Letni delovni načrt šole in vrtca (LDN) 2011/2012)
Letni delovni načrt Osnovne šole dr. Antona Debeljaka Loški Potok (vrtec pri osnovni šoli, podružnica Podpreska) Šolsko leto 2010/2011 Loški Potok, september 2010 1 Uvod Na podlagi 29. in 31. člena Zakona o osnovni šoli (ZOSn) (Ur. l. RS, št. 12/96) in 21. člena Zakona o vrtcih (ZVRt) (Ur. l. RS, št. 12/96) pripravlja šola in vrtec pri šoli letni delovni načrt (v nadaljevanju: LDN) za tekoče šolsko leto. LDN temelji na veljavnem predmetniku in učnem načrtu, ciljih kurikula za vrtce Pravilnikih o normativih in standardih v osnovnih šolah in vrtcih, Pravilniku o šolskem koledarju, Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) (Ur. list RS, št. 12/96), Zakon o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10) in vsakoletnih okrožnicah Ministrstva za šolstvo in šport ter obvestil osnovnim šolam za tekoče šolsko leto. Pri nastajanju LDN upoštevamo tudi materialne pogoje, ki jih poleg Ministrstva za šolstvo in šport zagotavlja ustanovitelj zavoda - občina Loški Potok. Del LDN je zaradi večje operativnosti in preglednosti oblikovan v obliki preglednic. Dodani pa so programi vseh dejavnosti, standardni in nadstandardni, ki se v šoli dogajajo oziroma jih šola ponuja učencem in staršem. Z osnovnimi elementi LDN se učiteljski in vzgojiteljski zbor seznani že ob koncu šolskega leta na zaključni konferenci. Predlog se obravnava in sprejme na prvi pedagoški konferenci pred novim šolskim letom v mesecu avgustu, nato o njem da svoje mnenje in pripombe svet staršev, dokončno pa ga sprejme svet šole do konca meseca septembra. 2 Vizija in poslanstvo šole in vrtca »Učitelji - vzgojitelji, starši in učenci skupaj ustvarjamo varen in vzpodbuden prostor, v katerem lahko šolar spoznava svoje interese, kvalitete, se razvija, uči in opremi z veščinami za nadaljnjo izobrazbeno in življenjsko pot.« »Šola in vrtec je in bo nosilec znanj in informacij, ki so mlademu človeku potrebna za življenje.« (izjava o viziji) POSLANSTVO ŠOLE IN VRTCA JE ZATO: • varno, razvoju otroka primerno vzgojno-varstveno delo v enoti vrtca v Loškem Potoku in Podpreski • kvaliteten pouk, da si bodo učenci lahko pridobili znanja, spretnosti in navade glede na svoje zmožnosti, nagnjenja in sposobnosti • koristna izraba prostega časa • reševanje vzgojnih problemov skupaj z učenci, starši in strokovnimi delavci na podlagi vzgojnega načrta DOLGOROČNI CILJI: • pridobiti splošna in uporabna znanja, razvijati sposobnost razumevanja in omogočiti samostojno delo in učenje • vzgoja v duhu splošno priznanih moralno-etičnih norm in demokratičnih načel • skrb za zdrav telesni in duševni razvoj otrok • izražanje in sporočanje v lepem slovenskem jeziku • doseganje kakovostnega vzgajanja in izobraževanja, omogočanje individualne strokovne rasti zaposlenih in vzpodbujanje k izboljšavi kvalitete dela • pridobivanje finančnih virov za dodatne programe dejavnosti ter modernizacijo • ohranjanje kulturne in naravne dediščine kot neprecenljiv temelj bivanja • skrb za prilagajanje svetovnemu razvoju, seznanjanje z drugimi kulturami, drugačnostjo in s tem širjenje človeškega obzorja KRATKOROČNI CILJI: • zagotovitev kadrovskih pogojev - vključevanje strokovnih delavcev v programe stalnega strokovnega spopolnjevanja, doizobraževanje strokovnih delavcev za potrebe izvajanja predmetnika v prvi drugi in tretji triadi ter izbirnih predmetov v tretji triadi - doizobraževanje strokovnih delavcev na področju individualne in skupinske pomoči otrokom s posebnimi potrebami - doizobraževanje za potrebe poskusnega uvajanja drugega tujega jezika kot obveznega tujega jezika • spremljanje novega kurikuluma v enoti vrtca • zagotavljanje kadrovskih pogojev za vsa delovna mesta. • zagotavljanje visokega nivoja kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, ugotavljanje njegove kakovosti, predvsem na podlagi samoevalvacije strokovnih delavcev • sodobno opremljanje šole z učno in informacijsko tehnologijo • usklajeno delovanje kolektiva navznoter in navzven • ohranjanje koristnih in dobro zasnovanih projektov • odprtje dodatnega oddelka vrtca pri šoli: • začasen najem prostora in pridobitev ustreznega kadra 3 • priprava idejnih rešitev za dograditev primernega števila igralnic ob obstoječi enoti vrtca pri osnovni šoli. Kolektiv OŠ dr. Antona Debeljaka se bo trudil uresničiti vse zastavljene cilje in korektno izpeljati naloge LDN v celoti. 4 LETNI ......................................................................................................................... 1 DELOVNI NAČRT ...................................................................................................... 1 OSNOVNE ŠOLE DR. ANTONA DEBELJAKA ............................................................................................... 1 LOŠKI POTOK ........................................................................................................................................ 1 Šolsko leto 2010/2011.................................................................................................................................... 1 UVOD ......................................................................................................................... 2 VIZIJA IN POSLANSTVO ŠOLE IN VRTCA.............................................................. 3 OSNOVNI PODATKI O ŠOLI ..................................................................................... 7 PROSTORSKI POGOJI ............................................................................................. 8 UČENCI IN NJIHOVI RAZREDNIKI, VZGOJITELJI IN NJIHOVI VAROVANCI ........ 9 PRILOGA - TABELE: .............................................................................................. 11 TABELA 1: OBVEZNI PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE .................................................................... 11 TABELA 2: TEDENSKA RAZPOREDITEV DELOVNE OBVEZNOSTI 2010/2011.............................. 11 (LOŠKI POTOK) .................................................................................................................................... 11 TABELA 3: TEDENSKA RAZPOREDITEV DELOVNE OBVEZNOSTI 2010/2011.............................. 11 (PODPRESKA)...................................................................................................................................... 11 TABELA 4: RAZPORED DEŽURSTVA ............................................................................................... 11 TABELA 5.1: ŠOLSKI KOLEDAR V CELOTI ....................................................................................... 11 TABELA 5.2: ŠOLSKI KOLEDAR PO POLLETJIH .............................................................................. 11 TABELA 6: IZBIRNI PREDMETI .......................................................................................................... 11 TABELA 7: SPLOŠNI KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA............................................................... 11 SEZNAM DELAVCEV ŠOLE IN ODGOVORNI NOSILCI POSAMEZNIH NALOG . 11 POSAMEZNE ZADOLŽITVE V ŠOLSKEM LETU 2010/2011 ................................. 17 DIFERENCIACIJA PRI POUKU............................................................................... 18 INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ ............................................................... 19 DELO V ODDELKU, UČNA IN DELOVNA OBVEZNOST STROKOVNIH DELAVCEV .............................................................................................................. 19 VRTEC .............................................................................................................................................. 19 DELO UČITELJA (OBSEG VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA - 119. ČLEN ZOFVI ) ..................................................................................................................... 20 DELOVNI ČAS, LETNI DOPUST ............................................................................. 20 DNEVI DEJAVNOSTI ............................................................................................... 21 KULTURNI DNEVI ............................................................................................................................ 25 ŠPORTNI DNEVI .............................................................................................................................. 25 NARAVOSLOVNI DNEVI .................................................................................................................. 25 TEHNIŠKI DNEVI .............................................................................................................................. 26 DRUGO DELO .................................................................................................................................. 26 SPOMINSKI DNEVI .......................................................................................................................... 26 INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE 2010/2011 .......................................................................... 27 INTERESNE DEJAVNOSTI ..................................................................................... 28 VZDRŽEVANJE REDA, DISCIPLINE IN DOBREGA POČUTJA NA OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA LOŠKI POTOK .................................................................. 28 VEDENJE UČENK IN UČENCEV OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA........................ 29 SODELOVANJE S STARŠI ..................................................................................... 31 RODITELJSKI SESTANKI ................................................................................................................ 31 GOVORILNE URE ............................................................................................................................ 31 ORGANI UPRAVLJANJA ZAVODA........................................................................ 33 SVET STARŠEV ............................................................................................................................... 33 SVET ŠOLE....................................................................................................................................... 33 PEDAGOŠKO VODENJE ŠOLE ............................................................................ 33 RAVNATELJ...................................................................................................................................... 33 VODJA VRTCA ................................................................................................................................. 34 STROKOVNI ORGANI ŠOLE .................................................................................. 35 5 UČITELJSKI IN VZGOJITELJSKI ZBOR ŠOLE ................................................................................ 35 ODDELČNI UČITELJSKI ZBOR........................................................................................................ 35 RAZREDNIK...................................................................................................................................... 35 STROKOVNI AKTIVI ......................................................................................................................... 35 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA.......................................................................... 36 2. SVETOVALNO IN POSVETOVALNO DELO Z UČITELJI ............................... 36 ZDRAVSTVENA VARNOST, ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI UČENCEV IN PREPREČEVANJE NASILJA.................................................................................. 37 ZOBOZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI ......................................................................................................... 37 PREVENTIVNI SISTEMATSKI PREGLEDI IN ZDRAVSTVENA VZGOJA ............................................................. 37 SODELOVANJE Z MEDICINSKO SESTRO PRI DEJAVNOSTIH V OKVIRU OBVEZNEGA PROGRAMA OŠ .............. 37 PREVENTIVA NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI ................................................................................. 38 PREVENTIVA NA PODROČJU PREPREČEVANJA NASILJA IN ZLORAB ........................................................... 38 VZGOJNI NAČRT .................................................................................................... 38 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA.................................................................................. 38 ŠOLSKA SKUPNOST ............................................................................................. 38 ŠOLSKI PARLAMENT ............................................................................................ 39 ŠOLSKA KNJIŽNICA .............................................................................................. 40 ŠOLSKA PREHRANA ............................................................................................. 42 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE ........................................................ 43 DOGOVORJENI PROGRAM ................................................................................... 