1. No category

Strategija za podporo obsežnejši uporabi nizkotemperaturnih
geotermalnih virov energije v stavbah GEO.POWER
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Akcijski načrt za večji razmah
geotermalnih toplotnih črpalk v
Sloveniji
Projekt GEO.POWER v Sloveniji
2
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Strategija za podporo obsežnejši uporabi nizkotemperaturnih
geotermalnih virov energije v stavbah GEO.POWER
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Akcijski načrt za večji razmah
geotermalnih toplotnih črpalk v
Sloveniji
Projektni partner: Geološki zavod Slovenije (PP 13)
Pripravili:
Mag. Joerg Prestor
Simona Pestotnik
Mag. Dušan Rajver
Mag. Andrej Lapanje
December, 2012
Predloženo:
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ministrstvu za infrastrukturo in prostor
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje
Agenciji Republike Slovenije za okolje
15. 1. 2013
Projekt GEO.POWER »Regionalne strategije za široko uporabo geotermalne
energije v stavbah« se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj v okviru programa INTERREG IVC 2007 -2013.
Vsebina izraža stališča avtorjev. Organ upravljanja ni odgovoren za
kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje dokument.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
3
Kazalo vsebine
I. OKVIR IZVEDBE AKCIJSKEGA NAČRTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
1. Izraba nizkotemperaturnih virov geotermalne energije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
1. 1. Ozadje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
1. 2. Pridobivanje toplote in hladu s tehnologijo geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji, 1995–2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
1. 3. Cilji za rabo obnovljivih virov energije v Sloveniji, 2010–2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
1. 3. 1. Cilji za rabo nizkotemperaturne geotermalne energije kot vira energije v Sloveniji, 2010–2020 . . . . . . . . . . . . . . . 14
1. 3. 2. Scenariji za dosego ciljev iz AN OVE 2010–2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
1. 4. Potencial geotermalnih toplotnih črpalk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
1. 4. 1. Lokalni energetski koncepti – doseganje ciljev iz AN OVE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
1. 4. 2. Stavbni fond . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
1. 5. Geotermalna energija, tehnologija in uporabnost geotermalnih toplotnih črpalk. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
2. Ekonomske in fiskalne razmere. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
2. 1. Trg geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
2. 2. Pristojbine ali takse na rabo podzemne vode za energetske namene. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
2. 3. Konkurenčni položaj geotermalnih toplotnih črpalk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
2. 4. Državne pomoči. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
2. 5. Koristi izrabe plitke geotermalne energije za pridobivanje energije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
2. 5. 1. Zaposlovanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
2. 5. 2. GTČ in emisije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
2. 5. 3. Analiza življenjskega kroga GTČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
3. Institucionalni in zakonodajni okvir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
3. 1. Institucionalni okvir. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
3. 2. Zakonodajni okvir. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
4. Izkušnje s spodbujanjem izrabe plitke geotermalne energije v Sloveniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
4. 1. Dejavnosti sektorja za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije MZIP . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
4. 2. Spodbude Ekološkega sklada RS in druga javna sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
4. 3. Spodbude strukturnih in kohezijskega sklada, usmerjene v sektor geotermalnih toplotnih črpalk. . . . . . . . . . . . . . . . . 40
4. 3. 1. Predlog za geotermalne toplotne črpalke v operativnem programu razvoja okoljske in prometne
infrastrukture za obdobje 2014-2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
4. 3. 2. EU sredstva iz finančne perspektive 2014–2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
4. 4. Primeri za izboljašanje učinkovitosti spodbud. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
4
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
5. Pregled ovir. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
5. 1. Institucionalne ovire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
5. 2. Administrativne ovire . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
5. 3. Ekonomske ovire. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
5. 4. Znanja in usposobljenost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
5. 5. Ozaveščenost in informiranost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
II. PREDLOG AKCIJSKEGA NAČRTA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
1. Cilji in strategije akcijskega načrta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
1. 1. Cilji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
1. 2. Strategija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
2.AKCIJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
2. 1. Prerez stroškov, subvencij in programov financiranja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57
3. Spremljanje izvajanja akcijskega načrta - mejniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
4. Pričakovani učinki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
5. Seznami. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
Seznam preglednic. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
Seznam slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
Seznam grafikonov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
5
UVOD
Pomembne dobre lastnosti in tudi posebne prednosti geotermalnih
toplotnih črpalk (GTČ) danes v Sloveniji gotovo niso izkoriščene v taki
meri kot bi lahko bile in niti v taki meri, ki bi zagotavljala doseganje zadanih ciljev iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN OVE),
to je 43 ktoe. Slovenski trg z GTČ je danes sicer rastoč (13 % v obdobju
1995–2010), vendar pa nikakor ne preide v hitro rastočo panogo. Hitra
rast trga (22 % v obdobju 2010–2020) bi omogočila doseči zadani cilj
iz AN OVE do leta 2020 s tem pa tudi pomemben prispevek (6,9 %) med
obnovljivimi viri energije za ogrevanje in hlajenje, večjo energetsko neodvisnost, manjšo občutljivost na cene energentov, manjšo občutljivost
na podnebne spremembe, večjo kakovost zraka in udobja ter uvajanje
sodobnih naprednih tehnologij in delovnih mest.
Trg geotermalnih toplotnih črpalk je že presegel hitro rast in prešel v
zrelostno stopnjo le v manjšem številu evropskih držav (Švedska, Nemčija, Francija), v večini pa je še v zgodnji ali srednji fazi razvoja. V najbolj
zreli fazi je trg na Švedskem, kjer je bila hitra rast dosežena z odločitvijo
pred več kot 30 leti (po prvi naftni krizi), da za ogrevanje in hlajenje ne
bodo več uporabljali fosilnih goriv in s programom davčnih olajšav. Za
investicije v obnovljive vire so uvedli davčne olajšave v višini polovice
vrednosti računa za delo (brez materialnih stroškov). S tem je bil dosežen velik razmah investicij v OVE in hkrati ugoden učinek na zmanjšanje
sive ekonomije.
Na Švedskem je danes vgrajenih približno 380.000 GTČ, v Nemčiji
260.000, v Franciji okoli 180.000 in podobno tudi v Švici. Pričakovano
je, da se bo v državah zrelih trgov rast zaradi vplivov ekonomske in
finančne krize (predvsem na stanovanjski sektor) nekoliko zmanjšala,
vendar pa bo z rastjo trgov v Veliki Britaniji in sredozemskih državah
ostala približno na enaki ravni. V letu 2012 je bilo na evropskem tržišču
že šestič zapored presežno število 100.000 novih enot na leto (EGEC,
2012). V Sloveniji je bilo do junija 2010 vgrajenih okoli 4.410 geotermalnih
toplotnih črpalk s skupnim prispevkom okoli 5,83 ktoe. Letno se jih
vgradi okoli 700.
Z razvojem trga GTČ se razvija tudi tehnologija izkoriščanja nizkotemperaturne geotermalne energije. Tako je letna učinkovitost GTČ praktično
linearno naraščala zadnjih 25 let od SPF = 2,8 v osemdesetih letih do
SPF = 4 v obdobju 2005 do 2010. Z enakim napredkom bo v letu 2020
učinkovitost dosegla že SPF = 5 (EGEC, 2012), kar pomeni, da bo pridobljena energija iz geotermalne toplotne črpalke na letni ravni že petkrat
večja od vložene energije.
6
V tehnološki perspektivi razvoja GTČ do leta 2030 je ključni izziv zanesljivo celovito načrtovanje, projektiranje in nadzor geotermalnega daljinskega ogrevanja iz globoke geotermije in GTČ naprav za optimalno letno
zaokroženo izrabo geotermalnega potenciala in trajnostno preskrbo s
toploto in hladom. Razvoj do leta 2030 bo s sedanje stopnje točkovnega
zajemanja pripeljal do sistematičnega in organiziranega izkoriščanja
geotermalne energije. GTČ bodo kombinirane z drugimi sistemi OVE,
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
še zlasti z daljinskimi sistemi ogrevanja in hlajenja. Močno se
bodo razmahnili sistemi za geotermalno skladiščenje toplote,
še zlasti toplote iz industrijskih postopkov in sončnega sevanja
in bodo povezani v daljinske sisteme. Do leta 2050 naj bi bili
geotermalni sistemi razpoložljivi in ekonomski povsod po
Evropi (RHC-Platform, 2012). Glede na to, da se geotermalna energija obnavlja iz praktično neizčrpnega vira zemljine
toplote in delno sonca in da je razpoložljiva praktično povsod
v tleh pod našimi nogami, je tak razvoj nujen. Tehnologije GTČ
razvijajo izkoriščanje izjemno velikega potenciala energije
zemljine toplote kot energije prihodnosti. Največji prispevek
tega razvoja je približevanje entropijski opredelitvi trajnostnosti
in vzdržnosti, saj povečuje neodvisnost dostopa do energije in
predstavlja odprt sistem, brez potrebe po koncentraciji pretoka
in transporta.
Slovenija je geotermalne toplotne črpalke v svojih ključnih
razvojnih dokumentih prvič izrecno omenila šele v letu 2006 in
sicer v spremembah Energetskega zakona. V energetski bilanci
Slovenije pa nastopijo GTČ v letu 2010 v Akcijskem načrtu
za obnovljive vire energije (AN OVE), eno leto po uveljavitvi
evropskega podnebno-energetskega paketa (20-20-20) za
zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti).
Zadani nacionalni cilj iz AN OVE, to je 43 ktoe nizkotemperaturne geotermalne energije v letu 2020 pomeni pomemben 6,9
% delež med obnovljivimi viri energije za ogrevanje in hlajenje.
Sedanji »Lokalni energetski koncepti« (LEK) slovenskih občin
kažejo, da je prenos nacionalnih ciljev za GTČ iz AN OVE na
lokalno izvedbeno raven danes še zelo šibek. Razlog so prešibke spodbude, od poenostavljanja administrativnih postopkov,
izobraževanja, doseganja sodobnih standardov, dostopnosti
informacij in dobrih zgledov do subvencioniranja za širše uvajanje tehnološko naprednih rešitev. Glavni razlog za prešibke
spodbude je, da nizkotemperaturna geotermalna energija v
preteklem programskem obdobju 2007 do 2013 še ni bila ena
izmed izrecnih prednostnih nalog.
kot prispevek k učinkovitejši izrabi teh sredstev na evropski ter
nacionalni, oziroma regionalni ravni. Predloženi Akcijski načrt je
podlaga za vključitev prednostne naloge in bistvenih dejavnosti
za dosego cilja prispevka energije iz geotermalnih toplotnih
črpalk v naše bodoče operativne programe za obdobje 2014 do
2020.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v
Sloveniji (AN GTČ) je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu podajamo ozadje tega načrta, opis izhodiščnega stanja, zavezujoče in zadane cilje ter scenarij razvoja za obdobje 2012–2020.
V drugem delu sledi nato opis dejavnosti, konkretnih nalog in
predvidenih ukrepov, s katerimi bi dosegli večji razmah, povečanje trga in tudi dosegli zadane cilje iz AN OVE.
Zakaj je Geološki zavod Slovenije (GeoZS) sodeloval v projektu GEO.POWER? Ključna osnova pri načrtovanju in odločanju
za uporabo GTČ je poznavanje geotermičnih lastnosti geoloških tal in vodonosnikov, na katere projektant nima vpliva.
GeoZS je najbolj usposobljena ustanova za posredovanje tovrstnih podatkov. Po drugi strani pa vse vrtine in globlji izkopi,
ki se izvajajo za vgradnjo toplotnih črpalk (TČ), nudijo GeoZS
pomembne podatke za nadaljnji razvoj osnovne geološke karte
našega ozemlja in drugih posebnih tematskih kart z geološkimi
in hidrogeološkimi vsebinami, ki so vsakodnevno potrebne za
sodobni razvoj rabe prostora in tudi OVE.
Projekt GEO.POWER je bil izveden v okviru programa INTERREG IVC, ki je financiran s sredstvi Evropskega sklada za
regionalni razvoj (ESRR).
Pričujoči Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji (AN GTČ) je bil pripravljen v okviru
kapitalizacijskega projekta GEO.POWER. Namen tega projekta
je bil ugotoviti prenosljivost znanih dobrih praks uporabe teh
sistemov v različnih državah za različne vrste objektov, na podlagi ugotovljene prenosljivosti pa pripraviti akcijske načrte za
čim večji razmah teh sistemov v posamezni državi. V projektu
je sodelovalo dvanajst raziskovalnih in znanstvenih ustanov iz
devetih evropskih držav. Rezultate dela so partnerji predstavili
upravnemu organu evropskih strukturnih skladov kot prispevek
k politiki za naslednje programsko obdobje 2014 do 2020 in
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
7
I. OKVIR IZVEDBE
AKCIJSKEGA NAČRTA
8
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
1.Izraba nizkotemperaturnih
virov geotermalne energije
1. 1. Ozadje
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v
Sloveniji (AN GTČ) je nastal v okviru dve leti trajajočega kapitalizacijskega projekta GEO.POWER (2011 in 2012).
Kot podlago za pripravo Akcijskega načrta za večji razmah
geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji (AN GTČ) smo najprej
izvedli primerjalno analizo pogojev (»benchmarking«) za razvoj
GTČ med sodelujočimi državami.
Strokovnjaki so nato izbrali 28 primerov dobre prakse z najrazličnejšimi tehnološkimi rešitvami iz različnih okolij od Švedske
do Grčije in od Portugalske do Bolgarije. Izmed 28 primerov
dobre prakse s področja izkoriščanja nizkotemperaturnih geotermalnih virov v širšem izboru je bilo v ožji izbor za nadaljnjo
analizo izbranih 12 zelo različnih primerov po namenih uporabe
in izbranih tehnoloških rešitvah (4 primeri v industriji ter majhnih in srednje velikih podjetjih, 3 primeri v javnem sektorju, 3 v
stanovanjskih stavbah in 1 v kmetijstvu) (Preglednica 1).
IME
Tip1
Št. enot
Moč GTČ
Št. vrtin
Enodružinska hiša (Ohlsdorf, Avstrija), nova gradnja
H
1
14 kW
vodoravni
sistem
Dvodružinska hiša (Pikermi, Grčija), nova gradnja
W
1
8,7 kW
2 (93 m)
Stanovanjski blok HUN street (Budimpešta, Madžarska), obnova
W
3
2x430 kWh +
230 kWSTV
10 (14 m)
Univerza politehniškega inštituta (Setúbal, Portugalska), obnova
V
2
15 kW
5 (80m)
Avenue Center (Reading, Velika Britanija), obnova
V
2
80 kW
40 (60m)
INFRAX (Torhout, Belgija), poslovna stavba, nova gradnja
V,
BTES
2
80 kWh + 90
kWc
24 (130m)
Hotel Amalia (NeaTiryntha, Grčija), obnova
W
2
352 kW
4 (60 m)
Poslovna stavba TELENOR (Törökbálint, Madžarska), nova gradnja
V
3
862 kWh + 966
kWc
180 (100 m)
Letališče Arlanda(Stockholm, Švedska), obnova
W,
ATES
0
8–12 GWh/leto
6 črpalnih
(10–15 m)
Daljinsko ogrevanje (Ferrara, Italija)
W
0
75 GWh/leto
3 (1000 m)
W,
ATES
1
824 kW
2 (140 m)
STANOVANJSKE STAVBE
JAVNE STAVBE
INDUSTRIJA TER MAJHNA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
KMETIJSTVO
Rastlinjak (Antwerp, Belgija), obnova
*Primeri so podrobneje predstavljeni na skupni spletni strani in brošuri projekta GEO.POWER v angleškem jeziku ter tudi na lokalni spletni strani in brošuri
v slovenskem jeziku.
Preglednica 1. Primeri dobrih praks.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
9
V naslednjem koraku smo po enotni metodologiji, ki je bila
razvita v ta namen, izvedli analizo prednosti in slabosti izbranih
primerov tehnologije GTČ ter na drugi strani priložnosti in
nevarnosti za razvoj tega trga (»SWOT analiza«) v sodelujočih
regijah, oziroma okoljih. Za vsakega med temi 12 primeri so
tehnologi izvedli »notranjo« analizo prednosti in slabosti posameznega svojega izbranega primera. Vsaka sodelujoča regija
pa je izvedla »zunanjo« analizo priložnosti in ovir za razvoj tega
trga glede na sedanji tržni segment, okolje, v katerem se trg
nahaja in njegovo ranljivost na konkurente.
S pomočjo enotne metodologije za oceno tehničnih, ekonomskih in okoljskih razmer je bila narejena ocena prenosljivosti
izbranih tehnologij v različna tržna okolja. Prenosljivost je bila
ocenjena z naslednjimi opisnimi ocenami: visoka prenosljivost,
dobra (= nadpovprečna prenosljivost), slaba prenosljivost (=
premagati je potrebno nekaj težav) in zelo slaba prenosljivost
(= potrebno je vložiti veliko naporov).
Z ovrednotenjem prenosljivosti dobrih praks v regionalne
razmere smo dobili podlago za opredelitev vrste in obsega dejavnosti, ki so potrebne za premagovanje ovir večjega razmaha
GTČ, pospešitev rasti tega trga in dosego nacionalnih energetskih ciljev.
Skupna oceno prenosljivosti različnih primerov dobre prakse
v različna tržna okolja je pokazala, da je izbira posamezne
tehnologije odvisna od možnosti, da z njo dosežemo optimalno
učinkovitost pri najmanjši porabi energije in izpolnitvi potreb in
želja uporabnika in ne od posameznega okolja.
Splošna ocena prenosljivosti kaže na dobre tržne priložnosti za
dani izbor primerov in tržnih okolij.
Pri analizi vseh tržnih okolij so bile kot skupni imenovalec ugotovljene naslednje priložnosti in nevarnosti (ovire) (Preglednica 2):
Geotermalna energija je v številnih regijah še vedno podcenjena. Pri tem je potrebno posebej omeniti njeno uporabnost
v najrazličnejših klimatskih in geoloških razmerah, s tem pa
tudi njeno odpornost na podnebne spremembe. V severnejših
predelih je pomembnejša njena vloga za potrebe ogrevanja, v
južnejših predelih pa za potrebe hlajenja. Zaradi podcenjenega
pomena geotermalne energije je premalo vključena v vladne
regulative, podrejena je pri spodbudah v primerjavi s konvencionalnimi viri energije (nafto in plinom), primeri dobre prakse
so premalo vidni in promovirani.
Bolj napredni in zapleteni geotermalni sistemi zahtevajo bolj
skrbne dejavnosti za prenos in vpeljavo v druga okolja.
Ovire zaradi gospodarstva v recesiji lahko premagujemo s
primernimi tarifnimi pogoji in drugimi spodbudami, ki lahko
pomagajo pri premagovanju začetnih investicijskih stroškov in
tveganj pred iztekom dobe vračanja. Zaradi visokih začetnih
investicijskih stroškov je ovira tudi cenovna občutljivost kupcev, ki se nato raje odločajo za vire z nižjimi začetnimi investicijskimi stroški.
Čeprav uporaba geotermalne energije ni nova in postopoma
narašča, je prodornost tega trga še vedno majhna glede na
fosilna goriva in zemeljski plin, ki prevladujejo na trgu ogrevanja stavb ter toplotnih črpalk zrak-zrak, ki prevladujejo na trgu
hlajenja stavb.
Čeprav je GTČ na letni ravni in po razvoju zmogljivosti bolj
učinkovita tehnologija za ogrevanje in hlajenje v primerjavi z
drugimi tehnologijami, je s stališča dobička prodajalcev manj
konkurenčna, saj je proizvodna cena višja. Posledica tega je,
da nakupna cena ostaja še vedno visoka v primerjavi z drugimi
proizvodi za ogrevanje in hlajenje.
Nizka cena konvencionalnih sistemov otežuje prodor GTČ, kljub
tehnološkim dosežkom v zadnjih letih in kljub temu, če bo cena
GTČ v prihodnosti upadla hitreje, bo še vedno ostala previsoka,
da bi se v tem trenutku lahko izboljšala prenosljivost, saj sili
dobavitelje in inštalaterje, da delajo z nizkim dobičkom, da bi
lahko bili konkurenčni.
Sredstva za promocijo so zaradi splošne gospodarske recesije
precej konzervativna. V danih razmerah ni ugoden čas za večjo
podporo GTČ s promocijskimi dejavnostmi, ki zahtevajo določen delež denarja tudi za najnižjo možno prodajo.
Pomembno je vzpostaviti notranji sistem kakovosti, da ne
prihaja do napak v delovanju in napak pri vgradnji.
Meritve in programi za dnevni monitoring, nadzor in upravljanje
naprav, na podlagi česar lahko izvedemo optimizacijo sistema,
še niso dovolj uveljavljeni in vpeljani. Zato je potrebno spodbujati uvajanje novih naprav s takim nadzorom, da bi bile dober
zgled za prenos najučinkovitejše tehnologije.
Akcijski načrti sodelujočih regij so vključili vse te ugotovitve v
načrtovanje dejavnosti za povečanje prodajne moči in konkurenčnost geotermalne energije.
Za oceno prenosljivosti dobrih praks v slovenske razmere
smo izbrali štiri primeri dobre prakse, od tega tri večje objekte,
pri katerih lahko z GTČ dosežemo velike prihranke energije in
zmanjšanje emisij, čim večjo vidljivost in prepoznavnost tehnologije GTČ, posledično pa dvig ozaveščenosti o koristih GTČ.
OVIRE (-)
PRILOŽNOSTI (+)
Omejen tržni segment
Povečevanje rasti trga
Gospodarstvo v recesiji
Naraščajoče zanimanje kupcev in investitorjev
Naraščajoče obdavčevanje
Visoka zmožnost za sodelovanje in ustvarjanje delovnih mest
Občutljivost na cene
Preglednica 2. Skupni imenovalec rezultatov analize tržnih okolij.
10
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Prenos izbranih primerov dobre prakse lahko učinkovito prispeva k ciljem AN OVE, Drugega nacionalnega akcijskega načrta
za energetsko učinkovitost za obdobje 2011–2016 (AN URE
2) in Direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Slednja med drugim zahteva, da morajo biti po 31.12.2018 vse nove
javne stavbe in do 31.12.2020 vse nove stavbe blizu energijsko
ničelne oziroma energijsko samozadostne (9. člen).
2. Evidenca o dejanski učinkovitosti GTČ in prispevku te energije skupnemu deležu je prešibka, nerodna in pomanjkljiva.
3. Prodajna moč je izrazito podrejena v primerjavi z nafto in
plinom, ki imata zelo razvito mrežo in lobiranje.
Ranljivost na konkurenco:
1. Finančni viri so zelo omejeni (v primerjavi s sredstvi v
Operativnem programu za razvoj prometne in okoljske
infrastrukture 2007–2013 namenjenimi za druge obnovljive
vire).
Z analizo prenosljivosti primerov dobre prakse v slovensko
okolje je bil ugotovljen prednostni nabor ovir, ki zahtevajo večje
napore in dejavnosti za njihovo premagovanje: 1) občutljivost
Rezultat analize stanja trga, okolja, mikro lokacij, zakonodaje,
na cene, 2) vladne spodbude in podpore, 3) zanimanje invesfinančnih spodbud, rabe in namembnosti stavb, potreb po
titorjev, 4) vladna regulativa, 5) prodajna moč, 6) finančni viri
energiji, stroškovne učinkovitosti sistemov in drugih poin 7) vidnost dobrih praks in njihova promocija. Očitno pa je
dejstvo, da je gospodarstvo v recesiji, zadeva, ki potrebuje največ
izkorišča obnovljivo geotermalno energijo, ki je shranjena v obliki
pozornosti.
toplote pod trdnim zemeljskim površjem – trajen in povsod prisoten vir energije
Iz opravljene analize prenosljivosti je tudi očitno, da so v naše
njeno delovanje je tiho, naprave so nevidne, omogoča najvišjo
okolje najbolj prenosljivi primeri s
stopnjo bivalnega udobja, obratovalni in vzdrževalni stroški so
tehnologijo, ki je v našem okolju
nizki
že dobro poznana in preverjena.
veliko prispeva k zmanjšanju emisij (NO X , SOX , CO2 in prašnih
Najtežje so prenosljivi tehnološko
… OKOLJSKO
delcev) in prihranku primarne energije
napredni primeri s kombinacijo z
ČISTA
drugimi viri energije.
omogoča pomembno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in
prehod k energetski neodvisnosti
Konkretne ovire, ki zahtevajo večje
napore in dejavnosti za njihovo
premagovanje v Sloveniji:
je pri uporabi električne energije iz OVE, v kombinaciji s PV ali
kogeneracijo na biogoriva, brez emisij toplogrednih plinov
Tržni segment:
1. Visoke cene vzdrževanja zaradi
slabo razvite prodajne in servisne mreže, usposobljenosti
inštalaterjev.
ne potrebuje transporta surovin, prenosnih in razdelilnih vodov
ali zalogovnikov goriv
… VARNA
je kot kombiniran energetsko učinkovit geotermalni sistem brez
tveganja za prekinitev v dobavi energije za ogrevanje in hlajenje
stavb, deluje 24 ur na dan, čez vse leto
2. Razmeroma nizke vladne spodbude glede na druge obnovljive
vire, premalo upoštevajoč dolgoročno učinkovitost GTČ.
z 1 kWh vložene energije pridobimo 4 kWh energije
3. Davčne olajšava v sedanjih
razmerah in v danem davčnem
modelu niso uresničljive.
4. Zanimanje investitorjev je majhno zaradi strahu pred morebitni bodočimi dajatvami, ki bi jih
vlada uvedla za pridobivanje te
vrste energije in zaradi visokih
začetnih investicijskih stroškov.
Okolje:
1. Postopki pridobivanja dovoljenj
niso uporabniku prijazni.
ne predstavlja nevarnosti za požar, eksplozijo ali izgube goriva
omogoča okoli 50 % prihrankov na letni ravni obratovanja v
toplotnem in hladilnem načinu v primerjavi s konvencionalnim
sistemom
je stroškovno učinkovit sistem z dobo vračanja 6 do 15 let
… ZELO EKONOMSKO UČINKOVITA
uporabnik je zaradi visoke učinkovitosti tehnologije manj občutljiv
na spremembo cen na energetskem trgu
zelo uporabna je za nove stavbe in za zamenjavo obstoječih
energetskih sistemov, za stanovanjske stavbe (enostanovanjske,
večstanovanjske) in nestanovanjske stavbe (industrijske, kmetijske, trgovske, turistične)
ponuja možnosti za shranjevanje presežkov energije v tla ali
vodonosnik in sezonsko izkoriščanje viškov
ima dolgo življenjsko dobo (>30 let)
Preglednica 3. TEHNOLOGIJA GTČ JE …
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
11
membnih parametrov je nabor ukrepov, za prenos najboljših
praks, ki so se izkazale kot najbolj učinkovite, skozi operativne programe in druge energetske strategije v naše razmere.
Projekt GEO.POWER je torej prinesel strategije in akcijske
načrte za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk za vse
sodelujoče regijo, skupno torej 11 akcijskih načrtov. Izdelava
akcijskih načrtov je temeljila na pristopu prenosa dobrih praks,
ki predpostavlja učinkovitost in prenosljivost praks v vsako
okolje. Ti načrti bodo zagotovili organiziran nabor zakonskih
/ urejevalnih, ekonomskih in tehničnih / tehnološko najboljših
predlogov. Njihova vključitev v regionalne operativne programe
naj bi v širšem merilu vplivala na dolgoročno strategijo investicij v široko uporabo nizkoentalpijskih geotermalnih sistemov in
na čim boljše izkoriščenje EU strukturnih skladov.
Vsi akcijski načrti kot tudi primerjalne analize ter SWOT analize
so objavljeni na skupni spletni strani projekta GEO.POWER.
Skupne prednosti tehnologije geotermalnih toplotnih črpalk
s bile v okviru projekta GEO.POWER zbrane in prikazane v
naslednji preglednici (Preglednica 3):
1. 2. Pridobivanje toplote in hladu s
tehnologijo geotermalnih toplotnih
črpalk v Sloveniji, 1995–2010
TČ so bile prvič omenjene v slovenskih strateških dokumentih
kot sistem za izrabo odpadne toplote npr. živali in odpadne toplote pri hlajenju mleka leta 1996. TČ na geotermični
vir so prvič omenjene v spremembah Energetskega zakona
leta 2006. Kasneje v spremembah EZ iz leta 2012 (Ur.l. RS,
št. 10/2012) so na novo zapisane definicije obnovljivih virov
energije iz TČ, ki se glede na vir energije delijo na aerotermalne
(ATČ), geotermalne in hidrotermalne (skupaj GTČ). S sprejetjem
AN OVE julija 2010 so se GTČ prvič pojavile tudi v energetski
bilanci RS.
ma 5,83 ktoe (Preglednica 4). V letu 2010 je bila direktna raba
vse geotermalne energije (GE) v Sloveniji (vključno GTČ) 23,8
ktoe, samo GTČ pa 5,83 ktoe.
