Loški utrip z vami že 17 let.

Februar 2013
2
Februar 2013
3
Februar 2013
4
Februar 2013
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Kazalo
6
Svetniki kritično o izvajanju zimske službe
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
10
Tehnični pravilnik vključuje tudi vizualno kontrolo nad odpadki
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
11
‘Živa’ predstavitev škofjeloškega območja
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
12
Gradnja na Kamnitniku
14
V stiski najprej na Center za socialno delo
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
15
Petnajst ali trideset minut?
16
Črpanje evropskih sredstev še vedno izvedljivoDijak dijaku
17
Adaptacija Name za potrebe knjižnice v teku
18
Avtobiografske zgodbe ‘pumovcev brez loškega PUM-a’
20
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
21
‘Puštuci u Lok’
22
Žirovske novice
24
Petdeset let Turističnega društva Selca
26
Aktivno preživljanje prostega časa mladine v naravi
27
Preko dvesto dogodkov
28
Smučanje po starem
30
Nagrajena izdelka poudarjata lepoto lesa
31
Otroci in borilne veščine
32
Najin sanjski dan
34
Čudovito leto v Angliji
36
Glasba je univerzalni jezik
38
V Škofji Loki rokomet spet živi
39
Zaljubljen v rokomet
44
Prireditve v februarju
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Elektronski naslov uredništva:
[email protected]
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov
in fotografij ne vračamo, če to ni
izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
[email protected]
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
Loški utrip z vami že 17 let.
[email protected]
5
Februar 2013
20. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka
Svetniki kritično o izvajanju zimske službe
Svetniki so na tokratni seji največ časa namenili pobudam in vprašanjem.
Na začetku je Tomaž Paulus (SLS)
predlagal, naj se na dnevni red uvrsti točka o podaljšanju kratkotrajnega parkiranja pred Vrtcem Škofja
Loka s petnajst na trideset minut.
Župan mag. Miha Ješe je dejal,
da točka ne more biti uvrščena na
dnevni red, ker o njej še ni odločal
odbor za promet. Dodal je še, da si
bodo stanje bolj natančno ogledali;
če niso potrebna dodatna parkirna
mesta, bi stvar morala biti hitro urejena, v nasprotnem primeru pa, da
bodo o njej odločali na aprilski seji,
ko bodo obravnavali tudi druge
spremembe parkirnega režima.
Paulus je nato zahteval prekinitev
seje, dokler ne pridobi mnenje statutarno pravne komisije o razlagi
pravilnika. Svetniki prekinitve seje
niso izglasovali. V nadaljevanju seje
so se še nekajkrat vrnili k problemu
parkiranja pred vrtci.
Sicer pa so svetniki največ časa
namenili vprašanjem in pobudam.
Veliko kritike je letelo na izvajanje
zimske službe ob zadnjem obilnem
sneženju, predvsem na pločnikih.
Motijo jih tudi kupi snega na križiščih
in živih mejah, zaradi katerih se je
nevarno vključiti na glavno cesto,
pa tudi kupi snega v starem mestnem jedru, kamor ti, tako menijo,
nikakor ne sodijo. Predlagali so, da
bi bila Stara cesta pod zdravstvenim domom enosmerna in da se ob
ponedeljkih na Kidričevi cesti ne odvaža smeti ravno v času prometne
konice med 7. in 7.30 uro. Zanimalo
jih je, koliko komisij ima župan in
kakšno je njihovo delo; nadalje, na
kakšen način se bo oblikovala cena
priključitve na vaško kanalizacijsko
omrežje; posredovali so zahtevo
prebivalcev Mestnega trga 33, da
se oder za prireditve ne postavlja
več pred njihov vhod itd.
V nadaljevanju so svetniki po
skrajšanem postopku sprejeli
popravek odloka o občinskem
lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota
II, saj je popravek potreben zaradi selitve mladinskega oddelka
v drugo nadstropje blagovnice
Nama. Objekt ostaja namenjen
trgovsko-poslovni dejavnosti z
možnostjo spremembe namenske rabe dela ali celega objekta
v stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo ali
v muzeje in knjižnice.
Prav tako po skrajšanem po-
stopku so sprejeli spremembo
odloka o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave, s čimer
bo občinsko redarstvo po novem
organizirano v oddelku za okolje
in prostor.
Po dopolnitvi načrta ravnanja z
nepremičnim premoženjem občine
in ukinitvi statusa javnega dobrega
na sedmih manjših nepremičninah
so svetniki na tajnih volitvah še
potrdili skupno listo kandidatov
za volitve predstavnikov v razvojni
svet gorenjske regije.
Klavdija Škrbo Karabegović
Iščemo raznašalce
Loškega utripa
041 233 350
Zapiranje državnih institucij
Pred časom je odjeknila novica, da naj bi Okrajno sodišče v Škofji Loki zaprlo svoja vrata. Je res tako?
Brez katerih državnih institucij še lahko ostanemo?
Glede na to, da Okrajno sodišče v Škofji Loki pokriva široko
območje, številni uporabniki
pa so tudi z bolj oddaljenega
podeželja, bi odhod te pomembne institucije za širše
loško območje pomenil velik
primanjkljaj. Zato smo za konkretna pojasnila, če in kdaj naj
bi prišlo do zaprtja, kako bo
delo organizirano v prihodnje
in ali je odločitev dobro premišljena, saj so se pred kratkim
preselili v obnovljene prostore
v nekdanji vojašnici, naslovili
na ministrstvo za pravosodje
in javno upravo.
Odgovorili so nam, kako
želijo, da bi sodstvo v prihodnje delovalo bolj učinkovito,
zato je ministrstvo konec leta
2012 pripravilo vrsto zakonskih
sprememb. Nanašajo se zlasti
na povečanje in utrditev samostojnosti sodne veje oblasti, poenostavitev sodnih postopkov
in na večjo odprtost sodstva
javnosti. Na ministrstvu upajo,
da bodo omenjene zakonske
Ješe je sicer naklonjen racionalizacijam v družbeni upravi, vendar
pravi, da mora biti opravljena
finančna in organizacijska analiza
takih sprememb. Opozoril je na
veliko škodo za zdravje Gorenjcev, v kolikor bi zaprli regionalni
Zavod za zdravstveno varstvo
Kranj.
»Predvidena je tudi ukinitev geodetske izpostave. To je
povsem nedopustno, saj služba
izjemno dobro funkcionira in
je predvsem zelo ljudska, to se
pravi blizu uporabnikom, hitro in
kvalitetno opravlja svoje storitve.
Menim, da se ne smemo zadovoljiti, da bomo namesto dobrih
sodelavcev, ki dejansko delajo v
prid občanom, dobili birokrate,
ki bodo daleč stran od samega
mesta dogajanja. Geodetska
služba je ena od tistih služb, ki
mora poznati teren in ljudi,« je
opozoril škofjeloški župan.
Sicer pa je v Škofji Loki že
bila ukinjena izpostava gozdne
uprave, tako da sta sedaj samo
še v Poljanah in v Selcih. Predvi-
spremembe s sodstvom uskladili v čim krajšem času. Zakoni o
sodiščih, sodniški službi, notariatu in o dedovanju so trenutno
v medresorskem in strokovnem
usklajevanju.
»Da je sodstvo treba bolj racionalno organizirati, sicer predlaga
tudi sodstvo samo, tudi v smislu
morebitnega združevanja nekaterih manjših okrajnih sodišč z
okrožnimi. Ker gre za predloge,
ki še niso v obravnavi, vam v tem
trenutku konkretnih odgovorov
še ne moremo podati,« so nam
še dejali. Kakšna bo usoda loškega sodišča, torej v tem trenutku
še ni znano. Sicer župan in loški
občinski svetniki menijo, da je
delovanje sodišča v mestu ob
sotočju dveh Sor potrebno in da
učinkovito deluje. Na eni od sej
občinskega sveta je prišlo do predloga, da z dopisom ministrstvu
bolj angažirano pristopijo proti
zaprtju.
Ukinjanje drugih služb
Škofjeloški župan mag. Miha
6
dena je tudi ukinitev davčne
izpostave v Škofji Loki, kjer
bo namesto izpostave delovala pisarna. »Organizacijska
oblika ni toliko pomembna;
pomembno je, da imamo občani vedno, ko so uradne ure,
svoj servis v Loki, ne v drugem kraju,« je dodal župan.
Na vse skupaj je sicer imel
splošno pripombo: »Uradi,
ki so vitalnega pomena za
občane v določeni občini, v
tem primeru za Škofjo Loko
in ostale tri občine z Loškega,
moramo ohraniti čim bližje
občanom, da bodo dejansko
lahko njihov servis. Po drugi
strani pa menim, da kakršna
koli sprememba brez poprejšnje organizacijske, predvsem
pa finančne analize, ni sprejemljiva. Centralizacija samo
zato, da bo centralizirano, ni
smiselna in ne prinaša avtomatično želenih učinkov.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
Usmerjeni v družino
LAS je lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka. Na področju primarne preventive
deluje kot posvetovalno telo župana že od leta 1997. Posebnost loškega LAS-a je, da je usmerjen v družino kot celoto.
V LAS-u svoje moči združujejo
strokovni delavci in delavke iz
javnih zavodov, policije, zdravstvenega doma in številni prostovoljci. Že ob ustanovitvi so se
člani škofjeloškega LAS-a odločili,
da bodo vzpodbujali in podpirali preventivne dejavnosti, ki so
usmerjene v zdravo in kvalitetno
življenje brez odvisnosti. Temelj
delovanja je tako osveščanje in poudarjanje zdravega življenjskega
sloga, ne pa delo z odvisniki, kar
je praksa nekaterih drugih LAS-ov
po Sloveniji.
»Posebnost loškega LAS-a je,
da je usmerjen v družino kot celoto. Tako je program Družinska
rekreacija, ki ga je uvedel naš
član, še vedno edina rekreacija
v Sloveniji, ki je brezplačna in
katere zahteva je, da na rekreacijo pridejo otroci skupaj s starši.
Družinska rekreacija je izredno
priljubljena. Prvi udeleženci so
bili tako navdušeni, da danes oni
vodijo rekreacije,« je poudarek
loškega LAS-a in enega izmed
programov predstavila strokovna
sodelavka občine Škofja Loka za
LAS Sabina Gabrijel.
Dejavnosti LAS-a so usmerjene
tudi v krepitev varovalnih dejavnikov, kot so zdrava, funkcionalna
družina, pozitivna samopodoba
otrok, učenje konstruktivnih načinov doseganja osebnega zadovoljstva itd., kar preprečuje mladim zapadanje v različne oblike
rizičnega vedenja.
Pomembno je tudi osveščanje
mladih, staršev in vseh, ki se pri
svojem delu srečujejo z mladimi,
s problematiko uporabe drog,
predvsem pa z varovalnimi dejavniki in možnostjo iskanja ustreznih poti reševanja v primerih
stiske. »Pojavljajo se nove vrsti
zasvojenosti, ne samo od drog,
temveč predvsem od računalnika
oz. interneta, čemur pa starši ne
dajejo velike pozornosti. Ravno
zato in zaradi podpore
pri vzgoji otrok in mladostnikov (kar vemo, da je
eden najtežjih poklicev)
organiziramo šole za
starše, pri katerih sodelujejo vidnejši strokovnjaki z različnih področij,
ki jih obravnavamo,« je
dejala Gabrijelova.
V loškem LAS-u so se
usmerili tudi na vrtčevske otroke,
za katere so pripravili delavnice o
moči prijazne besede in prijaznega dejanja. Otroci in vzgojiteljice
so jih sprejeli z odprtimi rokami,
saj je učenje pristnih medsebojnih odnosov danes velika naložba. Poleg preventivnih oddaj in
oddaj o družini s strokovnimi
gosti na radiu Sora je LAS organiziral tudi posvet za svetovalne
delavce šol in druge strokovne
delavce, ki delajo z mladimi in
njihovimi starši.
Škofjeloški LAS že več kot
7
petnajst let sledi svojim ciljem,
ki so spodbujanje kakovostnega osebnega in družinskega
življenja; krepitev telesnega in
duševnega zdravja otrok in mladostnikov; spodbujanje zdravega življenjskega sloga; razvijanje
dobrih medosebnih donosov v
vrstniških skupinah, v družini in
širši socialni skupnosti; učenje
odgovornega odnosa do sebe in
svojega telesa … Vloga loškega
LAS-a na področju preventive je
neizmerljiva.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Še letos pričetek gradnje dovozne ceste
Energetski pregledi javnih stavb – Obnova Cankarjevega trga in Blaževe ulice predvidoma v prvi polovici leta –
Nove spremembe parkirnega režima aprila – Nadaljevanju del na krožišču v Starem dvoru pomladi
Že lani ste se lotili energetske sanacije javnih stavb. Kaj nameravate sanirati v letošnjem letu?
V lanskem letu smo se lotili sistematične analize oz. energetskih
pregledov v posameznih javnih
stavbah. Tam, kjer smo že po kratkih analizah ocenili, da je mogoče
pridobiti velike prihranke, smo
se predvsem s sodelovanjem in
donacijo Knauf Insulationa lotili
delne izolacije. Letos smo dejansko pristopili k sistematičnemu
nadzoru oz. preverjanju porabe
posameznih virov energije, tako
da v posameznih šolah že delujejo
t. i. energetski menedžerji, s čimer
bomo imeli centralen nadzor nad
porabo posameznih energentov.
Izhajajoč iz tega bomo videli, kje
je potrebno oziroma smiselno čim
prej narediti tudi druge izolacijske
ukrepe. Sistematično se bomo tega
lotili v naslednjih letih, predvsem
se bomo odločili, katere stavbe so
tiste, ki jih je treba pregledati in
izolirati. Osnovne šole so že v fazi
pregledov, ostale stavbe pa bomo
pregledali letos in tako prišli do potrebnih podatkov. Potem se bomo
skladno s sredstvi, ki so na voljo, lotili izvedbe. Najprej bomo pripravili
projekte, na podlagi katerih bomo
čakali na primerne razpise. Najbolj
neustrezne objekte bomo čim prej
sanirali s pomočjo donatorjev ali
lastnih sredstev. Lastna udeležba
v naslednjih letih ne bo mogla biti
visoka, ker izvajamo obsežne investicije v okviru ureditve porečja Sor.
Mislili smo, da bo v letošnjem
letu izveden projekt toplotne izolacije vrtca Najdihojca, vendar smo
na žalost izpadli iz programa za
samo 2,8 točke. Pregledali bomo,
če smo se pravilno ocenili in kje
smo pridobili premalo točk. Pričakujemo nov razpis, na katerem
bomo verjetno uspešni.
Koliko bližje ste izvedbi obnove
Cankarjevega trga in Blaževe
ulice? Kdaj natanko se boste lotili obnove?
V zvezi s tem projektom smo v
predpisanem roku oddali prijavo
za pridobitev nepovratnih sredstev.
Rok je potekel 31. januarja. Rešitev
vlog pričakujemo konec februarja,
najkasneje v sredini marca. V vmesnem času na občini pripravljamo
razpis za izvajalca in za nadzor del,
tako da pričakujemo, da lahko z
deli pričnemo že v aprilu. Počakali
bomo na povratno informacijo, ali
smo bili na razpisu uspešni, nato
pa organizirali predstavitev za vse
zainteresirane prebivalce. S predstavitvijo smo čakali ravno zato, ker
želimo prednje priti z maksimalno
preverjenimi in verodostojnimi
informacijami. Poudariti velja, da
bomo veliko pozornosti morali posvetiti sami organizaciji gradbišča,
zato da bo delo in bivanje ljudi čim
manj moteno.
Župan mag. Miha Ješe na januarski seji občinskega sveta
(Foto: K. Š. K.)
se lotili zelo sistematično, in sicer
najprej ureditve tistih parkirišč,
ki so trenutno najbolj zasedena.
Parkirišča so kot vezna posoda: ko
eno urediš, se pojavijo težave na
naslednjem. Tako bomo postopno
urejali vsa ostala parkirišča. Sredi
lanskega leta, ko smo pristopili k
urejanju, sem si predstavljal ureditev le v nekaj etapah. Sedaj se
vidi, da bodo spremembe manjše
in pogostejše, saj moramo videti
reakcije in obnašanje uporabnikov
po uvedenih spremembah. Naj
poudarim, da mora župan uporabniku zagotoviti prosto mesto
na katerem koli parkirišču. To pa
lahko zagotavljamo samo s plačljivimi režimi na parkiriščih.
V naslednji fazi bomo na eni
prihodnjih sej občinskega sveta
preučili rezultate sprememb in jih
dopolnili. Predvsem nas zanima,
kaj pomeni za zasedenost parkirišča na Štemarjah podaljšanje časa
brezplačnega parkiranja s 60 na
120 minut. V naslednji etapi nas
čaka ureditev parkirišč na Grabnu
in na požarišču ob Grabnu. Ti dve
parkirišči bosta gotovo dobili drugačen režim, verjetno podobnega
kot omenjena parkirišča. Prav tako
bo spremenjen režim pred stavbo
upravne enote, kjer bo najverjetneje možno samo dopoldansko
parkiranje za stranke in obiskovalce uradov in lokalov na Placu.
Ostaniva pri Blaževi ulici. Uporabniki parkirišča na Nunskem vrtu
se pritožujejo, da od parkirišča
proti centru ni dovolj osvetljeno
in da se jim uporaba parkirišča v
nočnih urah nikakor ne zdi prijetna … Prav tako so nas opozorili,
da v središču ni dovolj košev za
smeti. Ko se namreč obnovi fasada, na obnovljeno stavbo ne
namestijo nazaj košev in zato
teh primanjkuje. Opozarjajo,
da se zato povečajo možnosti za
odlaganje odpadkov kar po tleh.
Celotno mestno jedro bo doživelo
prenovo. Zdaj je v teku razpis, ki
bo predvidel, kako urediti odprte
površine starega mestnega jedra.
Ena od tem razpisa je tudi t. i. urbana
oprema in sem spadajo tako koši
kot svetilke. Najprej moramo videti,
kakšno opremo bomo nameščali,
potem pa bomo urgentne zadeve
takoj uredili. Če bo kakšno nevarno mesto, bomo seveda postavili
začasne svetilke.
Uvedli ste novo spremembo pri
parkirnem režimu, in sicer podaljšanje brezplačnega parkiranja na
parkirišču Štemarje in pri Novem
svetu ter možnost letnega najema
parkirišča za zaposlene. Ali kljub
spremembi ostaja dovolj prostih
mest za parkiranje? In kakšne
spremembe nas na tem področju
še čakajo, saj pravite, da ste se
urejanja parkirnega režima lotili
po etapah?
Urejanja parkirnega režima smo
Ko bodo vremenske razmere dopuščale, se bo nadaljevala ureditev krožišča v Starem dvoru.
8
Številne občane pa zanima, ali in
kdaj bo zgrajen pločnik od omenjenega krožišča do trgovskih
centrov v Gorajtah.
Pločnik na tem področju ni predviden, smo pa v lanskem letu uredili
pot v makadamski izvedbi, ki je
trenutno zaradi izvajanja del na
krožišču res v slabem stanju. Uredili
jo bomo čim prej, da bo primerna
za kolesarje in pešce. To krožišče
še ni končano. Zagodel nam jo je
namreč prvi sneg. Prav tisto nedeljo, ko je bilo s petka na soboto
obilno sneženje, je bilo predvideno asfaltiranje krožišča in potem
namestitev montažnih otokov, ki
bi dali krožišču končno obliko. Na
žalost je prišlo do zmrzali, tako da
moramo čakati na pomlad, da se zemlja otopli in položimo še zgornjo
plast asfalta. To velja tako za vozišče
kot za pešpoti in kolesarske steze,
ki so urejene, vendar brez zadnjega
nanosa finega asfalta.
Ali lahko v letošnjem letu pričakujemo pričetek gradnje južne
dovozne ceste v industrijsko cono
na Trati?
Več kot leto dni smo se trudili za
nakup manjkajočega zemljišča in na
koncu uspeli priti do rešitve, ki je bila
ugodna tako za nas kot za lastnika
manjkajočega zemljišča. Trenutno je
projektiranje v zaključni fazi. Projekt
mora potrditi še strokovna služba
Direkcije Republike Slovenije za
ceste, potem bomo šli v razpis za
izbiro izvajalca in upam, da bomo
v čim krajšem času začeli z gradnjo.
Februar 2013
Vzporedno moramo urediti še zemljiškoknjižna razmerja, ker formalno še nismo lastniki vseh zemljišč.
Kot optimist sem prepričan, da bo
cesta narejena v čim krajšem času.
Dovozna cesta bo v industrijsko
cono prihajala z Ljubljanske ceste.
Na tem mestu bomo na začetku
uredili montažno krožišče, kasneje
pa računamo na trajnejšo rešitev.
Upam, da bo cesta do konca leta
že pripravljena za promet.
Medtem ko se počasi z manjšimi
in večjimi zapleti odvijajo dela na
poljanski obvoznici, nas zanima,
kako tečejo postopki oz. kje se
nahajamo pri selški oz. severni
obvoznici.
izdali Pasijonske doneske. Tako kot
vsa leta doslej se bomo tudi letos
potrudili s pasijonskimi dogodki
vzdrževati pasijonskega duha in
V povezavi s severno obvoznico
smo idejno rešili potek oz. priključevanje ceste skozi Binkelj proti
Križni gori, tako da trenutno teče
postopek potrjevanja projektnih
pogojev, nato pa sledi iskanje oz.
izdelava idejnega projekta.
se pripravljati na Škofjeloški pasijon, ki bo leta 2015. V teku je tudi
promocija pasijonske procesije.
Klavdija Škrbo Karabegović
OBVESTILO
V času pred veliko nočjo se zaradi
vzdrževanja pasijonske kondicije
vrstijo številni dogodki. Kakšne
zanimivosti lahko pričakujemo
letos?
28. februarja bo v Sokolskem domu
odprtje ene vidnejših razstav, in
sicer pokojnega Jožeta Tisnikarja
na temo križevega pota. Poleg
tega bomo organizirali srečanje
slovenskih pasijonskih mest in
Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka objavljen
JAVNI RAZPIS
za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka v letu 2013
(kontakt: Irena Studen, 04/ 51 12 313 in Majda Luznar, 04/51 12 702)
Vsebina dodatnega javnega razpisa in razpisna
dokumentacija sta na voljo na spletni strani škofjeloške občine www.
skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi, v pisarni vložišča – glavne pisarne Občine Škofja Loka v pritličju, Mestni trg 15, Škofja Loka.
9
Februar 2013
Tehnični pravilnik vključuje tudi vizualno
kontrolo nad odpadki
Tehnični pravilnik za ravnanje s komunalnimi odpadki je bil javno razgrnjen od 21. decembra 2012 do 21. januarja
letošnjega leta. Omenjeni pravilnik nam prinaša kar nekaj sprememb na področju ravnanja z odpadki.
Podlaga za sprejem tehničnega
pravilnika je odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki, ki ga je občinski svet sprejel v juniju lanskega
leta. Na podlagi tega odloka je bila
dolžnost izvajalca javne službe za
zbiranje odpadkov, da pripravi
predlog tehničnega pravilnika.
Odlok določa pravila ravnanja,
medtem ko je tehnični pravilnik
bolj konkreten akt.
»Največja novost je zlasti ta, da
želimo uvesti dodaten zabojnik
za zbiranje embalaže. To pomeni
zbiranje plastične in kovinske embalaže od vrat do vrat. V nadaljevanju pravilnik omogoča, da bi na
podoben način lahko zbirali tudi
papir. Razlog za to je pravzaprav
v spremembi generalnega razumevanja odpadkov, ne na nivoju
občine, ampak na ravni države,
pa tudi Evropske unije, ki pravi, da
ni vse, kar zavržemo, odpadek, ki
ga je treba odložiti, ampak imajo
določeni odpadki lahko v procesu uporabno vrednost. Takšni
odpadki so vsekakor embalaža,
papir, steklo. Tovrstne odpadke
je namreč možno predelati in jih
ponovno uporabiti. Hierarhija ravnanja z odpadki je pač takšna, da
je odlaganje zadnja in seveda tudi
najdražja možnost ravnanja z odpadki,« je pojasnila vodja oddelka
za okolje in prostor na škofjeloški
občini Tatjana Bernik.
Tehnični pravilnik prinaša novosti tudi na področju velikosti
zabojnikov. Pravilnik pravzaprav
postavlja minimalne standarde,
ki jih je treba zagotavljati, istočasno pa omogoča prehajanje oz.
spremembo – v kolikor bo eno
gospodinjstvo ugotovilo, da je
njen zabojnik prevelik, bo možen
tudi prehod na manjšega. »S tem,
ko spreminjamo volumne, spreminjamo frekvenco odvozov odpadkov. Pravzaprav želimo preko
racionalizacije uporabnike pripeljati do tega, da bo v gospodinjstvu
nastajalo čim manj odpadkov oz.
se bo pravilno ravnalo s tistimi,
ki bodo kljub vsemu nastali,« je
dodala Bernikova.
