STATUT KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA ŠKOFLJICA Na podlagi 4. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/2006 z dne 13.6.2006) in sprememb Zakona o društvih, objavljenih v Uradnem listu RS št. 58/2009 in št. 39/2011, je zbor članov Kulturno umetniškega društva Škofljica, dne 4. maja 2012, sprejel naslednji: S T A T U T I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Kulturno umetniško društvo Škofljica (v nadaljevanju društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno in občasno pridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi izvajanja kulturnih aktivnosti, ali so kako drugače povezani s to dejavnostjo. Občasna pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji društva, da lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljem društva. Doprinos od občasne pridobitne dejavnosti ni edini v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje dohodek (prodaja vstopnic), pridobljen na kulturnih prireditvah in predstavah. Naziv za občasno pridobitno dejavnost:   Umetniško uprizarjanje – šifra: 90.010 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti – prodaja vstopnic za kulturne, športne in zabavne prireditve – šifra: 79.900 Društvo vodi in izkazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju ločeno za nepridobitno in pridobitno dejavnost. 2. člen Ime društva: Kulturno umetniško društvo Škofljica. Društvo je pravna oseba civilnega prava, sedež društva je na Škofljici, Šmarska cesta 3. Društvo ima svoj transakcijski račun. 3. člen Društvo ima svojo štampiljko, ki je okrogle oblike premera 28 mm. Zapis na štampiljki - Kulturno umetniško društvo Škofljica - je v krožni obliki. 4. člen Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami, zvezami ali društvi s podobno dejavnostjo v R Sloveniji ali izven nje. 1 5. člen Delo društva in njegovih organov je javno. Društvo obvešča svoje članice in člane (v nadaljevanju člane): - s pravico vpogleda v zapisnike organov društva; - preko sredstev javnega obveščanja; - na rednih sestankih društva; - lahko preko spletne strani društva; - preko oglasnih panojev; - z dopisi; - na druge načine. Širšo javnost obvešča društvo tako, da organizira in vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov ali druge, ter predstavnike sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva. Predsednik lahko pooblasti drugega člana za stike z javnostjo, ki odgovarja za resničnost in pravilnost navedenih podatkov. II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA 6. člen Namen društva je organizirati in vzpodbujati naslednje kulturne dejavnosti: - vokalna in instrumentalna glasba, - igralstvo, - likovne in ustvarjalne dejavnosti, - foto dejavnosti, - plesne dejavnosti, - lutkarstvo, - pritrkovalci, - in druge podobne dejavnosti. To dosega tako da: - organizira kulturne prireditve in na njih sodeluje; - za svoje dejavnosti organizira tečaje, krožke, vaje; - sodeluje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s tem področjem; - si prizadeva za primerno raven ljubiteljskega dela; - se zavzema za spoštovanje etičnih in moralnih načel pri delovanju društva; - seznanja člane in javnost o problemih in napredku na področju društva; - spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva; - pridobiva nove člane; - sodeluje z drugimi društvi in posameznimi kulturnimi ustvarjalci; - kandidira na javnih natečajih in razpisih; - snema avdio- ali video-posnetke v skladu z zakonom. III. ČLANSTVO 7. člen Član društva lahko postane vsakdo, ki se ukvarja z navedenimi dejavnostmi ali je kako drugače povezan z dejavnostjo društva. 2 Društvo ima redne in častne člane. Članstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati član, mora upravnemu odboru predložiti pristopno izjavo, v kateri izrazi željo postati član društva in se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in drugimi predpisi, ki urejajo to področje ter plačeval članarino. Član društva lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuj državljan ali mladoletna oseba, ki pa mora predložiti pisno soglasje roditeljev ali skrbnika. Mladoletna oseba ne more biti voljena v organe društva in nima glasovalne pravice na zboru članov. Nezaposleni, mladoletni in častni člani ter člani, ki so v letu za več kot 6 mescev odsotni zaradi bolniške ali druge odsotnosti s kraja bivanja, so oproščeni plačila članarine. Častni člani so lahko: zaslužni člani društva, sponzorji, donatorji in simpatizerji, ki so s svojimi prispevki pripomogli k dobrobiti društva. Naziv »častni član« dodeli posamezniku zbor članov. 