Prehranske potrebe bolnega starostnika (Veninšek)

Prehranske potrebe bolnega starostnika Gregor Veninšek, dr.med. Center za geriatrično medicino, UKC Ljubljana Namen predavanja • 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
Demografske značilnosE Neustrezna prehranjenost: definicija in posledice ZnačilnosE akutne bolezni Črevo in imunost Kako hraniE bolnega starostnika Kdaj hraniE bolnega starostnika Koliko hraniE bolnega starostnika S čim hraniE bolnega starostnika Demografske značilnosE 16 % >20% •  Cca 340 000 prebivalcev, cca 40 % hospitalizacij 3 Neustrezna prehranjenost • 
Podhranjenost je stanje, ko neustrezen vnos energije, beljakovin ali drugih specifičnih hranil povzroča merljive spremembe v telesu in vpliva na slab zdravstveni izid. Podhranjenost je z ustrezno prehransko podporo reverzibilna. • 
Kazalniki podhranjenosE: – 
– 
– 
• 
Posledice podhranjenosE: – 
– 
– 
– 
– 
– 
– 
– 
• 
ITM Izguba telesne teže Slab apeEt Funkcionalni upad Daljša ležalna doba Bolnišnične okužbe Počasnejše celjenje ran Večja verjetnost odpusta v DSO Manjša kvaliteta življenja Večji stroški obravnave Večja smrtnost Prevalenca podhranjenosE: – 
25 – 30 % hospitaliziranih J Gerontol 1988 Neustrezna prehranjenost ZnačilnosE akutne bolezni •  Mirovanje –  0.63 kg/t (spodnje okončine) •  Stres –  HiperkorEzolemija 3x izgubo mišične mase nog •  Stradanje –  Cca 50 % neustrezen vnos Črevo in imunost sPLA2 Lizocim laktofeirn • 
• 
• 
• 
Fizikalna bariera Vrojena imunost Pridobljena imunost Novo pridobljena imunost Surg Clin North Am. 2011 Kako hraniE bolnega starostnika •  RT ali qRT z OPD •  62 študij, 10 187 udeležencev, do 18 mesecev •  RezultaE: –  2.2% večja teža –  RR za smrt 0.79 pri podhranjenih –  RR za zaplete 0.86 –  Brez vpliva na ležalno dobo –  Brez vpliva na funkcionalni status Cochrane Database Syst Rev. 2009 •  RCT •  259 vključenih, 65+, ogroženi za razvoj podhranjenosE (MNA), akutno hospitalizirani •  Individualna prehranska obravnava(OPD, psiholog) med in po odpustu (3x) •  RezultaE: –  MNA +3 vs. +1.8 –  Alb < 35 g/l: 9.7 % vs 22.9 % –  Smrtnost: 3.8 vs. 11.6 % • 
J Am Geriatr Soc 2011 Kako hraniE bolnega starostnika • 
• 
• 
• 
RCT 66 udeležencev, rehab, 82+, 6 tednov 35 kkal/kg, 1.5 g B/kg 72 % B ob kosilu vs enakomerno •  RezultaE: –  Pusta telesna masa +0.38 kg/m2 –  ASMM +0.21 kg/m2 –  BCM +0.44kg/2 –  Brez učinka na sEsk roke ali ADL Clin Nutr 2013. Kako hraniE bolnega starostnika • 
• 
• 
• 
• 
RCT 305, ICU, 61 let (sd 16) Indirektna kalorimetrija ali 25ž oz. 30m kkal/kg, 1.2 g B/kg 4. dan, če vnos manj kot 60 % : EN ali dodatno PN 5 dni Ocena dnevi 4-­‐8 in 9-­‐28 •  RezultaE 4-­‐8: –  Vnos PN vs EN: 100 % vs 77 % •  RezultaE 9-­‐28: – 
– 
– 
– 
Lancet 2013 Trajanje atb za bolnišnične okužbe: -­‐2 dni Trajanje atb celokupno: -­‐2 dni Mehanska venElacija(povprečno): -­‐14 ur (cca ½) Brez učinka na ležalno dobo ali smrtnost Kako hraniE bolnega starostnika • 
• 