Zaradi specifičnosti prostora in lokacije tehnični pravilnik
omogoča za staro mestno jedro
nekoliko drugačen režim ravnanja.
Tako ima lahko več stanovalcev
skupaj en zabojnik itd. Pravilnik
še vedno dopušča ekološke otoke
oz. po novem zbiralnice, vendar jih
v prihodnosti, (odvisno od tega,
kako bo proces zbiranja odpadne
embalaže in papirja potekal, kot
pojasnjujejo na občini) morda ne
bo toliko potrebnih.
Pravilnik vključuje tudi člen vi-
Izvajalec javne službe bo imel pooblastilo pregledovanja vsebine
vašega zabojnika.
zualne kontrole, kar pomeni, da bo
izvajalec javne službe imel pooblastilo pregledovanja vsebine zabojnika. V prvi fazi je predvideno, da
bo kršitelje opozoril, jih skušal z
mehkejšim pristopom opozoriti na
nepravilno ravnanje in jih seznaniti, kako ravnati pravilno. »Če bodo
dejanja kršitve ponavljajoča, bo o
kršitvah obvestil mestno redarstvo oz. prekrškovni organ, ki bo
v povezavi s tem ukrepal in izrekel
globe kršiteljem. Upamo, da glob
ne bo veliko, vendar menimo, da je
ta inštrument potreben,« je še eno
10
spremembo opisala Bernikova.
Slab odziv javnosti
Predlog tehničnega pravilnika je
bil javno razgrnjen mesec dni. Na
podlagi prejetih pripomb v javni
razgrnitvi ter pripomb občinskega
sveta in občinske uprave bo izdelan predlog za drugo obravnavo
na občinskem svetu. Točko bodo
obravnavali na marčevski sejmi in
v kolikor pride do sprejema, bodo
novosti začele veljati predvidoma
maja.
Sicer so svetniki največji pomislek imeli pri frekvenci odvoza
odpadkov. »Do tega pomisleka
oz. problema se v tem trenutku
še nismo opredelili. Preverili smo
tako pri izvajalcu kot direktno pri
občinski upravi v Železnikih, kjer
so že uvedli to spremembo in jim
volumni in frekvence konkretno v
praksi ne povzročajo težav. Kar se
tiče odziva javnosti na pravilnik,
moram povedati, da je bil ta skoraj ničen. Vsi pomisleki, ki so bili
izraženi na občinskem svetu in na
odborih, ki so ta pravilnik obravnavali, se štejejo kot pripombe in
bodo obravnavani v nadaljnjem
procesu. Seveda je treba k temu
zdaj priključiti še finančni del, ki bo
pokazal, kaj v tem smislu pomeni
povečanje volumna in zmanjšanje
frekvence odvoza,« je zaključila
Tatjana Bernik.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
‘Živa’ predstavitev
škofjeloškega območja
Pri učinkoviti promociji škofjeloškega območja zlasti na sejmih in borzah v tujini je veliko situacij, ko informatorjem v stiku
s potencialnimi gosti manjka 'živa' predstavitev območja, ki pove in prepriča veliko bolj kot zgolj besedna razlaga.
S tem namenom so v Turizmu Škofja
Loka, skladno s tiskanim promocijskim materialom, izdelali petminutni
promocijski film o Škofji Loki ter Selški in Poljanski dolini z Žirmi. Film so
opremili z besedilom v slovenskem,
angleškem, nemškem in italijanskem
jeziku. Material za film so zbirali in
snemali vse leto, saj so, kot so dejali,
želeli, da film predstavi tako aktualne
stvari, kot pomembnejše prireditve
preko celega leta. Promocijski film je
na ogled na spletnih straneh Turizma
Škofja Loka in škofjeloške občine, pa
in Historial, Čipkarske dneve v Železnikih, Dan oglarjev na Starem vrhu in
pohod po rapalski meji v Žireh. Glede
na to, da se škofjeloško območje
promovira kot zelena destinacija,
smo omenili športne aktivnosti v
naravi, pri čemer nismo pozabili na
zimske radosti, saj smo navedli tudi
priljubljena in urejena smučišča na
našem območju. Film smo zaključili
s kulinaričnim razvajanjem oziroma
z jedmi tradicionalne kuhinje, ki so
na voljo v prijetnih gostiščih in na
turističnih kmetijah,« je na kratko
tudi na portalu YouTube.
Promocijski film že na začetku
ponudi pogled na tisočletno lepotico ter poudari, da je Škofja Loka
najbolje ohranjeno srednjeveško
mesto v Sloveniji, nato pa povabi
na ogled številnih znamenitosti in
kulturnih spomenikov Škofje Loke
in obeh dolin. »V filmu smo med
drugim predstavili obrti in prikazali,
kje se lahko ogleda in kupi izdelke
domačih rokodelcev. Predstavili smo
slikarstvo na Loškem, izmed prireditev pa izpostavili Škofjeloški pasijon
Sofinanciranje šole
v naravi
Umrl dr. Branko Berčič
17. januarja je v 87. letu starosti umrl častni član Muzejskega
društva Škofja Loka dr. Branko Berčič.
Dr. Berčič je bil med drugim ravnatelj Narodne in univerzitetne
knjižnice v Ljubljani, pobudnik študija bibliotekarstva na Univerzi
v Ljubljani ter zaslužni profesor. Za izjemne uspehe na področju
bibliotekarstva je prejel Čopovo diplomo, leta 2010 pa tudi zlati
red za zasluge za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in
literarne zgodovine, ki jo podelil takratni predsednik Republike
Slovenije dr. Danilo Türk z utemeljitvijo, da je dr. Berčič svoje delo
posvetil zgodovini knjižne kulture in njenemu ohranjanju.
Dr. Berčič je imel izjemno pomembno vlogo v Muzejskem društvu
Škofja Loka. Na njegovo pobudo se pričeli izhajati Loški razgledi, katerih
večletni urednik je bil, od leta 1979 do leta 1993 pa je bil tudi predsednik
društva in ima drugi najdaljši staž predsedovanja. Za častnega člana
Muzejskega društva Škofja Loka je bil imenovan leta 1997.
Dr. Branko Berčič je bil loški občinski odbornik, podpredsednik
škofjeloške občine in podsekretar na republiškem sekretariatu za
prosveto in kulturo.
V svojem znanstvenoraziskovalnem in poklicnem udejstvovanju
se je posvečal slovenski reformaciji in realizmu ter razvoju knjige,
tiskarstva in bibliotekarstva. K. Š. K.
Občina Škofja Loka se je odločila za sofinanciranje
šole v naravi, in sicer bo v ta namen za vsakega šolarja
namenila 50 evrov.
Letna šola v naravi je sofinancirana s strani države, škofjeloška
občina pa se je odločila, da bo
sofinancirala tudi zimsko, kar so
občinski svetniki s sprejetjem
proračunov za leti 2013 in 2014
tudi potrdili.
»Za ta ukrep smo se odločili
zato, ker starši stroške šolanja
vse težje plačujejo. Po drugi
strani so bile osnovne šole
varčne pri svojih materialnih
stroških in privarčevana sredstva vračamo nazaj v dejavnost.
vsebino predstavila vodja Turizma
Škofja Loka Andreja Križnar. V Turizmu Škofja Loka so prav tako pripravili
vsebino in koncept promocijskega
videa. Kot pravijo, so prvi odzivi izredno pozitivni.
»Dobrodošli v kraljestvu neskončnih zgodb,« pravijo na koncu
promocijskega videa, saj škofjeloško območje resnično ponuja
nešteto možnosti uživanja v lepotah in raznolikih zgodbah, ki se
prepletajo z bogato zgodovino.
Klavdija Škrbo Karabegović
Izvedli smo tudi nekatere dodatne izolacije šol, tako da lahko še
naprej pričakujemo zniževanje
stroškov ogrevanja. Glede na to,
da je letna šola v naravi sofinancirana s strani države, zimska pa
ne, smo predlagali prispevek 50
evrov za učenca tudi za slednjo.
S tem lahko omogočimo, da se
zimskega veselja udeležijo vsi
šolarji,« je povedal škofjeloški
župan mag. Miha Ješe.
Klavdija Š. K.
Na Mestnem trgu
oddamo v najem
tri pisarne .
Tel: 041/64 64 92
11
Februar 2013
Gradnja na Kamnitniku
Na območju občinskega lokacijskega načrta (OLN) Kamnitnik II gradnja trenutno poteka na dveh koncih.
Na vzhodnem delu investitor gradi trgovski objekt Spar, na zahodnem, ki je namenjen stanovanjski
gradnji, pa drugi investitor gradi komunalno infrastrukturo.
Območje Kamnitnika nad Plevno
se je začelo urejati s sprejemom
zazidalnega načrta (ZN) Kamnitnik, ki je bil kasneje dopolnjen z
OLN Kamnitnik II. Oba akta urejata območje Kamnitnika med
Partizansko cesto in bencinsko
črpalko OMV.
Trenutno se izvaja gradnja na
dveh delih tega območja, kjer so
lastniki zemljišč izkazali interes za
gradnjo. Tako sta se oblikovali dve
zaključeni celoti: zahodna, kjer se
bo izvajala izključno stanovanjska gradnja, ter vzhodna, kjer se
gradi trgovski objekt. Investitor
na vzhodnem delu je dolžan poskrbeti tudi za vso komunalno
infrastrukturo ter priključek na
Kidričevo cesto.
Investitor v komunalno infrastrukturo na zahodnem, torej
stanovanjskem delu, je Andrej
Karlin, del obveznosti pa po pogodbi mora prevzeti tudi škofjeloška občina.
»Da bi na zahodnem delu zgradili komunalno infrastrukturo in
čim prej aktivirali to območje,
so investitorji in Občina Škofja
Loka podpisali pogodbo o komunalnem opremljanju, s katero se je
občina zavezala, da bo soinvestirala v izgradnjo navezovalne ceste
ter zgradila priključek na Kidričevo
cesto pri trgovini Sint. Navezovalna cesta v tem delu lokacijskega
načrta predstavlja kasnejšo na-
vezavo na severno obvoznico in
možnost povezave med Kidričevo
cesto in severno obvoznico,« je
Andreja Troha, vodja oddelka
za stavbna zemljišča, pojasnila,
kakšne so obveznosti občine na
zahodnem delu.
Gradnja se izvaja že v obeh
delih. Kot pravi Karlin, so z urejanjem komunalne infrastrukture
pričeli decembra lani. Dela kljub
zimskim razmeram potekajo zelo
intenzivno. Tako že delajo kanalizacijo za meteorne in fekalne
vode, hkrati gradijo plinovodno
omrežje, v kratkem bodo na vrsti
elektroenergetsko omrežje ter
optični kabli. Temu bo sledila
podlaga za asfalt. Zaključek del
12
pričakujejo v začetku maja. Andreja Troha je še povedala, da se bo
občina v skladu z obveznostmi iz
pogodbe o opremljanju vključila
v izgradnjo takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Svoje obveznosti
mora občina po pogodbi zaključiti
do konca letošnjega leta.
Na območju, kjer poteka gradnja, je bilo do 25. januarja izdanih šest gradbenih dovoljenj,
od tega pet za objekte, vključno
z gradbenim dovoljenjem za
trgovski objekt. Individualni lastniki, ki so pridobili gradbeno
dovoljenje, bodo začeli z gradnjo
predvidoma takoj, ko bo vreme
to dopuščalo.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
13
Februar 2013
V stiski najprej na Center za socialno delo
Ko se posameznik ali družina znajdeta v materialni ali psihosocialni stiski, naj bi se najprej obrnila na Center za socialno delo (CSD), kjer pridobita vse informacije. CSD tudi odlično sodeluje z ostalimi organizacijami oz. institucijami,
ki nudijo pomoč. Na ta način prosilcem pomagajo bolj pregledno in celostno.
»Ko se človek znajde v socialni
stiski, bodisi psihosocialni ali materialni, naj bi bila prva pot na CSD.
Imamo posebno službo, imenovano prva socialna pomoč, kjer je
strokovna delavka dosegljiva ves
poslovni čas in ne samo v času uradnih ur. V razgovoru s to strokovno
delavko opredelita vrsto težave
in začneta iskati rešitve,« je na
začetku povedala direktorica CSD
Škofja Loka Ivana Košir Erman in
dodala, da pri prvi socialni pomoči
občani pridobijo številne koristne
informacije.
Ko se nekdo znajde v hudi materialni stiski, lahko na CSD-ju zaprosi za denarno socialno pomoč,
seveda če dohodek ne presega
cenzusa, ki je za posameznika 260
evrov, za enega starša z otrokom
466 evrov in za štiričlansko družino 728 evrov na mesec. Denarno
socialno pomoč lahko prejema,
dokler trajajo okoliščine, ki mu
onemogočajo pridobivati sredstva
za minimalno preživetje.
Posameznik ali družina, ki presega omenjeni cenzus, se prav
tako lahko zaradi neugodnih okoliščin (bolezen, naravna nesreča, izredni stroški ogrevanja itd.) znajde
v trenutni materialni stiski. Takrat
lahko zaprosi za izredno denarno
pomoč. Ta se lahko dodeli dvakrat
na leto.
Naslednja možnost je občinska
denarna socialna pomoč. Kot je
pojasnila Košir Ermanova, so že
nekaj let nazaj v sodelovanju z
občino pripravili poseben odlok
o denarnih pomočeh iz sredstev
občinskega proračuna. V skladu
s tem odlokom župan imenuje
posebno komisijo, ki pregleduje
vloge, tehnično podporo pa daje
CSD. »Organizacije, ki na Škofjeloškem pomagamo ljudem v stiski,
zelo intenzivno sodelujemo. Tudi
v tej komisiji so predstavniki Karitasa, Rdečega križa, občine, šol,
CSD-ja. Naš namen je, da ljudje
ne hodijo na različne inštitucije,
ampak da se na enem mestu pogleda socialna slika družine,« je
pojasnila sogovornica. Tudi tu gre
za individualne zgodbe in primere,
od pomoči pri naravnih nesrečah
do plačila položnic, da ne pride na
primer do izklopa elektrike itd.
Ko zgoraj naštete oblike pomoči ne zadostujejo, nastopita
še humanitarni organizaciji Rdeči
križ in Karitas. »Posameznike, ki
se trenutno znajdejo v tako hudi
stiski, da potrebujejo prehrambne
pakete in oblačila, usmerjamo na
Rdeči križ in Karitas. Že leta in leta
je glavni vstop za prehrambne
pakete ali vplačila napotnica našega centra, seveda pa nobena
od teh organizacij ne bi odbila
posameznika, ki ne bi imel te napotnice in bi nujno potreboval
pomoč. Lani smo izdali 203 napotnice za prehrambne pakete. Tako
s škofjeloškim Rdečim križem kot
Karitasom odlično sodelujemo in
imamo pregled, da ne bi prihajalo
do kakih anomalij,« je še povedala
Košir Ermanova.
Na Rdečem križu in Karitasu so
prav tako pohvalili medsebojno
sodelovanje. Sekretarka območnega združenja Rdečega križa
Škofja Loka Fani Mikš je dejala,
da poleg prehrambnih paketov
izdajajo tudi oblačila, pohištvo,
posodo … Po potrebi iščejo gospodinjske aparate itd. Občasno
plačajo kako položnico ter zbirajo
sredstva za osebe, ki so utrpele
škodo v naravnih nesrečah, ali za
družine, ki imajo bolne otroke oz.
so se znašle v socialnih stiskah …
Številni se razveselijo letovanj za
otroke iz socialno šibkejših družin, organizirajo pa tudi letovanja za družine in starejše, tabore
za vse otroke itd. Ko gre za večje
akcije zbiranja, se povežejo na
nacionalnem nivoju ter s skupnimi
močmi poskušajo pridobiti čim
več pomoči.
»Na Karitasu ne nudimo pomoči samo v materialni obliki, ampak
ljudem v stiski skušamo pomagati
tudi preko pogovora, svetovanja.
Velikokrat je prva oblika pomoči že
to, da človeku, ki je v stiski, nekdo
prisluhne, ga posluša, potolaži in
mu skuša vliti upanje,« je povedal
tajnik škofjeloškega Karitasa Milan
Mur. Tudi oni pomagajo z zbiranjem in razdeljevanjem hrane,
oblačil, opreme, zdravstvenih pripomočkov, plačujejo položnice,
obiskujejo starejše in bolne …
Poleg tega organizirajo številne
odmevnejše akcije, kot so zbira-
Po prvo socialno pomoč na Center za socialno delo Škofja Loka lahko
pridete kadarkoli v poslovnem času, ne samo v času uradnih ur.
nje šolskih potrebščin in nakup
delovnih zvezkov, letovanje otrok
in družin, sodelovanje z Rotary
klubom itd.
Omeniti velja še eno obliko pomoči, in sicer dobrodelne akcije,
ki jih organizirajo različne dobrodelne ustanove. Tudi slednje se
pogosto povezujejo s CSD-jem,
Rdečim križem in Karitasom.
Pogosta sta materialna in psihosocialna stiska povezani, zato
je izredno pomembna tudi psihosocialna pomoč. »Opažamo
naslednje: tudi če je na začetku
prisotna samo materialna stiska,
v nadaljevanju pogosto pride
znotraj družine do napetosti, do
raznih patologij, zaznavamo več
nasilja in alkoholizma … Pomoč
nudimo v obliki svetovanja, skupaj
iščemo poti iz trenutne situacije,
dajemo oporo. Tudi če potrebujejo
samo psihosocialno pomoč (težave v družini na odnosnem nivoju,
vzgojne težave, partnerske teža-
14
ve), se posameznik lahko obrne
na center,« je Ivana Košir Erman
predstavila še en pomemben vidik
pomoči.
Na CSD-ju so opazili, da se število prosilcev pomoči ne povečuje
toliko, temveč da se je socialna
stiska ljudi, ki so že v sistemu pomoči, zelo poglobila. Tisti, ki se že
nahajajo pod pragom revščine, so
torej zdrsnili še bolj proti dnu. Na
Karitasu pa so že pred časom dejali, da se je pojavil nov profil prosilcev, in sicer samski upokojenci ter
urejene mlade družine, v katerih
so čez noč ostali brez služb. Zaradi
splošne gospodarske krize je tudi
stigma tistih, ki pridejo po pomoč,
manjša, kot je bila pred petimi leti.
Še vedno pa marsikdo težko odpre
vrata CSD-ju. Številne med njimi
odžene tudi sprememba socialne
zakonodaje oz. dolžnost vračanja
denarno socialnih pomoči, ki zadane potomce.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
Petnajst ali trideset minut?
S spremembo parkirnega režima so pred Vrtcem Škofja Loka uvedli modre cone, ki omogočajo brezplačno kratkotrajno parkiranje z omejitvijo petnajst minut. Starši in uprava vrtca menijo, da je ta čas prekratek.
Občinski svetnik Tomaž Paulus
(SLS) je že na decembrski seji občinskega sveta podal pobudo za
podaljšanje omejitve s petnajst
na trideset minut. Pred januarsko sejo je prosil za mnenje svet
staršev ter upravo Vrtca Škofja
Loka. Točka tudi tokrat ni bila
uvrščena na dnevni red seje, a je
župan mag. Miha Ješe dejal, da
si bodo zadevo podrobneje pogledali na terenu in da bo urejena
zelo hitro, če bo potrebna samo
časovna prilagoditev. V kolikor
pa bo pred določenimi enotami
treba zagotoviti več parkirnih
mest, bo mnenje moral podati
še odbor za cestno infrastrukturo
in prometno varnost, tako da bi
občinski svet o spremembah odločal predvidoma na aprilski seji.
Župan je še dejal, da do dokončne
odločitve starši ne bodo sankcionirani za časovne prekoračitve,
morajo pa zagotoviti red zaradi
tistih, ki tam puščajo svoje avtomobile preko celega dopoldneva.
Prav tako velja opozoriti, da je
treba v avtomobilih pravilno nastaviti ure. Do zaključka redakcije
še ni bilo znano, ali, kdaj in kako
se bo pred vrtci spreminjal režim
parkiranja.
Predsednik sveta staršev
Vrtca Škofja Loka Davor Tavčar
je med drugim zapisal: »Omejitev
je trenutno omejena na petnajst
minut, kar je absolutno premalo,
zato menimo, da je bila postavljena ad hoc in ne na osnovi
resne analize. Bojimo se, da je
v osnovi namenjena predvsem
polnjenju občinskega proračuna,
ne pa omogočanju večje pretočnosti parkirišča v času prometnih konic. Problem vidimo
predvsem starši otrok prvega
starostnega razreda, saj se nam
dostikrat zgodi, da otroka ne
moremo oddati 'na hitro', kot bi
ga radi, temveč se zadeve zakomplicirajo … Nekateri starši morajo
oddati več kot le enega otroka, s
čimer se nujno podaljša tudi čas,
potreben za izvedbo celotnega
postopka, saj sta lahko otroka
v med sabo precej oddaljenih
oddelkih, nenazadnje je lahko
en otrok v Najdihojci, drug pa v
Bibi … Ko starši oddamo otroka,
vedno takoj zapustimo parkirišče, saj se nam običajno mudi
naprej v službo, zato ne vidimo
smisla v časovnem omejevanju
oz. vzpostavitvi t. i. modre parkirne cone … Če pa omejitev že
mora biti, želimo, da se nastavi
tako trajanje, ki nas ne bo vodilo
v prekršek.«
Mnenju, da je treba prisluhniti
staršem, ki pravijo, da so zaradi
ukrepa pod stresom in to neposredno prenašajo na otroka, se
je pridružila tudi uprava Vrtca
Škofja Loka, katerega ravnateljica
Janja Bogataj je zapisala: »S strani vrtca in stroke je prav, da starši
zjutraj ne hitijo in da z otrokom
vzpostavijo primerno komunikacijo, ki temelji na medsebojnemu
zaupanju, spoštovanju in do-
15
govarjanju. Če otrok dan začne
prijetno, z občutkom varnosti,
se bo hitreje in bolje učil in bo
hitreje vzpostavil socialni stik z
vsemi udeleženci. V nasprotnem
primeru bo situacija popolnoma
drugačna. Podobno je ob odhodih otrok domov. V tem času
se nekateri otroci še prebujajo
ali malicajo, nekateri opravljajo
potrebo na stranišču ali pa so
globoko v igri. Zelo neživljenjsko
in neetično je, da jih morajo pri
teh opravilih starši priganjati, da
ne bodo plačali kazni. Otrokom
zelo veliko pomeni, da se starši
vsaj nekaj trenutkov zadržijo v
vrtcu, z veseljem jim pokažejo,
kaj so tisti dan ustvarjali, s kom so
prijateljevali ali pa starše seznanijo z novimi dosežki. Pri tem je
zelo pomembno, da so opaženi,
saj se tako gradi pozitivna samopodoba in samozavest otroka.«
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
Črpanje evropskih sredstev
še vedno izvedljivo
Direkcija RS za ceste je v začetku decembra izmed šestih prispelih ponudb za izvajalca druge in tretje faze poljanske
obvoznice izbrala najcenejšega ponudnika, drugi ponudnik pa je na odločitev naročnika vložil
zahtevek za revizijo.
Naj spomnimo: po dolgotrajnih
zapletih s podjetjem Primorje je
Direkcija RS za ceste avgusta 2012
objavila razpis za dela na drugi in
tretji fazi obvoznice, ki zajemata
izgradnjo predora in dela do križišča v Zmincu. Do roka je prišlo šest
ponudb, najugodnejšo je pripravila
Gorenjska gradbena družba, d. d.,
s partnerjema, in sicer v vrednosti
dobrih 23 milijonov evrov. Ponudnik CVP inženiring, gradbeništvo
in storitve, d. o. o., ki je nastopil
kot partner italijanskega podjetja
Collini Lavori, pa je 18. decembra
zoper odločitev naročnika o oddaji
javnega naročila vložil zahtevek
za revizijo. Kot so nam pojasnili na
Direkciji RS za ceste, so pripravili
odgovor na zahtevek za revizijo
in bodo vso dokumentacijo posredovali v presojo Državni revizijski
komisiji. Kdaj od slednje pričakujejo
odgovor, nam niso povedali. So
pa zato glede črpanja evropskih
sredstev dejali: »Črpanje evropskih
sredstev je zaenkrat še vedno realno izvedljivo.«
Prva faza
Od pomladnih mesecev pa vse do
oktobra 2012 so dela na poljanski obvoznici popolnoma zastala.
Potem ko je škofjeloška upravna
enota izdala novo gradbeno dovoljenje, je izvajalec ponovno pričel
z deli. Na prvi fazi obvoznice, od
Ljubljanske ceste do predora, so
bila tako od oktobra do konca
leta 2012 izvedena naslednja dela:
izvedba deviacije 1-3 v območju
podhoda 3-4 na Suhi, regulacija
vodotoka Sušica in urejanje brežin
struge reke Sore, zaščita sider na
Revizija postopka javnega razpisa za izgradnjo predora in
križišča je za nekaj časa umaknila začetek del.
mostu čez Soro ter dokončanje
dveh opornih zidov, izvedba nasipa trase ceste v dolžini 80 metrov in odstranitev deponiranega
materiala v območju krožnega
križišča pred vstopom v predor.