43 PODALJŠANO BIVANJE IN JUTRANJE VARSTVO ........................................................................ 43 ŠOLA V NARAVI ............................................................................................................................... 45 DELO IN ŽIVLJENJE LETNE ŠOLE V NARAVI ......................................................................................... 45 DELO IN ŽIVLJENJE ZIMSKE ŠOLE V NARAVI ....................................................................................... 47 PREDSTAVITEV PROGRAMA VRTCA................................................................... 49 VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI.................................................................................... 49 DNEVNI PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA .................................................................................... 50 DAN V VRTCU .................................................................................................................................. 51 OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI ................................................................................................. 52 PRAVICE IN OBVEZNOSTI STARŠEV ............................................................................................ 52 VPIS IN IZPIS OTROK ...................................................................................................................... 53 CENE PROGRAMOV ........................................................................................................................ 53 PREHRANA ...................................................................................................................................... 54 DODATNE DEJAVNOSTI ................................................................................................................. 54 PROGRAM PRAZNOVANJ, PRIREDITEV IN DELAVNIC ......................................................................... 54 SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI .............................................................................. 54 STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN SPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV ................. 55 MENTORSTVO PRIPRAVNIKOM .................................................................................................... 55 STROKOVNI TIMI ............................................................................................................................. 55 V PODPORO VAŠI ODLOČITVI, DA ZAUPATE OTROKA V VARSTVO NAŠEMU VRTCU ............ 55 RAZNO .............................................................................................................................................. 56 PRILOGE ................................................................................................................. 57 ŠOLSKI KOLEDAR ZA OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 – 1. DEL (MŠŠ) ........................ 57 PODROBNEJŠA NAVODILA O ŠOLSKEM KOLEDARJU ZA OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 – 2. DEL (MŠŠ) ...................................................................................................................................... 57 • ŠOLSKI KOLEDAR TEKMOVANJ IZ ZNANJA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 ........................................... 57 • KOLEDAR ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ ................................... NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN. • • 6 OSNOVNI PODATKI O ŠOLI Ime in sedež: Osnovna šola dr. Antona Debeljaka Loški Potok Hrib - Loški Potok 101 1318 Loški Potok Telefon tajništvo – hišna centrala: Telefon ravnatelj: Fax: 01 836-70-10 01 837-21-91 01 836-72-53 Neposredne telefonske številke: Tajništvo: Računovodstvo: Zbornica: Vrtec: Kuhinja: Hišnik: Knjižnica: Šolska svetovalna služba –šolski pedagog. Kabinet matematika, fizika, naravoslovje, ..: Vrtec – jasli Kabinet - multimedija Kabinet - jezikoslovje Kabinet ZG, ZE Računalnica Kabinet TIT Kabinet I. triada Kabinet ŠVZ Kabinet BI, KE 01 837-21-92 01 837-21-93 01 837-21-94 01 837-21-95 01 837-21-96 01 837-21-97 01 837-21-98 01 837-21-99 01 837-21-90 01 837-21-81 01 837-21-82 01 837-21-83 01 837-21-84 01 837-21-85 01 837-21-86 01 837-21-87 01 837-21-88 01 837-21-89 E-mail šola: E-mail ravnatelj: Šolsko spletno mesto: [email protected] [email protected] http://www.os-loskipotok.si Telefon podružnična šola Podpreska – vrtec, kuhinja: Telefon podružnična šola Podpreska – zbornica: 01 836-81-28 01 836-81-27 S svojo vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno dejavnostjo uresničuje in zagotavlja potrebe po osnovnošolskem izobraževanju in vzgoji in varstvu predšolskih otrok na območju, za katero je ustanovljena. Ustanovitelj: Občina Loški Potok Hrib 17, 1318 Loški Potok Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole dr. Antona Debeljaka Loški Potok (Ur. list RS, št. 108/2007). 7 Šolski (vzgojno-varstveni) okoliš osnovne šole tvorijo naslednja naselja: Črni Potok pri Dragi, Draga, Hrib - Loški Potok, Lazec, Mali Log, Novi Kot, Podplanina, Podpreska, Pungert, Retje, Srednja vas - Loški Potok, Srednja vas pri Dragi, Stari Kot, Šegova vas, Trava, Travnik. Opredelitev šolskega prostora, določenega z aktom o ustanovitvi, v okviru katerega Osnovna šola dr. Antona Debeljaka prevzema odgovornost za izvajanje vzgojno-varstvenega in vzgojnoizobraževalnega programa za vse otroke, živeče na teritoriju občine Loški Potok. Šola razpolaga z naslednjim šolskim prostorom: Osrednja šolska zgradba s telovadnico, prostori vzgojno-varstvene enote in šolsko igrišče na Hribu v Loškem Potoku. Tu je na razpolago 13 učilnic, skupen prostor za 1. triletje, zbornica, knjižnica, velik večnamenski prostor v drugem nadstropju, ki bo lahko služil različnim namenom, telovadnica, šolska kuhinja z jedilnico, 9 kabinetov, od katerih se vsaj trije lahko uporabljajo kot male učilnice, upravni prostori, garderobe ter tri igralnice za potrebe VVE (cca 2900 m2 pokritih uporabnih površin). Zgradba podružnične šole Podpreska. Tam sta na razpolago 2 manjši učilnici za organizacijo kombiniranega pouka, zbornica z manjšo knjižnico, šolska kuhinja z jedilnico in ena igralnica za potrebe VVE (cca 225 m2 pokritih uporabnih površin). Organizacija dela šole: Osnovna šola je organizirana kot samostojna popolna osnovna šola, ki ima v svoji sestavi tudi: vzgojno-varstveno enoto Loški Potok trije oddelki, podružnično šolo Podpreska (en kombiniran oddelek) in vzgojno-varstveno enoto Podpreska (en oddelek). Šola izvaja obvezni in razširjeni osnovnošolski program ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok. PROSTORSKI POGOJI Pouk in vzgojno-varstveno delo bosta potekala v dobrih prostorskih in primerno opremljenih igralnicah in učilnicah. Zaradi povečevanj vpisa v enoto vrtca, se bomo skupaj z ustanoviteljem trudili za pridobitev začasnih prostorov, ki bodo služili širitvi vzgojno – varstvene dejavnosti. Skrbeli bomo za posodabljanje učne in informacijske tehnologije. Posebej budno bomo spremljali razpise za sofinanciranje informacijske tehnologije in skupaj z ustanoviteljem opredelili možnosti za kandidiranje na razpisih. Dodatne predloge za nakup potrebne opreme, učnih sredstev, učnih pripomočkov in AV-tehnike pripravijo strokovni delavci posameznih predmetov. Realizacija nabav bo odvisna od finančnih sredstev, ki jih za materialne stroške zagotavljata Ministrstvo za šolstvo in šport in ustanovitelj - Občina Loški Potok. Strokovni delavci skrbijo, da se pripomočki pri pouku tudi uporabljajo. 8 Skupaj z ustanoviteljem bomo skrbeli za sprotno vzdrževanje šolskih zgradb. Za realizacijo nabav je odgovoren ravnatelj, ki glede na možnosti predlaga prioriteto nabav. UČENCI IN NJIHOVI RAZREDNIKI, VZGOJITELJI IN NJIHOVI VAROVANCI razred učitelj 1. r. št. učencev dečki deklice Mojca Kebe, razredni učitelj, mentor Marija Montanič, dipl.vzg.predšol.otrok, mentor 2. r. Anita M. Turk, prof. raz. pouka, mentor 3. r. Almira Levstek, razredni učitelj, mentor Skupaj 1. triada 11 3 8 17 15 43 12 8 23 5 7 20 4. r. Renata Peterlin, prof. raz. pouka, mentor 5. r. Helena Nosan, prof. raz. pouka, mentor 6. r. Jani Mihelič, profesor Skupaj 2. triada 15 21 18 54 8 12 10 30 7 9 8 24 7. r. Andrej Starc, profesor 8. r. Marija Košir, predmetni učitelj, svetovalec 9. r. Mira Krže, predmetni učitelj, svetovalec Skupaj 3. triada SKUPAJ 18 12 18 48 145 6 6 8 20 73 12 6 10 28 72 PODRUŽNICA PODPRESKA razred učitelj 2., 3. r. Alenka Kalič, razredni učitelj, mentor SKUPAJ VAROVANCI VVE – LOŠKI POTOK 1 – 2 let Vanja Gregorič, vzgojitelj predšolskih otrok, mentor 1 – 6 let Jožica Lavrič, vzgojitelj predšolskih otrok, mentor 3 – 6 let Andreja Car, vzgojitelj predšolskih otrok, mentor SKUPAJ VAROVANCI VVE – PODPRESKA 1 – 6 let Vesna Mikolič, vzgojitelj predšolskih otrok št. učencev dečki deklice 7 7 3 3 4 4 13 5 8 19 8 11 24 55 10 23 14 32 12 5 7 9 Urnik zvonjenja za učence od 1. do 5. razreda Ura Trajanje Komentar 10 55 0. 07. – 07. predura 1. 08.00 – 08.45 08.45 – 09.05 odmor za malico 2. 09.05 – 09.50 3. 09.55 – 10.40 4. 10.45 – 11.30 5. 11.35 – 12.20 6. 12.25 – 13.10 13.10 – 13.30 odmor za kosilo 30 15 7. 13. – 14. 8. 14.20 – 15.05 Urnik zvonjenja za učence od 6. do 9. razreda Ura Trajanje Komentar 0. 07.10 – 07.55 predura 1. 08.00 – 08.45 2. 08.55 – 09.35 09.35 – 09.55 odmor za malico 55 40 3. 09. – 10. 4. 10.45 – 11.30 5. 11.35 – 12.20 6. 12.25 – 13.10 13.10 – 13.30 odmor za kosilo 30 15 7. 13. – 14. 8. 14.20 – 15.05 Urnik zvonjenja za učence podružnične šole Podpreska Ura Trajanje Komentar 0. 1. 07.30 – 08.45 2. 08.50 – 09.05 09.05 – 09.20 odmor za malico 25 10 3. 09. – 10. 4. 10.15 – 11.00 5. 11.05 – 11.50 11.50 – 12.10 odmor za kosilo 10 55 12. – 12. 7. 13.00 – 13.45 8. 10 Priloga - tabele: Tabela 1: OBVEZNI PREDMETNIK OSNOVNE ŠOLE Tabela 2: TEDENSKA RAZPOREDITEV DELOVNE OBVEZNOSTI 2010/2011 (Loški Potok) Tabela 3: TEDENSKA RAZPOREDITEV DELOVNE OBVEZNOSTI 2010/2011 (Podpreska) Tabela 4: RAZPORED DEŽURSTVA Tabela 4.1: RAZPORED DEŽURSTVA MED PROSTIMI URAMI UČENCEV Tabela 5.1: ŠOLSKI KOLEDAR V CELOTI Tabela 5.2: ŠOLSKI KOLEDAR PO POLLETJIH Tabela 6: IZBIRNI PREDMETI Tabela 7: SPLOŠNI KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA SEZNAM DELAVCEV ŠOLE IN ODGOVORNI NOSILCI POSAMEZNIH NALOG VODSTVO JANEZ MIHELIČ, profesor pedagogike, svetovalec STROKOVNI DELAVCI ALENKA BENČINA, profesor pedagogike, mentor RAVNATELJ • vodenje šole, načrtovanje, organizacija in spremljanje učno-vzgojnega procesa, poslovno vodenje RAČUNALNIKAR • organizator informacijske dejavnosti na šoli (v obsegu 4 ur tedensko) ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA – ŠOLSKI PEDAGOG • vodi vpis učencev • pomaga učencem in staršem v stiski • svetuje v zvezi s poklicnim usmerjanjem • izvaja svetovalno delo v enoti vrtca • izvaja dodatno - individualno in skupinsko pomoč učencem • je mentor šolske skupnosti in šolskega parlamenta • je nosilec projektne skupine za posodabljanje vzgojnega načrta šole ZVONKA KOŠMRLJ, KNJIŽNIČARKA predmetni učitelj nemškega jezika in • vodi šolsko knjižnico knjižničar, mentor • je mentor in koordinator Vesele šole Pil-a • je skrbnik učbeniškega sklada • omogoča medpredmetno vključevanje knjižnično - informacijskih znanj v pouk • uči drugi obvezni tuj jezik v 7., 8. in 9. razredu • izvaja program (6 ur ) v oddelku OPB2 – 1 skupina 11 RAZREDNA STOPNJA MOJCA KEBE, učitelj razrednega pouka, mentor • • • • • • • je razrednik 1. razreda uči v 1. razredu izvaja dopolnilni in dodatni pouk vodi interesne dejavnosti v 1. razredu, je mentorica bralne značke je vodja aktiva prve triade vodi jutranje varstvo za učence 1. in 2. razreda devetletke ANITA MATE TURK, profesor razrednega pouka, mentor • • • • • je razrednik 2. razreda uči v 2. razredu vodi interesne dejavnosti v 2. razredu, izvaja dopolnilni in dodatni pouk je mentorica bralne značke ALMIRA LEVSTEK, učitelj razrednega pouka, mentor • • • • je razrednik 3. razreda uči v 3. razredu vodi interesne dejavnosti v 3. razredu, je mentorica bralne značke RENATA PETERLIN, profesor razrednega pouka, mentor • • • • • • • je razrednik 4. razreda uči 4. razred vodi interesne dejavnosti v 4. razredu izvaja dopolnilni in dodatni pouk je mentor bralne značke izvaja program (3 ure) v oddelku OPB2 je vodja aktiva druge triade HELENA NOSAN, profesor razrednega pouka, mentor • • • • • • je razrednik 5. razreda uči v 5. razredu uči slovenski jezik v 6. razredu uči skupini pri fleksibilni diferenciaciji v 5. In 6. razredu izvaja dopolnilni in dodatni pouk je mentor bralne značke • • • • • • je razrednik 2. in 3. razreda uči 2. in 3. razred na podružnični šoli izvaja dopolnilni in dodatni pouk vodi interesne dejavnosti je mentor bralne značke je vodja podružnice ALENKA KALIČ, učitelj razrednega pouka na podružnični šoli Podpreska, vodja podružnice, mentor 12 PREDMETNA STOPNJA JOŽE ZIDAR, RAČUNALNIKAR absolvent fakultete za matematiko in • organizator informacijske dejavnosti na računalništvo šoli (v obsegu 6 ur tedensko) • opravlja dela in naloge laboranta na šoli • uči izbirni predmet računalništvo ROM – računalniška omrežja v 9. razredu • vodi interesne dejavnosti s področja računalništva • izvaja program (10 ur) v oddelku OPB1 in (2 uri) v oddelku OPB2 – 2 skupina • dopolnjuje delo v OŠ Sodražica MIRA KRŽE, • je razrednik 9. razreda predmetni učitelj matematike in fizike, • uči matematiko v 6., 7., 