OSNOVNA ŠOLA KOMENDA MOSTE VZGOJNI NAČRT OŠ KOMENDA MOSTE 1 KAZALO Uvod 1 Temeljne vrednote in vzgojna načela naše šole str. 3 2 Vzgojne dejavnosti šole str. 4 2.1 Preventivne dejavnosti 2.2 Svetovanje in usmerjanje 3 Vzgojni postopki in vrste vzgojnih ukrepov str.5 3.1 Restitucija 3.2 Mediacija 3.3 Postopki ob kršitvah hišnega reda in pravil šolskega reda str. 6 3.4 Vzgojni ukrepi 3.5 Vzgojni opomini str. 7 4 Pohvale, priznanja, nagrade 4.1 Pohvale a) b) c) d) e) f) str. 8 ustna pohvala od 1. do 9. razreda pisna pohvala od 1. do 3. razreda pisna pohvala od 4. do 8. razreda pisna pohvala s knjižno nagrado str. 9 pohvale strokovnega delavca pohvale mentorja 4.2 Priznanja in nagrade a) Priznanje, ki ga na predlog šole podelijo občinski predstavniki b) Priznanje s knjižno nagrado str. 10 c) Priznanje z vpisom v Zlato knjigo OŠ Komenda Moste 5 Sodelovanje s starši 2 UVOD Vzgojni načrt OŠ Komenda Moste je oblikovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli, ki ga v svojem 60. d členu opredeljuje kot dokument, vzgojno delovanje šole pa kot strokovno delo, ki se izvaja v skladu s pravili stroke in v skladu z navedenim zakonom. S tem vzgojnim načrtom določamo načine doseganja in uresničevanja vizije, poslanstva, ciljev in vrednot, ki so opredeljeni v letnem delovnem načrtu šole, v 2. členu Zakona o osnovni šoli in v 2. členu ZOFVI, podlago za zapisane vrednote pa najdemo tudi v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v R Sloveniji (izdalo MŠŠ, 1995), Izhodiščih kurikularne prenove (pripravil NKS, 1997) in Konvenciji o otrokovih pravicah (OZN, sprejela Generalna skupščina, 1989). Z vzgojnim načrtom zagotavljamo nenehen proces izboljševanja kakovosti bivanja v šoli in z njim uresničujemo vizijo šole in vrednote. Z njim skrbimo za kvaliteto odnosov, ki so pogoj za učinkovito pridobivanje različnih znanj, spretnosti in veščin učencev ter za njihov zdrav razvoj. Cilj vzgojnega delovanja je uresničevanje vizije Osnovne šole Komenda Moste, ki je bila oblikovana na delavnici strokovnih delavcev Mreže učečih se šol v šolskem letu 2007/2008 in na delavnici za starše v šolskem letu 2008/2009: «Udeleženci vrtca in šole se počutimo varno. Imamo spodbudno delovno okolje, ki omogoča kreativnost in napredek v znanju. Vse dejavnosti usmerjamo v pozitivne in strpne medsebojne odnose, v vzgojo otrok, da bodo znali in zmogli premagovati ovire v življenju.« Vzgojni načrt je nastal na osnovi analize stanja vzgojnega dela na šoli. Uresničevali ga bomo v skladu s pravili stroke, sprejetimi zakoni, na podlagi izdanih predpisov in aktov šole ter na podlagi učnih načrtov. Oblikovan je na sprejetih dogovorih med zaposlenimi, učenci in starši, ki so tudi odgovorni za njegovo uresničevanje. Vzgojni načrt se lahko spreminja in dopolnjuje. Letne evalvacije vzgojnega dela so podlaga njegovega dograjevanja in spreminjanja. Vzgojni načrt je nastajal z vzajemnim sodelovanjem strokovnih delavcev šole, vodstva šole, staršev in učencev v šolskih letih 2007/08 in 2008/09. Vzgojni načrt obsega: - temeljne vrednote in vzgojna načela, - vzgojne dejavnosti (proaktivne, preventivne, svetovanje ter usmerjanje učencev), - vzgojne postopke in ukrepe, - pohvale, priznanja in nagrade, - oblike sodelovanja s starši. 1 TEMELJNE VREDNOTE IN VZGOJNA NAČELA NAŠE ŠOLE Šola z različnimi dejavnostmi, ki spodbujajo prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, v okviru projektov, ur oddelčnih skupnosti, dni dejavnosti in ob drugih priložnostih vzgaja za vrednote. Vrednote in vzgojna načela bomo povzeli v skladu s konceptom vizije naše šole. Kot temeljne smo opredelili vrednote: strpne medsebojne odnose, varnost, znanje, strokovnost, kreativnost in spodbudno delovno okolje. Pri svojem delu bomo upoštevali načela individualizacije, pozitivne naravnanosti, doslednosti, uporaba različnih metod in oblik dela, uvajanje novosti in različnih prilagoditev. 