Loški utrip z vami že 17 let.
Februar 2013 2 Februar 2013 3 Februar 2013 4 Februar 2013 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Svetniki kritično o izvajanju zimske službe 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom 10 Tehnični pravilnik vključuje tudi vizualno kontrolo nad odpadki Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 11 ‘Živa’ predstavitev škofjeloškega območja Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Gradnja na Kamnitniku 14 V stiski najprej na Center za socialno delo Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 15 Petnajst ali trideset minut? 16 Črpanje evropskih sredstev še vedno izvedljivoDijak dijaku 17 Adaptacija Name za potrebe knjižnice v teku 18 Avtobiografske zgodbe ‘pumovcev brez loškega PUM-a’ 20 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 21 ‘Puštuci u Lok’ 22 Žirovske novice 24 Petdeset let Turističnega društva Selca 26 Aktivno preživljanje prostega časa mladine v naravi 27 Preko dvesto dogodkov 28 Smučanje po starem 30 Nagrajena izdelka poudarjata lepoto lesa 31 Otroci in borilne veščine 32 Najin sanjski dan 34 Čudovito leto v Angliji 36 Glasba je univerzalni jezik 38 V Škofji Loki rokomet spet živi 39 Zaljubljen v rokomet 44 Prireditve v februarju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: [email protected] Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik [email protected] Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 17 let. [email protected] 5 Februar 2013 20. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Svetniki kritično o izvajanju zimske službe Svetniki so na tokratni seji največ časa namenili pobudam in vprašanjem. Na začetku je Tomaž Paulus (SLS) predlagal, naj se na dnevni red uvrsti točka o podaljšanju kratkotrajnega parkiranja pred Vrtcem Škofja Loka s petnajst na trideset minut. Župan mag. Miha Ješe je dejal, da točka ne more biti uvrščena na dnevni red, ker o njej še ni odločal odbor za promet. Dodal je še, da si bodo stanje bolj natančno ogledali; če niso potrebna dodatna parkirna mesta, bi stvar morala biti hitro urejena, v nasprotnem primeru pa, da bodo o njej odločali na aprilski seji, ko bodo obravnavali tudi druge spremembe parkirnega režima. Paulus je nato zahteval prekinitev seje, dokler ne pridobi mnenje statutarno pravne komisije o razlagi pravilnika. Svetniki prekinitve seje niso izglasovali. V nadaljevanju seje so se še nekajkrat vrnili k problemu parkiranja pred vrtci. Sicer pa so svetniki največ časa namenili vprašanjem in pobudam. Veliko kritike je letelo na izvajanje zimske službe ob zadnjem obilnem sneženju, predvsem na pločnikih. Motijo jih tudi kupi snega na križiščih in živih mejah, zaradi katerih se je nevarno vključiti na glavno cesto, pa tudi kupi snega v starem mestnem jedru, kamor ti, tako menijo, nikakor ne sodijo. Predlagali so, da bi bila Stara cesta pod zdravstvenim domom enosmerna in da se ob ponedeljkih na Kidričevi cesti ne odvaža smeti ravno v času prometne konice med 7. in 7.30 uro. Zanimalo jih je, koliko komisij ima župan in kakšno je njihovo delo; nadalje, na kakšen način se bo oblikovala cena priključitve na vaško kanalizacijsko omrežje; posredovali so zahtevo prebivalcev Mestnega trga 33, da se oder za prireditve ne postavlja več pred njihov vhod itd. V nadaljevanju so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli popravek odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje – urejevalna celota II, saj je popravek potreben zaradi selitve mladinskega oddelka v drugo nadstropje blagovnice Nama. Objekt ostaja namenjen trgovsko-poslovni dejavnosti z možnostjo spremembe namenske rabe dela ali celega objekta v stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ali v muzeje in knjižnice. Prav tako po skrajšanem po- stopku so sprejeli spremembo odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, s čimer bo občinsko redarstvo po novem organizirano v oddelku za okolje in prostor. Po dopolnitvi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine in ukinitvi statusa javnega dobrega na sedmih manjših nepremičninah so svetniki na tajnih volitvah še potrdili skupno listo kandidatov za volitve predstavnikov v razvojni svet gorenjske regije. Klavdija Škrbo Karabegović Iščemo raznašalce Loškega utripa 041 233 350 Zapiranje državnih institucij Pred časom je odjeknila novica, da naj bi Okrajno sodišče v Škofji Loki zaprlo svoja vrata. Je res tako? Brez katerih državnih institucij še lahko ostanemo? Glede na to, da Okrajno sodišče v Škofji Loki pokriva široko območje, številni uporabniki pa so tudi z bolj oddaljenega podeželja, bi odhod te pomembne institucije za širše loško območje pomenil velik primanjkljaj. Zato smo za konkretna pojasnila, če in kdaj naj bi prišlo do zaprtja, kako bo delo organizirano v prihodnje in ali je odločitev dobro premišljena, saj so se pred kratkim preselili v obnovljene prostore v nekdanji vojašnici, naslovili na ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Odgovorili so nam, kako želijo, da bi sodstvo v prihodnje delovalo bolj učinkovito, zato je ministrstvo konec leta 2012 pripravilo vrsto zakonskih sprememb. Nanašajo se zlasti na povečanje in utrditev samostojnosti sodne veje oblasti, poenostavitev sodnih postopkov in na večjo odprtost sodstva javnosti. Na ministrstvu upajo, da bodo omenjene zakonske Ješe je sicer naklonjen racionalizacijam v družbeni upravi, vendar pravi, da mora biti opravljena finančna in organizacijska analiza takih sprememb. Opozoril je na veliko škodo za zdravje Gorenjcev, v kolikor bi zaprli regionalni Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. »Predvidena je tudi ukinitev geodetske izpostave. To je povsem nedopustno, saj služba izjemno dobro funkcionira in je predvsem zelo ljudska, to se pravi blizu uporabnikom, hitro in kvalitetno opravlja svoje storitve. Menim, da se ne smemo zadovoljiti, da bomo namesto dobrih sodelavcev, ki dejansko delajo v prid občanom, dobili birokrate, ki bodo daleč stran od samega mesta dogajanja. Geodetska služba je ena od tistih služb, ki mora poznati teren in ljudi,« je opozoril škofjeloški župan. Sicer pa je v Škofji Loki že bila ukinjena izpostava gozdne uprave, tako da sta sedaj samo še v Poljanah in v Selcih. Predvi- spremembe s sodstvom uskladili v čim krajšem času. Zakoni o sodiščih, sodniški službi, notariatu in o dedovanju so trenutno v medresorskem in strokovnem usklajevanju. »Da je sodstvo treba bolj racionalno organizirati, sicer predlaga tudi sodstvo samo, tudi v smislu morebitnega združevanja nekaterih manjših okrajnih sodišč z okrožnimi. Ker gre za predloge, ki še niso v obravnavi, vam v tem trenutku konkretnih odgovorov še ne moremo podati,« so nam še dejali. Kakšna bo usoda loškega sodišča, torej v tem trenutku še ni znano. Sicer župan in loški občinski svetniki menijo, da je delovanje sodišča v mestu ob sotočju dveh Sor potrebno in da učinkovito deluje. Na eni od sej občinskega sveta je prišlo do predloga, da z dopisom ministrstvu bolj angažirano pristopijo proti zaprtju. Ukinjanje drugih služb Škofjeloški župan mag. Miha 6 dena je tudi ukinitev davčne izpostave v Škofji Loki, kjer bo namesto izpostave delovala pisarna. »Organizacijska oblika ni toliko pomembna; pomembno je, da imamo občani vedno, ko so uradne ure, svoj servis v Loki, ne v drugem kraju,« je dodal župan. Na vse skupaj je sicer imel splošno pripombo: »Uradi, ki so vitalnega pomena za občane v določeni občini, v tem primeru za Škofjo Loko in ostale tri občine z Loškega, moramo ohraniti čim bližje občanom, da bodo dejansko lahko njihov servis. Po drugi strani pa menim, da kakršna koli sprememba brez poprejšnje organizacijske, predvsem pa finančne analize, ni sprejemljiva. Centralizacija samo zato, da bo centralizirano, ni smiselna in ne prinaša avtomatično želenih učinkov.« Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 Usmerjeni v družino LAS je lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka. Na področju primarne preventive deluje kot posvetovalno telo župana že od leta 1997. Posebnost loškega LAS-a je, da je usmerjen v družino kot celoto. V LAS-u svoje moči združujejo strokovni delavci in delavke iz javnih zavodov, policije, zdravstvenega doma in številni prostovoljci. Že ob ustanovitvi so se člani škofjeloškega LAS-a odločili, da bodo vzpodbujali in podpirali preventivne dejavnosti, ki so usmerjene v zdravo in kvalitetno življenje brez odvisnosti. Temelj delovanja je tako osveščanje in poudarjanje zdravega življenjskega sloga, ne pa delo z odvisniki, kar je praksa nekaterih drugih LAS-ov po Sloveniji. »Posebnost loškega LAS-a je, da je usmerjen v družino kot celoto. Tako je program Družinska rekreacija, ki ga je uvedel naš član, še vedno edina rekreacija v Sloveniji, ki je brezplačna in katere zahteva je, da na rekreacijo pridejo otroci skupaj s starši. Družinska rekreacija je izredno priljubljena. Prvi udeleženci so bili tako navdušeni, da danes oni vodijo rekreacije,« je poudarek loškega LAS-a in enega izmed programov predstavila strokovna sodelavka občine Škofja Loka za LAS Sabina Gabrijel. Dejavnosti LAS-a so usmerjene tudi v krepitev varovalnih dejavnikov, kot so zdrava, funkcionalna družina, pozitivna samopodoba otrok, učenje konstruktivnih načinov doseganja osebnega zadovoljstva itd., kar preprečuje mladim zapadanje v različne oblike rizičnega vedenja. Pomembno je tudi osveščanje mladih, staršev in vseh, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi, s problematiko uporabe drog, predvsem pa z varovalnimi dejavniki in možnostjo iskanja ustreznih poti reševanja v primerih stiske. »Pojavljajo se nove vrsti zasvojenosti, ne samo od drog, temveč predvsem od računalnika oz. interneta, čemur pa starši ne dajejo velike pozornosti. Ravno zato in zaradi podpore pri vzgoji otrok in mladostnikov (kar vemo, da je eden najtežjih poklicev) organiziramo šole za starše, pri katerih sodelujejo vidnejši strokovnjaki z različnih področij, ki jih obravnavamo,« je dejala Gabrijelova. V loškem LAS-u so se usmerili tudi na vrtčevske otroke, za katere so pripravili delavnice o moči prijazne besede in prijaznega dejanja. Otroci in vzgojiteljice so jih sprejeli z odprtimi rokami, saj je učenje pristnih medsebojnih odnosov danes velika naložba. Poleg preventivnih oddaj in oddaj o družini s strokovnimi gosti na radiu Sora je LAS organiziral tudi posvet za svetovalne delavce šol in druge strokovne delavce, ki delajo z mladimi in njihovimi starši. Škofjeloški LAS že več kot 7 petnajst let sledi svojim ciljem, ki so spodbujanje kakovostnega osebnega in družinskega življenja; krepitev telesnega in duševnega zdravja otrok in mladostnikov; spodbujanje zdravega življenjskega sloga; razvijanje dobrih medosebnih donosov v vrstniških skupinah, v družini in širši socialni skupnosti; učenje odgovornega odnosa do sebe in svojega telesa … Vloga loškega LAS-a na področju preventive je neizmerljiva. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Še letos pričetek gradnje dovozne ceste Energetski pregledi javnih stavb – Obnova Cankarjevega trga in Blaževe ulice predvidoma v prvi polovici leta – Nove spremembe parkirnega režima aprila – Nadaljevanju del na krožišču v Starem dvoru pomladi Že lani ste se lotili energetske sanacije javnih stavb. Kaj nameravate sanirati v letošnjem letu? V lanskem letu smo se lotili sistematične analize oz. energetskih pregledov v posameznih javnih stavbah. Tam, kjer smo že po kratkih analizah ocenili, da je mogoče pridobiti velike prihranke, smo se predvsem s sodelovanjem in donacijo Knauf Insulationa lotili delne izolacije. Letos smo dejansko pristopili k sistematičnemu nadzoru oz. preverjanju porabe posameznih virov energije, tako da v posameznih šolah že delujejo t. i. energetski menedžerji, s čimer bomo imeli centralen nadzor nad porabo posameznih energentov. Izhajajoč iz tega bomo videli, kje je potrebno oziroma smiselno čim prej narediti tudi druge izolacijske ukrepe. Sistematično se bomo tega lotili v naslednjih letih, predvsem se bomo odločili, katere stavbe so tiste, ki jih je treba pregledati in izolirati. Osnovne šole so že v fazi pregledov, ostale stavbe pa bomo pregledali letos in tako prišli do potrebnih podatkov. Potem se bomo skladno s sredstvi, ki so na voljo, lotili izvedbe. Najprej bomo pripravili projekte, na podlagi katerih bomo čakali na primerne razpise. Najbolj neustrezne objekte bomo čim prej sanirali s pomočjo donatorjev ali lastnih sredstev. Lastna udeležba v naslednjih letih ne bo mogla biti visoka, ker izvajamo obsežne investicije v okviru ureditve porečja Sor. Mislili smo, da bo v letošnjem letu izveden projekt toplotne izolacije vrtca Najdihojca, vendar smo na žalost izpadli iz programa za samo 2,8 točke. Pregledali bomo, če smo se pravilno ocenili in kje smo pridobili premalo točk. Pričakujemo nov razpis, na katerem bomo verjetno uspešni. Koliko bližje ste izvedbi obnove Cankarjevega trga in Blaževe ulice? Kdaj natanko se boste lotili obnove? V zvezi s tem projektom smo v predpisanem roku oddali prijavo za pridobitev nepovratnih sredstev. Rok je potekel 31. januarja. Rešitev vlog pričakujemo konec februarja, najkasneje v sredini marca. V vmesnem času na občini pripravljamo razpis za izvajalca in za nadzor del, tako da pričakujemo, da lahko z deli pričnemo že v aprilu. Počakali bomo na povratno informacijo, ali smo bili na razpisu uspešni, nato pa organizirali predstavitev za vse zainteresirane prebivalce. S predstavitvijo smo čakali ravno zato, ker želimo prednje priti z maksimalno preverjenimi in verodostojnimi informacijami. Poudariti velja, da bomo veliko pozornosti morali posvetiti sami organizaciji gradbišča, zato da bo delo in bivanje ljudi čim manj moteno. Župan mag. Miha Ješe na januarski seji občinskega sveta (Foto: K. Š. K.) se lotili zelo sistematično, in sicer najprej ureditve tistih parkirišč, ki so trenutno najbolj zasedena. Parkirišča so kot vezna posoda: ko eno urediš, se pojavijo težave na naslednjem. Tako bomo postopno urejali vsa ostala parkirišča. Sredi lanskega leta, ko smo pristopili k urejanju, sem si predstavljal ureditev le v nekaj etapah. Sedaj se vidi, da bodo spremembe manjše in pogostejše, saj moramo videti reakcije in obnašanje uporabnikov po uvedenih spremembah. Naj poudarim, da mora župan uporabniku zagotoviti prosto mesto na katerem koli parkirišču. To pa lahko zagotavljamo samo s plačljivimi režimi na parkiriščih. V naslednji fazi bomo na eni prihodnjih sej občinskega sveta preučili rezultate sprememb in jih dopolnili. Predvsem nas zanima, kaj pomeni za zasedenost parkirišča na Štemarjah podaljšanje časa brezplačnega parkiranja s 60 na 120 minut. V naslednji etapi nas čaka ureditev parkirišč na Grabnu in na požarišču ob Grabnu. Ti dve parkirišči bosta gotovo dobili drugačen režim, verjetno podobnega kot omenjena parkirišča. Prav tako bo spremenjen režim pred stavbo upravne enote, kjer bo najverjetneje možno samo dopoldansko parkiranje za stranke in obiskovalce uradov in lokalov na