Metodologija za izračun izkoriščene geotermalne energije s
tehnologijo toplotnih črpalk
Direktiva 2009/28/ES določa, da geotermalna toplotna
energija, pridobljena s TČ, prispeva h končni porabi energije
za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov. Količina toplote, ki
se za namene te direktive šteje kot obnovljiva energija (brez
energije, ki se uporablja za pogon TČ) se izračuna v skladu z
Trenutno je v Sloveniji vsaj 10.000 TČ tipa zrak-voda in 4410
metodologijo iz priloge VII k direktivi. Komisija bo do 1. januarja
GTČ (junij 2010). Od tega 200 navpičnih sistemov zemlja-voda
2013 oblikovala smernice o tem, kako naj države članice ocen(GTČv), 2000 vodoravnih sistemov zemlja-voda (GTČh) in 2200
jujejo vrednosti Qusable in SPF za različne tehnologije in uporabe
navpičnih sistemov voda-voda (GTČw). Ocenjena inštalirana
TČ, ob upoštevanju razlik v podnebnih razmerah, zlasti na
moč in uporabljena geotermalna energija je 49,9 MWth, ozirozelo mrzlih območjih. GeoZS za oceno izkoriščene toplotne
energije uporablja metodo
Dr. John-a W. Lund-a, ki je
Leto
1995
2000
2004
2008
2009
2010
natančneje predstavljena v
400
700
1.500
3140
3850
4410
Število
članku Rajver in sod., 2010
(tabela 4).
Moč (MWth)
35,3
43,3
49,9
Energija (ktoe)
0,96
1,43
2,75
4,19
5,14
5,83
Preglednica 4. Število in inštalirana moč GTČ. (Rajver in sod., 2010)
1. 3. Cilji za rabo obnovljivih virov
energije v Sloveniji, 2010–2020
Januarja 2008 je Evropska komisija predlagala t. i. podnebno–energetski zakonodajni paket s ciljem omejiti podnebne
12
spremembe in povečati energetsko varnost ob hkratnem povečevanju konkurenčnosti in k prehodu EU v visoko energetsko
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
rikazuje ciljne deleže tehnologije OVE za ogrevanje in hlajenje k oceni skupnega prispevka
ciljem za leto 2020 iz AN OVE (625 ktoe). GTČ imajo skoraj 7 % delež (43 ktoe). Na področju
abe geotermalne energije je načrtovano povečanje tržnega deleža tehnologije ogrevanja, hlajenja
nitarne tople vode iz 18 ktoe (2010) na 20 ktoe (2020).
2% 7% 3% 4%
Geotermalna energija
Sončna energija
Biomasa
Aerotermalne TČ
GTČ
Grafikon 1. Ciljni deleži v
bilanci OVE do leta 2020
(ogrevanje in hlajenje).
84%
Grafikon 1. Ciljni deleži v bilanci OVE do leta 2020 (ogrevanje in hlajenje).
• 25 % delež obnovljivih virov energije do 2020:
učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Podnebno–energet-
paket jeenergije
začel veljati
2009.
manjšanjeskiporabe
do junija
leta 2016
Vlada RS je julija 2010 sprejela Nacionalni akcijski načrt za
obnovljivo energijo 2010–2020 (AN OVE), kot ga določa Direkektivo
energije
2008-2016,
ki določa
cilj
tiva 2009/28/ES.
Preglednica
5 prikazuje
oceno in dinamiko
doseganja pričakovanega skupnega prispevka (končna poraba
ončne rabe energije
za
9
%
glede
na
leto
2008
(Preglednica
4).
• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta
energije) vseh tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih
2020 glede na leto 1990,
virov,
katerimi
se bodo dosegli zavezujoči cilji za leto 2020.
eglednica 4. Cilji na področju učinkovite rabe energije in stanje 2010.
(ANs URE
2, 2011)
• doseganje deleža 20 % obnovljivih virov v končni rabi ener- Slovenija mora v obdobju od leta 2005 do leta 2020 povečati
Cilj
Dosežen prihranek
gije do leta 2020 glede na leto 2005 in
delež obnovljive energije s 16 % na 25% (1331 ktoe) v rabi bruto
[GWh]
[%] končne[GWh]
[%] ktoe).
energije (5323
• zmanjšanje rabe primarne energije za 20 % do leta 2020
končne energije 2008 – 2016
4.261
9
glede na leto 2008, skozi izboljšanje energetske učinkoviV AN OVE je opredeljen sektorski cilj za ogrevanje in hlajenje
hranek končne
energije
do
2010
1.184
2,5 leta 2020
1.174
2,5
tosti.
v višini 30,8 % deleža OVE oziroma 625 ktoe. Podana
je tudi ocena pričakovanega 6,9 % prispevka geotermalne
V nadaljevanju so podani zavezujoči cilji za obnovljive vire
nčne energije temelji na izvedbi načrtovanih instrumentov, ki obsegajo
ukrepe
za učinkovito
rabo porabi energije za namen
energije
pridobljene
z GTČ h končni
energije v Sloveniji.
ogrevanja
in
hlajenja.
getske storitve in razvoj energetsko učinkovitih tehnologij in izdelkov.
Sprejeti so bili naslednji podnebni in energetski cilji do leta
2006/32/EC
je bil izdelan Akcijski načrt za učinkovito rabo
2020:
Delež OVE v bruto rabi končne
h primerovLeto
dobrih praks uporabe tehnologije geotermalnih
črpalk znašajo
prihranki
2012
2014 toplotnih
2016
2018
2020
energije je leta 2010 znašal 19,9
rne energijeOVE
od-42
%,
65
%
(BTES
shranjevanje
toplote
v
vrtini
in
njeni
bližnji
okolici),
pa
doVblizu
%.
bruto rabi končne energije za
Ogrevanje in hlajenje
24,4
26,3
28
29,4
30,8
ogrevanje in hlajenje je delež energije
shranjevanje toplotne energije v vodonosniku).
Geotermalne toplotne črpalke
3,3
4,8
5,9
6,5
6,9
OVE - Električna
33,5
36 do leta
38,1 2020
39,3
20 % zmanjšanje
ter
8 % zmanjšanje
izpustov energija
CO2 do leta 2012 in 32,3
konkurenčno
gospodarstvo
z nizkimi izpusti ogljika3,1
do leta42050 5,6
OVE
- Promet
7,7
10,5
iz obnovljivih virov leta 2010 znašal
26,62 % (Poročilo Slovenije o napredprehod
na
ku v skladu z DIREKTIVO 2009/28/
ES, 2009).
Delež OVE - v rabi bruto končne energije
18,7
20,1
21,8
23,6
25,3
Grafikon 1 prikazuje ciljne deleže
ogram zmanjševanja
emisij toplogrednih plinov do
leta 2012
predvideva
8 % zmanjšanje
izpustov
tehnologije OVE za ogrevanje in
Usmeritev
iz Direktive 2009/28/ES
17,8%
18,7%
20,1%
21,9% zahteva
25,0% zmanjšanje
plinov v obdobju
2008–2012.
EU podnebni in energetski
cilji do
leta 2020
hlajenje k oceni skupnega prispevka
ogrednih plinov za 20 % do leta 2020 glede na vrednost v izhodiščnem letu (1986) (po Kjotskem
zavezujočim ciljem za leto 2020 iz
KPOKSP, 2002).
Preglednica 5. Ciljni deleži OVE za leto 2020 za RS Slovenijo. (AN OVE, 2010)
AN OVE (625 ktoe). GTČ imajo skoraj
Prihranki
Cilj
[GWh]
Dosežen prihranek
[%]
[GWh]
[%]
www.geopower-i4c.eu
Prihranek končne energije
2008–
4261
9
2016
Vmesni prihranek končne energije
do 2010
1184
2,5
1174
2,5
Preglednica 6. Cilji na področju učinkovite rabe energije in stanje 2010. (AN URE 2,
2011)
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
7 % delež (43 ktoe). Na področju neposredne rabe geotermalne energije
je načrtovano povečanje tržnega deleža tehnologije ogrevanja, hlajenja
in priprave sanitarne tople vode iz 18
ktoe (2010) na 20 ktoe (2020).
Grafikon 1. Ciljni deleži v bilanci OVE
do leta 2020 (ogrevanje in hlajenje).
•9 % zmanjšanje porabe energije do
leta 2016:
V skladu z Direktivo 2006/32/EC je
bil izdelan Akcijski načrt za učinkovi-
13
to rabo energije 2008–2016 (AN URE), ki določa cilj zmanjšanja končne rabe energije za 9 % glede na leto 2008 (Preglednica
6).
Prihranek končne energije temelji na izvedbi načrtovanih
instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije,
energetske storitve in razvoj energetsko učinkovitih tehnologij
in izdelkov.
Iz posameznih primerov dobrih praks uporabe tehnologije
GTČ znašajo prihranki porabe primarne energije od 42 %, 65
% (BTES - shranjevanje toplote v vrtini in njeni bližnji okolici),
pa do blizu 100 % (ATES - shranjevanje toplotne energije v
vodonosniku).
8 % zmanjšanje izpustov CO2 do leta 2012 in 20 % zmanjšanje
do leta 2020 ter prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi izpusti ogljika do leta 2050:
energetski cilji do leta 2020 zahteva zmanjšanje izpustov
toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 glede na vrednost v
izhodiščnem letu (1986) (po Kjotskem protokolu - MKPOKSP,
2002).
Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi
emisijami ogljika do leta 2050, predvideva naslednje mejnike
zmanjšanja domačih izpustov do leta 2050: 25 % zmanjšanje
za leto 2020, 40 % do leta 2030 in 60 % do leta 2050, vse v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Po tej poti bi dosegli letno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 za 1 % v prvem
desetletju do leta 2020, nato za 1,5 % v drugem desetletju od
2020 do 2030 in naposled za 2 % v zadnjih dveh desetletjih do
leta 2050.
Primeri dobre prakse uporabe tehnologije GTČ kažejo potencial
za zmanjšanje emisij CO2 od 30 % do 100 % v primerjavi s konvencionalnimi sistemi. Razpon je odvisen od pokritosti potreb
Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov
(dodatni sistem za pokrivanje vršnih obremenitev, uporaba
Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, predvideva naslednje
do leta 2012 (OP TGP) predvideva 8 % zmanjšanje izpustov
fosilnih goriv…). V primeru enodružinske hiše v Avstriji pomenimejnike zmanjšanja domačih izpustov do leta 2050: 25 % zmanjšanje za leto 2020, 40 % do leta 2030 in 60 % do
toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012. EU podnebni in
jo GTČ prihranek 1,5–3 T/leto/družino.
leta 2050, vse v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Po tej poti bi dosegli letno zmanjšanje emisij v primerjavi z
ravnmi iz leta 1990 za 1 % v prvem desetletju do leta 2020, nato za 1,5 % v drugem desetletju od 2020 do 2030
in naposled za 2 % v zadnjih dveh desetletjih do leta 2050.
1. 3. 1. Cilji za rabo nizkotemperaturne geotermalne energije kot
v Sloveniji,
2010–2020
Primeri dobrevira
prakse energije
uporabe tehnologije
geotermalnih toplotnih
črpalk kažejo potencial za zmanjšanje emisij
CO2 od 30 % do 100 % v primerjavi s konvencionalnimi sistemi. Razpon je odvisen od pokritosti potreb (backup
Slovenija
svojem AN
OVE, da
z uporabo
geotermo invbodo
težko
dosegljivi.GTČ
Za sledenje
načrtovanemu
cilju je
sistem, načrtuje
uporaba vfosilnih
goriv…).
V bo
primeru
enodružinske
hiše
Avstriji
pomenijo
prihranek
1,5–3
malnih in hidrotermalnih TČ zagotovila 43 ktoe, to je 3,23 % od
nujen premik in spodbude za zagon trga.
T/leto/družino.
skupne energije iz obnovljivih virov energije, oziroma 0,81 % od
rabe bruto končne energije.
1.3.1
Cilji za rabo nizko temperaturne geotermalne energije kot
vira energije v Sloveniji,
2010–2020
Sistem
Pričakovan
razvoj sistemov izkorišČe upoštevamo energijo potrebno za ogrevanje
čanja geotermalne energije
v 2020
svojem
nacionalnem
akcijskem
načrtu (AN OVE), da bo z uporabo geotermalnih in
inSlovenija
hlajenje,načrtuje
naj bi leta
delež
geotermalnih
in
Geotermalne
0 MW do 2020 in 25 MW do 2030
hidrotermalnih
predstavljal
6,9zagotovila
% skupne43
energije
iz obnohidrotermalnih TČ
toplotnih
črpalk
ktoe, to
je 3,23 % od skupne energije iz obnovljivih virov energije,
elektrarne
vljivih
virov0,81
za ogrevanje
hlajenje
(625 energije.
ktoe). V letu 2010 je bil
oziroma
% od rabeinbruto
končne
ta delež le 1,3 % (6 ktoe / 445 ktoe).
Geotermalni og-
10 sistemov do 2020 in 20 sistemov do
Če upoštevamo energijo potrebno za ogrevanje in hlajenje,
naj sistemi
bi leta 2020
revalni
2030delež geotermalnih in
Grafikon 2 prikazuje EU in nacionalni cilj po AN OVE na podrohidrotermalnih
toplotnih
črpalk
predstavljal
6,9
%
skupne
energije
iz
obnovljivih
virov
za ogrevanje in hlajenje
čju GTČ1 do leta 2020. Nacionalnih ciljev trenutno ne dosegaToplotne črpalke 52.000 enot do 2020 in 107.000 enot do
(625 ktoe). V letu 2010 je bil ta delež le 1,3 % (6 ktoe / 445 ktoe).
2030
1Grafikon
GTČ (po 2opredelitvi
GEOPOWER)
vključujejo
do leta7.2020.
Nacionalnih
ciljevNEP,
trenutno
prikazujeiz EU
in nacionalni
cilj potako
ANgeotermalno
OVE na področju GTČ
Preglednica
GE v osnutku
predloga
2011.
kot tudi hidrotermalno energijo.
1
ne dosegamo in bodo težko dosegljivi. Za sledenje načrtovanemu cilju je nujen premik in spodbude za zagon
trga.
Inštalirana moč [MWth]
400
350
300
AN OVE
250
200
150
100
50
0
10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Grafikon 2. Razvoj izkoriščene energije za ogrevanje in hlajenje s tehnologijo GTČ v EU (RHC-Platform, 2012) in
Grafikon 2. Razvoj izkoriščene energije za
in hlajenje
s tehnologijo
GTČ v EU (RHC-Platform, 2012)
priogrevanje
nas [MWth]
(AN OVE,
2010).
in pri nas [MWth] (AN OVE, 2010).
14
Preglednica 5 prikazuje cilje s področja rabe geotermalne energije in GTČ in TČ (ne loči med viri aero-, hidro- in
geo-termalnimi TČ) do leta 2030 (osnutek predloga NEP, 2011).
Sistem
Geotermalne elektrarne
Preglednica 5. GE v osnutku predloga NEP, 2011.
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Pričakovan razvoj sistemov izkoriščanja geotermalne energije
0 MW do 2020 in 25 MW do 2030
črpalk v avstrijskem načrtu za OVE in URE. Izkazalo se je, da je Akcijski načrt zelo pomembno orodje in podpora
pri odločanju in sprejemanju pomembnih odločitev in ukrepov. Če primerjamo razvitost trga in cilje posameznih
držav lahko zaključimo, da bo potrebno vložiti še veliko truda za odpravo ovir in vzpostavitev boljših pogojev za
razmah GTČ in dosego ciljnega 7 % deleža GTČ iz AN OVE (Grafikon 4, Grafikon 5 in Grafikon 6).
900
AN OVE 2020
[ktoe]
800
700
Hidrotermalna
600
Geotermalna
500
% GTČ od OVE za H&C
400
8%
7%
4%
300
200
100
0
7%
7%
SL
HU
4%
AT
DE
IT
GrafikonGrafikon
3. Primerjava
ciljev nekaterihciljev
EU držav
do leta 2020
področju
rabe OVE
iz GTČ.
3. Primerjava
nekaterih
EUna
držav
do leta
2020
na področju
Preglednica 7 prikazuje cilje s področja rabe geoterDržava
prirast GTČ 2020-2010
malne energije in GTČ in TČ (ne loči med viri aero-,
Država
Država
hidro- in geo-termalnimi TČ) do leta 2030 (osnutek
predloga NEP, 2011).
Madžarska
6,67%
Grafikon 3 prikazuje primerjavo
ciljev nekaterih EU
Slovenija
5,53%
držav do leta 2020 na področju rabe OVE iz GTČ.
Švedska
4,86% nacionalnih
Po deležu GTČ v bilanci za doseganje
ciljev za delež energije iz OVE v končni bruto porabi
Belgija
3,63%
energije za leto 2020 je na prvem mestu Švedska
Italija
3,17%
z 8 %, ki je v sektorju GTČ ena
od vodilnih držav v
svetu. Sledijo Slovenija, Madžarska in Italija s 7 % ter
Države
članice
2,77%
Nemčija in Avstrija s 4 %. Nemčija in Avstrija sta v
preteklosti posvečali veliko pozornosti
Grčija
2,38% GTČ. Avstrija
je trenutno edina država, ki ima Akcijski načrt za
Avstrija
2,17%
toplotne črpalke za doseganje
okoljsko–energetskih
ciljev
do
leta
2020
(Lutz
G.
and
BWP, 2007). AkcijDanska
1,75%
ski načrt sta pripravili Avstrijski nacionalni društvi
Nizozemska
1,68%že leta 2007. Cilji
za toplotne črpalke BWP in LGWA
njihovega Akcijskega načrta so zmanjšanje porabe
Nemčija
1,15%
primarne energije, zmanjšanje emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov in škodljivih
Francija
0,89% delcev v zraku,
povečati gospodarstvu dodano vrednost in pozitivno
Slovaška
učinkovati na zaposlovanje.0,85%
Omenjeni društvi sta Akcijski
načrt
predstavili
tudi
političnim
Španija
0,40% odločevalcem,
kar je bil tudi razlog za ustrezno upoštevanje TČ v
Romunija
0,20%
avstrijskem načrtu za OVE in
URE. Izkazalo se je, da
je Akcijski načrt zelo pomembno orodje in podpora
Velika
Britanija
-7,79%
pri odločanju in sprejemanju pomembnih odločitev in ukrepov. Če primerjamo razvitost trga in cilje
posameznih držav lahko zaključimo, da bo potrebno
vložiti še veliko truda za odpravo ovir in vzpostavitev
boljših pogojev za razmah GTČ in dosego ciljnega
7 % deleža GTČ iz AN OVE (Grafikon 4, Grafikon 5,
Grafikon 6, Preglednica 8).
prirast GTČ
2020-2010
Velika Britanija
SE
rabe OVE iz GTČ.
Država
Delež
DeležvGTČOVE
v OVE za
GTČ
za
ogrevanje
in
ogrevanje in hlajenje 2020
hlajenje 2020
15,37%
Madžarska
6,67%
Velika Britanija
15,37%
Slovenija
5,53%
Nizozemska
11,61%
Švedska
4,86%
Švedska
8,49%
Belgija
3,63%
Madžarska
7,30%
Italija
3,17%
Belgija
7,03%
Nizozemska
Švedska
Madžarska
Belgija
Italija
Države članice
11,61%
8,49%
7,30%
7,03%
2,77%
6,93%
Italija
2,38%
Slovenija
6,88%
Danska
Avstrija
2,17%
6,57%
Danska
6,57%
Države
Danska
članice
1,75%
5,67%
Države
članice
5,67%
Slovenija
Grčija
6,88%
6,93%
Nemčija
Nizozemska
1,68%
4,14%
Nemčija
4,14%
Avstrija
Nemčija
1,15%
3,76%
Avstrija
3,76%
Francija
Francija
0,89%
Francija
2,89%
2,89%
Slovaška
Grčija
0,85%
Grčija
2,62%
2,62%
Španija
Slovaška
0,40%
Slovaška
0,85%
0,85%
Romunija
Španija
0,20%
Španija
0,72%
0,72%
Velika Britanija
-7,79%
Romunija
0,20%
Romunija
0,20%
Preglednica 8. Primerjava ciljev EU članic, ki imajo v svojih nacionalnih AN OVE opredeljene GTČ.
dobivanja toplote za namen ogrevanja in hlajenja, s tehnologijo
GTČ. Izmed vseh 27 evropskih držav jih je 17, ki niso opredelile
teh ciljev. To so Belgija, Bolgarija, Estonija, Češka, Irska, Malta,
www.geopower-i4c.eu
Spodnji grafikoni (Grafikon 4, Grafikon 5 in Grafikon 6)
prikazuPoljska, Portugalska, Romunija, Ciper, Latvija, Litva, Finska in
jejo nekatere kazalce ciljev 27 evropskih držav na področju pri- Luksemburg. (EEA, 2011)
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
15
Irska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Ciper, Latvija, Litva, Finska in Luksemburg. (EEA, 2011)
Spodnji grafikoni (Grafikon 4, Grafikon 5 in Grafikon 6) prikazujejo nekatere kazalce ciljev 27 evropskih držav na
področju
pridobivanja
toplote
za namen
ogrevanja
hlajenja, nekatere
s tehnologijo
geotermalnih
toplotnihdržav
črpalk.
Spodnji
grafikoni
(Grafikon
4, Grafikon
5 in Grafikon
6) in
prikazujejo
kazalce
ciljev 27 evropskih
na
100
[toe/1000
2010 držav jih je 17, ki niso opredelile teh ciljev. To so Belgija, Bolgarija, Estonija, Češka,
Izmed vseh
27prebivalcev]
evropskih
področju
pridobivanja
toplote
za namen ogrevanja in hlajenja, s tehnologijo geotermalnih toplotnih črpalk.
80
[toe/1000
prebivalcev]
2020
Irska,vseh
Malta,
Portugalska,
Ciper,
Latvija, Litva,
FinskaTo
in so
Luksemburg.
(EEA, 2011)
Izmed
27 Poljska,
evropskih
držav jih Romunija,
je 17, ki niso
opredelile
teh ciljev.
Belgija, Bolgarija,
Estonija, Češka,
Irska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Ciper, Latvija, Litva, Finska in Luksemburg. (EEA, 2011)
60
100
[toe/1000 prebivalcev] 2010
40
100
80
[toe/1000
prebivalcev]
2020
[toe/1000
prebivalcev]
2010
2080
60
06040
[toe/1000 prebivalcev] 2020
Danska
Nemčija
Grčija
Španija
Francija
Italija
Madžarska Nizozemska
Avstrija
Slovenija
Slovaška
Švedska
Velika
Britanija
4020
Države
članice
Grafikon
20 0 4. Izračunana pridobljena geotermalna energija s tehnologijo GTČ na prebivalca (2008) [toe / 1000
za obdobje
2005 –Avstrija
2020. Slovenija Slovaška Švedska Velika Države
Danska
Nemčija
Grčija
Španijaprebivalcev]
Francija
Italija
Madžarska Nizozemska
Britanija
članice
0
Danska
Nemčija
Grčija
Španija
Francija
Italija
Madžarska Nizozemska
Avstrija
Slovenija
Slovaška
Švedska
Velika
Države
Britanija/ 1000
članice
7 Grafikon 4. Izračunana pridobljena geotermalna energija s tehnologijo GTČ na prebivalca (2008) [toe
prebivalcev] za obdobje 2005 – 2020.
[toe/km2] 2010
6 Grafikon 4. Izračunana pridobljena geotermalna energija s tehnologijo GTČ na prebivalca (2008) [toe / 1000
[toe/km2] 2020
prebivalcev] za obdobje 2005 – 2020.
5
7
4
[toe/km2] 2010
6
[toe/km2] 2020
37
[toe/km2] 2010
5
26 4
[toe/km2] 2020
5
1 3
4
0 2
Grčija
Španija
Francija
Italija
Madžarska Nizozemska Avstrija
Slovenija
Slovaška
Švedska
Velika
Države
3 Danska Nemčija
Britanija
članice
1
2
2
0
] za
5. Izračuna
pridobljena
tehnologijo
na površino
(2004)
[toe/km
1Grafikon
Danska
Nemčija
Grčija
Španija geotermalna
Francija
Italijaenergija
MadžarskasNizozemska
Avstrija GTČ
Slovenija
Slovaška
Švedska
Velika
Države
Britanija
članice
obdobje 2005 – 2020.
0
Danska
Nemčija
Grčija
Španija
Francija
Italija
Madžarska Nizozemska
Avstrija
Slovenija
Slovaška
Švedska
Velika 2
2005 - 2010 [%/leto]
2010 - 2020 [%/leto]
2010 - 2015 [%/leto]
2015
- 2020
[%/leto]
2005
- 2010
[%/leto]
2010
- 2020
[%/leto]
2010
- 2015
[%/leto]
80%
60%
40%
Grafikon 5. Izračuna pridobljena geotermalna energija s
tehnologijo GTČ na površino
(2004) [toe/km2] za obdobje
2005 – 2020.
Države
Grafikon 5. Izračuna pridobljena geotermalna energija s tehnologijo GTČ na površino (2004) [toe/km
Britanija ] za
članice
obdobje 2005 – 2020.
100%
2
Grafikon 5.
Izračuna
pridobljena geotermalna energija s tehnologijo GTČ na površino (2004) [toe/km ] za
2005
- 2010 [%/leto]
2010 - 2015 [%/leto]
obdobje 2005 – 2020.
80%
100%
2015 - 2020 [%/leto]
100%
80%
60%
Grafikon 4. Izračunana
pridobljena geotermalna
energija s tehnologijo GTČ na
prebivalca (2008) [toe / 1000
prebivalcev] za obdobje 2005
– 2020.
2015 - 2020 [%/leto]
2010 - 2020 [%/leto]
Grafikon 6. Izračunana
povprečna letna rast pridobljene geotermalne energije s
tehnologijo GTČ [% / leto] za
štiri obdobja.
60%
20%40%
40%
20%
0%
20%0%
Danska
Nemčija
Danska
Grčija
Nemčija
Španija
Grčija
Španija
Francija
Italija
Francija
Italija
Madžarska
Nizozemska
Madžarska
Nizozemska
Avstrija
Avstrija
Slovenija
Slovenija
Slovaška
Slovaška
Švedska
Švedska
Velika
Britanija
Velika
Britanija
All Member
States (total)
All Member
States (total)
Grafikon 6. Izračunana povprečna letna rast pridobljene geotermalne energije s tehnologijo GTČ [% / leto] za
0%
obdobja.
Danska
Nemčija
Grčija
Španija
Francija
Italija štiri
Madžarska
Nizozemska
Avstrija
Slovenija
Slovaška
Švedska
Velika
All Member
6. Izračunana povprečna letna rast pridobljene geotermalne energije s tehnologijo GTČ [% / leto] za
1.Grafikon
3. 2.
Scenariji za dosego
štiri obdobja. ciljev iz AN OVE 2010–2020
Britanija
States (total)
1.3.2
Scenariji
za dosego
ciljev izletna
AN OVE
Grafikon
6. Izračunana
povprečna
rast 2010-2020
pridobljene geotermalne energije s tehnologijo GTČ [% / leto] za
Scenarijiso
za analizirani
dosego ciljevtrije
iz ANscenariji
OVE 2010-2020
štiri
obdobja.proizvodnje
gijo takojšnjih okrepitev sedanjih ukrepov in njihovega izvajanja
V1.3.2
nadaljevanju
razvoja
V nadaljevanju
so analizirani
trije
scenariji
proizvodnje
toplote
iz GTČ do leta
2020,GTČ
osnovni
in obveznega
deleža
v novih gradnjah. »Scenarij hitro
toplote in hladu
iz GTČ do
leta
2020, razvoja
osnovni
(scenarij 0),
line-in hladu
V nadaljevanju
so
analizirani
trije
scenariji
razvojahitro
proizvodnje
toplote
in hladu iz2aGTČ
do leta
2020, osnovni
1.3.2
Scenariji
za(scenarij
dosego
ciljev
iz1b)
AN in
OVE
2010-2020
(scenarij
0),
linearni
1a
in
scenarij
rastočega
trga
(scenarij
in
2b).
»Osnovni
scenarij«
rastočega trga« za dosego cilja 2020 pa predpostavlja bolj akarni (scenarij 1a in 1b) in scenarij hitro rastočega trga (scenarij
(scenarij 0), linearni (scenarij 1a in 1b) in scenarij hitro rastočega trga (scenarij 2a in 2b). »Osnovni scenarij«
politiko
področju
in 2b) (Grafikon
7). »Osnovni
scenarij«
nadalV2a
nadaljevanju
so analizirani
trije scenariji
razvojapredpostavlja
proizvodnje toplote
in hladutivno
iz GTČ
do letana
2020,
osnovnipriprave boljših pogojev - zakonskih
ekonomskih
jevanje0),
sedanjih
opazovanih
naraščanja
pridobljene
(scenarij
linearni (scenarij
1a in trendov
1b) in scenarij
hitro rastočega
trga (scenarij /2aurejevalnih,
in 2b). »Osnovni
scenarij« in tehničnih / tehnološko najboljših
predlogov za čim širšo uporabo tehnologije GTČ, ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in okoljskih lokalnih razmer.
energije za ogrevanje z GTČ (ktoe) za obdobje 1995–2011.