3 2 VZGOJNE DEJAVNOSTI ŠOLE 2.1 PREVENTIVNE DEJAVNOSTI Šola bo šolsko delo in življenje v šoli organizirala tako, da se bodo otroci v šoli počutili varno, da bodo pri šolskem delu zavzeti in ustvarjalni in da bodo prevzemali odgovornost za svoje vedenje in sprejemali omejitve, ki jih postavlja življenje v skupnosti. Na ta način bo učencem omogočila pogoje za razvijanje dobrega občutka o sebi ter zdrav in vsestranski razvoj njihove osebnosti. Preventivne dejavnosti bodo potekale v okviru: a) razrednih oziroma oddelčnih ur, b) šolske skupnosti, c) dni dejavnosti, d) interesnih dejavnosti, e) šolskih projektov, f) izobraževanj za šolske delavce in starše, g) sodelovanja staršev in lokalne skupnosti s šolo. a) Ker je razred oz. oddelek primarna socialna skupina v šoli, bodo razredniki posebno pozornost namenili ustvarjanju dobre razredne oziroma oddelčne klime (oblikovanju dobrih medosebnih odnosov, solidarnosti in skrbi za vrstnike, spoštovanju in upoštevanju različnosti) in sprotnemu in učinkovitemu reševanju problemov, ki zadevajo razred ali posameznike v njem. Za reševanje težjih problemov se bo povezal s šolsko svetovalno službo. Vsaka oddelčna skupnost bo v prvih oddelčnih urah sprejela pravila oddelka in oblikovala načrt dela razredne oddelčne skupnosti, ki bo vsebovala vsebine vzgojnega načrta in tiste, ki so aktualne za konkretni oddelek. O programu oddelčne skupnosti, svoje mnenje podajo tudi starši. Posebej bomo skrbeli za učence, ki se težje vključujejo v skupino in so zaradi tega lahko žrtve nasilja. Učenci bodo prednostno dobili tudi informacije o vrstah nasilja, načinih, kako poiskati pomoč in načinih nenasilnega reševanja konfliktov. Razrednik bo uvajal in spodbujal tudi medvrstniško pomoč in solidarnost. b) Šolska skupnost bo obravnavala vprašanja, povezana s pravicami in dolžnostmi učencev in predlagala rešitve. c) Dnevi dejavnosti bodo namenjeni tudi vzgojnim tematikam (ozaveščanju o nasilju, učenju socialnih veščin in čustvene inteligence, medvrstniški pomoči, spoznavanju odnosov med spoloma, problemom odraščanja, ozaveščanju o zlorabi drog, alkohola, hrane, interneta itd). d) Program interesnih dejavnosti naj bi pokril čim širšo paleto interesnih dejavnosti, da imajo učenci možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. e) Šola bo s pomočjo šolskih projektov skrbela za sistematično ozaveščanje in učenje o nekaterih najpomembnejših vzgojnih tematikah na vseh ravneh šolske skupnosti (šolski delavci, starši, učenci). Cilj teh projektov je razvijanje veščin oziroma znanj. V okviru projekta Razvijanje pozitivnega samovrednotenja bomo pri učencih omogočali pogoje za razvoj dobrega občutka lastne vrednosti pri učencih. V okviru projekta Vzgoja za nenasilje se bomo posvečali ozaveščanju o vrstah nasilja, iskanju pomoči in nenasilni komunikaciji. V okviru projekta Eko šola pa učence navajamo na odgovorno ravnanje z okoljem in naravo. f) Izobraževanja za učiteljski zbor in individualno izobraževanje strokovnih delavcev bodo namenjena vzgojnim tematikam. Šola bo omogočila predavanja, delavnice z vzgojno tematiko tudi za starše. Vsebina izobraževanj, predavanj in delavnic se bo nanašala na konkretne težave oziroma šolsko problematiko. g) Šola bo vsaj enkrat letno v okviru oddelkov in po potrebi na svetu staršev obravnavala tipične vzgojne probleme in se skupaj s starši odločala za najprimernejše strategije reševanja. Spodbujala bo vse oblike povezovanja, sodelovanja