden, namenjen razvoju podeželja Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen Tednu podeželja na Loškem. Letos je potekal že enajsto leto zapored. Glavni koordinator vseh dogodkov je bila Razvojna agencija Sora ob pomoči številnih drugih razvojnih institucij, ki sodelujejo pri spodbujanju razvoja podeželja na loškem območju. »S številnimi dogodki želimo ljudem in dejavnostim na škofjeloškem podeželju dati nek razpoznaven pečat in priznanje za njihovo prizadevnost, delo ter rezultate, ki jih ob tem dosegajo. Tovrstni dogodki so tudi priložnost, ob na kateri lahko aktivni posamezniki, kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi ter druga podjetja na Škofjeloškem predstavijo svoje izdelke, storitve in aktivnosti širši javnosti ter spletajo vezi s poslovnimi partnerji,« je dejala Kristina Miklavčič iz Razvojne agencije Sora. Namen vseh dogodkov, prireditev in izobraževalnih srečanj je torej povezati različne akterje, ki prispevajo k razvoju podeželja na Loškem ter širši javnosti predstaviti razvojne dejavnosti. 11. Teden podeželja na Loškem so tako od- prli s pohodom po čebelarski poti mimo Sv. Urbana in srečanjem harmonikarjev ljubiteljev čebelarstva Gorenjske. Organizirali so tudi zanimiva predavanja o prehranski varnosti živil in HACCP ter o optimalnem delovanju malih čistilnih naprav. Lep odziv so imeli na dnevu čebelarstva, kjer so teorijo podkrepili s praktičnimi delavnicami izdelovanja izdelkov iz čebeljih pridelkov. Poleg tega so v okviru projekta LEADER – 'V zgodbe odete poti' organizirali voden ogled 'Poti v Sušo', ki iz Zalega Loga vodi po prijetni gozdni poti do romarske cerkve loretske Matere božje v Suši. Osrednji dogodek in hkrati zaključna prireditev 11. Tedna podeželja na Loškem je bila tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov na Mestnem trgu. Na tržnici so se poleg ponudnikov blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca – naravni izdelki iz škofjeloških hribov predstavili tudi ponudniki ekoloških pridelkov in izdelkov, Utrinek z osrednjega dogodka 11. Tedna podeželja na Loškem. Tržnico so popestrili s kulturnim programom. ponudniki domače in umetnostne obrti, drugi ponudniki in gostje s ponudbo izdelkov višje kakovosti ter društva in institucije, ki delujejo na področju razvoja podeželja in turizma na Loškem. Dogajanje so popestrili s kulturnim programom, prikazi starih kmečkih opravil, tradicionalnih znanj in starih običajev ter z ustvarjalnimi delavnicami. Obiskovalci so na tržnici lahko pokušali značilne dobrote iz podeželja, okusili so lahko tudi nekaj tradicionalnih loških jedi iz surovin lokalnega izvora, ki so se oblikovale v okviru projekta LEADER – 'Okusi loškega podeželja' in ki so navdušile že teden prej na Tednu obrti in podjetništva. Klavdija Škrbo Karabegović S supergami na zabavo Učitelji in učenci Osnovne šole Škofja Loka – Mesto so tradicionalno pripravili dobrodelno prireditev, ki so jo poimenovali S supergami na zabavo. Prvič jim jo je zagodel dež, zato so tek prestavili na naslednji petek, 7. junija. A tudi takrat čisto brez dežja ni šlo. Tistih nekaj kapljic pa ni zmotilo prav nikogar. Dogajanje na atletski stezi ob šoli je bilo veselo od 18. ure pa vse tja do 20.30, ko so se tekači in navijači zadovoljni odpravili domov, saj so se razmigali, pa še pomagali so. Prireditev je bila, kot smo že omenili, dobrodelnega značaja. S prodanimi srečkami srečelova, prostovoljnimi prispevki in donacijami so zbrali 746,47 evra. Ves izkupiček so nakazali v šolski sklad, iz katerega se namenja finančna pomoč učencem iz socialno šibkih družin in za izvajanje nadstandardnega programa. Prireditev je pripravil organizacijski odbor, ki ga sestavljajo učitelji šole in predstavniki sveta staršev. Predvsem so bili tokrat aktivni športni pedagogi. Pri sami izvedbi pa pomagajo še ostali strokovni delavci, hišnika, Otroci so navijali in bodrili šaljive štafete kar na atletski stezi. Kdo je prišel prvi na cilj, ni bilo pomembno, važno je bilo, da so se zabavali. kuharice in starši. Štafetnih tekov se je udeležilo okoli štirideset ekip. Učenci so se pomerili v razrednih, starši s svojimi otroki v družinskih, člani različnih športnih klubov pa v klubskih štafetah. Sledile so šaljive štafete, v katerih so sodelovali strokovni delavci šole. Prireditev so zaključili s polurnim tekom, na katerem je sodelovalo okoli 150 tekačev. Med njimi je bila tudi ravnateljica šole Doris Kužel in približno dvajset strokovnih delavcev šole. Prireditev netekmovalnega značaja so popestrili nastopi plesnih skupin ter glasbeni skupini Vanished in Otroci ritmov (druga generacija). »Kot vsakič želimo ponuditi 18 tekačem in obiskovalcem kaj novega. V letošnjem letu smo se tako odločili izvesti srečelov, na katerem vsaka srečka zadane. Nagrade smo zbirali že med šolskim letom. K sodelovanju smo povabili partnerje, s katerimi sodelujemo več let, pri zbiranju nagrad pa so nam pomagali tudi starši, ki so ponudili pomoč sami od sebe, ko so na vabilu prebrali, da bo letos organiziran srečelov. Prav to prostovoljno, samoiniciativno sodelovanje nas še posebej razveseljuje in dovolite nam, da se ob tej priložnosti zahvalimo vsem staršem in ostalim, ki nam kakorkoli pomagajo tako pri dobrodelnem teku kot tudi pri ostalih šolskih in obšolskih dejavnostih,« sta povedali učiteljica športne vzgoje Ana Bergant in ravnateljica Doris Kužel. Barbara Tušek Julij 2013 Te domače viže V organizaciji Radia Sora in agencije Geržina Videoton je letos že trinajstič potekal Večer slovenskih viž v narečju. Festival je v petek, 7. junija, ob 19.30 uri gostila športna dvorana na Trati. Festival z narečnimi besedili izvajalcev ohranja in neguje slovenska narečja, obenem pa daje možnost predstavitvi mladih narodnozabavnih ansamblov. Tokrat se je z novimi narečnimi skladbami predstavilo osem ansamblov: Zlata Martinc in ansambel Sredenšek sekstet s skladbo v koroškem narečju, ansambla Erazem in Ne me jugat sta zapela v primorskem narečju, ansambel Jelša in ansambel Vikend v štajerskem narečju, Jurčki so zapeli po gorenjsko, ansambel Bitenc v škofjeloškem, Joc bend pa v poljanskem narečju. Tekmovalne skladbe je ocenjevala strokovna komisija z vodjem Tomažem Tozonom. Izvedbo so ocenjevali še uveljavljeni glasbeniki Igor Podpečan, Jože Burnik in Jože Skubic, besedila pa Nataša Klinc Vybiralik in Andrej Šifrer. Najbolj je navdušil Joc bend iz Joc benda je povedal, da so občutki ob zmagi seveda odlični. »To bi verjetno potrdil vsak tekmovalec festivala, ki bi se mu to pripetilo. Takšnega uspeha nismo pričakovali, je pa res, da smo se za nastop dobo pripravili. Recept za zmago je po mojem mnenju najprej skladba, katere melodija ni prezahtevna in gre poslušalcu v uho, in sporočilo skladbe. Pomemben je tudi sproščen in neobremenjen nastop na odru in seveda nekaj sreče. V prihodnosti se bomo udeležili še nekaj festivalov, posneli še kakšno novo skladbo. Če bo vse po sreči, bomo jeseni izdali svojo prvo zgoščenko in ob tem dogodku priredili koncert. Predvsem pa je naša prihodnost naravnana k čim boljši prepoznavnosti ansambla in k razveseljevanju občinstva z našo glasbo.« Nagrada za najboljšo melodijo je šla v roke Mihu Vovku in ansamblu Vikend Miha Gabršek, Jože Vidergar, Miha Križnar, Andrej Gabršek – Joc bend, ki je bil najbolj všeč tako občinstvu kot tudi komisiji. (Foto: Blaž Potočnik) iz Poljanske doline, ki je za skladbo Raubar njenga srca prejel nagrado občinstva ter nagrado in plaketo Škofje Loke za najboljši nastop v celoti. Jože Vidergar iz Velenja za skladbo Pa ka pa puol. Nagrade za najboljše novo narečno besedilo so se veselili Vili Bertok za pesem Marijo Češil, ki jo je izvajal koprski ansambel Ne me jugat. Vili Bertok je bil bogatejši še za Vodnikovo nagrado, ki jo je podelilo Društvo pesnikov slovenske glasbe. Letošnji festival se je od prejšnjih razlikoval v tem, da so med tekmovalnimi skladbami predstavili še revijalni ansambli, lanski zmagovalci na vidnejših slovenskih narodnozabavnih festivalih. Igralec Andrej Rozman Roza je poskrbel, da so bili obrazi v dvorani še bolj nasmejani. Voditeljice Radia Sora – in tokrat tudi festivala – Andreja Čamernik, Monika Tavčar, Jana Jenko in Damjana Peternelj pa so v narodnih nošah dodale še zadnje kamenčke v mozaik odlične organizacije prireditve. Barbara Tušek 5. Koncertni kristalni abonma 9. oktobra 2013, Zborovski koncert Mädchenchor Hannover Dirigentka: prof. Gudrun Schröfel 13. novembra 2013 Samospevi in operne arije Saška Kolarič, mezzosopran Aco Biščević, tenor Andreja Markun, klavir 18. decembra 2013 Baročna glasba Škofjeloški orkester Amadeo Marta Močnik Pirc, sopran Dirigent: Tilen Draksler 15. januarja 2014 Glasba Lucrecie Borgie in beneška glasba XV. in zgodnjega XVI. stoletja Patrizia Bovi, glas/ harfa Crawford Young, lutnja/ viola da mano 19. februarja 2014 Franz Schubert, Claude Debussy Godalni kvartet Tartini Vabimo vas na ogled fotografske razstave Gojmirja Antona Kosa, ki bo v Sokolskem domu odprta do 24. julija 2013. Blagajna Sokolskega doma Škofja Loka (Mestni trg 16): · od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure · ob sobotah od 9.30 do 12.30 ure · ob nedeljah od 9.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure 19 Miran Kolbl, 1. violina Romeo Drucker, 2. violina Aleksander Milošev, viola Miloš Mlejnik, violončelo 19. marca 2014 Klavirski recital Katja Sinkovič, klavir Rober Schumann, Franz Liszt 19. aprila 2014 Presihanje meja med različnimi glasbenimi zvrstmi 2 Cellos Luka Šulić in Stjepan Hauser Športna dvorana Trata v Škofji Loki Julij 2013 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Častni občan je postal Tomaž Kržišnik Dan državnosti in obenem občinski praznik so v Žireh proslavili na slavnostni proslavi, ki so jo obogatili s podelitvijo občinskih priznanj. Prisotne, zbrane v galeriji Muzeja, je pozdravil župan mag. Janez Žakelj. V svojem nagovoru je omenil številne dobre stvari, ki so bile narejene v zadnjih 22 letih. Po nastopu Moškega pevskega zbora Alpina Žiri in kitarista Roka Žaklja so podelili priznanja. Priznanje župana je prejel Srečo Gaber za prispevek k razvoju rekreacije in telesne kulture v Žireh. Občinski priznanji sta dobila Anton Beovič za vsestranske sadove dela na različnih področjih in Alfonz Zajec za dolgoletno ljubiteljsko in ustvarjalno delo tako na kulturnem področju kot pri pisnem ohranjanju zgodovine, tradicije in življenja občanov Žirov. Naziv častnega občana Žirov pa je šel v roke slikarja, scenografa, oblikovalca in likovnega pedagoga Tomaža Kržišnika. Dobitnik najvišjih državnih priznanj – tako priznanja Prešernovega sklada kot Prešernove nagrade Gorenjske – je ustvarjal tudi za rojstni kraj. Oblikoval je znak Alpine, obudil je zmaja Lintverna, neizbrisen umetniški pečat je dal občinski sejni sobi in prekrasnemu vrtu pod Žirkom. Praznično obarvan večer se je zaključil z že tradicionalnim koncertov na Ledinici, v cerkvi sv. Ane. Nastopila sta