»Linearni scenarij« za dosego cilja 2020
predpostavlja stratewww.geopower-i4c.eu
www.geopower-i4c.eu
leto
2010
www.geopower-i4c.eu
GTČ
izkoriščena energija
število po tipu sistema
zGTČ
vse TČ
število enot
TJ/leto
ktoe/leto
W
H
V
število enot
4410
244
5,83
2201
2012
197
15.000
Preglednica 9. Izhodišče, Rajver, D. in sod., 2010.
Tehnologije OVE za ogrevanje in hlajenje - okvirni deleži za obdobje 2010–2020
[ktoe] SI
2005
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
GTČ
0
6
12
16
21
26
31
34
36
39
41
43
Preglednica 10. Cilji, AN OVE 2010-2020
16
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Izkoriščena energija [ktoe]
Preglednica 7. Cilji, AN OVE 2010-2020
Tehnologije OVE za ogrevanje in hlajenje - okvirni deleži za obdobje 2010–2020
[ktoe] SI
2005
2010 2011 2012 2013 2014 2015
GTČ
0
6
12
16
21
26
31
45
40
35
30
25
20
15
10
5
0
2016
34
2017
36
2018
39
2019
41
2020
43
AN OVE
Dejansko
Scenarij0
Scenarij1
Scenarij2
95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Grafikon 7. Scenariji za dosego ciljev iz AN OVE 2010–2020
1.3.2.1
SCENARIJ 0
1. 3. 2.0 pomeni
1. SCENARIJ
0
SCENARIJ
nadaljevanje sedanjega
trenda brez dodatnih ukrepov, brez dolgoročnih državnih spodbud.
Geotermalne toplotne črpalke so v Sloveniji še v zgodnji fazi razvoja, zato bo brez pomembnih spodbud za
verodostojni podatki in informacije o tehnologiji ter da se
SCENARIJ 0 pomeni nadaljevanje sedanjega trenda brez dovlaganje
v raziskave, razvoj in inovacije razmah GTČ zelovoljo
počasen.
Cilji AN OVE do leta 2020 ne bodo doseženi.
spremlja prispevek GTČ v energetski bilanci. Brez učinkovite
datnih ukrepov, brez dolgoročnih državnih spodbud. TehnoloZa
trg
v
zgodnji
fazi
razvoja
je
pomembno,
da
so
na
voljo
verodostojni
podatki
informacije
o tehnologiji
ter
GTČin
v energetski
bilanci
do razvoja ne
boda
gija GTČ je v Sloveniji še v zgodnji fazi razvoja, zato bo brez po- statistike o prispevku
se
spremlja
prispevek
GTČ vvraziskave,
energetski
bilanci.
Brez učinkovite
statistike
o prispevku
GTČ
v razvijamo«.
energetskiZabilanci
prišlo - »česar
ne beležimo
ne obstaja
in ne
domembnih
spodbud
za vlaganje
razvoj
in inovacije
sego
ciljev je potrebnoin
upoštevati
razmah
GTČne
zelo
AN OVE
leta 2020ne
ne bodo
do
razvoja
bopočasen.
prišlo –Cilji
»česar
nedo
beležimo
obstaja in
ne gospodarskih
razvijamo«.inZapodnebnih
dosego gospodarskih
podnebnih
vse
naosnovi
enaki osnovi
v skladu
z možnostmi
področjih.
doseženi.
Za trg v zgodnji
fazi razvoja
je pomembno,
da so
na
ciljev
je potrebno
upoštevati
vse obnovljive
vire
energije
na OVE
enaki
v skladu
z možnostmi
nanapodročjih.
1. 3.
1.3.2.2
2.SCENARIJ
2.SCENARIJ
1
1
Scenarij 11pomeni
linearen
trendtrend
rasti GTČ
do GTČ
leta 2020
za 2020 za se
koristi 2500
to pomeni
deljenotega
s 3,5 in
dobimo
Scenarij
pomeni
linearen
rasti
do leta
dosego
cilja ur
iz letno
AN OVE.
Za dosego
cilja
bi bilo
dosego cilja iz AN OVE. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno
0,09 ktoe/leto.
potrebno
sprejeti
ukrep
(znotraj
pravilnika)
o
obvezni
uporabi
tehnologij
OVE
za
ogrevanje
in
hlajenje
za vse
sprejeti ukrep (znotraj pravilnika) o obvezni uporabi tehnologij
•
s
sistemi
TČ
voda-voda
(W
tip)
v
individualnih
hišah
bo
nove
gradnje
in od
tega 25
uporabo
GTČ
v sklopu
OVE za
ogrevanje
in hlajenje
za %
vsez nove
gradnje
in od
tega 25 pridobivanja gradbenega dovoljenja.
3
% z uporabo GTČ v sklopu pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Linearen
trend, nova gradnja, razmerje različnih plitvih
Linearen trend, nova gradnja, razmerje različnih nizkotem5peraturnih
let bo nespremenjeno…
geotermalnih sistemov zadnjih 5 let bo nespremenjeno…
predvidoma izkoriščeno na leto 0,59 ktoe, kar je v 8 letih
okrog 4,68ktoe4 in pomeni letno okrog 330 enot TČ tipa W.
nizkotemperaturnih
geotermalnih sistemov zadnjih
Če predpostavimo, da se koristi 2500 ur letno to pomeni
vsaj 0,6 ktoe/leto.
• s tehnologijo TČ s horizontalnimi kolektorji (H tip) v indivi-
Za
dosego cilja 43 ktoe pridobljene energije iz GTČ do leta 2020
predpostavimo, da bo od še zahtevanih 37 ktoe
Za dosego cilja 43 ktoe pridobljene energije iz GTČ do leta
dualnih hišah je predvideno izkoriščenje 0,43 ktoe na leto,
doseženo
še
okrog
9
ktoe
s
sistemi
GTČ
za
manjše
stavbe
(tipi
V,
in H)
(vktoe
teh5 in8 pomeni
letih pookrog
ca 1,125
ktoe/leto),
2020 predpostavimo, da bo od še zahtevanih 37 ktoe dosekar je v W
8 letih
3,44
450 enot
TČ tipa
ženo še okrog 9 ktoe s sistemi GTČ za manjše stavbe (tipi V,
H. Okrog 450 enot TČ tipa H lahko potegne 1,5 ktoe toplote
W in H) (v teh 8 letih po ca 1,125 ktoe/leto), pod pogoji, da bo
(450 x 0,0033 ktoe/leto), če delajo vse leto. Če predpostapostavljeno skupno vsaj 820 enot TČ na leto v manjših (indivimo, da se koristi 2500 ur letno (deljeno s 3,5) to pomeni
vidualnih) stavbah. Ostalih 28 ktoe je predpostavljeno, da bo
0,43 ktoe/leto.
pokrito s sistemi za večje stavbe (s kapaciteto TČ ca 200 kW),
www.geopower-i4c.eu
Za večje sisteme6 izhajamo, da en sistem z več geosond
pod pogojem, da bo postavljeno skupno vsaj 100 enot na leto.
(24 geosond) izkoristi v poprečju po 0,035ktoe/leto toplotne
Glede na trend zadnjih 5 let lahko pričakujemo naslednji razvoj
energije Zemlje, kar pomeni da bo do leta 2020 potrebno letno
sistemov GTČ v manjših objektih (individualne hiše):
postaviti ca 100 sistemov V tipa (Grafikon 8, Preglednica 11).
• z geosondami (tip V) bo predvidoma v individualnih hišah
izkoriščeno na leto 0,09 ktoe, kar znese v 8 letih okrog 0,73
ktoe2 in pomeni letno okrog 40 geosond. To pomeni letno
okrog 40 geosond, ki bi izkoristile 0,315 ktoe toplote (40 x
0,008 ktoe/leto), če delajo vse leto. Če predpostavimo, da
2 Upoštevano 0,008ktoe/leto izkoriščene toplote na geosondo poprečne moči 12 kW
3 Število polnih letnih ur obratovanja
4 Upoštevano 0,006 ktoe/leto izkoriščene toplote s TČ W-W poprečne nazivne moči 13 kW (TČ nazivne moči > 20 kW lahko izkoristi
vsaj 0,008 ktoe/leto)
5 Upoštevano 0,003 ktoe/leto izkoriščene toplote s TČ H poprečne
nazivne moči 10 kW (s TČ nazivne moči 25 kW lahko izkoristi ca
0,0086 ktoe/leto toplote podzemlja)
6 S kapaciteto TČ ca 200 kW
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
17
lahko potegne 1,5 ktoe toplote (450 x 0,0033 ktoe/leto), če delajo vse leto. Če predpostavimo, da se
koristi 2500 ur letno (deljeno s 3,5) to pomeni 0,43 ktoe/leto.
6
40
35
35
30
30
25
25
20
20
15
15
10
10
5
5
0
0
13
H - ES
14
V - ES
15
16
W - ES
V - VS
17
V - ES_št
Grafikon 8. Scenarij 1 in linearni trend doseganja ciljev do 2020.
Enostavne stavbe
Enostavne stavbe
Večje stavbe
Tip GTČ Delež od 37 ktoe
V
2% Delež od 37 ktoe
Tip GTČ
W
13%
V
2%
H
9%
W
V
76% 13 %
H
9%
Moč GTČ kW
12Moč GTČ kW
13
12
10
13
200
10
18
W - ES_št
19
Hundreds
40
Št. sistemov
[ktoe]
Za večje sisteme izhajamo, da en sistem z več geosond (24 geosond) izkoristi v poprečju po 0,035ktoe/leto
toplotne energije Zemlje, kar pomeni da bo do leta 2020 potrebno letno postaviti ca 100 sistemov V tipa.
20
H - ES_št
V - VS_št
Št. enot / leto delež GTČ v novih stavbah
40enot / leto delež
28%
Št.
GTČ v novih stavbah
330
40
28 %
450
7
330
100
11%
450
2 Upoštevano
0,008ktoe/leto izkoriščene
toplote
na geosondo poprečne
Večje stavbe
V
76 %
200 moči 12 kW 100
11 %2
3Število polnih letnih ur obratovanja
4 Upoštevano 0,006 ktoe/leto izkoriščene toplote s TČ W-W poprečne nazivne moči 13 kW (TČ nazivne moči > 20 kW lahko izkoristi vsaj
0,008Preglednica
ktoe/leto) 11. Scenarij razvoja sistemov GTČ v novih stavbah.
5 Upoštevano 0,003 ktoe/leto izkoriščene toplote s TČ H poprečne nazivne moči 10 kW (s TČ nazivne moči 25 kW lahko izkoristi ca 0,0086
ktoe/leto
toplote
podzemlja)
ktoe v večstanovanjskih objektih in 10 ktoe v nestanovanjskih
linearen
trend,
nova gradnja, SURS
6 S kapaciteto TČ ca 200 kW
objektih).
Ocena števila vgrajenih enot po občinah je narejena na osnovi
Rezultat scenarija je, da je za dosego cilja za GTČ do leta 2020
ciljev AN OVE, ki je 43 ktoe do leta 2020 in upoštevanju popotrebno v obdobju 2013–2020 letno vgraditi 1196 manjdatka, da je v Sloveniji trenutno vgrajenih 4400 sistemov oz. 6
ših sistemov GTČ na leto v enostanovanjske hiše, 56 večjih
ktoe.
sistemov GTČ na leto v večstanovanjske stavbe ter 69 večjih
V obdobju 2001–2010 se je v Sloveniji povprečno zgradilo 1353
www.geopower-i4c.eu
sistemov GTČ na leto v nestanovanjske stavbe (Preglednica
nestanovanjskih stavb na leto s povprečno površino 731 m2 in
12). V obdobju do 2020 lahko pričakujemo velik upad gradnje
prostornino 6000 m3 , 2917 enostanovanjskih stavb na leto s
novih stavb zaradi zasičenosti trga in krize v gradbeništvu,
povprečno površino 240 m2 in 522 večstanovanjskih stavb na
zato je za dosego cilja bolj smiselno računati na večje objekte,
leto s povprečno površino 522 m2 (SURS: Dokončane stavbe,
saj so posledično prihranki energije in emisij CO2 večji ter delež
nova gradnja, Slovenija, letno). Predpostavimo, da se bo tak
pridobljene nizkotemperaturne geotermalne energije večji.
trend nadaljeval. Ker gre za nove gradnje, upoštevamo specifično rabo toplote stanovanjskih objektov 50 kWh/m2/leto ter
nestanovanjskih objektov 15,5 kWh/m3/leto, skladno s predpisanimi normativi učinkovite rabe energije (PURES 2, 2010, 21.
člen). Iz površine in povprečne specifične rabe energije lahko
izračunamo povprečno letno porabo energije. Za enostanovanjsko hišo znaša 0,001 ktoe, kar je enako kot 1000 litrov
kurilnega olja na leto. Predpostavimo, da bo razmerje eno- ,
več- in ne- stanovanjskih gradenj ostalo nespremenjeno.
Dobimo da bo od še zahtevanih 37 ktoe doseženo še 23 ktoe
s sistemi GTČ za manjše stavbe in 14 ktoe za večje stavbe (4
18
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Število
Povp.
površina
[m2]
Povp. spec. raba
energ. kWh/
m2(3)/a
Povp.
raba en.
ktoe/a
Razmerje novih
gradenj po
številu
delež od
37ktoe
(ktoe)
Št. novih
stavb z
GTČ/a
delež GTČ
v novih
stavbah
Enostanovan.
stavbe
2917
240
50
0,001
61 %
23
1196
41 %
Večstanovan.
stavbe
522
923
50
0,004
11 %
4
56
11 %
Nestan.
stavbe
1353
731
15,5
0,008
28 %
10
69
5%
Preglednica 12. Dokončane stavbe - nova gradnja, Slovenija, letno (SURS) in razvoj sistemov GTČ.
Na ravni občin to pomeni, da bo cilj dosežen, če se v povprečju
v vsaki občini do leta 2020 sistem GTČ vgradi v 45 enosta-
novanjskih hiš, 2 večstanovanjski stavbi in 3 nestanovanjske
stavbe.
1. 3. 2. 3.SCENARIJ 3
Scenarij hitro rastočega trgapomeni celovit pristop in širši
nabor ukrepov za vzpostavitev boljših zakonskih pogojev in
ekonomsko, tehničnih najboljših predlogov za čim širšo uporabo tehnologije GTČ.
V modelu so upoštevane naslednje predpostavke:
a) PURES 2, 2010
Nove stavbe: Mejne vrednosti URE (21. člen - mejne vrednosti
učinkovite rabe energije v prehodnem obdobju).
Letna potrebna toplota za ogrevanje stavb je bila izračunana iz
mejnih vrednosti URE, povprečnih površin oz. prostornin novih
gradenj (SURS, 2001–2010), povprečnih letnih temperatur
zraka (1961–2008) na merilnih mestih Ljubljana, Novo mesto
in Murska Sobota (ARSO) in povprečnim oblikovnim faktorjem
0,65. Na osnovi teh predpostavk so bile izračunane letne potrebe po toploti za povprečno stanovanjsko stavbo 50,5 kWh/m2a,
za nestanovanjske stavbe 16,1kWh/m3a in za javne stavbe 14,6
kWh/m3a.
b) Osnutek predloga NEP (DB-IZH, 2011, REF)
Upoštevan je scenarij referenčne strategije energetske učinkovitosti (REF), ki predpostavlja nadaljevanja sedanjih ukrepov in
okrepitev njihovega izvajanja s ciljem izpolnjevanja zahtev EU
in je upoštevana v AN OVE 2010–2020 v katerem je opredeljen
sektorski cilj za ogrevanje in hlajenje leta 2020 v višini 30,8 %
deleža OVE (625 ktoe).
Obnove in nova gradnja (Poglavje 4.5. Stavbni fond):
c) Projekt TABULA (ZRMK, ocena stanja stavbnega fonda na
državni ravni)
Preglednica 13 prikazuje tipologijo stavb, energetska učinkovitost in tipične stavbe v Sloveniji.
Tip stavbe
Št.
stavb
Št.
stanovanj
Površina
v 1000
m2
SUH.01 (do 1970)
256.125
276.993
24.792
SUH.02 (1971–1980)
90.189
96.958
9718
SUH.03 (1981–2002)
122.862
128.048
12.981
SUH.04 (2003–2008)
23.961
24.668
2844
SUH.05 (od 2009)
146
158
14
MUH.01 (do 1970)
17.650
178.890
9344
MUH.02 (1971–1980)
3165
66.905
3216
MUH.03 (1981–2002)
3074
57.282
2909
MUH.04 (2003–2008)
1408
21.630
1274
MUH.05 (od 2009)
18
1161
71
Skupaj
518.598
852.693
67.164
*SUH (singleunithouses) - enostanovanjske stavbe, MUH (multiunithouses) – večstanovanjske stavbe
Obnova stavb: Za enostanovanjske stavbe smo upoštevali
energijsko število 108,9 kWh/m2a in za več stanovanjske stavbe 78,4 kWh/m2a (povprečje vrednosti iz DB-IZH, 2011, REF –
tabela 23). Za nestanovanjske stavbe smo upoštevali energijsko število 43,9 kWh/m3a in javne stavbe 43,9 kWh/m3a.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
Preglednica 13. Frekvenca 10-ih tipičnih stavb v letu 2009
(TABULA Thematic Report N° 2: SURS, Register nepremičnin)
19
Rezultati
Večje stavbe
Za dosego cilja bo v povprečju potrebnih letno 37 do 74
večjih sistemov in 684 do 971 manjših sistemov, kot je prikazano v spodnjih preglednicah (Preglednica 14, Grafikon 9,
Preglednica 15).
Število/leto
Vseh subvencioniranih naložb Ekosklada je v letu 2011 znašalo
356, kar je približno polovica cilja tega scenarija.
Grafikon 9 prikazuje količino pridobljene geotermalne energije
iz GTČ po letih.
ktoe 2020
Najugodnejši je tretji scenarij AN GTČ, saj upošteva dejanske
tržne razmere sektorja GTČ in potencial za nove gradnje in
obnove po Osnutku NEP. Grafikon 10 prikazuje primerjavo
povprečnih rasti pridobljene geotermalne energije s tehnologijo
GTČ za štiri različna obdobja med cilji AN OVE in predloga tega
akcijskega načrta - AN GTČ.
2013-2020
Obnova
Nova gradnja
Javne
5–7
1–3
Večstan.
12–24
3–6
Storitveni sektor
11–16
5–18
Javne
3,291
0,185
Večstan.
4,917
0,399
Storitveni sektor
5,732
1,009
Manjše stavbe
Število/leto
ktoe 2020
2013-2020
Enostanovanjske
hiše
Obnova
Nova gradnja
490–692
194–279
18,154
3,327
Preglednica 14. Rezultati scenarija 3.
Spodnji grafikon prikazuje količino pridobljene geotermalne energije iz GTČ po letih.
45
Nova gradnja - gospodinjstva - večstanovanjske
40
Nova gradnja - gospodinjstva - enostanovanjske
Nova gradnja - ostali storitveni sektor
35
Nova gradnja - javne stavbe
[ktoe]
30
Obnova večstanovanjskih stavb
25
Obnova enostanovanjskih stavb
20
Obnova stavb v ostalem storitvenem sektorju
Obnova javnih stavb
15
10
Grafikon 9. Količina
pridobljene geotermalne
energije iz GTČ po letih
glede na scenarij 3.
5
0
2012
Leto
ktoe
2014
Letne rasti
2015
2016
2017
2018
Letne rasti v odstotnih točkah
8
2019
2020
Relativne razlike v rasti
2013
2014
2015
2016
2017
2018
8.3
10.7
13.6
17.0
21.1
26.1
11.0%
28.9%
26.9%
25.4%
24.3%
23.5%
-1.4%
17.9%
-2.0%
-1.4%
-1.1%
-0.8%
-11.0%
162.9%
-6.9%
-5.4%
-4.3%
-3.5%
2019
2020
32.1
43.0
22.8%
34.1%
-0.7%
11.2%
-2.8%
49.2%
20
Leto
2013
AN OVE
ktoe
Scenarij GEO.POWER
Letne
rasti
Letne
rasti
v
odstotnih točkah.
Relativne
razlike v rasti
ktoe
Letne
rasti
Letne
rasti
v
odstotnih točkah.
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Relativne
razlike v rasti
AN OVE
Scenarij GEO.POWER
Leto
Ktoe
AN
OVE
Letne
rasti
Letne rasti v odstotnih točkah3
Relativne razlike v rasti
Ktoe
AN
GTČ
Letne
rasti
Letne rasti v odstotnih točkah.
Relativne razlike v rasti
2010
6
17 %
-6 %
-26 %
6,0
17 %
-6 %
-26 %
2011
12
100 %
83 %
498 %
6,7
11 %
-6 %
-35 %
2012
16
33 %
-67 %
-67 %
7,5
12 %
1%
14 %
2013
21
31 %
-2 %
-6 %
8,3
11 %
-24%
10,7
29%
18%
163%
-19%
13,6
27%
-2%
-7%
-50%
17,0
25%
-1%
-5%
-39%
21,1
24%
-1%
-4%
2014
26
24%
-7%
26
24 %
-7 %
-24 %
2015
31
19 %
-5 %
-19 %
2016
34
10 %
-10 %
-50 %
2017
2018 3639
6 %8%
-42%
%
-39
42%%
21,1
26,1
24 %
23%
-1 %
-1%
-4 %
-3%
2018
2019 3941
8 %5%
2-3%
%
42
%
-38%
26,1
32,1
23 %
23%
-1 %
-1%
-3 %
-3%
2020 4143
2019
5 %5%
-30%
%
-5%%
-38
43,0
32,1
34%
23 %
11%
-1 %
49%
-3 %
2020
5%
0%
-5 %
43,0
34 %
11 %
49 %
2016
2017
31
34
36
43
19%
10%
6%
-5%
-10%
-4%
13,6
17,0
29 %
27 %
25 %
18 %
-11 %
2014
2015
10,7
-1 %
-2 %
-1 %
163 %
-7 %
-5 %
Najugodnejši je drugi scenarij, saj upošteva dejanske tržne razmere sektorja geotermalnih toplotnih črpalk in
potencial za nove gradnje in obnove po Osnutku NEP. Spodnji grafikon prikazuje primerjavo povprečnih rasti
Preglednica
15.geotermalne
Letne rasti v energije
odstotnihstočkah
in razlike
rasti
za različna
razvoj GTČ
po ANmed
OVE vcilji
primerjavi
razvojem
GTČ
po AN
pridobljene
tehnologijo
GTČv za
štiri
obdobja
AN OVEzin
predloga
tega
GTČ
- scenarij
3. – AN GTČ.
akcijskega
načrta
50%
45%
40%
35%
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
2005 - 2010 [%/leto]
2010 - 2015 [%/leto]
2015 - 2020 [%/leto]
2010 - 2020 [%/leto]
Slovenia ANOVE
SloveniaANGTČ
Grafikon
10.
Povprečne
rasti pridobljene
geotermalne
1.4
Potencial
geotermalnih
toplotnih
črpalk energije s tehnologijo GTČ za štiri različna obdobja iz AN OVE in AN
GTČ.
1.4.1
Lokalni energetski koncepti – doseganje ciljev iz AN OVE
Vlada RS je prenesla odločitev in izvajanje ukrepov s področja učinkovite rabe energije (URE) in uporabe
obnovljivih virov energije (OVE) na lokalno (izvedbeno) raven. Na podlagi Energetskega zakona (EZ) so občine
dolžne izdelati svoje Lokalne energetske koncepte, s katerimi morajo minimalno dosegati cilje iz:
 Nacionalnega energetskega programa,
 Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012,
 Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN URE),
 Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE),
 nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije proizvedene v
soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
 opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni samoupravni lokalni skupnosti.
Preglednica 9 prikazuje trenutno stanje na področju lokalnega energetskega načrtovanja. V Sloveniji je trenutno
211 občin, od tega jih je 18 %, ki imajo izdelane LEK v skladu z veljavnim pravilnikom in s soglasjem ministrstva.
Največji delež (60 %) predstavljajo občine, ki imajo sprejet LEK na občinskem svetu ali pa izdelano Občinsko
Akcijski načrt
za večjizasnovo
razmahpo
geotermalnih
toplotnihpred
črpalk
v Sloveniji
energetsko
veljavnih zahtevah
letom
2011 in katere bo potrebno dopolniti. Delež občin brez
kakršne koli energetske zasnove je 22 % (Slika 1).
21
1. 4. Potencial geotermalnih toplotnih
črpalk
1. 4. 1. Lokalni energetski koncepti – doseganje ciljev iz AN OVE
Vlada RS je prenesla odločitev in izvajanje ukrepov s področja
učinkovite rabe energije (URE) in uporabe OVE na lokalno
(izvedbeno) raven. Na podlagi Energetskega zakona (EZ) so
občine dolžne izdelati svoje Lokalne energetske koncepte
(LEK), s katerimi morajo minimalno dosegati cilje iz:
• Nacionalnega energetskega programa (NEP),
• Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih
plinov do 2012 (OP TGP),
• Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016 (AN URE),
• Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje
2010–2020 (AN OVE),
• nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne
energije proizvedene v soproizvodnji toplote in električne
energije z visokim izkoristkom,
• opredelitve ciljev in predvidenih ukrepov v posamezni
samoupravni lokalni skupnosti.
Preglednica 16 prikazuje trenutno stanje na področju lokalnega
energetskega načrtovanja. V Sloveniji je trenutno 211 občin,
od tega jih je 18 %, ki imajo izdelane LEK v skladu z veljavnim
pravilnikom in s soglasjem ministrstva. Največji delež (60 %)
predstavljajo občine, ki imajo sprejet LEK na občinskem svetu
ali pa izdelano Občinsko energetsko zasnovo po veljavnih zahtevah pred letom 2011 in katere bo potrebno dopolniti. Delež
občin brez kakršne koli energetske zasnove je 22 % (Slika 1).
V Sloveniji ima od 11 mestnih občin le Mestna občina Ljubljana
izdelan LEK po veljavnem pravilniku. Ostale imajo ali izdelane
in sprejete LEKe na občinskem svetu ali pa izdelano Občinsko
energetsko zasnovo po veljavnih zahtevah pred letom 2011 in
katere bo potrebno dopolniti.
Slika 1. Stanje LEK v Sloveniji, stanje april 2012.
Pri pregledu stanja na področju že izdelanih dokumentov LEK
občin z več kot 20.000 prebivalci je bilo ugotovljeno, da imajo
3 občine (Ljubljana, Krško in Domžale) izdelane in potrjene
koncepte s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor
(MZIP), Sektorja za oskrbo, energetske vire in rudarstvo, v skladu s trenutno veljavnim Pravilnikom o metodologiji in obveznih
vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS, št. 74/2009,
Spremembe: Ur.l. RS, št. 3/2011). Kvantitativne cilje (količinsko)
za pridobivanje energije iz zemljine toplote v energetskem konceptu navajajo le občine Ljubljana, Domžale in Krško, ostale
navajajo le kvalitativne cilje.
Če primerjamo cilje tudi nekaterih drugih občin za GTČ z nacionalnimi cilji AN OVE, hitro ugotovimo, da ta cilj ne bo dosežen
(Preglednica 17, Preglednica 18).
STATISTIKA
STANJE DEC. 2011
STANJE APR. 2012
Število občin
211
211
Število občin s soglasjem MZIP - DE (2011-)
14 (7 %)
37 (18 %)
Število občin s sprejemom na OS (občinskem svetu )
135 (39+30+66)*
127 (44+27+56)*
Število občin brez LEK
62 (29 %)
47 (22 %)
*datum / imajo+datum / imajo
Preglednica 16. Stanje na področju LEK1.
1 Spisek občin, ki posedujejo LEK-e in energetske zasnove, nam je posredovalo MZIP (Direktorat za energijo, enota v Mariboru) za stanje
december 2011 in april 2012 [mailto: [email protected]].
22
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Občina / GTČ
[ktoe]
Leto
LEK
2010
2012
2014
2016
2018
2020
Skupaj
OVE
% OVE
Radovljica
0,01
0
0
0
0
0
0,01
2,44
0,41
Idrija
0,03
0,03
0,05
0,12
0,14
0,16
0,18
5,15
3,50
MOL
0
0,138
0,224
0,516
1,032
1,548
1,857
65,09
2,85
Domžale
0
0
0,009
0,010
0,015
0,031
0,051
5,41
0,95
Šenčur
0,03
0
0,047
0,247
0,632
0,801
1,579
6,19
25,49
Šentilj
0
0
0
0
0
0
0
1,12
0,00
Škofljica
0,007
0
0,008
0,021
0,1165
0,167
0,204
0,95
21,54
Starše
0,008
0
0,017
0,017
0,025
0,025
0,025
0,61
4,06
Hoče-Slivnica
0
0,001
0,001
0,002
0,002
0,003
0,003
0,28
1,08
Krško
0
0
0
0
0
0
0
10,81
0
Slovenija
0
6
16
26
34
39
43
625
6,88
Občina / TČ
[ktoe]
Lek
LEK
2010
2012
2014
2016
2018
2020
Skupaj
OVE
% OVE
Makole
0,000
0,001
0,001
0,001
0,002
0,002
0,492
0,40%
Dornava
0,000
0,001
0,001
0,001
0,002
0,002
0,773
0,26%
Markovci
0,001
0,002
0,002
0,003
0,004
0,004
0,948
0,45%
Rače-Fram
0,002
0,003
0,004
0,005
0,006
0,007
1,399
0,47%
Rogatec
0,001
0,002
0,002
0,003
0,004
0,004
0,536
0,80%
Glede na podnebne, geološke in hidrogeološke danosti Slovenije je mogoča uporaba različnih sistemov GTČ skoraj povsod,
predvsem ugodne so razmere v večjih naseljih in gosto poseljenih območjih. Problem je, da trenutno ni na voljo uporabniško
prijazne baze geoloških podatkov za potrebe trga GTČ in načrtovalcev LEK. GeoZS upravlja z geološkimi in hidrogeološkimi
podatki, vendar so to v večini surovi in neobdelani podatki,
ki potrebujejo interpretacijo geologa. Prav tako so ti podatki
običajno plačljivi. Ugotavljamo, da je zelo nizka vključenost
GTČ v LEK posledica pomanjkanja znanja pripravljalcev LEK-ov
in nezainteresiranost občin za pridobitev kakovostnega LEK-a,
saj je v večini primerov edino merilo pri izbiri zunanjih izvajalcev za pripravo LEK najnižja ponudbena cena.