in vključevanja staršev v življenje in delo šole. 4 Šola bo vsako leto organizirala prireditve in oblike dela (dnevi odprtih vrat), na katerih bodo lahko starši in krajani spoznavali delo in dosežke šole in njenih učencev, in se posredno vključevali v nekatere dejavnosti šole. 2.2 SVETOVANJE IN USMERJANJE Svetovanje in usmerjanje je strokovna dejavnost, ki pomaga učencem, ki se soočajo s problemi v zvezi z njihovim osebnim razvojem, šolskim delom, odnosi z drugimi, da: - oblikujejo lastne učne cilje in strategije za njihovo uresničevanje, - spremljajo svojo uspešnost, - razmišljajo in presojajo o svojem vedenju in ravnanju drugih ljudi, - se naučijo prevzeti odgovornost in sprejeti posledice za svoja dejanja, - razvijejo sposobnost sočutenja (empatije), - razumejo vzroke za neustrezno vedenje pri sebi in pri drugih, - se naučijo reševati konflikte, - se naučijo ustrezno ravnati v čustveno obremenjujočih situacijah, - razvijajo pozitivno samopodobo, - dosegajo druge cilje, ki jih skupaj s starši oblikuje šola. Svetovanje in usmerjanje se izvaja individualno ali skupinsko v okviru ur oddelčne skupnosti, na pogovornih urah, ob sprotnem reševanju problemov, lahko pa tudi v terminih izven pouka. Za dalj časa trajajoče individualno svetovanje in usmerjanje otroka se predhodno dogovorimo s starši. V situacijah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje strokovnih delavcev, poprejšnji dogovor s starši ni potreben. Če je treba, razrednik o vsebini razgovora z otrokom obvesti starše na govorilni uri. Svetovanje izvajajo strokovni delavci šole. Posebno vlogo imajo svetovalni delavci šole. 3 VZGOJNI POSTOPKI IN VRSTE VZGOJNIH UKREPOV 3.1 RESTITUCIJA Restitucija je oblika vzgojnega postopanja, ki nudi priložnost za učenje novih oblik vedenja in popravo napak. Je prostovoljna odločitev učenca, da popravi storjeno napako ali škodo. Ob pomoči učitelja: - se posameznik najprej sooči s posledicami svojega ravnanja, - sprejme odgovornost za povzročeno materialno, moralno in psihično škodo, - izven pouka, v šoli ali izven šole poišče način, s katerim svojo napako popravi oz. se z oškodovancem dogovori za način poravnave, ki je smiselno povezana s povzročeno škodo. Restitucija je končana, ko je povzročitelj popravil posledice svojih slabo premišljenih dejanj in ko oškodovanec potrdi, da je zadovoljen s poravnavo. Kot obliko restitucije v primeru lažjih kršitev lahko razrednik skupaj s starši izbere obliko opravljanja dobrih del, kot npr.:          čiščenje šole in okolice, pomoč sošolcem, praznjenje košev, pospravljanje garderobe, pomoč pri izvedbi različnih dejavnosti na šoli, pomoč učiteljem in drugim zaposlenim na šoli (v jedilnici, knjižnici, hišnik), priprava razredne ure, izdelava plakata (npr. bonton), branje knjige z vzgojno vsebino in poročanje razredu. 3.2 MEDIACIJA Mediacija je oblika reševanja sporov ob pomoči tretje osebe, posrednika ali mediatorja. Naloga mediatorja je zagotoviti pogoje za spoštljiv, strpen pogovor, v katerih lahko osebe, ki imajo problem oz. 5 konflikt, varno izrazijo svoje mnenje, težave, čustva ter skupaj iščejo rešitev, ki bo zadovoljujoča za vse vpletene strani. Odločitev za mediacijo je prostovoljna. Mediacijo izvajajo za to posebej usposobljeni odrasli, lahko pa tudi učenci ob pomoči mentorja. Zlasti vrstniška mediacija ima v šoli poseben pomen, saj povečuje sposobnost otrok za obvladovanje konfliktnih situacij, dviguje občutek pripadnosti in zaupanja, s tem pa pomembno prispeva k izboljšanju šolske socialne klime. 