skelet goveda (Bos)
skelet medveda (Ursus)
ORIENTACIJA
Sprednja šapa:
• hrbtišče – dorzalno
• dlan – volarno (palmarno)
Zadnja šapa:
• hrbtišče – dorzalno
• podplat – plantarno
SPREDNJA N. (ant.)
Scapula
skupina kratkih kosti 
dolge kosti 
KARPALNE K.
- ZAPESTNICE
METAKARPALNE
- DLANČNICE
FALANGE
- PRSTNICE
ZADNJA N. (post.)
Os coxae
TARZALNE K.
- NARTNICE
METATARZALNE K. 
- STOPALNICE
FALANGE
- PRSTNICE
METAPODIJI
(OSSA DIGITI)
RAZLIKE:
medved
pes
govedo
Podplatarji
stopajo po celem
podplatu
Poprstarji
stopajo po celih prstih
Kopitarji
stopajo le po zadnjih
prstnih členkih
+
podaljšanje metapodijev
+
zmanjšanje števila prstov
Zakaj?
1. PODPLATARJI
(PLANTIGRADI)
2. POPRSTARJI
(DIGITIGRADI)
3. KOPITARJI
(UNGULIGRADI)
PODPLATARJI:
mezinec
- primati
- medved
- žužkojedi (jež, rovka, krt)
palec
človek
POPRSTARJI:
- vse zveri, razen medveda !
mačka
pes
SODOPRSTI KOPITARJI (ARTIODACTYLA):
• 3. in 4. prst enako močna, stranski bolj ali manj zakrneli
• os noge poteka med 3. in 4. prstom
• zadnji prstni členki  parklji
- prašič
- vsi prežvekovalci
zraslo !
prašič
govedo
LIHOPRSTI KOPITARJI (PERISSODACTYLA):
• najmočneje razvit 3. prst, stranski bolj ali manj zakrneli
• osrednja os noge poteka skozi 3. prst
• zadnji prstni členek  kopito
konj
!!!
nosorog
prilagoditev na stepsko pokrajino:
1. razvoj okončine
 hitrejši tek
2. razvoj zobovja
 trša hrana (prašna trava)
prednik današnjega konja
majhen 4-prsti listojedec (gozd)
razvoj konjev
(družina Equiidae)
danes živi le še
rod Equus
Beringov most
Equus przewalskii
Lascaux
?
domači konj – Equus f. caballus
izumrli tarpan – Equus ferus ferus
Equus africanus
Equus a. asinus
Equus zebra
ZAPESTNICE
- KARPALNE KOSTI
• tipične kratke kosti
• razporejene v dveh vrstah
• 6-8 kom.
človek
NARTNICE - TARZALNE KOSTI
medialno
lateralno
5-7 kratkih kosti v treh vrstah
dorzalno
proksimalna vrsta:
1 – SKOČNICA (ASTRAGALUS ali TALUS) - medialno
2 – PETNICA (CALCANEUS) - lateralno, za skočnico
SKOČNICA – ASTRAGALUS (TALUS)
dva izrazita grebena za artikulacijo s tibijo
DORZALNO:
PLANTARNO:
sklepne ploskve za artikulacijo s petnico
PETNICA – CALCANEUS
petnični podaljšek, petnična grča !
MED.
DORZ.
sklepne ploskve za artikulacijo s skočnico
lat.
med.
opornik skočnice
METAPODIJI
sprednja okončina:
DLANČNICE – METAKARPALNE KOSTI
zadnja okončina:
STOPALNICE – METATARZALNE KOSTI
• prvotno 5 metapodijev (še vedno npr. pri človeku, medvedu)
• z dvigovanjem šape od tal je prišlo tudi do redukcije - zmanjšanja števila
metapodijev
• metapodije štejemo od medialne proti lateralni strani (od palca do mezinca)
Mc1-5 in Mt1-5
METAPODIJI:
zadnja okončina 
STOPALNICE - METATARZALNE KOSTI
METAPODIJI:
prox.: ravne sklepne ploskve za artikulacijo s karpalnimi kostmi
dist.: sklepni valj z izrazitim sagitalnim grebenom !
sprednja okončina  DLANČNICE - METAKARPALNE K.
