Podeželska krajina kot razvojni potencial
18. april 2013, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana Podeželska krajina kot razvojni potencial Poselitev na območju Bizeljskega in Gorjancev Usmeritve za poselitev, arhitekturno oblikovanje in krajinsko načrtovanje v občini Brežice - strokovne podlage OŽJE BIZELJSKO MOKRICE PONIKVE GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE PEČICE KRIŽE GAZICE GORJANCI ZAHOD GORJANCI ZAHOD GAZICE JUŽNA POBOČJA ORLICE OŽJE BIZELJSKO GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE MOKRICE PONIKVE GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE PEČICE KRIŽE JUŽNA POBOČJA ORLICE Ožje Bizeljsko Pečice - Križe Delež vinogradov Hram je lesen, kmečkogospodarski objekt. Postavljen je ob rob vinograda in se uporablja za hrambo. Večinoma je to enoprostorna stavba na kamnitih temeljih. Ogrodje je iz lesenih tramov, medtem ko so stene iz vodoravno naloženih plohov. Hram je brez oken, včasih ima le zelo majhne line. Vrata so dvokrilna. Izdelana so iz plohov ali desk in nasajena na masivne lesene podboje. Hram je pokrit s preprosto dvokapnico, ki je krita z rženo ali pšenično slamo ali s skodlami, danes tudi z opečnato kritino. Naklon strešine se giblje med 40 in 45 stopinjami. Ključne arhitekturne značilnosti hrama oziroma določena merila za nadaljnje vrednotenje objektov so: Gabariti: kvadraten ali praviloma podolžen tloris; pritlična stavba; kleti ni ali je zidana klet vkopana v zemljo; Streha: enostavna, simetrična dvokapnica; naklon 40 – 45 stopinj; kritina - slama, skodle, bobrovec ali zarezniki rdeče do temno rjave barve; Fasada/Stene: ogrodje iz lesenih tramov; stene iz vodoravno naloženih plohov širine 20 – 30 centimetrov; zatrep iz vertikalno naloženih desk; kamnit kletni podstavek iz lomljenega kamna s poudarjeno vodoravno smerjo; Vrata: dvokrilna lesena vrata, navadno okrašena z lepimi motivi; Okna: nič ali simetrično postavljene majhne line; Material: les, kamen, opeka ali slama; Okolica: ni utrjenih, tlakovanih površin ali je teh zelo malo; oporni zidki niso previsoki (do 1m), izdelani so iz lomljenega kamna s poudarjeno vodoravno smerjo ali ozelenjeni; zasaditev - avtohtone vrste, največkrat stare sadne sorte in brajda za senco; izogibati se uporabi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej. Delež trajnih travnikov Južna pobočja Orlice Grebenski svet vzhodno od Dramlje Grebenski svet zahodno od Dramlje GAZICE GAZICE OŽJE BIZELJSKO GORJANCI ZAHOD GORJANCI ZAHOD MOKRICE PONIKVE GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE CIRNIK GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE MOKRICE PONIKVE OŽJE BIZELJSKO JUŽNA POBOČJA ORLICE GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE PEČICE KRIŽE JUŽNA POBOČJA ORLICE Delež vinogradniških objektov prostorska enota površina Gazice Cirnik Mokrice-Ponikve Ključne arhitekturne značilnosti tradicionalne zidanice oziroma merila za vrednotenje so: Gabariti: kvadraten ali praviloma podolžen tloris; pritlična stavba; kleti ni ali je vkopana; Streha: enostavna, simetrična dvokapnica; naklon 40 – 45 stopinj; kritina - bobrovec, zarezniki rdeče do temno rjave barve ali slama; Fasada/Stene: zidana iz neobdelanega kamna; ometa ni ali pa je ometana z apneno malto; zatrepa ni ali pa je narejen iz vertikalno naloženih, širokih desk; Vrata: dvokrilna lesena vrata; Okna: simetrično postavljene majhne line; lahko pokončna odprtina pod slemenom, ki služi shranjevanju orodja, sena,…; Material: kamen, les, opeka ali slama; Okolica: ni utrjenih, tlakovanih površin ali je teh zelo malo; oporni zidki niso previsoki (do 1m), izdelani so iz lomljenega kamna s poudarjeno vodoravno smerjo ali ozelenjeni; zasaditev - avtohtone vrste, največkrat