3.3. POSTOPKI OB KRŠITVAH HIŠNEGA REDA IN PRAVIL ŠOLSKEGA REDA a) USTNO OPOZORILO UČENCU Učitelj oz. strokovni delavec (v nadaljevanju strokovni delavec), pri katerem je bil moten pouk, ustno opozori učenca. Strokovni delavec v zabeleži kršitev zvezek. b) OB PONAVLJAJOČIH SE LAŽJIH KRŠITVAH ALI OB TEŽJI KRŠITVI STROKOVNI DELAVEC, PRI KATEREM SE JE KRŠITEV ZGODILA, PO POUKU ZADRŽI UČENCA NA RAZGOVORU, LAHKO TUDI V PRISOTNOSTI TRETJE (NEVTRALNE) OSEBE. Strokovni delavec pred zadržanjem učenca po pouku o tem obvesti starše. Učenec po pouku opravi razgovor, v primeru, da je zadržan zaradi neopravljanja domačih nalog, pa v tem času opravi manjkajoče obveznosti. Učenec in strokovni delavec na razgovoru sprejmeta dogovor, ki ga oba podpišeta. Po opravljenem razgovoru strokovni delavec, ki je opravil razgovor, zapiše obvestilo staršem. c) RAZGOVOR STROKOVNEGA DELAVCA S STARŠI Strokovni delavec, pri katerem se kršitve ponavljajo, povabi starše na razgovor (telefonski pogovor, govorilne ure, po dogovoru). Strokovni delavec o pogovoru s starši obvesti razrednika. č) RAZGOVOR, kjer so vključeni: otrok, starši, strokovni delavec, razrednik, ŠSS. Na razgovoru sklenejo dogovor, določijo cilje, ki jih bodo spremljali, določijo nadaljnje vzgojne ukrepe ali vzgojne dejavnosti v primeru nadaljevanja kršitev. Dogovor podpišejo vsi sodelujoči na razgovoru. Če vzgojne dejavnosti ali vzgojni ukrepi, dogovorjeni s strani staršev, ne dosežejo namena in učenec še naprej krši pravila in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, se mu izreče vzgojni opomin na osnovi Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli. 3.4 VZGOJNI UKREPI Vzgojni postopki obsegajo posledice kršitev pravil šole. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev. Izvedba vzgojnega ukrepa je za vse udeležene obvezujoča. Če starši ne sodelujejo pri reševanju težjih kršitev, šola lahko o tem obvesti CSD. O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi. Zapise vodi razrednik ali svetovalna služba, odvisno od tega, kdo postopek vodi. Odločitev o vzgojnem ukrepu mora biti v skladu s konceptom vzgojnega načrta in je lahko individualna (učitelj) ali skupinska (konferenca). Razrednik ali svetovalna služba učencu in staršem pojasni razloge za takšno odločitev, obliko in trajanje ukrepa in načine, s katerimi se preveri, ali je ukrep deloval. Vzgojni ukrepi so lahko:  Ukinitev nekaterih pravic in ugodnosti (status učencev, športni dan kot končni izlet, plesi) in drugih dejavnosti, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.  Redni in vnaprej določeni razgovori s strokovnim delavcem o dogajanju in doživljanju na šoli.  Tedenski stiki s starši in poročanje o otrokovem vedenju v šoli. 6  Pogostejši prihodi (tedenski) staršev v šolo in razgovor učenca, staršev in strokovnega delavca o dogajanju in doživljanju v šoli.  Povečan nadzor nad učencem med odmori v šoli.  Kadar učenec s svojim vedenjem pogosto moti vzgojno-izobraževalni proces ali ne upošteva navodil ali ogroža svojo varnost ali varnost drugih udeležencev v vzgojnoizobraževalnem procesu, in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za izvedbo vzgojno izobraževalnega procesa ali za varnost izven prostorov šole (dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi …), šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali spremstvo otrokovih staršev ali pa za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.  Odstranitev od pouka je mogoča, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom. Cilj odstranitve je vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj, pomočnik ravnatelja ali vodja enote v Mostah. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka mora učitelj, ki ga je odstranil od pouka, z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o pravilih vedenja. Učitelj, ki je učenca odstranil od pouka, o tem obvesti starše.  