METAPODIJI
sprednja okončina  DLANČNICE - METAKARPALNE KOSTI
prox.: ravne sklepne ploskve za vezavo s karpalnimi kostmi
dist.: sklepni valj z izrazitim sagitalnim žleb
grebenom !
dist.: sklepni valj z izrazitim sagitalnim grebenom !
prežvekovalci:
3. in 4. metapodij zraščen v enotno kost = KRAČNICA !!!
METAPODIJI PRI PREŽVEKOVALCIH in KONJU
prežvekovalci:
KRAČNICA
konj:
PIŠČALNICA
ZAPIŠČALNICI
dva prsta
en prst
PRSTNICE – FALANGE (OSSA DIGITI)
• različne živali – različno število prstov
• v vsakem prstu so po 3 falange, le v palcu 2
PRSTNICE – FALANGE
žleb
Ph1
dist.: sedlast greben
greben
Ph2
krempeljnični obrobek
Ph3
KOPITNICA
PARKELJNICA
KREMPELJNICA
SODOPRSTI KOPITARJI (ARTIODACTYLA):
• 3. in 4. prst enako močna, stranski bolj ali manj zakrneli
• os noge poteka med 3. in 4. prstom
• zadnji prstni členki  parklji
- prašič
- vsi prežvekovalci
zraslo !
prašič
govedo
LIHOPRSTI KOPITARJI (PERISSODACTYLA):
• najmočneje razvit 3. prst, stranski bolj ali manj zakrneli
• osrednja os noge poteka skozi 3. prst
• zadnji prstni členek  kopito
konj
nosorog
PODPLATARJI:
mezinec
- primati
- medved
- žužkojedi (krt, rovka, krt)
palec
človek
skelet medveda (Ursus)
skelet goveda (Bos)
slon - semidigitigrad
PTIČI (AVES)
• slike 33-35
• lahke, pnevmatizirane kosti

bankivska kokoš (Gallus gallus)
JV Azija
> 5.000 let BP
domača kokoš
(Gallus gallus domesticus)
RIBE (PISCES)
tipične prirastnice
konkaven presek !
vretenca

otoliti
LOBANJA - CRANIUM
parne kosti, ki se stikajo v šivih (suturah)
tipične ploščate kosti  se slabo ohranijo
čeljustni sklep: zgornja lobanja / spodnja čeljustnica (2x)
Pri rastlinojedih živalih visoko nad zobmi!
Pri zvereh ~ v isti ravnini kot zobje!
MEDČELJUSTNICA
ZGORNJA ČELJUSTNICA
NOSNICA
SPODNJA ČELJUSTNICA
ČELNICA
SOLZNICA
LIČNICA
SENČNICA
TEMENICA
MANDIBULA
MEDTEMENICA
ZATILNICA
MAKSILA
ZAGOZDNICA
NEBNICA
skalnična piramida
DIASTEMA
ZGORNJA ČELJUSTNICA - MAKSILA
oblikuje največji del nebnega svoda in stranske stene obrazne lobanje
• odprtina pod očnico
• zobiščni odrastek z zobmi oz. alveolami (zobnicami)
• nebni odrastek = ravna plošča
MEDČELJUSTNICA
ZGORNJA ČELJUSTNICA
NOSNICA
SPODNJA ČELJUSTNICA
ČELNICA
SOLZNICA
LIČNICA
SENČNICA
TEMENICA
MANDIBULA
MEDTEMENICA
ZATILNICA
MAKSILA
ZAGOZDNICA
NEBNICA
skalnična piramida
DIASTEMA
SPODNJA ČELJUSTNICA - MANDIBULA
prašič, konj – leva in desna koščeno zrastli
zveri, prežvekovalci – leva in desna ločeni
• telo mandibule nosi zobe
• spodnječeljustnična veja = navpična plošča
za pripenjanje žvekalnih mišic
rentgen mandibule jamskega medveda
PODOČNIK
KOČNIKI
KORENINA
PODOČNIKA
MANDIBULARNI KANAL
 razbijanje mandibul
MEDČELJUSTNICA
ZGORNJA ČELJUSTNICA
NOSNICA
SPODNJA ČELJUSTNICA
ČELNICA
SOLZNICA
LIČNICA
SENČNICA
TEMENICA
MANDIBULA
MEDTEMENICA
ZATILNICA
MAKSILA
ZAGOZDNICA
NEBNICA
skalnična piramida
DIASTEMA
MANDIBULA
mišični odrastek
sklepni odrastek
fossa masseterica
kotni odrastek
zveri!