Za drugo podetapo prve faze
obvoznice, ki obsega traso od
Sreda, 6. 2. od 12.30 do 15.30
Poljudno-znanstvena prireditev –
JESENKOVO POPOLDNE V ŠKOFJI LOKI
Občina Škofja Loka in Biotehniška fakulteta
Ponedeljek, 11.2. ob 19. uri
Slovesnost ob stopetdeseti obletnici
prve Prešernove proslave na Slovenskem
Župnijski zavod sv. Jurija iz Stare Loke in Občina
Škofja Loka
Torek, 12.2. ob 18. uri
PUSTNI KONCERT
Glasbene šole Škofja Loka
Sreda, 13.2. ob 19.30
Kristalni abonma
Ansambel za staro glasbo
‘’Compagnia Cinnquecento’’ (Freising)
Sokolski dom Škofja Loka
16
Ljubljanske ceste do križišča na
Suhi v dolžini 400 metrov, vključno
s podvozom 3-1, protihrupnimi
ograjami, javno razsvetljavo ter
ostalo komunalno in prometno
opremo, pa bo uporabno dovoljenje pridobljeno v roku enega
do dveh mesecev. Klavdija Š. K.
Sobota, 23.2. ob 10. uri
Otroški abonma
Plesno-gledališka predstava
KLOVNESA RAZGRAJA, Eva Škofic Maurer
Sokolski dom Škofja Loka
Sobota, 23.2. ob 18. uri
Proslava ob Slovenskem kulturnem
prazniku in Dnevu žena
Društvo upokojencev Škofja Loka
Četrtek, 28.2.
DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2013
- 19.00 - Odprtje razstave Jožeta Tisnikarja
- Srečanje slovenskih pasijonskih mest
- Predstavitev Pasijonskih dnevov
Občina Škofja Loka in Skupina za Pasijon
Februar 2013
Adaptacija Name za potrebe
knjižnice v teku
V drugi polovici januarja je izvajalec pričel z adaptacijo drugega nadstropja Name za potrebe mladinskega oddelka
škofjeloške knjižnice. Selitev je predvidena sredi marca.
Nakup dobrih 800 kvadratnih metrov pokritih površin in približno
330 kvadratnih metrov terase je
škofjeloško občino stal 580 tisoč
evrov. Skupni stroški adaptacije
bodo znašali še 35 tisoč evrov,
za opremo vrhunske kvalitete,
kot pravi škofjeloški župan mag.
Miha Ješe, pa bo treba odšteti 40
tisoč evrov.
»Približno leto dni smo iskali
primerno lokacijo za mladinski
oddelek knjižnice, saj vemo, da
se Knjižnica Ivana Tavčarja bori
s hudo prostorsko stisko. Prostor
na Nami se je izkazal za odlično
rešitev, saj se nahaja praktično
v središču mesta, niso potrebna
velika vlaganja, nosilnost je primerna za mladinski oddelek in
tudi glede cene lahko rečemo,
da je bila to za občino ugodna
naložba. Z obnovljenim vhodom
osrednje enote knjižnice in s selitvijo mladinskega oddelka na
Namo pričakujemo, da bodo naši
občani še bolj zadovoljni in da se
bo povečal že tako dober obisk
knjižnice,« je še dejal župan.
Direktor Knjižnice Ivana Tavčarja mag. Matjaž Eržen je poudaril,
da bo mladinski oddelek prilagojen mladim bralcem, torej bodo
police za najmlajše visoke toliko,
da bodo lahko otroci sami dosegli knjige in slikanice, za nekoliko
starejše pa bodo višje.
Za začetek bo obnovljenih 230
kvadratnih metrov površin, mladinski oddelek pa bo imel tudi prostor za prireditve in ure pravljic z
manjšim odrom; omenjeni prostor
se bo po potrebi lahko tudi razširil.
S selitvijo mladinskega oddelka
na Namo bodo v osrednji enoti na
Šolski ulici pridobili nekaj kvadra-
Adaptacija Name – slika iz projekta Biroja Ravnikar Potokar
tnih metrov. Tako bodo v pritličju
dva prostora, ki ju uporabljajo za
opremljanje gradiva, nakup ipd.,
preselili v prvo nadstropje, spodaj
pa bo končno svoje mesto našla
čitalnica za revije in referenčno
gradivo, ki se ne izposoja. Posebno
mesto bo dobila domoznanska
zbirka, prav tako pa nameravajo
čim več gradiva, ki se trenutno
nahaja v skladišču, ponovno postaviti na knjižne police, da bo bolj
dostopno bralcem.
Klavdija Škrbo Karabegović
Informacije in prijave:
Kidričeva cesta 1a
T: 04 517 06 00
M: 051 427 827
Izmenjajta svoji zaobljubi v srednjeveškem mestu
Srednjeveška poroka
Grajska poroka
Mestna poroka
Poroka na mestnem vrtu
17
Februar 2013
Avtobiografske zgodbe ‘pumovcev
brez loškega PUM-a’
Ob koncu preteklega leta je v okviru programa 'Za pumovce brez loškega PUM-a', ki ga s sofinanciranjem škofjeloške
občine izvaja zasebni zavod Familija, izšla zbirka avtobiografskih zgodb, imenovanih Prtljaga preteklosti.
Že retro naslovnica obljublja
tisto, kar je 'zapakirano' v zbirki ali kot napoveduje opis na
platnicah. V prvem kovčku oz.
poglavju Preprosto osebno se
skrivajo zapisi, ki kronološko
zaobjemajo širše življenjsko obdobje mladih, v Zvezdnih utrinkih se bleščijo njihovi prelomni
dogodki, Druga perspektiva pa
ponuja pogled z gledišča tistih,
ki soustvarjajo program z mladimi. Štiriintrideset pretresljivih
zgodb je nastalo v okviru literarno-terapevtskih (tedenskih)
skupinskih srečanj.
Idejna vodja Martina Guzelj
je povedala, da so želeli s projektom preseči miselnost mladih, ki
imajo negativno izkušnjo opustitve šolanja oz. travmatičnih in
večjih stresnih dogodkov. Le-ti
razmišljajo na način: »Samo, da
naredim šolo in grem delat!« in
si niti ne drznejo pomisliti, da bi
se lahko lotili mature ter si odprli
pot do fakultete. Pri večini namreč
opaža izjemne, velikokrat celo
nadpovprečne sposobnosti, v
katere zaradi številnih padcev
v preteklosti ne zaupajo. Ko biti
pisec preko projektnega dela postane realnost, je misel postati
študent bolj uresničljiva in predmet sanj, iz katerih se rodi vizija
za perspektivnejšo prihodnost. Po
drugi strani pa so zaradi specifičnosti populacije želeli z zgodbami
nagovoriti predvsem starše.
Kar se Guzeljevi zdi najbolj
alarmantno, je to, da jih mladostniki sicer imajo, a glede tega,
kakšni so njihovi medsebojni
odnosi, pravi, da lahko za opis
njihovega stanja brez pretiravanja uporabi izraz sirote. »Številni
nimajo s starši popolnoma nobenih stikov, med njimi so desetletja stare zamere in največkrat
so zaradi odhoda od doma, ki
ga ponavadi zapustijo zaradi
nevzdržnih razmer, tako rekoč
brezdomci. Odvisni so od dobre
volje prijateljev, ki jih v kriznih
razmerah vzamejo pod streho,«
je dodala Guzeljeva.
Vzporedno z delom v skupini
so tako potekala številna individualna srečanja predvsem s tistimi
starši, s katerimi so mladostniki
popolnoma prekinili stike. Marsikje so se premaknili naprej, saj
so s Familijo kot veznim členom
lahko premostili tisto, kar je bila še
do pred kratkim nepremostljiva
ovira. Z nekaterimi, predvsem z
dvema mladostnikoma, ki 'bivakirata' po raznih začasnih bivališčih,
pa so trenutno na mrtvi točki. V
takih primerih lahko samo čakajo, da jih ponovno poiščeta,
ko bo stiska postala popolnoma
brezizhodna.
Kdor se želi pridružiti programu
'Za pumovce brez loškega PUM-a'
ali dobiti brezplačen izvod zbirke,
naj pokliče na telefonsko številko
040/379 983. Projekt 'Avtobiografsko' pa bo, kot kažejo načrti in
ustvarjalni zagon Familije, postal
Naslovnica knjige Prtljaga preteklosti, v kateri se nahaja
štiriintrideset pretresljivih avtobiografskih zgodb.
stalnica. Tako da lahko ob koncu
letošnjega leta pričakujemo zbirko zgodb, pri katerih se bodo od
18
prtljage preteklosti premaknili k
viziji prihodnosti.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
19
Februar 2013
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Zemeljski plaz pod vrtcem Sovodenj grozi
Lanske oktobrske poplave bodo pomnili tudi na Sovodnju, saj se je takrat sprožil zemeljski plaz pod njihovim vrtcem.
Zaradi obilice dežja, ki smo mu bili priča še v naslednjih mesecih, se plaz ni umiril, zato so različni strokovnjaki, tudi
geodeti, redno spremljali premike tal med objektoma osnovne šole in vrtca Sovodenj.
Župan Milan Čadež pojasnjuje, da
bodo za varnost otrok naredili vse,
kar je v njihovi moči: »Premiki so
se, žal, pričeli postopoma večati,
zato je bilo že v prvi fazi sanacije
pod šolskim parkiriščem vgrajenih dvajset jeklenih traverz. Ker
ta ukrep premikov zemlje ni zau-
stavil, smo jih naknadno vgradili
še štirideset. V tem času je bilo odpeljane več kot 950 kubičnih metrov zemljine. Za določitev trajne
sanacije plazu so bile narejene tri
vrtine, s katerimi se bo ugotovilo
način plazenja, sestavo tal, izvedle
se bodo tudi preiskave, na osnovi
katerih bodo strokovnjaki določili
trajne sanacijske ukrepe.«
Nujni intervencijski ukrepi in
preiskave tal so bili vseskozi pod
strokovnim nadzorom, do sedaj
pa so zanje odšteli 39.000 evrov.
Stroški za trajnejšo sanacijo se
ocenjujejo na 200.000 evrov.
Na pobudo župana Milana Čadeža je bil organiziran sestanek s
starši otrok, ki obiskujejo osnovno
šolo oziroma vrtec na Sovodnju.
Starše in učitelje je predvsem
zanimalo, ali je vrtec varen. Ob
napovedi večjih količin dežja ga
bo po vsej verjetnosti treba izseliti.
V znamenju smešnih
umorov
Naj harmonikarica
Anja Koračin
Zadnjo soboto v januarju so na gledaliških deskah
Kulturnega društva Sovodenj padala trupla kot
po tekočem traku.
Anja Koračin je s svojo harmoniko razveseljevala že na
mnogih prireditvah v Poljanski dolini. Malokdo ve, da je
resno dekle, ki takrat, ko raztegne meh, primora poslušalce, da ji brez diha prisluhnejo, za svoje glasbeno delo
prejelo veliko nagrad.
N'č bat teater je namreč tudi z
letošnjo predstavo z naslovom
Vprašaj ostal zvest tradiciji:
dvajseterica, med njimi je bilo
nekaj novincev, je najprej spisala avtorski scenarij, potem so
ga postavili na oder. Glavni pri
predstavi, režiser Lenart Šifrer,
je po premieri povedal, da je njihovo avtorsko delo med uradno
kritiko sicer vzbujalo mešane
občutke, na srečo pa so bili pri
publiki deležni salv smeha, za
kar so se ves čas najbolj trudili.
»Nekoliko sarkastično zgodbo
smo našli dobesedno pred vhodnimi vrati, v sodobnem pokvarjenem svetu, v katerem živimo,
prepletenim z najslabšim:
s prešuštvom,
izsiljevanjem,
poneverbami
in mamili. Vaško
burko smo pomešali s črnim
humorjem. Nihče od vpletenih
v igri nima čiste vesti, vsi so sumljivi in inšpektor Janez Marpelj
to s pridom uporablja v svojo
korist,« je s kratkim povzetkom
dodal piko na i.
Na lanskem tekmovanju harmonikarjev na Rogli so Anjo nagradili s
pohorsko coklo za najbolje izvedeno slovensko ljudsko ali ponarodelo pesem, venček narodnih, koračnico in mazurko. Sredi letošnjega
januarja, ko je pri Avsenikovih v
Begunjah na Gorenjskem potekalo
sedmo mednarodno tekmovanje
harmonik za nagrado Avsenik, pa
Drugi pokal Rupnikove linije
v utrdbi na Golem vrhu
Gostilni Jager in Na Vidmu sta
v sodelovanju z občino Gorenja
vas-Poljane zadnjo januarsko
soboto organizirali finale v
balinanju z lesenimi kroglami
za drugi pokal Rupnikove linije.
Prvo mesto sta si v trdem
boju priborila tekmovalca ekipe
HD Jesenice, drugi so bili člani
Chinksov, tretji pa Zminčani.
»Že dobro leto je, ko smo se
usedli skupaj, da pokramljamo
o tem, s kakšnimi vsebinami bi
lahko privabili obiskovalce in
občudovalce utrdb Rupnikove
linije. Zavedali smo se, da takšnih
utrdbenih biserov ni najti nikjer
Nekaj poudarkov iz
občinskih beležk
*Rudnik Žirovski vrh v lanskem
letu občini Gorenja vas-Poljane ni
poravnal rente za omejeno rabo
prostora, dolgoval pa je tudi del
rente za leto 2011. Tako o renti kot
o nujni sanaciji odlagališča Boršt
so se lani pogovarjali z ministrom
za kmetijstvo in okolje Francem
Bogovičem, ki je obljubil, da bo
država poravnala svoje obveznosti.
Zadnji dan lanskega leta so le dobili
nakazanega del dolga (250.000
je postala absolutna zmagovalka.
To pomeni, da je bila po strokovni
oceni mednarodne žirije, ne glede
na disciplino in kategorijo, ocenjena z največjim številom točk.
»Nagrade sem se zelo razveselila, osrečila me je. Ponosna sem na
ta dosežek, ker je bilo vanj vloženega veliko truda,« je povedala
Anja.
evrov), za kar se je župan Milan
Čadež še posebej zahvalil direktorici rudnika, Hiacinti Klemenčič.
*V občini se veselijo evropskih
sredstev za gorenjevaško obvoznico, ki bo stala okoli pet milijonov evrov. Občina bo prispevala
100.000 evrov. Gradnja se bo pričeli sredi letošnjega leta.
*Obeta se energetska obnova
občinskega doma. V naslednjih
letih bo ta dobil tudi lepšo obliko.
20
drugje po Sloveniji,« so povedali
organizatorji.
Balinanje tako postaja tradicionalno, a to še ni vse. Okoli
bunkerjev Rupnikove linije se
spletajo še nove zgodbe, ki
bodo vabljive za njihove občudovalce in raziskovalce, pa
tudi za povsem običajne turiste.
Februar 2013
‘Puštuci u Lok’
V Sokolskem domu sta si glasba in likovna umetnost spet podali roko. Za prvo so poskrbeli učitelji Glasbene šole
Škofja Loka, za drugo pa škofjeloški umetniki, natančneje puštalski likovni ustvarjalci.
Dvorana je pokala po šivih, na odru
pa so se zvrstili izvrstni glasbeniki.
Za začetek sta občinstvo očarala
trobentač Alojz Kompan ter pianist Uroš Pele, nato sta romanco
pričarala Barbara Jager na violončelu ter Tilen Draksler s pomočjo
klavirskih tipk. Slednjemu sta se
pridružili flavtistka Nija Androjna
in Lilijana Poklukar s klarinetom in
skupaj so nadaljevali v ritmu valčka. Po bučnem aplavzu je nastopil
kitarist Janez Golob, za njim pa še
simpatični Tilen Draksler, sprva v
samostojni klavirski točki, kasneje
pa sta se mu pridružili saksofonistka Špela Kolenc in violinistka
Barja Drnovšek. Ples drevesa sta
orisali flavtistki Barbara Volčič in
Anja Dolinar ob spremljavi klavirja,
po tipkah katerega se je sprehajala
Nena Rion. Z Rossinijevo arijo Isabele iz opere Italijanka v Alžiru je
občinstvo navdušila mezzosopranistka Saška Kolarič. Za konec je
razveselila še glasbena skupina, ki
so jo sestavljali saksofonistka Irena
Svoja umetniška dela so na ogled postavili Tone Mlakar, Simon
Mlakar, Janez Justin, Edi Sever, Tone Kožuh, Marjan Jesenovec,
Janez Rant, Mojca Pintar, Irena Šuštar, Matej Bizovičar, Urban Babnik, Barbara Pintar, Antonija Pečnik, Jana Jocif, Agata Pavlovec in
Avgust Babnik.
Šmid, harmonikar Jernej Hostnik,
kitarist Denis Kokalj, bas kitarist
Janez Hostnik ter Jaka Strajnar
na cajonu. Kakovosten glasbeni
program je bil najbolj primeren
uvod za odprtje razstave, ki jo je
organiziral 'Puštuc' Avgust Babnik, na kratko pa orisala umetnica
Dve risbi, ki sta nastali ob pripravah scenografije za prvi film
v nizu o Kekcu daljnega leta
1957, sta delo znanega slovenskega fotografa, arhitekta in
scenografa Toneta Mlakarja.
Agata Pavlovec. Petnajst članov
Združenja puštalskih ustvarjalcev
se je predstavilo s slikami, fotografijami in kipi. Katja Štucin
Kmalu 38. Pokal Loka
V Škofji Loki se bo od 15. do 17. februarja godilo pomembno športno tekmovanje, ki vsako leto v to srednjeveško
mesto privabi športnike in njihove spremljevalce z vsega sveta. Priprave Pokala Loka so v polnem teku,
čeprav se je letos nekoliko zatikalo.
Spomin na lansko plapolanje 26
zastav evropskih in južnoameriških držav, ko se je na Starem vrhu
merilo kar 229 mladih športnikov,
je za vse ljubitelje smučanja bržkone še vedno živ. Tudi letos so
prijave začele prihajati že zelo
zgodaj, med njimi predstavnikov
iz Velike Britanije, Rusije, Norveške, Argentine, Kazahstana,
Čila, Kosova, Ukrajine in Nove
Zelandije, tako da bo število sodelujočih držav ter udeležencev
podobno kot prejšnja leta. Kar
je bilo letos drugače, je to, da
so imeli organizatorji po besedah Matjaža Hafnerja zaradi
negotovosti okrog Starega vrha
kar nekaj težav pri pripravah: »Za
nas je Stari vrh vadbeni poligon,
tako kot je za ostale v dvoranah
na Trati ali Podnu.« Kljub vsemu
bodo vsi, ki se vsako leto znova
trudijo za uspešno izpeljan Pokal
Tako kot v preteklih letih bo Škofja Loka mlade smučarke in smučarje iz številnih držav gostila tudi v Trinajstici.
Loka, združili moči in ponovno skušali pripraviti zanimivo dogajanje
tako za udeležence kot za gledalce.
Na predvečer otvoritvenega dne
Pokala Loka v četrtek, 14. februarja,
ob 19. uri bo Loški muzej v Galeriji
Ivana Groharja na Mestnem trgu
odprl razstavo z naslovom Bele
21
strmine, ki vabijo – kratka zgodovina smučanja na Loškem.
Tudi letos bodo pod gradom,
ob loškem obzidju, po odprtju
dogodka pripravili paralelni slalom za nacionalne ekipe, ki se
bo začel ob 17.30 uri. Smučarski
pasijon, ki ga bo vodil električni
avto, narejen v Srednji kovinarski šoli Škofja Loka, bo potekal
od cerkve svetega Jakoba do
prizorišča pred stavbo upravne
enote. Naslednja dva dneva bodo
tekmovanja na Starem vrhu, v
soboto pa bo sledila razglasitev
na Mestnem trgu. »Slovenci seveda ciljajo na prva mesta. Tudi
člani loškega Smučarskega kluba
Alpetour bodo v naši reprezentanci. Čas bi že bil, da v ekipni
razvrstitvi premagajo zadnja
leta nepremagljive Avstrijce,« je
optimističen Hafner.
Katja Štucin
Februar 2013
Žirovske novice
piše: Milena Miklavčič
Cvetkariada
26. januarja je v Žireh potekala že
druga Cvetkariada. Članice Klekljarskega društva Cvetke, ki so
raztresene po vsej Sloveniji, so
se zbrale okoli punkeljnov. Lani
so se učile izdelovati rožice, letos
pa so se v devetih urah druženja
posvetile klekljanim avtomobilom.
Marica Albreht, predsednica Cvetk, je ob tem povedala: »V
okviru aprilskih klekljarskih dni
imamo številne prireditve – od
razglasitve rezultatov literarnega
natečaja do slikarske kolonije, ko
udeležencem podeljujemo priznanja in nagrade. Ker želimo, da
damo iz rok najboljše, v ta namen
same naklekljamo čipke.«
Marina Štremfelj je prišla z
Golnika: »Klekljaricam sem že pomagala na različnih prireditvah v
preteklosti. Takšna druženja so mi
všeč, ker nas spodbudijo, da se še
z večjim zanosom posvečamo kle-
kljanju, ki me sicer zelo sprošča.«
Marija Praznik obiskuje klekljarsko sekcijo društva Cvetk v
Medvodah: »Moram reči, da to,
kar počnemo danes, v bistvu ni
Cvetkariada, ampak 'Avtomobilčkariada'. Ko sem šla v pokoj, sem
izvedela za žirovske Cvetke. In če
po pravici povem, ne vem, kaj bi
danes brez njih!«
Marta Erznožnik je rekla:
»Večina klekljaric tokrat izdeluje
izjemno lepe modele starih avtomobilov. Ti bodo razveseljevali
obiskovalce in tiste, ki so jim naše
stvaritve všeč.«
Zlatka Tomažič pa je dodala:
»Veseli me, da vrhunski strokovnjaki ocenjujejo žirovsko klekljanje kot umetnost, ki ji v širšem
slovenskem prostoru ni para. Žal
se najdejo tudi taki, ki bi naše delo
radi izničili, češ da delamo nekakšne tapiserije.«
Letošnji vseslovenski klekljarski festival v Žireh, ki sledi čez
nekaj mesecev, bo potekal med
26. aprilom in 2. majem. Vsebinsko bo še bogatejši kot lani, saj
so k sodelovanju povabili številna društva, ki gojijo ljubezen
do starodobnikov. Slednji bodo
zlata nit tokratnega klekljarskega
festivala.
Obeta se raznoliko in z investicijami bogato leto
Na januarsko soboto, ko so po
Žireh menjali cestne svetilke, je
bil župan Janez Žakelj ravno
dežuren za varovanje svojega
naraščaja. Kljub temu si je vzel
čas in si z najmlajšo v naročju
ogledal akcijo, s katero bodo v
prihodnje prepolovili stroške
za javno razsvetljavo. Občani,
ki so hodili mimo po opravkih,
so pohvalili zimsko službo, saj
so bili pločniki sproti očiščeni.
Ob tej priložnosti je župan
omenil nekaj najpomembnejših
projektov, ki bodo v prihodnjih mesecih zaposlovali občinsko upravo:
»Najzahtevnejši projekt leta 2013 bo
obnova vodovodnih cevi v starem
delu Žirov, na srečo bo sofinanciran
iz sredstev Evropske unije. Oskrba
z vodo bo kljub temu potekala nemoteno. Predvidena je preureditev
odlagališča v Osojnici. Nadaljujemo
z načrtovanjem medgeneracijskega
centra. Žirovci se bodo razveselili
ureditve kopališča v Pustotniku.
Zamisli o novem centru Žirov dobivajo vedno bolj jasne obrise. Za
obvoznico bo treba narediti poplavno študijo; žal je država včasih
malce gluha, ko jo spomnimo, kaj je
bilo obljubljeno. Optično omrežje
v kraju postaja iz meseca v mesec
večja realnost. V nekaterih ulicah
(Delavska) so napeljave že položene.
Prepričan sem, da se te posodobi-
22
tve veselijo vsi občani. Upamo,
da se bodo letos očistile brežine
Sore, kar bo povečalo poplavno
varnost. O priključitvi k medobčinskem inšpektoratu na Vrhniki
se že pogovarjamo.«
Iščemo raznašalce
Loškega utripa
041 233 350
Februar 2013
Nekaj lahkotnega – za
dobro voljo
Dramska sekcija DPD Svoboda Žiri
je svojo zvesto publiko v letošnji
sezoni presenetila z za spoznanje lahkotnejšo komedijo Zadeva
Jager v priredbi in režiji Nadje
Strajnar Zadnik.