Neopravičeno skupinsko izostajanje od pouka se sankcionira z restitucijo in možnostjo odvzema 5. športnega dne (9. razredi) v obliki kot si jo učenci sami izberejo (izlet). Obliko športnega dne v tem primeru določi šola.  Vsako neopravičeno izostajanje pri nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu je težja kršitev in je sankcionirana z vzgojnim opominom.  Prepoved vstopanja, zadrževanja ali uporabe določenih šolskih prostorov.  Prepoved nekaterih pričakovanih neustreznih oblik vedenja.  Prepoved približevanja določenemu učencu, seveda v okvirih, ki jih določa nujnost zadrževanja v istih prostorih.  Opravljanje neopravljenih obveznosti izven pouka v dogovoru s starši in pod nadzorom strokovnega delavca.  Pri prepisovanje pri pisnih preizkusih znanja učitelj vzame preizkus, učenec prekine s pisanjem. Učitelj učenca pelje k učitelju DSP ali ga zadrži, mu vroči nov preizkus in omogoči čas reševanja v eni šolski uri. Sankcionirano z restitucijo – obvestilo staršem.  Če učenec kljub opozorilom učitelja ne preneha z motenjem pouka, učenec sam ob prisotnosti strokovnega delavca o tem po telefonu obvesti starše.  Odhod domov: če učenec ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih, pokličemo starše, ki pridejo po otroka v najkrajšem možnem času. Prav tako pokličemo starše, da v najkrajšem možnem času odpeljejo otroka domov, kadar učenec kljub opozorilom in obvestilom staršem ne preneha z motenjem pouka. Učenec počaka starše pod nadzorom svetovalne delavke, učitelja ali drugega strokovnega delavca.  Javno opravičilo učitelju, učencu ali celotnemu razredu. Ob neprimernem vedenju, zaradi katerega so navedeni prizadeti, se lahko od učenca zahteva javno opravičilo prizadetim.  Šola lahko učencu začasno odvzame napravo ali predmet, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča nemoteno izvedbo pouka. O takem odvzemu strokovni delavec, ki je predmet odvzel, še isti dan obvesti starše učenca, ki lahko odvzeti predmet prevzamejo v šoli.  Vključitev v preventivne dejavnosti.  Če učenec povzroči materialno škodo, starši ali otrok sam nastalo škodo materialno ali finančno popravijo. Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, za katere se dogovori učiteljski zbor ali se zanje odloči vodstvo šole. O njihovem izvajanju mora šola obvestiti starše. 3.5 VZGOJNI OPOMINI Minister za šolstvo podrobneje določi postopek izrekanja vzgojnih opominov in varstvo pravic učencev. Izraz vzgojni opomin se razlikuje od vzgojnega ukrepa, ki nima za učenca trajnih posledic, kot sta premestitev v drugi oddelek ali šolo. Vzgojni opomin ima torej podobno vlogo kot so jih imeli vzgojni ukrepi. Vzgojni opomin se izreče na osnovi Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovni šoli (U.l. RS št. 76/2008 z dne 25. 07. 2008, uporabnost s 01. 09. 2009), kadar so izčrpana vsa pedagoška sredstva, 7 vsebovana v vzgojnem načrtu šole. Izrek vzgojnega opomina je povezan z obveznostjo izvajanja usmerjenih individualiziranih proaktivnih, svetovalnih in drugih vzgojnih dejavnosti in s sodelovanjem zunanjih institucij (svetovalni centri, centri za socialno delo itd.). 