Trenutno stanje kaže, da je skupno 25 različnih izvajalcev LEK-ov. Energetski zakon in Pravilnika o LEK ne predvidevata prav
nobenih pogojev ali omejitev glede izdelovalca. Menimo, da bi
pogoji glede izdelovalcev LEK morali biti definirani v Pravilniku
o metodologiji in obvezni vsebini LEK, saj je takšna praksa tudi
za druga področja, pri katerih se za poročila zahteva določena
specialna znanja (dejanska ali formalna). Predlagani pogoj bi
pospešil postopke sprejemanja LEKov, prihranil čas pristojnim
na ministrstvu MZIP za pregled ustreznosti dokumenta LEK,
Preglednica 17. Tehnologije OVE za ogrevanje
in hlajenje - ocena
skupnega prispevka
GTČ zavezujočim
ciljem za leto 2020 in
okvirne vrednosti za
obdobje 2010–2020.
Preglednica 18. Tehnologije OVE za ogrevanje
in hlajenje - ocena
skupnega prispevka
TČ zavezujočim ciljem
za leto 2020 in okvirne
vrednosti za obdobje
2010–2020. (Pripravljalec ne loči med tipi
TČ - Lokalna energetska agencija Spodnje
Podravje).
občine bi za izvajanje teh programov hitreje pridobile državne
spodbude in učinkovitost celega sistema bi bila večja.
Na osnovi natančnejše analize 17 LEK-ov in pregleda še 35
LEK-ov lahko zaključimo, da se občine v Sloveniji ne opredeljujejo do ciljev za GTČ iz AN OVE in da za druge vire podajajo bolj
realne in natančne ukrepe. Tako trenutno v LEK-ih ni najti res
dobrega primera dobre prakse vključevanja GTČ v energetske
zasnove občin. V LEK-ih je preveč splošnih geoloških podatkov in dolge razlage tehnologije delovanja TČ, ki so premalo
konkretni in neposredno uporabni. Geološki podatki se ne
uporabljajo skupaj s podatki iz občinskih prostorskih načrtov
(OPN), še zlasti za predvidena območja novih pozidav. Tam bi
morali OPN obvezno vključevati tudi geološke podatke za možnosti razvoja rabe prostora vključno z obnovljivimi viri energije,
kamor spadajo tudi GTČ.
Opaziti je, da v postopku priprave LEK, kljub finančnim težavam
občin, pomanjkanju sredstev za pripravo kvalitetnih LEK in
pomanjkanju strokovnega kadra po občinah, le redko pride do
povezovanja med občinami za izdelavo skupnega LEK-a.
V spremembah EZ iz leta 2012 (Ur.l. RS, št. 10/2012) so na
novo zapisane definicije obnovljivih virov energije iz TČ, ki se
glede na vir energije delijo na aerotermalne, geotermalne in
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
23
hidrotermalne. Definiciji geotermalne in hidrotermalne energije
potrebujeta dodatno razlago, saj se ti deleži različnih občin
pojavljajo v različnih kategorijah. V razpredelnico Hidrotermalna energija pridobljena s TČ se prišteva toplota, ki je odvzeta iz
površinske vode in ne tudi iz podzemne vode. V razpredelnico
Geotermalna energija pridobljena s TČ pa se prišteva pridobljena toplota iz tal in iz podzemne vode. Dejstvo pa je, da je
hidrotermalna energija vsaj delno tudi geotermalna energija
(Slika 2).
Slika 2. Vplivno območje
Sončnega in Zemljinega
toplotnega toka. (OFEV,
2009)
Do globine 20 m vpliva
na temperaturo tal tudi
toplotni tok sonca. Pod
globino 20 m je značilno
zvezno naraščanje temperature Zemlje odvisno
od toplotne prevodnosti kamnin. Na sliki
je prikazano približno
naraščanje temperature
z globino.
Da bi bilo razlikovanje različnih TČ za vse uporabnike lažje in
enoznačno, predlagamo naslednje dopolnitve in razlago definicij TČ, in sicer v spremembah Energetskega zakona iz leta
2012 (Ur.l. RS, št. 10/2012) bi bilo potrebno dodati metodološko
pojasnilo k naslednjima definicijama:
• geotermalna energija: je energija, ki je shranjena v obliki
toplote pod trdnim zemeljskim površjem*
• hidrotermalna energija: pomeni energijo, ki je shranjena v
obliki toplote v površinski vodi.**
*(op.: iz geoloških plasti in iz podzemne vode);
**(op.: iz jezer, ribnika, vodotoka, morja);
LEK so za doseganje ciljev 3 x 20 ključnega pomena, hkrati
pa ima premik k decentralizirani energetski oskrbi, ki ima več
prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije,
večjo lokalno varnost oskrbe z energijo, krajše prevozne poti,
manjše izgube energije pri prenosu ter večji razvoj občin in
ustvarjanje lokalnih delovnih mest. Za uspeh je nujna vzpostavitev sistema za preverjanje, usklajevanje in sledljivost ciljev.
1. 4. 2. Stavbni fond
Iz analize stavbnega fonda se kaže velik potencial za GTČ.
Tehnologija se je izkazala kot učinkovita v celotnem stavbnem
fondu - novih gradnjah, obnovljenih stavbah, eno- in več-družinskih stanovanjih, šolah, poslovnih objektih, prodajalnih
centrih, turističnih objektih, poštah, knjižnicah… Javne stavbe
predstavljajo velik potencial za trg GTČ, saj imajo pogosto
veliko prostora za namestitev sistema in v primerjavi z objekti
v zasebni lasti niso tako zelo občutljivi na dobo vračanja investicije. GTČ sistemi v javnih zgradbah so še posebej pomembni,
saj omogočajo dobro vidljivost, pritegnejo pozornost in
pozitivno vplivajo na ozaveščanje in informiranje o prednostih
uporabe OVE z GTČ.
Za dosego podciljev za GTČ se kažejo možnosti pri doseganju
obvez 100 % deleža skoraj nič energijskih stavb med novimi
in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do
leta 2018, pri črpanju kohezijskih sredstev iz nove finančne
perspektive (2014–2020), pri zagotovitvi 3-odstotnega delež
prenove stavb v javnem sektorju od leta 2014 in pri doseganju
7 % deleža GTČ v 25 % deležu obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2020.
1. 4. 2. 1.Javne stavbe
Delež javnih stavb v stavbnem fondu predstavlja 12 % (EC,
2012). Javni sektor porabi okoli 3 % celotne porabljene končne
energije ali skoraj 9 % porabljene energije v gospodinjstvih in
storitvah (Vendramin, M. 2008).
Obnova javnih stavb
V povprečju bo v javnem sektorju do leta 2020 glede na leto
2008 po REF strategiji NEP obnovljenega 22 % celotnega fonda, od tega 31 % po izboljšanem standardu. Raba geotermalne
v javnem sektorju je bila leta 2008 enaka nič, do leta 2020 naj
bi dosegla 4,113 ktoe koristne energije (NEPDBizh, REF, 2011)7.
Predvidena nova gradnja v javnem sektorju
V NEP (NEPDBizh, REF, 2011) je podana projekcija površin v
javnem sektorju po razredih rabe po CC-SI za leta 2008–2030.
Iz projekcije lahko zaključimo, da bo v obdobju 2010–2020,
701.675 m2 novih površin novozgrajenih javnih stavb.
POVRŠINA [m2]
2010
2020
SKUPAJ - javni sektor
8.173.347
8.875.022
7 Upoštevan je scenarij referenčne strategije energetske učinkovitosti (REF), ki predpostavlja nadaljevanja sedanjih ukrepov in okrepitev
njihovega izvajanja s ciljem izpolnjevanja zahtev EU in je upoštevana v AN OVE 2010–2020 v katerem je opredeljen sektorski cilj
za ogrevanje in hlajenje leta 2020 v višini 30,8 % deleža OVE (625
ktoe).
24
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
1. 4. 2. 2.Stanovanjske stavbe / gospodinjstva
Po podatkih GURSa (dec. 2011)
stanovanjski objekti predstavljajo
dobrih 68 % vseh stavbnih površin,
od tega 11 % več stanovanjskih
stavb in 89 % eno stanovanjskih
stavb (GURS, 2011).
Gospodinjstva v Sloveniji porabijo
več okoli 25 % končne energije
(SURS). Največ energije se porabi
za ogrevanje prostorov (65 %), sledi pa poraba energije za ogrevanje
sanitarne vode (18 %).
Grafikon 11 prikazuje stanje rabe
energije v gospodinjstvih po
strukturi primarnih energentov za
ogrevanje prostorov in sanitarne
tople vode (stanje 2010, SURS).
Grafikon 11. Struktura primarnih energentov za ogrevanje prostorov in sanitarne tople
vode (SURS, 2010).
Obnova stanovanjskih
stavb
V NEP (NEP DP izh, REF, 2011)
je tri četrtine predvidenih obnov
pripisanih enodružinskim hišam,
ena četrtina pa večstanovanjskim
stavbam. Obnavljajo se stavbe v starostnih razredih do leta
1971, 1971–1980 in 1981–2002
(Preglednica 19).
EN. ŠT. – energijsko število objekta: celotna raba energije v stavbi
na enoto uporabne površine bivalnega prostora v obdobju enega
leta (kWh/m2 leto).
Predvidena nova gradnja
stanovanjskih stavb
Grafikon 12 prikazuje predvidene
novogradnje eno- in več-stanovanjskih stavb do leta 2020.
EN. ŠT.
2008
2020
EN. ŠT.
2008
2020
[kWh/m2]
[1000*m2]
[1000*m2]
[kWh/m2]
[1000*m2]
[1000*m2]
Enodružinske hiše (3/4)
Večstanovanjske stavbe (1/4)
do71_ Brez_
prenove
185
9692
6642
125
3992
2997
do71_ Prenova
151
9903
7811
98
3618
3066
do71_ Izboljšana_prenova
77
2750
7614
75
718
2169
1971-80_
Brez_prenove
151
5116
3950
90
1688
1313
1971-80_
Prenova
111
2908
2698
75
1016
935
1971-80_
Izboljšana_
prenova
77
714
2089
58
171
627
1981-02_
Brez_prenove
111
8040
7318
84
1746
1568
1981-02_
Prenova
90
3616
3604
75
860
848
1981-02_
Izboljšana_
prenova
77
323
1056
58
68
258
Preglednica 19. Stanovanjska površina ločeno za enodružinske hiše in večstanovanjske stavbe razdeljena v razrede po času gradnje in obnove ter rabi energije za ogrevanje - referenčna strategija (NEP DP izh, REF, 2011).
Grafikon 12. Predvidene novogradnje eno- in več-stanovanjskih stavb do leta 2020 (NEP DP izh, REF, 2011).
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
25
1. 4. 2. 3.Komercialne stavbe
Storitvene dejavnosti - obnove
V povprečju bo v storitvenem sektorju glede na leto 2008
obnovljenega do leta 2020, 19 % stavb, od tega 20 % po izboljšanem standardu. Raba OVE v storitvenem sektorju se bo s 17
% leta 2008 povečala na 56 % leta 2030. Grafikon 13 prikazuje
povečanje rabe geotermalne energije in njen delež v koristni
energiji za storitveni sektor, ki bo leta 2020 znašal predvidoma
7,165 ktoe.
Storitvene dejavnosti –nova gradnja
Preglednica 20 prikazuje projekcijo novo zgrajenih površin
v storitvenem sektorju po razredih rabe po CC-SI za leta
2008–2030. Iz projekcije lahko zaključimo, da bo v obdobju
2010–2020 1.885.288 m2 novih površin novozgrajenih stavb v
storitvenem sektorju.
POVRŠINA m2
2010
2020
SKUPAJ - druge storitvene dejavnosti
14.940.887
16.826.175
Preglednica 20. Projekcija novo zgrajenih površin v storitvenem sektorju po razredih rabe po CC-SI (NEP DP izh, REF,
2011).
Grafikon 13. Povečanje rabe geotermalne energije in njen
delež v koristni energiji za storitveni sektor (NEP DP izh,
REF, 2011).
1. 5. Geotermalna energija, tehnologija
in uporabnost geotermalnih toplotnih
črpalk
Geotermalna energija pomeni energijo, ki je shranjena v obliki
toplote pod trdnim zemeljskim površjem. Ta energija je kot
OVE ena od energij, ki prispeva h katerikoli energijski mešanici
bodočnosti. Njene prednosti so številne. Od velikega, čeprav
še vedno tehnično omejeno razvitega potenciala, dostopnosti
vseh 24 ur, 365 dni v letu, trajnostnosti in povsod prisotnem
viru energije do okoljske varnosti in ekonomske rentabilnosti.
Sistem GTČ sestoji iz treh glavnih komponent. Preko primarnega tokokroga vhodni energent, ki je v tem primeru toplota
plitvega podzemlja, vstopa v energetski sistem ter zagotavlja
energijo na določenem nivoju. Med primarnim in sekundarnim
tokokrogom je TČ, ki pretvori to toploto na ustrezno temperaturno raven. S sekundarnim tokokrogom je zagotovljen prenos
in distribucija energije (v obliki toplote ali hladu) za uporabo v
objektu.
26
V splošnem je TČ naprava, kjer z dodajanjem energije črpamo
toploto z nižje na višjo temperaturo. Enostavna izvedba TČ
ima štiri ključne enote - uparjalnik, kompresor, kondenzator
in ekspanzijski ventil. Princip delovanja TČ je Carnotov krožni
proces. Delovni medij v uparjalniku odvzame toploto Zemlji in
se pri tem upari. S kompresorjem dovedemo v proces delo in
se mediju povečata temperatura in tlak, ko pride v kondenzator.
V kondenzatorju se nato medij zopet utekočini in pri tem odda
uparjalno toploto v sistem ogrevanja. V zadnji fazi gre delovni
medij še skozi ekspanzijski ventil, kjer se razširi na začetni tlak.
Proces se ponavlja. Na ta način TČ odvzema toploto iz zunanjega okolja (zrak, voda, tla) in ga prenese v stavbo.
GTČ so primerne za uporabo v različnem obsegu v industrijskih,kmetijskih (rastlinjaki), poslovnih in gospodinjskih objektih.
Industrijska raba GTČ ima več možnih uporab (ogrevanje, ogrevanje / hlajenje procesnih tokov, pridobivanje pare,
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
sušenje / razvlaževanje, uparjanje, destilacija, ogrevanje vode
za pranje / čiščenje…). Danes je uporaba GTČ v industriji še
zelo redka. V nekaterih primerih uporaba GTČ tudi ni smiselna. Eden od razlogov za majhno uporabo GTČ v industriji je
velika razlika vstopne temperature vira (plitve geotermalne
energije) in potrebne izhodne temperature. Večja potrebna
izhodna temperatura pomeni manjšo učinkovitost (COP) GTČ.
Z drugimi besedami to pomeni, da bi za dvig izhodne temperature podtalja iz 10°C na temperaturo 120°C, ki je potrebna za
nek industrijski proces, bilo potrebno vložiti veliko energije za
pogon kompresorja. Pri nekaterih industrijskih procesih nastaja
veliko odpadnih tokov z višjo temperaturo kot je naravna temperatura podtalja (hladilne vode, izpušni plini…) in s katerimi
lahko dosežemo večjo učinkovitost TČ.
V komercialni rabi je možna široka raba GTČ za ogrevanje in
hlajenje vseh poslovnih prostorov (pisarn, trgovskih centrov,
športnih in kulturnih objektov…) ter v kmetijstvu za klimatizacijo
rastlinjakov. Sistemi GTČ so dobra izbira za objekte, ki zahtevajo neprekinjeno ali izmenjujoče potrebe po ogrevanju, hlajenju in razvlaževanju prostorov. Omejitve za večjo uporabo GTČ
so velikokrat povezane s problemi lastništva, saj so ti prostori
večinoma najemniški, poleg tega je pogosto edino merilo pri
izbiri tehnologije za komercialno rabo, začetna investicija.
Glede tehničnega potenciala GTČ je ta trenutno največji za
gospodinjsko rabo. Z vgradnjo GTČ lahko zagotavljamo ogrevanje in hlajenje prostorov in pripravo sanitarne tople vode ne
glede na tip in velikost stanovanjske stavbe. Vgradnja GTČ je
možna tako v nove gradnje kot tudi v obstoječe objekte. Glede
sekundarnega tokokroga (distribucije toplote znotraj objekta)
je najbolj učinkovita uporaba nizkotemperaturnega sistema
(talno, stensko ogrevanje). Zaradi tega je vgradnja GTČ v nove
gradnje bolj ugodna. GTČ so zagotovo najbolj primerna tehnologija v dobro izoliranih stavbah, ker je število obratovalnih
ur GTČ manjše in ohranjanje toplote bolj stabilno. Kapaciteta
GTČ v novih, dobro izoliranih enodružinskih hišah z visokim
bivalnim udobjem se giblje med 5 in 7 kW. Tehnologija GTČ je
zelo primerna na podeželskih območjih z večjo dostopnostjo
zemljišč in brez omrežja zemeljskega plina.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
27
2.Ekonomske in fiskalne
razmere
2. 1. Trg geotermalnih toplotnih črpalk v
Sloveniji
Slika 3. Razvoj trga GTČ (EHPA, 2008).
Slika 4. Obstoječi trg GTČ v EU.
GTČ so v Sloveniji še v zgodnji fazi razvoja (Slika 3, Slika 4).
Povprečna letna rast je v obdobju 2008–2010 znašala 18 %8
(v obdobju 1995–2010 pa 13 %), z AN OVE pa je za obdobje
2010–2020 predvidena 22 % povprečna letna rast. Če predpostavimo nadaljevanje trenda iz obdobja 2008–2010, pridobimo
do leta 2020 30,54 ktoe (oziroma 19,47 ktoe, če upoštevamo
obdobje 1995–2010) energije za namen ogrevanja in hlajenja iz
GTČ, kar je za 70 % načrtovane (oziroma 44 %, če upoštevamo
obdobje 1995–2010) v AN OVE (Grafikon 14, Preglednica 21).
Slovenski cilj je povečati rabo obnovljivih virov za ogrevanje in
hlajenje iz 27 % (548 ktoe) v 2010 na 30,8 % (625 ktoe) v 2020.
Za dosego tega cilja je potrebnih še 77 ktoe. Za dosego pod
cilja različnih tehnologij OVE za ogrevanje in hlajenje je z GTČ
potrebno pokriti 35 ktoe (predpostavimo, da imamo 8 ktoe v
letu 2012), kar predstavlja povprečno potrebno letno stopnjo
rasti trga 23,4 %. Očitno je, da smo s cilji OVE za ogrevanje
Povprečna letna
stopnja rasti [%]
8 Povprečna letna rast je izračunana kot [(zadnje leto/bazno leto)(1/
število let)-1]*100.
25
20
15
10
5
0
Trend 1995-2010
ktoe
Trend 2008-2010
AN OVE 2010-2020
Grafikon 14. Povprečne letne stopnje rasti
Grafikon 8. Povprečne letne stopnje rasti
Trend 1995–2010
- 13%
Trend 2008–2010 18%
AN OVE 22%
Preglednica 21. Raba GTČ leta 2020 glede
Preglednica 13. Raba GTČ leta 2020 glede na povprečne letne stopnje rasti.
na povprečne letne stopnje rasti.
2020ktoe 19,47
Trend 1995-2010 – 30,54
13% Trend 2008-201043,83
– 18% AN OVE – 22%
2020
19,47
30,54
43,83
28
enski cilj je povečati rabo obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje iz 27 % (548 ktoe) v 2010 na 30,8 % (625
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
) v 2020. Za dosego tega cilja je potrebnih še 77 ktoe. Za dosego pod cilja različnih tehnologij OVE za
vanje in hlajenje je z GTČ potrebno pokriti 35 ktoe (predpostavimo, da imamo 8 ktoe v letu 2012), kar
in hlajenje že občutno nad načrtovanim deležem
(predvsem na račun lesne biomase), pri cilju za GTČ
pa smo še precej pod načrtovanim deležem.
Povprečna letna stopnja rasti nam lahko tudi pove, v
kateri fazi se trenutno nahaja trg GTČ. Glede na delitev
po Moore-u (2004) spada trenutni trg GTČ pod rastočo panogo, načrtovani trg pa pod hitro rastočo panogo
(Preglednica 22).
Ključne značilnosti cen obnovljive geoenergije pridobljene s tehnologijo geotermalnih toplotnih črpalk so:
• Dolgoročna stabilnost, brez dnevnih nihanj cen,
• Brez sezonskih vpliv na cene ogrevanja in hlajenja,
Preglednica 22. Povprečna letna stopnja rasti trga (Moore, 2004, str.
10).
• Zaradi dostopnosti geoenergije na mikrolokaciji
najpomembnejšega geografskega vpliva,
• o velikosti trga ni uradnih podatkov,
• razmerje cene zemeljskega plina in električne energije...
2. 2. Pristojbine ali takse na rabo
podzemne vode za energetske namene
Plačilo za vodno pravico trenutno še ni zakonsko predpisano,
zato se plačuje samo vodno povračilo, ki je določeno z Uredbo
o vodnih povračilih (Ur.l. RS, št. 103/2002, Spremembe: Ur.l.
RS, št. 122/2007) in se obračuna glede na MWh določene
v vodnem dovoljenju in trenutno znaša približno 30 € za 30
MWh/leto.
Na podlagi Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil
za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2012 (Uradni
list RS, št. 104/11) je višina vodnega povračila za pridobivanje
toplote znašala 0,847 eura na MWh energije, ki je razpoložljiva
za odvzem toplote iz vode.
Trenutno je vodno povračilo je za namen hlajenja 100–krat
večje kot za namen ogrevanja. Pri pristojbinah ali taksah je
potrebno ločeno obravnavati in razlikovati med rabo termalne
vode in pridobivanjem energije. Za rabo podzemne vode za odvzem toplote ne bi smelo biti pristojbin oz. bi morale biti te zelo
nizke (tako kot ne obstaja davek na sončno in vetrno energijo
(EGEC, 2007)!).
2. 3. Konkurenčni položaj geotermalnih
toplotnih črpalk
Konkurenčni položaj različnih tehnologij za namen ogrevanja in
hlajenja določajo različni dejavniki. V največji meri je konkurenčnost GTČ odvisna od razmerja cen električne energije in
cene konkurenčnih goriv. Drugi pomembni dejavniki so učinkovitost TČ, investicijski stroški, nepovratna sredstva...
Preglednica 23 prikazuje primerjavo povprečnih stroškov naložbe v TČ (TČ, vključno z namestitvijo in opreme vira toplote
- vrtina, kolektor…) v Avstriji in Sloveniji. Izkaže se, da so stroški
investicije v TČ, vključno z namestitvijo, primerljivi. Stroški
vrtanja pa so v Sloveniji enkrat višji kot v sosednji Avstriji.
Ogrevanje s TČ je predvsem razširjeno v državah z visokim
deležem električne enegije, ki ni proizvedena v termoelektrarnah. Tako je visok delež uporabe TČ pri novogradnjah v Švici,
Avstriji in na Švedskem, povečanje pa je občutno tudi v Franciji,
kjer elektrodistribucijska podjetja vzpodbujajo uporabo električne energije z nižjo tarifo (še v nekaterih drugih državah) za
ogrevanje s TČ. Glede na energetske razmere v Sloveniji lahko
pričakujemo porast uporabe TČ skupaj z rastjo deleža zelene
elektrike. (Remec, J., 2005)
Grafikon 15 prikazuje rezultate izračuna letnih stroškov ogrevanja za tipično enodružinsko nizkoenergijsko hišo. Izkaže se,
da so povprečni stroški naložbe v GTČ (vključno z namestitvijo
opreme) v primerjavi s sistemom na plin relativno visoki. V
nasprotju s tem so operativni stroški (obratovalni stroški in
stroški porabe energije) zelo nizki. Primerjava s sistemom na
kurilno olje ni na mestu, ker ti sistemi v novih stavbah ne bi
smeli imeti več odločilne vloge.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
29
Sistem
Avstrija [€]
Slovenija [€]
GTČw
13.000–20.000
̴17.000
GTČh
10–20% cenejše od GSHPw
̴15.000
GTČv
̴20.000
ATČ zrak / voda
10.000–15.000
̴10.000
ATČ zrak / zrak
1500–2500
̴2000
Povprečni stroški vrtanja [€ / m]
20–25
40–50
Preglednica 23. Primerjava povprečnih stroškov naložbe v TČ
(TČ, vključno z namestitvijo in
opreme vira toplote) za Avstrijo
(Lutz, G.2009) in Slovenijo1.
1 Aktualni ceniki (Termotehnika,
Tehnohlad, Knut) in lastni preračuni
Grafikon 15. Letni strošek ogrevanja - primerjava reprezentativnih
skupnih letnih stroškov za tipično
enodružinsko nizkoenergijsko hišo
(Lutz, G.2009).
Iz posameznih primerov dobrih praks uporabe tehnologije
GTČ sledi, da so ob nekoliko višji začetni investiciji obratovalni
stroški bistveno manjši kot pri drugih tehnologijah (letališče
Arlanda < 0,01 €/kWh, blok HUN Street 33,5 % nižji življenjski
stroški po odklopu od sistema daljinskega ogrevanja z zemeljskim plinom in vzpostavitvi sistema GTČ).
Za naložbene odločitve je potrebno investicijske stroške razporediti skozi celotno življenjsko dobo naprave (metoda anuitet)
in prav tako vključiti operativne stroške in stroške porabe energije naprave. Če te skupne stroške primerjamo, se izkažejo GTČ
kot daleč najbolj ekonomsko ugodna investicija med različnimi
sistemi ogrevanja za gospodinjstva, javna in zasebna podjetja.
Žal se še vedno v veliki meri uporablja pristop, ki upošteva le
stroške investicije in izbiro najcenejšega ponudnika, ne pa vseh
donosov in časovne razporeditve donosov in investicijskih
stroškov.
Pri GTČ so obratovalni stroški naprave v glavnem odvisni od
cene električne energije in posredno tudi od cene goriv ter
sezonske učinkovitosti sistema (SPF), ne pa toliko od starosti
objekta, saj se sicer višji stroški namestitve sistema GTČ uravnotežijo z večjimi prihranki pri gorivu (Slika 5). Dobe vračanja
investicije v GTČ se v primerjavi z običajnimi (konvencionalnimi) sistemi v EU razlikujejo od 5 let (Švedska) do 15 let, slednje
zaradi visokih stroškov kapitala (majhen tržni delež) in nižjih
cen osnovnih goriv.
V Energetski agenciji za Podravje so pripravili tabelo »Primerjava cen energentov« s katero so primerjali stroške posameznih načinov ogrevanja. Da je cena končne energije čim
30
bolj uporabna, so v izračunu upoštevali dejansko pridobljeno
energijo za ogrevanje pri posameznem energentu in pretvorniku energije. Rezultat je cena kilovatne ure energije v primerjavi z različnimi gorivi in načini ogrevanja (ENERGAP, 2012).
Po razvrščanju sistemov od najdražjega (1) do najcenejšega
(36) se izkaže, da so GSHP (35°C) najcenejša izbira (velja za
ceno el. energ. za gosp. pri II. tarifni stopnji - do 7 kW z nižjo
tarifo vsak delovnik od 22–6 ure ter sob., ned. in med prazniki
- 0,0779 €/kWh z DDV). Občutljivost GTČ na ceno električne
energije je zelo velika. Izkaže se, da v primeru delovanja TČ
pri višji tarifi električne energije (velja za ceno el. energ. za
gosp. pri II. tarifni stopnji - do 7 kW z višjo tarifo vsak delovnik
od 6–22 ure - 0,1268 €/kWh z DDV) ekonomičnost pade za 6
razredov. Nižje tarife električne energije za uporabnike GTČ bi
povečale njihovo konkurenčnost (Primer: Elektro Gorenjska
ima paket Reenergija cenejše el. en. za gospodinjstva - http://
www.eg-prodaja.si/content/reenergija-0).