PREŽVEKOVALCI:
1. CERVIDI (JELENI)
rogovje !
2. BOVIDI (GOVEDA)
rogovi !
ROGOVI - bovidi
•
•
•
•
koščen nastavek+
roževinast tulec
raste vse življenje
samci in samice
ROGOVJE - cervidi
- roža
- rogovila
- parožki
• je iz kosti
• odpade vsako leto
• samo samci; razen pri severnem jelenu
rast / odpadanje rogovja
določanje sezone !
Lascaux
orjaški jelen (Megaloceros)
srnjak
jelen
Zgradba rogovja:
Cervus
Rangifer
ZOBJE
• Najtrši, najbolj odporen del skeleta
 številčno najmočneje zastopani v arheoloških najdiščih
• Najbolj informativen del skeleta. Določanje:
- vrsta živali
- spol (spolni dimorfizem)
- starost
- sezona smrti
- itd. (evolucijski nivo, patologija, izotopske analize …)
DEL NAD DLESNIJO:
KRONA
OSNOVNA ZGRADBA ZOBA
1. SKLENINA
PULPNA VOTLINA
V ZOBNI JAMICI (ALVEOLI):
KORENINA
2. DENTIN
PERIODONTNI LIGAMENT
3. CEMENT
PULPNI KANAL
1. SKLENINA (EMAJL)
• najtrša snov v telesu  97% mineralnih snovi (prizme apatita)
• z njo je prevlečena krona zoba
hipoplazija sklenine
2. DENTIN (ZOBOVINA)
• mehkejša od sklenine  75% mineralnih snovi
• zapolnjuje krono in korenino zoba
• značilni dentinski tubuli ("žarkasta" zgradba)
3. CEMENT
• najmehkejši od zobnih tkiv  65% mineralnih snovi
• kosti podobno tkivo
• obdaja korenino zoba (debelina ~ 1-2 mm)
Nalaga se celo življenje v obliki prirastnic, pdb. drevesnim letnicam:
jamski medved
starost ~ 17 let
Prirastnice
na zobnem cementu
• najbolj objektivna in natančna
metoda določanja starosti večine
živali
• ocena sezone smrti
jamski medved
star 5 let; poginil pozimi
Prirastnice v cementu – jedkani, obarvani obrusi
3 leta
4 leta
5 let
~ 12 let
Tri različno trda tkiva;
sklenina najtrša, dentin srednje, cement najmehkejši
človek
vzdolžni presek
grizna površina
ovca
osel
sekalec glodalca
NAGUBANE
PLASTI !
Mamutov kočnik
= strgalnik
27 prečnih lamel
Grizna površina na kočniku indijskega slona:
Tri različno trda tkiva;
sklenina najtrša, dentin srednje, cement najmehkejši
človek
vzdolžni presek
grizna površina
ovca
osel
sekalec glodalca
VIŠINA
KRONE !
Konj:
višina krone zob !
Tri različno trda tkiva;
sklenina najtrša, dentin srednje, cement najmehkejši
človek
vzdolžni presek
ovca
osel
sekalec glodalca
ZGRADBA
GLODAČA:
sklenina le na
zunanji strani

dletast rob
raste vse
življenje !
grizna površina
bober glodači
Značilni sledovi glodanja glodalcev. Tudi na kosteh. Zakaj?
RAST ZOBA – ONTOGENETSKI RAZVOJ
• Najprej se oblikuje krona zoba, ki je sprva zaprta v čeljustnici in temne barve!
• Z rastjo korenine začne zob izraščati; sklenina dobi značilno barvo in sijaj
• Zob je prvotno votel, potem pa se postopoma zapolni z dentinom!