Režiserka je že pred premiero
povedala, da so se morali soočiti z
delno pomladitvijo ekipe, saj so jih
zapustili nekateri izkušeni igralci,
vseeno pa se je ves čas nadejala,
da bo predstava pri publiki doživela uspeh. To se je na premieri
tudi zgodilo. Tisti, ki se na te reči
spoznajo, so predstavo hvalili, občinstvo pa je bilo zadovoljno, ker
Žirovski upokojenci
v novih prostorih
se je lahko dve uri od srca smejalo.
Zapleti in razpleti v igri so bili
bolj kot ne ljubezenske narave,
glavni krivec zanje pa je bil mestni
matičar, ki ga je odlično zaigral
Branko Pečelin. Ženske like, s
katerimi se je bolj ali manj usodno
zapletal, so odigrale Ivica Novak,
Nina Poljanšek in nenadkriljiva
Barbara Burnik. Slednji je bila
vloga pisana na kožo in je v svoji
interpretaciji naravnost blestela.
Tisti, ki so premiero zgrešili, si
večer smeha in dobre volje lahko
privoščijo 9. februarja v dvorani
DPD Svoboda v Žireh.
Občina Žiri se je že lani lotila
adaptacije prostorov pod lekarno v zdravstvenem domu,
ki so samevali dolgih trideset
let, in jih uredila za žirovske
upokojence.
Matija Podobnik, ki je bedel
nad preureditvijo, je povedal, da
je ta obsegala vse, od izgradnje
novega vhoda, celotne izvedbe
strojnih in električnih instalacij, prestavitev sten, umestitve
novih sanitarnih prostorov do
novih stropnih in talnih oblog.
Prostori so že bili tehnično pregledani in predani v uporabo
društvu upokojencev z 1100
uporabniki, investicija pa naj
bi se povrnila v treh letih.
Predsednik društva Anton
Klemenčič je zelo zadovoljen:
»Prostori so zelo lepi, kar kličejo k druženju. Ker smo 'pri
tleh', smo veliko bolj dostopni
za invalide, ki imajo pri nas svoje
sestanke. Moram reči, da sodi-
23
Anton Klemenčič
mo med najbolj 'izkoriščene'
med žirovskimi društvi, saj so
vsi dnevi v tednu zapolnjeni s
številnimi dejavnostmi, kot so
na primer različni tečaji ali srečanja skupin za starejše. Žal nam
je le, ker se z ostalimi najemniki
zdravstvenega doma še zmeraj
nismo mogli dogovoriti o tem,
da bi lahko ob smrti naših članov
izobesili črno zastavo. Upam, da
nam bo uspelo tudi to.«
Februar 2013
Petdeset let Turističnega društva Selca
Lani je minilo petdeset let od ustanovitve Turističnega društva Selca. Jubilej bodo obeležili letos, ker je zbiranje starih
fotografij Selc in okoliških vasi kar dolgotrajno delo: v sklopu letošnjih prireditev bodo namreč organizirali razstavo
starih fotografij ter predstavili razvoj kraja skozi čas.
Nekdanja predsednica TD Selca
Anka Šolar je o začetkih društva
povedala: »Ustanovljeno je bilo
29. maja 1962. Ustanovni člani so
bili: Minka Hafner, Marica Zupanc, Lado Nastran, Matija Šmid,
Jože Veber, Peter Šmid, Bogdan
Peklenk, Franc Dežman, Franc
Benedik in Marjan Kne. Društvo
se je takrat imenovalo Turistično
olepševalno društvo Selca, njegov
namen pa je bil spodbujati vaščane,
da s cvetjem, vrtovi in z urejanjem
hiš in okolice polepšajo videz kraja.
Ocenjevanje rož oziroma urejenosti
okolice v Selcih in okoliških vaseh,
ki spadajo pod krajevno skupnost
Selca, je bila tako ena prvih dejavnosti društva. Nagrade najbolj prizadevnim vaščanom smo slovesno
podelili na občnem zboru. Med
krajani je vsakoletno ocenjevanje
rož in urejenosti naletelo na dober
odziv, tako da se je ohranilo do
današnjih dni. Kot zanimivost lahko
omenim, da so se zavzemali tudi za
urejanje prenočitvenih kapacitet
v Selcih, ker bi na ta način v vas
privabili več turistov. Problem pa
je bil, kje jim nuditi prehrano. Čez
nekaj časa, natančneje leta 1976,
se je takratnim članom društva
porodila ideja, da bi organizirali
etnološko prireditev. Poimenovali
so jo Kosec vabi in je prva štiri leta
potekala na Sv. Mohorju. Ker je
bilo organiziranje take prireditve
na tako oddaljenem kraju logistično dokaj zahteven projekt, so jo
prestavili na precej bolj dostopen
Rovn. Na prireditvi so kosci tekmovali, kdo hitreje pokosi določen del
travnika. Tudi grabljice so pokazale
svojo spretnost in se pomerile v čim
hitrejšem spravilu pokošene trave
na kup. Ocenjevala se je tudi kvaliteta opravljenega dela. Na Rovnu je
prireditev potekala vsako leto, vse
do leta 2006, ko so jo bili prisiljeni
ukiniti, saj s finančnega vidika ni
bila več donosna. Spominjam se,
da smo leta 1982, takrat sem bila
že v odboru turističnega društva,
prvič organizirali maškarado. Namenjena je bila vsem, otrokom
in odraslim. Zbirno mesto je bilo
pred gasilskim domom v Selcih, od
koder je sprevod krenil najprej po
Sevnici, pa potem do Klinca in spet
nazaj. Vsako leto so se donatorji
izkazali in za maškarado darovali
kar precej denarja in praktičnih
nagrad. Z leti je bila udeležba vse
manjša, tako da so se nazadnje
sprevoda udeleževali večinoma le
otroci. Eden večjih in hkrati zahtevnejših projektov je bil organizacija
etnološke razstave, ki smo jo pripravili v Krekovem domu v Selcih.
Skušali smo prikazati, kako je včasih
potekalo življenje v našem kraju
oziroma kakšna orodja in pripomočke so naši predniki uporabljali
pri delu. Krajani so nam z veseljem
posodili predmete, ki so jih hranili
na podstrešjih in v kleteh, tako da
smo pripravili res bogato razstavo,
z ogromno razstavnimi eksponati,
med katerimi jih je nekaj imelo
precejšnjo vrednost. Na odru je
bila tako postavljena kmečka hiša z
izbo, kuhinjo in spalnico, v dvorano
pa smo predstavili skedenj. Zvečer,
na otvoritvi, so fantje zapeli nekaj
Tekmovanje koscev na etnološki prireditvi Kosec vabi
(Foto: Anka Šolar)
starih pesmi, tako da smo ustvarili
čudovito vzdušje in so se obiskovalci še lažje vživeli v preteklost. Z leti
se je nabralo kar nekaj prireditev in
razstav, ki smo jih organizirali sami
ali v sodelovanju z različnimi društvi. Omenila bi Društvo podeželskih žena, s katerim smo pripravili
razstavo ročnih del. Včasih smo
se udeleževali srečanj turističnih
delavcev Gorenjske, ki so potekala
vsako leto v drugem kraju. Zelo
rada se spominjam vsakoletnih
izletov, ki smo jih organizirali za
člane Turističnega društva Selca.
Obiskovali smo razne kraje po Sloveniji in spoznavali njihovo kulturo,
hkrati pa dobivali ideje za še boljše
delovanje domačega turističnega
društva.«
Kakšen je program dela Turističnega društva Selca v današnjem
času, je pojasnil predsednik Tomaž
Habjan: »Kot v vseh petdesetih
letih se Turistično društvo Selca tudi
danes trudi nadaljevati tradicijo in
prispevati h kakovosti življenja v Selški dolini. Še posebno nam je všeč
znano geslo 'Razgibajmo življenje'.
Prav v tem vidim smisel delovanja tega in vseh ostalih društev v
dolini. Če je bilo na začetku delovanja društva veliko pozornosti
namenjene pridobivanju turistov,
prenočitvenih zmogljivosti v Selcih
in ugotavljanju, če je na voljo dovolj
kakovostne gostinske ponudbe, se
po petdesetih letih s tem ne ukvarjamo. Zato naj bi skrbeli posamezniki, ki naj bi v turizmu videli svojo
in skupno prihodnost. Turistično
društvo pa se kljub temu trudi,
da s svojimi prireditvami pritegne
kakšnega 'turista', ki prihaja izven
škofjeloškega okoliša. V ta namen
bomo naslednje leto organizirali 18.
srečanje vasi Selo-Sela, na katerega
pridejo vaščani iz približno 35 vasi.
Ker bo to velik zalogaj, pričakujemo
podporo in pomoč vseh Selčanov.
To bo tudi priložnost, da pokažemo,
kaj se s sodelovanjem da narediti.
Prav tako vsako leto organiziramo
društven izlet. Slovenijo smo prekrižarili po dolgem in počez. Izleti
so poučni, saj vidimo, kako živijo
in delajo drugod, kako izkoriščajo
danosti, ki jim jih nudi okolje, ter
njihove izkušnje uporabimo pri
svojem delu v društvu.«
Katere prireditve organizirate?
Naše turistično leto mine približno
v takem vrstnem redu: že prvi dan
novega leta začnemo z Baklado.
Otroška maškarada je druga po
vrsti. Sledita Oglarski pohod in
Gremo gor, pohod preko štirih
vrhov. Udeležimo se srečanja Sel,
gremo na vsakoletni izlet, opravimo kakšen natečaj ter delavnico
in za konec leta organiziramo Miklavžev pohod na Miklavško goro.
Kako boste praznovali častitljivih
petdeset let delovanja društva?
Za obeležitev petdesete obletnice
društva pripravljamo razstavo starih slik vasi Selca. Ob tej priložnosti
Maškarada (Foto: Anka Šolar)
24
Februar 2013
Štirje ustanovni člani Turističnega društva Selca na slavnostni
prireditvi ob 35-letnici delovanja društva. Z leve proti desni sedijo:
Minka Hafner, Marica Zupanc, Matija Šmid, Lado Nastran.
(Foto: Anka Šolar)
Razglednica, ki jo je izdalo Turistično društvo Selca.
ponovno pozivamo ljudi, naj nas
pokličejo, da njihov arhiv starih
fotografij skeniramo in pripravimo
ogleda vredno razstavo.
Ste tudi sponzorji Otroške folklorne skupine Selca.
Tako je. Pod našim okriljem in sponzorstvom že 31 let deluje Otroška
folklorna skupina Selca, ki ima
vsako leto več malih plesalcev. Skupina gostuje na raznih prireditvah
po Sloveniji in vsako leto nastopajo
v Celovcu. Uspešno se udeležujejo tudi različnih tekmovanj, tako
da smo na 'selško folkloro' lahko
upravičeno ponosni. Mentorica
folklorne skupine Sonja Čenčič
opravlja pomembno delo, saj s tem
ohranja našo kulturno dediščino.
po svojih močeh trudi tudi za olepšanje okolice. Letos smo obnovili
vse obnove potrebne lesene klopi
ob sprehajalnih poteh, urejamo
pohodno pot na Miklavško goro,
kjer smo uredili nekaj zanimivosti
za otroke. Opažamo pa, da kljub
trudu društev, krajevne skupnosti,
občine in mnogih posameznikov
Selca z vidika urejenosti vasi ne
napredujejo tako, kot bi morale. Vaščani sami bi lahko še bolj skrbeli za
skupno dobro in za lično ureditev
Se še vedno se trudite, da bi olepšali vas?
Ker so že pred petdesetimi leti v
ime društva vključili besedo ‚olepševalno’, se Turistično društvo Selca
Turistični center Soriška planina
Soriška planina je majhen in
prijazen smučarski center na
nadmorski višini od 1350 do
1550 metrov. Obsega 25 hektarjev površin in je namenjen
rekreativnim smučarjem in
tekmovalcem. Od Bohinjske
Bistrice je oddaljena slabih
13 kilometrov, od Škofje Loke
40 in od Ljubljane 60 kilometrov. Na smučišču, odličnem za prve zavoje na snegu,
večji del obiskovalcev predstavljajo družine. Smučišče
ima slalomsko, veleslalomsko in smukaško progo, na
samomerilni progi pa lahko
sami ocenite svoje smučarske
ODRASLI
OTROCI
MLADINA,
SENIORJI
20,00
14,00
14,00
Poldnevna
15,00
12,00
13,00
Družinska – dnevna/na osebo
16,00
-
-
Družinska – poldnevna/na osebo
13,00
-
-
URNE VOZOVNICE
2 URI
3 URE
4 URE
Odrasli
12,00
14,00
16,00
Otroci
9,00
11,00
13,00
VRSTA VOZOVNICE
sposobnosti. Smučišče ima tri
vlečnice in sedežnico. Letošnja
novost je nizkovrvna vlečnica za
starše z otroki. V času smučarske
sezone so urejeni tudi tekaška
in sankaška proga ter poligon
za deskarje. Organiziramo sindikalna in šolska tekmovanja.
Uporaba tekaške in sankaške
proge je brezplačna.
V gostinskem lokalu TC-Brunarica, ki je tik ob smučišču, vam
postrežejo s kosili in sezonskimi
enolončnicami, v zimskem času
ponujajo hod-dog, sendviče ali
hladne prigrizke. V gostinskem
lokalu so na voljo tudi sobe za
prenočevanje s 35 ležišči.
vasi. Upam, da jih bomo spodbudili
s svojim zgledom, zato bomo letos,
ko se bo obnovilo znamenje, obnovili še turistični zemljevid.
Želimo si tudi, da se nam pridruži več mladih, ki bi v delovanje
društva vnesli svežo energijo in
ideje. V prihodnost sicer gledamo
z optimizmom, zato vas lepo povabim na našo naslednjo prireditev.
Otroška maškarada bo namreč že
10. februarja ob 14. uri. Maškare,
dobimo se pred gasilskim domom!
Nina Drol
Dnevna
INFORMACIJE:
Turistični center Soriška planina, d. o. o., Selca 86, 4227 Selca
Tel.: 04/5117 835, 04/5117 838, 041/626 393
Faks: 04/5117 839
E-naslov: [email protected]
Vodja smučišča: 041/650 932
Brunarica Soriška planina: 051/615 152
25
Februar 2013
Aktivno preživljanje prostega časa
mladine v naravi
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gosteče je bilo nosilec in izvajalec programa za mlade Aktivno preživljanje prostega časa mladine v naravi, v športnih aktivnostih in ustvarjalnih delavnicah v domačem bivalnem okolju.
Program, ki so ga izvajali v letu
2012, je potekal predvsem na
območju vasi Hosta, Pungert,
Gosteče in Draga. Z omenjenim
projektom so sodelovali na javnem razpisu. Občina Škofja Loka
je tako program sofinancirala iz
naslova programa za mlade/mladinske dejavnosti.
Kot že ime programa pove, je
bil njegov poudarek na aktivnem,
zdravem, športnem in ustvarjalnem preživljanju časa mladih, ki
se danes vse preveč družijo preko
računalnika in pletejo virtualne, ne
pa pristnih vezi. Ravno takšni programi, kot jih izvaja PGD Gosteče,
so zato toliko bolj pomembni, saj
mladi preko njih spoznavajo prave
vrednote, se družijo, ustvarjajo
prijateljske vezi in nenazadnje
gradijo tudi medgeneracijske
odnose. Program je bil kvalitetno
pripravljen, kar potrjuje tudi visoka
udeležba mladih na posameznih
aktivnostih.
»Preko bivanja v naravi smo
otroke in mladino usmerjali v
kvalitetno in zdravo preživljanje
prostega časa, omogočili smo
jim medsebojno druženje. Dali
smo jim možnost poglabljanja
prijateljskih vezi v okolju, v katerem bivajo,« je povedala vodja
projekta pri PGD Gosteče Helena
Platiša.
Zaključek aktivnega in intenzivnega dela omenjenega projekta
je PGD Gosteče pripravilo na nogometnem igrišču na Godešiču,
in sicer prvo nedeljo v oktobru.
Mladim so ponudili nogomet ter
izvajanje različnih športnih iger,
pri katerih je pomembno ekipno
sodelovanje, medsebojno prilagajanje in pogovor. Preko medseboj-
Aktivno in športno tudi ob zaključku projekta Aktivno preživljanje
prostega časa mladine v naravi, v športnih aktivnostih in ustvarjalnih delavnicah v domačem bivalnem okolju
nega sodelovanja so udeleženci
spoznavali pomen sodelovanja
s skupino in pozitivne posledice
pravilnega športnega obnašanja.
Odzvali so se tudi starši, ki so prišli
Vabljeni na ogled
geološke zbirke
Na Gimnaziji Škofja Loka bodo 11. februarja ob 17. uri
širši javnosti predstavili bogato geološko zbirko.
Na dogodek, ki bo podkrepljen z zanimivim
predavanjem ter predstavitvijo in vodenjem
po zbirki, vabijo vse ljubitelje geologije in
zbiratelje mineralov.
»Na Gimnaziji Škofja Loka smo
dolga leta zbirali primerke kamnin, mineralov in fosilov iz domače regije ter širšega slovenskega in evropskega prostora.
Za to so bili zaslužni profesorji
naravoslovnih predmetov, zlasti
biologije in geografije, pa tudi
posamezni dijaki. Veliko bogastvo pomenijo tudi primerki, ki
so dediščina škofjeloške uršulinske šole. Z leti se je nabralo
zelo veliko gradiva. S prenovo
učilnic smo se na šoli odločili
kamninam dati vidno mesto, jih
strokovno razporediti in zbirko
predstaviti širši javnosti,« sta
povedali profesorici Ivica Krek
in Jožica Grohar s škofjeloške
gimnazije.
11. februarja bodo v učilnici
geografije zbirko predstavili
tudi širši javnosti. V geološko dogajanje kraškega podzemlja bo
prisotne s predavanjem povedel
dr. Matija Perne, o zgodovini
nastanka zbirke bo spregovoril
profesor Marjan Luževič, na
koncu pa bo vse zainteresirane po zbirki tematsko popeljal
geograf in ljubiteljski geolog
Viljem Podgoršek, ki je zbirko
tudi uredil.
Klavdija Š. K.
26
aktivno in glasno spodbujat otroke
in mladino pri njihovih gibalnih
podvigih. Za vse je bila to prijetna
in pozitivna izkušnja.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
Preko dvesto dogodkov
Sokolski dom je resnično postal škofjeloški kulturni hram. V letu 2012 se je v njem zvrstilo več kot dvesto dogodkov za
različne starosti, okuse in priložnosti. S takšnim tempom in z nekaj zanimivimi novostmi nadaljujejo tudi v letu 2013.
»Na škofjeloški občini smo izredno
ponosni na tako lepo številko, ki
je tudi najvišja do sedaj. Takšno
število dogodkov kaže na to, da
so občani Sokolski dom sprejeli
za svojega in da je resnično postal kulturni center našega mesta.
Zanj se zaradi finančne ugodnosti
odločajo tudi številna društva, saj
občina vsako leto objavi razpis za
uporabo Sokolskega doma,« je na
začetku povedala vodja programa
za Sokolski dom mag. Andreja
Ravnihar Megušar. Sicer pa so
številni uporabniki pohvalili izboljšano akustiko in opremo.
V Sokolskem domu potekata
dve glavni dejavnosti, in sicer galerijska in glasbena. Občina Škofja
Loka je pri slednji producent treh
abonmajev, ki jih v veliki meri
sofinancira. »Vsi trije abonmaji
so med našimi poslušalci dobro
sprejeti. V ponos nam je kvalitetni otroški abonma, namenjen
otrokom od tretjega leta starosti
dalje. Na ta način se glasbeno
vzgajajo in bodo mogoče kasneje poslušalci drugih abonmajev.
Ravno zaradi dobrega odziva in
povpraševanja smo se odločili,
da v letošnjem letu našo ponudbo nadgradimo s programom
za resnično najmlajše, in sicer za
stare od treh mesecev do treh
let. Program smo pripravili v sodelovanju z gledališčem AEIOU,
prva predstava pa bo že marca,«
je novost in nadgradnjo ponudbe
predstavila sogovornica.
V letošnji sezoni se bodo zvrstili
še trije koncerti v okviru kristalnega abonmaja, posebno mesto
v letu 2013 pa bo imela galerijska
dejavnost. Tako se bodo do junija
zvrstile odmevnejše razstave Toneta Mlakarja, Jožeta Tisnikarja,
Mita Gegiča in Antona Gojmira
Kosa. Junija pa bodo pripravili
mednarodno razstavo, in sicer
bodo gostili umetnike iz češkega
Tabora. Kot je dejala mag. Megušarjeva, pri galerijski dejavnosti
odlično sodelujejo z Združenjem
Priredba baletne predstave za otroke Pepelka, ki je potekala v okviru
otroškega abonmaja 19. januarja v Sokolskem domu.
(Foto: Katarina Krmelj)
umetnikov Škofja Loka.
V poletnih mesecih lanskega
leta so prvič organizirali bralnico,
ki je tako pri najmlajših kot pri
starejših naletela na izredno dober
odziv. Podkrepljeni z dobrimi izkušnjami bodo bralnico na vrtu
Sokolskega doma organizirali tudi
letos in jo vsebinsko obogatili,
27
pri čemer bodo sodelovali s Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka
in Društvom upokojencev Škofja
Loka. Tako tudi v letošnjem letu v
Sokolskem domu lahko pričakujemo vrsto prireditev, saj je kultura
stalna spremljevalka mesta na
sotočju dveh Sor.
Klavdija Škrbo Karabegović
Februar 2013
Smučanje po starem
Konec januarja je bilo na pobočju pod Loškim gradom že štirinajsto mednarodno tekmovanje v smučanju po starem.
Udeležilo se ga je trinajst ekip, med njimi tri iz Avstrije. Tako so si gledalci lahko ogledali 57 zanimivo opremljenih
tekmovalcev, trije Rovtarji pa so se predstavili izven konkurence.
Dogodek organizira Društvo Rovtarji, katerega ustanovni sestanek
je bil v začetku leta 1998 na Vidmu
v Poljanah. Takrat so se ustanovni
člani društva na čelu z Acijem
Novincem dogovorili, da bodo
pripravili srečanje starodobnih
smučarjev po vzoru tekmovanj,
ki so jih že pred njimi organizirala sorodna društva v Kropi, na
Predmeji in Kaninu. Prvo tekmovanje v smučanju po starem je bilo
realizirano že naslednje leto na
Starem vrhu. Kot je dejala članica
društva Tanja Oblak, je namen
tovrstnega dogodka, da se prikažeta zgodovina in način smučanja
v preteklosti ter da se smučarska
oprema, pozabljena na zaprašenih
podstrešjih, spet povrne na snežne
poljane. »Ne gre za tekmovanje
v pravem pomenu besede, ker
čas vožnje ni najpomembnejši.
Rezultat je sestavljen iz treh enakovrednih ocen. Ocenjujejo se
Na Cankarjevem trgu je bil kratek kulturni program s pozdravnim
govorom župana škofjeloške občine, mag. Miha Ješeta.
način vožnje, skladnost opreme z
načinom smučanja in čas vožnje.
Tekmuje se v več kategorijah, ločeno po spolu, starosti in po tem,
ali imajo smučke robnike ali ne.
Ena od zanimivih kategorij je tudi
kategorija Gozdarji, lovci in vojaki;
vemo namreč, da so omenjeni
prve smuči uporabljali že davno
v zgodovini, saj so se tako hitreje
premikali po zasneženem terenu,«
je pojasnila Oblakova. Prireditev s
kratkim kulturnim programom je
sicer tudi tokrat spremljalo lepo
število gledalcev, ki so tekmovalce
ob spremljavi škofjeloške mestne
Tekmovanja v smučanju po
starem se je udeležilo šestdeset
smučarjev.
godbe na pihala pospremili pod
Loški grad. Tekmovanja se je med
drugim udeležila tudi županja
mesta Leogang Helga Hammerschmied Ratageb iz društva Anno
1900 Leogang.
Katja Štucin
Tekaške proge odvisne od vremena
V sredini januarja so lahko smučarji tekači uživali na progah za Kamnitnikom in na Suhi, ki jih je pripravila Športna
zveza Škofja Loka. Urejene so bile proge za drsalno tehniko in klasični tek, v Pevnem pa so pripravili poligon za smučarski tečaj prvih razredov ene izmed škofjeloških osnovnih šol.
Tovrstni športni užitki so odvisni
od vremena in kakor se je hitro
začelo, se je tudi hitro končalo,
saj sta odjuga in dež naredila
svoje. Kot je povedal sekretar
Športne zveze Aleš Murn, je
bila sobota, 19. januarja, neopisljivo lepa in odlično izkoriščena
za rekreativni tek na sicer še ne
do konca urejenih progah, saj
se je pokvaril teptalnik snega
in dela niso mogli dokončati.
Vneme jim ni zmanjkalo in stroj
so kaj kmalu popravili, vendar je
bila snežna odeja že tako podhranjena, da ni bila več primerna
za urejanje prog. Slednje so za
vse zainteresirane namreč na
voljo do neuporabnosti, dokler
sneg ne poide oz. le-ta spremeni svoje agregatno stanje.