Z višanjem cen električne energije država zavira razmah GTČ
in ustvarja negotovost pri investitorjih (podaljša dobo vračanja). Na novo bi bilo potrebno vzpostaviti spodbude s strani dobaviteljev električne energije - uvedba subvencij za električno
energijo za uporabo GTČ za obdobje vsaj 10 let. Sistem spodbud bi bilo potrebno zasnovati bolj strateško in usmerjeno.
Nemški primer zgodbe o uspehu GTČ jasno kaže, koliko lahko
spodbude prispevajo k visoki stopnji rasti OVE v državi, z zmernimi naravnimi danostmi. Sistemi GTČ so doživeli največji razmah z uvedbo zveznega programa in subvencioniranjem kWth
inštalirane moči za namen ogrevanja (Grafikon 16). V obdobju
1996–2005 je povprečna letna stopnja rasti znašala 25 %.
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Grafikon 16. Povečanje prodaje GTČ (število
prodanih enot na ordinati) v Nemčiji po uvedbi
obratovalnih spodbud [€/kWh] v obdobju
1996–2005 (po podatkih Bundesverband
Wärmepumpe - BWP) (EGEC, 2007).
Slika 5. Rezultati meritev delovanja TČ (Sanner, 2010).
2. 4. Državne pomoči
[mio€ 2000]
Ocenjuje se, da je bilo leta 2011 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 136 mio € subvencij (oziroma 91,9 mio €
- preračunano v stalne cene 2000). Spodbude za okolje najbolj
škodljive proizvodnje iz fosilnih goriv so v letu 2011 predstavljale le 13,5 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal
ta delež leta 2005 kar 61 %. Na področju subvencioniranja proi-
zvodnje iz OVE in SPTE (soproizvodnja ali kogeneracija toplote
in električne energije) ter ukrepov URE je opazen precejšen
napredek. Leta 2011 je bilo 85,6 % vseh spodbud dodeljenih za
ukrepe URE, SPTE in OVE (Grafikon 17) (KOS, 2012).
Možni viri financiranja: EU neposredna sredstva, EU skladi,
nacionalni viri, Sklad za podnebne spremembe, SPS (Slovenski podjetniški sklad) / SRRS (Slovenski regionalno razvojni
sklad), Eko Sklad, JAPTI (Javna agencija Republike Slovenije za
podjetništvo in tuje investicije) / TIA (Javna agencija za tehnologijo RS) / ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost
RS), Program razvoja podeželja, občine, Javni sklad Republike
Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
90
45
80
40
70
35
60
30
50
25
40
20
30
15
20
10
10
5
[%]
Tehnologija GTČ je v Sloveniji še v zgodnji fazi razvoja (Slika
3, Slika 4). Izkušnje nekaterih evropskih držav, ki so vodilne na
področju izkoriščanja nizkotemperaturne geotermalne energije,
kažejo največji učinek kontinuitete spodbud in zagotavljanja
investicijske varnosti za trg GTČ. Na Švedskem so bile prve sistematične spodbude namenjene GTČ že leta 1981 in v Nemčiji
leta 1995.
0
0
2000
skupaj
2001
OVE in URE
premog
2002
nerazporejeno
2003
nafta in plin
2004
jedrska energija (0)
Grafikon 17. Subvencije v
energetiki izražene v stalnih
cenah 2000 (KOS, 2012 Vir: Ministrstvo za finance, 2012; Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor ,
2012; ELES, 2012, Ekosklad
2012.).
2005
2006
oskrba z el. energijo in plinom
delež OVE subvencij
Grafikon 11. Subvencije v energetiki izražene v stalnih cenah 2000 (KOS, 2012).
Možni viri financiranja: EU neposredna sredstva, EU skladi, nacionalni viri, Sklad za podnebne spremembe, SPS
(Slovenski podjetniški sklad) / SRRS (Slovenski regionalno razvojni sklad), Eko Sklad, JAPTI (Javna agencija
Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije) / TIA (Javna agencija za tehnologijo RS) / ARRS (Javna
agencija za raziskovalno dejavnost RS), Program razvoja podeželja, občine, Javni sklad Republike Slovenije za
regionalni
razvoj
in razvoj
podeželja.
Akcijski
načrt za
večji
razmah
geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
2.5
Interni in eksterni stroški in koristi izrabe plitke geotermalne energije za pridobivanje energije
31
2. 5. Koristi izrabe plitke geotermalne
energije za pridobivanje energije
45
90
40
80
35
70
25
50
20
40
[%]
30
60
15
30
10
20
10
0
2000
skupaj
2. 5. 1. Zaposlovanje
2001
premog
OVE in URE
2002
nerazporejeno
2003
nafta in plin
2004
jedrska energija (0)
5
0
2005
2006
oskrba z el. energijo in plinom
delež OVE subvencij
• vrtalna oprema se trenutno proizvaja v Evropi (Italija,
Nemčija, Švedska), v družbah, ki so razvili specifična in
da je za inštalacijo 1 sistema GTČ potrebna naslednja skupina
ožni viri financiranja: EU neposredna sredstva, EU skladi, nacionalni viri, Sklad za podnebne spremembe, SPS
visokotehnološka znanja in izkušnje: ta podjetja ponujajo
strokovnjakov:
ovenski podjetniški sklad) / SRRS (Slovenski regionalno razvojni sklad), Eko Sklad, JAPTI (Javna agencija
tudi izobraževanja za vrtalna podjetja;
publike Slovenije• za1podjetništvo
in
tuje
investicije)
/
TIA
(Javna
agencija
za
tehnologijo
RS)
/
ARRS
(Javna
projektant: 1 delovni dan
encija za raziskovalno dejavnost RS), Program razvoja podeželja, občine, Javni sklad Republike Slovenije za
• materiali, iz katerih so cevi in kolektorji so izdelani v
gionalni razvoj in•razvoj
podeželja.
2 vrtalca
+ 1 asistent: 2 delovna dneva
specializiranih podjetjih v Evropi. Z rastjo trga GTČ se bo
Interni in eksterni
stroški in koristi
plitke geotermalne
• 1 inštalater
TČ +izrabe
1 asistent
: 2 delovnaenergije
dnevaza pridobivanje energije svetovna konkurenca povečala;
Število 11.
zaposlitev
bilo izračunano
osnovi
predpostavke,
Grafikon
Subvencijejev energetiki
izražene vna
stalnih
cenah
2000 (KOS, 2012).
Zaposlovanje
Če seštejemo za 1 sistem GTČ potrebujemo 10 delovnih dni.
• za GTČ, ki se prodajajo v Evropi, načeloma velja, da so
izdelane v Evropi. Kitajska in Japonska podjetja proizvajajo
v letu 210 delovnih
dni in da1bo
za GTČ potrebna
vilo zaposlitevČe
je upoštevamo,
bilo izračunano da
na imamo
osnovi predpostavke,
da je za inštalacijo
sistema
le zračne TČ. V prihodnosti sta z rastjo konkurence možna
slednja skupinadoseganje
strokovnjakov:
cilja z AN OVE potrebno vgraditi 3.349 enot GTČ letdva scenarija: 1) Evropska podjetja, ki so specializirana za
1 projektant : 1 delovni dan
no (Grafikon 18) lahko izračunamo skupno število neposrednih
2 vrtalca + 1 asistent: 2 delovna dneva
GTČ, razvijajo specifična in visoko tehnološka znanja in
zaposlitev
v sektorju
po dneva
enačbi:
1 inštalater
TČ + 1 asistent
: 2 delovna
izkustva ter proizvodnja ostane evropska, ali 2) trg z GTČ
seštejemo za 1 sistem GTČ potrebujemo 10 delovnih dni.
•
3349
(enot
GTČ)
*
10
(delovnih
dni)
=
33.490
(dni)
globalen in GTČ se bodo uvažale iz izven-evropupoštevamo, da imamo v letu 210 delovnih dni in da bo za doseganje cilja z AN OVE potrebno vgraditi postane
3.349
ot GTČ letno (Grafikon 12) lahko izračunamo skupno število neposrednih zaposlitev v sektorju po enačbi:skih držav.
• 33.490 (dni) / 210 (dni/leto) = 160 zaposlitev
.1
3.349 (enot GTČ) * 10 (delovnih dni) = 33.490 (dni)
33.490 (dni) / 210 (dni/leto) = 160 zaposlitev
Thousands
Št. vgrajenih sistemov
GTČ
Na osnovi izr ačuna je ocenjeno, da bo v sektorju GTČ 160
neposrednih
zaposlitev.
osnovi izračuna
je ocenjeno, da
bo v sektorju GTČ 160 neposrednih zaposlitev.
40
30
y = 3349,1x
20
Glede na projekcije rasti trga GTČ iz AN GTČ, ki je prikazana
v spodnji preglednici (Preglednica 24), lahko pričakujemo
povečanje zelenih zaposlitev v obdobju 2012–2020 v sektorju
GTČ iz 19 na 266 neposrednih zaposlitev in iz 136 na 1859
posrednih zaposlitev.
Za leto 2012:
• 409(enot GTČ) * 10 (delovnih dni) = 4090 (dni)
10
0
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Grafikon 12. Letno število vgrajenih GTČ v Sloveniji in cilj 2020.
• 4090(dni) / 210 (dni/leto) = 19 neposrednih zaposlitev in
136 posrednih zaposlitev
• Za leto 2020:
Grafikon 18. Letno število vgrajenih GTČ v Sloveniji in cilj
• GTČ
5578
kakovostno načrtovanje in montažo GTČ so pomembni tudi številni drugi strokovnjaki: proizvajalci
in (enot GTČ) * 10 (delovnih dni) = 55.780 (dni)
2020.
ugih gradiv sistema
GTČ (kolektorjev, cevi, obtočnih črpalk…), geološki zavodi, organi za izdajo licenc…
• 55.780(dni) / 210 (dni/leto) = 266 neposrednih zaposlitev in
slovna dejavnost na področju GTČ obsega veliko število strokovnjakov.
1859 posrednih zaposlitev
Za kakovostno načrtovanje in montažo GTČ so pomembni tudi
Geotermalna energija je resnično lokalni vir energije, delovna
številni drugi strokovnjaki: proizvajalci GTČ in drugih gradiv sismesta je potrebno ohraniti in ustvarjati lokalno (GEOTRAINET,
tema GTČ (kolektorjev, cevi, obtočnih črpalk…), geološki zavodi,
2011)!
www.geopower-i4c.eu
organi za izdajo licenc… Poslovna dejavnost na področju GTČ
Lokalni akcijski načrt za večji razmah GTČ ima tudi strateški
obsega veliko število strokovnjakov.
značaj, saj je odvisnost Slovenije od uvoza energije v letu
Razmerje posrednih delovnih mest je ocenjeno kot 7 posrednih
2010 znašala 48 % (SURS), ob enem pa je to tudi spodbuda za
delovnih mest na 1 neposredno zaposlitev v sektorju GTČ. V
tehnološki razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest.
celoti bo razvoj v sektorju GTČ prinesel tudi okoli 1120 poGrafikon 19 prikazuje oceno neposrednih in posrednih delovnih
srednih zaposlitev.
mest v sektorju GTČ, ki jo je podal EGEC (European GeotherSpodbujanje začetnih investicij v GTČ pomeni veliko priložnost
mal Energy Council) na osnovi pregleda nacionalnih ciljev AN
za ustvarjanje novih lokalnih delovnih mest:
OVE EU držav. Sorazmerna ocena delovnih mest za Slovenijo
znaša približno 316 neposrednih zaposlitev in 1157 posrednih
• projektanti GTČ imajo znanje o lokalnih, regionalnih in
zaposlitev.
nacionalnih geoloških in hidrogeoloških danostih;
• vrtalci so lokalni ali regionalni;
32
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Leto
AN OVE
AN GTČ
ktoe
ktoe
2009
GTČ (HHE = 2066 h)
H&C
GTČ (Prated = 11 kW)
GTČ
GWhth
(MWth)
GWhh+c
(število enot)
(število enot letno)
5,14
59,8
28,9
79,5
2630
2010
6
6
69,8
33,8
92,8
3070
440
2011
12
6,7
77,9
37,7
103,6
3429
358
2012
16
7,5
87,2
42,2
116,0
3838
409
2013
21
8,3
96,5
46,7
128,4
4248
409
2014
26
10,7
124,4
60,2
165,5
5476
1228
2015
31
13,6
158,2
76,6
210,4
6960
1484
2016
34
17
197,7
95,7
263,0
8700
1740
2017
36
21,1
245,4
118,8
326,4
10798
2098
2018
39
26,1
303,5
146,9
403,7
13357
2559
2019
41
32,1
373,3
180,7
496,5
16427
3070
2020
43
43
500,1
242,1
665,1
22.000
5578
Preglednica 24. Razvoj sistemov GTČ do leta 2020: prihranek energije.
Grafikon 19. EU skupni prispevek GTČ v ktoe za ogrevanje in hlajenje po AN OVE (levo) in v skladu s tem, pričakovana rast
števila zaposlitev v sektorju (desno) (Dumas, F. (EGEC), 2011).
2. 5. 2. GTČ in emisije
Tudi pri OVE vpliv na okolje obstaja in je odvisen od samega
vira.
Postavitev hidroelektrarn in vetrnih elektrarn zahteva velik
poseg v prostor, vpliva na ekosisteme, hidrologijo, sežigalnice
odpadkov so sporne z vidika izpustov, proizvodnja biogoriv
je lahko sporna zaradi rabe pesticidov, GTČ zaradi možnega
vpliva na podzemno vodo, sončna energija zaradi proizvodnje
sončnih celic, lesna biomasa z vidika prašnih delcev in izpustov hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon,
poleg tega jo je potrebno izrabljati smotrno, saj se uporablja
tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija.
V procesu načrtovanja rabe obnovljivih virov je zato potrebna
velika pozornost, da se negativne učinke zmanjša na minimalno možno mero.
Tehnologija GTČ je brez lokalnih emisij in onesnaževanja zraka
z delci PM10. Za pogon TČ je potrebna električna energija, za
pridobivanje te se večina emisij pojavi ob večjih elektrarnah
(v kolikor niso zelene), te so običajno opremljene z tehnološko
učinkovitimi filtri.
Preglednica 25 prikazuje vpliv vgradnje TČ v stanovan jski
objekt na okolje v primerjavi z običajnim kotlom na olje in plin.
Predpostavljeno je, da stanovanjski objekt letno porabi za ogrevanje prostorov 15.000 kWh energije (1,3 toe - enodružinska
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
33
Tehnologija
Potrebe po
energiji [kWh]
Učinkovitost
[%]
Vložena energija
[kWh]
Specifične emisije
CO2 [kg CO2/kWh]4
Letne emisije
CO2 [kg]
Oljni kotel
80
18.750
0,26
4875
Plinski kotel
95
15.789
0,20
3158
95
15.789
0,55
8684
300
5000
0,55
2750
GTČ, SPF = 6
600
2500
0,55
1375
GTČ, elektrika iz OVE
300
5000
0
05
Električni bojler
15.000
GTČ, SPF = 3
Preglednica 25. Primerjava emisij CO2 iz različnih tehnologij ogrevanja.
hiša). Rezultati kažejo, da se emisije CO2 pri zamenjavi oljnega
kotla s TČ (SPF=3) zmanjšajo za 44 %, z zamenjavo plinskega
kotla in zelo učinkovito TČ (SPF=6) lahko dosežemo prihranke
emisij CO2 tudi do 56 % in v primeru da TČ uporablja električno
energijo iz OVE ne povzročamo nobenih emisij CO2.
Študija, ki jo je izvedel švedski nacionalni inšitut SP (Tehnični
raziskovalni institut Švedske) je pokazala, da TČ lahko prihranijo 50 % emisij CO2 v stavbnem sektorju in 5 % v industrijskem
sektorju. Stavbe prispevajo 14 % globalnih emisij CO2. TČ lahko
prihranijo blizu 8 % globalnih emisij CO2 (HPP, 2012).
V AN OVE je postavljen cilj, da bo do leta 2020 znašala količina
pridobljene energije iz tehnologije GTČ 43 ktoe. Z dosego tega
cilja in povečanje izrabe geotermalne energije s pomočjo GTČ
se bodo emisije CO2 zmanjšale za najmanj 8100 ton (SPF=4)
glede na zamenjavo z oljnim kotlom oziroma, 3100 ton v
primerjavi z emisijami, ki bi nastale ob proizvodnji te toplote
iz plinskega kotla (Preglednica 26). Za primerjavo in boljšo
predstavljivost so podane emisije CO2 v letu 2009 glede na
dejavnosti (Preglednica 27).
Ekonomski inštrument na področju zmanjševanja podnebnih
sprememb je okoljska dajatev zaradi onesnaževanja zraka z
emisijo ogljikovega dioksida. Cena za enoto obremenitve okolja
z emisijo ogljikovega dioksida znaša 12,5 EUR/t CO2 (Ul.RS,
št. 110/10). Glede na rast cene ogljika v ETS (Evropski sistem
trgovanja z emisijami) in na mednarodnih trgih bi bilo smiselno
uskladiti višino dajatve s ceno CO2 na trgu npr. s 12,5 EUR/t
CO2 na 15 EUR/t CO2; kar bi lahko pomenilo tudi nekoliko višje
javnofinančne prihodke, v odvisnosti predvsem od oblikovane
sheme oprostitev.
GTČ (SPF=4)
OD
DO (El. en. iz OVE)
Oljni kotel
81
140
Plinski kotel
31
91
Preglednica 26. Potencial za zmanjšanje emisij CO2 [tisoč
ton] s tehnologijo GTČ do leta 2020.
Glede na analize Evropske komisije naj bi se cene emisijskega
kupona gibale na ravni okrog 16 EUR za t CO2 pri cilju zmanjšanja emisij za 20 % do leta 2020 na EU ravni, in na ravni okrog
30 EUR/t CO2 pri ambicioznejšem cilju zmanjšanja emisij, tj.
30 % do leta 2020 na ravni EU.
OP TGP–1 predvideva, da bi morali s CO2 taksami zbrati tudi
približno 80 milijonov EUR za nakup emisijskih kuponov v
Poročilo OP TGP,
2011
Izračun zbranih sredstev glede na cene emisijskega kupona
SEKTOR
2009
delež
12,5 EUR/t CO2
15 EUR/t CO2
16 EUR/t CO2
30 EUR/t CO2
promet
5337
28%
66.712.500
80.055.000
85.392.000
160.110.000
energetika
6085
31%
76.062.500
91.275.000
97.360.000
182.550.000
industrijski procesi
841
4%
10.512.500
12.615.000
13.456.000
25.230.000
goriva v industriji
1918
10%
23.975.000
28.770.000
30.688.000
57.540.000
goriva v gospodinjstvih
2184
11%
27.300.000
32.760.000
34.944.000
65.520.000
kmetijstvo
1996
10%
24.950.000
29.940.000
31.936.000
59.880.000
odpadki
584
3%
7.300.000
8.760.000
9.344.000
17.520.000
drugo
392
2%
4.900.000
5.880.000
6.272.000
11.760.000
SKUPAJ
19.339
241.712.500
290.055.000
309.392.000
580.110.000
34
Preglednica
27. Emisije CO2
za leto 2009
po sektorjih, v
tisoč ton CO2
in informativni
izračun zbranih
sredstev glede
na cene emisijskega kupona
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
tujini, da bi na ta način izpolnili Kjotske obveze Slovenije v letih
2008–2012. Po sedanjih projekcijah zaradi padca emisij, ki ga
povzroča svetovna kriza, ni gotovo, ali bo to sploh potrebno, po
najmanj ugodni oceni pa bi za te nakupe morali zagotoviti 11
milijonov EUR najkasneje v letu 2013.
2. 5. 3. Analiza življenjskega kroga GTČ
Popolni pregled okoljskih bremen in koristi, povezanih z
uporabo nizkotemperaturnih geotermalnih sistemov s koriščenjem najmodernejše ocene življenjskega cikla (LCA) nam
omogoča oceniti celotne energetske tokove in rabo virov za
vsak izdelek ali storitev, ki sodeluje v življenjskem ciklu take
tehnologije. Ocena učinka življenjskega cikla dokazuje, da je
dobavljena električna energija za delovanje TČ glavni dejavnik
vpliva GTČ sistemov na okolje, sledijo hladilo v TČ, proizvodnja
TČ, transport, tekočina, ki je nosilka toplote, vrtina in toplotni
izmenjevalec v vrtini (BHE). Prihranki emisij toplogrednih plinov
v ekvivalentih CO2 za Evropo so med 31% in 88% v primerjavi
s tradicionalnimi sistemi ogrevanja, kot so oljni kotli in plinske
peči in so v veliki meri odvisni od primarnega vira za dobavljeno električno energijo za TČ, podnebnih pogojev in vključitve
zmogljivosti za pasivno hlajenje (Slika 6). (Saner, D., Juraske,
R., in sod. 2010)
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
Slika 6. Različne življenjske stopnje sistema geotermalne
toplotne črpalke (GSHP) in glavni tokovi procesov v enoti,
ki doprinesejo k življenjskemu ciklu (Saner, D., Juraske, R…,
2010)
35
3.Institucionalni in
zakonodajni okvir
3. 1. Institucionalni okvir
Ključne naloge za nadaljnji razvoj pri izkoriščanju geoenergije s
tehnologijo GTČ na ravni vlade imata Ministrstvo za kmetijstvo
in okolje (MKO) in Ministrstvo infrastrukturo in prostor (MZIP),
pomembno vlogo imajo tudi Ministrstvo za finance (MF), Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKS)
in Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT).
Naloge MKO obsegajo pripravo politike in programov za varstvo okolja in nadzor nad njimi, odločanje o potrebnosti presoj
vplivov na okolje in izdajo okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij
ter koncesij za rabo termalne vode. Večino nalog vodi Agencija RS za okolje. Zelo pomemben vir subvencioniranja je tudi
Program razvoja podeželja (PRP), ki je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ta omogoča
upravičencem do 50 % nepovratnih sredstev za investicije, ki
vključujejo OVE in s tem tudi GTČ.
Naloge MZIP obsegajo zbiranje podatkov ter pripravo energetskih bilanc in energetske politike. Pomembna naloga ministrstva je pripravljanje javnih razpisov za sofinanciranje investicijskih projektov na področju URE in OVE, ki so sofinancirani
iz državnega proračuna, evropskih in drugih skladov. Večino
nalog vodi Direktorat za energijo, Sektor za učinkovito rabo in
obnovljive vire energije.
MF ureja trošarine za energente, okoljske davke in druge predloge proračunskih postavk. Pomembno vlogo ima tudi MGRT
(direktorat za evropsko kohezijsko politiko in direktorat za
regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje), ki koordinira pripravo državnega razvojnega progama in nacionalnega
strateškega referenčnega okvira ter naloge menedžmenta
evropskih skladov (sklada za regionalni razvoj, socialnega
sklada in kohezijskega sklada). MIZKS, MZIP, MKO in MGRT so
kot posredniška telesa pristojna za pripravo in izvajanje Operativnih programov (pri pripravi razpisov, preverjanju projektov…).
Vlada je ustanovila tudi Ekološki sklad RS (EKO sklad) in
Slovenski regionalno razvojni sklad, ki pripravljata in izvajata
razpise za dodeljevanje proračunskih sredstev in posojil za
spodbujanje rabe OVE.
Iz pregleda lahko zaključimo, da so akterji na ravni državnih
subjektov zelo raznoliki in v praksi le delno ustrezno mrežno
povezani in organizirani.
3. 2. Zakonodajni okvir
Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/02, 110/02–ZGO-1, 2/04–
ZZdrI-A, 41/04–ZVO-1, 57/08 in 57/12; v nadaljevanju: ZV-1) v
108. členu določa, da je treba za vsako posebno rabo vodnega
ali morskega dobra pridobiti vodno pravico (vodno dovoljenje
ali koncesija). 125. člen ZV-1 predpisuje za katere rabe vode je
treba pridobiti in med drugim je treba tudi za pridobivanje toplote pridobiti vodno dovoljenje, ki ga skladno z določbami 127.
člena ZV-1, izda ARSO. V primeru, da se izvedejo vrtine globlje
od 30 m, ali se poseg izvede na vodovarstvenem območju, je
treba pred pridobitvijo vodnega dovoljenja pridobiti dovoljenje
za raziskavo podzemnih voda. Dovoljenje za raziskave je potrebno pridobiti za vse vrtine, če se nahajajo v vodovarstvenih
območjih ali če so globlje od 30 m, ne glede na to, ali gre za
črpalne vrtine ali za strukturne in raziskovalne vrtine. Plačilo za
vodno pravico trenutno še ni zakonsko predpisano, zato se plačuje samo vodno povračilo, ki je določeno z Uredbo o vodnih
povračilih in se obračuna glede na MWh določene v vodnem
dovoljenju in trenutno znaša približno 30 € za 30 MWh/leto. V
pripravi je sprememba ZV-1, ki predvideva ukinitev vodnega
36
dovoljenja za nekatere rabe vode (tudi toploto) in uvaja obvezno evidenco rabe vode.
Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 27/07-UPB2, 70/08, 22/10,
37/11 - odl. US, 10/12 in 94/12-ZDoh-2L; v nadaljevanju EZ)
med drugim določa načela energetske politike, načela učinkovite rabe energije, spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih
virov energije, zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo, navedbo porabe energije in drugih
virov teh proizvodov z energijskimi nalepkami in podatkovnimi
karticami proizvodov, izdajanje licenc in energetskih dovoljenj.
Pomembnejše direktive na tem področju so Direktiva o
spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2009/28/
ES), nova Direktiva o energetski učinkovitosti, ki združuje stari
direktivi o soproizvodnji (2004/8/ES) in energetskih storitvah (2006/32/ES), Direktiva o energetski učinkovitosti stavb
2010/31/EU in Direktivi o označevanju (2010/30/EU) in okoljski
zasnovi (2009/125/ES).
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
4.Izkušnje s spodbujanjem
izrabe plitke geotermalne
energije v Sloveniji
V Sloveniji so programi za spodbujanje rabe OVE v splošnem
dobri, problem so večinoma na izvedbeni ravni.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je
organ upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad.
Slovenija je z vstopom v Evropsko Skupnost postala upravičenka do sredstev EU Skladov: Strukturni – Evropski socialni
sklad (ESS) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ter
kohezijski skladi (KS). Črpanje strukturnih skladov spremlja
Druge obstoječe nacionalne finančne sheme so Program
Razvoja Podeželja, Slovenski regionalno razvojni sklad Ribnica
in Eko sklad.
4. 1. Dejavnosti sektorja za učinkovito
rabo energije in obnovljive vire energije
MZIP
Sektor za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije
opravlja strokovne in z njimi povezane spodbujevalne naloge, ki
se nanašajo na oblikovanje nacionalnih programov in predpisov Vlade RS za pospeševanje okolju prijazne in učinkovite
rabe energije (URE), spodbujanja soproizvodnje z visokim
izkoristkom ter izrabo obnovljivih virov energije (OVE) pri proizvodnji toplote in električne energije. Pripravljajo in izvajajo se
državni programi spodbujanja, koordinacija in sodelovanje pri
izvajanju programov ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti
na tem področju.
V okviru programa ozaveščanja, izobraževanja, informiranja
ter usposabljanja porabnikov energije, investitorjev in drugih
ciljnih skupin se vodi in koordinira energetsko svetovanje za
občane EN-SVET, pripravlja in izvaja spodbujevalne programe
za pomoč pri odločanju za investiranje v URE in OVE (študije
izvedljivosti, energetski pregledi, lokalni energetski koncepti).
Pomembna naloga oddelka je pripravljanje javnih razpisov za
sofinanciranje investicijskih projektov na področju URE in OVE,
ki so sofinancirani iz državnega proračuna, evropskih in drugih
skladov. Sektor pokriva aktivnosti s področja trajnostne rabe
energije iz programa za črpanje kohezijskih sredstev.
4. 2. Spodbude Ekološkega sklada RS in
druga javna sredstva
Vrednost javnih sredstev za izvajanje ukrepov (investicij) AN
URE 1 v obdobju 2008–2016 je bila ocenjena na 352 mio
EUR (od tega 117 mio EUR v obdobju 2008–2010). V obdobju
2008–2010 je bilo za izvajanje predvidenih ukrepov porabljeno
46 mio EUR javnih sredstev, kar predstavlja 13 % realizacijo
načrtovanih aktivnosti iz akcijskega načrta in 39 % realizacijo
glede na načrtovano v obdobju prvih treh let. Za prvo tretjino
izvajanja ukrepov je razviden precejšen razkorak med načrtovanimi in porabljenimi javnimi finančnimi sredstvi. Porabljena
javna sredstva so bila za 71 mio EUR manjša od načrtovanih.