M1 pri jamskem medvedu:
1,25 mm
2,5 mm
Zobje mladičev so votli  mehansko manj odporni  podzastopanost !
ZAMENJAVA MLEČNIH ZOB S STALNIMI
mandibula koze, stare ~ 18 mesecev:
človek; ~ 7 let
Posamezni zobje izraščajo pri določeni starosti in določenem zaporedju
 možno precej natančno določanje starosti mladičev
če se skotijo v določeni sezoni  sezona smrti
Čas izraščanja mlečnih in stalnih zob – sheme za določanje starosti
Juvenilne mandibule
jamskega medveda:
mlečni zob d4
stalni zob M1
3-4 meseci (1. zima)
~ 15 mesecev (2. zima)
Današnji rjavi medvedi
rojstvo: december-januar
zapustijo brlog: april-maj
JAMSKI MEDVED
- popolnoma votla krona
- začetek rasti korenine
mlečni zobje d4
- 6 starostnih skupin
- začetek resorbcije k.
- resorbirana korenina
OBRABA ZOB
- najbolj intenzivna ob trdi rastlinski hrani
- višina krone !
konj
 DOLOČANJE STAROSTI
zebra
Značilni vzorci obrabe  ocena starosti
~ 3 meseci
~ 4 leta
~ 20 let
M1 jamskega medveda
Pri mlajših živalih je določanje starosti po obrabi zob bolj natančno.
Sheme z vzorci
obrabe
zobje prašiča
ovca – koza
metoda Deniz-Payne
stanje zob  preživetje
jelen – popolnoma obrabljeni zobje
Podočniki jamskega medveda – izrazit spolni dimorfizem
Mokriška jama:
Premer podočnikov v mm (n=377)
 DOLOČANJE SPOLA
Kompeticija med samci
Prečni premer podočnikov:
Bimodalna frekvenčna distribucija!
Ursus spelaeus Rossenmüller, 1794
~ 300.000 – 15.000 let pred sedanjostjo.
Najbolj pogosta žival v evropskih jamskih najdiščih
iz mlajšega pleistocena.
~ 100 najdišč v Sloveniji
Geografska razširjenost jamskega medveda
Nove najdbe tudi v vzhodni Sibiriji.
Tipična najdišča jamskega medveda:
• jame z ostanki večtisoč osebkov
• več kot 99% fosilnih ostankov pripada
jamskemu medvedu
• običajno tudi paleolitske postaje
Zdenek Burian, 1960
• Ostanki množičnega, specializiranega lova na
jamskega medveda?
•
•
Ali so jamski medvedi v jamah poginjali po naravni poti?
Kdaj in zakaj?
Mortalitetni profili
Divje babe I: plasti 2-10
450
400
350
300
N
250
200
150
100
50
~27
~26
~25
~24
~23
~22
~21
~20
~19
~18
~17
~16
~15
~14
~13
~12
~11
~10
~9
~8
~7
~6
~5
~4
~3
~2
~1
<8 m.
0
- umrljivost je bila največja v prvi zimi oz. pomladi
- več kot 80% vseh živali, ki so poginile v jami, je bilo mlajših od 18 mesecev
So se zobje jamskega medveda obrabljali hitreje kot pri današnjih medvedih ?
Zgornja življenjska doba pri današnjih medvedih:
• do 30 let v divjini
• do 45 let v ujetništvu
Povprečna življenjska doba: 20-25 let
rjavi medved: 47 let
polarni medved: 43,8 let
Zgornja življenjska doba pri jamskem medvedu
30-32 let - podobno kot pri današnjih medvedih
Prirastnice na zobnem cementu:
Jeanne Calment
(1875 - 1997)
jamski medved iz Mokriške jame ~ 35 let
Kako pogosto so jamski medvedi poginjali v jami Divje babe I v času
usedanja plasti 8?
~ 1 odrasel medved na 15 let
~ 1 2-4 leta star osebek na 16-17 let
~ 1 enoleten mladič na 3-4 leta
~ 1 manj kot pol leta star mladič na 1-2 leti