• 
• 
MC, RCT 1372, ICU, NPO Standardna vs zgodnja PN (cca ob sprejemu) Standardna skupina: hranjenje 2.8 dni kasneje EN ali PN •  RezultaE: –  1.1 dan manj mehanske venElacije –  0.8 dni manj v ICU –  Nižji stroški obravnave –  Brez vpliva na LD v bolnišnici ali smrtnost JAMA 2013 Kako hraniE bolnega starostnika •  Oralno ali enteralno: –  Zmanjšanje smrtnosE •  Pulzno hranjenje z beljakovinami? •  Parenteralno (do)hranje(va)nje: –  Manj venElacije –  Manj anEbioEkov Kdaj hraniE bolnega starostnika •  RCT •  36 udeležencev, ICU •  EN v 24h ali kasneje (2.1 +/-­‐ 4.8 d) •  RezultaE: –  LD 4.7 vs 8.5 dni v ICU –  LD v bolnici = –  Krajša mehanska venElacija: 3 vs 6 dni –  Manj pljučnic: 5.5 % vs 44 % –  Manjša smrtnost Nutr Clin Pract 2010 Kdaj hraniE bolnega starostnika •  MC, retrospekEvna analiza •  1174 udeležencev, mehanska venElacija, vazopresor •  EN v 48h od začetka MV vs >48h po začetku MV •  RezultaE: –  Manjša smrtnost 22.5 % vs 28.3 % ICU in v bolnišnici 34 % vs 44 % –  Večja korist pri več vazopresorjih ali potrebi po vazopresorjih več kot 2 dneva –  Nobenega vpliva na LD, HAP in mehansko venElacijo Am J Crit Care.2010 Kdaj hraniE bolnega starostnika • 
• 
• 
• 
MC, RCT 1372, ICU, NPO Standardna vs zgodnja PN (cca ob sprejemu) Standardna skupina: hranjenje 2.8 dni kasneje EN ali PN •  RezultaE: –  1.1 dan manj mehanske venElacije –  0.8 dni manj v ICU –  Nižji stroški obravnave –  Brez vpliva na LD v bolnišnici ali smrtnost JAMA 2013 Kdaj hraniE bolnega starostnika •  KriEčno bolni znotraj 24 oz 48h Koliko hraniE bolnega starostnika •  RCT (TICACOS) •  Hrana glede na IC vs 25 kcal/kg/d •  EN+PNpp Intensive Care Med 2011 Koliko hraniE bolnega starostnika Intensive Care Med 2011 Koliko hraniE bolnega starostnika Intensive Care Med 2011 Koliko hraniE bolnega starostnika • 
• 
• 
• 
Glede na indirektno kalorimetrijo 24 – 32 kkal/kg Debeli 20 – 25 kkal/kg idealne teže RMR (kkal/d) = MSJ(0.71) + Tmax(85) + VE(64) – 3085 –  Mifflin–St Jeor (MSJ): •  Men (kcal/day) = 5 + 10 × Weight (kg) + 6.25 × Ht(cm) – 5 × Age(y) •  Women (kcal/day) = –161 + 10 × Weight (kg) + 6.25 × Ht(cm) – 5 × Age(y) S čim hraniE bolnega starostnika •  RCT; HB x 1.3 x 75%, enteralno •  EPA, gama linolna kislina •  Zgodnja sepsa , ICU: progres Crit Care. 2011 S čim hraniE bolnega starostnika S čim hraniE bolnega starostnika N Engl J Med. 2013 S čim hraniE bolnega starostnika N Engl J Med. 2013 S čim hraniE bolnega starostnika • 
• 
• 
• 
EPA, DHA, GLA AnEoksidanE ni korisE Gultamin za internisEčne bolnike ni podpore 1.5 – 2.5 g+ B/kg JPEN 2011. J Am Geriatr Soc. 2009 Clin Nutr Edinb Scotl. 2008 Povzetek • 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
Demografske značilnosE Neustrezna prehranjenost: definicija in posledice ZnačilnosE akutne bolezni Črevo in imunost Kako hraniE bolnega starostnika Kdaj hraniE bolnega starostnika Koliko hraniE bolnega starostnika S čim hraniE bolnega starostnika