Placu. Ostaniva pri Blaževi ulici. Uporabniki parkirišča na Nunskem vrtu se pritožujejo, da od parkirišča proti centru ni dovolj osvetljeno in da se jim uporaba parkirišča v nočnih urah nikakor ne zdi prijetna … Prav tako so nas opozorili, da v središču ni dovolj košev za smeti. Ko se namreč obnovi fasada, na obnovljeno stavbo ne namestijo nazaj košev in zato teh primanjkuje. Opozarjajo, da se zato povečajo možnosti za odlaganje odpadkov kar po tleh. Celotno mestno jedro bo doživelo prenovo. Zdaj je v teku razpis, ki bo predvidel, kako urediti odprte površine starega mestnega jedra. Ena od tem razpisa je tudi t. i. urbana oprema in sem spadajo tako koši kot svetilke. Najprej moramo videti, kakšno opremo bomo nameščali, potem pa bomo urgentne zadeve takoj uredili. Če bo kakšno nevarno mesto, bomo seveda postavili začasne svetilke. Uvedli ste novo spremembo pri parkirnem režimu, in sicer podaljšanje brezplačnega parkiranja na parkirišču Štemarje in pri Novem svetu ter možnost letnega najema parkirišča za zaposlene. Ali kljub spremembi ostaja dovolj prostih mest za parkiranje? In kakšne spremembe nas na tem področju še čakajo, saj pravite, da ste se urejanja parkirnega režima lotili po etapah? Urejanja parkirnega režima smo Ko bodo vremenske razmere dopuščale, se bo nadaljevala ureditev krožišča v Starem dvoru. 8 Številne občane pa zanima, ali in kdaj bo zgrajen pločnik od omenjenega krožišča do trgovskih centrov v Gorajtah. Pločnik na tem področju ni predviden, smo pa v lanskem letu uredili pot v makadamski izvedbi, ki je trenutno zaradi izvajanja del na krožišču res v slabem stanju. Uredili jo bomo čim prej, da bo primerna za kolesarje in pešce. To krožišče še ni končano. Zagodel nam jo je namreč prvi sneg. Prav tisto nedeljo, ko je bilo s petka na soboto obilno sneženje, je bilo predvideno asfaltiranje krožišča in potem namestitev montažnih otokov, ki bi dali krožišču končno obliko. Na žalost je prišlo do zmrzali, tako da moramo čakati na pomlad, da se zemlja otopli in položimo še zgornjo plast asfalta. To velja tako za vozišče kot za pešpoti in kolesarske steze, ki so urejene, vendar brez zadnjega nanosa finega asfalta. Ali lahko v letošnjem letu pričakujemo pričetek gradnje južne dovozne ceste v industrijsko cono na Trati? Več kot leto dni smo se trudili za nakup manjkajočega zemljišča in na koncu uspeli priti do rešitve, ki je bila ugodna tako za nas kot za lastnika manjkajočega zemljišča. Trenutno je projektiranje v zaključni fazi. Projekt mora potrditi še strokovna služba Direkcije Republike Slovenije za ceste, potem bomo šli v razpis za izbiro izvajalca in upam, da bomo v čim krajšem času začeli z gradnjo. Februar 2013 Vzporedno moramo urediti še zemljiškoknjižna razmerja, ker formalno še nismo lastniki vseh zemljišč. Kot optimist sem prepričan, da bo cesta narejena v čim krajšem času. Dovozna cesta bo v industrijsko cono prihajala z Ljubljanske ceste. Na tem mestu bomo na začetku uredili montažno krožišče, kasneje pa računamo na trajnejšo rešitev. Upam, da bo cesta do konca leta že pripravljena za promet. Medtem ko se počasi z manjšimi in večjimi zapleti odvijajo dela na poljanski obvoznici, nas zanima, kako tečejo postopki oz. kje se nahajamo pri selški oz. severni obvoznici. izdali Pasijonske doneske. Tako kot vsa leta doslej se bomo tudi letos potrudili s pasijonskimi dogodki vzdrževati pasijonskega duha in V povezavi s severno obvoznico smo idejno rešili potek oz. priključevanje ceste skozi Binkelj proti Križni gori, tako da trenutno teče postopek potrjevanja projektnih pogojev, nato pa sledi iskanje oz. izdelava idejnega projekta. se pripravljati na Škofjeloški pasijon, ki bo leta 2015. V teku je tudi promocija pasijonske procesije. Klavdija Škrbo Karabegović OBVESTILO V času pred veliko nočjo se zaradi vzdrževanja pasijonske kondicije vrstijo številni dogodki. Kakšne zanimivosti lahko pričakujemo letos? 28. februarja bo v Sokolskem domu odprtje ene vidnejših razstav, in sicer pokojnega Jožeta Tisnikarja na temo križevega pota. Poleg tega bomo organizirali srečanje slovenskih pasijonskih mest in Obveščamo Vas, da je na spletni strani Občine Škofja Loka objavljen JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka v letu 2013 (kontakt: Irena Studen, 04/ 51 12 313 in Majda Luznar, 04/51 12 702) Vsebina dodatnega javnega razpisa in razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani škofjeloške občine www. skofjaloka.si pod rubriko Javni razpisi, v pisarni vložišča – glavne pisarne Občine Škofja Loka v pritličju, Mestni trg 15, Škofja Loka. 9 Februar 2013 Tehnični pravilnik vključuje tudi vizualno kontrolo nad odpadki Tehnični pravilnik za ravnanje s komunalnimi odpadki je bil javno razgrnjen od 21. decembra 2012 do 21. januarja letošnjega leta. Omenjeni pravilnik nam prinaša kar nekaj sprememb na področju ravnanja z odpadki. Podlaga za sprejem tehničnega pravilnika je odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je občinski svet sprejel v juniju lanskega leta. Na podlagi tega odloka je bila dolžnost izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov, da pripravi predlog tehničnega pravilnika. Odlok določa pravila ravnanja, medtem ko je tehnični pravilnik bolj konkreten akt. »Največja novost je zlasti ta, da želimo uvesti dodaten zabojnik za zbiranje embalaže. To pomeni zbiranje plastične in kovinske embalaže od vrat do vrat. V nadaljevanju pravilnik omogoča, da bi na podoben način lahko zbirali tudi papir. Razlog za to je pravzaprav v spremembi generalnega razumevanja odpadkov, ne na nivoju občine, ampak na ravni države, pa tudi Evropske unije, ki pravi, da ni vse, kar zavržemo, odpadek, ki ga je treba odložiti, ampak imajo določeni odpadki lahko v procesu uporabno vrednost. Takšni odpadki so vsekakor embalaža, papir, steklo. Tovrstne odpadke je namreč možno predelati in jih ponovno uporabiti. Hierarhija ravnanja z odpadki je pač takšna, da je odlaganje zadnja in seveda tudi najdražja možnost ravnanja z odpadki,« je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik. Tehnični pravilnik prinaša novosti tudi na področju velikosti zabojnikov. Pravilnik pravzaprav postavlja minimalne standarde, ki jih je treba zagotavljati, istočasno pa omogoča prehajanje oz. spremembo – v kolikor bo eno gospodinjstvo ugotovilo, da je njen zabojnik prevelik, bo možen tudi prehod na manjšega. »S tem, ko spreminjamo volumne, spreminjamo frekvenco odvozov odpadkov. Pravzaprav želimo preko racionalizacije uporabnike pripeljati do tega, da bo v gospodinjstvu nastajalo čim manj odpadkov oz. se bo pravilno ravnalo s tistimi, ki bodo kljub vsemu nastali,« je dodala Bernikova. Zaradi specifičnosti prostora in lokacije tehnični pravilnik omogoča za staro mestno jedro nekoliko drugačen režim ravnanja. Tako ima lahko več stanovalcev skupaj en zabojnik itd. Pravilnik še vedno dopušča ekološke otoke oz. po novem zbiralnice, vendar jih v prihodnosti, (odvisno od tega, kako bo proces zbiranja odpadne embalaže in papirja potekal, kot pojasnjujejo na občini) morda ne bo toliko potrebnih. Pravilnik vključuje tudi člen vi- Izvajalec javne službe bo imel pooblastilo pregledovanja vsebine vašega zabojnika. zualne kontrole, kar pomeni, da bo izvajalec javne službe imel pooblastilo pregledovanja vsebine zabojnika. V prvi fazi je predvideno, da bo kršitelje opozoril, jih skušal z mehkejšim pristopom opozoriti na nepravilno ravnanje in jih seznaniti, kako ravnati pravilno. »Če bodo dejanja kršitve ponavljajoča, bo o kršitvah