domači Moški pevski zbor Alpina in Vokalna skupina Kalina iz Ljubljane. Nagrajenci Zlata sobota Srebro v Mersinu Sredozemske igre so bile letos uspešne tudi za Žirovca, judoista Andraža Jereba. Srebrno kolajno si je priboril v kategoriji do 66 kilogramov. V uvodnem boju se je pomeril z nasprotnikom iz Srbije, Ilijo Ciganovićem, katerega je uspešno ugnal. Sledila je borba s Turkom Muratom Doganom, ki ga je Andraž prav tako premagal in si s tem priboril nastop v polfinalu. V polfinalni bobi je bil Andraž uspešnejši od Egipčana Ahmeda Abouelkherja. Žal je bil v finalu nasprotnik Uriarte Marcos Sugoiu iz Španije močnejši od njega, tako da je Žirovec osvojil drugo mesto. Naj se sliši še tako sladko, ampak 25. maj bo v življenjepis Pihalne godbe Alpina iz Žirov zapisan z zlatimi črkami. Na 33. tekmovanju zveze slovenskih godb v četrti težavnostni skupini so ob močni konkurenci prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo. Predsednica godbe Urška Trček je ob vrnitvi domov povedala: »Zaigrali smo štiri skladbe, ki smo jih pred tem vztrajno vadili: ogrevalno skladbo Birdland, ob- Srečno pot, Sanja Minister dr. Jernej Pikalo je 21. maja sprejel Žirovko Sanjo Kranjc, zmagovalko natečaja za dijaško štipendijo Ruta Quetzal. Ob tej priložnosti je bila prisotna tudi španska veleposlanica Anunciada Fernández de Córdova. Sanja Kranjc je kot dijakinja drugega letnika Gimnazije Poljane sodelovala na mednarodnem natečaju za dijaško štipendijo Ruta Quetzal: »Tekmovanja so se lahko udeležili le dijaki, rojeni v letih 1996 in 1997. Povedali so mi, da sem zmagala zato, ker sem jih prepričala s svojo osebnostjo, znanjem španščine in suvereno predstavitvijo projekta o trajno- Andraž Jereb Hura, počitnice! Letošnje žirovsko obarvane počitnice bodo prav zaradi novega kopališča v Pustotniku drugačne, bolj raznolike, kot so bili mladi vajeni do sedaj. Tolmun, kjer končujejo še zadnje malenkosti za varno kopanje, že vabi. Ploščad ob reki je ob vseh toplih dneh nenehno polna in čeprav kopalce ob namakanju strese, na to malenkost hitro pozabijo. Vabi tudi športno-rekreacijski center Pristan na Selu, tam bodo vezni Preludij za Tinkaro in A little french suite ter skladbo po našem izboru, Las playas del Rio. Občutek na odru je bil dober, popolno sicer ni bilo, so dejala strokovna ušesa, a vseeno dovolj, da nihče od ostalih tekmovalcev ni presegel 93,15 odstotka točk, ki smo jih dosegli mi. Zato naj se še posebej zahvalim Branku Mraku, ki je sedel na dirigentskem prestolu, ter Luki Loštreku, ki je ta prestol grel ob vajah s pihalci.« potekala druženja pod okriljem akcije Hura, prosti čas. Na mlade pa niso pozabili niti taborniki rodu Zelenega Žirka, zanje organizirajo taborjenje ob Idrijci. Prav tako ne bo dolgčas nogometašem, nogometna šola bo ljubitelje žoge povabila na nogometni stadion Polje v avgustu. Vabijo pa tudi borovnice, več otroških igrišč v kraju in krajevna knjižnica s svojo bogato zalogo knjig. 20 stni rešitvi družbenega problema v državi. V strogi komisiji so bili predstavniki španskega veleposlaništva, ministrstva za šolstvoin Filozofske fakultete. Skupaj z zmagovalci iz 53 držav bom kot edina Slovenka zastopala državo na pettedenskem študijskem potovanju po Panami, Belgiji in Španiji.« Gostitelji so Sanji izročili popotniški paket, ji zaželeli srečno pot in veliko novih doživetij. Podelitve so se udeležili tudi ravnatelj Gimnazije Poljane Bojan Končan, profesorica španščine Petra Novak, predstavniki ministrstva in Sanjini domači. Julij 2013 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Trg Ivana Regna V Gorenji vasi so na svečani prireditvi na predvečer dneva državnosti glavni in osrednji vaški trg poimenovali po slavnem raziskovalcu žuželk Ivanu Regnu. S tem dejanjem se je po vsem svetu znani sovaščan, doma iz Lajš, zapisal tudi v zgodovino rojstnega kraja. O Regnu, rojenem leta 1868, so govorili, da je človek, ki se je pogovarjal z žuželkami, zlasti z murni in črički. Ljubitelji ohranjanja zelene Poljanske doline danes upajo, da bo prav Ivan Regen postal simbol vseh tistih, ki želijo njegove kraje še naprej ohranjati čiste in nedotaknjene. Več praktične ozaveščenosti si želijo tudi svetniki, in sicer za Oblakovo hišo na Fužinah, saj se bojijo, da se bo vsak čas komu podrla na glavo. Prav tako zakulisjem skriva marsikateri trd oreh, ki ga je bilo težko zdrobiti. Nekaterim projektom, med drugim tudi obnovi ceste proti Javorjam, se stroški malodane podvojijo. Ne le v tem primeru, tudi sicer bi morali odgovorni brez dlake na jeziku jasno pokazati na krivce. Tokrat so to nekateri lastniki zemljišč, ki z nemogočimi zahtevami izsiljujejo dodatna dela, kar obnovo drastično podraži. upajo, da bo duh Ivana Regna navdahnil lastnike psov, ki jim ni prav nič mar za onesnaževanje narave z iztrebki (zlasti na poti proti Visokem). Klicu gozdarjev po ohranitvi učne gozdne poti v okolici Visokega pa se je odzval župan Milan Čadež, saj je obljubil, da jo bodo obnovili na občinske stroške. Občina Gorenja vas-Poljane slovi po urejenosti, v preteklosti so obnovili na desetine kilometrov lokalnih cest, žal pa se za 'Pižama žur' v Javorjah Ob koncu šolskega leta je bilo v osnovni šoli v Javorjah zelo veselo. Pripravili so zanimiv dvodnevni zaključek, ko so se mladi, med drugim, prelevili v prave gasilce, pri tem pa jim je pomagalo domače Prostovoljno gasilsko društvo, ki letos praznuje 60. obletnico ustanovitve društva. Maja Kokalj, vodja podružnične šole, je ob tem povedala: »Staršem smo se predstavili s petjem, plesom, krajšo predstavo o butalskih gasilcih ter recitacijami. V urici našega druženja smo prejeli tudi priznanja in pohvale, ki smo si jih s svojo marljivostjo prislužili med šolskim letom. Te je podelila naša 'gasilska poveljnica' ravnateljica Metka Debeljak.« Mateja Oblak in njeni portreti Sledil je še orientacijski tek, na katerem so uporabili novo orientacijsko karto Javorij, za kar je poskrbel učitelj Janez Poljanšek. Vsi sodelujoči so prejeli sladke nagrade. Preizkusili so se tudi v plezanju, saj so jim plezalci Plezalnega društva Cempin dostavili pravo plezalno steno. Bili so pogumni in ob varovanju priplezali čisto do vrha. Po večerji so jih že čakali javorski gasilci. Preizkusili so se v gašenju ognja. Tekmovali so v gasilskih igrah in na koncu še pomili novo šolsko igrišče. Druženje so nadaljevali s 'pižama žurom', ki ga na šoli prirejajo že nekaj let. Postlali so si na tleh telovadnice, prisluhnili pravljici in nato hitro pobegnili v sladke sanje. Mateja Oblak, doma z Žirovskega Vrha, je že kot majhna deklica radovedno opazovala, s kakšno lahkoto je izpod njenih rok nastajal preprost portret prijateljice. Hrani ga še danes in je nanj zelo ponosna, saj ji je odprl pot v svet, ki jo danes zelo razveseljuje. »S sestro Lucijo sva rasli ob risanju in ustvarjanju,« pripoveduje živahna bodoča krajinska arhitektka. »Oče je izdeloval ure in razne spominke, mami pa jih je porisala. To vlogo je kmalu prevzela Lucija, sama pa sem poteze pridno vadila na papirju in ji sledila. Lucija mi je bila velik zgled. Kar je narisala ona, sem hotela narisati še jaz. Moram poudariti, da imava s sestro res srečo, da živiva v takšni družini. Starši so naju vedno podpirali pri kakršnihkoli odločitvah, dajali so nama dober zgled in nama, med drugim, podarili tudi dar risanja, za katerega sva jim zelo hvaležni.« Najraje riše otroke. Še posebej če so razigrani in nasmejani. Da portret zaživi, pa je pomembna še iskrica v očeh. »Zelo sem si želela, da bi študirala nekaj, kar je povezano z risanjem in oblikovanjem, a sem se bala sprejemnih izpitov, saj sem menila, da nisem dovolj dobra. Odločila sem se, da se preizkusim na dveh sprejemnih izpitih – na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za krajinsko arhitekturo in na Visoki šoli za dizajn. 21 Oba sprejemna izpita sem uspešno opravila, a je krajinska arhitektura potem postala moja velika ljubezen. Ogromno mi pomeni ohranjanje kulturne dediščine, želim si, da bi imel tudi Žirovski Vrh veliko obiskovalcev, saj so kraji polni presenečenj in znamenitosti. S sestro sva pred časom začeli načrtovati projekt Gozdna pedagogika, ki bi se izvajal v gozdovih naše Zale. Z njim bi spodbujali predšolske in osnovnošolske otroke k ustvarjalnosti ter spoznavanju gozdov in rastlinskih vrst ter odnosu do narave preko različnih iger.« Portretiranje zanimivih ljudi pa bo ob vsem, kar počne, ostajal njen hobi in sprostitev. Kar tudi ne bo napak, saj ima čudežno roko zanj. Julij 2013 Rekordno število prispevkov V začetku junija so v škofjeloškem kulturnem hramu, Sokolskem domu, predstavili Loške razglede, že 59. po vrsti, ki se lahko pohvalijo z doslej največjim številom prispevkov. Na začetku je vse prisotne pozdravila Mojca Ferle, tajnica Muzejskega društva Škofja Loka, ki je ob finančni pomoči škofjeloške občine izdalo in založilo Loške razglede. Vsi prisotni so se z minuto molka poklonili spominu na letos preminulega dr. Branka Berčiča, ki je bil glavni pobudnik Loških razgledov in dolga leta tudi njihov urednik. Ob tej priložnosti je nekaj besed spregovoril župan mag. Miha Ješe: »Kdor ima Loške razglede, je Ločan. Spomnim se, da jih je pri nas imela že stara mama in da sem jih kot majhen rad prelistal tudi jaz. Loški razgledi so vsako leto bogatejši in prepričan sem, da v njih lahko vsak najde kaj zase. Izdaja Loških razgledov je lep začetek junijskega praznovanja.« Župan je posebno zahvalo izrazil glavni urednici Juditi Šega. Uredniški odbor so poleg nje sestavljali še: Helena Janežič, mag. Tone Košir, Ivica Krek, Marija Lebar in dr. France Štukl. Judita Šega in mag. Matija Križnar na predstavitvi 59. številke Loških razgledov (Foto: K. Š. K.) primer simbolne žalujoče figure na vojaškem spomeniku v tedanji Jugoslaviji. Spomenik stoji v brezovem gaju ob škofjeloškem mestnem pokopališču. Loški razgledi so razdeljeni na devet sklopov. Prvi del predstavljajo Razgledi z devetimi prispevki, kjer med drugim lahko prebiramo o elektrifikaciji Škofje Loke, znamenitih fizikih in matematikih iz loške okolice, o fotografinji Julijani Šelhaus itd. Poseben sklop predstavlja Jesenkovo popoldne v Škofji Loki, namenjen predstavitvi prof. dr. Frana Jesenka in njegovemu preučevanju genetike žit. Tradicionalno sta svoje mesto dobili tudi poglavji Občina in občinski nagrajenci ter Leposlovje. V sklopu Gospodarstvo se lahko seznanimo s kratkim pregledom razvoja industrije na Loškem. Največ prispevkov je objavljenih v sklopu Gradivo in spomini, kjer med drugim lahko prebiramo zanimivosti o puštalskih baronih Wolkenspergih, o muzejski Judita Šega se je na kratko sprehodila skozi vsebino nove številke, ki vsebuje kar 451 strani ter petdeset prispevkov 48 avtorjev. Kot vedno je tudi tokrat zanimiva naslovnica, za katero je poskrbel Tomaž Lunder. Na njej je kip Ivana Jurkoviča iz leta 1928, poimenovan Žalujoča Slovenija, ki velja za prvi Janez Hafner, Lenkčeva dolina, 2009 Vojaško pokopališče v Škofji Loki 22 Loški razgledi, številka 59 zbirki o športu v Škofji Loki, o Levičnikih v Železnikih, 150-letnici delovanja javne splošne knjižnice v Škofji Loki itd. Poseben sklop predstavljajo še Delovanje Muzejskega društva Škofja Loka, Predstavitve knjig in kronika ter Objave virov. 