stare sadne sorte in brajda za senco; izogibati se uporabi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej. Delež objektov velikostnega razreda 20-60 m 2 število objektov število prebivalcev gostota prebivalcev ha Zahodni Gorjanci Zidanica je zidana stavba, postavljena ob rob vinograda. V bistvu je to zidani hram, ki ima lesen strop, najpogosteje tla iz teptane zemlje in majhne line za prezračevanje ter delno osvetlitev. Zidovi, debeli do 60 centimetrov, so izdelani iz neobdelanega kamna in so lahko ometani z apneno malto. Za preklado nad vrati je uporabljena lesena obokana greda. Klet je navadno vkopana v zemljo, saj so kmetje tam shranjevali vino, krompir in druge pridelke. preb/km2 Pečice Križe 752 287 258 34 Južna pobočja Orlice 3057 1567 1203 39 Ožje Bizeljsko 850 1045 575 68 Vzhodno od Dramlje 843 952 699 83 Zahodno od Dramlje 3029 2111 1293 43 Gazice 123 184 67 54 Gorjanci zahod 2138 2267 1433 67 Cirnik 2367 118 49 2 Mokrice Ponikve 1063 1045 917 86 V kategorijo predelan hram sodijo objekti, ki so namenjeni občasnemu bivanju ali tržnim dejavnostim, oblikovno pa so v večji meri ohranili značilnosti tradicionalnega hrama. Manjše spremembe objekta se navezujejo predvsem na prilagoditev le tega za bivanje. Takšen hram ima manjša okna, še vedno pa ohranja ključne značilnosti kot je naklon strehe, podolžen tloris, leseni, vodoravno naloženi plohi ipd. Poleg bivanjske, ima objekt navadno tudi bolj ali manj pomembno vinogradniško funkcijo. Ključne arhitekturne značilnosti predelanega hrama oziroma merila za nadaljnje vrednotenje objektov so: Gabariti: kvadraten ali praviloma podolžen tloris; pritlična stavba; kleti ni ali je zidana klet vkopana v zemljo; Streha: enostavna, praviloma simetrična dvokapnica; naklon 40 – 45 stopinj; kritina slama, skodle, bobrovec ali zarezniki rdeče do temno rjave barve; Fasada/Stene: ogrodje iz lesenih tramov; stene iz vodoravno naloženih plohov širine 20 – 30 centimetrov; zatrep iz vertikalno naloženih desk; kamnit kletni podstavek; Vrata: praviloma dvokrilna lesena ali kovinska vrata; Okna: pokončna, zastekljena okna so simetrično postavljena; razmerje okenskih odprtin približno 3:5; Material: les, kamen, steklo, opeka ali slama; Okolica: ni utrjenih, tlakovanih površin ali je teh zelo malo; oporni zidki niso previsoki (do 1m), izdelani so iz lomljenega kamna s poudarjeno vodoravno smerjo ali ozelenjeni; zasaditev - avtohtone vrste, največkrat stare sadne sorte in brajda za senco; izogibati se uporabi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej. V skupino objektov predelana zidanica sodijo kakovostno obnovljene, prenovljene in predelane zidanice, ki omogočajo občasno bivanje, večkrat tudi opravljanje tržne dejavnosti kot je na primer prodaja in pokušina vina. Predelana zidanica ohranja nekatere značilnosti tradicionalne zidanice, vendar je podobno kot predelan hram spremenjena v tistih segmentih, ki omogočajo občasno bivanje. Ključne arhitekturne značilnosti predelane zidanice oziroma določena merila za nadaljnje vrednotenje objektov so: Gabariti: praviloma podolžen tloris; pritlična stavba; kleti ni ali je v celoti vkopana; Streha: enostavna, praviloma simetrična dvokapnica; naklon 40 – 45 stopinj; kritina bobrovec, zarezniki rdeče do temno rjave barve ali slama; Fasada/Stene: zidana iz neobdelanega kamna (stara, predelana), iz opeke ali betona ipd. (novogradnja ali prizidek, ki je lahko samo v smeri podaljšanja podolžnega tlorisa); ometa ni (kamnita) ali pa je ometana z apneno malto ali s pastelnimi fasadnimi barvami zemeljskih odtenkov (kamnita, opečnata, betonska, ipd.); zatrepa ni ali je narejen iz vertikalno naloženih desk; kletnega podstavka ni ali je nizek, grobo ometan, kamnit, materiali kurirplast, razne