obvestil mestno redarstvo oz. prekrškovni organ, ki bo v povezavi s tem ukrepal in izrekel globe kršiteljem. Upamo, da glob ne bo veliko, vendar menimo, da je ta inštrument potreben,« je še eno 10 spremembo opisala Bernikova. Slab odziv javnosti Predlog tehničnega pravilnika je bil javno razgrnjen mesec dni. Na podlagi prejetih pripomb v javni razgrnitvi ter pripomb občinskega sveta in občinske uprave bo izdelan predlog za drugo obravnavo na občinskem svetu. Točko bodo obravnavali na marčevski sejmi in v kolikor pride do sprejema, bodo novosti začele veljati predvidoma maja. Sicer so svetniki največji pomislek imeli pri frekvenci odvoza odpadkov. »Do tega pomisleka oz. problema se v tem trenutku še nismo opredelili. Preverili smo tako pri izvajalcu kot direktno pri občinski upravi v Železnikih, kjer so že uvedli to spremembo in jim volumni in frekvence konkretno v praksi ne povzročajo težav. Kar se tiče odziva javnosti na pravilnik, moram povedati, da je bil ta skoraj ničen. Vsi pomisleki, ki so bili izraženi na občinskem svetu in na odborih, ki so ta pravilnik obravnavali, se štejejo kot pripombe in bodo obravnavani v nadaljnjem procesu. Seveda je treba k temu zdaj priključiti še finančni del, ki bo pokazal, kaj v tem smislu pomeni povečanje volumna in zmanjšanje frekvence odvoza,« je zaključila Tatjana Bernik. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 ‘Živa’ predstavitev škofjeloškega območja Pri učinkoviti promociji škofjeloškega območja zlasti na sejmih in borzah v tujini je veliko situacij, ko informatorjem v stiku s potencialnimi gosti manjka 'živa' predstavitev območja, ki pove in prepriča veliko bolj kot zgolj besedna razlaga. S tem namenom so v Turizmu Škofja Loka, skladno s tiskanim promocijskim materialom, izdelali petminutni promocijski film o Škofji Loki ter Selški in Poljanski dolini z Žirmi. Film so opremili z besedilom v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Material za film so zbirali in snemali vse leto, saj so, kot so dejali, želeli, da film predstavi tako aktualne stvari, kot pomembnejše prireditve preko celega leta. Promocijski film je na ogled na spletnih straneh Turizma Škofja Loka in škofjeloške občine, pa in Historial, Čipkarske dneve v Železnikih, Dan oglarjev na Starem vrhu in pohod po rapalski meji v Žireh. Glede na to, da se škofjeloško območje promovira kot zelena destinacija, smo omenili športne aktivnosti v naravi, pri čemer nismo pozabili na zimske radosti, saj smo navedli tudi priljubljena in urejena smučišča na našem območju. Film smo zaključili s kulinaričnim razvajanjem oziroma z jedmi tradicionalne kuhinje, ki so na voljo v prijetnih gostiščih in na turističnih kmetijah,« je na kratko tudi na portalu YouTube. Promocijski film že na začetku ponudi pogled na tisočletno lepotico ter poudari, da je Škofja Loka najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji, nato pa povabi na ogled številnih znamenitosti in kulturnih spomenikov Škofje Loke in obeh dolin. »V filmu smo med drugim predstavili obrti in prikazali, kje se lahko ogleda in kupi izdelke domačih rokodelcev. Predstavili smo slikarstvo na Loškem, izmed prireditev pa izpostavili Škofjeloški pasijon Sofinanciranje šole v naravi Umrl dr. Branko Berčič 17. januarja je v 87. letu starosti umrl častni član Muzejskega društva Škofja Loka dr. Branko Berčič. Dr. Berčič je bil med drugim ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, pobudnik študija bibliotekarstva na Univerzi v Ljubljani ter zaslužni profesor. Za izjemne uspehe na področju bibliotekarstva je prejel Čopovo diplomo, leta 2010 pa tudi zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine, ki jo podelil takratni predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk z utemeljitvijo, da je dr. Berčič svoje delo posvetil zgodovini knjižne kulture in njenemu ohranjanju. Dr. Berčič je imel izjemno pomembno vlogo v Muzejskem društvu Škofja Loka. Na njegovo pobudo se pričeli izhajati Loški razgledi, katerih večletni urednik je bil, od leta 1979 do leta 1993 pa je bil tudi predsednik društva in ima drugi najdaljši staž predsedovanja. Za častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka je bil imenovan leta 1997. Dr. Branko Berčič je bil loški občinski odbornik, podpredsednik škofjeloške občine in podsekretar na republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. V svojem znanstvenoraziskovalnem in poklicnem udejstvovanju se je posvečal slovenski reformaciji in realizmu ter razvoju knjige, tiskarstva in bibliotekarstva. K. Š. K. Občina Škofja Loka se je odločila za sofinanciranje šole v naravi, in sicer bo v ta namen za vsakega šolarja namenila 50 evrov. Letna šola v naravi je sofinancirana s strani države, škofjeloška občina pa se je odločila, da bo sofinancirala tudi zimsko, kar so občinski svetniki s sprejetjem proračunov za leti 2013 in 2014 tudi potrdili. »Za ta ukrep smo se odločili zato, ker starši stroške šolanja vse težje plačujejo. Po drugi strani so bile osnovne šole varčne pri svojih materialnih stroških in privarčevana sredstva vračamo nazaj v dejavnost. vsebino predstavila vodja Turizma Škofja Loka Andreja Križnar. V Turizmu Škofja Loka so prav tako pripravili vsebino in koncept promocijskega videa. Kot pravijo, so prvi odzivi izredno pozitivni. »Dobrodošli v kraljestvu neskončnih zgodb,« pravijo na koncu promocijskega videa, saj škofjeloško območje resnično ponuja nešteto možnosti uživanja v lepotah in raznolikih zgodbah, ki se prepletajo z bogato zgodovino. Klavdija Škrbo Karabegović Izvedli smo tudi nekatere dodatne izolacije šol, tako da lahko še naprej pričakujemo zniževanje stroškov ogrevanja. Glede na to, da je letna šola v naravi sofinancirana s strani države, zimska pa ne, smo predlagali prispevek 50 evrov za učenca tudi za slednjo. S tem lahko omogočimo, da se zimskega veselja udeležijo vsi šolarji,« je povedal škofjeloški župan mag. Miha Ješe. Klavdija Š. K. Na Mestnem trgu oddamo v najem tri pisarne . Tel: 041/64 64 92 11 Februar 2013 Gradnja na Kamnitniku Na območju občinskega lokacijskega načrta (OLN) Kamnitnik II gradnja trenutno poteka na dveh koncih. Na vzhodnem delu investitor gradi trgovski objekt Spar, na zahodnem, ki je namenjen stanovanjski gradnji, pa drugi investitor gradi komunalno infrastrukturo. Območje Kamnitnika nad Plevno se je začelo urejati s sprejemom zazidalnega načrta (ZN) Kamnitnik, ki je bil kasneje dopolnjen z OLN Kamnitnik II. Oba akta urejata območje Kamnitnika med Partizansko cesto in bencinsko črpalko OMV. Trenutno se izvaja gradnja na dveh delih tega območja, kjer so lastniki zemljišč izkazali interes za gradnjo. Tako sta se oblikovali dve zaključeni celoti: zahodna, kjer se bo izvajala izključno stanovanjska gradnja, ter vzhodna, kjer se gradi trgovski objekt. Investitor na vzhodnem delu je dolžan poskrbeti tudi za vso komunalno infrastrukturo ter priključek na Kidričevo cesto. Investitor v komunalno infrastrukturo na zahodnem, torej stanovanjskem delu, je Andrej Karlin, del obveznosti pa po pogodbi mora prevzeti tudi škofjeloška občina. »Da bi na zahodnem delu zgradili komunalno infrastrukturo in čim prej aktivirali to območje, so investitorji in Občina Škofja Loka podpisali pogodbo o komunalnem opremljanju, s katero se je občina zavezala, da bo soinvestirala v izgradnjo navezovalne ceste ter zgradila priključek na Kidričevo cesto pri trgovini Sint. Navezovalna cesta v tem delu lokacijskega načrta predstavlja kasnejšo na- vezavo na severno obvoznico in