59. številka Loških razgledov je ne samo vsebinsko, ampak tudi slikovno bogata, saj je podkrepljena s številnimi fotografijami, risbami in skicami. Po kratkem pregledu zanimive vsebine je mag. Matija Križnar, sicer sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije, podrobneje predstavil geološke, mineraloške in paleontološke zanimivosti v okolici Škofje Loke. »Naši predniki so pustili veliko sledi. Še več zanimivih stvari pa je zaslediti v kamninah,« je svoje predavanje zaključil mag. Križnar. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2013 Kolonija Iveta Šubica Zadnji vikend v maju so se pod streho Kulturnega centra slikarjev Šubic v Poljanah že tradicionalno zbrali likovni ustvarjalci Združenja umetnikov Škofja Loka ter gostje iz Slovenije in tujine. Tokrat se je godila že 16. umetniška kolonija Iveta Šubica, ki nam jo je nekoliko približal predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Rado Dagarin. Najprej bi se vrnili nekoliko v preteklost. Kako se spominjate prve kolonije? Kdo je bil njen pobudnik ? Pobuda je prišla v našem združenju, in sicer smo želeli nekoliko popularizirati naše delo. Prva kolonija je bila organizirana na Mlaki nad Lušo. Takrat je bilo približno dvanajst udeležencev, zanimivo pa je bilo predvsem to, da smo slike ustvarjali na kovinske table, ki smo jih kasneje postavili ob ceste škofjeloških vpadnic. Sicer pa smo že takrat vedeli, da bomo z organizacijo poskušali vztrajati vsako leto in kolonija je res postala tradicionalna. Vsakokrat rečemo: »Prihodnje leto se spet dobimo.« Zagotovo so se kolonije skozi vsa ta leta spreminjale in dopolnjevale. Bi nam lahko razpletli ta klopčič, če govorimo o razvoju projekta? Po treh letih organizacije na Mlaki smo se preselili v Šubičevo hišo Janeza in Jerneja v Poljanah. Tam smo bili nekaj let. Občina Gorenja vasPoljane jo je nato začela obnavljati, zato smo bili dve leti gostje v Lovskem domu Poljane. Po končani adaptaciji smo se preselili nazaj. Vsako leto se je spreminjala tema, npr. pismo, knjiga, portret, itd. Ko so posamični člani pripeljali kakega umetnika iz tujine, so kolonije postale mednarodne. Viktor Plestenjak pri izdelavi konja (Foto: Boris Oblak) Boge slika Indijansko poletje, v ozadju je Irena Dimovski, na steni pa njena slika Tri peresa. (Foto: Boris Oblak) Matej Plestenjak pri ustvarjanju na koloniji Kakšen je pravzaprav glavni namen dogodka? Vemo, da gre tako za druženje kot tudi za ustvarjanje, menjavo mnenj itd., veliko pa pove samo ime kolonije, ki je posvečena slikarju, grafiku in ilustratorju iz Poljanske doline. Ive je eden od vodilnih slovenskih likovnih umetnikov in je ustvarjal v neposredni bližini, še več, njegov atelje je večkrat gostil kakšnega umetnika. Namen dogodka je zagotovo druženje, nekateri umetniki se nam sicer pridružijo samo za eno popoldne in potem delajo doma, tako da je eden izmed namenov tudi končna razstava, na kateri se zberemo vsi skupaj in dela postavimo na ogled. Koliko udeležencev je letos počastilo spomin na Iveta Šubica? Kdo vse in od kod so v tem okviru prišli v Poljansko dolino? Letos je bilo 27 udeležencev, med njimi Ločani ter naši prijatelji iz vse Slovenije, ni pa bilo tujcev. Slikarsko druženje prinese takšne in drugačne sadove. Lahko na tem mestu omenite umetniške? Kakšna je bila tema in kaj vse ste ustvarili tokrat? Letos je bila tema Karl May, in sicer zato, ker to razstavo postavljamo julija v Sokolskem domu. Predstavljala bo nekakšen uvod v še eno gostujočo razstavo, ki je trenutno postavljena v Zagrebu, pred tem je bila na ogled v Beogradu, kmalu pa, kot smo rekli, prihaja v Škofjo Loko. Tako smo na pobudo župana mag. Miha Ješeta naredili tovrstno povezavo. Nam lahko orišete dogajanje v okviru kolonije ter končno razstavo, ki ste jo odprli 2. junija? Do kdaj bodo dela na ogled? Različna likovna dela, med njimi platna, risbe, kiparska dela itd., bodo na ogled do julija, ko jih bomo prestavili v Sokolski dom. Sicer pa ob tem vedno pripravimo kulturni program. Letos smo organizirali predstavitev monografije Iveta Šubica, ki jo je izvedel dr. Tomaž Krpič, ter koncert mladih glasbenikov iz Glasbene šole Škofja Loka. Kulturnega večera so se udeležili predvsem domačini in loški Barbara Pintar, Veronika Vesel Potočnik in Petra Plestenjak (Foto: Boris Oblak) 23 župan, ki z veseljem že vsa ta leta spremljajo tako imenovani zbor umetnikov. Ta kolonija namreč ni vezana samo na likovno dejavnost, ampak vključujemo še ustvarjalce ostalih vej umetnosti, med drugim so nas v preteklih letih obiskali člani našega združenja Neža Maurer pa zakonca Ramoveš in ostali umetniki z vseh področij. Skozi vsa leta smo imeli druženja, ki popestrijo večere kolonij. Kakšni so vtisi udeležencev kolonije, s katerimi se ob koncu dogajanja pogovarjate? Bržkone se radi vračajo? Ja, lahko rečem, da vsako leto prihajamo približno eni in isti ljudje. Nekateri so zelo zadovoljni. Delovno vzdušje je dobro, beseda teče tako o umetnosti kot o osebnem življenju. Vzpostavljajo se povezave in imamo pozitivne, pristne odnose. Se že veselite srečanja prihodnje leto? Morda že veste, kakšna bo rdeča nit oz. tema ustvarjanja? Umetniški svet razmišlja o nadgradnji srečanja, na kakšen način, pa v tem trenutku še ne vemo. Katja Štucin RITMOLOKO (P)OSTANIMO AKTIVNI! Julij 2013 Drzni motorji, vroča dekleta Žirovski moto zbor, ki ga organizira Moto klub Sairach, se je v Žireh že dodobra udomačil. Na zemljevidu ga najdejo tudi obiskovalci iz daljne Estonije, Rusije in Švedske. Težke črne zverine, ki vsak drugi konec tedna v juniju od četrtka do nedelje rohnijo po žirovskih ulicah, vedno znova vzbujajo občudovanje, nihče več pa se jih ne boji – češ, kamikaze! Letos jo je motoristom zagodlo vreme. Edino tega ne zmorejo imeti na vrvici. Po novem v to nemogočo kategorijo sodijo tudi uradniki, ki čez noč za organizacijo takšne prireditve zahtevajo goro nesmiselnih dokumentov. Celo usposobljenega potapljača, ki je moral nenehno stati za hrbti motoristov, za vsak primer, da se kdo od njih ne bi pomotoma znašel v Sori, kjer je vode komaj več kot do kolen in nikogar ne ogroža. »Res so nemogoči predpisi,« je potarnal predsednik Sairacha, Roland Platan. »Če se ni kolega Vinko Mohorčič desetkrat zapeljal v Škofjo Loko na upravno enoto, se ni nikoli. Resno razmišljamo, da bi se naslednje leto organizaciji odpovedali. Mi smo navajeni delati, ne pa, da izgubljamo čas z vedno novimi dokazili, soglasji in potrdili, ki nam pijejo kri.« Številni motoristi, več kot tisoč jih je letos postavilo radovednežem na ogled svoje konjičke, ogromno jih je prišlo iz tujine, za tovrstne težave, ki jih imamo Slovenci, ne vedo. V Žireh jim je preprosto všeč, zaljubljeni so v kraj, vedno znova se radi vračajo, nenazadnje tudi zaradi gostoljubnosti, prijaznosti in prijateljskih vezi, ki so se stkale z domačini. Letos je bilo videti veliko Francozov in Belgijcev, ki so prišli celo prvič, a so mi obljubili, da ne zadnjič. Žirovski motoristi zato upajo, da bodo, preden bodo vrgli puško v koruzo, našli nekoliko več razumevanja Jean Paul motoristi imamo široko srce in to občutijo tudi tisti, s katerimi se družimo.« Michael Blab-Pichl je doma v Münchnu. Ko pride pomlad, se, podobno kot pri pticah selivkah, v njegovo dušo naseli nemir: »Pri vas sem že šestič, tokrat sem se ustavil mimogrede, na poti na neko drugo srečanje v Italiji. Imam veliko dobrih prijateljev, vesel sem, ko se snidemo, pokramljamo, se družimo. Na ta način širimo tudi prijateljstvo, utrjujemo vezi med ljudmi, ne glede na to, da živimo na različnih koncih sveta.« Hansn prihaja z Bavarske: »Slovenijo zelo dobro poznam, k vam prihajam tudi na počitnice. Na dolino reke Soče in na tamkajšnji Metalcamp me vežejo nepozabna doživetja. Pravzaprav sem tam slišal za Žiri – prignala me je rado- tudi pri županu, nenazadnje je moto zbor ob klekljarskih dnevih edini, ki v Žiri privabi obiskovalce tudi iz drugih krajev in tujine. Tomaž se je pripeljal iz Brežic: »Izhajam iz najstarejšega moto kluba v Sloveniji. V Brežicah nas je kar precej motoristov, a le okoli dvanajst aktivnih. Poglejte moj telovnik – poln je nalepk, spominjajo me na podobne moto zbore, kot je vaš. Najdlje smo se zapeljali do Sicilije, fantastično je bilo! Doma so se že navadili, da me občasno prime in sedem na motor. Ljubezen, ki se ji je težko upreti …« Jean Paul MCP Kamikaz je Francoz, doma v Vouhenansu, v Žireh je bil že velikokrat: »Motorji so moje življenje in čez leto se vozim od enega prijatelja do drugega. Letos sem obiskal tudi Maroko. Povsod me lepo sprejmejo, Michael in Hansn 24 vednost in sedaj me imate!« Christian iz francoskega Anvillarsa pa je povedal: »Hvala vam, Žirovci, strašno ste se potrudili za nas. Prvič sem v Postotniku, a ne zadnjič! Ne bom pozabil pomoči, ki ste mi jo nudili. Nepozabno.« Klub Sairach so uradno registrirali leta 1997, ob ustanovitvi je štel 20 članov, zdaj jih je 31. Za svoj znak so si omislili divjo svinjo, ki v gobcu drži vejico z žirom. Žir ponazarja izvor naziva Žiri, za ime kluba pa so si izbrali več kot sedemsto let staro ime Žirov – Sairach. Do sredine septembra imajo Žirovci še čas, da za prihodnost moto zborov najdejo nove rešitve. Če jih ne, potem se bodo, žal, morali izpisati iz registra evropskih moto zborov, vrnitve nazaj pa – glede na mednarodne predpise – ne bo. Torej?! M. M. Julij 2013 Svež vetrič v LUFt-u Cankarjevega trga Pravzaprav gre za Loški umetniški festival, krajše LUFt, ki je bil prvič organiziran 8. junija. Dogajalo se je ves dan, od 9. pa vse do 19. ure. Ideja in organizacija je delo Tine Vidovič in Mateje Štruc. »O sami ideji ter organizaciji takšnega dogodka sva razmišljali že nekaj časa. Midve in najin krog prijateljic. V začetku leta sva se odločili, da poskusiva in zadevo uresničiva. Prvotni načrt je bil, da bi se predstavili predvsem lokalni ustvarjalci, ker pa se je prijavilo premalo le-teh, sva udeležbo omogočili ustvarjalcem iz celotne Slovenije. Tako so bili na prvem LUFt-u predstavljeni ustvarjalci iz Škofje Loke in njene okolice, Kranja, Ljubljane …« Na dvajsetih stojnicah se je s svojimi unikatnimi izdelki predstavilo 25 ustvarjalcev. Možno je bilo videti in kupiti nakit iz različnih materialov, oblačila, čevlje, šale, torbe, slike, raznovrstne izdelke iz papirja ter stare zemljevide. Za najmlajše je bilo poskrbljeno z otroškimi delavnicami, prav vsi pa so lahko uživali v kulinaričnih dobrotah in glasbeni popestritvi. Posebej zanimiva je bila ideja izmenjave oblačil. Vsi imamo v omarah kak kos nenošenega ali manj noše- Lepo število obiskovalcev je obiskalo LUFt že dopoldan. Za dodatno barvitost so poskrbeli še baloni, ki so tudi v logotipu LUFt-a. nega oblačila. LUFt ponuja možnost, da te kose oblačila prinesete in jih zamenjate z drugimi ter si tako z novimi – starimi oblekami osvežite vašo garderobo. Oblačila in obutev lahko tudi samo oddate. Organizatorji prireditve pa niso pozabili niti na male štirinožne prijatelje. Na eni izmed stojnic se je tako predstavljalo društvo Žverca (Društvo za zaščito živali Škofja Loka). Pri njihovi stojnici se je zbiral material za živali iz zavetišč. Obiskovalci so prinesli tudi nekaj odej ter rjuh, ki bodo prišle prav škofjeloškemu zavetišču Mačji dol. Material za zavetišča bo možno oddati še na naslednjih LUFt-ih. Že sedaj ste vabljeni, da prinesete hrano ali ostalo opremo za živali (posodo, povodce, igrače, rjuhe, odeje …). »Kar se tiče izvedbe in splošnega vzdušja na prvem LUFt-u, sva zelo zadovoljni. Nad pričakovanji. Upava, da bo tako tudi v prihodnje, saj se bo festival organiziralo vsako prvo soboto v mesecu (od julija do 25 oktobra). Naslednji LUFt bo v soboto, 6. julija, in bo tako kot vsi ostali potekal cel dan, od 9. do 19. ure. Pripravljava tudi dodatno kulinarično popestritev in popoldanske dogodke. Spremljajte nas na FBstrani, kjer boste obveščeni o vsem dogajanju. Ustvarjalci pa se lahko kadarkoli javite na festival.luft@ gmail.com. Se vidimo na LUFt-u!