8. in 9. razredu svetovalec • uči skupine pri pouku matematike v 9. razredu (delna zunanja diferenciacija) • uči skupine pri fleksibilni diferenciaciji v 5. In 6. in 7. razredu • uči fiziko v 8. in 9. razredu devetletke • izvaja dopolnilni in dodatni pouk matematike in fizike • izvaja dodatno - individualno in skupinsko pomoč učencem • pripravlja učence za tekmovanje iz matematike ANDREJ STARC profesor matematike in tehnike • • • • • • • • • • • • • je razrednik 7. razreda uči skupine pri pouku matematike v 9. razredu (delna zunanja diferenciacija) uči skupine pri fleksibilni diferenciaciji v 5. In 6. in 7. razredu uči tehniko in tehnologijo od 6., 7. in. 8. razredu uči izbirni predmet matematične delavnice v 7. razredu (MD7) uči izbirni predmet matematične delavnice v 8. razredu (MD8) uči izbirni predmet Robotika v tehniki RVT v 9. razredu uči izbirni predmet Zvezde in vesolje ZVE v 9. razredu vodi kolesarski krožek v 5. razredu vodi astronomski krožek izvaja dodatno, individualno in skupinsko pomoč učencem izvaja program (6 ur) v oddelku OPB2 – 1 skupina je vodja naravoslovno – tehničnega aktiva 13 DAVID KOVAČIČ, profesor likovne pedagogike • • • • • • • BOGDANA MOHAR, profesor slovenskega jezika, svetovalec • • • • • • • • • • • MARIJA KOŠIR, predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa, svetovalec • • • • • • • uči likovno vzgojo v 6., 7., 8. in 9. razredu vodi likovni in multimedijski krožek uči izbirni predmet likovno snovanje – LS3 v 9. razredu izvaja program (10 ur) v oddelku OPB1 skrbi za shranjevanje digitalnih fotografij in video posnetkov na šoli zadolžen je za pripravo scen ob prireditvah za javnost dopolnjuje obveznost v vzgojnem zavodu Smlednik uči slovenski jezik od 7. do 9. razreda izvaja dopolnilni in dodatni pouk slovenskega jezika uči skupino pri nivojskem pouku slovenščine v 5., 6. in 7. razredu (fleksibilna diferenciacija) uči skupine pri nivojskem pouku slovenščine v 8. in 9. razredu (delna zunanja diferenciacija) izvaja dodatno, individualno in skupinsko pomoč učencem vodi dramsko-recitacijski krožek, je mentor bralne značke od 7. do 9. razreda izvaja vsebinske priprave prireditev za javnost pripravlja učence za tekmovanje iz slovenskega jezika je vodja družboslovno - humanističnega aktiva je koordinator kulturnih dni in prireditev za javnost je razrednik 8. razreda uči geografijo in zgodovino v 6., 7., 8. in 9. razredu izvaja dopolnilni oziroma dodatni pouk pripravlja učence za tekmovanje iz geografije je koordinator izvedbe ekskurzij uči državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko v 7. in 8. razredu izvaja (5 ur) v oddelku OPB1 in (2 uri) v oddelku OPB2 – 2 skupina 14 MARIJA POTISEK, • predmetni učitelj kemije in biologije, svetovalec • • • • • • • • MARJANCA TRATNIK RUS, profesor angleškega jezika, mentor • • • • • • • • JANI MIHELIČ, profesor športne vzgoje • • • • • • • uči naravoslovje v 6. in 7. razredu, biologijo v 8. in 9. razredu, kemijo v 8. in 9. razredu, gospodinjstvo v 6. razredu vsebinsko in organizacijsko pripravlja dva tehniška in dva naravoslovna dneva z vsebinam gospodinjstva v 9. razredu je vodja šolske prehrane in vodja skupine HACCP izvaja dopolnilni oziroma dodatni pouk vodi naravoslovni krožek in dejavnost mladih članov rdečega križa pripravlja učence za tekmovanje iz kemije biologije in tekmovanje o sladkorni bolezni je koordinator naravoslovnih dni uči izbirni predmet Načini prehranjevanja NPH (7. r.) izvaja program (4 ur) v oddelku OPB2 – 2 skupina uči angleški jezik od 6. do 9. razreda uči skupine pri nivojskem pouku angleščine v 5.,6. in 7. razredu (fleksibilna diferenciacija) uči skupine pri nivojskem pouku angleščine v 9. razredu (delna zunanja diferenciacija) izvaja dopolnilni in dodatni pouk angleškega jezika izvaja dodatno, individualno in skupinsko pomoč učencem je mentor angleške bralne značke pripravlja učence za tekmovanje iz angleškega jezika vodi angleški krožek za učence zadnje triade uči športno vzgojo od 4. do 9. razreda uči izbirni predmet šport za sprostitev ŠSP v 7. razredu, uči izbirni predmet šport za zdravje ŠZZ v 8. razredu, uči izbirni predmet izbrani šport IŠP v 9. razredu, vodi športni krožek – rokomet, nogomet zadolžen je za strokovno izvedbo letne šole v naravi s tečajem plavanja za učence 5. razreda in zadolžen je za strokovno izvedbo zimske šole v naravi s tečajem smučanja za 15 • • JOŽE LOVKA, absolvent FF • • • • • MARIJA MONTANIČ, • diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, mentor • • • • • učence 6. razreda je koordinator za izvedbo športnih dni na razredni in predmetni stopnji odgovoren je za vodenje telesnovzgojnega kartona uči glasbeno vzgojo od 5. do 9. razreda uči teorijo in inštrument na glasbeni šoli v Ribnici - oddelek Loški Potok sodeluje pri pripravi in izvedbi programov prireditev za javnost zadolžen je za akustično tehniko izvaja program jutranjega varstva za učence od 3. do 5. razreda uči v 1. razredu devetletke kot drugi strokovni delavec v obsegu 10 ur tedensko izvaja dopolnilni in dodatni pouk v 1. r izvaja dodatno, individualno in skupinsko pomoč učencem vodi otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor v obsegu 6 ur tedensko sodeluje pri pripravi in izvedbi programov prireditev za javnost izvaja (2 uri) v oddelku OPB2 – 2 skupina NUŠA ROŽANC Zaposlena na OŠ Sodražica in dopolnjuje na naši šoli: • uči angleški jezik v 4. in 5. razredu devetletke • izvaja interesne dejavnosti zgodnjega učenja tujega jezika – angleščina od 1. do 3. razreda • izvaja dodatno, individualno in skupinsko pomoč učencem ANDREJA CAR, vzgojiteljica predšolskih otrok, mentor, pedagoški vodja enote vrtca • • • izvaja program vzgojnega varstva v skupini otrok od 3 do 6 let starosti koordinira delo vzgojiteljic in sodeluje pri pripravi in izvedbi programov za javnost je vodja enote vrtca pri OŠ JOŽICA LAVRIČ, • vzgojiteljica predšolskih otrok, mentor izvaja program vzgojnega varstva kombiniranem oddelku vrtca 1 – 6 let VESNA MIKOLIČ, vzgojiteljica predšolskih otrok izvaja program vzgojnega varstva v kombiniranem oddelku (1 – 6 let) v enoti vrtca v Podpreski • v 16 ANDREJA BARTOL, sanitarni tehnik VANJA GREGORIČ, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, mentor TATJANA LAVRIČ vzgojiteljica predšolskih otrok URŠKA LEVSTEK vzgojiteljica predšolskih otrok • pomočnica vzgojiteljice v oddelku vrtca • izvaja program vzgojnega varstva v jasličnem oddelku vrtca v Loškem Potoku • pomočnica vzgojiteljice v oddelku vrtca • pomočnica vzgojiteljice v oddelku vrtca TEHNIČNO-ADMINISTRATIVNI DELAVCI ANICA DEBELJAK, • računovodja ekonomski tehnik CVETKA DEBELJAK, • poslovni sekretar administrativni tehnik STANE MIŠIČ, • hišnik, vzdrževalec elektrikar MARIJA KLEPAC, • gospodinjec na podružnični šoli ekonomski tehnik Podpreska • varuhinja (pomočnica vzgojiteljice) v enoti Podpreska (zagotavljanje sočasnosti) • članica HACCP skupine ANDREJA KOŠMERL, ekonomski tehnik • varuhinja (pomočnica vzgojiteljice) v enoti Podpreska JADRANKA BENČINA, kuharica • • kuharica za šolo in VVE v Loškem Potoku članica HACCP skupine ANA SULJIĆ, pomočnica kuharice • pomočnica kuharice v vrtcu in šoli v Loškem Potoku je članica HACCP-skupine • POSAMEZNE ZADOLŽITVE V ŠOLSKEM LETU 2010/2011 AKTIV VZGOJITELJIC - vodja – Andreja Car AKTIV UČITELJEV 1. TRIADE - vodja – Mojca Kebe AKTIV UČITELJEV 2. TRIADE - vodja – Renata Peterlin DRUŽBOSLOVNO - HUMANISTIČNI AKTIV - vodja – Bogdana Mohar 17 NARAVOSLOVNO - MATEMATIČNI AKTIV - vodja – Andrej Starc AKTIV UČITELJEV V ODDELKIH OPB - vodja – Jože Zidar Projekt: valeta - Mira Krže – program in izvedba - Jadranka Benčina in Ana Suljić, kuharica in pomočnica kuharice – priprava pogostitve - Stane Mišič, hišnik – pomoč pri pripravi scene - David Kovačič – scena Poletna šola v naravi s tečajem plavanja - Jani Mihelič - Helena Nosan Zimska šola v naravi s tečajem smučanja - Jani Mihelič Pevski zbor - otroški pevski zbor – Marija Montanič - mladinski pevski zbor – Marija Montanič Tekmovanja - koordinatorji: strokovni delavci predmetov, ki bodo prijavili učence na tekmovanje Bralna značka - 1. – 4. r. – razredni strokovni delavci - 5. – 9. r. – Bogdana Mohar, Helena Nosan DIFERENCIACIJA PRI POUKU V skladu s Pravilnikom o izvajanju diferenciacije pri pouku v OŠ in upoštevanju Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa OŠ predlagam, da v šolskem letu 2010/2011 v posameznih razredih izvajamo naslednje oblike diferenciacije: 1. Fleksibilna diferenciacija - - V 4. razredu fleksibilne diferenciacije še ne bomo izvajali. Učitelj po potrebi pouk notranje diferencira glede na sposobnosti in napredovanje učencev pri posameznih predmetih. V 5., 6. in 7. razredu bomo izvajali fleksibilno diferenciacijo pri slovenščini, angleščini in matematiki v obsegu do ¼ ur, namenjenih za ta predmet na letni ravni in sicer: - slovenščina - 35 ur - angleščina - 35 ur (v 6. in 7. razredu 35 ur in 25 ur v 5. razredu) - matematika - 35 ur 18 2. Diferenciacija v 8. in 9. razredu - V 8. razredu zaradi normativnih omejitev fleksibilne diferenciacije ne bomo izvajali. - V 9. razredu bomo pri slovenščini in angleščini izvajali diferenciacijo v obliki nivojskega pouka na treh ravneh zahtevnosti v dveh skupinah, pri katerih bo ena čista nivojska skupina (3. nivo) in kombinirana skupina (1. in 2. nivo). - V 9. razredu bomo pri matematiki izvajali diferenciacijo v obliki nivojskega pouka na treh ravneh zahtevnosti v dveh skupinah, pri katerih bo ena čista nivojska skupina (1. nivo) in kombinirana skupina (2. in 3. nivo). INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ Individualno in skupinsko pomoč za učence s posebnimi potrebami bodo v okviru predvidenih 0,5 ure na oddelek opravljali nekateri strokovni delavci v skladu z razdelitvijo letne učne obveznosti (tabela 2). Individualno pomoč za učence s posebnimi potrebami, ki jim je dodeljena z ustrezno odločbo, bodo izvajali: Št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Izvajalec Mira Krže Andrej Starc Bogdana Mohar Marjanca T. Rus Zvonka Košmrlj Nuša Rožanc Alenka Benčina (šolski pedagog) Marjana Šarič (defektolog POŠ Kočevje) Predmet MAT MAT SLO TJA SLO TJA Ure 3 2 4 5 2 2 11 3 Skupaj: 32 (Število ur in njihova razporeditev med strokovne delavce se lahko med šolskim letom spremeni glede na nove ali spremenjene odločbe.) DELO V ODDELKU, UČNA IN DELOVNA OBVEZNOST STROKOVNIH DELAVCEV VRTEC Delovna obveznost vzgojiteljice obsega poleg 30 ur neposrednega vzgojnega dela v oddelku: - pripravo na vzgojno delo, - načrtovanje in izvajanje dela, - delo s starši (roditeljski sestanki, pogovorne ure,..) - sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu, - strokovno spopolnjevanje, - drugo delo v dogovoru z vodjo vrtca oz. ravnateljico. 19 Delovna obveznost pomočnice vzgojiteljice obsega poleg 35 ur neposrednega dela v oddelku: - sodelovanje z vzgojiteljico pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku, - opravljanje drugih nalog, povezanih z dejavnostjo v vrtcu, - vodenje pedagoške dokumentacije, - strokovno spopolnjevanje, - delo s starši, - drugo delo v dogovoru z vodjo vrtca oz. ravnateljico. DELO UČITELJA (obseg vzgojno-izobraževalnega dela - 119. člen ZOFVI ) Delovna obveznost učitelja obsega učno obveznost in druge oblike organiziranega dela z učenci, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Priprava pouka obsega: - sprotno vsebinsko in metodično pripravo, - pripravo didaktičnih pripomočkov. Drugo delo obsega: - sodelovanje s starši, - sodelovanje v strokovnih organih šole, - opravljanje nalog razrednika, - organizirano strokovno izobraževanje in spopolnjevanje, - zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, - mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, - mentorstvo pripravnikom, - urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov, .. - organiziranje kulturnih, športnih, tehniških in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci,… - pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola, in - opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. DELOVNI ČAS, LETNI DOPUST Delovni čas učiteljev poteka od zjutraj med 7. in 8. uro do med 15. in 16. uro popoldne po trenutno veljavnem urniku in zadolžitvah, opredeljenih z LDN. Delovni čas v upravi in tehnični službi poteka od zjutraj med 6. in 7. uro do popoldne med 14. in 15. uro. Delovni čas v enoti VVE poteka med 5.30 do 15.30 ure oziroma glede na potrebe staršev varovancev. Delovni čas v kuhinji se začne med 5.30 in 7. uro in konča med 13.30 do 15.00 uro. 20 Letni dopust strokovni delavci koristijo v času jesenskih, novoletnih, zimskih, prvomajskih in poletnih počitnic, določenih s Pravilnikom o šolskem koledarju in podrobnejšimi navodili o šolskem koledarju. Strokovni delavci manjkajoče dneve med pripadajočim letnim dopustom in dejanskimi prostimi dnevi, določenimi s šolskim koledarjem, opravijo z nadomeščanji, interesnimi dejavnostmi, varstvom in drugim pedagoškim delom do konca šolskega leta. . V času od 16. 06. do 29. 06. 2011, ko so v skladu s šolskim koledarjem predvideni izpiti za učence 9. razredov in 27. 06. do 08. 07. 2011 in 18. 08. do 31. 08. 