Glede na trenutno vremensko
napoved Murn meni, da bodo
tekači morali na novo ureditev
prog še nekaj časa počakati:
»Z Dražgošani, ki proge pripravljajo s 4,5 tone težkim teptalnikom,
smo po pregledu stanja snega v
zadnjem tednu januarja ugotovili, da poligonov niti slučajno ne
moremo popravljati, če ne zapade
vsaj 30 centimetrov novega snega,
saj bi takoj prišli do trave, njive
... V dolini naj bi po napovedih
do sredine februarja zapadlo le
nekaj centimetrov snega, bo pa
tudi deževalo, tako da bo kmalu
vsega konec. Če ne bo konec februarja podobne pošiljke snega,
kot je bila zadnja, tudi med zimskimi počitnicami, žal, radosti na
snegu ne bo.« Neprijetna novica,
tako za otroke kot za vse ostale
občane, ki so zelo zainteresirani
za tek na smučeh na okoliških progah. »Kljub vsemu pa so otroci iz
OŠ Škofja Loka – Mesto imeli lep
smučarski tečaj, mlade smukače je
bilo opaziti tudi v Zmincu ob postavljeni Tomosovi vlečnici in pod
gradom, kjer je bilo na progi veselo
in v znamenju otroške radosti,« je
še povedal Murn. Dodal je, da so
občani lahko brez skrbi, saj bo ob
28
zadostni količini snega Športna
zveza pripravljala proge tudi v
prihodnje.
Katja Štucin
Februar 2013
Nekaj dogajanj v Knjižnici Ivana Tavčarja
V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja
Loka tudi v letu 2013 nadaljujemo z aktivnostmi za reševanje
nekaterih problemov, ki nas
spremljajo že vrsto let, celo desetletij. Pri tem z veseljem ugotavljamo, da kljub težkim časom
za investicije naši ustanovitelji
še vedno kažejo naklonjenost
za reševanje teh težav.
Pri reševanju prostorskih stisk
naj najprej omenimo načrtovano
in v medijih že večkrat objavljeno
novico o skorajšnji selitvi oddelka za otroke in mladino v drugo
nadstropje Name v Škofji Loki.
Dela so stekla v ponedeljek, 21.
1. 2013, in bodo po dogovoru
trajala do sredine marca, ko bo
prostor urejen in pripravljen za
selitev gradiva. Po preselitvi bo
oddelek za otroke in mladino
podaljšal čas odprtosti.
Tudi v Krajevni knjižnici Železniki so lepi obeti, da knjižnica
do pomladi pridobi dodatnih
dobrih 50 kvadratnih metrov
prostorov. S tem bo možno tudi
v Železnikih urediti ustrezen čitalniški in prireditveni prostor za razne
dejavnosti, ne le za otroke. Dela naj
bi se pričela, ko bodo ustreznejši
vremenski pogoji, saj bo izvajalec, lastnik prostorov KGZ, hkrati
z adaptacijo menjal tudi okna. V
času adaptacije, ki naj bi po ocenah
izvajalca trajala približno dva tedna,
bo knjižnica v Železnikih zaprta.
O tem bomo obiskovalce pravočasno obvestili. Po zaključku del
bo omenjena knjižnica povečala
svojo odprtost za še en dodatni
dan v tednu.
V Škofji Loki bomo predvidoma
še pred koncem januarja ali v prvih
dneh februarja uredili možnost vračanja gradiva po sistemu 24/7. Gradivo bo možno vračati skozi novo
režo na zunanji steni predprostora.
Žal je prišlo do zamude pri dobavi
trezorja in odlagalnega vozička, tako
da zadeve ni bilo možno izvesti istočasno z adaptacijo vhoda (izdelava
in dostava iz ZDA). Gradivo bo torej
možno vračati ves čas in ne določene ure tako kot do sedaj.
Vsa navedena povečanja odprtosti pa za
zaposlene predstavljajo velik organizacijski
pritisk, saj že leta opažamo in opozarjamo
na kadrovsko šibko
zasedenost. Zato v
tem zapisu vabimo vse
zainteresirane, ki bi bili
v knjižnici v Škofji Loki
ali krajevnih knjižnicah
pripravljeni občasno
PROSTOVOLJNO (brezplačno) pomagati pri nekaterih preprostih delih – zavijanju in manjših
popravilih gradiva, urejanju polic
ipd. Interesenti naj se za podrobnejše informacije javijo v knjižnici v
Škofji Loki, pokličejo na tel. 051/341
126 ali pišejo na e-naslov: matjaz.
[email protected] .
V prvih mesecih letošnjega leta
se naša knjižnica – kot ena od pobudnic razvoja orodja – tudi aktivno
vključuje v testiranja portala za
izposojo elektronskih knjig. Portal
Biblos razvija Študentska založba.
Filc
Filc,d.
d.d.,
d.,
Slovenska
40, 1234
Menge{
Trata
48, 4220
Škofja
Loka
si `elite
v urejenem
okolju?
AliAli
si želite
delatidelati
v urejenem
okolju?
@elite
dolgoro~no
varno prihodnost?
Želite
imetiimeti
dolgoročno
varno prihodnost?
Smo
letno tradicijo,
tradicijo, specializirano
specializirano
Smomednarodno
mednarodnopodjetje
podjetje zs 75
70-letno
za za
proizvodnjoin
in razvoj
razvoj klasi~nega
in in
z vrhunsko
tehnologijo
obdelanega
proizvodnjo
klasičnega
z vrhunsko
tehnologijo
obdenetkanega
tekstila tekstila
ter ve~plastnih
tekstilij za avtomobilsko,
gradbeno in
lanega
netkanega
ter večplastnih
tekstilij za avtomobilsko,
pohištveno industrijo.
gradbeno
in
pohištveno
industrijo.
Zaradi pove~anja obsega proizvodnje in širitve na novo lokacijo v
Industrijski coni
na Trati
v Škofji Loki,
vabimo kinsodelovanju
kreativne,
K sodelovanju
vabimo
kreativne,
dinamične
samostojne
osebe za
dinami~ne in samostojne osebe za delovno mesto:
delovno
mesto:
1. UPRAVLJALEC STROJEV
1. UPRAVLJALEC STROJEV
3 osebe za nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji, za dolo~en
5 oseb
za nadzor
in vodenje
linij – delo v proizvodnji,
~as z mo`nostjo
podalj{anja,
deloprocesnih
poteka v izmenah.
za določen čas z možnostjo podaljšanja, delo poteka v izmenah.
Od vas pri~akujemo:
vsaj IV.
stopnjo izobrazbe tehni~ne smeri,
Od- vas
pričakujemo:
ra~unalniško
znanje,
• IV.- osnovno
ali V. stopnjo
izobrazbe
tehnične smeri,
- natan~nost in zanesljivost pri delu.
• osnovno računalniško znanje,
Nudimo vam:
• natančnost
in zanesljivost pri delu.
- dinami~no delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju,
- mo`nost
strokovnega izpopolnjevanja,
Nudimo
vam:
- nagrajevanje
glede
dose`ene
rezultate,
• dinamično
delo
in na
varno
zaposlitev
v urejenem delovnem okolju,
- mo`nosti napredovanja.
• možnost strokovnega izpopolnjevanja,
^e je ponudbaglede
vzbudila
pozornost,
pošljite pisno prijavo z dokazili in
• nagrajevanje
navašo
dosežene
rezultate,
kratkim `ivljenjepisom najkasneje do 17. 7. 2009 na naslov:
• možnosti
napredovanja.
Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo
povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.
dodatne informacije
gledepozornost,
zaposlitve pokli~ite
tel. 01/724-7000.
Če Za
je ponudba
vzbudila vašo
pošljite na
pisno
prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 22.2.2013 na naslov:
Filc d.d., Trata 48, 4220 Škofja Loka. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.
29
Testiranje naj bi trajalo do konca
avgusta. Glede na rezultate bi
izposoja e-knjig in bralnikov za
uporabnike morda lahko zaživela
že konec letošnjega ali v začetku
prihodnjega leta.
Februar – mesec kulture bo
knjižnica v Škofji Loki proslavila
z večjim številom prireditev in
predstavitev, tako da se bodo
torkovi večeri s knjižnico, ki so
sicer običajno dvakrat mesečno,
v tem mesecu izvajali vsak teden!
Vabljeni!
Februar 2013
Nagrajena izdelka poudarjata lepoto lesa
Nekdanji dijak Srednje šole za lesarstvo in študentka drugega letnika Višje strokovne šole za lesarstvo Šolskega
centra Škofja Loka sta za svoja izdelka prejela nagrado zlati znak in zeleni inovator Zveze lesarjev Slovenije
za leto 2012. Priznanji pomenita velik uspeh tako za nagrajenca kot za Šolski center.
Zveza Lesarjev Slovenije podeljuje
priznanja za zaključna dela dijakov
in študentov v vseh programih
izobraževanja lesarske smeri z namenom promocije stroke, spodbujanja izobraževanja in informiranja širše strokovne javnosti ter
delodajalcev z vsemi programi
izobraževanja in kompetencami diplomantov posameznega
programa. Omenjena priznanja,
poimenovana zlati znak, podeljujejo vsaki dve leti, obenem pa
vsako leto izberejo dela za finalni
izbor. Konkurenca je torej resnično
velika. Priznanje zeleni inovator
pa podeljujejo vsako leto, in sicer
za najbolj ekološko inovativen
izdelek.
Zlati znak 2012
Bivši dijak Srednje šole za lesarstvo
Aleš Markelj je pod vodstvom
mentorja Igorja Jelovčana izdelal
gugalnico, ki je v kategoriji lesarskih tehnikov za obdobje dveh let
najbolj prepričala žirijo. Izdelek je
bil izbran za najboljšega v svoji
kategoriji in je prejel zlati znak
2012. Oblikovno je zelo zanimiv
in tehnološko zahteven. Gugalnica je izdelana iz jesenovega lesa,
predstavili pa so jo tudi na pohištvenem sejmu Ambienta, kjer je
naletela na velik odziv pri obiskovalcih. Gugalnica je nastajala pri
strokovnem modulu Projektiranje
skoraj vse šolsko leto, saj je bilo
treba izdelati tudi vso projektno
dokumentacijo, od načrtov do
krojnih listov, ter določiti ceno
izdelka. Gugalnica je leta 2011
Nagrajenca Aleš Markelj in Kristina Martinčič na slavnostni podelitvi
nagrad, ki je potekala na Gospodarski zbornici.
prejela tudi nagrado Območne
obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka.
izdelek vložila ogromno truda, a
kot pravi, je v tem neizmerno uživala in se že veseli, kdaj bo ponovno več časa lahko namenila praksi.
V ustvarjanju iz lesa je našla svoj
smisel. Sicer je Kristina že diplomirala na Naravoslovno-tehniški
fakulteti, a je ugotovila, da je ne
veseli toliko oblikovanje oblačil,
in je našla kompromis, povezan
z modo, ustvarjalnostjo in lesom.
Idejo torbic iz lesa je uspela realizirati s pomočjo Matije Hiršenfeldra, ki ji je svetoval predvsem pri
sestavljanju in preklopu.
Torbica je nastajala mesec dni,
saj je takšen postopek sušenja
in obdelovanja. »Še sama nisem
verjela, da mi bo uspelo. Zdaj
poznam postopek in naslednjič
bo izdelava lažja. Ker mi je pri
nastajanju prve torbice ostalo
nekaj izredno lepih kosov lesa,
Zeleni inovator 2012
Študentka drugega letnika Višje
strokovne šole za lesarstvo Kristina Martinčič pa je prejela priznanje zeleni inovator 2012, in
sicer za unikatne torbice iz lesa. V
obrazložitvi je ZLS zapisala: »Delo
prinaša možnosti uporabe lesa na
področju, kjer ga sicer v taki vlogi
običajno nismo preveč vajeni – v
modni industriji. Izdelek poživlja
zanimiva kombinacija temnih in
svetlih lesov v kombinaciji s tekstilom. Poudarjeno je tudi inovativno
nošenje torbice, ki se lahko nosi v
roki ali pa se uporabi kot velika zapestnica. Izdelek prinaša nov, svež
pogled na možnost uporabe lesa.«
Tudi Kristina Martinčič je v svoj
Gugalnica, ki jo je izdelal Aleš Markelj, je prejela nagrado
zlati znak 2012. (Foto: Irena Leban)
sem jih izkoristila za izdelavo še
dveh manjših torbic. Prvi odzivi
oblikovalcev, slikarjev in drugih
so izredno pozitivni. Številni so mi
dejali, da bi se lahko s tovrstnimi
torbicami tudi preživljala,« je dejala Martinčičeva, ki že pripravlja
poslovni načrt, da bo unikatne
torbice pričela tržiti. Da je lesene
torbice iz oreha in javorja prijavila
na natečaj, ji je predlagala profesorica za podjetništvo Marija
Slovnik, ki je očitno v njih prepoznala velik potencial. Sicer pa
Kristina, ki najde same pohvalne
besede o lesu in njegovi lepoti,
pravi, da so njene torbice namenjene za elegantne priložnosti,
pa tudi za tiste ženske, ki rade
poudarijo svojo individualnost.
Velik uspeh
Šolskemu centru Škofja Loka obe
nagradi pomenita veliko priznanje in sta pokazatelj, da so na
pravi poti. »Nagradi pomenita
potrditev našega dela. Na naša
učenca smo izjemno ponosni.
Pri nas izobražujemo po principu 'od ideje do izdelka'. Dijake
in študente skušamo aktivirati,
da svoje zanimive ideje realizirajo v delavnici. Naši poklici so
namreč izredno ustvarjalni. Oba
nagrajena izdelka sta narejena iz
masivnega lesa in poudarjata njegovo lepoto,« je povedala Irena
Leban, ki na srednji in višji šoli
za lesarstvo poučuje strokovne
predmete.
Klavdija Škrbo Karabegović
Lesene torbice Kristine Martinčič so prejele nagrado zeleni inovator
2012, ki jo podeljuje Zveza lesarjev Slovenije. (Foto: Tatjana Cankar)
30
Februar 2013
Otroci in borilne veščine
Kot je znano, otroci vse preveč časa preživijo za računalniki. Dokazano je, da so prav zato oslabljene
njihove kognitivne sposobnosti, težje se vključijo v družbo in prilagajajo novim okoliščinam. Otroci izgubljajo
smisel za igranje, sposobnost lovljenja ravnotežja in dobre koordinacije. Omogočimo jim, da se preko zabavnega
in preprostega igranja pripravijo na razne izzive, ki jih prinašata šolanje in vključevanje v družbo.
O prednostih in koristih treninga
borilnih veščin in nove vadbe za
otroke kick fun, s katero bomo v
Centru plesa, športa in sprostitve
RitmoLoko pričeli 13. februarja,
smo se pogovarjali z Ulo Brank
Pečko, večkratno mednarodno
prvakinjo v kickboksu.
Kaj so borilne veščine in kaj lahko
dajo otroku?
Učinkovitost borilnih veščin je še
vedno zavita v tančico skrivnosti. V
zgodbah o starih mojstrih borilnih
veščin beremo o njihovi nadnaravni moči in neverjetni spretnosti, ki
sta temeljili tako na telesni akciji
kot na visoki stopnji mentalne
koncentracije ter posebnih tehnikah dihanja.
Vadba borilnih veščin skozi igro
otrokom ponuja zdravo psihofizično športno-borilno dejavnost, ki
ugodno vpliva na njihov telesni in
umski razvoj. Redna vadba razvija
ravnotežje, odzivnost in domišljijo,
otroci pridobijo več moči, hitrosti in
koordinacije. Otroci se skozi borilne,
motorične in elementarne igre naučijo prilagajanja posameznim članom
v skupini ali skupini kot celoti ter
empirično izkusijo, kako optimalno
uporabljati svoje telo v prostoru.
nujamo zabavo, skozi katero vsak
udeleženec pridobi nekaj zase, se
razvija in izpopolnjuje.
Za najmlajše otroke (od prvega
do tretjega razreda osnovne šole)
poteka trening predvsem v smislu otroških igric, ki so prirejene na
način, da se vadeči nevede učijo
osnovnih elementov borilnih veščin.
Za malo starejše otroke (od
četrtega do sedmega razreda
osnovne šole) je trening že nekoliko bolj kompleksen. Prav tako je
sestavljen iz iger in tudi iz direktnega učenja osnovnih udarcev, ki
pa se izvajajo zgolj na 'fokuserjih'
Kako poteka trening?
Pomembno je poudariti, da na
treningih borilnih veščin za otroke
na noben način ne spodbujamo
agresije in fizičnih obračunavanj,
ampak se posvečamo predvsem
duhovni plati borilnih veščin –
disciplini, sodelovanju, prijateljstvu in spoštovanju. S tem, ko
se učijo osnov borilnih veščin,
pa urijo svoje telo in možgane.
Trening se začne s tradicionalnim
pozdravom, s katerim izrazimo
medsebojno spoštovanje, spoštovanje do učitelja, veščine, prostora
in časa, ki smo ga namenili vadbi.
Otroci pridobijo občutek, da so
del nečesa pomembnega in da
je skupinski duh potreben. V vsakem trenutku vadbe sta prisotna
druženje in sodelovanje. Namesto
grobe tekmovalnosti otrokom po-
(posebnih blazinah za udarjanje).
Zakaj otroci radi obiskujejo tovrstno vadbo?
Menim, da je tovrstna vadba mlajšim všeč zaradi njene preprostosti
in zabave, starejše pa predvsem
pritegne del vadbe, ki poteka na
(sicer prilagojen) način, ki spominja na filme, kot je Karate Kid, v
katerem Chackie Chan majhnega,
šibkega fanta poučuje borilnih
veščin, ker so se močnejši in večji
vedno spravljali nanj – tako je pridobil samozavest in zavedanje, da
pretep ni način reševanja težav.
ZAKAJ SMO SE V RITMOLOKU ODLOČILI OTROKOM
PONUDITI VADBO KICK FUN?
Ula Brank Pečko svoje znanje borilnih veščin deli z ostalimi že
nekaj let. Velikokrat so se otroci želeli vključiti v treninge, pa so
bili ti zanje prenaporni, prezahtevni, premalo zabavni, predvsem
pa niso imeli nikogar, s komer bi se lahko na treningih povezali.
Zato smo pripravili vadbo kick fun, za katero smo prepričani, da bo
otrokom ponudila vse, kar jih zabava, poleg tega jih bo usmerjala
in gradila njihovo osebnost.
31
Februar 2013
Najin sanjski dan
Ivi in Petru Osenčiču iz Železnikov je uspelo uresničiti njune sanje. Na otoku Mavricij v Indijskem oceanu, obdana z
belimi peščenimi plažami, palmami in kristalnim morjem, sta dahnila usodni da. Sanjska poroka, ki bo za vedno ostala
v spominu mladoporočencev …
Od kod ideja o poroki na Mavriciju?
Decembra predlani me je Peter
zaprosil za roko. Nato sva začela
razmišljati o poroki … Ker oba rada
potujeva, nisva pa ravno ljubitelja
razkošnih porok z veliko povabljenci, sva se odločila poročni dan
doživeti bolj intimno in umirjeno.
Odločala sva se med različnimi
destinacijami z možnostjo poroke,
vendar naju je na koncu prepričal
Mavricij. Zdelo se nama je zelo
vabljivo, da bi se poročila na tem
eksotičnem otoku. Odločila sva se
in združila poroko s potovanjem.
Kako sta začela z načrtovanjem
za vaju tako pomembnega dne?
Najprej sva se pozanimala, kako je
tako potovanje, ki vključuje tudi
poroko, sploh videti. Obiskala sva
kar nekaj potovalnih agencij. Ko je
padla odločitev, sva izbrala hotel,
teh je na voljo kar precej, ter datum
odhoda in poroke. Na agenciji so
bili zelo ustrežljivi in so nama dali
kup podatkov glede potovanja
in same poroke. Vsaj dva meseca
pred poroko sva na Mavricij morala poslati rojstne liste, overjeno
izjavo o tem, da še nisva bila poročena, ter kopije potnih listov.
Na agenciji so nama svetovali,
naj poročno obleko in prstana
shraniva med osebno prtljago,
saj se je že zgodilo, da je kdo na
cilj prišel brez prtljage, na poroki
pa je nerodno ostati brez vsega.
V ponudbi agencije sva izbrala va-
rianto brez fotografa, tako da sva
tega izbrala preko interneta in se
po elektronski pošti dogovorila za
fotografiranje najine poroke. Vse
skupaj sploh ni bilo tako zakomplicirano, kot sva si predstavljala na
začetku. Na samo potovanje sva
morala poleg običajnih stvari vzeti
še originalna rojstna lista, potna
lista in seveda poročno obleko in
prstana. To je vse …
Junija 2012 se je vajina pravljica
začela …
Tako je. Na potovanje sva se
odpravila 10. junija 2012. Seveda sva bila oba precej na trnih.
(smeh) Po pristanku na Mavriciju
in nastanitvi v hotelu naju je takoj
obiskala poročna koordinatorka.
Dogovorili smo se za podrobnosti,
da bi poroka potekala čim bolj v
skladu z najinimi željami. Izbrala
sva torto, za Ivo, ki ima celiakijo,
so se dodatno potrudili in spekli
posebno, izbrala je poročni šopek,
naprsnike in dodatne malenkosti,
ki spadajo zraven. Odločiti sva se
morala tudi, kje se bova poročila: na voljo sta bila hotelski vrt
in hotelska plaža. Ker je v okolici
na voljo res veliko čudovitih plaž,
sva si izbrala prelepo samotno
plažo za hotelom. Koordinatorka
se je strinjala, tako da so nama
resnično skušali v vsem ugoditi.
Poročne obleke sva ob prihodu
oddala sobarici. Potem sva bila en
teden popolnoma prosta. Uživala
sva v hotelu z res veliko ponudbo
Ena izmed mnogih plaž otoka Ile aux Cerfs (Foto: osebni arhiv)
različnih aktivnosti, kopala sva se
na prekrasnih plažah. V hotelu sva
najela kolesi in raziskovala bližnjo
okolico, skratka, teden pred poroko sva preživela popolnoma
brezskrbno. Mogoče sva se samo v
mislih kdaj spomnila, da se kmalu
poročiva in naju je malo začrvičilo.
Ampak prijetno začrvičilo. (smeh)
Iva, kdaj so se začele priprave
na poroko?
Dan pred poročnim dnem naju je
obiskala gospa, ki vodi poroko. S
taksijem smo se odpeljali v glavno
mesto Port Louis. Najprej smo se
ustavili pri notarju, kjer smo overovili
izjavi, da se res hočeva poročiti in da
sva to res midva. To je bila kar dogodivščina. Pisarna je bila namreč v
majhni sobi, naokrog so bili zmetani
kupi papirjev, pred vrati pa polno
ljudi. Bilo je strašno vroče, notarju je
curljal pot z obraza, tako da si ga je
ves čas brisal z robcem. Nekajkrat je
napačno napisal najini imeni, rojstna
datuma in kraj bivanja, vendar smo
stvari uredili tako, kot je treba. Sledil
je obisk na sodišču, kjer sva podpisala sodno zaprisego. Opozorili so
me, da mora biti na sodišču moški
oblečen v srajco in dolge hlače ter
obut v zaprte čevlje, sicer ga ne spustijo v zgradbo. S taksijem smo se
ponovno odpeljali nazaj v okrožje,
kjer sva bila nastanjena. Tam smo
obiskali še matičarja, pri katerem
sva podpisala papirje, na podlagi
katerih se sestavi poročni list. Pola
Hotelska plaža Banyan Beach (Foto: osebni arhiv)
32
je bila naravnost ogromna. Morala
sva obkrožiti način, kako želiva biti
poročena. Možen odgovor je bil
tudi, da ženska nima nobenih pravic
do premoženja, otrok …, no, tistega seveda nisem obkrožila. (smeh)
Določili smo uro poroke ter ali bova
na poroko prišla skupaj ali ločeno.
Izbrala sva si še priči in vse je bilo
urejeno. Priče sicer lahko pripelješ
s seboj, lahko jih izbereš v hotelu,
po želji. Popoldne sva že uživala na
plaži, zvečer na tematski večerji, ki
jih je pripravljal hotel …, povsem
brezskrbno. Tako, kot sva si želela.
Kakšen je torej poročni dan na
Mavriciju?
Iva: Na sam poročni dan sva do
enih popoldne počivala na plaži.
Poroka naj bi bila ob treh, tako
da sem se odšla stuširat, potem
pa me je Peter odpeljal k frizerki,
s katero sem bila domenjena že
prej. Uredila me je in naličila, nato
pa sva odšli v spa center, kjer so me
oblekli v mojo poročno obleko.