« še dodajata Tina in Mateja. Barbara Tušek 2. LUFt SOBOTA 6. 7. 2013 Cankarjev trg, 9. - 19. ure, Vabljeni na tržnico z unikatnimi izdelki, in kulinaričnimi dobrotami s spremljevalnim programom: Ob 10h - branje pravljic Ob 17h - MAGIC ALEKSANDER (trenutno najatraktivnejši čarovnik pri nas) Vstopnine ni! Julij 2013 Elektronski žur ElectriCity festival je že tretjič v staro mestno jedro Škofje Loke privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Elektronski ritmi so 14. junija odmevali vse od 11. ure dopoldne pa do jutranjih ur naslednjega dne. Festival je bil še bolje obiskan kot prejšnjič, po ocenah organizatorjev se je dnevnega dela festivala udeležilo okoli 3000 ljudi. Dopoldne so z dogajanjem pričele manj znane, še ne uveljavljene slovenske založbe. Na šestih lokacijah (Jesharna, Cankarjev trg, Homan, Vahtnca, Mestni trg in pred stavbo upravne enote) so se tako predstavile house založba Tested records, techno založba Vezotonik, house-techno založba Beatz records in hip-hop založba Wudisban records. Na enem izmed odrov so se predstavili prijatelji in podporniki festivala, oder na Mestnem trgu pa je zavzela bosanska skupina Velahavle, ki je znana po odličnih živih nastopih. Ob 22. uri se je dogajanje preselilo na Nunski vrt, za elektronske ritme so skrbeli Alexander Kowalski, Mladen Tomić, Urban Jeram iz Poljanske doline ter drugi. Glavni 'krivec' za zabavo mladih in ostalih ljubiteljev tovrstne glasbe je Društvo za razvoj urbane kulture s sedežem na Mestnem trgu, ki deluje že četrto leto. Društvo je bilo v preteklosti vpleteno v organizacijo več koncertov, raznovrstnih prireditev ter promocijo glasbe. Sedaj večji del časa namenja prav organizaciji festivala elektronske glasbe. Urban Pišlar iz društva je takole opisal svoje občutke po festivalu: »Moji občutki so neverjetni, fenomenalni. Ob pogledu na živahno mestno jedro in vso množico mladih na vseh lokacijah dogajanja v mestu sem vesel, da festival še živi in privablja ljudi, predvsem pa sem vesel, da se je odvil brez težav. Zdi se mi, da festival kljub drugačnosti počasi sprejemajo tudi tisti, ki mu sprva niso bili naklonjeni. Vso leto me na cesti ustvaljajo znanci in mimoidoči ter sprašujejo, kdaj bo letos festival ElectriCity, kar povsem razumem, saj je navsezadnje edini dogodek v mestu, ki je namenjen Utrip dogajanja na Cankarjevem trgu v zgodnjih večernih urah mladim in mladim po duši, zato si zasluži malo strpnosti in razumevanja. Ideja o festivalu, kot je ElectriCity, je bila prisotna že dolgo časa in pred tremi leti smo zbrali pogum in jo tudi uresničili. Odziv obiskovalcev je bil povsem nad pričakovanji, kar se je zgodilo tudi letos. Zato bi se na tem mestu zahvalil vsem, ki pomagajo pri uresničevanju teh sanj, tako vsem sodelujočim, ki na dan festivala trdo delajo in so steber festivala, ter vsem nastopajočim, ki nas s svojimi ritmi pozibavajo, pa tudi vsem obiskovalcem, ki nam z obiskom festivala pritrjujejo da je ideja uspela.« Barbara Tušek Znanje je luč V Galeriji na Loškem gradu sta 13. junija 2013 direktorica Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Špela Spanžel in župan Občine Škofja Loka mag. Miha Ješe odprla razstavo Znanje je luč. Na ogled bo do konca septembra. Tema razstave je razvoj šolstva oziroma vzgoje in izobraževanja na Loškem od 13. stoletja dalje do današnjih dni, s posebnim poudarkom na dekliški šoli, ki so jo katoliške sestre uršulinke ustanovile na Loškem gradu pred 120 leti. Kot je ob tem pojasnila direktorica Loškega muzeja Škofja Loka Jana Mlakar, so uršulinke izobraževale deklice v starosti od četrtega do 14. leta. V ta namen so preuredile celoten grajski kompleks, med drugim so porušile osrednji stolp in uredile dvorišče ter nadgradile telovadnico, ki je danes galerija, v kateri je postavljena pričujoča razstava. Le-to so še dodatno nadgradili s spomini učenk, ki so obiskovale šolo, v kateri je bil sicer sam koncept poučevanja izjemno napreden. Že takrat so šolske klopi postavile na grajski vrt in poučevale kar v naravi. Sestre uršulinke Izobraževanje na Loškem Uršulinka Angela Bahovec, ki je bila iz bogate ljubljanske meščanske družine, je na Loški grad prišla iz Londona ter uršulinke naučila igrati košarko. Škofja Loka je tako zibelka slovenska košarke. so bile izjemno izobražene, poleg tujih jezikov so poučevale glasbo, posebno pozornost pa so posvečale še športni vzgoji, saj so poudarjale pomen zdravega duha v zdravem telesu. Ob tem je fascinantno tudi njihovo zanimanje za astronomijo, na dvorišče so postavile celo teleskop, znane pa so še po pisanju poezije. Vsi ti delčki življenja in delovanja uršulink so med drugim prikazani na razstavi, za katero Mlakarjeva upa in verjame, da bo zanimiva za zelo širok krog ljudi. 26 Ločani so vestno skrbeli za razvoj šolstva, saj že od leta 1271 lahko sledimo neprekinjenemu razvoju izobraževanja. Dasiravno so se oblasti ter reforme spreminjale, je Škofja Loka vzdrževala kontinuiteto izobrazbe mladih. Obstajala je protestantska šola, s splošno šolsko odredbo Marije Terezije je bila ustanovljena trivialka, v času francoske oblasti primarne šole in pozneje celo glavna šola. Ne glede na to, da je bilo šolstvo ločeno po spolih, da se je poučevalo tako v nemškem kot domačem, slovenskem jeziku, je zavestno sledilo novitetam in potrebam časa, ki so narekovale usmerjenost mladih tako v strokovno kakor splošno šolstvo. Danes imajo v našem mestu možnost izobraževanja prav vse starostne strukture. Katja Štucin Julij 2013 »Z veseljem bomo nadaljevali« V začetku junija so devetošolcem, ki so bili uspešni v mednarodnem programu MEPI, podelili bronasta priznanja. Po nepozabni izkušnji so dejali: »Z veseljem bomo nadaljevali na srebrni in zlati stopnji«. Mednarodno priznanje za mlade ali krajše MEPI sodi med vodilne svetovne mladinske programe, ki se zaključijo s priznanjem. Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način koriščenja močno vpliva na to, kako si bo posameznik ustvaril svoj socialno-psihološki profil. MEPI sestoji iz treh težavnostnih stopenj (bronasta, srebrna in zlata) ter štirih obveznih področij (prostovoljno delo, odprava, veščine in rekreativni šport). Na zlati stopnji sledi še dodatna zahteva – projekt neznani prijatelj. Kot smo omenili, so v Škofji Loki najprej podelili bronasta priznanja osnovnošolskim učencem. Teh je skupaj bilo 33, podelili pa so tudi eno srebrno priznanje. Na prireditvi so vsi sodelujoči večkrat poudarili pomen programa, njegov netekmovalni značaj, spodbujanje k prostovoljstvu, povezovanje z naravo itd. Mladi so se spomnili vseh aktivnosti, še posebno pa se jim je v spomin vtisnila odprava. Učence OŠ Cvetka Golarja so tako na odpravi spremljali močni nalivi, Pesem Na MEPI-ju smo se matral. Ful je blo težko. Smo prostovoljstva delal, veščine, šport, vse nardil. Na koncu pa še na odpravi 30 km hodil. Ponoč v šotorih mi smo zmrzval, a vse to uredu blo je ful, saj na koncu vsa priznanja mi bomo pobral. Za zaključek so zapeli še MEPI himno. (Foto: K. Š. K.) drew Page, saj je spregovoril v zelo dobri slovenščini. Poudaril je, kako je vesel, da vidi toliko mladih obrazov ter da Škofja Loka res izstopa po uspešnosti in angažiranosti v programu MEPI. Nacionalna koordinatorica za MEPI Neda Kajfež je izpostavila pomen mentorjev in predstavila novost, in sicer ustanovitev Lokalnega urada MEPI, ki ga vodi Sabina Gabrijel iz škofjeloške občine. Lokalni urad bo postopoma prevzel ampak so svojo nalogo kljub temu odlično opravili. Prejemnike bronastih priznanj je pozdravil tudi škofjeloški župan mag. Miha Ješe, ki je med drugim dejal: »Škofja Loka je center mepijevcev v Sloveniji. Izkušnje, ki ste jih pridobili, vam bodo izjemno koristile v nadaljnjem življenju. Prepričan sem, da se spet vidimo na podelitvi srebrnih priznanj.« Vse prisotne je navdušil tudi britanski veleposlanik An- 27 ME kot mednarodno, P kot priznanje In mi kot mladina, ki smo jih dobil. (Nina, Ana, Urša – OŠ Ivana Groharja) naloge koordinacije in razvoja programa MEPI v škofjeloški občini z možnostjo postopne širitve pooblastil tudi na Poljansko in Selško dolino. Klavdija Š. K. Julij 2013 Kolesarjenje za otroke Human David Rawarpoor se je v okviru zanimivega projekta Biking for children (Kolesarjenje za otroke) s kolesom odpravil od Nizozemske do Izraela in Palestine. Na poti se je ustavil tudi v srednjeveški Škofji Loki. »Živim na Nizozemskem, sicer pa sem rojen v Iranu, kjer sem delno tudi odraščal. Sem svobodni novinar in ustanovitelj organizacije Biking for children, v okviru katere izvajam projekt, ki me bo pripeljal od Nizozemske do Izraela in Palestine. Na tej poti sem že prekolesaril Nemčijo, Avstrijo, del Slovenije, sledijo pa še Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Grčija, Turčija in Jordan ter na koncu Izrael in Palestina,« je povedal 36-letni Human. Na omrežjih, kot sta Couchsurfing (www.couchsurfing.org) in Facebook, pride v stik z domačini vsakega kraja, ki ga obišče ali namerava obiskati. Z njihovo pomočjo poišče šole, mladinske organizacije ali poletne tabore, ki bi jih zanimal projekt. Couchsurfing je globalna mreža. Združuje okoli šest milijonov ljudi, ki jih da sem poslal prošnjo za 'kavč' Gregorju, ki me je z veseljem gostil dva dneva. Na razpolago mi je dal sobo in se zelo potrudil pri navezovanju stikov z ljudmi, ki bi mi lahko pomagali pri mojem projektu,« je povedal Human. Gregor Kamnikar je pogosto gostitelj preko omenjene mreže. »Zanimivo je, da se popotniki radi odločajo za obisk manjših mest. Življenje pri domačinih jim omogoča pristno izkušnjo,« je pojasnil Kamnikar, ki je Humanu razkazal srednjeveško