možnost povezave med Kidričevo cesto in severno obvoznico,« je Andreja Troha, vodja oddelka za stavbna zemljišča, pojasnila, kakšne so obveznosti občine na zahodnem delu. Gradnja se izvaja že v obeh delih. Kot pravi Karlin, so z urejanjem komunalne infrastrukture pričeli decembra lani. Dela kljub zimskim razmeram potekajo zelo intenzivno. Tako že delajo kanalizacijo za meteorne in fekalne vode, hkrati gradijo plinovodno omrežje, v kratkem bodo na vrsti elektroenergetsko omrežje ter optični kabli. Temu bo sledila podlaga za asfalt. Zaključek del 12 pričakujejo v začetku maja. Andreja Troha je še povedala, da se bo občina v skladu z obveznostmi iz pogodbe o opremljanju vključila v izgradnjo takoj, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Svoje obveznosti mora občina po pogodbi zaključiti do konca letošnjega leta. Na območju, kjer poteka gradnja, je bilo do 25. januarja izdanih šest gradbenih dovoljenj, od tega pet za objekte, vključno z gradbenim dovoljenjem za trgovski objekt. Individualni lastniki, ki so pridobili gradbeno dovoljenje, bodo začeli z gradnjo predvidoma takoj, ko bo vreme to dopuščalo. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 13 Februar 2013 V stiski najprej na Center za socialno delo Ko se posameznik ali družina znajdeta v materialni ali psihosocialni stiski, naj bi se najprej obrnila na Center za socialno delo (CSD), kjer pridobita vse informacije. CSD tudi odlično sodeluje z ostalimi organizacijami oz. institucijami, ki nudijo pomoč. Na ta način prosilcem pomagajo bolj pregledno in celostno. »Ko se človek znajde v socialni stiski, bodisi psihosocialni ali materialni, naj bi bila prva pot na CSD. Imamo posebno službo, imenovano prva socialna pomoč, kjer je strokovna delavka dosegljiva ves poslovni čas in ne samo v času uradnih ur. V razgovoru s to strokovno delavko opredelita vrsto težave in začneta iskati rešitve,« je na začetku povedala direktorica CSD Škofja Loka Ivana Košir Erman in dodala, da pri prvi socialni pomoči občani pridobijo številne koristne informacije. Ko se nekdo znajde v hudi materialni stiski, lahko na CSD-ju zaprosi za denarno socialno pomoč, seveda če dohodek ne presega cenzusa, ki je za posameznika 260 evrov, za enega starša z otrokom 466 evrov in za štiričlansko družino 728 evrov na mesec. Denarno socialno pomoč lahko prejema, dokler trajajo okoliščine, ki mu onemogočajo pridobivati sredstva za minimalno preživetje. Posameznik ali družina, ki presega omenjeni cenzus, se prav tako lahko zaradi neugodnih okoliščin (bolezen, naravna nesreča, izredni stroški ogrevanja itd.) znajde v trenutni materialni stiski. Takrat lahko zaprosi za izredno denarno pomoč. Ta se lahko dodeli dvakrat na leto. Naslednja možnost je občinska denarna socialna pomoč. Kot je pojasnila Košir Ermanova, so že nekaj let nazaj v sodelovanju z občino pripravili poseben odlok o denarnih pomočeh iz sredstev občinskega proračuna. V skladu s tem odlokom župan imenuje posebno komisijo, ki pregleduje vloge, tehnično podporo pa daje CSD. »Organizacije, ki na Škofjeloškem pomagamo ljudem v stiski, zelo intenzivno sodelujemo. Tudi v tej komisiji so predstavniki Karitasa, Rdečega križa, občine, šol, CSD-ja. Naš namen je, da ljudje ne hodijo na različne inštitucije, ampak da se na enem mestu pogleda socialna slika družine,« je pojasnila sogovornica. Tudi tu gre za individualne zgodbe in primere, od pomoči pri naravnih nesrečah do plačila položnic, da ne pride na primer do izklopa elektrike itd. Ko zgoraj naštete oblike pomoči ne zadostujejo, nastopita še humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas. »Posameznike, ki se trenutno znajdejo v tako hudi stiski, da potrebujejo prehrambne pakete in oblačila, usmerjamo na Rdeči križ in Karitas. Že leta in leta je glavni vstop za prehrambne pakete ali vplačila napotnica našega centra, seveda pa nobena od teh organizacij ne bi odbila posameznika, ki ne bi imel te napotnice in bi nujno potreboval pomoč. Lani smo izdali 203 napotnice za prehrambne pakete. Tako s škofjeloškim Rdečim križem kot Karitasom odlično sodelujemo in imamo pregled, da ne bi prihajalo do kakih anomalij,« je še povedala Košir Ermanova. Na Rdečem križu in Karitasu so prav tako pohvalili medsebojno sodelovanje. Sekretarka območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka Fani Mikš je dejala, da poleg prehrambnih paketov izdajajo tudi oblačila, pohištvo, posodo … Po potrebi iščejo gospodinjske aparate itd. Občasno plačajo kako položnico ter zbirajo sredstva za osebe, ki so utrpele škodo v naravnih nesrečah, ali za družine, ki imajo bolne otroke oz. so se znašle v socialnih stiskah … Številni se razveselijo letovanj za otroke iz socialno šibkejših družin, organizirajo pa tudi letovanja za družine in starejše, tabore za vse otroke itd. Ko gre za večje akcije zbiranja, se povežejo na nacionalnem nivoju ter s skupnimi močmi poskušajo pridobiti čim več pomoči. »Na Karitasu ne nudimo pomoči samo v materialni obliki, ampak ljudem v stiski skušamo pomagati tudi preko pogovora, svetovanja. Velikokrat je prva oblika pomoči že to, da človeku, ki je v stiski, nekdo prisluhne, ga posluša, potolaži in mu skuša vliti upanje,« je povedal tajnik škofjeloškega Karitasa Milan Mur. Tudi oni pomagajo z zbiranjem in razdeljevanjem hrane, oblačil, opreme, zdravstvenih pripomočkov, plačujejo položnice, obiskujejo starejše in bolne … Poleg tega organizirajo številne odmevnejše akcije, kot so zbira- Po prvo socialno pomoč na Center za socialno delo Škofja Loka lahko pridete kadarkoli v poslovnem času, ne samo v času uradnih ur. nje šolskih potrebščin in nakup delovnih zvezkov, letovanje otrok in družin, sodelovanje z Rotary klubom itd. Omeniti velja še eno obliko pomoči, in sicer dobrodelne akcije, ki jih organizirajo različne dobrodelne ustanove. Tudi slednje se pogosto povezujejo s CSD-jem, Rdečim križem in Karitasom. Pogosta sta materialna in psihosocialna stiska povezani, zato je izredno pomembna tudi psihosocialna pomoč. »Opažamo naslednje: tudi če je na začetku prisotna samo materialna stiska, v nadaljevanju pogosto pride znotraj družine do napetosti, do raznih patologij, zaznavamo več nasilja in alkoholizma … Pomoč nudimo v obliki svetovanja, skupaj iščemo poti iz trenutne situacije, dajemo oporo. Tudi če potrebujejo samo psihosocialno pomoč (težave v družini na odnosnem nivoju, vzgojne težave, partnerske teža- 14 ve), se posameznik lahko obrne na center,« je Ivana Košir Erman predstavila še en pomemben vidik pomoči. Na CSD-ju so opazili, da se število prosilcev pomoči ne povečuje toliko, temveč da se je socialna stiska ljudi, ki so že v sistemu pomoči, zelo poglobila. Tisti, ki se že nahajajo pod pragom revščine, so torej zdrsnili še bolj proti dnu. Na Karitasu pa so že pred časom dejali, da se je pojavil nov profil prosilcev, in sicer samski upokojenci ter urejene mlade družine, v katerih so čez noč ostali brez služb. Zaradi splošne gospodarske krize je tudi stigma tistih, ki pridejo po pomoč, manjša, kot je bila pred petimi leti. Še vedno pa marsikdo težko odpre vrata CSD-ju. Številne med njimi odžene tudi sprememba socialne zakonodaje oz. dolžnost vračanja denarno socialnih pomoči, ki zadane potomce. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 Petnajst ali trideset minut? S spremembo parkirnega režima so pred Vrtcem Škofja Loka uvedli modre cone, ki omogočajo brezplačno kratkotrajno parkiranje z omejitvijo petnajst minut. Starši in uprava vrtca menijo, da je ta čas prekratek. Občinski svetnik Tomaž Paulus (SLS) je že na decembrski seji občinskega sveta podal pobudo za podaljšanje omejitve s petnajst na trideset minut. Pred januarsko sejo je prosil za mnenje svet staršev ter upravo Vrtca Škofja Loka. Točka tudi tokrat ni bila uvrščena na dnevni red seje, a je župan mag. Miha Ješe dejal, da si bodo zadevo podrobneje pogledali na terenu in da bo urejena zelo hitro, če bo potrebna samo časovna prilagoditev. V kolikor pa bo pred določenimi enotami treba zagotoviti več parkirnih mest, bo mnenje moral podati še odbor za cestno infrastrukturo in prometno varnost, tako da bi občinski svet o spremembah odločal predvidoma na aprilski seji. Župan je še dejal, da do dokončne odločitve starši ne bodo sankcionirani za časovne prekoračitve, morajo pa zagotoviti red zaradi tistih, ki tam puščajo svoje avtomobile preko celega dopoldneva. Prav tako velja opozoriti, da je treba v avtomobilih pravilno nastaviti ure. Do zaključka redakcije še ni bilo znano, ali, kdaj in kako se bo pred vrtci spreminjal režim parkiranja. Predsednik sveta staršev Vrtca Škofja Loka Davor Tavčar je med drugim zapisal: »Omejitev je trenutno omejena na petnajst minut, kar je absolutno premalo, zato menimo, da je bila postavljena ad hoc in ne na osnovi resne analize. Bojimo se, da je v osnovi namenjena predvsem polnjenju občinskega proračuna, ne pa omogočanju večje pretočnosti parkirišča v času prometnih konic. Problem vidimo predvsem starši otrok prvega starostnega razreda, saj se nam dostikrat zgodi, da otroka ne moremo oddati 'na hitro', kot bi ga radi, temveč se zadeve zakomplicirajo … Nekateri starši morajo oddati več kot le enega otroka, s čimer se nujno podaljša tudi čas, potreben za izvedbo celotnega postopka, saj sta lahko otroka v med sabo precej oddaljenih oddelkih, nenazadnje je lahko en otrok v Najdihojci, drug pa v Bibi … Ko starši oddamo otroka, vedno takoj zapustimo parkirišče, saj se nam običajno mudi naprej v službo, zato ne vidimo smisla v časovnem omejevanju oz. vzpostavitvi t. i. modre parkirne cone … Če pa omejitev že mora biti, želimo, da se nastavi tako trajanje, ki nas ne bo vodilo v prekršek.« Mnenju, da je treba prisluhniti staršem, ki pravijo, da so zaradi ukrepa pod stresom in to neposredno prenašajo na otroka, se je pridružila tudi uprava Vrtca Škofja Loka, katerega ravnateljica Janja Bogataj je zapisala: »S strani vrtca in stroke je prav, da starši zjutraj ne hitijo in da z otrokom vzpostavijo primerno komunikacijo, ki temelji na medsebojnemu zaupanju, spoštovanju in do- 15 govarjanju. Če otrok dan začne prijetno, z občutkom varnosti, se bo hitreje in bolje učil in bo hitreje vzpostavil socialni stik z vsemi udeleženci. V nasprotnem primeru bo situacija popolnoma drugačna. Podobno je ob odhodih otrok domov. V tem času se nekateri otroci še prebujajo ali malicajo, nekateri opravljajo potrebo na stranišču ali pa so globoko v igri. Zelo neživljenjsko in neetično je, da jih morajo pri teh opravilih starši priganjati, da ne bodo plačali kazni. Otrokom zelo veliko pomeni, da se starši vsaj nekaj trenutkov zadržijo v vrtcu, z veseljem jim pokažejo, kaj so tisti dan ustvarjali, s kom so prijateljevali ali pa starše seznanijo z novimi dosežki. Pri tem je zelo pomembno, da so opaženi, saj se tako gradi pozitivna samopodoba in samozavest otroka.« Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 Črpanje evropskih sredstev še vedno izvedljivo Direkcija RS za ceste je v začetku decembra izmed šestih prispelih ponudb za izvajalca druge in tretje faze poljanske obvoznice izbrala najcenejšega ponudnika, drugi ponudnik pa je na odločitev naročnika vložil zahtevek za revizijo. Naj spomnimo: po dolgotrajnih zapletih s podjetjem Primorje je Direkcija RS za ceste avgusta 2012 objavila razpis za dela na drugi in tretji fazi obvoznice, ki zajemata izgradnjo predora in dela do križišča v Zmincu. Do roka je prišlo šest ponudb, najugodnejšo je pripravila Gorenjska gradbena družba, d. d., s partnerjema, in sicer v vrednosti dobrih 23 milijonov evrov. Ponudnik CVP inženiring, gradbeništvo in storitve, d. o. o., ki je nastopil kot partner italijanskega podjetja Collini Lavori, pa je 18. decembra zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. Kot so nam pojasnili na Direkciji RS za ceste, so pripravili odgovor na zahtevek za revizijo in bodo vso dokumentacijo posredovali v presojo Državni revizijski komisiji. Kdaj od slednje pričakujejo odgovor, nam niso povedali. So pa zato glede črpanja evropskih sredstev dejali: »Črpanje evropskih sredstev je zaenkrat še vedno realno izvedljivo.« Prva faza Od pomladnih mesecev pa vse do oktobra 2012 so dela na poljanski obvoznici popolnoma zastala. Potem ko je škofjeloška upravna enota izdala novo gradbeno dovoljenje, je izvajalec ponovno pričel z deli. Na prvi fazi obvoznice, od Ljubljanske ceste do predora, so bila tako od oktobra do konca leta 2012 izvedena naslednja dela: izvedba deviacije 1-3 v območju podhoda 3-4 na Suhi, regulacija vodotoka Sušica in urejanje brežin struge reke Sore, zaščita sider na Revizija postopka javnega razpisa za izgradnjo predora in križišča je za nekaj časa umaknila začetek del. mostu čez Soro ter dokončanje dveh opornih zidov, izvedba nasipa trase ceste v dolžini 80 metrov in odstranitev deponiranega materiala v območju krožnega križišča pred vstopom v predor. Za drugo podetapo prve faze obvoznice, ki obsega traso od Sreda, 6. 2. od 12.30 do 15.30 Poljudno-znanstvena prireditev – JESENKOVO POPOLDNE V ŠKOFJI LOKI Občina Škofja Loka in Biotehniška fakulteta Ponedeljek, 11.2. ob 19. uri Slovesnost ob stopetdeseti obletnici prve Prešernove proslave na Slovenskem Župnijski zavod sv. Jurija iz Stare Loke in Občina Škofja Loka Torek, 12.2. ob 18. uri PUSTNI KONCERT Glasbene šole Škofja Loka Sreda, 13.2. ob 19.30 Kristalni abonma Ansambel za staro glasbo ‘’Compagnia Cinnquecento’’ (Freising) Sokolski dom Škofja Loka 16 Ljubljanske ceste do križišča na Suhi v dolžini 400 metrov, vključno s podvozom 3-1, protihrupnimi ograjami, javno razsvetljavo ter ostalo komunalno in prometno opremo, pa bo uporabno dovoljenje pridobljeno v roku enega do dveh mesecev. Klavdija Š. K. Sobota, 23.2. ob 10. uri Otroški abonma Plesno-gledališka predstava KLOVNESA RAZGRAJA, Eva Škofic Maurer Sokolski dom Škofja Loka Sobota, 23.2. ob 18. uri Proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku in Dnevu žena Društvo upokojencev Škofja Loka Četrtek, 28.2. DNEVI ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA 2013 - 19.00 - Odprtje razstave Jožeta Tisnikarja - Srečanje slovenskih pasijonskih mest - Predstavitev Pasijonskih dnevov Občina Škofja Loka in Skupina za Pasijon Februar 2013 Adaptacija Name za potrebe knjižnice v teku V drugi polovici januarja je izvajalec pričel z adaptacijo drugega nadstropja Name za potrebe mladinskega oddelka škofjeloške knjižnice. Selitev je predvidena sredi marca. Nakup dobrih 800 kvadratnih metrov pokritih površin in približno 330 kvadratnih metrov terase je škofjeloško občino stal 580 tisoč evrov. Skupni stroški adaptacije bodo znašali še 35 tisoč evrov, za opremo vrhunske kvalitete, kot pravi škofjeloški župan mag. Miha Ješe, pa bo treba odšteti 40 tisoč evrov. »Približno leto dni smo iskali primerno lokacijo za mladinski oddelek knjižnice, saj vemo, da se Knjižnica Ivana Tavčarja bori s hudo prostorsko stisko. Prostor na Nami se je izkazal za odlično rešitev, saj se nahaja praktično v središču mesta, niso potrebna velika vlaganja, nosilnost