4 POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE Posamezni učenci in skupine učencev lahko prejmejo pohvale, priznanja in nagrade za uspešno in prizadevno delo v šoli, vendar le ob spoštljivem odnosu do učencev in delavcev šole. Pohvale, priznanja in nagrade lahko predlagajo: o o o o o razrednik, oddelčna skupnost ali skupnost učencev šole, drugi strokovni delavci šole, mentorji interesnih in drugih dejavnosti na šoli, ravnatelj. O pohvalah, priznanjih in nagradah odločita razrednik in učiteljski zbor, o pohvalah mentorja pa mentor sam. 4.1 POHVALE Pohvale so lahko ustne ali pisne. Podelijo se ob zaključku posameznega razreda. a) Ustna pohvala od 1. do 9. razreda. Posamezni učenci ali skupina učencev so lahko ustno pohvaljeni, kadar se izkažejo s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni dejavnosti. Ustno pohvalo izreče razrednik, mentor, učitelj ali ravnatelj javno v oddelku. Pohvale se beležijo v dnevniku oddelka. b) Pisna pohvala od 1. do 3. razreda Pisno pohvalo razrednik v prvem triletju podeli:    za zelo uspešne rezultate na šolskih tekmovanjih in pri šolskih dejavnostih (matematično tekmovanje Kenguru, zlato priznanje Računanje je igra, bralna značka, eko bralna značka, angleška bralna značka, Cankarjevo priznanje, redno branje in izpolnjevanje bralnih listov – zadostiti je treba 4 zgoraj navedenim dosežkom), za doseganje najmanj 95 % učnih ciljev pri vseh predmetih oz. v 3. razredu povprečna ocena 4,75 in več, za spoštljiv odnos do sošolcev in delavcev šole (pomoč sošolcem, nekonfliktnost, trud za prijazne medsebojne odnose, upoštevanje razrednih in šolskih pravil – učenec mora upoštevati vse kriterije). Učenec mora dosegati vsaj enega od treh zgoraj navedenih kriterijev. Pisno pohvalo podeli razrednik ob zaključku šolskega leta ob podelitvi spričeval. c) Pisna pohvala od 4. do 9. razreda Pisno pohvalo razrednik podeli:     za prizadevnost in doseganje izjemnega učnega uspeha (povprečna ocena 4,55 in več), za aktivno sodelovanje pri vsaj treh celo leto trajajočih interesnih in drugih dejavnostih šole, za celoletno pomoč sošolcem in učencem na različnih učnih področjih, za osvojitev vsaj dveh priznanj na tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja (druga triada – šolska tekmovanja, tretja triada – regijska, državna in mednarodna tekmovanja), 8  iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primernega za izrek pohvale. Učenec mora dosegati vsaj 2 zgoraj navedena kriterija ob spoštljivem odnosu do učencev in delavcev šole. Pisno pohvalo podeli razrednik ob zaključku šolskega leta ob podelitvi spričeval. d.) Pisna pohvala s knjižno nagrado Tako pohvalo se podeli učencu, ki izpolni vsaj tri kriterije za izrek pisne pohvale. Potrdi jo razredni učiteljski zbor. Pisne pohvale s knjižno nagrado podelita razrednik in ravnatelj, za učence od 4. do 8. razreda, na prireditvi ob dnevu državnosti, za učence 9. razredov pa na valeti. e.) Pohvala strokovnega delavca Pisno pohvalo strokovni delavec podeli:  za izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim obdobjem,  za trud pri izpolnjevanju prednostne naloge šole,  aktivno sodelovanje pri različnih dejavnostih ali prireditvah,  iz drugega razloga, ki ga strokovni delavec oceni kot primernega za izrek pohvale. Učenec mora dosegati vsaj enega od zgoraj navedenih kriterijev. Strokovni delavec izroči pisno pohvalo učenca razredniku, ki pisne pohvale podeli ob zaključku šolskega leta ob podelitvi spričeval. Pohvale razrednik zabeleži v poročilo za ocenjevalno obdobje. f.) Pohvala mentorja Ob začetku šolskega leta lahko mentorju interesnih in drugih dejavnosti pohvalilo učence za trud in sodelovanje v ustni ali pisni obliki. Oblika pohvale mentorja ni predpisana, na njej pa mora pisati POHVALA MENTORJA. Pohvala mora biti opremljena z žigom šole. Mentor izroči seznam pohvaljenih učencev razrednikom. 