2011, ko so v skladu s šolskim koledarjem predvideni predmetni in popravni izpiti, je prisotnost in delo na šoli za strokovne delavce, ki so imenovani v komisije za opravljanje popravnih ali predmetnih izpitov, predvidena od 8. do 13. ure. DNEVI DEJAVNOSTI 1. razred Kulturni dnevi: 1. Lutkovna predstava ali Pikin festival (september) 2. Ob slovenskem kulturnem prazniku (februar) 3. Materinski dan (marec) 4. Zaključek bralne značke (april) Naravoslovni dnevi: 1. Skrb za zdrave zobe (november) 2. Zdrava prehrana (april) 3. Gozd spomladi; obisk Kekčeve dežele (junij) Tehniški dnevi: 1. Promet (november) 2. Krasitev šole (december) 3. Evakuacija in čistilna akcija (april) Športni dnevi: 1. Kros (september) 2. Jesenski pohod (oktober) 3. Sankanje, smučanje (januar) 4. Spomladanski pohod (marec) 5. Športne igre (junij) 2. razred Kulturni dnevi: 1. Lutkovna predstava ali Pikin festival (september) 2. Pred kulturnim dnem (februar) 3. Zaključek BZ (april) 4. Zaključna ekskurzija – Kekčeva dežela (junij) 21 Naravoslovni dnevi: 1. Svetovni dan zdravja – zdrava prehrana (oktober) 2. Zmešam in ločim (november) 3. Na vrtu, travniku in polju (maj) Tehniški dnevi: 1. Krasitev šole (december) 2. Promet (november) 3. Evakuacija in čistilna akcija (april) Športni dnevi: 1. Jesenski kros (september) 2. Pohod jeseni (oktober) 3. Sankanje, smučanje (januar) 4. Pohod (marec) 5. Športne igre (junij) 3. razred Kulturni dnevi: 1. Lutkovna predstava ali Pikin festival (oktober) 2. Slovenski kulturni praznik (februar) 3. Zaključek BZ (april) 4. Zaključna ekskurzija – Kekčeva dežela (junij) Naravoslovni dnevi: 1. Bolezni in poškodbe (december) 2. Evakuacija in čiščenje okolice (april) 3. Mreže in zemljevidi (junij) Tehniški dnevi: 1. Promet (november) 2. Krasitev šole (december) 3. Vreme (maj) Športni dnevi: 1. Jesenski pohod (september) 2. Kros (oktober) 3. Sankanje, smučanje (januar) 4. Spomladanski pohod (april) 5. Športne igre (junij) 4. RAZRED Kulturni dnevi: 1. Gledališka predstava (februar) 2. Ob slovenskem kulturnem prazniku (februar) 3. Zaključek BZ (april) 22 Naravoslovni dnevi: 1. Svet spoznavam s čutili (januar) 2. Čistilna akcija in evakuacija (april) 3. Zaključna ekskurzija – Notranjska (junij) Tehniški dnevi: 1. Vozilo s pogonom na gumo (oktober) 2. Hišica iz kartona (oktober) 3. Izdelovanje okraskov in krasitev šole (december) 4. Električni krog s svetilnikom (maj) Športni dnevi: 1. Kros (september) 2. Jesenski pohod (oktober) 3. Sankanje, smučanje (januar) 4. Spomladanski pohod (marec) 5. Športne igre (junij) 5. RAZRED Kulturni dnevi: 1. Gledališka predstava (februar) 2. Ob slovenskem kulturnem prazniku (februar) 3. Zaključek BZ (april) Naravoslovni dnevi: 1. Ljubljanski grad in muzeji (marec) 2. Slovenska obala (junij) 3. Zaključna ekskurzija – Notranjska (junij) Tehniški dnevi: 1. Tudi doma se dogajajo nesreče (september) 2. Izdelovanje okraskov in krasitev šole (december) 3. Evakuacija in čistilna akcija (april) 4. Igrača ni samo za igranje (junij) Športni dnevi: 1. Kros (september) 2. Sankanje, smučanje (januar) 3. Kolesarski spretnostni poligon (maj) 4. Plavanje (junij) 5. Pohod ali športne igre (junij) 23 DNEVI DEJAVNOSTI OD 6. DO 9. RAZREDA VSEBINA/RAZRED/KRAJ IZVEDBE DNEVI DEJAVNOSTI (2010/2011) 6. RAZRED 1. KULTURNI DNEVI 7. RAZRED Slovenski kulturni praznik 3. Zaključek BZ 1. ŠPORTNI DNEVI 3. Kros Pohod Športne igre Svetovni dan hrane/zdravja 2. Arboretum (18. 4. 2011) CŠOD 3. Življenjski prostor – travnik Zdravje: odvisnosti, razvade (spomladi) 1. Uporaba odpadnih materialov – ekološki TD 2. Promet 4. Pohod Zimski športni dan 1. 3. CŠOD Ogled skokov v Planici 5. TEHNIŠKI DNEVI CŠOD V zimski ŠVN 4. NARAVOSLOVNI DNEVI 9. RAZRED Gledališka predstava, muzej (spominska hiša, galerija) 2. 2. 8. RAZRED CŠOD CŠOD GN Svet. dan hrane/zdravja Šola za življenje CŠOD Arboretum GN Lesnina (spomladi) CŠOD CŠOD GT Bivalno okolje CŠOD CŠOD (18. 4. 2011) GT Opremljanje prostorov Krasitev šole pred novim letom Evakuacija, čistilna akcija (sobota, 16. 4.) 24 - podrobnejši program interdisciplinarnih ekskurzij pripravijo Marija Košir in strokovni delavci 1. in 2. triade (smer, vsebina – korelacija z ostalimi dejavnostmi) - program športnih dni pripravijo Jani Mihelič in strokovni delavci 1. in 2. triade. - program prireditev za javnost pripravijo: - Bogdana Mohar - Marija Montanič - Jože Lovka - David Kovačič V sodelovanju s strokovnimi delavkami vrtca, 1. in 2. triade (srečanje potoških pevskih zborov – december, 8. februar, Korajža velja in odprti dan šole, srečanje otroških pevskih zborov, zaključna prireditev za osnovnošolce,…) KULTURNI DNEVI Učenke in učenci spoznavajo različna jezikovna, družboslovna in umetnostna področja, naravne vrednote in vrednote človeške družbe ter jih med seboj povezujejo. V izvajanju kulturnih dni so učenke in učenci aktivni, t. j. dejavnosti načrtujejo ter sprejemajo, doživljajo in se izražajo. Navajajo se na sprejemanje in vrednotenje lastnega dela, dela sošolk in sošolcev ter odraslih. Učenke in učenci si z dnevi kulturnih dejavnosti razvijajo ustvarjalnost, sposobnost dojemanja spoznanj družboslovnih ved in jezikoslovja, doživljanje umetniške besede, barv, oblik, zvoka in giba ter prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine njenih sestavnih delov. ŠPORTNI DNEVI Učenke in učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem izražanju in ustvarjalnosti, se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje, spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade. Učenke in učenci se seznanjajo z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v prostem času, usposabljajo se za samostojne športne dejavnosti. Ob povezavi z načeli in cilji zdravstvene vzgoje in naravoslovnimi dnevi se zavedajo pomena varovanja okolja in zdravja, oblikujejo si spoštovanje do narave. NARAVOSLOVNI DNEVI Učenke in učenci aktivno in sistematično dopolnjujejo in poglabljajo teoretično znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom, in ga povezujejo v nove kombinacije. Dejavnosti jih spodbujajo k samostojnemu in kritičnemu mišljenju, omogočajo uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela (terensko, laboratorijsko delo itd.). 25 Učenke in učenci aktivno opazujejo, spoznavajo in doživljajo pokrajino kot celoto in posamezne sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave. Učenke in učenci intenzivno doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote, oblikujejo pozitiven odnos do narave, življenja, učenja in dela. Učenke in učenci se zavedajo pomena varovanja zdravja in okolja. TEHNIŠKI DNEVI Učenke in učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj oblikujejo rešitev in jo preverijo. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo, skupaj s sošolkami in sošolci zbirajo podatke o tehničnih zbirkah, primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Ob oblikovanju razstav izmenjujejo izkušnje in ideje, skušajo izboljšati obstoječe tehnične rešitve ter uporabljajo nove informacijske tehnologije. V prehodnem obdobju se dva TEHNIŠKA in dva NARAVOSLOVNA dneva načrtujeta le še 9. razredu z GOSPODINJSKIMI vsebinami (20 ur za dan dejavnosti). To je tudi zadnji deveti razred, ki je začel obiskovati devetletni program v 7. razredu, v katerega je vstopil s 5. razreda osemletke. DRUGO DELO Skrb za urejenost učilnic in ostalih šolskih prostorov je določena v šolskem hišnem redu. Čiščenje okolice šole in igrišča Čiščenje okolice šole in igrišča na razredni in predmetni stopnji izvajajo učenci z razredniki in hišnikom tedensko po razporedu. Razpored pripravi Jože Lovka. Čiščenje okolice podružnične šole Podpreska vodi Alenka Kalič. Po potrebi se za pomoč dogovori s hišnikom ali KS. SPOMINSKI DNEVI SPOMINSKI DAN Mednarodni dan miru Mednarodni teden otroka Svetovni dan hrane Dan OZN Dan reformacije in varčevanja Dan spomina na mrtve Dan Rudolfa Maistra Mednarodni dan boja proti AIDS-u Dan človekovih pravic Dan samostojnosti in enotnosti Slovenski kulturni praznik Pust Mednarodni dan knjig za otroke Svetovni dan zdravja ČAS 19. september 1. - 7. oktober 16. oktober 24. oktober 31. oktober 1. november 23. november 1. december 10. december 26. december 8. februar februar 2. april 7. april VODJA Košir Vsi str. delavci Potisek Košir Košir, Potisek, Mohar Mohar, Lovka, Košir Potisek Benčina Košir Mohar, Montanič, Vsi str. delavci Košmrlj Potisek 26 Dan Zemlje Svetovni dan knjige Dan upora proti okupatorju Mednarodni dan RK Dan upora proti okupatorju Svetovni dan boja proti kajenju Mednarodni dan varstva okolja Dan državnosti 22. april 23. april 27. april 8. maj 27. april 31. maj 5. junij 25. junij Košir, Potisek, Mihelič Košmrlj Košir Potisek Košir Potisek Košir, Potisek, Mihelič Mohar, Montanič Spominski dan obeležimo skupaj z učenci s posterji na oglasni deski, razstavami, predavanji, oddajami šolskega radia, obiskom grobov za 1. november, ... INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE 2010/2011 Za učence 4. in 5. razreda je v programu ena ekskurzija kot naravoslovni dan. Izvedena bo v spomladanskem terminu. - ekskurzija za 4. in 5. razred: Dinarski svet Notranjske Loški Potok – Cerknica – Postojna – Predjama – Močilnik Za učence od 6. do 9. razreda je v programu ena interdisciplinarna ekskurzija. Izvedli jo bomo v jesenskem terminu. - ekskurzija za 6. in 7. razred: Primorski svet Slovenije Loški Potok – Lipica – Sežana – Tomaj – Štanjel – Solkan - ekskurzija za 8. in 9. razred: Panonski svet Slovenije Loški Potok – Ptuj – Gorišnica – Veržej – Velika Polana Na ekskurzijah v slovenske pokrajine učenci razvijajo prostorske predstave, neposredno opazujejo geografske procese in pojave v okolju in proučujejo pokrajino. S tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk. Ob spoznavanju in doživljanju lepot in naše naravne in kulturne dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine, zavest pripadnosti našemu narodu. Hkrati razvijajo odgovoren odnos do naravnega in družbenega okolja. Strokovni delavci učence pred odhodom na ekskurzijo dobro pripravijo, seznanijo s cilji, potjo ekskurzije, učencem od 4. do 9. razreda glede na starostno stopnjo razdelijo zadolžitve (orientacija, spremljanje in označevanje poti na zemljevidu, opazovanje na izbranih lokacijah, reševanje nalog z delovnega lista, pripravo dela poti po literaturi, poročanje, nabiranje vzorcev prsti, kamnin, rastja). Po vsaki ekskurziji strokovni delavec z učenci opravi analizo in preveri, v kolikšni meri so bili realizirani cilji ekskurzije. Ravnatelj določi datum za izvedbo strokovne ekskurzije v skladu z letnim delovnim načrtom. Nosilec izvedbe se s tajnico dogovori o rezervaciji prevozov. 27 Naloge nosilcev dni dejavnosti oz. strokovnih ekskurzij: • odda izpolnjen obrazec ravnatelju (vsaj 2 dneva prej), • pravočasno obvesti tajništvo za rezervacijo prevoza, • spremljevalcem in učencem da navodila in obvestila o poteku dneva, • obvesti vodjo šolske prehrane za malico (vsaj 2 dneva prej), • obvesti Miro Krže o nadomeščanju pouka. INTERESNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST - Bralna značka (1.– 4. r.) - Bralna značka (5. r.) - Bralna značka (7., 8., 9. r.) - Angleška bralna značka - Pravljični krožek (1. r.) - Pravljični krožek (2. r.) - Dramsko-pravljični krožek (3. r.) - Ročna dela - Kolesarski krožek - Modelarstvo - Fizikalni krožek - Dramsko-recitacijski krožek - Krožek RK - Angleški krožek - Angleški krožek 1 - Angleški krožek 2 - Angleški krožek 3 - Multimedijski krožek - Rokomet - Zgodovinski krožek - Zlati sonček - Mažorete - OPZ - MPZ MENTOR razredni strokovni delavci Helena Nosan Bogdana Mohar Marjanca Tratnik – Rus Mojca Kebe Anita Mate Turk Almira Levstek Renata Peterlin Andrej Starc Andrej Starc Mira Krže Bogdana Mohar Marija Potisek Marjanca T. Rus Nuša Rožanc Nuša Rožanc Nuša Rožanc David Kovačič Jani Mihelič Marija Košir Almira Levstek Klavdija Križ Potisk Marija Montanič Marija Montanič Posamezna dejavnost se bo v šolskem letu izvajala v primeru zadostnega števila prijavljenih učencev. VZDRŽEVANJE REDA, DISCIPLINE IN DOBREGA POČUTJA NA OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA LOŠKI POTOK • • • • KAJENJE NA ŠOLI NI DOVOLJENO. STROKOVNI DELAVCI SO UČENCEM ZA VZGLED. Strokovni delavci pridejo na delo 15 minut pred pričetkom prve ure pouka. V zbornici si preberejo aktualne sprotne informacije, pregledajo pošto, dobijo sporočila od vodstva šole in šolske svetovalne službe. Dežurstvo se prične ob 7.30 uri in konča ob 13.30 uri. Dežurni učitelj pred poukom odklene učilnice. Strokovni delavci, ki imajo prvo uro pouk, gredo v razred 2 minuti pred začetkom ure, so z učenci, se pripravijo na pouk ali pa so na razpolago učencem. 28 • • • • • • • • • • • • Učenci, ki imajo pouk v telovadnici, vedno čakajo učitelja na hodniku v 1. nadstropju. Strokovni delavci v krajših odmorih prihajajo v zbornico, zamenjajo dnevnike, nato pa so med učenci in se pripravljajo na naslednjo učno uro ali pa izkoristijo čas za razgovore z učenci. Pri uri se učitelj trudi, da v največji možni meri izkoristi čas za aktivno učno-vzgojno delo učencev. V času odmora dežurni strokovni delavci vestno opravljajo dežurstvo po razporedu. Učilnice se med posameznimi dopoldanskimi odmori ne zaklepajo. V vseh odmorih so učilnice odprte. V krajših odmorih učenci le zamenjajo učilnice. Kontrolo v času malice (kulturno uživanje hrane) vodi dežurni učitelj. O tem dela analize in jih posreduje na učiteljskih sejah in sejah sveta staršev. Učenci ne smejo uporabljati mobilnih telefonov. Strokovni delavci izvajajo z učenci minuto za zdravje. Ko so v dopoldanskem času strokovni delavci prosti, lahko delajo v kabinetu ali zbornici. Po končanem pouku strokovni delavci oddajo DNEVNIKE V ZBORNICO. Ocene se vpisujejo v redovalnice in program Lopolis sproti. Redovalnice in dnevniki se ne puščajo v razredih ali kabinetih in se ne nosijo domov. VEDENJE UČENK IN UČENCEV OŠ DR. ANTONA DEBELJAKA Pravila, ki urejajo delo in vedenje posameznika v skupnosti V vodstvu šole si želimo, da bi naša šola opravičila in še utrdila sloves dobre šole. Da bi delo na šoli lahko potekalo nemoteno in da bi vložen trud vsakega posameznika dal kar najboljše rezultate, se moramo držati določenih pravil, ki uravnavajo delo in vedenje posameznika v skupnosti. UČENKE IN UČENCI NAŠE ŠOLE SMO SPREJELI NASLEDNJE DOGOVORE: 1. Točnost pri obiskovanju pouka 2. S strokovnimi delavkami in strokovnimi delavci se trudimo, da bi ure maksimalno izkoristili: • k pouku prihajamo pripravljeni, • delo, ki ga opravljamo med uro, tudi dokončamo, • skrbimo za mir in delovno razpoloženje med učnimi urami. 