Ko sem potem morala nekoliko
počakati, me je malce stisnilo pri
srcu in sem si zaželela, da bi bili
ob meni mami in sestra. A kmalu
sem skozi okno zagledala z rožami
okrašen avtomobilček za golf, v
katerem so se že peljali matičar,
fotograf, glasbenik in gospa, ki je
vodila poroko.
Peter: Jaz sem imel občutno
manj težav. (smeh) Ko sem Ivo
odpeljal k frizerju, sem se vrnil v
Februar 2013
hotel in si na balkonu odprl pivo.
Pol ure pred poroko sem se napravil v poročna oblačila, ki so
mi jih sveža in zlikana dostavili v
sobo. Odšel sem v hotelsko avlo,
kjer sta me že čakala matičar in
fotograf. Odpeljali so me do lepo
okrašene mize na plaži, kjer sem
čakal na prihod Ive. Pripeljal se je
avtomobilček za golf in iz njega
je vsa lepa stopila moja bodoča
žena ... Pospremil sem jo do mize
in obred se je pričel.
Obred je trajal nekako dvajset
minut, prebrala sva zaobljubo v
angleščini, nazdravili smo, razrezali
torto in ob zvokih kitare je bilo res
romantično. Mimo je prišel samo
starejši italijanski par. Bila sta navdušena, tako da sta potem metala
celo riž in nama čestitala, seveda v
italijanščini. (smeh) S fotografom
smo ostali sami na plaži, tako da
smo lahko v miru naredili nekaj
fotografij. Zvečer so nama postregli
z romantično večerjo na plaži … in
bila sva poročena. (smeh)
Drugi teden bivanja na Mavriciju
sta preživela ob potepanju po
otoku.
Tako je. To je bil najin medeni teden.
Za tri dni sva najela avto in si ogle-
dala glavno mesto, se zapeljala do
skrajne južne točke otoka, si ogledala budistični tempelj Grand Bassin
in najdaljšo peščeno plažo na otoku
Flic-en-Flac, ki jo obdaja prekrasno
morje s koralnimi grebeni. Odpravila
sva se na izlet z ladjo na otoček Ill
aux Cerfs, potapljanje v Blue Bay …,
skratka, čudovito doživetje.
Na koncu potovanja vaju je čakala še ena dogodivščina, Peter?
Prav zares. (smeh) Ko smo se že
vozili s taksijem proti letališču, me
je po uri vožnje prešinilo: poročna
lista! Pozabila sva ju v hotelu. Zadnji dan pred odhodom so nama ju
prinesli v sobo lepo zapakirana
in spravljena v velikansko darilno
vrečko. Ker sem se bal, da bi se ne
poškodovala, sem vse skupaj nesel
v recepcijo, kjer so ju shranili. Ob
odhodu sva v naglici pograbila
kovčka, na poročna lista pa povsem pozabila. Opravili smo nekaj
telefonskih klicev in zatrdili so
nama, da naj ne skrbiva glede tega,
saj se bodo kar se da potrudili, da
pridejo spet v najine roke. Ko sva
se vrnila domov, so naju domači
dražili, da se sploh nisva poročila,
saj nimava dokazila o poroki. No,
čez teden dni so prispeli po hitri
(Foto: osebni arhiv)
pošti, tako da sva jih potem prepričala. (smeh) Takoj po prihodu
domov sva pripravila še zabavi
za prijatelje in domače, na katerih
smo še dokončno potrdili najino
zakonsko zvezo. Vsekakor nama ni
žal, da sva se odločila za poroko
33
na Mavriciju, saj je vse potekalo
umirjeno, brez vsake naglice in
razburjanja. Tam sva bila midva
in najin sanjski dan, ki se ga bova
vedno z veseljem spominjala.
Nina Drol
Februar 2013
Čudovito leto v Angliji
V začetku decembra 2012 se je z enoletnega bivanja v Angliji vrnila študentka predšolske vzgoje Saša Tušek iz
Železnikov. Kot au pair je skrbela za tri nadebudne malčke, izboljšala svoje znanje angleščine in hkrati nabirala
dragocene življenjske izkušnje.
Saša, kaj je prispevalo k tvoji
odločitvi, da greš v Anglijo kot
au pair?
Od nekdaj sem imela željo, da bi
šla. Le nikoli nisem čisto zares verjela, da mi bo uspelo najti eno leto,
ki bi ga v celoti posvetila temu.
Potem pa se je pokazala priložnost
in odločitev je padla: če ne bom
šla sedaj, ne bom šla nikoli, sem
si rekla. Odločitev se je kasneje
izkazala za pravilno.
Kako si se začela pripravljati na
to pot? Kako in kje sploh začneš
pridobivati informacije o au pair
v neki tuji državi?
Sama nisem poznala nobenega
dekleta, ki bi že šlo kot au pair v
tujino. Zato sem uporabila splet in
tam iskala informacije ter brala o
izkušnjah drugih. Nazadnje sem se
registrirala na spletno stran Aupair
World, izdelala sem svoj profil in
iskanje družine se je začelo. Na
tej strani imajo svoje profile tudi
družine, ki iščejo primerno dekle.
Če ti je kakšna družina všeč, navežeš stik z njo, podobno lahko
stori tudi družina, ki išče varuško.
Družina, pri kateri sem bila, mi je
bila takoj všeč. Začeli smo komunicirati preko e-pošte, kasneje smo
se pogovarjali prek skypa. Tudi oni
so prvič iskali au pair. Sodobna
komunikacija je tu v veliko pomoč,
tako da lahko preveriš stvari že kar
od doma. Seveda moraš biti pazljiv: če se kaj sliši preveč idilično,
obstaja možnost, da ni resnično.
Skratka, splača si vzeti čas in do-
Kaidyn, Kiera in Saša
leti in štiri mesece, najmlajši Glyn
pa le osem mesecev. Spoznali smo
se že prek skypa, tako da jim nisem
bila čisto tuja. Najmlajši Glyn mi je
tako že prvi večer zaspal v naročju.
Res smo se hitro ujeli, tako da s
tem nisem imela nikakršnih težav.
dobra prerešetati možnosti. Imela
sem srečo, da sem izbrala odlično
družino, tako da se v Anglijo nisem
odpravila s strahom, prej bi rekla,
da z velikim pričakovanjem.
Pristanek v Angliji in tvoja zgodba
se prične ...
Tako je. Že na letališču London
Gatwick me je družina lepo sprejela. Sicer sem že prej videla vse
fotografije, kje bom in kako je videti, ampak v živo je bilo še boljše.
Živijo v Southamptonu, v naselju
s tipičnimi angleškimi hišicami
z rdečo opeko. Na podstrešju so
mi uredili pravo mini stanovanje,
tako da sem razen kuhinje imela
vse. Starša Gwen in Toby imata tri
otroke. Ob mojem prihodu sta bila
dvojčka Kiera in Kaidyn stara dve
Kako si se uvedla v njihov vsakdan?
Na začetku je bila Gwen še en
mesec na porodniškem dopustu,
tako da sva imeli dovolj časa, da mi
je vse razkazala in razložila. Skupaj
smo hodili na sprehode in tako
sem spoznavala okolico.
S tremi malčki so dnevi najbrž
kar pestri. Kaj vse ste počeli, ko
sta bila starša v službi?
Moj delovni dan je navadno trajal
od 8. do 17. ure. Okrog osmih zjutraj sem prišla iz svojih prostorov
v kuhinjo. To je bilo navadno
v času zajtrka. Gwen je odšla
v službo, jaz pa sem prevzela
otroke. Po zajtrku smo se igrali, ustvarjali smo s plastelinom,
sestavljali kocke, strigli, risali,
nekajkrat smo spekli medene
piškote ali kokosove poljubčke,
ustvarjali smo iz slanega testa,
imeli lutkovne in gledališke predstave, veliko peli in se crkljali …,
skratka, zelo prav so mi prišle
izkušnje, ki sem jih pridobila z
delom v vrtcu. Velikokrat smo
odšli tudi na igralne urice, kasneje pa sta Kiera in Kaidyn začela
hoditi v malo šolo. Če je bilo lepo
vreme, smo se odpravili v park,
Moja ulica (Foto: Saša Tušek)
34
včasih smo kosilo vzeli s seboj in
imeli piknik. Povedati moram, da
je v Angliji glavni obrok večerja,
tako da so kosila bolj preprosta,
v glavnem sem pogrevala, kar
jim je pripravila mama. Včasih
sem poklicala še kakšno drugo
au pair, da se nam je z otroki
pridružila v parku. Popoldne
okrog petih sta se starša vrnila
iz službe, mi smo pred tem že
pojedli večerjo, nato pa sem otroke oddala. Ob večerih sem bila
večinoma prosta, razen če sta me
starša prosila za varstvo, ker sta
imela kakšno obveznost ali pa
sta želela malo ven. Sicer smo se
z Gwen in Tobyem odlično razumeli, včasih smo pogledali kak
film in si naročili na dom indijsko
ali kitajsko hrano, veliko smo se
tudi pogovarjali, tako da sem
opažala, kako se mi je besed-ni
zaklad iz tedna v teden večal.
Z družino smo šli na kar nekaj
izletov, razkazali so mi okolico,
obiskali smo nekaj tematskih
parkov za otroke, recimo tematski park pujse Pepe, kjer smo se
vsi odlično zabavali. Šli smo tudi
na kar nekaj družinskih kosil in
piknikov, tako da sem spoznala
tudi vse ožje sorodnike, ki smo
me zelo lepo sprejeli.
Kako pa si preživljala proste ure?
Ob večerih sem bila najprej veliko na skypu, kasneje sem se z
drugimi au pair ali prijatelji, ki
sem jih spoznala, dogovorila in
smo šli na kakšno pijačo ali pa
na zabave, pa tudi v kakšnega
izmed klubov z živo glasbo smo
radi zašli. Včasih smo šle v 'šoping'.
To je posebno doživetje, saj je
ponudba ogromna. Ogledala sem
si muzikal Dirty dancing v velikem
gledališču v Southamptonu. Zelo
me je navdušilo, kako so zgodbo
iz filma postavili na oder in jo še izpopolnili. Če bom imela možnost,
si bom to predstavo ogledala še
enkrat. Popularna je tudi stand
up komedija. Ogledala sem si kar
nekaj predstav. Southampton
nasploh ponuja veliko možnosti
za vse okuse. To je pristaniško
mesto, odtod je izplul Titanik,
tako da ima mesto zelo bogato
zgodovino. Obale sicer ni, moraš
Februar 2013
se zapeljati kakih dvajset minut iz
mesta, kjer so plaže primerne za
kopanje. Odšla sem tudi na krajše
izlete, na primer v London, kjer
sem si s sestro in njenim možem
ogledala tekmo nogometnega
kluba Chelsea, za katerega tudi
navijam.
Si zelo pogrešala domače in Slovenijo?
Seveda sem jih pogrešala, to je
normalno, pogovarjali smo se
po skypu, pa je bilo tako, kot
da sem doma. Ker ti kot au pair
pripadajo štirje tedni plačanega
dopusta, sem se konec maja za
dvanajst dni odpravila domov.
Domači so me sicer obiskali v
Southamptonu, tako da so tudi
oni doživeli delček moje izkušnje. In če so bili prej zaskrbljeni
glede tega, kje sem, so si po tem
obisku oddahnili, saj so vedeli, da
je zame dobro poskrbljeno. Med
svojim dopustom sem obiskala
tudi prijatelje na Portugalskem,
tako da se je vedno nekaj dogajalo in nisem imela niti časa za
veliko domotožje. Prejela sem
veliko kartic in pisem, predvsem
od obeh mam in ata, in te sem
še posebej rada prebirala. Lahko
povem zabavno zgodbico v zvezi
s pošto. Ko sem prišla v Anglijo,
sem vsem sorodnikom in prijateljem poslala božične voščilnice.
Ker pa se nisem dobro poučila o
njihovem poštnem sistemu, sem
kupila napačne znamke. Voščilnice so res dolgo čakali, skoraj do
pomladi, jaz pa sem naposled
ugotovila da sem jih pošiljala z
znamkami, ki so le za po Angliji
in so samo po sreči sploh prispele
do Slovenije. (smeh)
Kako si doživela Anglijo in njene
prebivalce?
Prav presenečena sem bila, saj
jih vsi opisujejo kot bolj zadržane
ljudi. To je še en dokaz, da vsemu
ne gre verjeti in da je bolje, da
si mnenje ustvariš sam. Zelo so
prijetni in prijazni ter vedno pripravljeni pomagati. V trgovini so
me kar nagovarjali in navezovali
stike. Vozniki avtobusa pa so še
posebej ustrežljivi. Veliko jih ni
poznalo Slovenije, tisti pa, ki so jo,
so bili nad njo preprosto navdušeni. Poznajo Bled, Kranjsko Goro
…, tako da sem bila kar ponosna
na to, od kod prihajam.
Na tekmi nogometnega kluba Chelsea v Londonu
morejo odločiti?
Naj grejo. (smeh) O au pair sem
prej tudi sama slišala več negativnih kot dobrih stvari, vendar
ima vsak svojo izkušnjo. Včasih
so družino izbirale agencije, zdaj
stike lahko navežeš tudi sam. Nevarnost obstaja za obe strani, tudi
družina se podaja v tveganje, koga
bodo povabili v svoj dom. Najbolj
pomembno se je prej dodobra
Kaj bi povedala vsem, ki razmišljajo o tej možnosti, pa se ne
35
pozanimati in doreči vse stvari. Moja izkušnja je popolnoma
pozitivna, saj sem v svojem delu
zelo uživala, spoznala sem veliko novih ljudi in pridobila veliko
prijateljev, predvsem pa sem si
pridobila dragocene izkušnje za
delo z otroki, ki ga po končanem
študiju želim opravljati, pa tudi
izkušnje za življenje.
Nina Drol
Februar 2013
Glasba je univerzalni jezik
Dan pred božičem so se s šestmesečnega bivanja v Los Angelesu vrnili Katarina Globočnik, Klemen Markelj ter njun
enoletni sin Vasja. Klemen je namreč obiskoval drugi in tretji semester študija bobnov na LAMA College for
music professionals v Pasadeni.
Kako je padla odločitev, da odrinete v Los Angeles?
Januarja se nama je rodil sin Vasja,
tako da sem bila na porodniškem
dopustu. Vedno bolj sva razmišljala, da ne bi bilo tako napak,
če bi Klemen naredil izpite za
drugi in tretji semester, midva z
Vasjem pa bi ga spremljala. Sicer
imaš pomisleke, ali bi odrinil s tako
majhnim otrokom na tako dolgo
pot. A izkazalo se je, da je samo pot
prenesel veliko bolje kot midva,
saj je večinoma sladko spal. (smeh)
Ko sva pretehtala vse možnosti
in argumente za in proti, sva se
odločila in tako smo junija, ko je
imel Vasja pet mesecev, odrinili
čez lužo.
Klemen, Los Angeles si obiskal že
tretjič. Prvič leta 2006, leta 2009
si obiskoval prvi semester študija
bobnov, leta 2012 pa si zaključil
tudi drugi in tretji semester. Kako,
da si se odločil za študij prav v
Pasadeni, na LAMA Collegeu?
Želel sem si izpopolniti svoje
znanje. Sem namreč profesionalni bobnar, instrumentalist in
pedagog. Hotel pa sem se učiti
od glasbenikov, ki so še vedno
aktivni in so člani raznih zasedb,
hodijo na turneje, ki imajo ogromno izkušenj in jih znajo odlično
posredovati svojim študentom.
Zato me je pritegnil LAMA College
v Pasadeni. Je sicer majhen, vendar je ravno to njegova prednost.
Pasadena (Foto: osebni arhiv)
svojih veščin učijo profesorji, ki
imajo za seboj res ogromno izkušenj in znanja. Nekateri med
njimi so prave staroste na področju
bobnanja, kot recimo ustanovitelja
te šole Ralph Humphrey, eden
izmed najbolj zaželenih studijskih bobnarjev v Los Angelesu, in
Joe Porcaro, ki šteje že kar nekaj
čez osemdeset let, a je še vedno
aktiven glasbenik. Oba imata za
seboj bogato zgodovino sodelovanja z različnimi vrhunskimi
glasbeniki, kot so Madonna, TOTO,
Frank Zappa, Pink Floyd, snemala sta glasbo za filme, TV-serije,
reklame … Poleg Ralpha in Joeja
na oddelku za bobne poučuje še
devet čudovitih profesorjev. Ljudje s toliko izkušnjami in ‘živimi’
nastopi imajo študentu resnično
kaj ponuditi.
Stik med profesorji in študenti je
bolj pristen, nisi samo številka in
resnično sem se počutil odlično.
Poleg tega imaš privilegij, da te
Kako pa je potekal tvoj urnik,
najbrž je bilo kar naporno?
Urnik je bil res kar natrpan. En se-
Čas za vajo (Foto: osebni arhiv)
36
mester traja tri mesece in učenje
je zelo zgoščeno. V razredu nas
je bilo šest študentov. V drugem
semestru sem imel teorijo, klavir,
rock, jazz, ritem sekcijske delavnice,
tehnike igranja. V tretjem semestru
pa jazz, funk, tolkala, ritem sekcijske
delavnice, tehnike igranja in latino.
V obeh semestrih sem se učil branja
not, snemanja za glasbenike, studijskega bobnanja, skratka vsega, kar
potrebuješ, če hočeš biti profesionalni bobnar. Ob ponedeljkih sem
imel trinajst ur pouka, sicer pa vsak
dan povprečno deset ur.
Med tednom me tako skorajda ni bilo doma. Vstajal sem ob
šestih zjutraj, pripravil hrano za
Vasja, skuhal kavico, potem sva s
Katarino pozajtrkovala in ob osmih
sem se že odpravil v šolo. Tam je
imel vsak študent svojo sobo z
bobni za vaje, tako da sem malo
vadil, nato pa se je pričel pouk.
Najprej sem igral jazz, to je bil bolj
teoretičen del, ko igraš iz knjig.
Sledilo je dveurno igranje s skupino. Vedno so nove note, basist
in kitarist pa sta profesionalca, ki
te po vsakem igranju ‘skritizirata’
oziroma povesta, kaj si naredil
dobro in kaj slabo. Dodatno sem
vzel še dve uri jazza, tako da sem
ga prav vzljubil. Odlično sem se razumel tudi s profesorjem Tonyem
Inzalacom, ki me je spodbujal pri
igranju jazza. Enkrat na teden imaš
tudi individualno uro.
Študenti prihajate od vsepovsod
in brez težav igrate skupaj v isti
zasedbi.
Tako je. Študenti smo bili praktično
z vsega sveta. Zanimivo je bilo, ker
se vsak dan igra tudi v bendu na
odru in si bil v isti skupini z Etiopijcem na klaviaturah, Angležem na
basu, kitaristom iz Brazilije, pevko
z Japonske…. Za hip me je obšlo:
“To je pravi Minimundus.« Glasba
je res univerzalen jezik.
Kako pa je z izpiti?
Na koncu vsakega semestra so
seveda izpiti. V enem tednu moraš
opraviti vse, in sicer iz vsakega
predmeta teorijo in igranje, pri
jazzu, funku, rocku od dve do štiri
skladbe z bendom, pa razne vaje
iz knjig. Odlično sem zaključil oba
semestra, tako da sem zelo zado-
Februar 2013
Jazz koncert na LAMA Collegeu (Foto: osebni arhiv)
voljen s svojim delom.
Katarina, kako sta se zabavala
z Vasjem, medtem ko je Klemen
študiral?
O, imela sva kar pestre dneve. K
sreči je Vasja dobrovoljček, tako da
sva zares uživala v pohajkovanjih
po Pasadeni, San Marinu in Južni
Pasadeni. Tamkajšnje razdalje so
velike in nismo imeli avtomobila,
tako da mi niti ni preostalo drugega, kot da dam Vasja v voziček
pa pot pod noge. Ne vem, če sem
v življenju že kdaj toliko prehodila kot v teh mesecih v Pasadeni.
Predstavljajte si, da greste iz centra
Ljubljane po plenice za dojenčka
v Šiško, pa potem na tržnico za
Bežigrad, nato pa še npr. na Vič
urejat telefonski račun … Zaradi starih dreves, urejenih vrtov,
pločnikov, ločenih od ulic, nizke
gradnje in čistega zraka večinoma
nimaš občutka, da se nahajaš v
tako velikem mestu. Sprehodi niso
bili samo dolgi, ampak tudi lepi.
Stanovali smo v hiši, katere lastnik je po rodu Bolgar, po poklicu
pa industrijski oblikovalec kot jaz.
Imeli smo svojo sobo, ostale prostore pa smo si delili z Nemcem
Davidom, ki je študiral bobne na
LAMA Collegeu. Ker je bilo avgusta
in septembra res peklensko vroče
(okoli 40 stopinj, pod večer pa se
je ohladilo na približno 30 stopinj),
sva se z Vasjem veliko igrala tudi
v napihljivem bazenčku za hišo.
Nad Pasadeno se dviga Angeles
National Forest z nadmorsko višino
od 365 do 3067 metrov, tako da je
zrak v Pasadeni zelo čist. Zanimivo
se mi je zdelo tudi, kako so poleti
po televiziji opozarjali prebivalce,
ki živijo tik pod hribi, naj v primeru,
da se v njihov bazen pride okopat
medved, poropotajo s skledami
Živalski vrt v San Diegu (Foto: osebni arhiv)
in pokrovkami, da se bo umaknil
nazaj v gozd. Kot da je nekaj najbolj
vsakdanjega na svetu, da se medved namaka v tvojem domačem
bazenu. (smeh) V mestu je veliko veveric, občasno pa lahko srečaš tudi
oposuma, kojota ali rakuna. Tudi
papig je veliko, niso pa avtohtone
prebivalke Pasadene. Povedali so
mi, da je leta 1959 v mestu zagorela
trgovina z malimi živalmi in so bile
verjetno izpuščene na prostost, da
ne bi poginile.
Los Angeles sva si s Klemenom
temeljito ogledala že ob prejšnjem
obisku. Na izlete smo hodili predvsem ob koncih tedna, ko je bil
Klemen prost. Večinoma smo šli
do katere izmed čudovitih plaž:
Santa Monica, Venice Beach, Manhattan Beach, Hermosa Beach,
Redondo Beach, Laguna Beach,
Malibu in Long Beach. Na Long
Beach je zasidrana ladja Queen
Mary, ki je včasih vozila na relaciji
Evropa–Amerika. Ladja je sedaj
preurejena v hotel. Vasja je občudoval ribice v podvodnem predoru
v Aquarium of the Pacific in ker
so bile tako živo pisanih barv, se
jih kar ni mogel nagledati. Zanimiv je tudi Petersen Automotive
Museum, kjer sva si oči napasla s
Klemenom. To je eden največjih
muzejev avtomobilov na svetu, na
ogled je 150 vozil, prav toliko pa
je shranjenih v varovanih prostorih. Na ogled so tudi avtomobili,
uporabljeni v najrazličnejših filmih,
eno izmed nadstropij pa je namenjeno otrokom, ki skozi igro lahko
raziskujejo in se poučijo o vsem v
povezavi z avti. Ker so ravno med
časom našega bivanja pripeljali
Space Shutlle Endeavour v California Science Center, smo si ga
seveda ogledali. Zanimivo je bilo
tudi v času, ko Američani praznu-
jejo noč čarovnic. Česa vsega niso
ljudje navesili okoli hiš: duhove,
čarovnice in razna druga strašna
bitja. Nekateri so imeli celo lutke,
ki so se gibale in govorile …, res
zabavno.
Omislili ste si tudi malo daljši
‘izlet’.
Ko je Klemen imel štirinajst dni počitnic med semestroma, smo najeli
avto in se odpeljali v San Diego in
do Velikega kanjona (Grand Canyon). San Diego leži blizu meje z
Mehiko. Za ameriške razmere je to
staro mesto. Ogledali smo si živalski
vrt, ki gosti kar 3700 živali, med
drugim pa skrbijo za izumirajoče
vrste živali, kot so pande, polarni
medvedi, snežni leopardi … Tudi
muzej Maritime z največjo zgodovinsko zbirko plovil v Ameriki je
vreden ogleda. Ne moreš niti mimo
slavne Gaslamp Quarter, ki ponuja
številne butike, bare, restavracije,
nočne klube. Ogledali smo si polotok La Jolla, kjer so številni deskarji
čakali največje valove v letu. Vasja je
v San Diegu dobil prvi zobek. Tega
si bomo zagotovo zapomnili. Nato
smo se odpravili še na pot proti
Grand Canyonu v zvezni državi
Arizona. Potovali smo po znani
Route 66. V Arizoni je pokrajina
pusta, kot jo gledamo v kavbojskih
filmih, vendar ko enkrat doživiš to
neskončno širjavo in le črn trak
ravne ceste, ki mu ni videti konca,
je občutek res veličasten. Počutiš
se neskončno majhnega. Ob poti
lahko opaziš le kak razmajan poštni nabiralnik, ki priča, da nekje
živijo tudi ljudje. Med potjo sva si
privoščila čisto pravo ‘kavbojsko’
kosilo – zrezek, kuhan storž koruze,
skodelico fižola, pečen krompir,
solato, v kateri ne sme manjkati
rdeča čebula, in pivo. (smeh) Ko
37
smo prispeli na območje nacionalnega parka Grand Canyon, se
nam je odprl nepozaben razgled.