4.2 PRIZNANJA IN NAGRADE Priznanja in nagrade se podelijo v devetem razredu ob zaključku šolanja. a) Priznanje, ki ga na predlog šole podelijo občinski predstavniki Priznanje se podeli učencu za:  večletno prizadevnost in doseganje pomembnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu (povprečna ocena 4,55, uspešno opravljene raziskovalne naloge …),  doseganje pomembnih rezultatov na področnih in državnih tekmovanjih s področja znanja in umetnosti (vsaj dve srebrni priznanji ali eno zlato),  prizadevno delovanje in doseganje vidnih rezultatov v 2. In 3. Triadi (vsaj 3 leta pri celo leto trajajočih interesnih dejavnosti in drugih dejavnosti šole – Zlata bralna značka, EPI Reading, Eko bralna značka,…),  doseganje pomembnih rezultatov na športnem področju, kjer učenci predstavljajo šolo (doseženo 1., 2. ali 3. mesto na državnem tekmovanju),  večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole in na šolskem parlamentu,  za vsaj enoletno pomoč sošolcem in učencem na različnih področjih v času šolanja od 6. do 9. razreda. 9 Učenec mora dosegati vsaj 4 zgoraj navedenih kriterijev ob spoštljivem odnosu do sošolcev in delavcev šole. To priznanje na predlog OŠ Komenda Moste (predlaga razrednik, potrdi razredni učiteljski zbor) podeli izbranim učencem občina Komenda. b) Priznanja s knjižno nagrado Za tako priznanje mora učenec ob spoštljivem odnosu do učencev in delavcev šole izpolniti vsaj 3 izmed kriterijev za »občinsko« priznanje. Priznanja in knjižne nagrade podeli ravnatelj skupaj z razrednikom na zaključni prireditvi oziroma na valeti. c) Priznanje z vpisom v Zlato knjigo OŠ Komenda Moste Taka priznanja se podelijo učencem, ki so doprinesli izjemen prispevek k razvoju in ugledu šole ter k njeni prepoznavnosti. Učenec mora izpolnjevati vse naslednje kriterije: - biti prizadeven v oddelčni in šolski skupnosti, - izpolnjevati kriterij za »občinsko« priznanje, - v vseh letih šolanja doseči povprečje ocen najmanj 4,60, - osvojiti vsaj 2 zlati in 3 srebrna priznanja (namesto 3 srebrnih je lahko 1 zlato priznanje) na državnih šolskih tekmovanjih iz znanja. Ravnatelj na valeti vpiše učenca v Zlato knjigo, učenec se vanjo podpiše. Dodatek: Vsakoletni seznam učencev, ki so prejeli priznanja, pripravi razrednik in je sestavni del šolske kronike. 5 SODELOVANJE S STARŠI Strokovni delavci šole, učenci in starši sodelujejo pri oblikovanju življenja in dela šole, v različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju, povrnitvah škod (npr. restitucija). Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole, zato si želimo sodelovanje pri doseganju učno vzgojnih ciljev naših učencev in razvojnih in osebnih težavah otrok. Oblike sodelovanja:  roditeljski sestanki, govorilne ure,  sodelovanje staršev v okviru oddelčne skupnosti,  sodelovanje staršev v okviru šole kot celote: vodenje interesnih dejavnosti, sodelovanje pri projektih šole, pri dnevih dejavnosti, kot predstavniki v svetu staršev in svetu šole…,  sodelovanje pri pripravi in evalvaciji vzgojnih programov,  sodelovanje pri pripravi in evalvaciji individualiziranih programov,  udeleževanje na strokovnih predavanjih za starše,  sodelovanje na neformalnih oblikah druženja,  udeleževanje in sodelovanje na nastopih in prireditvah,  sodelovanje pri povezovanju z zunanjimi institucijami,  pomoč pri zbiranju sponzorskih sredstev. Starši bodo obveščeni o:  osebnem razvoju otroka,  kritičnih stvareh, ki se tičejo njegovega otroka, 10  manj primernem vedenju otroka in s tem o potrebi po posebni socialno psihološki pomoči otroku in staršem. Načini obveščanja staršev:  ustno, po telefonu, pisno,  načini, dogovorjeni na roditeljskih sestankih,  nujna obvestila po telefonu (poškodbe, večja materialna škoda, resne kršitve šolskega reda …). Dokument je bil sprejet na seji Sveta zavoda, dne 24. 05. 2010, spremembe kriterijev za podelitev pohval in priznanj sprejete z dopisno sejo, dne 5. 6. 2014. Ravnateljica: Mira Rek Predsednica Sveta zavoda: 11