je primerna za mladinski oddelek in tudi glede cene lahko rečemo, da je bila to za občino ugodna naložba. Z obnovljenim vhodom osrednje enote knjižnice in s selitvijo mladinskega oddelka na Namo pričakujemo, da bodo naši občani še bolj zadovoljni in da se bo povečal že tako dober obisk knjižnice,« je še dejal župan. Direktor Knjižnice Ivana Tavčarja mag. Matjaž Eržen je poudaril, da bo mladinski oddelek prilagojen mladim bralcem, torej bodo police za najmlajše visoke toliko, da bodo lahko otroci sami dosegli knjige in slikanice, za nekoliko starejše pa bodo višje. Za začetek bo obnovljenih 230 kvadratnih metrov površin, mladinski oddelek pa bo imel tudi prostor za prireditve in ure pravljic z manjšim odrom; omenjeni prostor se bo po potrebi lahko tudi razširil. S selitvijo mladinskega oddelka na Namo bodo v osrednji enoti na Šolski ulici pridobili nekaj kvadra- Adaptacija Name – slika iz projekta Biroja Ravnikar Potokar tnih metrov. Tako bodo v pritličju dva prostora, ki ju uporabljajo za opremljanje gradiva, nakup ipd., preselili v prvo nadstropje, spodaj pa bo končno svoje mesto našla čitalnica za revije in referenčno gradivo, ki se ne izposoja. Posebno mesto bo dobila domoznanska zbirka, prav tako pa nameravajo čim več gradiva, ki se trenutno nahaja v skladišču, ponovno postaviti na knjižne police, da bo bolj dostopno bralcem. Klavdija Škrbo Karabegović Informacije in prijave: Kidričeva cesta 1a T: 04 517 06 00 M: 051 427 827 Izmenjajta svoji zaobljubi v srednjeveškem mestu Srednjeveška poroka Grajska poroka Mestna poroka Poroka na mestnem vrtu 17 Februar 2013 Avtobiografske zgodbe ‘pumovcev brez loškega PUM-a’ Ob koncu preteklega leta je v okviru programa 'Za pumovce brez loškega PUM-a', ki ga s sofinanciranjem škofjeloške občine izvaja zasebni zavod Familija, izšla zbirka avtobiografskih zgodb, imenovanih Prtljaga preteklosti. Že retro naslovnica obljublja tisto, kar je 'zapakirano' v zbirki ali kot napoveduje opis na platnicah. V prvem kovčku oz. poglavju Preprosto osebno se skrivajo zapisi, ki kronološko zaobjemajo širše življenjsko obdobje mladih, v Zvezdnih utrinkih se bleščijo njihovi prelomni dogodki, Druga perspektiva pa ponuja pogled z gledišča tistih, ki soustvarjajo program z mladimi. Štiriintrideset pretresljivih zgodb je nastalo v okviru literarno-terapevtskih (tedenskih) skupinskih srečanj. Idejna vodja Martina Guzelj je povedala, da so želeli s projektom preseči miselnost mladih, ki imajo negativno izkušnjo opustitve šolanja oz. travmatičnih in večjih stresnih dogodkov. Le-ti razmišljajo na način: »Samo, da naredim šolo in grem delat!« in si niti ne drznejo pomisliti, da bi se lahko lotili mature ter si odprli pot do fakultete. Pri večini namreč opaža izjemne, velikokrat celo nadpovprečne sposobnosti, v katere zaradi številnih padcev v preteklosti ne zaupajo. Ko biti pisec preko projektnega dela postane realnost, je misel postati študent bolj uresničljiva in predmet sanj, iz katerih se rodi vizija za perspektivnejšo prihodnost. Po drugi strani pa so zaradi specifičnosti populacije želeli z zgodbami nagovoriti predvsem starše. Kar se Guzeljevi zdi najbolj alarmantno, je to, da jih mladostniki sicer imajo, a glede tega, kakšni so njihovi medsebojni odnosi, pravi, da lahko za opis njihovega stanja brez pretiravanja uporabi izraz sirote. »Številni nimajo s starši popolnoma nobenih stikov, med njimi so desetletja stare zamere in največkrat so zaradi odhoda od doma, ki ga ponavadi zapustijo zaradi nevzdržnih razmer, tako rekoč brezdomci. Odvisni so od dobre volje prijateljev, ki jih v kriznih razmerah vzamejo pod streho,« je dodala Guzeljeva. Vzporedno z delom v skupini so tako potekala številna individualna srečanja predvsem s tistimi starši, s katerimi so mladostniki popolnoma prekinili stike. Marsikje so se premaknili naprej, saj so s Familijo kot veznim členom lahko premostili tisto, kar je bila še do pred kratkim nepremostljiva ovira. Z nekaterimi, predvsem z dvema mladostnikoma, ki 'bivakirata' po raznih začasnih bivališčih, pa so trenutno na mrtvi točki. V takih primerih lahko samo čakajo, da jih ponovno poiščeta, ko bo stiska postala popolnoma brezizhodna. Kdor se želi pridružiti programu 'Za pumovce brez loškega PUM-a' ali dobiti brezplačen izvod zbirke, naj pokliče na telefonsko številko 040/379 983. Projekt 'Avtobiografsko' pa bo, kot kažejo načrti in ustvarjalni zagon Familije, postal Naslovnica knjige Prtljaga preteklosti, v kateri se nahaja štiriintrideset pretresljivih avtobiografskih zgodb. stalnica. Tako da lahko ob koncu letošnjega leta pričakujemo zbirko zgodb, pri katerih se bodo od 18 prtljage preteklosti premaknili k viziji prihodnosti. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 19 Februar 2013 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Zemeljski plaz pod vrtcem Sovodenj grozi Lanske oktobrske poplave bodo pomnili tudi na Sovodnju, saj se je takrat sprožil zemeljski plaz pod njihovim vrtcem. Zaradi obilice dežja, ki smo mu bili priča še v naslednjih mesecih, se plaz ni umiril, zato so različni strokovnjaki, tudi geodeti, redno spremljali premike tal med objektoma osnovne šole in vrtca Sovodenj. Župan Milan Čadež pojasnjuje, da bodo za varnost otrok naredili vse, kar je v njihovi moči: »Premiki so se, žal, pričeli postopoma večati, zato je bilo že v prvi fazi sanacije pod šolskim parkiriščem vgrajenih dvajset jeklenih traverz. Ker ta ukrep premikov zemlje ni zau- stavil, smo jih naknadno vgradili še štirideset. V tem času je bilo odpeljane več kot 950 kubičnih metrov zemljine. Za določitev trajne sanacije plazu so bile narejene tri vrtine, s katerimi se bo ugotovilo način plazenja, sestavo tal, izvedle se bodo tudi preiskave, na osnovi katerih bodo strokovnjaki določili trajne sanacijske ukrepe.« Nujni intervencijski ukrepi in preiskave tal so bili vseskozi pod strokovnim nadzorom, do sedaj pa so zanje odšteli 39.000 evrov. Stroški za trajnejšo sanacijo se ocenjujejo na 200.000 evrov. Na pobudo župana Milana Čadeža je bil organiziran sestanek s starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo oziroma vrtec na Sovodnju. Starše in učitelje je predvsem zanimalo, ali je vrtec varen. Ob napovedi večjih količin dežja ga bo po vsej verjetnosti treba izseliti. V znamenju smešnih umorov Naj harmonikarica Anja Koračin Zadnjo soboto v januarju so na gledaliških deskah Kulturnega društva Sovodenj padala trupla kot po tekočem traku. Anja Koračin je s svojo harmoniko razveseljevala že na mnogih prireditvah v Poljanski dolini. Malokdo ve, da je resno dekle, ki takrat, ko raztegne meh, primora poslušalce, da ji brez diha prisluhnejo, za svoje glasbeno delo prejelo veliko nagrad. N'č bat teater je namreč tudi z letošnjo predstavo z naslovom Vprašaj ostal zvest tradiciji: dvajseterica, med njimi je bilo nekaj novincev, je najprej spisala avtorski scenarij, potem so ga postavili na oder. Glavni pri predstavi, režiser Lenart Šifrer, je po premieri povedal, da je njihovo avtorsko delo med uradno kritiko sicer vzbujalo mešane občutke, na srečo pa so bili pri publiki deležni salv smeha, za kar so se ves čas najbolj trudili. »Nekoliko sarkastično zgodbo smo našli dobesedno pred vhodnimi vrati, v sodobnem pokvarjenem svetu, v katerem živimo, prepletenim z najslabšim: s prešuštvom, izsiljevanjem, poneverbami in mamili. Vaško burko smo pomešali s črnim humorjem. Nihče od vpletenih v igri nima čiste vesti, vsi so sumljivi in inšpektor Janez Marpelj to s pridom uporablja v svojo