3. Odmor je namenjen vsem, zato je potrebna vzajemna obzirnost: • krajši odmor služi pripravi na naslednjo uro (menjava učilnice), • daljši odmor služi počitku in mirnemu pogovoru v učilnicah in na hodniku, • po zvonjenju ob koncu odmora smo v razredu, • neupoštevanje pravil in hišnega reda lahko predstavlja kršenje šolskih pravil. 4. Na naši šoli ni dovoljeno tekanje in prerivanje: • mirno menjamo učilnice, • na stopnišču velja desno pravilo. 29 5. Na šoli ni dovoljeno kričanje: • hrup je pomemben onesnaževalec okolja, ki povzroča utrujenost, glavobol in nervozo. 6. Kosila in malice: • v jedilnici se kulturno obnašamo, • skrbimo za čistočo in red pri uživanju malice, • v jedilnici smo najmanj do 9.45 ure. 7. Oprema šole: • pazimo na čistočo sanitarij, • skrbimo za urejenost učilnic in razstavljene predmete (mize, stoli in stene niso namenjene pisanju), • skrbimo za čistočo in urejenost okolja, • obuti smo v copate; v primeru, da jih pozabimo, si jih lahko sposodimo v zbornici, kamor jih tudi vrnemo. 8. Na šoli ne krademo, sošolkam in sošolcem ne skrivamo garderobe in drugih predmetov. 9. V šolo ni dovoljeno prinašati in uporabljati mobilnih telefonov. Učenci lahko za nujne klice uporabljajo telefone, ki se nahajajo v stavbi šole, z dovoljenjem kateregakoli učitelja. Ker prinašanje in uporaba mobilnih telefonov v šoli ni dovoljena, šola ne prevzame nikakršne odgovornosti v zvezi z morebitno izgubo ali odtujitvijo mobilnega telefona. 10. Pozdravljanje: • znamo glasno pozdraviti, se zahvaliti, opravičiti, • imamo lep odnos do obiskovalcev naše šole. 11. Medsebojna pomoč in spoštovanje vsakega dela na šoli: • cenimo delo sošolk in sošolcev, strokovnih delavcev in učiteljev, pa tudi ostalih delavcev šole, • za nasilje ni opravičila. 12. Skrb za urejen izgled: • skrb za osebno higieno in primerno oblačenje, • izgled učenk in učencev naj bo čimbolj naraven (brez dodatnega ličenja). 13. Odnos do drugih učenk in učencev: • spoštujemo drugačnost sošolk in sošolcev in se trudimo razumeti drug drugega, • radi se pogovarjamo in smo prijazni drug z drugim. 30 SODELOVANJE S STARŠI RODITELJSKI SESTANKI • sreda, 22. septembra: skupni roditeljski sestanek: - predstavitev programa življenja in dela šole • razredni roditeljski sestanki (najmanj trije v šolskem letu): 1. sreda, 22. septembra – po skupnem roditeljskem sestanku 2. sreda, 9. februarja – ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja na temo analiza vzgojno-izobraževalnega dela razreda 3. tretji razredni roditeljski sestanek načrtujejo razredniki 4. temo in čas tretjega roditeljskega sestanka določijo razredniki skupaj s šolsko svetovalno službo glede na potrebe razreda oziroma staršev GOVORILNE URE bodo vsako drugo sredo v mesecu od 16.00 do 18.00, razen v mesecu juniju, ko bodo govorilne ure prvo sredo, sicer pa: Loški Potok 13. oktobra 10. novembra 08. decembra 12. januarja 09. februarja - razredni roditeljski sestanki 09. marca 13. aprila 11. maja 01. junija (prva sreda) Podpreska 14. oktobra 11. novembra 09. decembra 13. januarja 10. februarja - razredni roditeljski sestanki 10. marca 14. aprila 12. maja 02. junija (prvi četrtek) Govorilne ure na podružnični šoli v Podpreski bodo vsak drugi četrtek v mesecu od 16.00 do 18.00, razen v mesecu juniju, ko bodo govorilne ure prvi četrtek. Po predhodnem dogovoru s starši se lahko razredniki dogovorijo tudi za drugačen čas govorilnih ur. Strokovni delavci morajo sproti obveščati starše o napredovanju ali morebitnih težavah učencev, po potrebi tudi pisno. Posebno težo bodo imeli tudi oddelčni roditeljski sestanki ob zaključku posameznega ocenjevalnega obdobja, kjer po potrebi sodelujejo tudi ostali strokovni delavci, ki poučujejo v oddelku. V času govorilnih ur morajo biti na razpolago staršem strokovni delavci vseh predmetov in ne samo razredniki! Starši lahko dobijo informacije o napredovanju svojih otrok pri posameznem predmetu tudi v dopoldanskem času, zato vsi strokovni delavci predvidijo eno uro v 31 tednu, ko so dosegljivi za starše. Razredniki pisno obvestijo starše, kateri dan in uro v tednu se lahko individualno pogovorijo z strokovni delavci posameznih predmetov. RAZPORED INDIVIDUALNIH RAZGOVOROV ZA STARŠE V DOPOLDANSKEM ČASU Razred 1. r. 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. 2.r., 3.r. Ime in priimek učitelja Mojca Kebe Marija Montanič Anita M. Turk Almira Levstek Renata Peterlin Helena Nosan Jani Mihelič Andrej Starc Marija Košir Mira Krže Marija Potisek Marjanca Tratnik – Rus David Kovačič Bogdana Mohar Zvonka Košmrlj Jože Lovka Jože Zidar Alenka Benčina Nuša Rožanc Alenka Kalič Dan Ponedeljek Ponedeljek Sreda Četrtek Sreda Ponedeljek Ponedeljek Ponedeljek Sreda Sreda Četrtek Torek Sreda Torek Ponedeljek Torek Četrtek Ponedeljek Sreda Ponedeljek Ura 1135 - 1220 1135 - 1220 1135 - 1220 1135 - 1220 1045 - 1130 1045 - 1130 1135 - 1220 0955 - 1040 0955 - 1040 1135 - 1220 0850 - 0935 0850 - 0935 0850 - 0935 0850 - 0935 1045 - 1130 0955 - 1040 1420- 1505 1330 - 1415 1330 - 1415 1155 - 1240 RAZPORED INDIVIDUALNIH RAZGOVOROV ZA UČENCE V DOPOLDANSKEM ČASU Razred 1. r. 1. r. 2. r. 3. r. 4. r. 5. r. 6. r. 7. r. 8. r. 9. r. 2. r., 3. r. Ime in priimek učitelja Mojca Kebe Marija Montanič Anita M. Turk Almira Levstek Renata Peterlin Helena Nosan Jani Mihelič Andrej Starc Marija Košir Mira Krže Marija Potisek Marjanca Tratnik – Rus David Kovačič Bogdana Mohar Zvonka Košmrlj Jože Lovka Jože Zidar Alenka Benčina Nuša Rožanc Alenka Kalič Dan Petek Torek Četrtek Torek Četrtek Sreda Ponedeljek Ponedeljek Sreda Sreda Četrtek Torek Sreda Torek Ponedeljek Torek Četrtek Ponedeljek Sreda Četrtek Ura 11 - 1220 1225 - 1310 1135 - 1220 1135 - 1220 0955 - 1040 0800 - 0845 1045 - 1130 1045 - 1130 1045 - 1130 0850 - 0935 0800 - 0845 0955 - 1040 0955 - 1040 1045 - 1130 0955 - 1040 1045 - 1130 1135 - 1220 1225 - 1310 0955 - 1040 1155 - 1240 35 32 ORGANI UPRAVLJANJA ZAVODA SVET STARŠEV Sestajal se bo po potrebi in pred vsako sejo sveta šole, najmanj pa v mesecu septembru, januarju in maju oziroma juniju. Pristojnosti sveta staršev: • predlaga in daje soglasje k nadstandardnemu programu, • daje mnenje k predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, • razpravlja o vzgojno-izobraževalni problematiki, • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. SVET ŠOLE Sestal se bo najmanj trikrat letno, in sicer v mesecu septembru, februarju in juniju. Obravnaval bo vso problematiko, za katero je v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi zadolžen. Pristojnosti sveta šole so opredeljene z Odlokom o ustanovitvi: • imenuje in razrešuje ravnatelja, • sprejema program razvoja šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, • odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, • obravnava poročilo o vzgojni oz. izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, • o pritožbah staršev v zvezi vzgojnim oz. izobraževalnim delom, • opravlja druge naloge, določene z zakonom in odlokom o ustanovitvi. PEDAGOŠKO VODENJE ŠOLE RAVNATELJ Ravnatelj je osrednja osebnost šole, ki skrbi za stike in povezave z: • Ministrstvom za šolstvo in šport • Zavodom za šolstvo in šport • ustanoviteljem šole • delavci šole • učenci • starši • zainteresirano javnostjo,… Ravnatelj je oblikovalec delovnega razpoloženja v zbornici, je in mora biti idejni vodja, organizator, pisec vizije in elementov LDN in šolske publikacije. Ravnatelj mora spremljati dogajanja na področju zakonodaje, sprememb in novosti na področju predmetnika in učnih načrtov. Kritično mora spremljati razvoj na področju metodičnih, didaktičnih, psiholoških in drugih znanj, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom. Skrbi za lastno inovativnost in inovativnost šole. 33 Področja – vsebine ravnateljevega dela pri vodenju šole • Organizacija življenja in dela šole: - odgovarja za organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, - odgovarja za strokovno zasedbo delovnih mest, - odgovarja za primerne materialne pogoje dela in videz šole, - skrbi in odgovarja za primerno opremljenost šole s sodobno učno tehnologijo, učnimi pripomočki, učili in strokovno literaturo. • Pedagoško vodenje: - planira vzgojno-izobraževalno delo, - spremlja in koordinira vzgojno-izobraževalni proces, - analizira, vrednoti, ocenjuje dosežke. • Ravnatelj je spodbujevalec, iniciator pri posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela šole: - zato kritično spremlja in tehta vse novosti, ki jih ponuja sodobna pedagoška teorija, - spodbuja nove postopke in ideje v zvezi z uvajanjem sprememb in izboljšav pri pedagoškem delu, - svojim sodelavcem mora zaupati soodgovornost za uspeh pri uvajanju novosti, - tudi sam mora biti inovativen pri uporabi metod in postopkov ter pripomočkov, ki so mu lahko v oporo in pomoč pri poslovnem in pedagoškem vrednotenju in odločanju, - skrbeti mora za timsko delo in dobro delovno razpoloženje. • Šolski poslovnež (menedžer) - skrbi za finančno poslovanje in vodenje, - skrbi za strokovno povezovanje in vodenje, saj je odgovoren za delo šole kot celote, odgovoren do vseh zaposlenih, do učencev in njihovih staršev oziroma skrbnikov. • Spremljanje vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega dela - Načrtovana je vsaj ena hospitacija v dogovoru s strokovnimi delavci. - Tekom šolskega leta ravnatelj pripravi načrt spremljanja – hospitacij, ki ga objavi na oglasni deski zbornice in vrtca. Posebna pozornost pri spremljavi bo namenjena programom v devetletki. - Ravnatelj bo opravil tudi vse predpisane hospitacije, namenjene učiteljem pripravnikom, študentom in dijakom na praksi. VODJA VRTCA - pripravlja letni delovni načrt in publikacijo vrtca, - organizira, koordinira in usklajuje delo v vrtcu, - izvaja vzgojno delo, - ureja nadomeščanja odsotnih delavcev, - organizira in usklajuje dodatne dejavnosti, - organizira in spremlja dodatne zadolžitve v okviru delovnih obveznosti strokovnih delavcev po letnem delovnem načrtu, - organizira in koordinira strokovno spopolnjevanje in delo strokovnih aktivov, - opravlja druge naloge v dogovoru z ravnateljem. 34 STROKOVNI ORGANI ŠOLE UČITELJSKI IN VZGOJITELJSKI ZBOR ŠOLE sestavljajo vsi strokovni delavci šole in vrtca. Učiteljski in vzgojiteljski zbor šole razpravlja o problematiki na svojih pedagoških konferencah, ki jih sklicuje ravnatelj, ki vodi učiteljski in vzgojiteljski zbor. Učiteljski in vzgojiteljski zbor: • obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojnoizobraževalnim delom, • daje mnenje o letnem delovnem načrtu, • predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti, • odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, • daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja, • odloča o vzgojnih ukrepih in • opravlja druge naloge v skladu z veljavno zakonodajo. ODDELČNI UČITELJSKI ZBOR sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku, po potrebi pa sodelujejo pri delu oddelčnega učiteljskega zbora tudi svetovalni in drugi strokovni delavci. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in s tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. RAZREDNIK vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z veljavno zakonodajo. STROKOVNI AKTIVI Strokovni aktiv v šoli sestavljajo strokovni delavci istih predmetnih področij. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega dela, obravnava pripombe staršev in učencev ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. 