Veliki kanjon je v šestih milijonih
let izdolbla reka Kolorado, dolg je
446 kilometrov in globok do 1800
metrov. Preletel nas je tudi kondor,
kar je menda prava redkost, saj jih
je zelo malo in se redko približajo
ljudem. Vasja je veliko spal v vozičku, ker je na nadmorski višini nad
2100 metrov zrak redkejši. Če bi
hoteli na avtobus, ki vozi po nacionalnem parku, bi voziček morali zlagati, zato smo jo po razgledni poti
mahnili kar peš. Sicer smo videli le
majhno območje Grand Canyona,
smo ga pa toliko bolj doživeli. K
sreči nas je spremljalo tudi lepo
vreme. Dvotedenske ‘počitnice’ so
hitro minile, tako da smo se morali
vrniti v Pasadeno, kjer je Klemena
čakal tretji semester. Poletje je šlo
h koncu, vendar se tam nikoli ne
ohladi pod ničlo. Ko je bilo oblačno
in res mrzlo, je bilo 12 stopinj Celzija, če pa je posijalo sonce, se je
hitro ogrelo na 25 stopinj. Zanimivo
je bilo, ko so decembra z lučkami
okrasili drevesa, na katerih so bili še
rumeni listi, še bolj čudno pa je, ko
vidiš novoletne lučke in okraske na
palmah. Radi smo pohajkovali po
Farmers Marketu na 3rd Street, kjer
je v decembru vladalo praznično
vzdušje.
Klemen, načrtujete vrnitev? V
Pasadeni ste praktično že domači.
Pred mano je četrti semester, po
katerem lahko diplomiram. Katarina ima službo in s tem obveznosti,
tako da ne moreva še ničesar reči.
Kako bo oz. ali bomo šli vsi trije
ali bom na pot odrinil sam, bo
pokazal čas. Seveda pa si želiva,
da bi lahko šli skupaj.
Nina Drol
Februar 2013
V Škofji Loki rokomet spet živi
Ob velikih uspehih slovenske rokometne reprezentance smo se v uredništvu Loškega utripa vprašali, kako je z
rokometom v našem mestu. V preteklosti smo namreč že poročali o težkem finančnem stanju škofjeloškega
rokometnega kluba, zato nas je zanimalo, kakšna prihodnost se piše temu športu v Škofji Loki. Več nam
je povedal predsednik Rokometnega društva Loka 2012 Mišo Cerovski.
Zagotovo ste spremljali svetovno
rokometno prvenstvo v Španiji,
kjer sta se odlično odrezala tudi
rokometaša, ki sta se kalila v Škofji Loki, Jure Dolenec in Matej
Gaber. Kako vi ocenjujete njuna
nastopa in skupen uspeh reprezentance?
Na nastopa naših igralcev Jureta
in Mateja na svetovnem rokometnem prvenstvu smo nadvse ponosni. S tem smo celotni Sloveniji
pokazali, da se v Škofji Loki zelo
dobro dela. Pravzaprav je več kot
sto loških igralcev igralo v raznih
državnih selekcijah. V članski
reprezentanci je tako igral tudi
Sergej Sokolov. Tega, kar sta za
loški in slovenski rokomet naredila
Jure in Matej, pa se ne da opisati z
nekaj besedami. Ne smemo sicer
pozabiti, da je v Loki igralo kar
nekaj igralcev sedanje reprezentance, med njimi Uroš Bundalo,
Peter Pucelj in David Špilar, ki so
se pravzaprav vsi kalili v Škofji Loki.
Pomembno je, da boste v okviru
Rokometnega društva Loka tudi
v prihodnje vzgajali uspešne
rokometaše in nadaljevali več
kot petdesetletno tradicijo rokometa v Škofji Loki. Trenutno
se članska ekipa bori v drugi
državni rokometni ligi. Ste zadovoljni z njihovimi rezultati v
tej sezoni?
Po končanem jesenskem delu so
brez poraza prepričljivo na prvem
mestu, s štirimi točkami prednosti
pred drugo- in tretjeuvrščenima
ekipama RK Drava Ptuj in RK Radeče MIK Celje.
Na osnovi dosedanjih rezultatov lahko upravičeno upamo na
najboljše in preboj v prvo B-ligo.
V lanski sezoni je škofjeloški
rokomet imel veliko krizo, saj
ni manjkalo veliko, da bi ostali
brez enega od najbolj množično
zastopanih in trofejnih športov.
Kako mu po vašem mnenju kaže
v tem trenutku?
Po stečaju starega rokometnega
društva smo, v želji ohraniti tradicijo rokometa, ustanovili novo
Rokometno društvo Loka 2012.
Takrat se je začel pravi polletni boj
s stečajnim upraviteljem. Dvakrat
tedensko sva jaz in Dušan Čater
obiskovala stečajnega upravitelja v
Ljubljani ter ga prosila in iskala načine, kako bi nam prepustil mlade
igralce, ki si jih je kot stečajni upravitelj lastil in od njih nameraval
iztržiti odškodnine, s katerimi bi
poplačal oz. povrnil dolg upnikom.
Na osnovi pisnega soglasja
vseh upnikov, da lahko igralci,
stari do 21 let, brez odškodnine
prestopijo v novo društvo, je stečajni upravitelj po dolgih pregovarjanjih 17. avgusta 2012 podpisal
160 izpisnic. Le nekaj dni pred
pričetkom tekmovalne sezone
Nekdanja odlična igralca rokometa v Škofji Loki Aleš Dolinar (levo)
in Jože Ramovš v družbi z Matejem Gabrom (v sredini) pred
odhodom iz Barcelone.
2012/2013 smo lahko registrirali
igralce za novo Rokometno Društvo Loka 2012. Če ne bi vztrajali
in verjeli v naš rokometni pogon
(novo predsedstvo in trenerje),
danes rokometa v Loki ne bi bilo
več. Stečaj starega društva namreč še do danes ni končan. Ob
tem lahko dodam še to, da nam
nihče v rokometni Sloveniji ni
pomagal pri reševanju te težave.
Popolnoma sami smo si izborili
pot do igralcev in novega začetka.
Lahko si predstavljate, da ni bilo
preprosto. Imeli smo novo društvo, vendar brez enega samega
igralca, ki bi bil registriran za nas.
Čeprav novo društvo nima nič skupnega s starim, se vsem upnikom
opravičujemo in se jim hkrati v
imenu loškega rokometa, staršev
in mladih igralcev zahvaljujemo
za razumevanje stanja in opisano
pomoč. Vsekakor naj izkoristim
priložnost in se zahvalim tudi vsem
sponzorjem in posameznikom, ki
so razumeli naš nezavidljiv položaj, ki so razumeli pomen in vlogo
rokometa v loškem prostoru in ki
so verjeli v nas in finančno podprli
naše programe vadbe in tekmovanj. Menim, da vse pove podatek,
Na svetovnem prvenstvu v Španiji sta kar dva ločana igrala za slovensko reprezentanco: Jure Dolenec in Matej Gaber
38
da približno dvesto članov Rokometnega društva Loka 2012 letno
opravi okoli 49.000 delovnih ur.
Kakšna je torej prihodnost tega
športa v našem mestu?
V prihodnje pričakujemo, da loški
rokomet ponovno pripeljemo tja,
kamor sodi. Želimo si pridobiti
dolgoročno zaupanje glavnega sponzorja in pridobiti nekaj
manjših sponzorjev, ki bi prevzeli
sponzoriranje posameznih ekip.
Veliko pozornost bomo posvetili
pridobivanju in šolanju kakovostnega trenerskega in sodniškega kadra. V ta namen vabimo k
sodelovanju vse nekdanje rokometaše. Ustanovili smo tudi klub
ljubiteljev in podpornikov loškega
rokometa. Vabimo občane in vse
tiste, ki lahko in želijo postati član
tega kluba in s tem podpreti loški
rokomet, da se včlanijo. Javijo se
lahko na e-naslov: rokomet.loka@
gmail.com, na telefon 040/452
734 ali pristopno izjavo zahtevajo
pri nakupu vstopnice za ogled
ene od tekem. Veseli in hvaležni
bomo slehernega člana in vseh
oblik podpore.
Katja Štucin
Februar 2013
Zaljubljen v rokomet
Rokometaš Matej Gaber je izvrstno igral že v škofjeloški ekipi, tako da ga je selektor Boris Denič v začetku leta 2011
povabil v reprezentanco. Danes ga poznajo vsi ljubitelji rokometa in je eden boljših obrambnih igralcev,
ki bo prihodnjo sezono igral pri francoskem velikanu Montpellieru.
Najprej čestitke za izvrsten dosežek na svetovnem prvenstvu
v Španiji. Do polfinala ste kar
leteli in ostali neporaženi, potem
sicer ni šlo po pričakovanjih,
glede na izjave ste upali na več.
Kljub vsemu ste presegli naša
pričakovanja pred začetkom prvenstva. Ste, če dobro razmislite,
tudi svoja?
Najprej bi se zahvalil za čestitke.
Res je, da nam je na začetku šlo
vse po načrtih in smo prvih sedem
tekem zmagali. Nato so nam pošle
moči in končali smo na četrtem
mestu. To je za nas vrhunska uvrstitev. Če bi nam pred prvenstvom
kdo rekel, da bomo končali tam,
kjer smo, bi vsi takoj podpisali.
Kasneje so se nam pred polfinalno
tekmo apetiti dvignili in smo bili
na koncu precej razočarani, ker
nismo osvojili medalje.
Po tekmi s Španci se niste imeli
časa odpočiti, že naslednji dan
vas je čakal boj za tretje mesto
z našimi sosedi. Kako bi na kratko orisali to zadnjo tekmo? Kaj
oz. koliko je po vašem mnenju
zmanjkalo do brona?
Ja, res je, do tekme za tretje mesto
smo imeli le petnajst ur časa, da se
regeneriramo in pripravimo na Hrvate. Ampak še vseeno dovolj. Priprava na hrvaško reprezentanco je
potekala kot vse druge, le da nismo
imeli treninga, tako da smo se na
skupaj, kar je zelo olajšalo najino
odločitev, saj se z Juretom odlično razumeva na igrišču in izven
njega. Lažje je, če imaš nekoga, na
kogar se lahko obrneš. Pogodbo
sva podpisala po tednu dni.
Matej na svetovnem prvenstvu v Španiji
sestanku dogovorili, kako bomo
reševali njihove akcije. Poznalo se
je, da imajo Hrvati bolj izkušene
igralce z več podobnimi tekmami.
Mi smo v drugem polčasu povsem padli, zmanjkalo nam je moči,
nismo bili več tako koncentrirani in
to je bilo odločilno za tekmo.
Na tem prvenstvu smo bili res
prava ekipa, ki je stala skupaj v
vseh situacijah. Drug drugega smo
spodbujali. Moram reči, da na prejšnjih akcijah nismo delovali tako
homogeno kot na tem prvenstvu
in to je bil za nas velik plus. Uroš nas
je vodil čez celotno prvenstvo, kot
se spodobi za najbolj izkušenega
člana ter kapetana te reprezentance! Moram reči, da sem zelo vesel,
da sem bil lahko del tega.
Novinarji so med prvenstvom
poudarjali pravo energijo v slovenski reprezentanci. Vi ste njen
del in nam lahko iz prve roke poveste, kako delujete kot ekipa,
v kateri je nekaj bolj izkušenih
igralcev, med njimi kapetan Uroš
Zorman, in veliko zelo mladih
rokometašev z manj izkušnjami
s tovrstnih tekmovanj. Vse skupaj
v celoto povezuje trener Denič, ki,
glede na dosežke, zna zaigrati na
prave strune.
Ne dolgo nazaj si imel v mislih,
da boš še nekaj časa igral v Velenju, potem si razmišljal o nemški
Bundesligi, zdaj je odločeno, da se
boš preselil v Francijo. Z Montpellierem si, tako kot tvoj kolega,
prav tako Škofjeločan, Jure Dolenec, sklenil triletno pogodbo.
Se uresničujejo tvoje sanje? Si si
kdaj predstavljal, da se bo tvoja
pot tako odvijala?
Res sem vesel in ponosen, da bova
z zelo dobrim prijateljem in soigralcem še iz mladinske šole v Loki skupaj nadaljevala najino rokometno
pot v francoskem Montpellieru. To
je samo neka vmesna stopnička
do uresničitve mojih sanj, sam si
namreč želim zaigrati v Kielu ali
Barceloni, ki veljata za najboljša
kluba v Evropi in na svetu.
Kako je bilo pravzaprav videti
povabilo? Se še spomniš prvih trenutkov, ko si izvedel za ponudbo?
Do podpisa pogodbe je prišlo zelo
hitro, saj se ponudb iz tako velikih
klubov ne zavrača. Naju z Juretom je poklical menedžer Andrej
Golič in nama povedal, da so v
klubu zelo zainteresirani za oba
Matej Gaber
39
V Francijo odhajaš že letos, po
končani sezoni. Je že vse pripravljeno za tvoj prihod tja? Kakšna
so tvoja pričakovanja?
O Franciji še ne razmišljam, saj sem
do konca te sezone še član Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja
in bom profesionalno odigral do
konca. Šele po končani sezoni se
bom posvetil Franciji.
Pa se vrniva na začetek. Kdo je
pravzaprav 'kriv', da si začel z
igranjem rokometa?
Na začetku sem treniral košarko, a
me je nekega dne sošolec prepričal, naj se udeležim rokometnega
treninga in res sem tja odšel že
naslednji dan. Moram reči, da sem
se takoj zaljubil v ta šport.
Če se ozreš nazaj, ti je na tvoji
poti bržkone pomagalo kar nekaj
ljudi. Rokomet v Škofji Loki je bil
v preteklosti na zelo visoki ravni,
trenutno pa ni več tako. Zate pa
je bil ravno loški klub odskočna deska. Kako ti vidiš celotno
zgodbo?
Ja, res je. Loška rokometna šola s
trenerjem Janijem Klemenčičem
na čelu je ena najboljših v Sloveniji, če ne celo najboljša. Tako
da imam res odlično podlago za
rokomet, ki sem jo v članski ekipi le
še nadgradil in prav hitro prestopil
v Gorenje. Ob tej priložnosti bi se
rad zahvalil vsem trenerjem v moji
karieri, ki so mi zelo pomagali do
tega znanja, ki ga imam.
Za konec pustiva rokomet nekoliko ob strani. Kaj ob njem še
rad počneš?
Svoj prosti čas rad preživim s punco,
veliko pa se družim tudi s prijatelji
in bivšimi soigralci iz Škofje Loke.
Kaj meniš, se boš čez čas z veseljem vračal v Škofjo Loko?
V Škofji Loki sem odrasel in naredil
tudi prve rokometne korake, tako
da se in se bom z veseljem vračal
domov.
Katja Štucin
Februar 2013
V Šolskem centru Škofja Loka smo ustvarili
pogoje za tehnološke izzive prihodnosti
Pridružite se nam in omogočili
vam bomo vse, kar danes šteje:
zaposlitev, zanimivo delo in dober
življenjski standard. Ponujamo
široko paleto vse bolj iskanih poklicev različnih stopenj zahtevnosti.
Če boste tudi podjetni, vam s temi
poklici dobrih poslovnih priložnosti ne bo manjkalo.
V današnjih časih znamo ceniti
poklic žal šele takrat, ko ga potrebujemo. Ko pokličemo vodovodarja, mizarja, ko potrebujemo
avtoserviserja, avtokaroserista ali
tapetnika, smo zgroženi, da moramo tako dolgo čakati na mojstra,
da o računu, ki ga moramo poravnati, ne govorimo. Ob tem pa niti
pomislimo ne, da bi bil naš otrok
lahko zelo uspešen v tem poklicu.
Za devetošolce je za prihodnost
in zadovoljstvo v življenju izbira
prave srednje šole odločilnega pomena. Premalo se zavedamo, da je
prav vsak sposoben dosežkov, le
odkriti mora, na katerem področju
je najmočnejši. Zato je toliko bolj pomembno, da starši svojim otrokom
omogočimo, da sami izberejo svojo
poklicno pot in si življenje oblikujejo
po svojih merilih. Če otrok želi opravljati nek poklic, ga ni smiselno siliti
v neko drugo izobraževanje, ker bo
to izgubljena naložba.
V Šolskem centru Škofja Loka se
zavedamo, da je odločitev mladih
za tehnične strokovne poklice prihodnost te družbe, zato jim želimo
zagotoviti najboljše pogoje za pridobitev kvalitetnega strokovnega
in praktičnega znanja. Za doseganje
visoko zastavljenih ciljev smo praktično in strokovno izobraževanje
z letošnjim šolskim letom preselili
v moderno opremljene prostore
Medpodjetniškega izobraževalnega
centra, kjer poteka poučevanje in
usposabljanje v sodobnih učilnicah in predavalnicah, opremljenih
z računalniki, LCD-projektorji in
interaktivnimi tablami. V merilnih
laboratorijih, laboratorijih za mehatroniko, avtomatizacijo in robotiko,
v računalniških učilnicah, avtoservisnih delavnicah z diagnostičnimi
tehnologijami, lakirno komoro in v
delavnicah z računalniško vodenimi
stroji in napravami mladim motivacije in želje po novem tehničnem
znanju zagotovo ne bo zmanjkalo.
V novih prostorih pa znanja ne
bodo pridobivali samo dijaki, ampak
vsi, ki bodo želeli s področja strojništva in lesarstva, predvsem s področja CNC tehnologije, mehatronike in
robotike pridobiti najsodobnejša
strokovna znanja. Dobro sodelovanje s podjetji tako na področju
praktičnega usposabljanja kot
tudi pri spremljanju razvoja novih
tehnologij na področju strojništva
in lesarstva omogoča vsem, ki se
izobražujejo v Šolskem centru Škofja
Loka, da postanejo konkurenčni in
visoko zaposljivi na trgu dela.
Srednja šola za lesarstvo
ponuja programe od nižjega poklicnega, srednjega poklicnega,
poklicno-tehniškega do srednjega strokovnega izobraževanja.
Izobražujemo za poklice, kot so:
obdelovalec lesa, mizar, tapetnik in
lesarski tehnik. Kasneje dijaki svoje
znanje lahko nadgradijo na Višji
strokovni šoli v programu lesarstvo
in pridobijo naziv inženir lesarstva.
Srednja šola za strojništvo
prav tako ponuja programe od
nižjega do srednjega poklicnega,
poklicno-tehniškega do srednjega
strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice: pomočnik v
tehnoloških procesih, oblikovalec
kovin – orodjar, inštalater strojnih
inštalacij, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik in avtoservisni
tehnik. Po zaključku srednješolskega izobraževanja lahko dijaki
svoje znanje nadgradijo na Višji
strokovni šoli in pridobijo naziv
inženir strojništva.
V sklopu Srednje šole za strojništvo je tudi dijaški dom z eno- in
dvoposteljnimi sobami za vse, ki
so preveč oddaljeni, da bi se lahko
vsak dan vozili domov.
Izobraževalno delo z odraslimi ima v Šolskem centru že dolgo
tradicijo. Odrasle udeležence
izobražujemo v skladu z načeli
sodobne andragoške prakse. S
posameznikom, zainteresiranim
za izobraževanje, opravimo uvodni
razgovor, pripravimo individualni
načrt izobraževanja in pri tem svetujemo, upoštevajoč predznanje
ter učne in delovne navade posameznika. Udeleženci pridobijo
izobrazbo po javno veljavnih programih, opravijo prekvalifikacijo ali
zaključijo že začeto, a prekinjeno
izobraževanje. Izvajamo tudi različna strokovna usposabljanja.
Višja strokovna šola izvaja višješolska programa za strojništvo in
lesarstvo. V programu strojništva
ponujamo izbiro naslednjih modulov: avtomatizacija ali energetika
in orodjarstvo ali proizvodnja. V
programu lesarstva sta na izbiro dva
modula, in sicer primarna predelava
in lesna gradnja ter finalna obdelava. Kateri modul bo šola izvajala, je
odvisno predvsem od želje in števila
vpisanih študentov. Študente usposabljamo za kvalitetno opravljanje
svojega poklica ter morebitna napredovanja v nadaljnji študij.
Možnosti je veliko in delo zagotovljeno, odločili se boste pa
sami. Poti je več, cilj pa samo eden
– DOBITI DOBRO SLUŽBO!
Vabljeni na informativne dneve v petek in soboto, 15. in 16.
februarja 2013:
• Srednjo šolo za strojništvo bomo predstavili v Podlubniku 1b v
petek, ob 11. in 15. uri, ter v soboto ob 9. uri.
• Srednjo šolo za lesarstvo bomo predstavili na Kidričevi cesti 59
(Trata) v petek, ob 9. in 15. uri, ter v soboto ob 9. uri.
• Višjo strokovno šolo bomo predstavili v petek, ob 11. uri in ob
16.30, ter v soboto ob 11. uri v Podlubniku 1b.
• Dijaški dom si boste lahko ogledali in dobili vse informacije o
bivanju in vpisu v petek, od 8. do 17. ure, in v soboto, od 8. do
13. ure.
Parkiranje je zagotovljeno do zasedbe mest na parkirišču ŠC Škofja
Loka – dovoz iz smeri Novi svet.
Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka,
tel. 04/506 23 00, [email protected], www.scsl.si.
40
Februar 2013
Učenke in učence osnovnih šol vabimo k vpisu v:
Program klasične gimnazije:
• humanistična znanja,
• latinščina,
• španščina ali nemščina kot drugi tuj jezik,
• narodna izmenjava dijakov in strokovne ekskurzije (Trst,
Oglej, Pulj in Poreč, Rim in Pompeji, Španija).
Smo edina šola na Gorenjskem, ki izvaja program klasične gimnazije.
Program splošne gimnazije:
• s poudarkom na naravoslovju (nemščina kot drugi tuj jezik),
• s poudarkom na družboslovju (nemščina ali francoščina kot
drugi tuj jezik),
• z evropskim oddelkom: (francoščina ali ruščina kot drugi tuj
jezik),
• poudarjena evropska dimenzija s strokovno ekskurzijo v
Bruselj in Strasbourg ,
• narodna in enotedenska mednarodna izmenjava dijakov.
Pouk v vseh oddelkih nadgrajujemo s sodobnimi učnimi metodami
in učnimi vsebinami s poudarkom na projektnem delu in medpredmetnih povezovanjih. Šola za dijake organizira bogat in pester
program obveznih in izbirnih vsebin (dijaki si med letom ogledajo
več gledaliških predstav, prisluhnejo raznovrstnim koncertom in
se udeležijo treh športnih dni).
družboslovni in naravoslovni projektni dnevi,
strokovne ekskurzije
(Benetke, Dunaj, Pariz,
London), kvalitetne
maturantske ekskurzije,
mednarodne izmenjave
dijakov z Danci, Italijani,
Nemci, Španci, Čehi in
Avstrijci. Smo tudi Unescova projektna šola.
Rezultati, ki so jih dijaki skupaj z učitelji škofjeloške gimnazije
dosegli v minulih letih, so nam v veselje in ponos. Samo v lanskem
šolskem letu 99,5-odstotni uspeh na splošni maturi, šestnajst
zlatih maturantov, več kot dvajset državnih prvakov z desetih
različnih področij znanj, štirje dijaki na mednarodnih tekmovanjih, od tega trije na olimpijadah znanj. Naši dijaki so po
končani srednji šoli uspešni študenti in diplomanti.
Dijaki škofjeloške gimnazije imajo veliko možnosti za svoj
osebnostni razvoj in zato bomo veseli vsakega, ki se bo odločil, da za svojo srednjo šolo izbere Gimnazijo Škofja Loka.
Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi so prilagojeni urniku šole.
Na Gimnaziji Škofja Loka dijakom nudimo bogat program dejavnosti: pevski zbor, gledališka skupina, prostovoljstvo, program MEPI,
Gimnazija Škofja Loka – šola s tradicijo, sodobnimi pedagoškimi pristopi in bogatimi mednarodnimi izkušnjami vas pričakuje!
Informativni dnevi:
v petek, 15. februarja 2013, ob 9. uri in ob 15. uri ter
v soboto, 16. februarja 2013, ob 9. uri.
Dodatne informacije lahko dobite na spletnem naslovu šole: http://www.gimnazija-skofjaloka.si.
Cenimo znanje, dobre medsebojne odnose, strpnost in se obenem zavedamo svoje odgovornosti.
41
UČINKOVITO NAD TELESNO MAŠČOBO
Zmerna in dolgotrajna kardio vadba je dolgo časa veljala za najboljši
način odpravljanja odvečne telesne maščobe. Čeprav drži, da je
izvajanje fizične aktivnosti znotraj
»pogovornega« ciljnega srčnega
utripa dejansko povezano s
koriščenjem energije iz maščobnih
zalog, pa je danes znano, da to ni
najbolj učinkovit način.