8. člen Pravice članov so: da volijo in so izvoljeni v organe društva; da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva; da uresničujejo svoje interese na področju dejavnosti društva; da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem; - da uporabljajo materialna sredstva društva oz. koristijo opremo društva pod pogoji, ki jih določa upravni odbor; - da sodelujejo v akcijah, ki jih organizira društvo, pod pogoji, ki jih določa upravni odbor. - 9. člen Dolžnosti članov so: - da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva; - da aktivno sodelujejo na akcijah, ki jih prireja društvo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva; - da redno plačujejo članarino v višini, ki jo letno določi zbor članov; - da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog; - da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane; - da varujejo ugled društva; - da s svojim delovanjem ne ogrožajo sebe ali drugih. 10. člen Članstvo v društvu preneha: - s prostovoljnim izstopom; - s črtanjem; - z izključitvijo; - s smrtjo. Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o odstopu. Upravni odbor črta iz članstva člana, če ta kljub opominu po izteku roka, določenega v opominu, ne plača članarine za tekoče leto, brezpogojno pa mu preneha članstvo, če članarine ne plača dve leti zapored. Člana se iz društva lahko izključi na podlagi izrečenega pravnomočnega disciplinskega ukrepa. Član, ki je bil iz članstva črtan, se lahko včlani po preteku treh let od črtanja, ali prej, pod pogojem, da plača zaostalo članarino. Član, ki je bil iz društva izključen, se v društvo ne more včlaniti najmanj 5 (pet) let po izključitvi, nadaljnjih 5 (pet) let pa ne more biti izvoljen v organe društva. 3 IV. ORGANI DRUŠTVA 11. člen Organi društva so: - zbor članov; - upravni odbor; - nadzorni odbor; - disciplinska komisija. Člani društva praviloma delajo prostovoljno, imajo pa pravico do nadomestila stroškov. Posameznim članom upravnega odbora se lahko izplačajo nagrade za delo. O višini nagrade odloča zbor članov. 12. člen Zbor članov Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani (redni in častni). Zbor članov je redni ali izredni. Redni zbor članov sklicuje upravni odbor enkrat letno. Izredno zasedanje se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno zasedanje v roku 30 (trideset) dni po prejemu zahteve za sklic. Če upravni odbor zbora članov kljub temu ne skliče, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni zbor članov odloča le o zadevi, za katero je bil sklican. 13. člen O sklicu zbora članov in z dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj 7 (sedem) dni pred zborom članov. Zbor članov je sklepčen, če je prisotna več kot polovica polnoletnih članov. Če zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za 30 minut. Po poteku tega časa je zbor članov sklepčen: - če se ugotovi, da so bili člani vabljeni skladno s statutom; - če je prisotnih najmanj 10 članov. Če zbor članov odloča na podlagi drugega odstavka 13. člena, sklepi postanejo pravnomočni po poteku 30 dni, v kolikor v tem času ni bil ponovno sklican zbor članov in sklepal o istih zadevah. 14. člen Glasovanje je praviloma javno, člani pa se z navadno večino lahko odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so lahko javne ali tajne in se izvedejo po razpravi. Sklep zbora članov je veljaven, če se je zanj odločila več kot polovica prisotnih. Za sklepe, ki spreminjajo statut, s katerimi se sprejemajo pravilniki ali se odloča o vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva, sta potrebni dve tretjini glasov prisotnih članov. 15. člen Zbor članov vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli zbor članov na predlog upravnega odbora ali na predlog skupine članov. O poteku zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overovitelja. 