lepotico. »Ker imajo otroci pogosto drugačen pogled na svet kot odrasli, želim odkriti in predstaviti, kako oni vidijo svet, kaj se jim zdi v njem pomembno in do katere mere se zavedajo svojih pravic. Ponavadi projekt in svoje izkušnje predstavim na otrokom razumljiv in igriv način ter jih v drugem delu povabim, da s pomočjo fotoaparatov poslikajo tisto, kar Human David Rawarpoor se je v okviru projekta Kolesarjenje za otroke odpravil od Nizozemske do Izraela in Palestine. povezuje ljubezen do popotovanj. V okviru mreže vzpostavijo stik s prijavljenimi domačini, ki jim nato brezplačno ponudijo prenočišče. »Do Škofje Loke sem prišel tako, jim je v življenju pomembno. Potem hitro steče pogovor ob prikazovanju in komentiranju fotografij, ki jih naredijo,« je projekt predstavil Human, ki poudarja, kako vojna ni prostor za otroke, kar lahko pove tudi na podlagi lastnih izkušenj. Postanek v Loki je Human izkoristil za pripravo radijske oddaje na Nizozemskem, kamor redno poroča o poteku projekta. Slednjega je nato predstavil štirinajstletnikom v Kočevju. »V Kočevju me je sprejelo več kot štirideset otrok. Imeli smo odlično ter zabavno delavnico o tem, kako doživljajo svet, sebe v njem in koliko se zavedajo svojih pravic kot človeška bitja,« je povedal Human David Rawarpoor. Več o projektu Kolesarjenje za otroke pa si lahko preberete na spletni strani www.bikingforchildren.com. Klavdija Škrbo Karabegović Najboljše so pice in testenine Na osnovni šoli Škofja Loka – Mesto se zaključil dvoletni Comeniusov projekt z naslovom Food culture exchange 2011–2013 oziroma Izmenjava kultur prehranjevanja. Poleg Slovenije so sodelovale še šole iz Španije, Italije, Poljske in Slovaške. Kot je povedala koordinatorica mednarodnega projekta Betka Mahnič, učiteljica na OŠ Škofja Loka – Mesto, je bilo spoznavanje jedi v različnih državah zelo raznoliko. »Slovaško smo obiskali pred novim letom. Tam je dišalo po medenjakih, v Italiji je bila na vrsti pica, na Poljskem se je pekel kruh na način, kot so ga poznale babice, v Španiji je bila paelja, v Sloveniji pa smo organizirali kuharski festival. Učencem smo pripravili sladke dobrote, ki so jih pripravili naši starši, seveda nista manjkali tradicionalna potica in kremna rezina. Tujim učencem smo predstavili našo tradicionalno piščančjo obaro z ajdovimi žganci. Na žalost se je izkazalo, da imajo otroci rajši testenine in pice. Tudi naš zajtrk z domačim medom in maslom ter črnim kruhom in jabolkom je bolj sameval, saj so otroci raje posegali po slaščicah.« Učencev, ki so sodelovali v projektu je bilo več kot štiristo. Njihovo delo je spremljalo devet učiteljev – Helena Markuta, Matjaž Pintarič, Kristina Strnad, Špela Mesec, Li-An Jesenovec, Maja Reven, Katarina Peternelj, Andreja Hafner in Betka Mahnič. K projektu je aktivno pristopila tudi ravnateljica Doris Kužel. Na zaključni prireditvi, ki je potekala 4. junija, se je poleg angleškega dramskega krožka predstavila šolska folklorna skupina pod mentorstvom Andreje Hafner, meh harmonike je raztegnil Tilen Ržen. Neža Bernik pa je ponovno zapela tako, kot se šika. Vsaka država se je predstavila s svojo točko in popestrila program. Prireditve niso zamudili niti loški župan niti gostje s slovaškega, poljskega in španskega veleposlaništva. Po prireditvi pa je prišlo najboljše – pogostitev, za katero je poskrbela vodja šolske prehrane in učiteljica gospodinjstva Katarina Peternelj. Za učence pa se sodelovanje tu Angleški dramski krožek je na zaključni prireditvi odigral humorno Sneguljčico, ki jo je pripravila mentorica krožka Betka Mahnič. še ni končalo, sledila je še disko noč, na kateri so lahko prijatelji iz različnih držav skupaj uživali v plesnih ritmih. »Koordiniranje petih različnih kultur je bil zame izziv, ki ga nisem želela zamuditi, saj mislim, da je mednarodno sodelovanje ter spoznavanje tujih kultur, navad in običajev nujno potrebno. Le tako namreč lahko cenimo tisto, kar nam nudi 28 domače okolje. V največje zadovoljstvo pa mi je, da smo v okviru projekta uspeli na izmenjavo v že prej omenjene države peljati kar 16 učencev. Učenci so se v mednarodnih vodah odlično izkazali in kar je najpomembnejše, stkali močne vezi prijateljstva, za katere sem prepričana, da se bodo ohranile,« je na koncu še dodala Betka Mahnič. Barbara Tušek Julij 2013 Naj dijak je Ločan Sedemnajstletni Aleksander Rajhard iz Podlubnika obiskuje tretji letnik Gimnazije Škofja Loka in je letos pridobil uradni laskavi naziv naj dijak, ki ga je razglasila Dijaška organizacija Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Kljub številnim dosežkom svojega časa ne namenja zgolj učenju, ampak se drži svojega mota Uživaj življenje. Glede na število brezposelnih v Sloveniji je povsem jasno, da v tem času formalna izobrazba ni več dovolj, zato omenjena organizacija spodbuja dijake, naj pridobijo raznovrstne izkušnje oz. čim več neformalnega znanja. Med drugim so upoštevali učni uspeh, dosežke na različnih tekmovanjih in uspeh na družbenem področju. Ti si bil letos izbran kot najboljši med najboljšimi. Kaj ti pomeni naziv naj dijaka? Ne prav veliko. V njem vidim le še neko potrditev, da v življenju sprejemam prave odločitve. Vse, kar delam, ni bilo zato, da bi dosegel ta naziv, ampak zato, ker tako želim. Naj dijak sem postal po naključju, spotoma. Tretji letnik si zaključil z odličnim učnim uspehom, ob tem pa si tudi dobitnik številnih visokih priznanj. Dosegel si prvo mesto na tekmovanju iz logike ter biologije in se tako uvrstil na olimpijado ter osvojil drugo mesto pri fiziki, poleg tega pa tudi zlato priznanje iz ekokviza. So tekmovanja zate izziv ali potrditev? Zame so tekmovanja izziv. Tekmujem, ker mi je to všeč, ne zato, da bi nabiral lovorike. Zato v tekmovanja ne vlagam pretiranega truda, temveč delam le z mentorji (Mojca Mravlja in Marko Špolad). Ti so vir motivacije in znanja, ki sem ga pokazal. Ob naštetem najdeš čas in nudiš pomoč pri učenju drugim dija- Izmenjava v Nemčiji je bila še ena izmed pozitivnih izkušenj in del zelo koristnega neformalnega učenja. Aleks v svojem kotičku kom, še več, pomagaš tudi pri razdeljevanju živil na Župnijski Karitas Škofja Loka. Se ti zdi solidarnost ena pomembnejših vrednot današnjega časa in ali imaš občutek, da izgublja svoj pomen? Solidarnost bi morala biti velika vrednota, vendar se bojim, da izgublja na pomenu. Ljudje so se začeli ozirati le nase, vendar se ne zavedajo, da je kakovost življenja mnogo boljša, če pomagamo drug drugemu. Solidarnost preprečuje nejevoljo v skupnosti ter lahko tudi zapolnjuje eksistencialno praznino. pred testom. Prosti čas namenim zase ali preživljanju časa s prijatelji. Z njimi pogosto igramo nogomet, košarko ali pa gremo v kino in na pijačo. Tudi z družino preživim nekaj prostega časa, ki je večinoma aktivno porabljen, hodimo v hribe, na izlete ali pa kolesarimo. Zdaj te čakajo počitnice. Kako jih nameravaš preživeti? Bodo namenjene oddihu ali boš kaj svojega časa namenil tudi neformalnemu izobraževanju, pomoči drugim itd? Te počitnice bodo precej aktivne, saj grem na športni tabor v Bohinj, na morje z družino, udeležil se bom dveh olimpijad v Švici in Angliji, odšel bom na morje s prijatelji, na poletni tabor inovativnih tehnologij ter na maturantski izlet v Sarajevo in Mostar. Kar mi bo ostalo časa, ga bom namenil prijateljem in oddihu, nekaj pa tudi pomoči na Karitasu in upam, da nič učni pomo- Marsikdo bi mislil, da ti ob vsem študiju in pomoči drugim ne ostane nič več časa za npr. kakšne športne dejavnosti, vendar ni tako, kajne? Učenju ne posvečam toliko časa, saj se večino stvari naučim že v šoli, tako da mi ostane le kakšna urica učenja či prijateljem s popravnimi izpiti. Prihodnje šolsko leto boš opravljal maturo, kaj pa potem? Si že razmišljal o študiju? Na katero področje se nameravaš usmeriti? Da, že vse otroštvo vem, da bom študiral naravoslovje, vendar je pred kratkim vzklila želja oz. se je porodil načrt, da bi šel študirat na Fakulteto za elektrotehniko, nato pa izbral smer robotike in na žalost moral študij bionike nadaljevati v tujini. Kakšne so tvoje dolgoročne ambicije? Kam meniš, da te bo zanesla pot? Kje se vidiš v prihodnje? Nisem človek, ki bi veliko časa posvečal prihodnosti, držim se rekla: Včeraj je mimo, jutri je še daleč, danes pa je tukaj in zdaj – carpe diem oz. uživaj življenje. Zato ne morem povedati, kaj si želim od prihodnosti drugega kot le srečo in zdravje. Katja Štucin OBČINA ŠKOFJA LOKA OBVESTILO Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka objavljen Javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju škofjeloške občine za leto 2013. Vsebina javnega razpisa je na voljo na spletni strani Občine Škofja Loka www.skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi. mag. Miha Ješe, l. r., ŽUPAN »Kakovost življenja je mnogo boljša, če pomagamo drug drugemu!« 29 Julij 2013 Plesalci in balerine navdušili na zaključnih predstavah v Centru RitmoLoko V juniju se je zaključil plesni program Centra RitmoLoko. Balerine in hiphopovci so pripravili dva nepozabna nastopa in navdušili starše, sorodnike in prijatelje. Mlade balerine so prikazale, kaj vse so se naučile skozi leto, in nastop zaključile s prekrasnima točkama, s katerima so zablestele kot prave balerine. Hiphopovke so odplesale nekaj koreografij, ki so se jih naučile čez leto: starejša skupina dve točki, eno so pripravili prav za zaključni nastop, mlajša skupina pa ravno tako dve točki, ki so se ju naučili v zadnjem delu plesne sezone. Maja, Klara in Tina so odplesale točki, ki so ju pripravile same. Za konec sta obe skupini odplesali skupno točko in še 30 zadnjič pokazali, kako velik je letošnji plesni napredek. Mentorica balerin Liza Volk in mentorica hiphopovk Nina Hribar sta bili zelo ponosni na svoje plesalke, saj so svoje nastope opravile več kot odlično. Julij 2013 Ratitovec Open 2013 Klub jadralnih padalcev Krokar iz Železnikov je od 13. do 16. junija 2013 organiziral že 13. tekmovanje v jadralnem padalstvu, Ratitovec Open 2013. Igor Eržen, predsednik kluba, je bil s tekmovanjem zelo zadovoljen in je prepričan, da bo letošnji polet z Ratitovca ostal tekmovalcem še dolgo v lepem spominu. Kam segajo začetki vašega kluba? Smo eden starejših klubov v Sloveniji, sam začetek pa sega v konec osemdesetih, ko se je tudi v svetu razvoj padalstva šele dobro začel. Takrat je bilo deset članov, danes pa jih je že preko sto, za kar gre velika zasluga Gašperju Prevcu in njegovi šoli letenja. Tako smo dandanes med številčnejšimi klubi v Sloveniji, po tekmovalni plati pa sodimo v sam vrh. Kdaj ste organizirali prvo tekmovanje? Zgodovina tekmovanja sega v začetke devetdesetih let, ko je klub prvič organiziral tekmovanja v jadralnem padalstvu. Po nekaj letih premora so naša tekmovanja počasi postala stalnica na mednarodnem tekmovalnem koledarju, ki šteje za mednarodne točke druge kategorije. Tekmovanja prve kategorije so recimo svetovno in evropsko prvenstvo. Na