obloge ki ne povzemajo lokalnih značilnosti (kiklopski zid) niso primerni; Vrata: praviloma dvokrilna lesena ali kovinska vrata; Okna: postavljena v pravilnem razmerju; pokončna (3:5) ali ležeča okna; Material: kamen, opeka, steklo, les, beton, ipd.; Okolica: ni utrjenih, tlakovanih površin ali je teh zelo malo; oporni zidki niso previsoki (do 1m), izdelani so iz lomljenega kamna s poudarjeno vodoravno smerjo ali ozelenjeni; zasaditev - avtohtone vrste, največkrat stare sadne sorte in brajda za senco; izogibati se uporabi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej. Kot počitniška zidanica je opredeljen objekt, ki sicer ima vinograd ter vinsko klet, hkrati pa ima lastnosti vikenda, ki je bolj ali manj sodobno ter udobno opremljen. Po navadi je to na novo postavljen objekt ali redkeje predelana stara zidanica, hram, ki praviloma ne povzema osnovnih gabaritov tradicionalnih vinogradniških objektov. Večinoma je to manjši objekt in ne dosega velikosti stanovanjske hiše. Namenjen je potrebam posameznika in navadno ni tržno usmerjen. Ob stavbi se vedno nahaja tudi vinograd. Ključne arhitekturne značilnosti optimalne počitniške zidanice oziroma merila za nadaljnje vrednotenje objektov so: Gabariti: Podolžen tloris, površina naj ne presega 50 m2, pritlična (P) ali (P+M), pri čemer kolenčni zid ni dovoljen; klet je dovoljena v celoti ali delno vkopana; v primeru da je klet delno vkopana je dovoljena samo pritlična stavba (P); Streha: praviloma simetrična dvokapnica, strma streha 35 – 50 stopinj; kritina - rdeči do temno rjavi in temno sivi odtenki; Oblika objekta: enostavna oblika brez nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, stebrički) in na strehah objektov, brez garaž in nadstreškov; Fasada/Stene: pastelne fasadne barve, praviloma zemeljski odtenki; zaželjena simetrija oziroma skladno razmerje; kletni podstavek - grob omet ali kamnita gradnja, neprimerna je uporaba zidave po vzoru kiklopskega zidu in obloge kot so kurirplast, zmes naravnega zdrobljenega kamna in sintetičnega veziva ali keramika; Okolica: zasaditev – zaželjene avtohtone rastlinske vrste; izogibati se uporebi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej; oporni zidki naj ne bodo visoki več kot 1 meter; čim manj utrjenih, tlakovanih zunanjih površin; Vikend je namenjen samo občasnemu bivanju in ne tudi obdelovanju vinograda. Praviloma je objekt podoben počitniški zidanici ali stanovanjskemu objektu, le da je manjši. Ti objekti so si oblikovno zelo različni med seboj in nimajo prepoznavne skupne značilnosti. Ključne arhitekturne značilnosti optimalnega vikenda oziroma merila za vrednotenje objektov so: Gabariti: Podolžen tloris, površina naj ne presega 60 m2, pritlična (P) ali (P+M), pri čemer kolenčni zid ni dovoljen; klet je dovoljena v celoti ali delno vkopana; v primeru da je klet delno vkopana je dovoljena samo pritlična stavba (P); Streha: dvokapnica, strma streha 35 – 50 stopinj; kritina - rdeči do temno rjavi in sivi odtenki; Oblika objekta: enostavna oblika brez nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, stebrički) in na strehah objektov (več streh); Fasada/Stene: pastelne fasadne barve, praviloma zemeljski odtenki; Okolica: zasaditev – zaželjene avtohtone rastlinske vrste; izogibati se uporabi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej; Med tradicionalne vinogradniške hiše sodijo zidanice ali hrami, ki so bili v preteklosti predelani v pritlične ali vrhkletne vinogradniške bajte. Tako so lahko postale stalna ali občasna bivališča kmetov. Ključne značilnosti tradicionalne vinogradniške hiše so enostavna strma dvokapnica, podolžen tloris in enostavna zasnova. Ključne arhitekturne značilnosti tradicionalne vinogradniške hiše oziroma