4 16. člen Naloge in pristojnosti zbora članov so, da: - izvoli delovno predsedstvo; sklepa o dnevnem redu; sprejema poročila o pretekli dobi; sprejema program dela društva za predvideno dobo; sprejema finančni načrt in zaključni račun; razrešuje in voli: predsednika društva, podpredsednika, tajnika, blagajnika, vodje sekcij, člane nadzornega sveta in člane disciplinske komisije ; odloča o pritožbah zoper sklepe organov društva; odloča o vključevanju in dolgoročnem sodelovanju z drugimi sorodnimi društvi; odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva, v skladu z namenom in cilji društva; odloča o nakupu in prodaji nepremičnin; odloča o vseh vprašanjih, od katerih je neposredno ali posredno odvisen obstoj društva; odloča o spremembah statuta in drugih predpisov društva; imenuje posebne komisije ali ustanovi sekcije ali oboje ukinja; opravlja nalogo arbitra v sporih med upravnim odborom in drugimi organi ali člani društva; sklepa o prenehanju društva; podeljuje naziv častni član; določa višino, rok in način plačila članarine; odloča o višini nagrade posameznim članom, za delo v preteklem letu. V ta namen lahko določi članarino: 1. aktivnim članom, 2. drugim članom društva. Gradivo za vprašanja, o katerih odloča zbor članov, mora biti članom upravnega odbora dostavljeno najmanj 7 (sedem) dni pred zasedanjem zbora članov. 17. člen Upravni odbor Upravni odbor je izvršilni organ zbora članov in opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela, ter vodi delo društva med dvema zboroma članov po programu in sprejetih sklepih zbora članov. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. Upravni odbor šteje najmanj 5 članov. Sestavljajo ga: - predsednik (vodi in organizira delo v upravnem odboru); - podpredsednik; - tajnik; - blagajnik; - vodje sekcij; Upravni odbor se sestaja najmanj štirikrat letno. Po potrebi sodeluje preko korespondenčnih sej. Izvoljen je za dobo 4 (štirih) let. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali tajnik društva. Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica članov. Odloča po sistemu večine. V primeru, da je število glasov izenačeno, je sprejet sklep, za katerega je glasoval predsednik. Predsednik glasuje 5 zadnji. Upravni odbor lahko za delo na svojem področju imenuje tudi posamezne komisije. Člani komisij so lahko le člani društva, izjemoma tudi zunanji člani kot strokovnjaki. 18. člen Naloge upravnega odbora: - sklicuje redni ali izredni zbor članov; skrbi za izvrševanje programa društva; pripravlja predloge aktov društva; pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa; skrbi za finančno in materialno poslovanje društva; upravlja s premoženjem društva; ustanavlja in ukinja komisije; uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov ; skrbi za strokovno in varno delo na akcijah, ki jih organizira društvo; zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper člane, ki kršijo predpisan red; vodi evidenco prostovoljnega dela v društvu in predlaga zboru članov višino, rok in način plačila članarine. odloča o nakupu premičnin večje vrednosti ( večja vrednost pomeni vrednost, ki je večja po kriterijih Kazenskega zakonika RS); sprejema odločitve o izdajanju priznanj; pohval, častnih znakov in nagrad zaslužnim članom društva; skupaj z nadzornim odborom odloča o disciplinskih kršitvah kot organ II. stopnje; predlaga zboru podelitev naziva "častni član"; opravlja nalogo arbitra v sporih med organi društva, ali v sporih med organi društva in člani; odloča o pritožbah zoper morebitne komisije oz. sekcije. 19. člen Predsednik društva Predsednik zastopa in predstavlja društvo proti tretjim osebam, državnim, upravnim, občinskim organom in organizacijam doma in v tujini v skladu z veljavnim statutom. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora in ga izvoli zbor članov za dobo 4 (štirih) let. Predsednik je lahko izvoljen večkrat zapored. Za svoje delo je odgovoren neposredno zboru članov in upravnemu odboru. 20. člen Podpredsednik društva Podpredsednik nadomešča v odsotnosti predsednika društva. Izvoli se za dobo 4 (štirih) let in je lahko izvoljen večkrat zapored. 