Zaostanek pri financiranju bo potrebno realizirati v obdobju
2011–2016. (AN URE 2 Priloga1, 2011)
Eko sklad - zbiranje sredstev za dodeljevanje nepovratnih
finančnih spodbud
Eko sklad skladno z Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije
pri končnih odjemalcih izstavlja račune za dodatke za zagotavljanje prihrankov energije malim zavezancem na podlagi
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
37
podatkov o dobavljeni daljinski toploti, plinu in tekočih gorivih
končnim odjemalcem in Centru za podpore za prispevek za
povečanje učinkovitosti rabe električne energije, izstavljenih
malim zavezancem dobaviteljem električne energije končnim
odjemalcem. V 2010 znašal 18 mio EUR (od tega 2,4 mio EUR
nepovratnih sredstev za nabavo in montažo TČ), 2011 pa 12
mio EUR (od tega 0,8 mio EUR nepovratnih sredstev za nabavo
in montažo TČ). (Eko sklad, 2010)
Obveznost dobaviteljev električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja ter plinastih in tekočih goriv končnim odjemalcem je, da pri končnih odjemalcih oziroma kupcih energije
zagotovijo povečanje energetske učinkovitosti. Pri prodaji
energije in energentov se zbirajo prispevki in dodatki, s katerimi
se krijejo stroški izvajanja teh programov. Dobavitelji energije in
goriv morajo za doseganje povečanja energetske učinkovitosti
pri svojih odjemalcih pripraviti programe, ki jih pregleduje in
potrjuje Eko sklad. (Eko sklad, 2010)
V nadaljevanju (a-d; Preglednica 28; Preglednica 29) so povzete bistvene ugotovitve iz Poročila o izvajanju prvega nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost v obdobju
2008-2010 (AN URE 2 Priloga1, 2011).
d)Gospodinjstva
Krediti z znižano obrestno mero Eko sklada za gospodinjstva
(Instrumenti št. 1 do 3)
Učinki kreditiranja občanov s strani Eko sklada v obdobju
2008-2010:
Vrsta ukrepa
Enote
2008
2009
2010
toplotne
črpalke
[kWt]
1.032
969
146
Dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada za
gospodinjstva (Instrumenti št. 1 do 4)
Učinki dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud občanom
s strani Eko sklada v obdobju 2008-2010
e) Terciarni sektor
Krediti z ugodno obrestno mero Eko sklada za terciarni sektor
(Instrument št. 8 do 10)
• v letu 2008 zaključene investicije v dveh organizacijah
(vgradnja kondenzacijskih kotlov in GTČ zemlja / voda). Od
14 mio EUR vrednega razpisa le ena vloga za GTČ zemlja/
voda!
• v letu 2009 zaključene investicije v 12 organizacijah (energetsko sanacijo stavb, postavitev kotlovnic na lesno biomaso, vgradnjo sprejemnikov sončne energije in toplotnih
črpalk, vgradnjo sistemov za prezračevanje z rekuperacijo
toplote, gradnjo nizkoenergijskih objektov, daljinsko hlajenje in zamenjavo dizelskih motorjev za pogon vlečnic.
• v letu 2010 zaključene investicije v 1 organizaciji (energetska sanacija stavbe)
Nepovratna sredstva iz Programa za razvoj podeželja (Instrument št. 9)
V obdobju 2008-2010 je MKGP iz PRP sofinanciralo 65 projektov, pri katerih se obnovljivi viri (biomasa, sončna energija,
vodna energija) izkoriščajo za proizvodnjo toplote oziroma
električne energije. Največ je bilo naložb v fotovoltaične elektrarne (40). Skupna višina sredstev sofinanciranja je znašala
5,283 mio EUR.
Zeleno javno naročanje (Instrument št. 11)
f) Industrija
Krediti z ugodno obrestno mero Eko sklada za industrijo
• v letu 2008 zaključene investicije v 5 organizacijah na podlagi treh razpisov (energetska sanacija stavbe, postavitev
kotlovnice na lesno biomaso, vgradnjo kondenzacijskega
kotla, postavitev kogeneracijskega sistema, vgradnjo toplotne črpalke in optimizacijo tehnoloških procesov) - 14
mio EUR
• v letu 2009 zaključene investicije v 4 organizacijah (brez
TČ) - 25 mio EUR
• v letu 2010 zaključene investicije v 7 organizacijah (brez
TČ) - 20 mio EUR
Vrsta ukrepa
Enote
2008
2009
2010
toplotne črpalke –
ogrevanje
[kWt]
/
/
1.107
Nepovratne finančne spodbude iz Operativnega programa
razvoja okoljske in prometne infrastrukture
toplotne črpalke topla voda
[kWt]
/
/
1.330
V sklopu prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno
energetsko oskrbo sta bila objavljena dva razpisa za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso (drugi
v kombinaciji s solarnim sistemom za pripravo tople vode) – 3
milijone EUR.
Dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud MOP za povečanje rabe obnovljivih virov energije (Instrument št. 2)
Učinki dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud Ministrstva za okolje in prostor gospodinjstvom za izrabo OVE v letu
2008
Vrsta ukrepa
Enote
2008
toplotne črpalke
število
246
38
Nepovratna sredstva iz Programa za razvoj podeželja
V obdobju 2008-2010 je MKGP iz PRP sofinanciralo 65 projektov, pri katerih se obnovljivi viri (biomasa, sončna energija,
vodna energija) izkoriščajo za proizvodnjo toplote oziroma
električne energije. Največ je bilo naložb v fotovoltaične elektrarne (40). Skupna višina sredstev sofinanciranja je znašala
5,283 mio EUR. V tem poglavju je od 65 ovrednotenih samo 8
projektov izgradnje kotlovnic na lesno biomaso na kmetijah, ki
proizvajajo toploto za lastne potrebe.
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
g)Drugo
Kampanja Energija si – bodi učinkovit. Akcija »Toplotne črpalke« namenjena promociji uporabe TČ za ogrevanje stanovanjskih stavb, sodelujejo HSE, Elektro Maribor, Elektro Celje,
Elektro Gorenjska, Elektro Primorska in 10 ponudnikov TČ.
75.006
75.006
0,03
2009
TČ W-W
13
144
11,08
29.454
204,5
2.266
0,18
2,34
650.052
50.004
0,05
2010
TČ W-W
26
372
14,31
51.533
138,5
1.982
0,28
7,28
2.022.384
77.784
0,03
2011
TČ W-W
94
1.209
12,86
187.231
154,9
1.992
0,23
21,62
6.006.036
63.894
0,03
Št. naložb
zvedeno) toplotno energijo
iz GTČ (€/kWh/leto)
0,27
Specifičen strošek spodbude na izkoriščeno (proi-
0,27
specifična izkor. toplotna
energija (kWh/leto)
2.500
skupna izkoriščena top.
energija (kWh/leto)
skupna izkoriščena top.
energija (TJ/leto)
178,6
subvencija [€]
2500
učinkovitost spodbud [€/
kW]
14,00
višina nepovratnih spodbud (€)
14
toplotna moč/enoto
1
toplotna (nazivna) moč
(kW)
TČ W-W
Opis parametra
2008
Leto odobritve
izkoriščena toplotna energija (TJ/leto) - poprečje/
enoto
Specifični strošek spodbud Eko sklada je za gospodinjstva je v
obdobju 2008–2011 znašal 194,1 €/kW (Preglednica 28). Vseh
subvencioniranih naložb Eko sklada v letu 2011 je bilo 356.
tip W (water source)
tip H (horizontal ground coupled) in tip V (vertical ground coupled) - povprečje
2008
TČzemlja-voda
4
41
10,25
8.555
208,7
2.139
0,19
0,76
211.128
52.782
0,04
2009
TČzemlja-voda
14
114
8,14
32.840
288,1
2.346
0,14
1,96
544.488
38.892
0,06
2010
TČzemlja-voda
77
780
10,13
152.854
196,0
1.985
0,17
13,09
3.636.402
47.226
0,04
2011
TČzemlja-voda
262
2.818
10,76
516.607
183,3
1.972
0,22
57,64
16.012.392
61.116
0,03
Preglednica 28. Pregled dodeljenih nepovratnih finančnih spodbud za TČ (Sive celice – mail to: [email protected],
drugo – lastni izračuni).
Leto odobritve
višina vseh nepovratnih spodbud Eko
Sklada (€)
Delež nepovratnih spodbud Eko Sklada za GTČ [%]
2008
893.683
1,2 %
2009
6.382.403
1,0 %
2010
10.320.878
2,0 %
2011
17.318.336
4,1 %
Preglednica 29. Deleži nepovratnih spodbud Eko Sklada za GTČ po letih.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
39
4. 3. Spodbude strukturnih in
kohezijskega sklada, usmerjene v
sektor geotermalnih toplotnih črpalk
Proračunska sredstva EU iz finančne perspektive 2007–2013 6. RP (Šesta razvojna prioriteta) - prednostna naloga Trajnostna energija (OP ROPI).
Spodnji grafikon prikazuje kumulativni pregled izvajanja 6
razvojne prioritete (LP OP ROPI, 2011).
Šesto razvojno prioriteto sestavljajo štiri prednostne usmeritve:
• Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb
• Učinkovita raba električne energije
• Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo
• Demonstracijski projekti, svetovanje in informiranje
Evropski sklad za regionalni razvoj sodi v okvir Strukturnih
skladov in predstavlja finančni instrument evropske kohezijske
politike za obdobje 2007-2013. Slovenija za obdobje 2007–
2013 pripravila Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI).
V OP ROPI je geotermalna energija vključena pod 6 razvojno
prioriteto Trajnostna raba energije.
V primerjavi s sredstvi namenjenimi sončni energiji je le petina
namenjenih hidroenergiji, geotermalni energiji in drugo skupaj
(Preglednica 30).
Energetika
39
Obnovljiva energija: veter
EUR
40
Obnovljiva energija: sonce
27.086.553
41
Obnovljiva energija: biomasa
21.300.000
42
Obnovljiva energija: hidroenergija,
geotermalna energija in drugo
5.800.000
43
Učinkovita raba in soproizvodnja
energije, gospodarjenje z njo
105.700.000
Skupaj
1.635.599.744
Grafikon 20. Kumulativni pregled izvajanja 6 razvojne prioritete OP ROPI (LP OP ROPI, 2011).
Iz pregleda ugotavljamo odstopanja med načrtovano porabo
in realizacijo, prav tako v preteklem obdobju ni bilo izvedenih
nobenih dejavnosti za izrabo geotermalne energije za razliko
od drugih investicij. V skupnem poročilu o kohezijski politiki
in njenem izvajanju (Ward, T. in sod., 2010) ugotavljajo, da so
glavni pomanjkljivosti pri koriščenju teh sredstev pomanjkanje
izkušenega osebja, nejasna navodila, slaba koordinacija med
različnimi ministrstvi, težave pri finančnem upravljanju ter
nerealni načrti porabe sredstev. Verjetno velja podobno tudi
na področju trajnostne rabe energije, kjer je bilo v letu 2010
zaključenih 21 investicij, in sicer 2 investiciji na razpisu daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in 19 projektov na razpisu
za individualne sisteme na lesno biomaso.
V nadaljevanju je predstavljen predlog za vključitev GTČ v
Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture
za obdobje 2014–2020.
Preglednica 30. Sredstva OP ROPI 2007–2013 - 6. RP.
40
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
4. 3. 1. Predlog za geotermalne toplotne črpalke v operativnem
programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za
obdobje 2014-2020
STRATEGIJA ZA RAZVOJ
TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE
Ključne usmeritve in cilji
OP ROPI 2007–2013 je ugotavljal med OVE velik neizkoriščen
potencial biomase in sonca. Glede na poročilo Slovenije o
napredku v skladu z Direktivo 2009/28/ES (december, 2011) in
cilje AN OVE za ogrevanje sta trga z biomaso in sončno energijo že zaživela, cilji za biomaso do leta 2020 pa so že preseženi.
Za dosego ciljnega deleža tehnologije GTČ smo še precej pod
načrtovanim deležem, ki je 6,9 % OVE za ogrevanje in hlajenje.
Po deležu GTČ v mešanici OVE za namen ogrevanja in hlajenja
je na prvem mestu Švedska z 8 %, ki je v sektorju GTČ ena od
vodilnih držav v svetu. Sledijo Slovenija, Madžarska in Italija s 7
% ter Nemčija in Avstrija s 4 %. Če primerjamo razvitost trga in
cilje posameznih držav lahko zaključimo, da bo potrebno vložiti
še veliko truda za odpravo ovir in vzpostavitev boljših pogojev.
Tehnologija GTČ omogoča istočasno ogrevanje, hlajenje,
pripravo sanitarne tople vode, shranjevanje toplote in hladu
(v vodonosniku, vrtini ali jamah) ter ima velik potencial zmanjšanja emisij CO2, izboljšanje lokalne kakovosti zraka (brez
prašnih delcev in izpustov hlapnih organskih spojin), povečanje
energetske in ekonomske učinkovitosti, zmanjšanje porabe
električne energije, zmanjšanje odvisnosti od cen energentov
ter od uvoza energije. Pri izrabi plitke geoenergije ni prevoznih
stroškov in konfliktov med različnimi uporabniki, kot na primer
pri izrabi lesnih ostankov ter lesa slabe kakovosti (proizvajalci
lesnih plošč in celuloze ter energetsko rabo lesa), pri uporabi
tehnologije ni nevarnosti za požar, eksplozijo ali iztekanje goriva. Doseganje zadanega cilja za GTČ po AN OVE je zaradi tega
zelo pomembno. Vključevanje različnih energetskih obnovljivih
virov prispeva tudi k večji stabilnosti in neodvisnosti oskrbe.
Obstoječa rast trga GTČ s povprečno letno stopnjo rasti 13
% (1995–2010) sama zase ne more zagotoviti dovolj hitrih
sprememb za dosego nacionalnega cilja do leta 2020 in jo bo v
programskem obdobju 2014–2020 potrebno dodatno pospešiti.
Zaradi recesije v gradbeništvu se bo po napovedih gradnja
novih stavb zelo upočasnila. Po nekaterih napovedih za več
kot 3 % letno (Novak, 2007). V letu 2010 je bilo prodanih 560
GTČ (in v letu 2009 - 710), kar pomeni približno 1 GTČ na 5,7
(5,4 za leto 2009) izdanih gradbenih dovoljenj. Zaradi pričakovane zmanjšane rasti novih gradenj je potrebno povečati delež
stavb, ki se opremljajo z GTČ. Pomemben del tega primanjkljaja pa je potrebno nadomestiti z večjimi sistemi. Z vgradnjo
27 večjih sistemov letno v nove gradnje (74 obnova + nova
gradnja) bi do leta 2020 pridobili 4,8 ktoe energije (20,4 ktoe)…
S tem bi kljub manjši rasti novih stavb dosegli zadani cilj.
Največji potencial za večje sisteme predstavljajo javne stavbe
zaradi zelenega javnega naročanja in zahtev Direktive o energetski učinkovitosti stavb.
Zelo pomemben potencial za večje sisteme pa predstavljajo
tudi zasebni objekti v industriji, turizmu in kmetijstvu. S spodbudo večjih sistemov se hkrati spodbudi tudi hitrejša vpeljava
sodobnih najučinkovitejših tehnologij in njihov prenos na
manjše sisteme. Večje sisteme je zato potrebno spodbujati kot
demonstracijske primere.
Vedno bolj na pomembnosti pridobiva energetska sanacija
stavb in uporaba / vgradnja sodobnih zahtevnejših tehnologij
obnovljivih virov energije za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo.
Zmanjšanje števila novih stavb je možno nadomestiti z večjim
deležem GTČ v večjih stavb in vgradnjo GTČ večje zmogljivosti.
Za dosego ciljev so predvidena dodatna finančna sredstva za
vgradnjo GTČ v javnih in poslovnih stavbah, pa tudi v večjih
stanovanjskih objektih.
Največji doprinos k dosegi ciljev za GTČ je predviden v okviru
obnove obstoječih večjih objektov z rekonstrukcijo ogrevalnih
sistemov (ang. retrofitting), s poudarkom na javnih stavbah
(zeleno javno naročanja na področju stavb).
Slednje bodo prinesle k zmanjšanju razlike med načrtovanim
in dejanskim prispevkom GTČ v bilanci in raznolikosti OVE za
namen ogrevanja in hlajenja.
Potencial za GTČ je v veliki meri neizkoriščen, je praktično
neomejen in cilji so glede na neizčrpen energetski potencial
vsekakor dosegljivi. Nacionalnih ciljev trenutno ne dosegamo
in bodo težko dosegljivi, predvsem če ne bo intenzivnejšega
prenosa nacionalnih ciljev na lokalno raven v lokalnih energetskih konceptih.
Glavne ovire pri razmahu GTČ so premajhna povezanost med
državnimi in lokalnimi institucijami, administrativne ovire (dolg
postopek od vložitve do odobritve vloge za sisteme voda-voda
in odsotnost regulative za načrtno umeščanje sistemov GTČ),
ne spremljanje stanja števila GTČ in tržnega deleža, pomanjkanje usposobljenosti in informacij za projektante, inštalaterje
in vrtalce, prepočasnega uvajanja novih tehnologij (še posebej
tehnologij skladiščenja viškov toplote ATES, BTES, CTES) ter
pomanjkanja naložb (izredno majhno števila demonstracijskih
projektov in vključevanja v javna naročila) ter pomanjkanje
informiranosti in nedostopnosti pravih informacij.
PREDNOSTNE USMERITVE
PROGRAMI ZA SPODBUJANJE NALOŽB ZA POVEČANJE
ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN VEČJO UPORABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
• Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
41
• vgradnja GTČ za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode
GTČ predstavljajo pomemben segment v energetski sanaciji
in trajnostni gradnji stavb za ogrevanje, hlajenje in pripravo
sanitarne tople vode v kombinaciji s sistemi za spremljanje in
nadzorovanje delovanja toplotne črpalke, porabe električne
energije.
• Učinkovita raba električne energije
• Vgradnja energetsko učinkovitih črpalk (obtočnih in
drugih), vgradnja pametnih števcev
Dejavnosti za učinkovito rabo električne energije – aktivnosti
za zmanjšanje porabe električne energije s tehnologijo GTČ v
proizvodnji (energetsko učinkovite toplotne črpalke, potopne
črpalke, obtočne črpalke) in široki rabi (vgradnja sistemov za
spremljanje in nadzorovanje delovanja toplotne črpalke, porabe
električne energije).
• Inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo
• pridobivanje toplote iz geotermalne energije,
skladiščenje presežkov toplote (ATES, BTES, CTES)
namesto proizvajanja toplote,
• uporaba GTČ na plin (absorpcijske toplotne črpalke s
plinskim pogonom) (še posebej za rastlinjake)
• kombinacija različnih OVE za 100 % pokrivanje energetskih potreb
• Demonstracijski in vzorčni projekti ter programi energetskega svetovanja, informiranja in usposabljanja porabnikov
energije, potencialnih investitorjev, ponudnikov energetskih
storitev ter drugih ciljnih skupin.
Izvedba demonstracijskih projektov (inovativni sistemi za proizvodnjo toplote, hladu, sanitarne tople vode, pitne vode, kogeneracije, shranjevanje toplote in hladu) s poudarkom na javnem
sektorju, kot tudi v industriji, SME, kmetijstvu in gospodinjstvih;
podpora lokalnim skupnostim pri ocenjevanju potenciala pri
izvajanju projektov za izrabo geotermalne energije (pred-investicijske analize za vpeljavo velikih investicij s tehnologijo
geotermalnih toplotnih črpalk, termični preskusi odzivnosti za
določanje termičnih parametrov tal…).
4. 3. 2. EU sredstva iz finančne perspektive 2014–2020
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi organa
upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad,
ter Evropska komisija sta 6.6.2012 organizirala srečanje o
prihodnosti kohezijske politike Evropske Unije za obdobje
2014–2020. Zaključek pogajanj se pričakuje v drugi polovici
leta 2012. Neizkoriščen potencial geotermalne energije bi lahko
bil ena od glavnih prednostnih področij koriščenja kohezijskih
sredstev za povečanje energetske učinkovitosti in obnovljivih
virov v naslednjih sedmih letih 2014–2020.
Potrebno je oblikovati jasne prioritete in sredstva osredotočiti
na potenciale, ki še niso doživeli razmaha in ki prispevajo k
doseganju več nacionalnih ciljev hkrati (v skladu s cilji AN OVE).
4. 4. Primeri za izboljašanje
učinkovitosti spodbud
Nemški program tržne spodbude (Marketanreiz programme),
s 500 milijoni € na leto dodeljenih sredstev od 2009 do 2012,
zagotavlja subvencije za OVE s strani bančne skupine KfW v
državni lasti. Vključene so TČ na vir toplote iz zraka / vode /
zemlje, skupaj z velikimi industrijskimi TČ. TČ tako na električni kot plinski pogon so podprte s sredstvi v odvisnosti od
vrste TČ in zmogljivosti. Minimalne zahteve za sezonski faktor
učinka (SPF) so: domače - SPF ≥ 3,8; komercialne - SPF ≥ 4,0;
zračne - SPF ≥ 3,5; na plinski pogon - SPF ≥ 1,3.
Ravni nepovratnih sredstev so:
• Kapaciteta < 10 kW : 2400 €
• Kapaciteta 10–20 kW : 2400 € + (kW-10)*120 €
• Kapaciteta 20–100 kW : 2400 € + (kW-10)*100 €
• TČ na zrak < 20 kW : 900 €
• TČ na zrak >20 kW : 1200 €
42
• S sončnimi kolektorji: dodatnih 500 ali 600 €
Shema spodbud za obnovljive vire toplote v Združenem
kraljestvu (Veliki Britaniji in Severni Irski) podpira tehnologijo
obnovljivih virov toplote vključno s TČ na toploto zemlje in
vode. Zagotavlja dolgoročno tarifo za komercialne / industrijske sektorje:
• Kapaciteta < 100 kW : 4,3 p/kWh (4,82 c€/kWh)
• Kapaciteta > 100 kW : 3,0 p/kWh (3,36 c€/kWh)
S četrtletnim plačilom za 20 let, pa tudi enkratne subvencije
za domači sektor s 15 milijoni brit. funtov ₤ (16,8 milijona €)
dodeljenih sredstev. Tarifa se bo tudi uvedla na domačem sektorju od leta 2012. Skupni program naložb za usposabljanje v
Združenem kraljestvu podpira delodajalce, da razvijajo in zagotavljajo usposabljanje na področju okoljskih tehnologij. Ponuja
50-odstotno vnaprejšnje financiranje za usposobljenosti za 3.
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
raven nagrade v vgradnji sistemov v zvezi s sončno toplotno
energijo, TČ, solarno fotovoltaiko in recikliranjem vode.
Pametni ali inteligentni števci za porabo elektrike in ogrevanje
so priložnost za uvedbo obratovalnih finančnih spodbud za
proizvodnjo toplote iz GTČ. Na podlagi Priloge I.2 Direktive o
električni energiji so države članice obvezane, da najpozneje do
3. septembra 2012 opredelijo načrt izvajanja in časovni razpored uvedbe inteligentnih merilnih sistemov.
Francoski sklad za obnovljive vire toplote podpira proizvodnjo
toplote iz OVE v smislu študij izvedljivosti in investicij za visoko
temperaturne geotermalne vire, TČ na vodni vir in TČ na zemeljski vir toplote (GTČ). Z eno milijardo evrov dodeljenih sredstev za obdobje 2009–2011, zagotavlja 40–odstotno davčno
olajšavo in obresti za posojila do 30.000 €. Dodatnih 375
milijonov evrov je bilo na voljo za raziskave in razvoj za obdobje
2009–2011, v smislu 40–80 odstotne podpore za industrijske
raziskave. Zahteve za TČ na vodo vključujejo nove naprave
z zmogljivostjo najmanj 50 kW, obvezno ponovno vračanje,
COP najmanj 4,0, izmerjen v skladu z EN14511 in namestitev
merilnika energije. Zahteve za zemeljske TČ vključujejo nove
naprave z zmogljivostjo najmanj 30 kW, toplotni preskus odzivnosti in simulacijo pri velikih stavbah (> 1500 m²), COP vsaj 3,7,
merjeno v skladu z EN14511, kakor tudi merilnik energije. Na
voljo so tudi spremljevalni ukrepi v obliki geološkega / rudarskega zavarovanja tveganja za globoke vodonosnike, povračilo
stroškov vrtanja, če pričakovani pretoki za plitve vodonosnike
niso doseženi, modul za usposabljanje o GTČ, informacijske
/ komunikacijske dejavnosti in tehnično podporni center (D.
Mendrinos, CRES).
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
43
5.Pregled ovir
Nove tehnologije, kot so GTČ se v fazi novo nastajajočega
trga soočajo s številnimi ovirami. Potencialne ovire niso le
tehnološke in ekonomske, kot so visoki začetni in operativni
stroški, počasna rast osnovnega kapitala… Pomembno vlogo
imajo tudi tržne ureditve, predpisi, kodeksi in standardi, vedenje
končnih uporabnikov in pomanjkanje informacij. Sistematične
in dolgoročne politične podpore, lahko pomembno vplivajo na
povečanje tržnega deleža, znižanje stroškov (razvoj in učenje
skozi prakso in z iskanjem rešitev za tehnologijo). Učinkovitost
političnih podpor pri uvajanju določene tehnologije je odvisna
od faze razvoja tehnologije. Prevelike stimulacije vodijo v slabo
stroškovno učinkovitost (primer fotovoltaike) in obratno, nezadostne stimulacije pomenijo prepočasno uvajanje tehnologije
(primer GTČ). Pomemben korak k večjemu razmahu tehnologije so demonstracijski projekti. Po seriji večjih demonstracijskih
projektov, se trg gospodarsko in tehnološko okrepi in tehnologija posledično doseže razmah in zrelo fazo.
5. 1. Institucionalne ovire
• Premalo sodelovanja med različnimi sektorji ministrstev.
• Ni močne nacionalne točke za podporo in promocijo izrabe nizkotemperaturne geotermalne energije.
• Premajhna povezanost med državnimi in lokalnimi institucijami.
• Izraba nizkotemperaturne geotermalne energije ni politična prioriteta, čeprav je to področje pomembno tudi z vidika izpolnjevanja ciljev AN OVE in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe.
• finančni instrumenti državnih institucij so usmerjeni le na del investicij v sistem GTČ. Spodbud za izvedbo vrtin ni.
• finančne spodbude so premalo usmerjene v tehnološki in gospodarski razvoj na tem področju.
• slab sistem nadzora nad okoljsko sprejemljivostjo in kakovostjo izvedbe sistemov GTČ.
5. 2. Administrativne ovire
• Zapleteno in dolgotrajno pridobivanje okoljskih dovoljenj.
• Nejasno obravnavanje okoljskih zahtev; odsotnost regulative, standardov in tehničnih predpisov.
• Razmeroma dolg postopek od vložitve do odobritve vloge za pridobitev in prejema nepovratnih sredstev za gospodinjstva.
5. 3. Ekonomske ovire
• Splošna ekonomska situacija v državi.
• Visoka začetna investicija na enoto pridobljene energije v primerjavi s fosilnimi gorivi. Fosilna goriva, kot okolju manj prijazna
bi morala biti dražja - npr. višja CO2 taksa in vključitev okoljskih eksternih stroškov v ceno fosilnih goriv.
• Visoki stroški priprave projektov zaradi nerazvitosti trga.
• Višje tveganje zaradi uvajanja novih tehnologij (ki v Sloveniji še niso prisotne – ATES, BTES).
44
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
5. 4. Znanja in usposobljenost
• Velik razmah GTČ (iz 1,3% na 6,9% v bilanci OVE za namen ogrevanja in hlajenja) bo zahteval veliko število visoko
usposobljenih vrtalcev in inštalaterjev geoenergijskih sistemov, prav tako bo potrebno, da se zagotovi dobro
delovanje teh sistemov po namestitvi in monitoring delovanja. Slednje zahteva tudi Direktiva o spodbujanju
uporabe energije iz obnovljivih virov (14. člen).
• Pri tehnologiji GTČ se ne moremo odločati po principu „One size fits all“ oz. „Ena velikost za vse“. Geološke razmere so tisti
dejavnik v projektiranju na katerega nimamo vpliva, z drugimi besedami – načrt se mora prilagoditi geologiji in hidrogeološkim razmeram. Zaradi tega je pomembno orodje pri umeščanju GTČ v prostor priprava podatkovnih GIS slojev in vzpostavitev e-vsebin in e-storitev preko spleta.
5. 5. Ozaveščenost in informiranost
• Slaba informiranost javnosti o modernih tehnologijah kot so GTČ, o cenovnih prednosti sistemov ob upoštevanju celotnih
stroškov (od investicije, do obratovalnih in vzdrževalnih stroškov), o različnih tehničnih možnosti in kombinacij z drugimi OVE
ter slaba informiranost občin glede razpoložljivosti in prednosti tehnologije GTČ.
• Pomanjkanje demonstracijskih projektov, posebno v javnih stavbah.
• Primeri slabe prakse ustvarjajo nezaupanje investitorjev.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
45
II.PREDLOG AKCIJSKEGA
NAČRTA
46
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
1.Cilji in strategije akcijskega
načrta
Regionalne strategije za podporo obsežnejši uporabi nizkotemperaturnih geotermalnih virov energije v stavbah (dvanajstih sodelujočih regij) so bile predstavljene organu upravljanja
Strukturnih skladov v Bruslju 11. oktobra 2012 kot podlaga pri
vključevanju rabe nizkotemperaturne geotermije kot prednostne naloge v operativnih programih za obdobje 2014–2020.