merila za nadaljnje vrednotenje objektov so: Gabariti: podolžen tloris; pritlična ali nadstropna stavba (nadzemna ali delno vkopana klet, nad njo bivalna etaža); Streha: enostavna, simetrična dvokapnica, strmega naklona (35-50 stopinj); frčade niso značilne, saj podstrešje ni bivalno; kritina - bobrovec ali zarezniki rdeče do temno rjave barve, lahko tudi slama ali skodle; ponekod so zaključki streh izvedeni s čopi; Fasada/Stene: pritlična: hiša je v celoti zidana ali pa je del, ponavadi veža ali shramba lesen (z ometom ali brez); kleti ni ali pa je v celoti vkopana; ganka ni; zatrepa ni ali je iz vertikalno naloženih, širokih desk, pogosto z izrezljanim okrasjem za zračenje podstrešja (okrogle odprtine, kvadrate, kelihe, križe ipd.); vrhkletna: hiša je v celoti zidana ali pa je bivalni del lesen (v stilu hrama-horizontalni plohi), ki je ometan ali pa ne; klet je v celoti nadzemna ali deloma vkopana; ganka ni ali je vzdolž fasade, ki gleda v dolino; zatrepa ni ali je iz vertikalno naloženih, širokih desk, pogosto z izrezljanim okrasjem za zračenje podstrešja (okrogle odprtine, kvadrate, kelihe, križe ipd.); Vrata: navadno dvokrilna lesena vrata (glavni vhod v klet in stanovanje), večkrat okrašena z lepimi motivi; manj pomembna vrata navadno niso dvokrilna; Zasnova prostorskega razvoja območja Bizeljskega in Gorjancev mesec krajinske arhitekture april 2013 izdelovalec: Locus d.o.o. naročnik: občina Brežice leto izdelave: 2012 avtorji: Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh.; Manca Jug, univ.dipl.inž.arh.; Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad.; Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh.; Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh.; Maja Šinigoj, univ.dipl.inž.arh.; Andrej Podjed, gr. teh.; Klemen Ponikvar Okna: pokončna, razmerje približno 3:5; majhne, vodoravno postavljene line na kletnem delu (vrhkletna bajta); odprtine na čelnih straneh navadno simetrično razporejene glede na sleme; Balkon/gank: ograja ganka iz vertikalno postavljenih desk, navadno okrašena; Material: kamen, les, opeka, skodle ali slama; Okolica: ni utrjenih, tlakovanih površin ali je teh zelo malo; oporni zidki niso previsoki (do 1m), izdelani so iz lomljenega kamna s poudarjeno vodoravno smerjo ali ozelenjeni; zasaditev - avtohtone vrste, največkrat stare sadne sorte in brajda za senco; izogibati se uporabi eksotičnih rastlinskih vrst, predvsem cipresam; izogibati se uporabi ograj in živih mej. 18. april 2013, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana Podeželska krajina kot razvojni potencial Poselitev na območju Bizeljskega in Gorjancev Usmeritve za poselitev, arhitekturno oblikovanje in krajinsko načrtovanje v občini Brežice - strokovne podlage Prostorska enota ožje Bizeljsko - PREN-03 leži na skrajnem severovzhodu občine Brežice. Na severu, severovzhodu jo omejuje gozdnato hribovje Orlice, na zahodu potok Dramlja, na jugu reliefni rob zahodno od naselja Bizeljsko, medtem ko vzhodna meja enote teče vzdolž regionalne ceste Bizeljsko – Orešje. Enota Bizeljsko je tipična vinogradniška enota, z najbolje ohranjeno vinogradniško identiteto med obravnavanimi enotami v občini. Tukaj se kaže tudi velik turistični potencial povezan z vinogradništvom in vinarstvom. Za enoto je, v primerjavi z ostalimi enotami, značilen visok delež vinogradov, in sicer 36,14 odstotka ter nizek delež gozdov, 16,47 odstotka. Enota je med manjšimi enotami in je z dobrimi 8 kvadratnimi kilometri (850 hektarjev) primerljiva z enotama Pečice Križe in Grebenski svet vzhodno od Dramlje. Z 0,55 prebivalca na objekt, je obravnavana enota med tistimi, ki imajo najnižje število stalno naseljenih objektov. Stalno prijavljenih prebivalcev je 575. prostorska enota