prvem 'resnem' tekmovanju je bilo 17 tekmovalcev, vrhunec pa je bil vsekakor pred nekaj leti, ko smo imeli maksimalno možno število tekmovalcev, to je 130. Zadnjih nekaj let se trend vrti okoli številke 70, kar ga še vedno uvršča v sam kakovostni vrh tovrstnih tekmovanj. Udeleženci prihajajo z vsega sveta. Imeli smo že tekmovalce iz Avstralije, Nove Zelandije, Amerike, Venezuele, Koreje, Japonske …, praktično iz vseh kotičkov sveta, kjer gojijo ta tekmovalni šport. Kako je potekalo letošnje tekmovanje? Priprave na start na Ratitovcu (Foto: Igor Eržen) Samo tekmovanje in discipline se določajo le 30 minut pred samim startom, takrat direktor tekmovanja s pomočjo tekmovalne komisije določi disciplino glede na vremenske pogoje. Letos smo imeli dve disciplini s startom z Ratitovca, od katerih je bila ena zaradi neprimernega vetra prekinjena, dve pa smo odleteli po Karavankah. Smer in jakost vetra igra veliko vlogo glede tega, kje in kako dolgo bomo leteli, zato je včasih že za en dan vnaprej težko točno napovedati, kakšna bo vremenska situacija. Ne glede na to, da smo letos odleteli le eno veljavno tekmo z Ratitovca, je bila ta ena tistih, o kateri se bo govorilo še nadaljnjih deset let. Ekspo letenje po Julijskih Alpah, razdalje preko 100 kilometrov in nepopisno zadovoljstvo med tekmovalci. Za disciplino, ki je potekala prek Mosta na Soči, Kobarida, Vodniko- vega doma, Blegoša in pristanka na Studenem, smo še isti dan prejeli veliko telefonskih pohval in elektronske pošte za zares super postavljeno disciplino. Glede na to, da je za nas letenje po Karavankah zgolj alternativa, tudi ni takega navdušenja, kadar postavljamo disciplino na tistih koncih. Kljub vsemu smo uspešno izpeljali dve disciplini, ki sta organizatorje in tekmovalce spravili v dobro voljo. Kakšne rezultate so dosegli naši tekmovalci? Rezultati samega tekmovanja so zadovoljivi. Zmago v skupnem seštevku je sicer slavil Poljak Michal Gierlach, ki je zares suvereno odpeljal vse tri discipline. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstil Slovenec Miha Slamič, nato pa skoraj cela slovenska reprezentanca: Bojan Gaberšek, Dušan 31 Iz Ratitovca proti Železnikom (Foto: Igor Eržen) Orož in Klemen Peljhan. Slednji je bil tudi najbolje uvrščeni Krokar. Med Krokarji velja omeniti še osmo mesto Tomaža Eržena ter drugo mesto Aleša Žumra v športnem razredu. V ekipni konkurenci pa na domačih tleh ostajamo nepremagljivi že od samih začetkov. Organizacija takega tekmovanja verjetno zahteva precej truda. Pri organizaciji samega tekmovanja gre seveda vsa pohvala članom, ki s svojim nesebičnim pristopom še vedno presenečajo in pomagajo k razvoju samega športa. Zahvaljujem se tudi vsem kmetom, lastnikom parcel, pašni skupnosti, vsem v koči na Ratitovcu in ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri sami izvedbi tekmovanja. Če pa vas zanima še kaj več, se lahko ustavite na naši spletni strani www.klub-krokar.si. Nina Drol Julij 2013 Skoraj tisoč tekačev v Škofji Loki Drugi Tek štirih mostov je Škofjo Loko dokončno postavil na zemljevid najodmevnejših in najbolje organiziranih tekov v Sloveniji. Čarobna Loka s svojo umirjeno srednjeveško patino, ki se razžari v večernih barvah, je tak magnet, da nikogar ne pusti ravnodušnega. Letošnja izvedba z baklami na vseh štirih mostovih je ta vtis še poudarila. S tekom so organizatorji letos začeli ob 9. uri, ko so se po Mestnem trgu zapodili otroci iz škofjeloških vrtcev. Najmlajši so tekli le od starta pri Kužnem znamenju do kavarne Homan, starejši pa še po Klobovsovi ulici. Na koncu so dobili zaslužena priznanja in darilca, za okrepčilo pa piškote, vodo in kepico sladoleda. Z otroki so tekli njihovi starši, vse vzgojiteljice pa so bile oblečene v majice Teka štirih mostov, tako da je bil Mestni trg zjutraj obarvan v svetlo in temno modro barvo. Start vrtčevskih otrok je bil tako zgodaj zato, ker je bila sobota rezervirana tudi za kolesarje, ne samo za tekače. Tokrat so se kolesarji z vsega sveta z loškega Placa pognali na kraljevsko etapo 20. dirke po Sloveniji, ki jih je iz Škofje Loke vodila na Sorico, Tolmin, Livške Ravne, Kobarid in Bovec do cilja na Vršiču. Mestni trg je bil pred startom kolesarjev ena sama kakofonija barv, koles in jezikov. Slišali smo angleščino, italijanščino, ruščino, flamščino, nemščino in številne druge jezike. Nastopile so tudi tri slovenske ekipe – Adria Mobil, Sava Kranj in Radenska. Končna zmaga je ostala doma, saj je rumeno majico osvojil Hrvat Radoslav Rogina, član ekipe Adria Mobil. Neverjetno je bilo, kako hitro je Mestni trg postal samoten, ko se je z njega zvalila karavana kolesarjev in spremljevalnih vozil. No, pa ni bilo dolgo časa tako. Športna zveza Škofje Loke je med vrtčevskimi teki in po startu kolesarjev podelila priznanja mladim športnikom in njihovim mentorjem. Več kot petdeset jih je bilo, nagrajeni pa so bili za športne dosežke v tej sezoni. Čestitke vsem! Do 18. ure se z izjemo tržnice športne opreme, pripomočkov in storitev ni dogajalo veliko. Organizatorji so pripravljali še zadnje malenkosti pred startom šolskih tekov, na info točki so bile že pripravljene startne številke, športni pedagogi iz vseh treh škofjeloških šol pa so jih razde- ljevali svojim varovancem. Tek je privabil skoraj tristo otrok, prišli pa so tudi iz OŠ Blanca v Posavju. Promocijski teki od 1. do 5. razreda so se zgodili na Mestnem trgu, učenci od 6. do 9. razreda pa so tekli še izven strogega središča. Najštevilčnejša in najuspešnejša šola je postala OŠ Ivana Groharja, ki je pobrala največ mest na stopničkah. Ob osmih zvečer je bila še razglasitev, potem pa se je začel Mestni trg počasi polniti z udeleženci nočnega Teka štirih mostov. Veliko jih je bilo že oblečenih v tekaške majice, ki so jih dobili skupaj s prijavnino. Ogrevali so se, pogovarjali o progi, nekatere, predvsem domačine, je grabila trema – saj so vedeli, da jih bodo ob vsej progi bučno spodbujali prijatelji, znanci in sorodniki. Čeprav se je ura približevala deveti zvečer, je bilo še zelo vroče in soparno. Organizatorji so na podlagi lanskih izkušenj pripravili več okrepčevalnic, v cilju so jih pa čakale pomaranče, voda in regeneracijski napitek. Deset minut pred startom so začeli vzdušje dvigovati tolkalci iz skupine Otroci ritmov, tekači so že nestrpno cepetali, župan Miha Ješe je dvignil roko, napovedovalec je odšteval sekunde in … pok, tekači so se ob huronskem navijanju in ploskanju gledalcev pognali na progo. Pred njimi je bilo deset kilometrov, s katerimi so najhitrejši opravili v slabih 33 minutah, tisti na repu kolone pa so potrebovali uro in trinajst minut. Med ženskami je zmagala Neja Kršinar s časom 38:28, pri moških pa je ciljno črto prvi prečkal Peter Oblak z rezultatom 32:42. Vsi, ki so prišli v cilj, so bili zmagovalci. Ko so prišli k sebi, so se preselili pred stavbo upravne enote, kjer je bilo športno-rekreativno druženje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Tek štirih mostov je vsekakor prireditev, ki je zbudila vso Loko ter privabila na ulice več tisoč ljudi. Prihodnje leto bo vse skupaj še bolj množično. Igor Drakulič Absolutni zmagovalci in zmagovalke Teka štirih mostov 2013 (z leve): Gregor Kustec in Valerija Mrak (2. mesto), Neja Kršinar in Peter Oblak (1. mesto), Tadej Kaluža in Saša Pisk (3. mesto). (Foto: Marjan Cerar) Komentar s Tekaškega foruma: »Občudovanja vredno je, kako se je Loka v dveh letih (pravzaprav že v enem) izstrelila med klasiko slovenskega teka. Nedvomno posledica profesionalnega pristopa na podlago idealnih 'naravnih danosti'.« 32 Julij 2013 33 Julij 2013 Spomin na Borisa Strela Žal se morajo včasih črke kovati tudi okrog zelo žalostnih vesti in ena izmed njih je zagotovo smrt nekdanjega smučarskega šampiona Borisa Strela, ki je umrl v 54. letu starosti. Bil je dobitnik prve slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih, in sicer si jo je prismučal v Schladmingu leta 1982, že leto prej je na tekmi za svetovni pokal v Cortini v veleslalomu zmagal, pred tem, leta 1977, pa v mladinski kategoriji v Kranjski Gori postal veleslalomski evropski prvak. Po končani smučarski karieri je postal podjetnik, med drugim je vodil smučarski servis ter kasneje ob njem še izposojevalnico in testni center. »Moji spomini na Borisa segajo daleč nazaj v zgodnja osemdeseta leta, ko sem v smučarskem klubu, takrat se je imenoval Transturist, začel svojo trenersko pot. Boris je bil fantič, ki mi je takoj prirasel k srcu zaradi svoje nadarjenosti, prizadevnosti in poguma. Zaradi svojih izjemnih telesnih sposobnosti je kmalu postal najboljši smučar svoje generacije v državi. Že kot mladinec je napredoval v vrhunskega tekmovalca in postal evropski mladinski prvak v veleslalomu. Boris je bil neustrašen smučar, zato se ga je kmalu prijelo ime Šus. Svoj največji uspeh je dosegel na svetovnem prvenstvu v Schladmingu z osvojitvijo prve kolajne za takratno državo v smučanju. Žal je Boris zaradi poškodb prehitro končal svojo sicer izjemno uspešno športno pot. Prijatelja sva ostala tudi po njegovi končani karieri. Vedno, ko sva se srečevala, sva obujala spomine na vse tiste lepe trenutke, ki sva jih preživela skupaj. Vedno je bil poln idej, vedno dobre volje, vedno pripravljen pomagati, zato me je novica o njegovi prerani smrti presenetila,« je iskreno povedal nekdanji trener ter direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan in dodal, da bo Boris za vedno ostal zapisan v njegovem srcu kot velik športnik, kot velik človek in prijatelj. Utrinek iz bogatih spominov Toneta Vogrinca na sodelovanje z Borisom »Bilo je leta 1977, odvijalo se je evropsko mladinsko prvenstvo v Kranjski Gori, najpomembnejše tekmovanje mladih smučarjev tistega obdobja, saj takrat še ni bilo svetovnih prvenstev za mladince. Nekaj dni pred prvenstvom so v Elanu izdelali nov model veleslalomskih smuči. Kar naenkrat stare niso bile več dobre, bile so počasne, težko obvladljive, skratka, nove bodo gotovo boljše, so komentirali naši tekmovalci. Boris Strel je že pred pričetkom prvenstva veljal za enega favoritov v veleslalomu, zato so se v Elanu odločili, da tudi njemu tik pred prvenstvom priskrbijo 'ta nove' smuči. Kakor se to velikokrat zgodi, so tudi te smuči prišle v Kranjsko Goro na dan tekmovanja in seveda nihče ni računal, da bi eden izmed favoritov, kar je Boris vsekakor bil, šel na start z materialom, ki ga sploh ni preizkusil. Vsakomur je bilo jasno, da prilagajanje na smuči traja kar nekaj časa, toda Boris se je, tako kot še velikokrat kasneje, v hipu odločil: »Vozil bom z novimi!« Po nekaj ogrevalnih zavojih je sam sebe prepričeval: »Zdi se mi, da še nikoli nisem imel tako dobrih.