35 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA 2. SVETOVALNO DELO Z UČENCI a) SKUPINSKO IN INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI - neposredna pomoč učencem z učnimi težavami in integriranimi učenci s posebnimi potrebami v okviru vseh oddelkov skozi vse leto koordinacija dela z nadarjenimi učenci in z učenci z učnimi in drugimi težavami svetovalno delo z učenci za izboljšanje kvalitete učenja (učna pomoč, razvijanje učnih strategij, metod in tehnik učenja, učnih navad ipd) spremljanje prvošolcev, pomoč pri premagovanju začetnih težav v 1. in 2. razredu korekcijske vaje za učence s SUT v 3. in 4. razredu devetletke (motnje branja in pisanja, motnje računanja, pozornost in koncentracija..) mentorstvo in vodenje šolske skupnosti in šolskega parlamenta b) DELO S CELIM RAZREDOM - skupinski diagnostični narek v 3. razredu za odkrivanje SUT (motnje branja in pisanja) poklicna orientacija v 9. razredu – informiranje, individualni razgovori, anketa poklicnih interesov, vpis generacije v srednješolske programe, spremljanje in svetovanje poklicna orientacija v 8. razredu v okviru vsebin pouka državljanska vzgoja in etika (2 uri) vpis otrok v 1. razred nadomeščanje učiteljev pri pouku naravoslovni dnevi (šola za življenje, odvisnosti) 2. SVETOVALNO IN POSVETOVALNO DELO Z UČITELJI - neposredna pomoč učiteljem in posvetovalno delo pri izboljšanju učinkovitosti poučevanja (pomoč pri načrtovanju nivojskega pouka, fleksibilne diferenciacije, ocenjevanje, projekti, itd) izvedba evidentiranja in identifikacije po konceptu za odkrivanje nadarjenih učencev v sodelovanju z učitelji (predlogi, lestvice, načrtovanje dela) sooblikovanje individualiziranih programov za nadarjene učence, učence z učnimi težavami in druge učence s posebnimi potrebami neposredna pomoč učiteljem pri uresničevanju individualiziranih programov sodelovanje pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev na šoli posvetovanje glede učne in druge problematike 3. SVETOVALNO IN POSVETOVALNO DELO S STARŠI - individualno svetovanje staršem o prilagojenih oblikah in metodah učenja, o uspešnih strategijah pridobivanja znanja, razvijanja interesov, oblikovanja ustreznih učnih in delovnih navad, o vzgojni in drugi problematiki 36 - organiziranje ali izvajanje predavanj ali delavnic za starše / problemi s šolo, vzgojo, odraščanjem, komunikacijo, zrelost za šolo, organiziranost srednjih šol in vpisni postopek/ razgovori ob vpisu v šolo govorilne ure za starše posvetovanje in razgovori ob izbiri srednješolskih programov za devetošolce 4. SODELOVANJE Z OSTALIMI STROKOVNIMI SODELAVCI IN USTANOVAMI - sodelovanje in posvetovanje z logopedsko službo, mobilno defektološko službo, s kliničnim psihologom in zdravnikom. sodelovanje z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE, CIPS–om, CENTROM Z SOCIALNO DELO, POSTAJO MILICE, ZDRAVSTVENIM DOMOM, SVETOVALNIM CENTROM Z OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE, ZAVODOM ZA ŠOLSTVO in drugimi institucijami . 5. SODELOVANJE Z VODSTVOM ŠOLE - pri spremljanju in evalvaciji vzgojno-izobraževalnega dela na področju učenja in poučevanja pri preverjanju in zagotavljanju ustreznih pogojev za integracijo učencev s posebnimi potrebami pri pripravi razvojnega načrta šole za področja učenja in poučevanja in vzgojnega načrta pri reševanju aktualne pedagoške problematike 6. ADMINISTRATIVNA DELA ZDRAVSTVENA VARNOST, ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI UČENCEV IN PREPREČEVANJE NASILJA Zobozdravstvene dejavnosti • Sistematski preventivni pregled za učence od 1. do 9. razreda. • Tekmovanje za čiste zobe od 1. do 5. razreda. • Preventivna zaščita zob – 1x mesečno z Aminofluoridom od 2. do 5. razreda Preventivni sistematski pregledi in zdravstvena vzgoja • Osebna higiena in zdrav način življenja - 1. razred • Koristne navade za zdravo življenje, zdrav življenjski slog, pravilna drža telesa - 3. razred • Puberteta, menstruacija, škodljivost kajenja – 6. razred • Spolni razvoj, kontracepcije, medosebni odnosi, pomen gibanja za zdravo življenje – 8. razred Sodelovanje z medicinsko sestro pri dejavnostih v okviru obveznega programa OŠ • Naravoslovni dan za 1. razred: Skrb za ohranjaje zdravja zob in ustne votline 37 • • • • • Naravoslovni dan za 9. razred: Šola za življenje (spolno prenosljive bolezni, kontracepcija in ogled ginekološke ambulante) Naravoslovni dan ZDRAVJE – zdrava prehrana in odvisnosti od hrane za predmetno stopnjo Priprava na tekmovanje iz znanja v sladkorni bolezni v okviru interesne dejavnosti za predmetno stopnjo Projekt »Ne igraj se z ognjem« v 4. razredu Delavnica Alkohol in mladi ter vsebine s področja odvisnosti v okviru pouka državljanska vzgoja in etika v 7. in 8. razredu, v okviru pouka biologija ter razrednih ur za predmetno stopnjo. Glede na potrebe, ki se pokažejo s strani šole in zdravstva, se organizirajo tudi druge tematike. Preventiva na področju prometne varnosti V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policisti Policijske postaje Ribnica: • Varna pot v šolo – praktični prikaz in ogled varnih poti v šolo za učence 1. razreda • Priprava učencev 5. razreda na kolesarski izpit – pregled izpravnosti koles, varovanje izpitne proge • Priprava učencev na občinsko in medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« Preventiva na področju preprečevanja nasilja in zlorab • Predavanje (delavnica) za učence v sodelovanju s PP Ribnica, CSD Ribnica in šolsko svetovalno službo – nasilje med vrstniki, nasilje v družini, … • Vključitev v projekt »Bodi zvezda in ne meči petard« • Redna obravnava tem s področja medvrstniškega nasilja na razrednih urah, šolski skupnosti in šolskem parlamentu VZGOJNI NAČRT (priloga 1) PRAVILA ŠOLSKEGA REDA (priloga 2) ŠOLSKA SKUPNOST Šolska skupnost je demokratični organ, ki ga oblikujejo oddelčne skupnosti v okviru razrednih ur z glasovanjem. Izberejo po dva učenca, ki postaneta njihova predstavnika, prenašalca informacij, predlogov ali problemov ter tudi del skupine, ki aktivno išče skupne rešitve za posamezne probleme. Čas sestankov: Skupina naj bi se sestajala enkrat mesečno. Izven tega na pobudo učencev. 38 Cilji: - - Učenci skozi izmenjavo izkušenj in mnenj ter reševanje aktualne problematike razvijajo občutek za pripadnost in skupnost, nesebično skrb za sošolce in vse učence na šoli, učijo se povezovati in sodelovati in pozitivno vplivati na dogajanje na šoli. Razvijajo lastnosti solidarnosti in soodgovornosti Učijo se konstruktivnega komuniciranja in reševanja problemov Učijo se iniciativnosti in samostojne akcije Razvijajo samozavest in emocionalno inteligenco – sočutje in razumevanje drugih in enako tudi sebe ter lastnega ravnanja in reagiranja Učijo se globalnega sodelovanja z vključevanjem v delovanje regijskega oz. nacionalnega otroškega parlamenta Pridobivajo sposobnosti vodenja (priložnost za razvoj nadarjenih učencev) Načrtovane aktivnosti za šolsko leto 2010/11: - - Sooblikovanje in dopolnjevanje vzgojnega načrta (zbiranje mnenj in predlogov, oblikovanje prispevkov). Pogovori in razreševanje problemov iz aktualne skupne problematike učencev na šoli (učna in vedenjska problematika, šolske dejavnosti, metode učenja, ocenjevanje…) Reševanje aktualnih problemov v okviru oddelčnih skupnosti. Medsebojna učna pomoč učencev. Vrstniško reševanje problemov, oblikovanje klime v šoli in v oddelkih – učenci razmišljajo, kdo so resnični vodje v razredih, kakšen je njihov interes, ali so pozitivni ali negativni. Iščejo načine, da bi pozitivnost prevladala nad negativnostjo. Zbiranje mnenj učencev o kvaliteti pouka : Kaj nam je že všeč in želimo ohraniti ter pohvaliti in kaj nas moti in bi radi spremenili, če je to dobro in možno. (Mnenja oblikujejo z argumenti in predlogi) Pozornost in pravočasno preprečevanje ali ustavljanje fizičnega ali besednega nasilja, ki bi se pojavljalo v šoli. Ohranjanje lepega okolja, vloga učencev pri tem ( skozi pogovori in dejavnosti razvijati odgovoren in pozitiven odnos do šole in šolskih prostorov, sooblikovati naloge dežurnega učenca) Sodelovanje v aktivnostih za nacionalni otroški parlament (Naslov letošnje teme: Vpliv medijev in družbe na razvoj mladostnika) Aktivnosti in pogovori na predlog učencev ŠOLSKI PARLAMENT Šolski parlament je demokratični organ, ki ga sestavijo člani šolske skupnosti izmed učencev predstavnikov z glasovanjem. Izberejo učence, ki postanejo njihov ožji odbor za urejanje skupnih zadev, pa tudi njihovi regijski ali nacionalni predstavniki v projektu nacionalnega otroškega parlamenta. Na naši šoli je zaradi manjšega števila oddelkov manj predstavnikov šolske skupnosti in so zato hkrati tudi vsi predstavniki šolskega parlamenta. 39 Čas sestankov: - Skupina se po zakonu sestane vsaj dvakrat v letu. . Termin srečanj: po dogovoru Cilji: - učenci imajo možnost izražati svoja mnenja odraslim o njim pomembnih stvareh učijo se demokratičnega dialoga v ožji in širši skupnosti učijo se konstruktivnega komuniciranja in reševanja problemov v širši skupnosti razvijajo odnos do skupnosti in skupnih problemov vključijo se v delovanje regijskega in nacionalnega otroškega parlamenta pridobivajo in razvijajo sposobnosti vodenja Načrtovane aktivnosti za šolsko leto 2010/11 - Pregled in obravnava sklepov, sprejetih na lanskoletnem nacionalnem parlamentu in uvajanje nekaterih predlaganih aktivnosti Načrtovanje in izvajanje aktivnosti na temo letošnjih otroških parlamentov z naslovom: VPLIV MEDIJEV IN DRUŽBE NA RAZVOJ MLADOSTNIKA. Priprava materialov: teme oz. delavnice za razredne ure, umetniško ustvarjanja učencev, pogovori in debate na temo, izbor literature ali filmov in drugo. Izvedba šolskega parlamenta na letošnjo temo Udeležba na regijskem otroškem parlamentu Obravnavanje aktualnih tem ali problemov, ki jih izpostavijo učenci ŠOLSKA KNJIŽNICA Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela na šoli. Namenjena je potrebam učencev in delavcev šole. S svojim gradivom, urejenostjo in programom se enakovredno vključuje v vzgojno-izobraževalni proces šole in je del knjižnično-informacijskega sistema Slovenije. Naloge knjižnice so predvsem: - zagotavljati, širiti in poglabljati znanje učencev v okviru ciljev in vsebin učnega načrta in v ta namen oskrbovati učence in učitelje z ustreznim knjižničnim gradivom, - usposabljati učence za samostojno učenje - usposobiti učence za samostojno uporabo knjižničnega gradiva in pomagal (katalogi, računalnik, poznavanje UDK sistema), - usposobiti učence za iskanje informacij, potrebnih za šolsko delo in za življenje - vzgajati in oblikovati učenca za »bralca za celo življenje« Letni načrt dela šolske knjižnice, ki je sestavni del letnega načrta dela šole, je nastal na podlagi elementov koncepta dela šolskega knjižničarja, ki so bili sprejeti na 21. seji Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 8. 5. 1992. 40 V knjižnici dela knjižničarka Zvonka Košmrlj, ki dopolnjuje svojo delovno obveznost s poučevanjem drugega TJ nemščina v 7., 8. in 9. razredu ter oddelku podaljšanega bivanja – OPB 2. INTERNO KNJIŽNIČARJEVO DELO Nabava in obdelava knjižničnega gradiva Tudi letos si bomo prizadevali, da bi knjižnico obogatili z novim gradivom. Obsega periodičnega gradiva ne bomo povečevali, ker nam trenutno stanje ustreza. Skrbno bomo nakupovali gradiva za potrebe učencev devetletke (knjižno in neknjižno gradivo), dopolnjevali pa bomo tudi zbirko literature za slovensko, angleško in nemško bralno značko ter za domače branje. Gradivo bo obdelano po predpisih bibliotekarske stroke in zajema inventarizacijo gradiva, formalno in vsebinsko obdelavo ter opremo gradiva. Knjižničar tudi ovija knjige z zaščitno folijo. UREDITEV IN POSTAVITEV GRADIVA Knjižnično gradivo je urejeno po prostem pristopu na osnovi sistema UDK. Leposlovno gradivo za učence je urejeno po starostnih stopnjah: cicibansko, pionirsko, mladinsko obdobje in ljudsko slovstvo. IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Individualnim obiskom je namenjen čas, objavljen na obvestilu na vratih. PEDAGOŠKO DELO Temeljni cilj izobraževanja je funkcionalna pismenost, ki se lahko uresničuje ob povezavi različnih predmetnih področij s šolsko knjižnico kot temeljno informacijsko in komunikacijsko službo na šoli, s posebnim poudarkom na vzgoji s knjigo, z motivacijo za branje in estetsko doživljanje. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije z različnih virov. Individualno bibliopedagoško delo vsebuje: - individualno svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo knjižničnega gradiva – izposoja pomoč učencem pri iskanju in uporabi informacijskih virov za pouk (ekskurzije, naravoslovni in tehniški dnevi) pripravo plakatov, referatov, raziskovalnih nalog ipd. Skupinsko bibliopedagoško delo: Knjižničarka izvaja pouk v knjižnici skupaj z učitelji razredne in predmetne stopnje in v skladu z letno pripravo. Osnova za oblikovanje letne priprave so Knjižnična informacijska znanja za osnovno šolo, ki jih je pripravila Medpredmetna kurikularna komisija za šolske knjižnice. V prvem triletju bomo predvidoma izvedli 4 ure na oddelek, v ostalih razredih pa predvidoma 3 ure na oddelek in v 8. in 9. razredu 2 uri. 41 OSTALE DEJAVNOSTI KNJIŽNICE KNJIŽNE RAZSTAVE Ob različnih spominskih dnevih bomo pripravljali razstave, za spodbujanje branja pa bomo organizirali akcijo Moja najljubša knjiga v sodelovanju z učiteljico slovenščine. UČBENIŠKI SKLAD V sodelovanju s tajništvom knjižničarka vodi aktivnosti, ki so povezane z delovanjem učbeniškega sklada, v skladu s pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov: spremljanje potreb po učbenikih, nabava, računalniška obdelava in izposoja učbenikov ter vodenje evidenc. Sodelovanje z vodstvom šole, strokovnimi delavci šole in strokovno izpopolnjevanje - - sodelovanje pri nabavi knjižničnega gradiva sodelovanje ob načrtovanju in izvedbi knjižnično informacijskih znanj s posameznimi razredi, pri načrtovanju in izvedbi kulturnih in drugih posebnih dejavnosti in različnih projektov sodelovanje na pedagoških konferencah in aktivih sodelovanje pri izvedbi naravoslovnih in športnih dni strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje ŠOLSKA PREHRANA Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Tudi na naši šoli se trudimo, da otrokom v vrtcu in učencem v osnovni šoli zagotavljamo čim boljše pogoje za zdravo prehranjevanje. Pri izvajanju šolske prehrane sledimo trem pomembnim ciljem: • ZDRAVSTVENI – zagotoviti prehrano, ki temelji na fizioloških potrebah naše mladine • EKONOMSKI – gospodarna poraba vseh sredstev, ki so povezana s prehrano • SOCIALNI – ustvariti možnosti in okoliščine za pravilno prehranjevanje vseh na šoli. Naša skupna skrb na šoli bo nasploh usmerjena v vzpodbujanje zdravega prehranjevanja. Tako vsebine z vidika prehrane vključujemo v redni pouk pri posameznih predmetih, kjer je le-to mogoče. Še več poudarka je pri urah gospodinjstva v 5. in 6. razredu, v 1. triadi pa v okviru naravoslovnih dejavnosti, kjer se učitelji mentorji povezujejo tudi z zdravstveno službo. Prav tako se tudi učenci 3. triade seznanijo s temami s področja prehrane v okviru dnevov dejavnosti, imajo pa tudi možnost vključevanja v izbirne vsebine tega predmeta. 