To prepričanje se je prvič zamajalo z izsledki raziskav japonskega
znanstvenika dr. Izumija Tabate,
ko je razvijal poseben program
treninga olimpijskih hitrostnih
drsalcev. To je bila prelomnica, ki
je izpodrinila dolgotrajno zmerno kardio vadbo in odprla vrata
učinkovitejšim oblikam vadbe za
izgubo maščobe.
Intervalni trening, metabolični
trening, HIIT (high intensity interval training) oziroma visoko
intenzivni intervalni trening, boot
camp so vadbe, ki sicer slišijo na
različna imena, v svojem bistvu
PROGRAM
MOJ TRENING S CILJEM
pa vse temeljijo na istem principu
- izmenjavi kratkih obdobij intenzivnega izvajanja določene vaje
s še krajšimi obdobji počitka ali
nižje stopnje aktivnosti.
Tak vadbeni princip se lahko
uporablja pri vseh oblikah treninga od teka, kolesarjenja, hoje v
hrib do izvajanja kompleksnejših
fitnes vaj z lastno telesno težo
ali utežmi. Intenzivni intervalni
trening je sicer zahteven ampak
posledično tudi kratek po skup-
nem obsegu vadbene enote.
Ena izmed bistvenih koristi pa je,
da učinkuje na telo vadečega z
dvigom stopnje telesnega metabolizma, kar pomeni, da telo še
dolgo časa po vadbi deluje v višji
prestavi in v tem času uporablja
maščobne zaloge kot vir energije.
Zaradi zahtevnosti vadbe je
za ljudi s slabšo telesno pripravljenostjo priporočljivo postopno
uvajanje v omenjene vadbene
principe.
OSEBNO TRENERSTVO –
v formi za uspeh
Ljudje z obsežnim, napornim
in odgovornim delavnikom velikokrat zapostavijo skrb za svoje
telo in zdravje. Zato vam ponujamo trening z osebnim trenerjem,
ki je namenjen vsem, ki želite
maksimalno izkoriščen čas vadbe
in doseganje rezultatov na najbolj
učinkovit in varen način. Trening
je prilagojen posameznikovim
željam, ciljem, sposobnostim in
upošteva njegovo zdravstveno
stanje. Osebno trenerstvo je
odlična naložba v zdravje, dobro počutje in dviguje delovno
učinkovitost.
Program
MOJ TRENING S CILJEM –
celosten dvomesečni
program za izgubo telesne
maščobe in oblikovanja
telesa pod osebnim
in strokovnim vodstvom
fitnes vaditelja.
Prednosti in koristi programa
Prednosti in koristi
MOJ TRENING S CILJEM:
TRENINGA PO MERI POSAMEZNIKA
• vadba z izrazitim poudarkom na odpravi telesne maščobe in oblikovanju telesa
• prilagajanje izhodiščnemu stanju posameznika
• svetovanje in pomoč pri oblikovanju ustreznih prehranskih navad
• skupina največ 5 oseb
• osebni posvet s trenerjem pred vadbo o željah in ciljih z vsakim
posameznikom
• vodena vadba 2x tedensko (2 meseca – 16 obiskov)
• maksimalno izkoriščen čas vadbe
• priprava programa za samostojne vadbe doma oziroma v naravi
• stalna prisotnost trenerja, ki vas motivira in spodbuja k napredku
• meritve začetnega stanja telesne sestave in redno spremljanje
napredka s posebnim analizatorjem telesne sestave (mišična masa,
maščoba, metabolizem …)
Program vodi in izvaja fitnes vaditelj Sergej Vrhovec.
PONUJAMO VAM ODGOVOR na
vprašanje ZAKAJ MI DO SEDAJ ŠE
NI USPELO?
• upoštevanje potreb in želenih vadbenih ciljev
• časovna učinkovitost vadbe in možnost prilagajanja terminov vadbe
• vadba vključuje tako razvoj telesnih zmogljivosti kot tudi sprostitvene
elemente
• osebno svetovanje s področja prehranjevanja in spremembe prehranjevalnih navad
• stalna prisotnost osebnega trenerja, ki vas motivira in stremi k optimalnemu napredku
• meritve začetnega stanja telesne sestave in redno spremljanje
napredka s posebnim analizatorjem telesne sestave (mišična masa,
maščoba, metabolizem …)
• pridobili boste moč in energijo za uspešno obvladovanje psihofizičnih
zahtev vsakodnevnega poslovnega in zasebnega življenja
Osebno trenerstvo za dve osebi – trener se prilagodi vsakemu posebej,
ciljem, željam in vadbenim zmožnostim posameznika. Kadar trenirata
skupaj prijatelja, partnerja ali zakonca, lahko vadi en otrok do 15. leta
vadi brezplačno. Otroku se pripravi vadbeni ali rekreativno-zabavni program primeren njegovi starosti.
Za informativni posvet z inštruktorjem nas prosim pokličite na t: 041 710
310 ali pišite na [email protected] in z veseljem vam bomo svetovali.
Termin izberemo skupaj glede na vaše obveznosti.
Center plesa, športa in sprostitve RitmoLoko, Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka , T: 041 710 310, [email protected], www.ritmoloko.si
Februar 2013
Prireditve v februarju
petek,
01. 02.
sobota,
02. 02.
nedelja,
03. 03.
ponedeljek,
04. 02.
torek,
05. 02.
sreda,
06. 02.
17.00
Otroške delavnice
Atelje Clobb
19.00
Odprtje fotografske razstave:
Podobe spomina arhitekta
Toneta Mlakarja
Sokolski dom
10.00
Ustvarjalna delavnica: izdelava
pustnih mask
10.00
10.00–14.00
19.00
Moj eko vrt: Mešani posevki in
kolobar
OŠ Ivana Tavčarja
Gorenja vas
19.00
Proslava ob kulturnem prazniku
Dvorana na
Češnjici
Kulturni center
slikarjev Šubic
19.00
Večer uglasbene poezije:
Tantadruj
Turistična kmetija Na poljani
Lutkovna predstava: Kam pa
kam, kozliček? (za IZVEN)
Loški oder
19.30
Koncert MoPZ Alpina Žiri
Dvorana DPD
Svoboda Žiri
Ustvarjalna rokodelska delavnica: polstenje baretke ali
klobuka
Rokodelski
center DUO
21.00
Galerija Mreža: Jana Jocif
MKC pri Rdeči
ostrigi
9.00–13.00
8. mednarodna fotografska
razstava Lumen 2012
Sokolski dom
Dan odprtih vrat v Muzeju
Železniki
Muzej Železniki
19.00
19.00
Gledališka predstava: Glavni
dobitek (premiera)
Dvorana na
Češnjici
10.00–17.00
Dan odprtih vrat v Loškem
muzeju Škofja Loka
Loški muzej
Škofja Loka
19.30
Gledališka predstava: Moja
briljantna ločitev (za IZVEN)
Loški oder
15.00
Javno vodstvo po muzejskih
zbirkah
Loški muzej
Škofja Loka
10.00
Odprtje slikarske razstave
akademskega slikarja Staneta
Kosmača
Žiri - Galerija v
zvoniku
16.00
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Kulturni dom
Sovodenj
16.00
Loški oder
17.00
Gledališka predstava: Glavni
dobitek
Dvorana na
Češnjici
Gledališka predstava: Pavliha
noče v šolo (za IZVEN)
19.30
Gledališka predstava: Stari fotr
19.00
Peščeni potopis: Zahodna
Afrika
MKC pri Rdeči
ostrigi
Kulturni dom Sv.
Duh
Predavanje: Pomen ohranjanja
kakovosti izdelkov rastlinskega
izvora
Velika sejna soba
OOZ Škofja Loka
Državno prvenstvo v
smučarskih skokih
Nordijski center
Žiri
Tečaj polstenja: nuno tehnika
Rokodelski
center DUO
17.00–19.00
Tečaj kvačkanja
Rokodelski
center DUO
15.00
Otroški pustni karneval na
Zalem Logu
Zali Log
17.00–19.00
Tečaj rišeljeja
Rokodelski
center DUO
15.00
Pustna povorka
19.00
Torkov večer s knjižnico:
Z umetniško besedo skozi
življenje (literarni večer in
predstavitev knjige)
Kašča
Žiri – začetek
pred Zadružnim
domom
16.00
Slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za
Kamnitnikom
19.00
Moj eko vrt: Mešani posevki in
kolobar
DPD Svoboda
Žiri
pri spomeniku
petdesetim ustreljenim talcem
za Kamnitnikom
17.00
15.00
Predavanje: Pomen ohranjanja
kakovosti izdelkov živalskega
izvora
Velika sejna soba
OOZ Škofja Loka
Osrednja občinska proslava ob
kulturnem prazniku: Živimo
skupaj brez meja
Dvorana gasilskega doma
Trebija
14.00
Otroška maškarada
Selca
14.00
Pustni sprevod
Sorica – športno
igrišče
15.00
Otroško pustovanje
Dražgoše
19.00
Potopis: Slovenija malo drugače
MKC pri Rdeči
ostrigi
Tečaj kvačkanja
Rokodelski center
DUO
19.00
Kulturni večer ob 150-letnici
prve Prešernove proslave na
Slovenskem
Sokolski dom
16.30
Veselo pustovanje
Mestni trg
Tečaj rišeljeja
Rokodelski center
DUO
18.00
Pustni koncert učenk in
učencev Glasbene šole Škofja
Loka
Sokolski dom
19.00
Torkov večer s knjižnico: Marija
Stanonik, Literarjenje – kronopisje in rokopisje v teoriji in
praksi (predstavitev knjige)
Kašča
15.00
četrtek,
07. 02.
07. 02.
petek,
08. 02.
sobota,
09. 02.
Moj eko vrt: Obrezovanje sadnega drevja (in cepljenje)
Kmetija pr'
Leben, Bukovica
30
15.30
Jesenkovo popoldne v Škofji
Loki
Sokolski dom
17.00
Delavnica za spretne prste:
ptičja hišica (za otroke od 4 do
10 let)
Krajevna
knjižnica
Železniki
Ob punklu se dobimo
Lovski dom
Železniki
18.00
Praznovanje ob slovenskem
kulturnem prazniku
Kulturni center
slikarjev Šubic
18.00
Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku: Več
jezikov znaš, več veljaš
OŠ Ivana Groharja
18.00
Pohod z baklami iz Sorice v
Spodnje Danje na predvečer
kulturnega praznika
Sorica
18.45
Odprtje fotografske razstave Izidorja Jesenka: Poljanska dolina
iz ptičje perspektive
Kulturni dom
Poljane
9.00
10.00–14.00
nedelja,
15.00
18.00–20.00
četrtek,
10. 02.
ponedeljek,
11. 02.
torek,
12. 02.
44
17.00–19.00
17.00–19.00
Februar 2013
torek,
19.00
sreda,
12. 02.
13. 02.
Moj eko vrt: Mešani posevki in
kolobar
Dom čebelarjev
ČD Škofja Loka,
Brode
ob 16.00 in
ob 17.00
Brezplačna predstavitev nove
vadbe kick fun za otroke – vodi
Ula Brank Pečko
Center
RitmoLoko
17.00
Delavnica za spretne prste:
ptičja hišica (za otroke od 4 do
8 let)
Krajevna
knjižnica Žiri
Delavnica za spretne prste:
dražgoški kruhek (za mladino
in starejše)
Krajevna
knjižnica Žiri
Ob punklu se dobimo
Lovski dom
Železniki
18. 02.
19.30
Kristalni abonma: ansambel
za staro glasbo Compagnia
Cinquecento (Freising)
Sokolski dom
torek,
14.00–15.30
Vadba za mamice z dojenčki
(1. ura)
Center
RitmoLoko
17.00–18.00
Tečaj trebušnega plesa (1. ura)
Center
RitmoLoko
Pod mavričnim dežnikom:
likovne ustvarjalnice
Vrtec Škofja Loka
Začetni tečaj družabnega plesa
za vse generacije (1. ura)
Center
RitmoLoko
19.00
Otvoritev razstave: Bele
strmine, ki vabijo (kratka zgodovina smučanja na Loškem)
Galerija Ivana
Groharja
19.00
Predvajanje filma Misterij
ženska japonske režiserke
Naomi Kawase
Sokolski dom
19.00
Moj eko vrt: Mešani posevki in
kolobar
OŠ Železniki
16.00–17.00
Vadba za nosečnice (1. ura)
Center
RitmoLoko
17.00
Kulinarična delavnica: jedi z
agrumi
OŠ Škofja Loka –
Mesto
17.00
Otroške delavnice
Atelje Clobb
17.00–19.00
Ustvarjalna rokodelska delavnica: vezava blokcev, notesnikov
ali knjižic – koptska vezava
Rokodelski center
DUO
17.30
38. POKAL LOKA: otvoritev
tekmovanja in paralelni slalom
za gradom
Mestni trg
Delavnica za spretne prste:
ptičja hišica (za otroke od 4 do
10 let)
Krajevna
knjižnica
Sovodenj
Dokumentarni film: Tudi to so
poljanski zakladi
Kulturni center
slikarjev Šubic
19.00
Inventura 52: predstavitev
avtorjev žirovskega letnika 1952
Galerija Svoboda
19.00
Predstavitev pesniške zbirke
Anje Eržen: Podoba iz daljave
OŠ Ivana Tavčarja
Gorenja vas
19.30
Gledališka predstava: Proti
severnemu vetru (za abonma
MODRI in IZVEN)
Loški oder
Gledališka predstava: Kdor živi,
znori! (za abonma SMEJMO SE!
in IZVEN)
Dvorana na
Češnjici
Veliki Ostrigin koncert: Melodrom (SLO)
MKC pri Rdeči
ostrigi
18.00
18.00–20.00
četrtek,
14. 02.
17.00
18.00–19.30
petek,
15. 02.
18.00
19.00
20.00
22.00
10.00
Lutkovna predstava: Upor v
kuhinji
Dvorana na
Češnjici
19.30
Gledališka predstava: Proti
severnemu vetru (za abonma
RDEČI in IZVEN)
Loški oder
14.00
38. POKAL LOKA: razglasitev
rezultatov
STC Stari vrh
18.00
Tavčarjeva poljanska retrospektiva: Holikova Nežika
Kulturni center
slikarjev Šubic
19.00
Potopis: Nepal
MKC pri Rdeči
ostrigi
17.00
Delavnica za spretne prste:
ptičja hišica (za otroke od 4 do
10 let)
Krajevna
knjižnica Gorenja
vas
19.00
Delavnica za spretne prste:
ptičja hišica (za otroke od 4 do
10 let)
Krajevna
knjižnica Poljane
19.00
Torkov večer s knjižnico –
Kozma Ahačič: Zgodovina
misli o jeziku na Slovenskem,
katoliška doba (1600–1758),
predstavitev knjige
Kašča
Ob punklu se dobimo
Lovski dom
Železniki
20.00
Stripi v Ostrigi: Stripburger – kaj
je to?
MKC pri Rdeči
ostrigi
17.00
Delavnica za spretne prste:
ptičja hišica (za otroke od 4 do
10 let)
Krajevna
knjižnica Trata
19.00
Veganska večerja in predstavitev knjige Večna Treblinka
z gostjo Jadranko Juras
MKC pri Rdeči
ostrigi
17.00
Otroške delavnice
Atelje Clobb
Ustvarjalna rokodelska delavnica: vezava blokcev, notesnikov
ali knjižic – koptska vezava
Rokodelski center
DUO
10.00
Otroški glasbeni abonma:
Klovnesa razgraja
Sokolski dom
10.00
Likovna delavnica: Grafika –
suha igla
Kulturni center
slikarjev Šubic
19.30
Komedija: Sljehrnik
Kulturni dom Sv.
Duh
Srečanje partnerskih mest
v okviru projekta Evropa za
državljane (EZD)
Sokolski dom
21.00
UPB se predstavi + videoprojekcije in koncert: Marko Brecelj
MKC pri Rdeči
ostrigi
nedelja,
19.00
Kino Ostriga: Jaz sem Janez
Janša
MKC pri Rdeči
ostrigi
torek,
10.00
Pokal Ciciban
STC Stari vrh
Ustvarjalna rokodelska delavnica za otroke: glina
Muzej Železniki
Torkov večer s knjižnico: Nova
Zelandija (potopisno predavanje)
Knjižnica Ivana
Tavčarja Škofja
Loka
10.00–12.00
Ustvarjalna rokodelska delavnica za otroke: rezbarjenje
Muzej Železniki
18.00–20.00
Ob punklu se dobimo
Lovski dom
Železniki
19.00
Tisnikarjev pasijon, odprtje
razstave slik Jožeta Tisnikarja
Sokolski dom
20.00
Večer irske glasbe
MKC pri Rdeči
ostrigi
sobota,
16. 02.
nedelja,
17. 02.
ponedeljek,
19. 02.
sreda,
20. 02.
četrtek,
21. 02.
petek,
22. 02.
sobota,
23. 02.
18.00–20.00
17.00–19.00
od 10.00
do 19.00
24. 02.
26. 02.
10.00–12.00
19.00
sreda,
27. 02.
četrtek,
28. 02.
45
Februar 2013
IZOLACIJA STAVB – ŠE NIKOLI TAKO DOSTOPNA
Združite subvencije Eko sklada z ugodnostmi
paketa Danes za jutri!
Preveč plačate za ogrevanje?
Vas v hiši pozimi zebe, poleti pa vam je vroče?
Imate nekaj prihrankov in se sprašujete, kam jih naložiti, da bo dolgoročni donos zagotovljen?
Če je bil vsaj kateri od odgovorov pozitiven, vam svetujemo, da nadaljujete z branjem. Predlagali vam bomo namreč en odgovor na vsa
vprašanja. Če vaša fasada ali streha nista izolirani ali sta izolirani premalo, vam bo izolacija ovoja stavbe (zunanje stene, podstrešje, tla)
lahko prinesla tudi več kot 50 odstotkov prihranka pri rabe energije.
FASADA
PODSTREŠJE
Predlog izolacije: opisana izhodišča izpolnjujejo fasadne
plošče iz kamene volne Knauf
Insulation v ploščah ali lamelah
(FKD-S, FKL).
Predlog izolacije: steklena volna
Knauf Insulation ECOSE Technology (Unifit, Classic) izvrstno
toplotno izolira ostrešje, je negorljiva, nova tehnologija pa
izboljšuje tudi kakovost zraka v
prostorih, kar je za bivanje najbolj pomembno. Ker pa je nova
steklena volna prijetna na otip,
je tudi delo z njo bistveno lažje.
Toplotne izgube skozi zunanje
stene nanesejo preko 30 odstotkov
toplotnih izgub. Torej jih izolirajmo
z izolacijo, ki bo toplotno izolativna, požarno varna (ob tem vedno
pomislimo na prizore s pogorišč)
in predvsem paropropustna, da bo
hiša lahko dihala in bo mikroklima
v prostorih ugodna in zdrava.
Zahteve za subvencije Eko sklada: debelina izolacije najmanj
12 cm (za FKD-S (PTP-035)) in 14
cm (za FKL (FPPL)).
Zahteve za subvencije Eko sklada: debelina izolacije najmanj
18 cm (Unifit 032), 20 cm (Unifit
Podstrešja ostajajo pogosto neizolirana ali slabo izolirana. Na tem
segmentu je možno prihraniti tudi
več kot 15 odstotkov energije. Bivalni pogoji v mansardah ne smejo
zaostajati za bivalnimi pogoji v
drugih prostorih, zato je toplotna izolacija ostrešja bistvenega
pomena.
035), 22 cm (Classic 037), 24 cm
(Classic 040).
Knauf Insulation ECOSE Technology (Unifit, Classic) je trajnostna,
naravna in zdravju prijazna izolacijska rešitev za podstrešja in
druge notranje aplikacije.
DANES ZA JUTRI
Če imate vprašanja glede same izvedbe ali rešitve vašega problema
in če vas zanima, kako ugodneje priti do omenjenih izolacijskih
materialov, vam ponujamo ugodnosti paketa DANES ZA JUTRI –
www.daneszajutri.si, preko katerega lahko do vseh omenjenih
izolacijskih materialov pridete po 7 odstotkov nižjih cenah.
Vse, kar morate narediti, je, da si pridobite kupone ugodnosti
preko www.daneszajutri.si.
Tam si lahko ogledate tudi zanimiv film o toplotnih izgubah in
izračunate toplotne izgube svojega objekta.
Našim svetovalcem lahko zastavite tudi konkretna vprašanja
glede izvedbe.
Da bi vas vzpodbudili k celovitim ukrepom, med kuponi ugodnosti
najdete tudi posebne pogoje za nakup oken, strešnih oken in kritine.
EKO SKLAD
Eko sklad je pred kratkim objavil nov razpis za nepovratna sredstva,
zato si lahko vašo investicijo dvakratno pocenite – izkoristite subvencije
Eko sklada ter ugodnosti kuponov Danes za jutri!
VABLJENI na www.daneszajutri.si
Kamena volna Knauf Insulation (FKD-S, FKL) na fasadi daje objektu
kakovostno toplotno, negorljivo in paropropustno zaščito.
46
K. I.
Februar 2013
47
Februar 2013
Notranja dekorativna senčila
Enostavnost, uporabnost in kvaliteta v objemu stilske dovršenosti
Vrtenje Zemlje, spremembe v naravi, okolju, ljudeh, hišah … – nekaj namigov za spremembe, ki polepšajo
okna, hiše, poslovne prostore, ki zagotovijo spremembo bivanja na bolje, na lepše.
TIPI NOTRANJIH DEKORATIVNIH SENČIL
kar je dandanes
zelo pomembno,
če želimo ohraniti
naravo tudi za zanamce.
Trenutno pri notranjih senčilih prevladujejo roloji, prostoviseči in v
kaseti vodeni s stranskimi vodili, plise zavese, panelne zavese, še vedno
pa se najde mesto tudi za klasične lamelne zavese.
Težko jih razvrstimo po vrstnem redu glede aktualnosti in kvalitete, saj bi jih najlažje dali v en koš. Med seboj se zelo razlikujejo po
namembnosti.
Novost pri rolojih
je poseben tip roloja – DUO ROLO.
Po sistemu delovanja in montaže oz.
umestitve v prostor
je zelo podoben
klasičnemu prostovisečemu roloju,
posebnost je tkanina, ki je razdeljena na popolnoma
transparentne in na
netransparentne
pasove. Ker blago
teče dvoplastno,
imamo omogočeno popolno ali le delno zasenčitev.
PLISE ZAVESE bi po priljubljenosti zadnja leta skoraj lahko uvrstili na
zmagovalno pozicijo. Odlikuje jih izjemna praktičnost, enostavnost,
hkrati pa izjemna dekorativnost in kvaliteta senčenja. Upravljanje
je ročno, posebnost pliseja je, da je ta hip edino senčilo, ki ga lahko
odpiramo od spodaj navzgor. To je pogosto dobrodošlo v kuhinjah,
da je pogled na funkcionalne površine zastrt, pogled skozi zgornji del
steklene površine pa ostaja odprt. Poleg tega so pliseji idealna rešitev
za okna nepravilnih oblik: trikotnih, trapezoidnih, polokroglih ...
NOVOST na slovenskem trgu so zavese Duette®. Na prvi pogled so
podobne plise zavesam, tip tkanine je enak, gre le za obliko oz. strukturo tkanine, ki ni klasična harmonika, temveč oblika satovja. Posebna
prednost senčila DUETTE® je, da oblika satovja omogoča precej boljšo
zatemnitev, saj tu luknjice, skozi katere potekajo vrvice, niso vidne. To
je nadvse dobra pridobitev pri zatemnitvenih tkaninah, ki pri klasični
plise zavesi prepuščajo precej svetlobe, čeprav so luknjice, skozi katere
gre vrvica, zelo majhne. Poleg tega oblika satovja predstavlja pridobitev
na energijskem nivoju. V hladnem delu leta so toplotne izgube manjše,
saj se znotraj satovja ustvari zračna pregrada, ki hladen zrak zadržuje
pred steklom in ga v manjši meri spušča v prostor. Enako v toplem delu
leta, le da tu topel zrak ostaja med Duette® senčilom in med steklom in
se prostor manj segreva. Zato lahko rečemo, da so to senčila okenske
dekoracije prihodnosti, saj sledijo ozaveščanju varčevanja z energijo,
PANELNE ZAVESE predstavljajo sinonim dovršenega senčila za večje
steklene površine: drsna vrata, panoramska okna, steklene stene. Poleg
tega z njimi lahko pregradimo prostor, zakrijemo, kar želimo, da je
nevidno, ali se zgolj poigramo s prostorom, ustvarimo nov ambient po
trenutnem navdihu in ga kadarkoli spremenimo. Tkanine so različne,
možnost kombinacij nešteto.
Sandra Bogataj
48
Februar 2013
49
Februar 2013
50
Februar 2013
51