« Morda je bilo to tudi res, predvsem pa je bilo izjemno pomembno, da je sam verjel v pravilnost svoje odločitve. Da je bila res pravilna, je dokazal že v prvem teku, ko je dosegel daleč najboljši čas, na drugi progi pa le še potrdil zmago in naslov evropskega prvaka v veleslalomu, svojo prvo veliko zmago in napoved, da smo dobili poleg slalomskega šampiona Bojana Križaja še veleslalomista svetovnega formata. Da je bil iz pravega testa, je dokazal kasneje z veleslalomsko zmago svetovnega pokala v Cortini in seveda z osvojitvijo prve 'prave' medalje na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Nikoli ne bom pozabil tistega prvenstva leta 1982. Vsi smo si želeli dobrih rezultatov naše ekipe in potihoma računali na medaljo Bojana Križaja v slalomu. Najprej je bil na sporedu veleslalom, na prvi progi je bil Križaj odličen četrti (na koncu je bil sedmi), pa tudi z Borisovim sedmim mestom po prvem teku smo bili zelo zadovoljni. Na drugi progi pa je Boris eksplodiral. S svojo inovativno tehniko (po najkrajši poti od vrat do vrat, kar je bilo za tisti čas in s takratno opremo sila zahtevno in so se mu pogosto dogajale napake) je uspel prismučati do cilja brez V spomin na najuspešnejšega loškega smučarja Borisa Strela so v Sokolskem domu pripravili predstavitev zgodovine smučanja v svetu in pri nas v Loki. V goste je prišel priznani strokovnjak in duhovit pripovedovalec Aleš Guček, domači del smučarske godovine pa sta podala Gašper Zakotnik in Matjaž Hafner v sodelovanju z odborom za muzej športa v Škofji Loki. Nenazadnje je bil na ogled še filmski posnetek intervjuja novinarja Gorenjske TV z Borisom Strelom, ki ga je leta 2002 pripravil Pavel Dobovšek. Foto: Peter Pokorn 34 napake. Že vmesni čas je nakazoval, da se lahko zgodi marsikaj, nervoza v cilju je naraščala in ko se je na semaforju pokazala številka tri in najboljši čas drugega teka, smo ponoreli. Imamo medaljo, pa to ne more biti res. Ne vem, kje sem našel energijo in v silnem navdušenju kot skakalec v višino skočil čez ograjo Borisu v objem in zavladalo je nepopisno veselje, tako v našem taboru kot tudi med mnogimi Slovenci, ki so tekmovanje spremljali v ciljni areni in se po Schladmingu veselili še pozno v noč,« se spominja dolgoletni glavni trener in direktor slovenskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec. »Ostal mi bo v najlepšem spominu!« »Boris Strel je bil junak slovenskega športa in zlasti smučanja. Bil je prvi in edini Slovenec, ki je kdajkoli zmagal na tekmovanju za svetovni pokal v moškem veleslalomu, in prvi, ki je osvojil medaljo na svetovnem prvenstvu. V spominu mi bo ostal kot izjemna športna osebnost, polna energije in dobre volje. Tudi, ko je sorazmerno hitro končal svojo aktivno športno pot, je ostal zvest športu, tako v poklicnem življenju kot v svoji novi ljubezni, v konjeništvu. Čeprav po letih nisva bila vrstnika, sva bila v zelo prijateljskih odnosih. Ostal mi bo v najlepšem spominu,« zaključuje predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Janez Kocijančič. Katja Štucin Julij 2013 18. gorski tek na Ratitovec V nedeljo, 2. junija 2013, je Ratitovec privabil številne tekače iz celotne Slovenije. Tek na Ratitovec je namreč štel kot državno prvenstvo v gorskem teku, kot druga tekma za slovenski pokal in bil tudi izbirna tekma za nastop na bližajočem se evropskem prvenstvu. Začetki omenjenega teka segajo kar nekaj let nazaj, ko je skupina fantov iz podjetja Alples organizirala prvi tek s startom na Rotku nad Sorico. Fantje so ugotovili, da je organizacija takega teka precej zahtevna in da bi bilo dobro imeti za seboj društvo, preko katerega bi speljali tako tekmovanje. To je hkrati tudi začetek Atletskega društva Železniki, ki letos praznuje 15. obletnico ustanovitve. Z vstopom tekmovanja v slovenski pokal v gorskih tekih je bila izbrana nova trasa teka. Stara namreč ni bila dovolj zahtevna, po novi pa je letos tek potekal že devetič. Brane Čenčič, predsednik Atletskega društva Železniki, je bil s prireditvijo zelo zadovoljen: »Še tisto noč pred tekom sem zaskrbljeno poslušal šumenje dežja. Zjutraj pa sem se prebudil v jasen dan, tako da sem takoj bolj sproščeno zadihal. Tekmo smo pripravljali več mesecev, a zadnjo besedo je imelo vreme in tokrat nam je bilo naklonjeno. Na dan tekme se je prijavilo še več kot petdeset tekačev, tako da jih je bilo v vseh kategorijah prijavljenih 175, od tega štirideset otrok. Pogoji za tek so bili glede na obilne padavine v prejšnjih dneh zelo dobri. Vročina in vlaga nista bili prehudi, nekaj težav so tekmovalci imeli samo z blatom na Start članov v Železnikih (Foto: Roman Tabernik) Tudi otroci so se srčno borili za čim boljšo uvrstitev. (Foto: Roman Tabernik) nekaterih delih proge, a temu se žal nismo mogli izogniti.« Tek na Ratitovec tekmovalci ocenjujejo kot eno najtežjih, če ne celo najtežjo tekmo v gorskem teku v Sloveniji. Dolžina proge je 12 kilometrov, višinska razlika pa dobrih 1200 metrov, kar jo uvršča med daljše in z veliko višinsko razliko. To sicer ne predstavlja kakšnega ekstrema med gorskimi teki. Pasti se skrivajo v razgibanosti terena, ki neizkušenega tekmovalca zlahka zavedejo, zato proga od tekmoval- Na Praprotnem je znamenje Na Praprotnem je znamenje Mariji posvečeno, bile so prošnje uslišane, zato je obnovljeno. Bo župnik blagoslovil to umetniško stvaritev, Marija pa vesela bo za srčno to daritev. Postoj, popotnik in vaščan, poglej obličje njeno, za milost prosi jo skesan, bo vse ti odpuščeno. Če žalost ti srce teži, bolezen te zmaguje, težave vse zaupaj ji, Marija te varuje. Bo Praprotno in Svet' Tomaž nesreče varovala, Marija srečno vodi nas, zato vnaprej ti hvala! To pesem je napisal Andrej Bergant prav za blagoslov obnovljene kapelice na Praprotnem, kar se je zgodilo 16. junija 2013. Zapeli so jo Fantje s Praprotna. 35 cev zahteva zares dobro pripravljenost. Starti mladinskih, članskih in veteranskih kategorij so potekali ob isti uri, vendar na različnih lokacijah. Člani in veterani so s tekom pričeli v Železnikih, članice in mladinci v Podlonku, mladinke z udeleženci rekreativnega teka pa so startali še malo višje na Prtovču. Za vse je bil cilj pri Krekovi koči na Ratitovcu. »Zaradi zahtevnosti prog v zadnjih letih organiziramo rekreativni tek s štartom na Prtovču. Na tem nekoliko lažjem teku na ta način omogočamo udeležbo tistim, za katere so daljše proge prezahtevne. Rezultati se merijo v absolutni konkurenci, ločeno za moške in ženske. Posamezniki pa lahko nastopijo tudi v ekipni konkurenci, ki jo sestavljajo trije člani. Ekipa je lahko moška, ženska ali mešana. Zmagovalna ekipa v posamezni kategoriji je tista, ki ima najboljši seštevek časov vseh treh članov ekipe. Omenil bi še dobro obiskan tek za dečke in deklice. Proga je speljana po gozdnih poteh na pobočju Kresa s startom in ciljem v naselju Na Kresu v Železnikih. V prvem delu se vzpenja, v drugem spušča. Mlajši dečki in deklice tečejo en krajši krog, dečki in deklice en daljši, starejši dečki in deklice pa dva daljša kroga. Za tekmovalce na prireditvi dobro poskrbimo. Na trasi proge je pripravljenih šest okrepčevalnic, na otroški progi dve, prav tako poskrbimo za odvoz opreme na cilj. Razglasitev rezultatov je že tradicionalno pred restavracijo Lušina na Češnjici, kjer vsi udeleženci tekmovanja prejmejo topli obrok. Za varnost skrbijo zdravnik, reševalno vozilo in gorska reševalna služba Škofja Loka, da so časi izmerjeni natančno, pa Alples Timing,« je še povedal Čenčič. Ker je posameznih kategorij veliko, naj med rezultati omenimo tiste, ki so osvojili naslove državnih prvakov. Pri mladinkah je naslov osvojila Sara Jesenko, pri mladincih Rok Bratina. V članski konkurenci sta ponovno dominirala sestra in brat Kosovelj, ki sta svojo kvaliteto dokazala tudi z osvajanjem medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pri članicah je zmagala Mateja, pri članih pa Mitja. Nina Drol Julij 2013 Prireditve v juliju 1.–8. 7. 17.00–21.00 1. 7.–5. 7. vrt Sokolskega doma Kiparska delavnica Soriška planina, Litostrojska koča ponedeljek, 15. 7. sreda, 17. 7. 13.00–17.00 Športne urice za mlade: slackline (hoja po »gurtni«) MDC BLOK 13.00–17.00 Glasbena ustvarjalnica MDC BLOK 10.00–12.00 Muzejska delavnica Muzej Železniki 16.00–19.00 Ekološka tržnica Mestni trg 13.00 Delavnica impro lige MDC BLOK 19.00 51. Čipkarski dnevi: slovesna otvoritev Kulturni dom Železniki 20.30 Kačji grad 2013: dramska igra Kdor krade, ta ima Železniki – Kačji grad 13.00–17.00 Naravoslovna delavnica Mini živalski vrt MDC BLOK 16.00–21.00 51. Čipkarski dnevi: razstave čipk Galerija Muzeja Železniki, Kulturni dom, pri Benedik, Lovski dom Glasbena ustvarjalnica MDC BLOK Kratka šola žongliranja I MDC BLOK Športne urice za mlade: atletika MDC BLOK Glasbena delavnica za otroke: Igrajmo se glasbo vrt Sokolskega doma Ekološka tržnica Mestni trg 20.30 Pisana Loka: Damir Avdić dvorišče Dnevnega bara Freising četrtek, 20.30 Pisana Loka: Bakalina dvorišče Dnevnega bara Freising 26.00 petek, 20.30 Pisana Loka: Aleš Hadalin dvorišče Dnevnega bara Freising 51. Čipkarski dnevi: otroški živžav in pevka Claudia Železniki – pred plavžem 17.00 Kačji grad 2013: Mečem in mislim, torej sem Železniki – Kačji grad 19.00 51. Čipkarski dnevi: Lovski večer Dvorišče Lovskega doma Železniki 21.00 51. Čipkarski dnevi: Slovenski oktet in rogisti Lovske družine Selca Železniki – pred Plnado 8.00 Kačji grad 2013: pohod po treh tematskih poteh zbor pri jahalni šoli v Dolenji vasi 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pred Zadružnim domom Po poteh rapalske meje Soriška planina, Litostrojska koča 51. Čipkarski dnevi: razstave čipk Galerija Muzeja Železniki, Kulturni dom, pri Benedik, pod lipo na Logu, Lovski dom 10.00 51. Čipkarski dnevi: tržnica domačih pridelkov in izdelkov Železniki – pred plavžem 10.30 51. Čipkarski dnevi: kuhanje divjačinskega golaža dvorišče Lovskega doma Železniki ponedeljek, 1. 7. torek, 2. 7. 13.00–17.00 Bralnica na vrtu Sokolskega doma 13.00 16.00–18.00 18.00 sreda, 3. 7. 4. 7. 5. 7. sobota, 6. 7. nedelja, 7. 7. 16.00–19.00 8. 7. 8.00–12.00 Sejem starin: Starinarnica na Plac' Mestni trg 9.00–19.00 Loški umetniški festival LUFt Cankarjev trg 20.30 Pisana Loka: Marko Brecelj (v spomin Urošu Lovšinu) dvorišče Dnevnega bara Freising 11.00 Tradicionalno 36. srečanje podeželskih žena na Blegošu GVP Blegoš 18.00 Rokodelnica: Skulpture iz korenin vrt Sokolskega doma Poletna razstava sekcije DUO OOZ Škofja Loka Rokodelski center DUO 13.00–17.00 Glasbena ustvarjalnica MDC BLOK 16.00–18.00 Športne urice za mlade: odbojka na mivki MDC BLOK Kratka šola žongliranja II MDC BLOK Ekološka tržnica Mestni trg 10.00 15. kolesarska dirka za zlato čipko 2013 na Soriško planino Železniki 17.00 51. Čipkarski dnevi: nogometna tekma med ledik in oženjenimi nogometno igrišče Železniki 10.10 Kolesarska dirka za zlato čipko – rekreativno kolesarjenje do Petrovega Brda Železniki 20.00 51. Čipkarski dnevi: predstavitev starega običaja 'pobiranje kranceljnov' Železniki – pričetek na Logu 10.00 Avto tuning show pri dvorcu Visoko, Visoko pri Poljanah 20.45 51. Čipkarski dnevi: Pihalni orkester Alples Železniki Železniki – pred plavžem 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov na vaškem trgu 21.00 51. Čipkarski dnevi v Železnikih: prikaz kovanja žebljev Železniki – pred plavžem 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov pri BC Mercator 21.30 51. Čipkarski dnevi v Železnikih: Dejan Vunjak in Brendijeve barabe Železniki – pred plavžem Kačji grad 2013: turnir v taroku za zlato čipko Železniki – Kačji grad 10.00 51. Čipkarski dnevi: maša za klekljarice in turistične delavce Železniki – cerkev sv. Antona sreda, 16.00–19.00 sobota, 13. 