21. člen Naloge predsednika društva Predsednik društva: - sklicuje sestanke upravnega odbora; 6 - koordinira delo upravnega odbora in drugih komisij ter organov društva; odloča samostojno o zadevah, v katerih je nujno hitro odločanje; predlaga podelitev nagrad, pohval in častnih znakov ter nagrad zaslužnim članom društva; poda zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka. 22. člen Nadzorni odbor Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov društva, ki jih izvoli zbor članov za dobo 4 (štirih) let. Člani med seboj izvolijo predsednika. Funkcija člana nadzornega odbora ni združljiva s funkcijo v upravnem odboru. Člani nadzornega odbora so lahko člani posameznih komisij. Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi trije člani, odloča večina. Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov, kateremu je tudi odgovoren za delo. 23. člen Disciplinska komisija Disciplinsko komisijo voli in imenuje zbor članov za dobo 4 (štirih) let. Sestavljajo jo trije člani. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na zahtevo upravičenih organov. Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ I. stopnje. O pritožbah na odločitve disciplinske komisije odloča razširjeni upravni odbor (upravni odbor + nadzorni odbor) kot organ II. stopnje. V. DISCIPLINSKI POSTOPEK 24. člen Disciplinski postopek se vodi po načelih skrajšanega kazenskega postopka. 25. člen Disciplinske kršitve so: - kršitve določb statuta; - nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu; - neizvrševanje sklepov organov društva; - dejanja, ki kakor koli škodujejo ugledu društva. 26. člen Disciplinski ukrepi Kot disciplinski ukrep se lahko izreče: - opomin; - javni opomin; 7 - izključitev. Za kršitve navedene v 25. členu mora disciplinski organ obvezno izreči ukrep izključitve. Ukrep izključitve je možno izreči tudi z odložilnim pogojem (pogojno) za dobo do dveh let. Član, ki je s svojim ravnanjem povzročil društvu materialno škodo, jo je dolžan povrniti. Višino škode določi upravni odbor. VI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE 27. člen Viri dohodkov Viri dohodkov društva so: - članarina; - darila, volila in prispevki posameznikov in donatorjev; - sredstva pridobljena od državnih organov in lokalnih skupnosti: - javna sredstva; - sredstva pridobljena s kandidiranjem na javnih natečajih in razpisih; - sredstva od pridobitne dejavnosti; - drugi viri. 28. člen Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična. 29. člen Društvo razpolaga z finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov vsako leto obravnavajo in sprejmejo poročila in zaključni račun. 30. člen Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva, po pooblastilu predsednika pa tudi podpredsednik ali drug član društva, ki ga pooblasti predsednik. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi. 31. člen Delo blagajnika je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva, če to ni povezano z dodatnimi stroški. Za pomoč in urejanje finančno materialnih zadev lahko društvo sklene pogodbo s finančnim strokovnjakom v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava. 32. člen Če ima društvo premično in nepremično premoženje, je to kot last društva vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa upravnega odbora, nepremičnine pa le na podlagi sklepa zbora članov . VII. PRENEHANJE DRUŠTVA 8 33. člen Društvo lahko preneha: - če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva; - po samem zakonu. V primeru prenehanja društva preide po poravnavi vseh obveznosti premoženje društva pravnemu nasledniku ali drugemu sorodnemu društvo, ki se navede v sklepu, v katerem se ugotavlja, da je društvo prenehalo obstajati. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Te spremembe in dopolnitve Statuta Kulturno umetniškega društva Škofljica je sprejel zbor članov dne 23. marca 2012 in naknadno uskladitev na izrednem zboru dne 4. maja 2012 in veljajo od tega dne dalje. S tem dnem prenehata veljati statuta, ki sta bila sprejeta na zborih dne 21. marca 2000 in 26. marca 2004. Miha Brkinjač predsednik 9