Ključne točke iz strategij, ki se po posameznih regijah razlikujejo predvsem v odvisnosti od stopnje razvitosti trga GTČ so
naslednje:
• Dodatne finančne spodbude in povečanje obstoječih (subvencije investicij v začetni fazi, davčne olajšave ali krediti
za gospodarske družbe in gospodinjstva, ugodna posojila,
ugodne cene elektrike za prihranke na račun GTČ).
• Uvedba dodatnih podpor (npr. znižanje dajatev za naprave) za velike in inovativne sisteme - ATES, BTES, pametna
omrežja, prenove, sisteme daljinskega ogrevanja...
• Uporaba izbranih zglednih primerov z dolgim monitoringom za promocijo zmogljivosti in učinkovitosti sistemov
GTČ.
• Razvoj priporočil in navodil za hidrogeološke študije in
načrtovanje GTČ sistemov.
• Razvoj jasnih zakonodajnih okvirov in predpisov.
• Olajšave in pospešitev administrativnih postopkov z jasnimi merili pravili za dovoljenja in vzpostavitev GTČ informacijskih sistemov za podporo postopkom.
• Podpora raziskavam in izkoriščanju geotermalnih rezervoarjev, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij za
povečanje zmogljivosti geotermalnih naprav.
• V nadaljevanju so podani cilji in strategije za Slovenijo.
• Uvedba zanesljivih in primerljivih evidenc o dejanskih
prispevkih GTČ k deležu OVE in zmanjševanju izpustov
CO2 za ugotavljanje učinkovitosti subvencij v smeri k
nacionalnim ciljem.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
47
1. 1. Cilji
Preglednica 31 prikazuje cilje izvajanja AN GTČ in kazalce
za spremljanje pridobljene nizkotemperaturne geotermalne
energije.
AN GTČ
Stanje (zadnji razpoložljivi podatek)
Cilj konec obdobja
Vir
Učinek
1
Število GTČ
4.400
22.000
GeoZS
2
Pridobljena GE [ktoe]
6
43
GeoZS
17.600
GeoZS
1.400–1.800 €/kW
1.300–1.700 €/kW
0,075–0,09 €/kWh
0,065–0,08 €/kWh
EGEC, 2012
in RHC-Platform, 2012
Rezultat
3
Povečanje števila GTČ
4
Nižji stroški na leto zaradi izvedenih investicij v GTČ z
naslova večje učinkovitosti GTČ (v €/kW in €/kWh)
10 %
5
Povečanje faktorja sezonske učinkovitosti GTČ (SPF)
4,15
5
EGEC, 2012
6
Povečanje učinkovitosti administrativnih postopkov (v št.
postopkov)
2 meseca, 5 obrazcev in 3 mesta za
oddajo vloge
1 teden, enoten
obrazec in 1
mesto za
ARSO, MZIP
oddajo vloge
Zmanjšanje za
najmanj 8100 ton
(SPF=4)
GeoZS
19
266
GeoZS
Povečanje števila zaposlenih v sektorju - posredne zaposlitve
136
1859
GeoZS
Število opremljenih objektov z GTČ
4400
22.000
GeoZS
7
Zmanjšanje emisij CO2 v primerjavi s konvencionalnim
sistemom (ELKO) (v tonah/leto)
8
Povečanje števila zaposlenih v sektorju - neposredne
zaposlitve
9
10
Vpliv
11
Prihranek končne energije, ELKO (v GWh)
zmanjšanje za 594
GWh
GeoZS
12
Povečanje proizvedene energije iz obnovljivih virov (v
GWh)
povečanje za 475
GWh
GeoZS
Preglednica 31. Ključni kazalci za spremljanje izvajanja AN GTČ.
48
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
1. 2. Strategija
Strategija akcijskega načrta predvideva bolj usmerjen razvoj
energetske izrabe geoenergije v:
• uresničevanje sprejetih ciljev in dosledno uresničevanje
zakonodaje in standardov,
• razvoj trga GTČ,
• spodbujanje tehnološkega znanja in raziskav za izkoriščanje geoenergije,
• ekonomsko politiko varstva okolja in spodbujanje konkurenčnosti tehnologij,
• povečanje ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti.
Strategija temelji v prvi vrsti na nefinačnih spodbudah z:
• odpravo vseh administrativnih ovir pri pridobivanju dovoljenj,
• razvojem izobraževanj za doseganje čim višje kakovosti
načrtovanja in vgradnje sistemov GTČ,
• razvojem posredovanj in širitve znanja z dobrimi tehničnimi navodili in smernicami,
• dostopnostjo informacij in podatkov na enem mestu,
• dobrim vodenjem evidence o prispevku in učinkovitosti
GTČ v skupni energetski bilanci in
• dobrim prenosom nacionalnih ciljev na lokalno raven in
podporo občinam.
naprednih in inovativnih sistemov kot demonstracijskih primerov v vseh sektorjih (zlasti v večstanovanjskih stavbah, javnih
stavbah, industriji, turizmu). Prednost razvoja večjih sistemov
je tudi večja možnost njihovega bodočega vključevanja v daljinske sisteme in pametna omrežja v kombinaciji z drugimi viri
energije. Na ta način bo spodbujena tudi vpeljava naprednejših
in inovativnih rešitev v manjše sisteme.
Finančne spodbude ne vključujejo davčnih olajšav, ki so v
danih razmerah in v tem času težje uresničljive in predvidljive
za programsko obdobje 2014 do 2020.
Doseganje teh ciljev pomeni kumulativno 2971 GWh energije
za namen ogrevanja in hlajenja v obdobju 2010–2020. Kar
pomeni v primerjavi s kotlom na kurilno olje skupni prihranek
za končnega uporabnika 178 milijonov € (60 % manjši stroški
obratovanja) (Preglednica 32).
Za dosego cilja iz AN OVE je od 43 ktoe v obdobju 2013–2020
potrebnih še 38 ktoe. Stroški celotne investicije v sistem
GTČ so ocenjeni za večje sisteme na 700 €/kW in za manjše
sisteme na 1.600 €/kW. Glede na scenarij 3 (Poglavje 1.3.2.3)
bo 22 ktoe pridobljenih z manjšimi sistemi, kar pomeni pri 10
% subvenciji celotne investicije strošek subvencij enak 19,8
mio €. Pri večjih sistemih bi 16 ktoe pridobljene energije pri 50
% subvenciji celotne investicije pomenilo stroške subvencij v
vrednosti 51,3 mio € (Preglednica 33).
V drugi vrsti sledijo finančne spodbude, ki temeljijo na obstoječem sistemu in dodatnem razvoju spodbud z učinkovitejšo uporabo sredstev iz strukturnih skladov. Poudarek je na
dodatnih subvencijah investicijskih stroškov za uvajanje večjih
Kumulativni prispevek
GTČ, 2020 [GWh]
Učinkovitost [%]
Poraba energije
[GWh]
GTČ
2.971,4
250
1.189
ELKO
2.971,4
100
2.971
Prihranek v €
178.283.015
Preglednica 32. Kumulativni prispevek GTČ v GWh in prihranki v € do 2020.
Leto
Ciljno povečanje
GTČ iz AN OVE
Specifični
strošek
Strošek celotne
investicije
Delež
subvencije
Strošek
subvencije
2020
ktoe
GWhth
MWth
€/kW
€
%
€
Manjši
sistemi
22
255,9
123,8
1.600,00
198.149.080,35
10
19.814.908,03
Večji sistemi
16
186,1
90,1
700,00
63.047.434,66
50
31.523.717,33
SKUPAJ
38
441,9
213,9
Preglednica 33. Ocenjeni stroški subvencij za GTČ do leta 2020.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
261.196.515,00
51.338.625,36
49
2.AKCIJE
V nadaljevanju so podani ukrepi za izvajanje nalog - pregled po delovnih sklopih, nalogah in ukrepih.
I. Zakoni in predpisi – odprava administrativno upravnih ovir
Št. 1
Naslov ukrepa
OLAJŠANJE ADMINISTRATIVNIH POSTOPKOV
Področje
Zakoni in predpisi - odprava upravnih ovir
Kazalnik
I: Trajanje postopkov pridobitve dovoljenja za raziskave in vodnega dovoljenja.
II: Število potrebnih obrazcev/poročil za vse postopke in evidence.
III: Število virov informacij za izvedbo administrativnih postopkov.
Trenutno stanje
I: Trajanje postopkov pridobitve dovoljenja za raziskave in vodnega dovoljenja: praviloma 30 dni, v praksi
lahko tudi bistveno več.
Merila in pogoji, pod katerimi bo pobudnik pridobil dovoljenje za raziskavo in vodno dovoljenje so premalo podrobno in jasno določena. Zaradi tega je kakovost vlog zelo različna, velikokrat nezadostna in
odvisna od osebne presoje izdelovalcev in soglasodajalcev, kar vodi do dolgotrajnejšega preverjanja,
usklajevanja in s tem podaljšanja ali težav pri izdaji dovoljenj ter posledično povečevanja stroškov investicije. Pobudniki vidijo pridobivanje dovoljenj kot negotovost pri oceni in izvedljivosti investicije in oviro, ki
jih odvrača od odločitve za tako investicijo.
II: Število potrebnih obrazcev/poročil za vse postopke in evidence:
do 6 obrazcev/poročil
1) pridobivanje podatkov o geotermičnem potencialu na parceli
2) pridobivanje dovoljenja za raziskave
3) pridobivanje vodnega dovoljenja
4) pridobivanje subvencije
5) pridobivanje energetskih podatkov o vgrajeni napravi
6) monitoring za potrebe vodnega dovoljenja
V trenutnem stanju potekajo posebni postopki za pridobivanje dovoljenj za izdelavo vrtin in njihovo
izkoriščanje, za pridobivanje subvencij in za beleženje podatkov o prispevku posameznih naprav k
energetski bilanci. Pri tem se izgubljajo pomembni podatki o geotermičnem potencialu pridobljeni pri
izdelavi energetskih košar, pilotov, vodoravnih kolektorjev in vrste vrtin plitvejših od 30 m. Investitorji
zaradi parcialnega pristopa in slabše preglednosti celotnih postopkov in potreb včasih po nepotrebnem
ponavljajo določene korake, izpolnjujejo in zbirajo več dokumentacije z istimi vsebinami, upravni organi
pa iste podatke večkrat vnašajo, medtem ko nekateri pomembni podatki ostanejo nezabeleženi, čeprav
so bili pridobljeni in tudi obratno, pridobivajo se podatki, ki niso pomembni. Posledično so podatki, ki
lahko prispevajo k optimizaciji investicij, premalo ali nedostopni investitorjem ter pripravljalcem lokalnih
energetskih konceptov. Premalo so dostopni primeri dobre in slabe prakse.
III: Število virov informacij za izvedbo administrativnih postopkov:
8 razpršenih virov informacij
Množica podatkov se nahaja v množici virov podatkov in spletnih strani:
1) EKOSKLAD, 2) MZIP (ENGIS), 3) ENSVET, 4) MKO, 5) ARSO, 6) GeoZS, 7) Občine (LEK-i), 8) svetovalne
službe. Zaradi razpršenosti informacij je težko izluščiti, kako začeti s projektiranjem in investiranjem.
Pri tem prihaja večkrat do nerodnih pristopov, izgub časa in tudi zapletov ter zatikanja postopkov ali tudi
manj primernih investicij.
50
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Št. 1
Cilj
I: Trajanje postopkov pridobitve dovoljenja za raziskave in vodnega dovoljenja:
7 dni
II: Število potrebnih obrazcev/poročil za vse postopke in evidence:
Enotni obrazec (1 dokument); postopek z enega mesta (1 postopek v dveh korakih).
III: Število virov informacij za izvedbo administrativnih postopkov.
1 povezovalni portal „Vse o geotermalnih toplotnih črpalkah na enem mestu“
Ciljna skupina
I: ARSO
II: ARSO, MZIP, EKOSKLAD
III: MZIP
Dejavnosti
I:
a) Priprava strokovne podlage za določitev enotnih meril, pogojev izdelave in načina izkoriščanja različnih
vrtin za GTČ za: 1- vse vrste vodovarstvenih območij, 2- območja rezervnih vodnih virov, 3- območja
koncesij in drugih vodnih pravic, 4- ostala območja;
b) uskladitev meril in pogojev s soglasodajalcem;
c) objava enotnih meril in pogojev na spletni strani soglasodajalca
II:
a) Priprava podlag za poenostavitev postopkov (tipizirani obrazci, primer dobre prakse izdelave poročila)
Uskladitev obrazca med sektorji
Priprava načrta in programa obdelave in zbiranja podatkov, določitev zadolžitev in pristojnosti
b) Poskusno obdobje povezave distribuiranega informacijskega sistema
Vpeljava
III:
a) Priprava programa:
- povezava uradnih virov informacij s skupno vstopno točko
- usklajevanje in določitev skupnega protokola in dostopnosti informacij
b) Izvajanje programa in vzdrževanje:
- vzpostavitev koordinacijske točke za izvajanje aktivnosti (MZIP, MKO, Eko sklad, ENSVET, agencije,
zavodi)
- vzpostavitev portala »one stop shop«
- objave v medijih
- publikacije
- vodene ozaveščevalne kampanje
- objave demonstracijskih projektov in dobrih praks
Časovni načrt /
mejniki
I:  2014
II: a)  2014, b)  2015
III:  2014, c) 2015-2020
Viri stroškov
MKO, MZIP, MIZKS
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
51
Št. 1
Primer dobre
prakse
I: PP12_Benchmarking_report_VITO.pdf – poglavje Regulations and incentive programmes supporting
GE exploitation.( http://www.geopower-i4c.eu/docs/GEO.POWER_Bench_Rep_VITO.pdf )
II: Švicarski primer
III: Priporočilo evropskega sveta za geotermalno energijo (EGEC) za večji razmah trga z GTČ je postavitev
portala vse na enem mestu za projektante in stranke. Sistem je uveljavljen tudi v Grčiji, kjer je v okviru
Ministrstva za okolje, energijo in podnebne spremembe nastala One stop shop agency, ki usklajuje vse
korake in nudi pomoč investitorjem v postopkih za izdajo dovoljenj.
Št. 2
Naslov ukrepa
INTENZIVNEJŠI PRENOS NACIONALNIH CILJEV ZA NIZKOTEMPERATURNO GEOTERMALNO ENERGIJO NA LOKALNO RAVEN
Področje
Zakoni in predpisi
Kazalnik
Ciljni delež OVE za ogrevanje in hlajenje iz GTČ na ravni občin
Trenutno stanje
Sedanji Lokalni energetski koncepti kažejo, da delež 7 % OVE za ogrevanje in hlajenje na ravni celotne
države ne bo dosežen, ker ne bo dosežen na ravni lokalnih skupnosti. Občine in pripravljalci LEK-ov se ne
soočajo s ciljnim deležem in se ne opredeljujejo do razlogov za nedoseganje tega deleža.
Cilj
Usmerjeno skupno doseganje cilja 7 % delež OVE iz GTČ na ravni lokalnih skupnosti.
Ciljna skupina
Občine, Energetski svetovalci, Pripravljalci LEK-ov
Dejavnosti
Analiza možnosti doseganja 7 % deleža OVE iz GTČ na ravni skupnosti občin / regij.
Priprava in uskladitev Navodila za opredelitev LEK-ov do možnosti doseganja 7 % deleža OVE iz GTČ za
H&C za podporo izvajanju Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov.
Priprava urbanistično tehničnih smernic za prostorske načrtovalce.
Posodobitev lokalnih energetskih konceptov.
Časovni načrt /
mejniki
à 2014
Viri stroškov
MZIP, Občine
Št. 3
Naslov ukrepa
SPREMLJANJE PRISPEVKA IN POTENCIALA NIZKOTEMPERATURNE GEOTERMALNE ENERGIJE
Področje
Zakoni in predpisi
Kazalnik
I: Evidenca o številu GTČ in stanju trga
II: Ocena deleža proizvedene toplote iz GTČ v energetski bilanci
III: Karta potenciala za razvoj GTČ na ravni lokalnih skupnosti
52
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Št. 3
Trenutno stanje
I: Podatke o stanju obnovljivih virov v Sloveniji pripravlja Center za energetsko učinkovitost (Inštitut Jožef
Stefan), in so objavljeni v publikacijah EurObserv‘ER barometer. Neposredne in zanesljive evidence ni,
o številu TČ obstajajo le posredne ocene na osnovi podatkov o številu prodanih enot, ki jih pripravlja
Geološki zavod Slovenije (vsakih 5 let). Tudi v večini drugih držav se realnim številkam najbolje približajo
s številom prodanih enot.
II: Delež proizvedene toplote iz GTČ v energetski bilanci je grobo ocenjen iz ankete med proizvajalci in
prodajalci GTČ.Neenako obravnavanje alternativnih sistemov ogrevanja in hlajenja. Izkušnje vodilnih držav kažejo, da nenadzorovan razmah GTČ in črna gradnja lahko predstavlja velik okoljevarstveni problem
v prihodnosti. Drug pomemben vidik je, da se izgubljajo pomembne informacije za večjo učinkovitost
sistemov.
III: Trenutno ni na razpolago karte potenciala za razvoj geotermičnih virov.
Razvoj izkoriščanja GTČ temelji na osnovi izkustva, starih podatkov in uporabniških tabel drugih držav.
Veliko podatkov se izgubi ali ne izkoristi.
Cilj
I:Neposredna in zanesljiva evidenca o številu TČ in tržnem deležu (uskladitev nacionalnih ciljev za GTČ
med ANOVE, investitorji in uporabniki)
II: Zanesljivo določen delež proizvedene toplote iz GTČ v energetski bilanci (vzpostavitev učinkovite evidence podatkov o GTČ za beleženje prispevka v energetski bilanci)
III: GIS karta potenciala za načrtovanje GTČ na ravni OPN z rednim posodabljanjem na podlagi sproti
pridobljenih podatkov o geološki zgradbi in vgrajenih napravah za GTČ (1 GIS karta – 3 podatkovni sloji)
Ciljna skupina
I: MZIP, SURS, GURS, GeoZS
II: MZIP, SURS, občine
III: MZIP, ARSO, GeoZS
Dejavnosti
I:Spremljanje stanja števila GTČ in tržnega deleža
II: Sledenje prispevka GTČ vzporedno z nacionalnimi / lokalnimi cilji za načrtovanje dejavnosti in ukrepov
v LEK občin
III: Posodabljanje kart potenciala za GTČ na osnovi evidence zbranih podatkov iz postopkov pridobivanja
dovoljenj.
I: Priprava sistema zbiranja podatkov o številu GTČ in tržnega deleža.
Vključitev certificiranih inštalaterjev v sistem evidentiranja GTČ, energetske izkaznice, GURS - REN
II: Dopolnitev Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov – MZIP:
pravna obveza za sledenje prispevka GTČ vzporedno z nacionalnimi / lokalnimi cilji; baza GURS.
III: Priprava treh podatkovnih GIS slojev:
- geološke in hidrogeološke karte tipov kamnin v plitvem podzemlju (kar je pomembno za izbor metode
vrtanja) in situacijo podzemne vode, kar je v povezavi z območji primernimi za postavitev sistemov GTČ
voda/voda;
- tabel s povprečnimi vrednostmi za toplotno prevodnost tipičnih zemljin in kamnin plitvega podzemlja,
kar je pomembno predvsem za čim učinkovitejše načrtovanje geosond in za dodelitev vrednosti stopnje
odvzema toplote;
- karte temperature v geoloških plasteh pod površjem za določanje geotermičnega potenciala.
Vzpostavitev sistemskega posodabljanja kart geotermičnega potenciala za načrtovalce neposredne
uporabnike na podlagi vzajemne tekoče izmenjave podatkov.
Dopolnitve zakona o rudarstvu - odgovornost in obveznost poročanja: Izvajalec vrtalnih del za namen
pridobivanja toplote / hladu mora prijaviti začetek del Geološkemu zavodu Slovenije. Pooblaščena oseba
Geološkega zavoda Slovenije naredi popis vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene podatke
uporabi za dopolnjevanje državnih geoloških karte.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
53
Št. 3
Časovni načrt /
mejniki
I: 2014
II: 2014
III: 2014
Viri stroškov
I: MZIP
II: MZIP, Občine
III: MZIP, MKO
I: Kot primer dobre prakse na področju statistike o GTČ velja Švedska. Švedsko združenje za TČ na
primer zbira podatke na osnovi mesečnih poročil proizvajalcev. Proizvajalci in uvozniki TČ, ki so člani
združenja, 15. dne v mesecu izpolnijo excelov delovni obrazec (brez podatkov o izvozu). Podatke posredujejo osebi, ki nima povezave s sistemi HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija). Ta oseba zbere
podatke v novi preglednici xls in jih pošlje švedskemu združenju za TČ. Na ta način so dostopni le podatki o skupni prodaji, ne pa o tržnih deležih posameznih podjetij. Mesečni podatki so kasneje posredovani
vsem, ki so k bazi prispevali.6
III: Informacijski sistem plitve geotermije Württemberg Nemčija
http://www.geothermieportal.de/geothermie_6.0/
http://www.lgrb.uni-freiburg.de/lgrb/Fachbereiche/geothermie/is_geothermie
II. Usposabljanje, izobraževanje in informiranje
Št. 4
Naslov ukrepa
VZPOSTAVITEV IZOBRAŽEVALNE SHEME ZA INŠTALATERJE IN VRTALCE TER PROGRAMA PREDAVANJ ZA INŽENIRJE IN PROJEKTANTE
Področje
Usposabljanje, izobraževanje in informiranje
Kazalnik
I: Izobraževalna vsebina za vrtalce v nizkotemperaturni geotermiji v sistemu izobraževanja za certificirane inštalaterje
II: Število predavanj in seminarjev za izpopolnjevanje inženirjev geološke in rudarske stroke za delo v
načrtovanju in izvajanju zajetij nizkotemperaturne geotermalne energije
Trenutno stanje
I: V trenutnem stanju ni posebne izobraževalne vsebine za GTČ v izobraževalni shemi izvajalcev vrtanja
in vgradnje. Pri vrtalnih delih se velikokrat ne upoštevajo sodobni standardi, sledijo napake pri izbiri vira
toplote, dimenzioniranju ali izvedbi, s tem višje cene investicije, nekakovostna izvedba, slabo in neučinkovito delovanje ter nezadovoljstvo kupca, kar lahko bistveno vpliva na manjšo širitev širitev trga GTČ. Pri
vrtanju se pojavljajo problemi z nepoznavanjem tehničnih, lokalnih (mikro) geoloških, geomehanskih in
hidrogeoloških pogojev, ekonomskih, pravnih (črne gradnje) in okoljskih omejitev, ki se pogosto odražajo
s slabo izvedenimi projekti in za stranko „mrtvih“ investicij.
II: Število predavanj in seminarjev je manj kot 1 / leto. S tem se ne sledi razvoju stroke in standardi prepočasi ali sploh ne prihajajo v prakso.
Cilj
I: Izvedba izobraževanja, ki ga izvaja izbrana inštitucija (1-x letno)
II: Enodnevni seminar s predavanji, z izmenjavo izkušenj ter ogledom enega izmed demonstracijskih
primerov (1-x letno).
Ciljna skupina
I:MIZKS, MZIP, Vrtalska podjetja
II: Projektantske in raziskovalno izobraževalne inštitucije, IZS
Dejavnosti
54
I: Priprava posebne izobraževalna vsebine za GTČ v izobraževalni shemi izvajalcev vrtanja in vgradnje (1
zvezek). Izbor inštitucije in izvedba izobraževanja.
II: Priprava vsebine seminarja z vabljenimi najizkušenejših domačih in tujih strokovnjakov s področja
nizkotemperaturne geotermalne energije ter predstavitev domačin in tujih dobrih praks.
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Št. 4
Časovni načrt /
mejniki
I:.  2014
Viri stroškov
I.MZIP
II:  2014
II: MIZKS
Primer dobre
prakse
II: Projekt EUREM.NET - energetski menedžerji, GEOTRAINET
Št. 5
Naslov ukrepa
TEHNIČNE SMERNICE ZA ZAJETJA NIZKOTEMPERATURNE GEOTERMALNE ENERGIJE
Področje
Usposabljanje, izobraževanje in informiranje – raziskave in razvoj
Kazalnik
Tehnične smernice
Trenutno stanje
V trenutnem stanju obstajajo smernice TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije. Potrebne so tehnične
smernice za geotermalne toplotne črpalke.
Ministrstvo pristojno za rudarstvo in okolje mora izdati tehnični predpis za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z vrtanjem (ZRud-1, 73. člen), torej tudi za izvajanje vrtalnih del za namen
pridobivanja toplote, hladu.
Cilj
Priprava tehničnih smernic z naslednjo vsebino:
Tehnologija vrtanja v plitvi geotermiji, testi toplotne odzivnosti, dimenzioniranje zajetij za izkoriščanje
z GTČ, opustitev sistemov, popis vrtin in geotermičnih lastnosti tal v okviru geološke in hidrogeološke
spremljave vrtanja in izkopov, meritve v vrtinah in preizkušanje zajetij za GTČ.
Ciljna skupina
Projektantske in raziskovalno izobraževalne inštitucije
Dejavnosti
Priprava, prevodi in posodobitve obstoječih tehničnih predpisov in standardov.
Časovni načrt /
mejniki
 2014
Viri stroškov
MZIP
III. Spodbude trga GTČ
Št. 6
Naslov ukrepa
SPODBUDE ZA VGRADNJO NAPRAV GTČ
Področje
Finančne spodbude
Kazalnik
Število sofinanciranih vgradenj GTČ/leto in rast trga.
Trenutno stanje
Trenutno letno število vgradenj GTČ je približno 635 GTČ / leto.
leto
GTČ - število enot
Letna sprememba
2008
3140
-
2009
3850
710
2010
4410
560
Povprečje
635
Da bi po scenarijuhitro rastočega trga dosegli cilje ANOVE, bi bilo potrebno vgraditi okoli 700 manjših
GTČ/leto in 40 večjih GTČ/leto do leta 2020, pri čemer bi morala biti povprečna letna rast trga 22 %.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
55
Št. 6
Cilj
22 % GTČ/leto rast trga: Za dosego cilja bo v povprečju potrebnih letno 37 do 74 večjih sistemov in 684
do 971 manjših sistemov, kot je prikazano v spodnjih preglednicah (Preglednica 11, Grafikon 9, Preglednica 12).
Ciljna skupina
Investitorji, projektanti
Dejavnosti
Pri določanju subvencij je potrebno izdelati kriterije za višino subvencij glede na učinkovitost sistema,
emisije in trajnostnost
Priprava meril pogojev za pridobitev subvencije (med drugim meritve /monitoring/ učinkovitost)
Priprava razpisa za spodbujanje večjih sistemov na geotermalno energijo
Večji sistemi: > 200 kW, javne, industrijske, večstanovanjske, nestanovanjske stavbe.
Upravičenci do subvencij morajo koristiti vse načine delovanja , ki jih omogočajo GTČ (toploto, hlad in
STV).
Časovni načrt /
mejniki
 2014-2020
Viri stroškov
MZIP, MKO (Javni razpis za sofinanciranje)
Št. 7
Naslov ukrepa
SPODBUDE ZA VELIKE DEMONSTRACIJSKE SISTEME GTČ
Področje
Spodbude trga velikih GTČ
Kazalnik
Število sofinanciranih vgradenj GTČ/leto v večje stavbe
Pilotni projekti z inovativnimi tehnologijami (ATES, BTES…)
Trenutno stanje
Natančnega podatka o trenutnem letnem številu vgradenj GTČ v večje stavbe ni. Po grobi oceni gre
približno 5-10 GTČ / leto (javnih stavb + večstanovanjskih stavb + ostalih storitvenih).
Investicij z inovativnimi tehnologijami (ATES, BTES…) praktično ni.
Da bi po scenariju dosegli cilje ANOVE za GTČ, bi bilo potrebno letno vgraditi okoli 40 GTČ v večjih stavbah.
S spodbudo večjega števila GTČ v večjih stavbah - inovativnih, visoko učinkovitih in sistemov v kombinaciji z drugimi OVE se hkrati spodbudi razvoj tehnologije in projektiranja in nadomesti trenutno pomanjkanje zaupanja v tehnologijo GTČ.
Cilj
30 sofinanciranih operacij (JR) vgradenje GTČ/leto v večje stavbe ter z inovativnimi tehnologijami (ATES,
BTES…) (energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb, inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo,
demonstracijski projekti).
Ciljna skupina
Investitorji
Dejavnosti
Priprava meril pogojev za pridobitev subvencije (med drugim meritve /monitoring/ učinkovitosti,…)
Priprava razpisa za spodbujanje večjih sistemov na geotermalno energijo
Inovativni sistemi: SPF in SEER > 4, 100 % pokritost potreb po hlajenju in ogrevanju pripravi sanitarne
tople vode iz OVE (kobinacije različnih OVE), shranjevanje toplote in hladu namesto proizvajanja – ATES,
BTES, CTES.
Upravičenci do subvencij morajo koristiti vse načine delovanja , ki jih omogočajo GTČ (toploto, hlad in
STV).