površina število objektov število prebivalcev gostota prebivalcev ha Ožje Bizeljsko število prebivalcev na objekt preb/km2 850 1045 68 575 0,55 VINOGRAD 20-60m2 KMETIJA TRAJNI TRAVNIK 60-100m2 ZIDANICA GOZD POZIDANO IN SORODNO ZEMLJIŠČE 100-150m2 ZASELEK KMETIJSKO ZEMLJIŠČE V NARAŠČANJU 150-250m2 RAZPRŠENA GRADNAJ NJIVA 0-20m2 NASELJE EKSTENZIVNI, TRAVNIŠKI SADOVNJAK >250m2 DOMINANTA DREVESA IN GRMIČEVJE Dejanska raba zemljišč Tradicolnalen hram stoji na območju Bošta, južno od cerkve sv.Vida. Ta hram je najmanjši v Sloveniji. Brune daljše stene merijo dobra 2 metra, o njegovi starosti pa priča letnica vklesana na podboju vrat, in sicer 1938. Streha je še vedno krita s slamo. fasada vrata okna materiali okolica gabariti streha fasada vrata okna materiali okolica kvadraten, pritličen objekt brez kleti enostavna, simetrična dvokapnica naklon 40-45 stopinj krtitina: slama ogrodje: leseni trami stene: vodoravni plohi, širine 20-30 cm zatrep: vertikalne široke desek kamnit kletni podatsvek lesena vrata brez odprtin les, kamen, slama valovit relief, med vinogradi ob cesti travnate površine in vinogradi, brez opornih zidkov in eksotične zasaditev ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ Ohranjene tradicionalne značilnosti Skladnost, simetrija, estetika 5 – izrazito pozitiven gabariti streha fasada vrata okna materiali okolica pravokoten tloris, pritličen, delno vkopan objekt enostavna simetrična dvokapnica naklon 40 – 45 stopinj kritina: opečnati zarezniki simetrija, ritem in harmonija stene: zidana iz neobdelanega kamna prvotno je bil na stenah omet iz apnene malte dvokrilna lesena vrata z močnim lesenim podbojem simetrično postavljene, majhne, vodoravne line kamen, les, opeka na pobočju, delno vkopana v breg travnate površine in vnogradi, ni ograj, živih mej ali opornih zidov Počitniška zidanica se nahaja v neposredni bližini cerkve sv. Vida in nanjo tudi negativno vpliva. Objekt ni pretirano velik niti previsok, vendar je njegova umeščenost v okolje ter uporaba materialov izrazito neustrezna. Ohranjene osnovne tradicionalne značilnosti 5 – izrazito pozitiven Neprimerna umeščenost objekta Nevpadljivost objekta, ustrezna velikost 2 – negativen ++ ++ ++ ++ ++ ++ + + ++ ++ ++ ++ gabariti streha oblika objekta fasada okolica podolžen, pritličen objekt (P+M) z delno vkopano kletjo tlorisna površina ustrezna enostavna, simetrična dvokapnica naklon 35 – 50 stopinj kritina: temno rjava enostavna oblika, brez nesprejemljivih dodatkov, brez garaže neprimeren balkon in nadstrešek nesimetrična neometana, zidaki neprimerna obdelava vrat in polken ob cerkvi, med vinogradi, izpostavljena lega živa meja, iglavci, sadno drevje oporni zid Vrhkletna vinogradniška hiša stoji v vinorodnem pobočju severovzhodno od cerkve sv. Antona. Hiša ima pravokoten tloris in je v celoti podkletena. Nad zidano kletjo je leseno pritličje. Streha je simetrična dvokapnica z opečno kritino. fasada vrata okna materiali okolica podolžen tloris, vrhkletna stavba, delno vkopana klet enostavna, simetrična dvokapnica naklon 35 – 50 stopinj kritina: zarezniki opečnate barve simetrija, red, harmonija stene: kletni del zidan, grobo ometan, bivalni del lesen in ometan zatrep: vertikalne, široke deske gank je postavljen vzdolž fasade, ki gleda v dolino, vertikalne deske z okrasjem dvoje dvokrilnih lesenih vrat, okrašena – glavni vhod v klet in stanovanje; stranska vrata enokrilna pokončna okna - bivalni del, majhne line - kletni del kamen, les, opeka na pobočju ob cesti, obkrožajo jo vinogradi sleme vzporedno s plastnicami travnate površine, stare sadne sorte, ni ograj, živih mej ali opornih zidov ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ Neprimerni gabariti in oblikovanje degradira širšo okolico 