42 Na naši šoli že nekaj let tekmujemo tudi iz znanja o sladkorni bolezni, kjer se učenci veliko naučijo o zdravem življenjskem slogu, ki vključuje tudi pravilno izbrana zdrava živila. Ves čas se trudimo razvijati tudi pravilno kulturo prehranjevanja. Učence opozarjamo na pravilen odnos do hrane, kulturno uživanje hrane v šolski jedilnici, z upoštevanjem vseh higienskih ukrepov, ki so potrebni ob tem. STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE Delavcem bomo v skladu s predpisi omogočili najmanj pet dni dodatnega izobraževanja, in sicer dva dneva med rednim delovnim časom in tri dni izven delovnega časa. Pri izbiri programa stalnega strokovnega spopolnjevanja bomo dajali prednost programom, ki so razpisani v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, študijskim skupinam in samoizobraževanju. Strokovnim delavcem, ki bi si želeli pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo ali si pridobiti visokošolsko strokovno izobrazbo, bomo pri njihovih prizadevanjih vsekakor pomagali in z njimi sklenili ustrezne pogodbe o izobraževanju. Pri tem bomo seveda upoštevali materialne možnosti zavoda in se o dodatnih virih pogovarjali z ustanoviteljem. Stalno strokovno spopolnjevanje bo v šolskem letu 2010/2011 obsegalo: 1. Aktivno udeležbo na vseh sklicih študijskih skupin v izvedbi Zavoda RS za šolstvo oziroma mentorske mreže šol in vrtcev. 2. Udeležbo na seminarjih, razpisanih v katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja, ki so pogoj za opravljanje dela. 3. Udeležba vseh strokovnih delavcev na tretjem delu usposabljanja na temo »Medgeneracijskega sožitja«, katere nosilec je PF Ljubljana. 4. Organizacija izobraževanj v zavodu okviru projekta e-šola. 5. Pedagoške konference (študijske) na teme, povezane z izvajanjem osnovnošolskega programa in programa vrtca (zakoni, pravilniki,…). 6. Tematske konference na temo priprave in realizacije individualiziranih programov za učence s posebnimi potrebami. 7. Kratke interne obnovitvene delavnice za uporabo IK tehnologije in urejanje šolskega spletnega mesta. 8. Samoizobraževanje. DOGOVORJENI PROGRAM PODALJŠANO BIVANJE IN JUTRANJE VARSTVO Vključeni so učenci od 1. do 5. razreda v dva kombinirana oddelka. Oddelek se po prvih treh urah (dvakrat tedensko) oziroma po prvih štirih urah (trikrat tedensko) razdeli na dve številčno enakomerni skupini (1., 2. razred devetletke in 3., 43 4. in 5. razred devetletke). Učenci so razdeljeni v dva kombinirana oddelka, ki se zaradi številčnosti razdelijo v tri skupine, ob koncu pa v eno kombinirano skupino. Čas: 11.30 do 15.35 Organizacija: 11.30 – pričetek 12.15 – kosilo 12.15 – 13.00: interesne dejavnosti (oziroma samostojno delo) 13.00 – 13.45: samostojno delo (oziroma usmerjen prosti čas) 13.45 – 16.00: neusmerjen prosti čas Cilji podaljšanega bivanja: • učenci naj se v skupini sošolcev počutijo sproščeno, • ob igri, delu si pridobivajo življenjske izkušnje in pravila za zdrav način življenja, • ob sprostitvenih dejavnostih, ob dobrem počutju preživijo čas v družbi svojih sošolcev, • v razgovorih o učnem delu pri rednem pouku snov poglabljajo, • vsak dan se telesno razgibavajo, • udeležujejo se organiziranega preživljanja prostega časa - interesnih dejavnosti. Samostojno delo: • opravljanje šolskih obveznosti samostojno, a pod pedagoškim vodstvom oz. ob pomoči učitelja, • seznanjanje in uvajanje v tehnike učenja in reševanja pisnih nalog, • spodbujanje k natančnemu delu. Neusmerjen prosti čas: • zadovoljevanje otrokovih potreb na raznih področjih (predvsem gibanje, sprostitev ob domišljijskih igrah, igranje vlog, miselne in družabne igre, ob glasbi ali v naravi na sprehodu, branje). Kosilo: • navajanje na kulturno prehranjevanje. Urnik OPB (5 minutni odmor med vsako uro. Ura OPB traja 50 minut) OPB_1 ura 1 2 3 4 5 OPB_2_1 ura 1 2 3 ponedeljek – petek Od 11.30 12.25 13.20 14.15 15.10 ponedeljek – petek Od 12.25 13.20 14.15 do 12.20 13.15 14.10 15.05 16.00 OPB_1 OPB_1 OPB_1 OPB_1 OPB_1 do 13.15 14.10 15.05 OPB_2_1 OPB_2_1 OPB_2_1 44 OPB_2_2 Ura 1 2 OPB_1 OPB_2_1 OPB_2_2 ponedeljek – petek Od 12.25 13.20 do 13.15 14.10 OPB_2_2 OPB_2_2 traja 5 PU dnevno ali 25 ur tedensko traja 3 PU dnevno (ponedeljek – petek) ali 15 ur tedensko traja 2 PU dnevno (ponedeljek – petek) ali 10 ur tedensko Za učence 1. in 2. razreda devetletke organiziramo jutranje varstvo od 7.00 do 7.55 v učilnici prvega razreda. Pred 7.00 uro pa lahko po potrebi za prvošolci počakajo na začetek jutranjega varstva v enoti vrtca. Jutranje varstvo in varstvo vozačev za učence od 3. do 5. r. izvaja dežurni učitelj od 7.00 do 7.55 v za to določeni učilnici. Organizirana je ena kombinirana skupina. ŠOLA V NARAVI V skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šole v naravi (Ur. list RS, št. 61/04) in Postopki in kriteriji subvencioniranju šole v naravi, ki jih je sprejel svet zavoda, lahko starši zaprosijo za subvencioniranje stroškov šole v naravi. Ustrezen obrazec lahko starši dobijo na šolskem spletnem mestu pod rubriko pri »Vloge in obrazci« ali pri šolski pedagoginji. DELO IN ŽIVLJENJE LETNE ŠOLE V NARAVI Šola v naravi bo potekala konec maja ali v začetku junija, predvidoma na slovenski obali. Poleg plavanja bodo učenci razširili svoje znanje tudi na področju poznavanja kraja, pokrajine, arhitekture, spoznali bodo prilagajanje življenja ljudi glede na geografske posebnosti kraja, rastlinstvo, živalstvo in podnebje. Delo bo potekalo v obliki enotedenskega projekta pod naslovom Poletna šola v naravi. I. Priprave na organizacijo letne šole v naravi 1. Starše seznaniti na roditeljskem sestanku z namenom in s cilji šole v naravi in njihovim prispevkom za organizacijo letne šole v naravi. 2. Letne šole v naravi se bo udeležilo 19 učencev 5. razreda, razrednik in učitelj ŠVZ. 3. Šolo v naravi vodi pedagoški vodja, ki skrbi za vzgojni režim in izvajanje delovnega programa. 4. Program dela se časovno pregleda po dnevnem razporedu dela in življenja v šoli v naravi, v katerem sodelujejo vsi strokovni delavci. Koordinator dela: ravnatelj, pedagoški vodja šole v naravi in razrednik. 5. Vsi učenci morajo biti pred odhodom v letno šolo v naravi zdravniško pregledani. Rok: Nosilec: 10. 05. 2011 - razrednik - zdravstveni dom 45 II. Namen in cilji šole v naravi: • odkrivanje lepote narave, razumevanje temeljnih zakonitosti narave; • odkrivanje in spoznavanje značilnosti obmorskega življenja v naravi - rastlinstvo, živalstvo, iskanje živih organizmov; • pestro preživetje prostega časa s športnimi, likovnimi in glasbenimi dejavnostmi; • izvajanje programa plavalne šole v naravi po diferenciranih skupinah (plavalci, polplavalci, neplavalci) v bazenu, v morju; • športna vzgoja in družabne igre; • razvijanje samoiniciativnosti, ustvarjalnosti; • izdelovanje herbarija; • spoznavanje geografskih značilnosti kraja, • pisanje sestavkov, pesmi, risanje, prepevanje • navajanje na življenje in delo v skupinah, kjer vsak skrbi zase, hkrati pa je pomemben člen pri ustvarjanju pozitivne klime delovnega in ustvarjalnega vzdušja, • skrb za urejenost bivalnih prostorov, • skrb za osebno higieno. Okvirni dnevni program: od 07.00 do 08.30 - vstajanje, jutranja telovadba - umivanje, zajtrk - pospravljanje bivalnih prostorov od 08.30 do 10.30 - dopoldanske naravoslovne, športne, ustvarjalne, kulturne dejavnosti - malica od 10.30 do 14.00 - šola plavanja do 14.30 - kosilo od 15.00 - popoldanske aktivnosti po programu na plaži ob lepem vremenu s sončenjem in kopanjem od 19.00 do 19.30 - večerja od 19.30 do 22.00 - večerno srečanje - športne igre - ples - sprehodi s petjem ob obali - družabni večer od 22.00 do 22.15 - umivanje, priprava na spanje od 22.15 - počitek PROGRAM DEJAVNOSTI V ŠOLI V NARAVI: a) ŠPORTNE • plavanje, 46 • • • • • • dosežki, delfinčki, igre z žogo, športna tekmovanja, pohod v Portorož, vožnja z ladjo do Pirana. b) NARAVOSLOVNE • raziskovanje na terenu, • opazovanje narave (plima, oseka, rastlinje, temperatura), • nabiranje živih organizmov (rastlin, živali), • izdelava herbarijev, • odgovarjanje na zastavljena vprašanja, • ogledi (obmorskih mest, obale, pristanišča, solin). c) DRUŽABNE IGRE • gumitvist, • badminton, • vesele igre, • med dvema ognjema, • balinanje s kamni, • štafetne igre, • šah, • kartanje, • druge zabavne igre. d) KULTURNE • priprava za zaključni večer, • pokaži, kaj znaš, • plesi. DELO IN ŽIVLJENJE ZIMSKE ŠOLE V NARAVI Šola v naravi bo potekala v januarju ali februarju, na enem izmed slovenskih smučišč. Poleg smučanja bodo učenci razširili svoje znanje tudi na področju poznavanja kraja, pokrajine, arhitekture, spoznali bodo prilagajanje življenja ljudi glede na geografske posebnosti kraja, rastlinstvo, živalstvo in podnebje. Delo po potekalo v obliki enotedenskega projekta pod naslovom Zimska šola v naravi. I. Priprave na organizacijo zimske šole v naravi 1. Starše seznaniti na roditeljskem sestanku z namenom in s cilji šole v naravi in njihovim prispevkom za organizacijo šole v naravi. 2. Šole v naravi se bo udeležilo predvidoma 18 učencev 6. razreda, učitelj ŠVZ in strokovni delavec smučanja. 3. Šolo v naravi vodi pedagoški vodja, ki skrbi za vzgojni režim in izvajanje delovnega programa. 47 4. Program dela se časovno pregleda po dnevnem razporedu dela in življenja v šoli v naravi, v katerem sodelujejo vsi strokovni delavci. Koordinator dela: ravnatelj, pedagoški vodja šole v naravi in razrednik 5. Vsi učenci morajo biti pred odhodom v šolo v naravi zdravniško pregledani. Rok: ko bodo pogoji (sneg) Nosilec: - razrednik - zdravstveni dom II. Namen in cilj šole v naravi: • Odkrivanje lepote narave, razumevanje temeljnih zakonitosti narave. • Odkrivanje in spoznavanje življenja (zimskega) – rastlinstvo, živalstvo, iskanje živih organizmov. • Pestro preživetje časa s športnimi in glasbenimi dejavnostmi. • Izvajanje programa zimske šole po diferenciranih skupinah (smučarji, polsmučarji, nesmučarji) • Športna vzgoja in družabne igre. • Razvoj samoiniciativnosti, ustvarjalnosti. • Spoznavanje geografskih značilnost kraja. • Navajanje na življenje in delo v skupinah, kjer vsak skrbi zase,… • Skrb za urejenost bivalnih prostorov. • Skrb za osebno higieno. • Osvojitev osnovnega znanja smučanja. Okvirni dnevni program: Od 07.00 do 08.30 - vstajanje, jutranja telovadba - umivanje, zajtrk - pospravljanje bivalnih prostorov od 08.30 do 10.30 - dopoldanske naravoslovne, športne, ustvarjalne, kulturne dejavnosti - malica od 10.30 do 14.00 do 14.30 od 15.00 - šola smučanja - kosilo - popoldanske aktivnosti po programu na snegu od 19.00 do 19.30 od 19.30 do 22.00 - večerja - večerno srečanje - športne igre - ples - sprehodi s petjem - družabni večer od 22.00 do 22.15 od 22.15 - umivanje, priprava na spanje - počitek PROGRAM DEJAVNOSTI V ŠOLI V NARAVI: a) ŠPORTNE • smučanje, 48 • • • • dosežki, igre z žogo, športna tekmovanja, pohod b) • • • • • NARAVOSLOVNE raziskovanje na terenu, opazovanje narave (rastlinje, temperatura) nabiranje živih organizmov (rastlin, živali) odgovarjanje na zastavljena vprašanja, ogledi. c) • • • • • • DRUŽABNE IGRE sankanje z vrečami, vesele igre, štafetne igre, šah, kartanje, druge zabavne igre. d) • • • KULTURNE priprava za zaključni večer, pokaži, kaj znaš, plesi. PREDSTAVITEV PROGRAMA VRTCA VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI Vizija vrtca: - vrtec je otrokov drugi dom - vrtec, ki je povezan s starši in okoljem - vrtec, kjer se otroci dobro počutijo - vrtec, ki vzgaja za zdrav način življenja Osnova za pedagoško delo je kurikulum za javne vrtce. Pri pripravi in izdelavi letnega delovnega načrta sledimo ciljem in načelom predšolske vzgoje. Naloga vrtca je, da otrokom nudimo organizacijo dela v takšnih oblikah, dejavnostih in vsebinah, ki bodo otrokom nudile veselje, zadovoljstvo, sproščenost, spontanost, izvirnost, ustvarjalnost, prijetno, zdravo življenje. 49 CILJI PREDŠOLSKE VZGOJE • razvijati sposobnosti razumevanja in spremljanja sebe in drugih – razvijati lastno identiteto, • razvijati sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah, • razvijati sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujati čustveno doživljanje in izražanje • ustvarjati pozitivno čustveno in socialno klimo na osnovi pozitivnih interakcij, • uvajanje v demokratizacijo medsebojnih odnosov in vzpostavljanje partnerskega odnosa na različnih nivojih, • negovati radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja, • spodbujati jezikovni razvoj za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja, • spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja, • posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja, • razvijati gibalne sposobnosti in spretnosti, • razvijati samostojnost pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje. DNEVNI PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA Vrtec organizira in izvaja dnevni program vzgoje in varstva za otroke od 1. leta starosti pa do vstopa v šolo. Poslovni čas vrtca je od 05.30 do 15.30 ure. Vzgojno delo poteka v oddelkih. V oddelkih delata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Glede na trajanje programov izvajamo dnevne in krajše programe. Dnevni programi: • Dnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v osnovno šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano. • Program izvajamo v treh oddelkih v Loškem Potoku in enem oddelku v Podpreski. ODDELKI: - Oddelek v Podpreski od 1 do 6 let - Oddelek od 1 do 2 leti - Oddelek od 2 do 4 leta - Oddelek od 4 do 6 let – 12 otrok – 14 otrok – 19 otrok – 24 otrok Vzgojno delo bo potekalo po načelih in ciljih Kurikuluma za vrtce. Načela bomo upoštevali pri organizaciji časa in prostora, pri izbiri dejavnosti, oblik, metod in sredstev vzgojno-izobraževalnega dela, pri komunikaciji z otroki in odraslimi, pri načrtovanju in evalviranju dela. Cilji nas obvezujejo, da organiziramo takšno okolje, ki bo otroka vzpodbujalo in podpiralo pri razvoju in učenju. 