Časovni načrt /
mejniki
2014 kontinuirano
Viri stroškov
MZIP (Strukturni skladi)
56
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Št. 7
Primer dobre
prakse
Flamska vlada spodbuja inovativne energetsko varčne gradnje s koriščenjem zelene geotermalne energije v večjih stavbah, ob upoštevanju strogih obstoječih okoljskih predpisov in omejitev. Pr. INFRAX
2. 1. Prerez stroškov, subvencij in
programov financiranja
Preglednica 34 prikazuje prerez stroškov, subvencij in programov financiranja. Ocenjeni skupni stroški izvedbe ukrepov znašajo
143 mio €. Predviden program financiranja so EU strukturni skladi finančne perspektive 2014–2020.
Ukrep
Skupni strošek [€]
Strošek subvencije [€]
Program financiranja
Stroški investicij
261.196.515
51.338.625
ERDF
Večje (50 %)
63.047.435
31.523.717
Manjše (10 %)
198.149.080
19.814.908
Subvecije obrestne mere (znižanje z 8,6 na
3 %)
210.000.000
28.000.000
ERDF
Subvencije cen električne energije (1c€/kWh)
154.511.947
11.885.534
ERDF
Znižanje dajatev
-
-
Subvencije stroškov dela
-
-
Davčna olajšava za delo vgradnje
-
-
Certificiranje vrtalcev / inštalaterjev
122.544
122.544
ERDF
Izboljšanje upravnih postopkov
352.176
352.176
ERDF
Spremljanje prispevka in potenciala GTČ
78.936
78.936
ERDF
Usposabljanje in informiranje
183.264
183.264
ERDF
Skupaj
143.299.705
Preglednica 34. Prerez stroškov, subvencij in programov financiranja.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
57
3.Spremljanje izvajanja
akcijskega načrta - mejniki
Sprejem administrativnih odločitev in izdelava podrobnejšega programa: 1. polletje 2013
Poziv k sodelovanju, postopki za pripravo razpisov, idr.: 2. polletje 2013
Vpeljava in sledenje ciljev programa: 2014-2020
Naloge
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
GTČ [ktoe] iz AN OVE
16
21
26
31
34
36
39
41
43
GTČ [ktoe] iz AN GTČ
7,5
8,3
10,7
13,6
17,0
21,1
26,1
32,1
43
Priprava akcijskega načrta za GTČ
Zakoni in predpisi odprava upravnih ovir
Olajšanje administrativnih postopkov
Intenzivnejši prenos nacionalnih ciljev
za nizkotemperaturno geotermalno
energijo na lokalno raven
Spodbude trga GTČ
Usposabljanje, izobraževanje in informiranje
Spremljanje prispevka in potenciala nizkotemperaturne geotermalne energije
Vzpostavitev izobraževalne sheme za
inštalaterje in vrtalce ter programa predavanj za inženirje in projektante
Tehnične smernice za zajetja nizkotemperaturne geotermalne energije
Spodbude za vgradnjo naprav GTČ
Spodbude za velike demonstracijske
sisteme gtč
Nov AN GTČ 2020-2050
58
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
4.Pričakovani učinki
Ta akcijski načrt vsebuje nabor akcij, ki so povzete v spodnji
matriki (Preglednica 35) in določa uporabno orodje za posredniška telesa in upravni organ pri pripravi učinkovite politike
Delovni sklop
Kdo (Posredniška
telesa)
razvoja GTČ in izvedbe potrebnih ukrepov za boljše vključevanje v operativne programe finančne perspektive 2014–2020.
Komu (Upravičenci JR)
Kako (Operacije)
1. Podrobna merila za izdajo dovoljenj za naprave
GTČ.
Izboljšanje in
upravnih postopkov
Ministrstva: MKO,
MZIP, MIZKS
subjekti javnega prava (javne
agencije, javni zavodi, javne
službe, ministrstva in druge
vladne službe)
2. Združenje postopkov za izdajo dovoljenj v
enotno soglasje – v enem postopku in na enem
mestu.
3. Vzpostavitev portala „Vse o geotermalnih
toplotnih črpalkah na enem mestu“.
4. LEKi – spodbude, priprava podlag za občine
kot pomoč pri doseganju ciljev 7 % delež OVE
H&C iz GTČ.
Beleženje
pridobljene
energije iz GTČ
Usposabljanje,
izobraževanje in
informiranje
Finančne
spodbude
Ministrstva: MKO,
MZIP, MIZKS,
ARSO, SURS,
GURS
subjekti javnega prava (lokalne
skupnosti, javne agencije, javni
zavodi, javne službe, ministrstva
in druge vladne službe)
Ministrstva:
MIZKS,MKO, MZIP
subjekti javnega prava (javne
agencije, javni zavodi, javne
službe, ministrstva in druge
vladne službe)
MGRT (ESRR,
IEE… razpisi MKO,
MZIP, MIZKS);
Eko sklad, lokalne
skupnosti…
subjekti zasebnega prava (družbe, SME, proizvajalci opreme,
gospodinjstva, javni sektor,
storitveni sektor, industrija,
kmetijstvo)
1. Spremljanje stanja GTČ (število, energija,
zmanjšanje CO2).
2. GIS informacijski sistem plitke geotermije v
povezavi z bazo GURS – REN.
3. Posodabljanje kart potenciala za GTČ na
osnovi evidence zbranih podatkov iz postopkov
pridobivanja dovoljenj.
1. Vzpostavitev izobraževalne sheme za inštalaterje in vrtalce.
2. Vzpostavitev programa predavanj za inženirje
in projektante.
3. Priprava tehničnih predpisov za GTČ
1. Priprava načrta (obnova, nove stavbe).
2. Določitev pogojev in kriterijev (razpisi).
3. Izvajanje programa in merjenje učinkov subvencij.
Preglednica 35. Delovni sklopi (dejavnosti) in naloge.
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
59
Pričakovan rezultat izvedbe tega akcijskega načrta je postopna
rast trga GTČ v Sloveniji iz trenutnih 13 % na pričakovanih 22 %,
kot je prikazano na spodnjem grafikonu (Grafikon 21).
Grafikon 21. Pričakovan razvoj trga GTČ v Sloveniji po GEO.POWER akcijskem načrtu za večji razmah GTČ v Sloveniji, v
smislu letnega prispevka nizkotemperaturne geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje, letne dodane kapacitete in kumulativne inštalirane kapacitete v obdobju od 2012 do 2020.
60
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
5.Seznami
Seznam preglednic
Preglednica 1. Primeri dobrih praks.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Preglednica 21. Raba GTČ leta 2020 glede na povprečne letne stopnje rasti.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Preglednica 2. Skupni imenovalec rezultatov analize
tržnih okolij.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
Preglednica 22. Povprečna letna stopnja rasti trga (Moore, 2004, str. 10). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Preglednica 3. TEHNOLOGIJA GTČ JE …. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Preglednica 23. Primerjava povprečnih stroškov naložbe v TČ (TČ, vključno z namestitvijo in opreme vira
toplote) za Avstrijo (Lutz, G.2009) in Slovenijo.. . . . . . . . . . . . . 29
Preglednica 4. Število in inštalirana moč GTČ. (Rajver in
sod., 2010). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Preglednica 5. Ciljni deleži OVE za leto 2020 za RS Slovenijo. (AN OVE, 2010) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Preglednica 6. Cilji na področju učinkovite rabe energije
in stanje 2010. (AN URE 2, 2011) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Preglednica 7. GE v osnutku predloga NEP, 2011.. . . . . . . . . . . . 12
Preglednica 8. Primerjava ciljev EU članic, ki imajo v
svojih nacionalnih AN OVE opredeljene GTČ. . . . . . . . . . . . . . . . 13
Preglednica 9. Izhodišče, Rajver, D. in sod., 2010.. . . . . . . . . . . . 15
Preglednica 10. Cilji, AN OVE 2010-2020 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Preglednica 11. Scenarij razvoja sistemov GTČ v novih
stavbah.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Preglednica 12. Dokončane stavbe - nova gradnja,
Slovenija, letno (SURS) in razvoj sistemov GTČ.. . . . . . . . . . . . . 17
Preglednica 13. Frekvenca 10-ih tipičnih stavb v letu
2009 (TABULA Thematic Report N° 2: SURS, Register
nepremičnin). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Preglednica 14. Rezultati scenarija 3.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Preglednica 15. Letne rasti v odstotnih točkah in razlike
v rasti za razvoj GTČ po AN OVE v primerjavi z razvojem
GTČ po AN GTČ - scenarij 3.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Preglednica 16. Stanje na področju LEK.. . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Preglednica 17. Tehnologije OVE za ogrevanje in hlajenje
- ocena skupnega prispevka GTČ zavezujočim ciljem za
leto 2020 in okvirne vrednosti za obdobje 2010–2020.. . . . . . 21
Preglednica 18. Tehnologije OVE za ogrevanje in
hlajenje - ocena skupnega prispevka TČ zavezujočim
ciljem za leto 2020 in okvirne vrednosti za obdobje
2010–2020. (Pripravljalec ne loči med tipi TČ - Lokalna
energetska agencija Spodnje Podravje).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Preglednica 19. Stanovanjska površina ločeno za enodružinske hiše in večstanovanjske stavbe razdeljena v
razrede po času gradnje in obnove ter rabi energije za
ogrevanje - referenčna strategija (NEP DP izh, REF, 2011).. . . 25
Preglednica 20. Projekcija novo zgrajenih površin v
storitvenem sektorju po razredih rabe po CC-SI (NEP
DP izh, REF, 2011).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Preglednica 24. Razvoj sistemov GTČ do leta 2020:
prihranek energije.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Preglednica 25. Primerjava emisij CO2 iz različnih tehnologij ogrevanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Preglednica 26. Potencial za zmanjšanje emisij CO2
[tisoč ton] s tehnologijo GTČ do leta 2020.. . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Preglednica 27. Emisije CO2 za leto 2009 po sektorjih,
v tisoč ton CO2 in informativni izračun zbranih sredstev
glede na cene emisijskega kupona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Preglednica 28. Pregled dodeljenih nepovratnih
finančnih spodbud za TČ (Sive celice -mail to: rudi.
[email protected], drugo - lastni izračuni).. . . . . . . . . . 42
Preglednica 29. Deleži nepovratnih spodbud Eko Sklada
za GTČ po letih.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Preglednica 30. Sredstva OP ROPI 2007–2013 - 6. RP.. . . . . . 43
Preglednica 31. Ključni kazalci za spremljanje izvajanja
AN GTČ.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
Preglednica 32. Kumulativni prispevek GTČ v GWh in
prihranki v € do 2020.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Preglednica 33. Ocenjeni stroški subvencij za GTČ do
leta 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
Preglednica 34. Prerez stroškov, subvencij in programov
financiranja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Preglednica 35. Delovni sklopi (dejavnosti) in naloge.. . . . . . . 59
Seznam slik
Slika 1. Stanje LEK v Sloveniji, stanje april 2012.. . . . . . . . . . . . 21
Slika 2. Vplivno območje Sončnega in Zemljinega toplotnega toka. (OFEV, 2009). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Slika 3. Razvoj trga GTČ (EHPA, 2008).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Slika 4. Obstoječi trg GTČ v EU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Slika 5. Rezultati meritev delovanja TČ (Sanner, 2010).. . . . . . 31
Slika 6. Različne življenjske stopnje sistema GTČ in
glavni tokovi procesov v enoti, ki doprinesejo k življenjskemu ciklu (Saner, D., Juraske, R., in sod. 2010). . . . . . . . . . . 37
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
61
Seznam grafikonov
Grafikon 1. Ciljni deleži v bilanci OVE do leta 2020 (ogrevanje in hlajenje).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Grafikon 2. Razvoj izkoriščene energije za ogrevanje in
hlajenje s tehnologijo GTČ v EU (RHC-Platform, 2012) in
pri nas [MWth] (AN OVE, 2010). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Grafikon 3. Primerjava ciljev nekaterih EU držav do leta
2020 na področju rabe OVE iz GTČ.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Grafikon 4. Izračunana pridobljena geotermalna energija s tehnologijo GTČ na prebivalca (2008) [toe / 1000
prebivalcev] za obdobje 2005 – 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Grafikon 5. Izračuna pridobljena geotermalna energija
s tehnologijo GTČ na površino (2004) [toe/km2] za
obdobje 2005 – 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Grafikon 6. Izračunana povprečna letna rast pridobljene
geotermalne energije s tehnologijo GTČ [% / leto] za štiri
obdobja.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Grafikon 7. Scenariji za dosego ciljev iz AN OVE 2010–2020. . 15
Grafikon 8. Scenarij 1 in linearni trend doseganja ciljev
do 2020.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
Grafikon 9. Količina pridobljene geotermalne energije iz
GTČ po letih glede na scenarij 3. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Grafikon 10. Povprečne rasti pridobljene geotermalne
energije s tehnologijo GTČ za štiri različna obdobja iz
AN OVE in AN GTČ.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Grafikon 11. Struktura primarnih energentov za ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode (SURS, 2010). . . . . . . 24
Grafikon 12. Predvidene novogradnje eno- in več-stanovanjskih stavb do leta 2020 (NEP DP izh, REF, 2011).. . . . . 25
Grafikon 13. Povečanje rabe geotermalne energije in
njen delež v koristni energiji za storitveni sektor (NEP
DP izh, REF, 2011).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Grafikon 14. Povprečne letne stopnje rasti. . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Grafikon 15. Letni strošek ogrevanja - primerjava reprezentativnih skupnih letnih stroškov za tipično enodružinsko nizkoenergijsko hišo (Lutz, G.2009).. . . . . . . . . . . . . . . . 30
Grafikon 16. Povečanje prodaje GTČ (število prodanih
enot na ordinati) v Nemčiji po uvedbi obratovalnih
spodbud [€/kWh] v obdobju 1996–2005 (po podatkih
Bundesverband Wärmepumpe - BWP) (EGEC, 2007).. . . . . . . 32
Grafikon 17. Subvencije v energetiki izražene v stalnih
cenah 2000 (KOS, 2012 - Vir: Ministrstvo za finance,
2012; Ministrstvo za infrastrukturo in prostor , 2012;
ELES, 2012, Ekosklad 2012.).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Grafikon 18. Letno število vgrajenih GTČ v Sloveniji in
cilj 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
Grafikon 19. EU skupni prispevek GTČ v ktoe za ogrevanje in hlajenje po AN OVE (levo) in v skladu s tem,
62
pričakovana rast števila zaposlitev v sektorju (desno)
(Dumas, F. (EGEC), 2011).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Grafikon 20. Kumulativni pregled izvajanja 6 razvojne
prioritete OP ROPI (LP OP ROPI, 2011).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Grafikon 21. Pričakovan razvoj trga GTČ v Sloveniji po
GEO.POWER akcijskem načrtu za večji razmah GTČ v
Sloveniji, v smislu letnega prispevka nizkotemperaturne geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje, letne
dodane kapacitete in kumulativne inštalirane kapacitete
v obdobju od 2012 do 2020. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Literatura
Angelino, L. (EGEC) 2012. GEO.POWER Project meeting, 18-19 July 2012,
Budapest (Hungary).
AN OVE, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 20102020 (AN OVE). Ministrstvo za gospodarstvo v sodelovanju z Institutom
„Jožef Stefan“. Dostopno na:http://www.energetika-portal.si/fileadmin/
dokumenti/publikacije/AN_OVE/AN_OVE_2010-2020_final.pdf
AN URE 1, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za
obdobje 2008-2016 (AN URE1). MG. Dostopno na: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_URE/AN_URE1.pdf
AN URE 2, 2011. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za
obdobje 2011-2016 (AN URE2) – osnutek. Ministrstvo za gospodarstvo v
sodelovanju z Institutom „Jožef Stefan“. Dostopno na:http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_URE/AN_URE2.pdf
AN URE 2, Priloga1, 2011. Poročilo o izvajanju prvega nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost v obdobju 2008-2010. Ministrstvo
za gospodarstvo. Dostopno na: http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/AN_URE/AN_URE2_Priloga1.pdf
AN URE 2, Priloga 2, 2011. Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo
obnovljivih virov energije. Ministrstvo za gospodarstvo. Dostopno na:
http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/
AN_URE/AN_URE2_Priloga2.pdf
DIREKTIVA 2009/28/ES, 2009. DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe
energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv
2001/77/ES in 2003/30/ES. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/
LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009L0028:EN:NOT. Obrazci
za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov,
ki vključujejo informacije o sektorskih ciljih. Dostopno na: http://eur-lex.
europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32009D0548:EN:NOT. Zbrana poročila AN OVE in ostali podatki http://www.ecn.nl/nreap.
Poročilo Slovenije o napredku v skladu z Direktivo 2009/28/ES. MG, 2011.
Dostopno na: www.buildup.eu/system/files/.../article_22_slovenia_report_sl.pdf. Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov.
EC, 2009. Dostotpno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.
do?uri=COM:2009:0192:FIN:SL:PDF.
Dumas, F. (EGEC), 2011. First Geo.power D-Lab. Technical report on the 1st
laboratory for developing GSHPs local action plans. Dostopno na: http://
www.geopower-i4c.eu/docs/DLAB%20Ferrara%20-%20Technical%20
Report.pdf
EBRS, 2011. Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2011. MG.
Dostopno na:http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/
publikacije/Energetska_bilanca/EBRS_2011.pdf
EC, 2012. European Commission - spletišče Evropske komisije.Nova direktiva EU na področju energetske učinkovitosti - Izzivi in rešitve - Generalni
direktorat za energijo 2011. Dostopno na: http://ec.europa.eu/energy/
efficiency/eed/doc/2011_directive/country/20110622_energy_efficiency_directive_sl_slides_presentation.pdf
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
EC, 2011. Kažipot za energijo EU do 2050, Evropska komisija (EU EnergyRoadmap 2050) Dostopno na:
http://ec.europa.eu/energy/energy2020/roadmap/index_en.htm
EEA, 2011. Renewable Energy Projections as Published in the National
Renewable nergy Action Plans of the European Member States. Coveringall 27 EU Member States. Dostopna na: http://www.ecn.nl/docs/library/
report/2010/e10069.pdf
EGEC, 2007. Geothermal Heating and Cooling Action Plan. European
Geothermal Energy Council. Dostopno na: http://egec.info/wp-content/
uploads/2011/02/Geothermal-Action-Plan.pdf
fileadmin/erec_docs/Projcet_Documents/K4_RES-H/D2_EGEC_-_public.pdf); Deliverable3 : Proposal for a method to set verifiable targets for
Geothermal energy at national and European level. Dostopno na: http://
www.erec.org/fileadmin/erec_docs/Projcet_Documents/K4_RES-H/
D3_EGEC.pdf
LEKi občin Radovljica, Idrija, Mestne občine Ljubljana, Domžale, Šenčur,
Šentilj, Škofljica, Starše, Hoče-Slivnica, Krško, Makole, Dornava, Markovci,
Rače-Fram, Rogatec…
EGEC, 2012. Geothermal market report 2012. Second Edition, december
2012.
LP OP ROPI, 2011. Letno poročilo 2010 o izvajanju Operativnega programa
razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. SVLR.
Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/predpisi/letna-porocila/letna-porocila-o-izvajanju-operativnega-programa-razvoja-okoljske-in-prometne-infrastrukture-za-obdobje-2007-2013/files/op-ropi-lp-2010.pdf
EHPA, 2008. European Heat Pump Action Plan. European Heat Pump Association. Dostopno na: http://www.ehpa.org/uploads/media/EHPA_Action_Plan.pdf.
Lutz G. and BWP, 2007. Wärmepumpen – aktionsplan für Österreich. 2007.
Dostopno na: http://www.ehpa.org/uploads/media/hp_action_plan_at_
long.pdf
Eko sklad, 2010. Program Eko sklada za izvajanje nalog po energetskem
zakonu za leto 2011 - zbiranje sredstev, dodeljevanje nepovratnih finančnih
spodbud občanom. Dostopno na:
Lutz, G. 2009. Bundesverband Wärme Pumpe. Roadmap Sonnenheizung
2020.Mit Umgebungswärme zum Ziel. Fair Energy Partner Heizkostensysteme im Vergleich.Dostopno na:http://fep.co.at
http://www.ekosklad.si/pdf/Program_nalog_ES_po_EZ_v_2011_za_
NFS_obcanom.pdf
MKPOKSP, 2002. Vlada RS, MOP in MZZ. Zakon o ratifikaciji Kjotskega
protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
(MKPOKSP), Ur.l. RS-MP, št. 17/2002. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlmpid=200259
ENERGAP, 2012. Energetska agencija za Podravje. Primerjava cen energentov. Dostopno na: http://www.energap.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=21
Geo.powerbenchmarkreports, 2011. Dostopno na: http://www.geopower-i4c.eu/benchmark_reports
EZ, 2008. Energetski zakon (EZ), Ur.l. RS, št. 79/1999 (8/2000 popr.), Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB2), Ur.l. RS, št. 27/2007,
- 3. odstavek, 17. Člen, Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega
zakona (EZ-C), Ur.l. RS, št. 70/2008 - 6. člen.
Geo.power best practices, 2011. Dostopno na: http://www.geopower-i4c.
eu/index.php?page=bpview
Geo.powerS WOT analysis, 2012. Dostopno na:http://www.geopower-i4c.
eu/swot
GEOTRAINET, 2011. DELIVERABLE, D 1. Annual survey on GSHP market
growth. Dostopno na: http://www.geotrainet.eu/moodle/file.php/1/
Publications/Geotrainet_Publications/D01.GSHP_annual_survey_February_2011.pdf
GURS, 2011. V registru nepremičnin je pripisana končna izračunana vrednost nepremičnin. Dostopno na: http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.
si/pageuploads/novice/Teksti_novic/Gradivo.pdf
HPP, 2012.Renewable energy for a cleaner future. Heat Pump Programme,
Heat Pump Centre. c/o SP Technical Research Institute of Sweden. http://
www.heatpumpcentre.org. Dostopno na:http://www-v2.sp.se/hpc/publ/
HPCOrder/viewdocument.aspx?RapportId=451
IJS, 2000. Občinska energetska zasnova. Vodenje projekta izdelave in
izvedbe energetske zasnove. Inštitut Jožef Štefan.
Moore, G. 2004. Strategic Management Lecture Notes. St.Louis : University of Missouri-St.Louis.
NEP DP izh, REF, 2011. Dolgoročne energetske bilance RS za NEP do leta
2030 – izhodišča. Institut „Jožef Stefan“ - CEU. Dostopno na:http://www.
energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/NEP/NEP__DB_
izh.pdf
NEP DB rezultat, 2011. Dolgoročne energetske bilance RS za NEP do leta
2030 – rezultati. MG. Dostopno na:http://www.energetika-portal.si/
fileadmin/dokumenti/publikacije/NEP/NEP__DB_Rezult.pdf
NEP 2030, 2011. Predlog osnutka nacionalnega energetskega programa za
obdobje do leta 2030 - Aktivno ravnanje z energijo (NEP). MG. Dostopno
na:http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/
NEP/NEP_2030_jun_2011.pdf
Obrazec LEK, 2011. Obrazec za pregled LEK, junij 2011. MG. Dostopno
na:http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/
Porocila/Prirocnik_LEK_2010.pdf
OFEV, 2009. Exploitation de la chaleurtiréedu sol etdusous-sol. Aide à
l’exécutiondestinéeauxautorités d‘éxecutionetauxspécialistes de géothermie. L’environnementpratique n° 0910. Office fédéral de l’environnement,
Berne, 51 p.Dostopno na: www.bafu.admin.ch/.../01042/index.html?...s...
OP NEP, 2011. Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za
Nacionalni energetski program za obdobje 2010 do 2030 (OP NEP). MG.
Dostopno na:http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/NEP/NEP_OP_2011.pdf
Kalan, F. 2012. Kateri ekonomični ogrevalni sistem izbrati? Revija EGES,
številka 01/2012 Dostopno na: http://www.e-m.si/media/eges/casopis/2012/1/20.pdf
OP ROPI, 2008. Operativni program Razvoja okoljske in prometne
infrastrukture 2007-2013 (OP ROPI). SVLR. Dostopno na:http://www.
energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/OP_ROPI/OP_
ROPI_2007-2013.pdf
KOS, 2012. MKO, ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, Energija, Subvencije v
energetiki. Dostopno na: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_
id=123
OP TGP, 2003. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih
plinov do leta 2012 (OP TGP). MOP. Dostopno na:http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/OP_TGP/OP-TGP_2012.pdf
K4 RES-H, 2007. EU Projekt. Key Issues for Renewable Heat in Europe
(Dostopno na: http://www.erec.org/projects/finalised-projects/k4-res-h/key-issue-1.html): Deliverable 2: The Best available statistical data on
Geothermal energy, for each EU-25 country, including a description of the
sources, their accuracy and recommendations to improve their quality Task 5.1: Verifiable Targets for RES-H (Dostopno na: http://www.erec.org/
Poročilo OP TGP, 2011. Poročilo R Slovenije Evropski Komisiji o oceni
napredka skladno s členom 3.2. odločbe 280/2004/ES, ki vzpostavlja
mehanizem spremljanja emisij TGP evropske skupnosti ter izvajanja
Kjotskega protokola (MOP, februar 2011), str. 30-31. Dostopno na spletnem
mestu: http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/colqba8sg/ghgmm/colrgjung/
envtawpva/2011_SIsubmission_
SLO_v6.doc/manage_document, (22.6.2011)
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
63
Pravilnik LEK, 2011. Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih
energetskih konceptov (Ur.l. RS, št. 74/2009, 3/2011). MG. Dostopno
na:http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_PRAV8199.html
Grafično oblikovanje: Kvants – Visart d.o.o., Ljubljana
Priročnik LEK, 2009. Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta, december 2009. MG. Dostopno na:http://www.mg.gov.si/fileadmin/
mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Prirocnik_LEK_2010.pdf
PURES 2, 2010. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št.
93/2008, Spremembe: Ur.l. RS, št. 47/2009, 52/2010). MOP. Dostopno
na:http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_PRAV7050.html
Rajver in sod., 2010. Geothermal Development in Slovenia: Country Update
Report 2005-2009. Proceedings World Geothermal Congress 2010, Bali,
Indonesia, 25-29 April 2010.Dostopno na: http://www.geothermal-energy.org/pdf/IGAstandard/WGC/2010/0130.pdf
Remec, J., 2005. Informator ZSIS, Glasilo Zveze strojnih inženirjev Slovenije. Letnik 7, št. 18, junij 2005.Dostopno na:
RHC-Platform, 2009. European Technology Platform on Renewable Heating & Cooling. Geothermal Technology Panel. Vision 2020 – 2030. Sector:
Geothermal heating and cooling. Dostopno na: http://www.rhc-platform.
org/uploads/media/ETP-RHC_Geothermal_vision_final_2009_02.pdf
RHC-Platform, 2011. European Technology Platform on Renewable Heating & Cooling. 2020 – 2030 – 2050 Common Vision for the Renewable
Heating & Cooling sector in Europe. Dostopno na: http://www.rhc-platform.org/fileadmin/Documents/RHC_BROCHURE_140311_web.pdf
RHC-Platform, 2012. European Technology Platform on Renewable Heating & Cooling. Strategic Research Priorities for Geothermal Technology.
Dostopno na: http://www.rhc-platform.org/fileadmin/Documents/Geothermal_SRA.pdf
Sanner, 2010. European legal framework. GEOTRAINET Course for drillers
and designer. Peine, Germany, 17.-19.3.2010.
Saner, D., Juraske, R., Kübert, M., Blum, P.,Hellweg, S., Bayer, P., 2010. Is
it only CO2 that matters? A life cycle perspective on shallow geothermal
systems, Renewable and Sustainable Energy Reviews, Volume 14, Issue 7,
September 2010, Pages 1798-1813.
SAVE, 1998. Final Report. Electrical heating and cooling of residential
dwellings. A study on transforming the market for energy efficient electrical heating / cooling appliances. EU SAVE STUDY. Dostopno na: http://
www.geopower-i4c.eu/docs/Elec%20heating%20and%20cooling%20
residential%20dwellings.pdf
SAVE EHEAT, 2001. FinalReport. Transforming the market for electrical
heating of residential dwellings. Dostopno na: http://www.geopower-i4c.
eu/docs/Transforming%20the%20market%20for%20electrical%20heating%20of%20residential%20dwellings.pdf
SURS, 2012. Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, URL.Dostopno
na: http://www.stat.si/
TSG-01-004, 2010. Tehnična smernica. Učinkovita raba energije. Ministrstvo za okolje in prostor. Dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/
fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG01-004_2010.pdf
Ul.RS, št. 110/10. Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z
emisijo ogljikovega dioksida. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/
objava.jsp?urlid=2009114&stevilka=5217
Vendramin, M. 2008. Potenciali energetske učinkovitosti. Delovni zvezek
št. 6/2008, let. XVII. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/
user_upload/publikacije/dz/2008/dz06-08.pdf
Ward, T. in sod., 2010. Evaluation network delivering policy analysis on the
performance of Cohesion policy 2007-2013. Synthesis of national reports
2010. Dostopno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/evaluation/pdf/eval2007/cohesion_policy_synthesis_report_final_en.pdf
64
Komponenta 3 – faza 3 “Akcijski načrt”
Akcijski načrt za večji razmah geotermalnih toplotnih črpalk v Sloveniji
65