1 – izrazito negativen gabariti streha oblika objekta fasada okolica ++ ++ ++ ++ ++ ++ + ------- Stanovanjska hiša se nahaja na pobočju pod cerkvijo sv. Vida Objekt v ničemer ne posnema lokalnih arhitekturnih značilnosti Ohranjene tradicionalne značilnosti Skladnost, simetrija, estetika 5 – izrazito pozitiven gabariti streha ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ Predelana zidanica se nahaja na območju Drenovca pri Bukovju ob cesti ki vodi proti paviljonu Lusthaus. Objekt ima ohranjenen osnovne značilnsoti tradicionalne zidanice, lepo se vklaplja v vinogradniško krajino. podolžen tloris, pritličen objekt enostavna, simetrična dvokapnica naklon 40 – 45 stopinj kritina: zarezniki opečnate barve stene: zidana in ometana z oker fasadno barvo zatrepa ni kletni podstavek je zelo nizek dvokrilna, lesena majhna ležeča okna posnemajo line na tradicionalni zidanici les, opeka, zidana ob cesti, na robu majhnega zaselka med vinogradi travnate in peščene površine, trta, brez opornih zidkov ograj ali živih mej kvadraten, predimenzioniran tloris P+M, delno vkopana klet nesimetrična, večkapna streha različni nakloni kritina: opečnata barva neprimerna oblika, predvsem strehe neustrezna razporeditev in oblika fasadnih odprtin fasadna barva dokaj ustrezna na pobočju,na vizualno izpostavljeni legi, obdana z vinogradi zasaditev iglavca in nadstrešnice ++ ++ ++ ++ ++ -+ --+ --+ --- Mikroenota Lusthaus je izjemno krajinsko prizorišče z izrednim razgledom. Nujno je treba ohraniti vinograde v obstoječem obsegu ter z obstoječo strukturo. Vizualno moteč objekt je daljnovod, ki bi ga bilo smiselno vkopati ali prestaviti. Prav tako je zaradi oblikovanja in izpostavljenosti delno moteč lovski dom, ki bi ga bilo treba oblikovno sanirati. Izredna kvaliteta in vrednost območja je paviljon Lusthaus, ki je žal v slabem stanju in ga je treba nujno obnoviti. Vzhodno od paviljona se zaraščajo površine vinogradov, ki jih je treba obnoviti in ohraniti njihovo prvotno strukturo. Gozdno zaplato v dolini oziroma grapi je treba ohraniti. N območju ni dovoljeno postavljati novih objektov. Primer podanih usmeritev za arhitekturno oblikovanje stavb tipa tradicionalni hram, tradicionalna zidanica, predelan hram, predelna zidanica Na območju naj se ohranja tradicionalne vinogradniške objekte, ki se jih lahko v določenih primerih tudi predela za namen občasnega bivanja z vinogradniško dejavnostjo, z doslednim upoštevanjem meril glede njihovega oblikovanja. Oblikovna merila za predelavo so opredeljena v splošnem delu strokovnih podlag. V določenih primerih se lahko v prostor umestiji tudi novi objekti tega tipa. Poleg že opredeljnih meril so za prostorsko enoto opredeljena še podrobnejša merila: tiplogija lega gabariti tradicionalna, predelana zidanica ali hram prostorstoječa stavba objekti naj bodo postavljeni ob ceste, kolovoze, in sicer vzporedno s plastnicami objekti naj se ne postavljajo v nize podolžen tloris v razmerju min 1:1,4 pritličen objekt, do 60 m2 mesec krajinske arhitekture april 2013 Objekti po velikostnih razredih Tradicionalna zidanica se nahaja na območju Orešja. Stoji na vizualno izpostavljenem pobočju. Prvotno so se gradile takšne zidanice. Ohranjene tradicionalne značilnosti Skladnost in estetika 5 – izrazito pozitiven gabariti streha Poselitveni vzorec izdelovalec: Locus d.o.o. naročnik: občina Brežice leto izdelave: 2012 avtorji: Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh.; Manca Jug, univ.dipl.inž.arh.; Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad.; Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh.; Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh.; Maja Šinigoj, univ.dipl.inž.arh.; Andrej Podjed, gr. teh.; Klemen Ponikvar
© Copyright 2024