7. 19. 7. Mestni trg 13.00 10. 7. petek, Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov torek, 9. 7. 18. 7. 8.00–12.00 7. 7.–15. 9. ponedeljek, četrtek, 17.00 sobota, 20. 7. 8.30 10.00–21.00 nedelja, 21. 7. 36 Julij 2013 nedelja, 21. 7. 10.00 51. Čipkarski dnevi: predstavitev domačih obrti in tržnica Železniki – stari del 13.30 51. Čipkarski dnevi: zabavna prireditev s skupino Art Železniki – pred plavžem 51. Čipkarski dnevi: klekljarski sprevod Železniki – od Mercatorja do plavža 14.00 ponedeljek, 22. 7. 13.00–17.00 Športne urice za mlade: nogomet MDC BLOK 13.00–17.00 Glasbena ustvarjalnica MDC BLOK Voden ogled tematske poti Pot v Crngrob zbor: Avtobusna postaja v Škofji Loki ob 10.00 Ekološka tržnica Mestni trg Mednarodni orientacijski tek Soriška planina, Litostrojska koča torek, 10.00 sreda, 16.00–19.00 23. 7. 24. 7. 15.00 51. Čipkarski dnevi: tekmovanje otrok in odraslih v klekljanju Železniki – pred plavžem 25. 7.–31. 7. 15.30 51. Čipkarski dnevi: prikaz kovanja žebljev Železniki – pred plavžem petek, 19.00 Odprtje skupinske razstave Karl May, 15. Kolonija Iveta Šubica Sokolski dom 51. Čipkarski dnevi: Harmonikarski orkester Železniki Železniki – pred plavžem sobota, 19.30 Praznik žetve: Igra Polje, kdo bo tebe ljubil? in ansambel Roka Žlindre Žirovski vrh 51. Čipkarski dnevi: podelitev priznanj in nagrad za klekljarska in športna tekmovanja Železniki – pred plavžem nedelja, 10.00 Planinska zabava Ratitovec raja Krekova koča na Ratitovcu 51. Čipkarski dnevi: žrebanje in podelitev nagrad v promocijski aktivnosti Brezplačna presta Železniki – pred plavžem 10.00 Praznik žetve Žirovski vrh Ekološka tržnica Mestni trg 16.30 17.00 19.30 26. 7. 27. 7. 28. 7. sreda, 31. 7. 16.00–19.00 TU BI LAHKO BIL VAŠ OGLAS. POKLIČITE: 041/233-350 37 Julij 2013 BREZPLAČEN POSVET o negi dlake vašega kosmatinca SIJOČA DLAKA-ZADOVOLJEN KUŽA, PONOSEN LASTNIK Pravilna nega dlake vašega kosmatinca je pomembna za ohranjanje zdravega in sijočega kožuha. V najsodobneje opremljenem salonu Kanina se strokovno usposobljeno osebje ukvarja z nego različnih vrst dlak in izzivov pri zahtevah lastnikov. V ponos so nam cerificirani strokovnjaki in pohvale za urejenost razstavnih psov, ki smo jih dobili od sodnikov v ringih po Evropi. LOGOTIP Izkoristite možnost brezplačnega posveta. HOWTEL & BOUTIQUE Za obisk salona se naročite na 051 244 244 ali [email protected] HOWTEL & BOUTIQUE Naš Rex se pogosto praska in na koži so ponekod vidne rdečice. Kaj storiti? Dlako, ki ga je varovala pred mrazom v letošnji zimi, je zamenjal nov, tanjši kožuh, primeren višjim poletnim temperaturam. Da bi se izognili vnetjem kože, ki povzročajo praskanje in v najhujših primerih tudi resne težave, moramo poskrbeti, da odsluženo dlako čimprej odstranimo ter ustvarimo pogoje za rast novi sijoči dlaki. Če sami kožuha niste uspeli pripraviti na poletje, je skrajni čas za obisk frizerskega salona za pse. Razlog za srbenje so lahko tudi zunanji zajedalci. Velika po- HOWTEL & BOUTIQUE PES IN POLETJE HOWTEL & BOUTIQUE nudba različnih sredstev za odganjanje klopov in bolh žal ne zagotavlja stoodstotne zaščite. Priporočamo uporabo Advantixa, za dodatno zaščito pa še naravni repelent za odganjanje zunanjih zajedalcev, muh in komarjev, Vivog sprej proti bolham in klopom. HOWTEL & BOUTIQUE Ponujamo vam odgovore na najbolj pogosta vprašanja, ki nam jih v tem letnem času zastavljajo lastniki psov. www.kanina.si in nas spremljajte na Svetovali vam bomo kakšna orodja uporabiti, kateri preparati za umivanje dlake so primerni. Preverili bomo stanje zobovja in krempljev. V našem salonu so dobrodošli tudi mladički. Na nego H O malih W T E L nog. & BOUTIQUE jih navajamo že od Poletje je tu in z njim tudi vsi užitki in nevšečnosti, ki jih prinašajo visoke temperature. Obiščite našo spletno stran vodo iz postanih luž ali zbirališč vode. Želodec je v vročih dneh še bolj občutljiv, zbirališča vode pa še bolj bogata z viri okužb. HOWTEL & BOUTIQUE HOWTEL & BOUTIQUE s svežo vodo. Na voljo je več vrst boksov; žičnati, boks iz umetne mase in platneni boks. HOWTEL & BOUTIQUE Našega Cezarja bomo vzeli s seboj na morje. Na kaj moramo biti pozorni? Kako hraniti psa v vročih poletnih dneh? Ne pozabite potnega lista! Preverite veljavnost cepljenja proti steklini! Poleti pes za vzdrževanje telesne temperature potrebuje manj kalorij. Tudi telesna aktivnost se v toplejših dneh zmanjša. Ponudite mu kvalitetno hrano, obroki pa naj bodo malenkost manjši kot pozimi. Priporočamo hrano proizvajalca Hill’s. Proizvajalec ima v svojem programu veliko izbiro okusov in hran za posebne diete. Voda je vir življenja. Poskrbite, da bo vašemu psu ves čas na voljo posoda s svežo vodo. Ne dovolite mu, da pije Nikoli ne puščajte psa v avtu, niti ko je parkiran v senci. Povišana temperatura lahko povzroči vročinski udar v zelo kratkem času. S seboj vzemite zadosti hrane. S tem se bost izognili neprijetnostim, ki se lahko pojavijo ob menjavi hrane. Priporočamo prevoz v boksu, ki psu omogoča varno vožnjo. V boksu naj bo pritrjena tudi posodica 38 Če boksa še ni vajen, je sedaj pravi čas, da pričnete s privajanjem. Obširno razlago kako to storiti najdete na www.kanina. si. Boks si lahko tudi sposodite. Vse informacije dobite na zgoraj omenjenem naslovu ali mobilni številki 051 244 244. Julij 2013 39 Julij 2013 LE NAJBOLJŠE, ZA VAS IN VSO DRUŽINO Najsodobnejše storitve SiOL na optičnem omrežju v občinah Gorenja vas, Poljane in Železniki Za polno mero nepozabnih doživetij, začinjenega humorja ter odkrivanje novih znanj, zadnjih modnih trendov in vseh podrobnosti iz sveta slavnih vam ni treba odpotovati v daljne dežele. Najboljša zabava za vso družino je sedaj na voljo kar v udobju vašega doma. V visoki ločljivosti, ob najboljših vsebinah. Na območju občin Gorenja vas, Poljane in Železniki je bilo pred kratkim zgrajeno sodobno, optično odprto širokopasovno omrežje. Omogoča vam dostop do storitev, kot sta SiOL internet s hitrostmi do 50 Mb/s in napredna SiOL TV. SiOL TV ponuja novosti na slovenskem trgu že 10 let, pri čemer vam nudi le najboljše. Tako lahko s SiOL TV spremljate več kot 200 izbranih TV-programov, od tega kar 28 v visoki ločljivosti (med njimi tudi dokumentarni History HD, popotniški Travel Channel HD, modni Fashion TV HD, glasbeni iConcerts HD in znanja poln Discovery HD), HBO, BBC Knowledge, vsebine za odrasle za vse vaše skrite strasti, programe Balkan in sinhronizirane otroške programe za nepozabno zabavo najmlajših, kot tudi vse pomembnejše nacionalne in regionalne televizijske ter radijske programe. Poleg tega lahko poslušate več kot 70.000 radijskih postaj in si ogledate številne filme, risanke ali druge vsebine, ki so na voljo v več videotekah, do katerih dostopate s pritiskom na gumb vašega daljinca. Izbrane programe si lahko ogledate tudi do 48 ur nazaj, lahko pa zamujeno oddajo ali film tudi posnamete. Če vam je družinski član spet zasedel TV, si lahko svoj najljubši film, oddajo ali izbrano nogometno tekmo UEFA Lige prvakov v živo ogledate tudi na računalniku, tablici ali mobitelu s storitvijo SiOL TViN. Tako boste vedno in povsod na tekočem. Na TV-zaslonu lahko pregledujete fotografije ali posnetke z vašega računalnika, se zabavate z igranjem igric, na voljo pa so vam tudi aktualne informacije, vremenska napoved, športni rezultati ter dostop do Twitterja in Facebooka. SiOL TV omogoča, da si izberete paket programov, ki vam najbolj ustreza, in si z vrsto dodatnih vsebin in možnosti uporabe prilagodite gledanje televizije svojemu načinu življenja. Naročnikom SiOL je na voljo strokovna pomoč 24 ur na dan, sodelujejo pa lahko tudi v programu zvestobe, kjer lahko izbirajo med ugodnim nakupom izdelkov na obroke ali izberejo popust na mesečno naročnino. Novi naročniki pa lahko izkoristijo še posebno ugodno akcijsko ponudbo televizorja. Vse informacije o aktualni ponudbi storitev SiOL na optičnem odprtem širokopasovnem omrežju so vam na voljo v Telekomovem centru Kranj, Tana Elektroniki d.o.o. na Kidričevi cesti 75 v Škofji Loki ali na brezplačni telefonski številki 080 8000. Ne zadovoljite se z manj. siol.net/storitve Promocijsko sporočilo 40 Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana S SiOL internetom boste s svetom povezani hitro, zanesljivo in varno. Z velikimi hitrostmi, ki jih nudi optično omrežje, boste lahko internet hkrati uporabljali vsi člani družine, spremljali HD-vsebine ter prenašali glasbo in filme. Julij 2013 NAJHITREJŠI INTERNET IN NAJBOLJŠA TELEVIZIJA SEDAJ TUDI PRI VAS DOMA! Sodobno optično omrežje, v izgradnji na območju občin Gorenja vas, Poljane in Železniki, vam omogoča, da v svoj dom pripeljete storitve kot sta SiOL internet s hitrostmi do 50 Mb/s in napredna SiOL TV z najboljšimi TV-programi, tudi v visoki ločljivosti, ogledom programov za nazaj, snemanjem, poslušanjem več kot 70.000 radijskih postaj ter ogledom izbranih filmov kadarkoli želite. Izberite storitve SiOL in izkoristite akcijsko ponudbo televizorja pod izjemno ugodnimi pogoji!* Prihranek Energijski razred: A 14 €* 24 x na mesec Za več informacij o ponudbi storitev SiOL na odprtem širokopasovnem omrežju pokličite brezplačno številko 080 8000 ali obiščite Telekomov center Kranj ali Tana Elektroniko d.o.o. na Kidričevi cesti 75 v Škofji Loki. Ne zadovoljite se z manj. siol.net/storitve *Ponudba televizorja velja do 31. 8. 2013 za obstoječe in nove naročnike na storitve SiOL. Prihranek 263 EUR se nanaša na izdelek Samsung LED TV 39F5300 ob plačilu na 24 obrokov po 14 EUR, kar znese 336 EUR. Redna cena izdelka je 599 EUR. Razlika med redno ceno in plačilom na obroke je prihranek v višini 263 EUR. Količine izdelkov so omejene. V primeru, da dobava določenega izdelka znotraj obdobja zaradi porabe količin, umika iz prodaje ali drugih razlogov ni več mogoča, si pridržujemo pravico do dopolnitve ponudbe s ponudbo novega primerljivega izdelka. Cene vključujejo DDV. Slike so simbolične. Telekom Slovenije, d. d. si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Za dodatne informacije, pogoje in cene obiščite www.siol.net/storitve, pokličite 080 8000 in 041 700 700 ali obiščite Telekomove centre. 41 Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana LED TV Samsung 39F5300 * 263 € za LED TV Julij 2013 42 Julij 2013 43 Julij 2013 45 Julij 2013 46 Julij 2013 47 Julij 2013 48 Julij 2013 49 50 51 Weber 52 53 54 55 Julij 2013 56 57 59 60 61 62 63 64 65 66 67 Julij 2013 68 Julij 2013 69
© Copyright 2024