50 DAN V VRTCU 05.30 - Prvi zaspančki vstopajo skozi vrata. 08.00 - Lačen sem - kaj dobrega so nam danes pripravile naše kuharice za zajtrk? 08.30 - Komaj čakam, da izvem, kaj bomo danes počeli. Morda se bom odločil/a za igro v kotičku, ustvarjalne delavnice, telovadbo, zapel/a pesmico, igral/a na inštrumente, poslušal/a ali si izmišljal/a pravljice, se igral/a z lutkami … Ko sem že velik/a, pomagam pospraviti igralnico, se obujem in stečem na igrišče, kdaj pa kdaj se odločim za sprehod ali izlet. 11.30 - Umijem si roke in se pripravim za kosilo. 12.15 - Utrujen/a sem in potreben/a počitka. Ob zgodbi se umirim in utonem v spanec. 14.30 - Med igro pogledujem k vratom, kdaj bom zagledal/a mamico ali očka. 15.30 - NASVIDENJE! Vrata vrtca se zaprejo do naslednjega dne. Dnevni program je osnovna dejavnost in jedro našega pedagoškega dela. Otroci in strokovne delavke vrtca se spoznavamo, skupaj odkrivamo, rešujemo, preizkušamo, ustvarjamo, raziskujemo, doživljamo, se igramo, se družimo. Skozi vzgojno-izobraževalno delo se spontano prepleta igra otrok s strokovno pripravljenimi dejavnostmi v vrtcu in zunaj njega. Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja: GIBANJE – potreba po gibanju in igri je otrokova osnovna potreba. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, hoja, tek) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jih veselijo in zadovoljujejo. JEZIK – predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora. Otroci se učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju literarnih besedil, poslušanju glasnega branja odraslih, pripovedovanju, opisovanju, v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju pesmic in zgodbic. UMETNOST – v umetnosti lahko otrok predstavi svoja najbolj skrita počutja in čustvene vsebine. Otrok ustvarja, oblikuje pesem, ples; pridobi občutek za red in lepoto. DRUŽBA – človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Otroci spoznavajo svoj domači kraj in se seznanijo s tem, kako so živeli ljudje včasih. Spoznavajo kulturo kraja, narodne običaje in druge kulture. 51 NARAVA – otrok spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Spoznava in spoštuje živa bitja in njihov življenjski prostor. Spoznava lepoto narave, skrbi za rastline in živali ter jih neguje. MATEMATIKA – otrok se že zelo zgodaj srečuje z matematiko – pregled nad igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri, primerja,razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje, se o njih pogovarja. Najrazličnejše dejavnosti v vrtcu otroka vzpodbujajo, da v igri in vsakodnevnih dejavnostih pridobiva izkušnje, znanje. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI Zavedamo se, da je sodelovanje s starši nujen pogoj za kvalitetno delo in dobro počutje otrok, zato organiziramo različne načine sodelovanja: RODITELJSKI SESTANKI Na roditeljskem sestanku bosta starša spoznala starše drugih otrok, s katerimi je njun otrok v vrtcu. Izvedela bosta, kako bo potekalo njegovo življenje v vrtcu, pogovarjala se bosta o vzgoji otroka, šolsko leto pa bomo zaključili z veselim slovesom. GOVORILNE URE (POGOVORNE URE) Vsako drugo sredo v mesecu se lahko pogovorite z vzgojiteljico. Vse, česar še ne zna in ne zmore povedati vajin otrok, vama bo vzgojiteljica povedala ona na pogovorni uri. Tudi vidva bosta lahko vprašala, kako se vajin otrok igra v vrtcu, kaj ima najraje, kako se pogovarja s prijatelji, kako se uči … OGLASNA DESKA Vzgojiteljica in njena pomočnica bosta na oglasno desko napisali vse, kar se bo pomembnega dogajalo v vrtcu v tistem tednu. Vsak dan pokukajta, če vaju čaka kakšno obvestilo. KRATKI POGOVORI OB PRIHODU IN ODHODU Največkrat je dovolj, da se prijazno pozdravimo in nasmehnemo. Kadar pa nista prepričana, da je z otrokom vse v redu, in želita, da ga vzgojiteljica in pomočnica še posebej opazujeta, ju zjutraj opozorita. Tudi onidve bosta povedali, če se je z otrokom kaj posebnega zgodilo ali se z njim kaj dogaja . DRUŽABNA SREČANJA Včasih se starši, otroci, vzgojiteljice in pomočnice dogovorijo, da gredo na skupni izlet, pohod, kulturno prireditev, delavnico ali organizirano družabno popoldne. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STARŠEV Starši imajo pravico do: - spoštovanja in upoštevanja njihove vloge kot primarnih skrbnikov in nosilcev glavne odgovornosti za vzgojo in razvoj otroka; postopnega uvajanja otroka v vrtec tako, da smejo biti skupaj z njim v skupini; korektnega obveščanja o počutju, razvoju, napredku otroka..; vpogled v program dela za otroke; obveščenosti o življenju in delu v vrtcu; 52 - zaščite zasebnosti (poudarek je na varovanju osebnih podatkov) sodelovanja pri načrtovanju in organiziranju življenja in dela v vrtcu. Pri tem morajo starši upoštevati meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca. Obveznosti staršev so: - da sprejmejo strokovne usmeritve javnega vrtca (organizacijske, vsebinske, prehrambne…); da se seznanijo s programi vrtca in organizacijo dela; da sodelujejo z delavci vrtca v dobro otroka in kvalitete programa; da spoštujejo osebno popolnost – integriteto vzgojiteljice in drugih delavcev vrtca; da izpolnjujejo sprejete dogovore vezane na poslovni čas, finančne obveznosti in izbrani program; da seznanijo vzgojiteljico o posebnostih otroka; da obveščajo strokovne delavce oddelka o boleznih in drugih vzrokih odsotnosti otroka. VPIS IN IZPIS OTROK Vse informacije o vpisu in izpisu otrok, o plačilih in programih, dobite v tajništvu osnovne šole. Otroka vpišete ali izpišete na posebnem obrazcu, ki ga dobite v tajništvu ali vrtcu. Otroci se vključijo v vrtec z dnem, ki je določen v obvestilu o sprejemu. Sprejem je mogoč vse leto, če je prosto mesto. CENE PROGRAMOV Starši uveljavljajo znižano plačilo vrtca na občini svojega stalnega bivališča. Na podlagi izpolnjenega obrazca št. 1,82-Vrt/1 in obveznih prilog izda občina odločbo, ki je podlaga za plačilo vrtca. Cena vzgojno-varstvenega programa v vrtcu Loški Potok po plačilnih razredih: Ekonomska cena dnevnega programa Plačilni razred Jaslični oddelek Kombinirani odd. (1-6) Oddelek (3-6) 1 43,93 41,26 36,02 2 87,85 82,52 72,03 3 131,78 123,77 108,05 4 175,70 165,03 144,07 5 219,63 206,29 180,09 6 263,55 247,55 216,10 7 307,48 288,81 252,12 8 351,40 330,06 288,14 Dnevni odbitek za živila v vrtcu znaša 2,04 € (cene veljajo od 1. 1. 2010). Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, se prispevek za drugega otroka zmanjša za en plačilni razred. Po novi zakonodaji plača prispevek za mlajšega otroka država. 53 PREHRANA …Kakšna naj bo prehrana otrok… Prehrana otrok v predšolskem starostnem obdobju mora zagotoviti otrokove fiziološke in psihološke potrebe, mora biti kalorično in hranilno uravnotežena ter zdravstveno neoporečna. Pomembno je, da se v tem obdobju oblikujejo ustrezne prehranske navade, da otroci osvojijo čim več prehranskega znanja in ustvarijo pozitiven odnos do zdravega načina prehranjevanja, kar je pomembno za kasnejša življenjska obdobja. S prehrano, ki ustreza prehrambnim potrebam otrok, pripomoremo k skladni rasti in razvoju ter dobri psihofizični kondiciji. Zvišujemo splošno odpornost organizma in ustvarjamo zdravstveno preventivo pred nastankom deficitarnih bolezni ali civilizacijskih bolezni t. i. bolezni preobilja. S prehrano v vrtcu zagotavljamo 70 % dnevno fizioloških potreb, ki jih otrok dobi s tremi obroki, to so zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Otroci prvega starostnega obdobja dobijo še popoldansko malico v obliki mlečnega ali sadnega napitka. DODATNE DEJAVNOSTI Ob rednih dejavnostih potekajo v vrtcu projekti: - zlati sonček - bralni nahrbtnik (mlajši) - cici šola - angleščina (starejši - plesni tečaj - pasovček PROGRAM PRAZNOVANJ, PRIREDITEV IN DELAVNIC • • • • • • • • • praznovanje letnih časov, praznični december, pustovanje, sodelovanje na prireditvah in proslavah (pripravlja šola), program za mamice, likovna delavnica, praznovanje rojstnih dni, izlet s starši in otroki, zaključne prireditve po oddelkih SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI - sodelovanje s šolo - sodelovanje z zdravstveno službo - sodelovanje z zobozdravstveno službo – zobozdravstvena preventiva - sodelovanje z domom starejših občanov - sodelovanje z vrtcem Sodražica in Nova vas 54 STROKOVNO DELAVCEV • • • IZOBRAŽEVANJE IN SPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH študijske skupine mreža mentorskih vrtcev seminarji MENTORSTVO PRIPRAVNIKOM O mentorstvu in praksi dijakov se dogovarjamo med letom. STROKOVNI TIMI V strokovne time so vključene vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. SODELOVANJE S STARŠI Svet staršev: Vrtec ima svoje predstavnike v svetu staršev šole, v katerega sestavi je enota vrtca. Druge oblike sodelovanja: • ob vstopu v vrtec omogočamo postopno uvajanje otroka v vrtec ob prisotnosti staršev, • roditeljski sestanki, • pogovorne ure za starše, • neposredno sodelovanje staršev pri vzgojnem delu, • skupna praznovanja, • vsakodnevna komunikacija in priložnostni pogovori z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice • skupni izleti, ogledi predstav, obiski prireditev, • pomoč pri zbiranju raznega materiala. V PODPORO VAŠI ODLOČITVI, DA ZAUPATE OTROKA V VARSTVO NAŠEMU VRTCU Med vsemi oblikami varstva izven družine (babice, zasebno varstvo, vrtec) je vrtec najkvalitetnejše varstvo, ker nudi več miselnih spodbud, pospešuje socialni razvoj in samostojnost otroka, ima prilagojene prostore, zaposleno je kvalificirano osebje, nudi primerno prehrano, je zanesljiv, izvaja se družbeni nadzor. Vrtec nima dolgoročnih neugodnih psiholoških posledic. V vrtec praviloma sprejemamo otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, o sprejemu odloča komisija. Ko dobite obvestilo o sprejemu otroka v vrtec, teden dni pred prihodom pokličite v enoto vrtca, kamor je vaš otrok sprejet, in se pogovorite z vzgojiteljico. 55 NEKAJ NASVETOV OB SPREJEMU OTROKA V VRTEC • Starši pogosto oddajo otroka v vrtec s pretiranim strahom. Otrok to čuti. Pomaga mu, če vidi in čuti, da se roditelj in njegova vzgojiteljica dobro razumeta. Pogovarjajte se s strokovnimi delavkami vrtca o navadah svojega otroka in o vsem kar vas skrbi. Pomembno je, da si pridobite zaupanje v osebo, ki bo vašega otroka pazila, vzgajala in izobraževala. • Slovo ob vratih naj bo kratko. Z mislijo, da bo za otroka dobro preskrbljeno, predajte otroka vzgojiteljici (če je treba, se zjokajte za vogalom). S partnerjem se dogovorita, kdo bo lažje uvajal otroka v vrtec. • Otrok naj prinese s seboj v vrtec svojo "ninico" – tolažilno igračo. • V tem obdobju ne uvajajte v otrokovo življenje še dodatnih sprememb; ne jemljite mu dude, stekleničke, plenic. Za to bo čas kasneje. • Otrok si bo prej pridobil občutek varnosti, če se bodo dogodki odvijali v stalnem ritmu, ki da otroku občutek varnosti in zaupanja. • Otroku ne obljubljajte, česar ne boste mogli izpolniti (prišel bom takoj). • Ob prihodu po otroka v vrtec mu dajte možnost, da sprosti napetost. Počakajte trenutek in prišel bo k vam. • Starejšem predšolskim otrokom pred sprejemom ne predstavljajte vrtca in dogajanja v njem samo v najlepši luči, ker je lahko otrok potem razočaran. Ko se bo otrok privadil na novo okolje, ko se bo navezal na svojo vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice, bo rad hodil v vrtec in se bo v njem dobro počutil. RAZNO • • • • • Zaradi organizacije dela v skupini in kuhinji naj bodo otroci v vrtcu do 8.00 ure zjutraj! Pred vstopom v vrtec morajo biti otroci zdravniško pregledani. Otroci naj v vrtec ne nosijo dragocenih in nevarnih predmetov. Plenice kupujejo starši sami. Starši pisno izpišejo otroka z enomesečnim rokom. 56 PRILOGE Vzgojni načrt OŠ dr. Antona Debeljaka Pravila šolskega reda Letne priprave strokovnih delavcev Šolski koledar za osnovne šole za šolsko leto 2010/2011 – 1. del (MŠŠ) Podrobnejša navodila o šolskem koledarju za osnovne šole za šolsko leto 2010/2011 – 2. del (MŠŠ) • Šolski koledar tekmovanj iz znanja za šolsko leto 2010/2011 • Urniki • • • • • 57 Letni delovni načrt je pripravil ravnatelj Janez Mihelič, prof., s sodelavci - strokovni delavci Osnovne šole dr. Antona Debeljaka Loški Potok. Učiteljski zbor je obravnaval letni delovni načrt na pedagoški konferenci dne: __________________ Svet staršev je obravnaval in potrdil letni delovni načrt na svoji seji dne: __________________ Svet šole je obravnaval in sprejel letni delovni načrt šole na svoji redni seji dne: __________________ Predsednik/ca sveta staršev: Predsednik sveta zavoda: _____________________ Marko Lavrič Ravnatelj Janez Mihelič, prof. 58
© Copyright 2024