korist,« je s kratkim povzetkom dodal piko na i. Na lanskem tekmovanju harmonikarjev na Rogli so Anjo nagradili s pohorsko coklo za najbolje izvedeno slovensko ljudsko ali ponarodelo pesem, venček narodnih, koračnico in mazurko. Sredi letošnjega januarja, ko je pri Avsenikovih v Begunjah na Gorenjskem potekalo sedmo mednarodno tekmovanje harmonik za nagrado Avsenik, pa Drugi pokal Rupnikove linije v utrdbi na Golem vrhu Gostilni Jager in Na Vidmu sta v sodelovanju z občino Gorenja vas-Poljane zadnjo januarsko soboto organizirali finale v balinanju z lesenimi kroglami za drugi pokal Rupnikove linije. Prvo mesto sta si v trdem boju priborila tekmovalca ekipe HD Jesenice, drugi so bili člani Chinksov, tretji pa Zminčani. »Že dobro leto je, ko smo se usedli skupaj, da pokramljamo o tem, s kakšnimi vsebinami bi lahko privabili obiskovalce in občudovalce utrdb Rupnikove linije. Zavedali smo se, da takšnih utrdbenih biserov ni najti nikjer Nekaj poudarkov iz občinskih beležk *Rudnik Žirovski vrh v lanskem letu občini Gorenja vas-Poljane ni poravnal rente za omejeno rabo prostora, dolgoval pa je tudi del rente za leto 2011. Tako o renti kot o nujni sanaciji odlagališča Boršt so se lani pogovarjali z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem, ki je obljubil, da bo država poravnala svoje obveznosti. Zadnji dan lanskega leta so le dobili nakazanega del dolga (250.000 je postala absolutna zmagovalka. To pomeni, da je bila po strokovni oceni mednarodne žirije, ne glede na disciplino in kategorijo, ocenjena z največjim številom točk. »Nagrade sem se zelo razveselila, osrečila me je. Ponosna sem na ta dosežek, ker je bilo vanj vloženega veliko truda,« je povedala Anja. evrov), za kar se je župan Milan Čadež še posebej zahvalil direktorici rudnika, Hiacinti Klemenčič. *V občini se veselijo evropskih sredstev za gorenjevaško obvoznico, ki bo stala okoli pet milijonov evrov. Občina bo prispevala 100.000 evrov. Gradnja se bo pričeli sredi letošnjega leta. *Obeta se energetska obnova občinskega doma. V naslednjih letih bo ta dobil tudi lepšo obliko. 20 drugje po Sloveniji,« so povedali organizatorji. Balinanje tako postaja tradicionalno, a to še ni vse. Okoli bunkerjev Rupnikove linije se spletajo še nove zgodbe, ki bodo vabljive za njihove občudovalce in raziskovalce, pa tudi za povsem običajne turiste. Februar 2013 ‘Puštuci u Lok’ V Sokolskem domu sta si glasba in likovna umetnost spet podali roko. Za prvo so poskrbeli učitelji Glasbene šole Škofja Loka, za drugo pa škofjeloški umetniki, natančneje puštalski likovni ustvarjalci. Dvorana je pokala po šivih, na odru pa so se zvrstili izvrstni glasbeniki. Za začetek sta občinstvo očarala trobentač Alojz Kompan ter pianist Uroš Pele, nato sta romanco pričarala Barbara Jager na violončelu ter Tilen Draksler s pomočjo klavirskih tipk. Slednjemu sta se pridružili flavtistka Nija Androjna in Lilijana Poklukar s klarinetom in skupaj so nadaljevali v ritmu valčka. Po bučnem aplavzu je nastopil kitarist Janez Golob, za njim pa še simpatični Tilen Draksler, sprva v samostojni klavirski točki, kasneje pa sta se mu pridružili saksofonistka Špela Kolenc in violinistka Barja Drnovšek. Ples drevesa sta orisali flavtistki Barbara Volčič in Anja Dolinar ob spremljavi klavirja, po tipkah katerega se je sprehajala Nena Rion. Z Rossinijevo arijo Isabele iz opere Italijanka v Alžiru je občinstvo navdušila mezzosopranistka Saška Kolarič. Za konec je razveselila še glasbena skupina, ki so jo sestavljali saksofonistka Irena Svoja umetniška dela so na ogled postavili Tone Mlakar, Simon Mlakar, Janez Justin, Edi Sever, Tone Kožuh, Marjan Jesenovec, Janez Rant, Mojca Pintar, Irena Šuštar, Matej Bizovičar, Urban Babnik, Barbara Pintar, Antonija Pečnik, Jana Jocif, Agata Pavlovec in Avgust Babnik. Šmid, harmonikar Jernej Hostnik, kitarist Denis Kokalj, bas kitarist Janez Hostnik ter Jaka Strajnar na cajonu. Kakovosten glasbeni program je bil najbolj primeren uvod za odprtje razstave, ki jo je organiziral 'Puštuc' Avgust Babnik, na kratko pa orisala umetnica Dve risbi, ki sta nastali ob pripravah scenografije za prvi film v nizu o Kekcu daljnega leta 1957, sta delo znanega slovenskega fotografa, arhitekta in scenografa Toneta Mlakarja. Agata Pavlovec. Petnajst članov Združenja puštalskih ustvarjalcev se je predstavilo s slikami, fotografijami in kipi. Katja Štucin Kmalu 38. Pokal Loka V Škofji Loki se bo od 15. do 17. februarja godilo pomembno športno tekmovanje, ki vsako leto v to srednjeveško mesto privabi športnike in njihove spremljevalce z vsega sveta. Priprave Pokala Loka so v polnem teku, čeprav se je letos nekoliko zatikalo. Spomin na lansko plapolanje 26 zastav evropskih in južnoameriških držav, ko se je na Starem vrhu merilo kar 229 mladih športnikov, je za vse ljubitelje smučanja bržkone še vedno živ. Tudi letos so prijave začele prihajati že zelo zgodaj, med njimi predstavnikov iz Velike Britanije, Rusije, Norveške, Argentine, Kazahstana, Čila, Kosova, Ukrajine in Nove Zelandije, tako da bo število sodelujočih držav ter udeležencev podobno kot prejšnja leta. Kar je bilo letos drugače, je to, da so imeli organizatorji po besedah Matjaža Hafnerja zaradi negotovosti okrog Starega vrha kar nekaj težav pri pripravah: »Za nas je Stari vrh vadbeni poligon, tako kot je za ostale v dvoranah na Trati ali Podnu.« Kljub vsemu bodo vsi, ki se vsako leto znova trudijo za uspešno izpeljan Pokal Tako kot v preteklih letih bo Škofja Loka mlade smučarke in smučarje iz številnih držav gostila tudi v Trinajstici. Loka, združili moči in ponovno skušali pripraviti zanimivo dogajanje tako za udeležence kot za gledalce. Na predvečer otvoritvenega dne Pokala Loka v četrtek, 14. februarja, ob 19. uri bo Loški muzej v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu odprl razstavo z naslovom Bele 21 strmine, ki vabijo – kratka zgodovina smučanja na Loškem. Tudi letos bodo pod gradom, ob loškem obzidju, po odprtju dogodka pripravili paralelni slalom za nacionalne ekipe, ki se bo začel ob 17.30 uri. Smučarski pasijon, ki ga bo vodil električni avto, narejen v Srednji kovinarski šoli Škofja Loka, bo potekal od cerkve svetega Jakoba do prizorišča pred stavbo upravne enote. Naslednja dva dneva bodo tekmovanja na Starem vrhu, v soboto pa bo sledila razglasitev na Mestnem trgu. »Slovenci seveda ciljajo na prva mesta. Tudi člani loškega Smučarskega kluba Alpetour bodo v naši reprezentanci. Čas bi že bil, da v ekipni razvrstitvi premagajo zadnja leta nepremagljive Avstrijce,« je optimističen Hafner. Katja Štucin Februar 2013 Žirovske novice piše: Milena Miklavčič Cvetkariada 26. januarja je v Žireh potekala že druga Cvetkariada. Članice Klekljarskega društva Cvetke, ki so raztresene po vsej Sloveniji, so se zbrale okoli punkeljnov. Lani so se učile izdelovati rožice, letos pa so se v devetih urah druženja posvetile klekljanim avtomobilom. Marica Albreht, predsednica Cvetk, je ob tem povedala: »V okviru aprilskih klekljarskih dni imamo številne prireditve – od razglasitve rezultatov literarnega natečaja do slikarske kolonije, ko udeležencem podeljujemo priznanja in nagrade. Ker želimo, da damo iz rok najboljše, v ta namen same naklekljamo čipke.« Marina Štremfelj je prišla z Golnika: »Klekljaricam sem že pomagala na različnih prireditvah v preteklosti. Takšna druženja so mi všeč, ker nas spodbudijo, da se še z večjim zanosom posvečamo kle- kljanju, ki me sicer zelo sprošča.« Marija Praznik obiskuje klekljarsko sekcijo društva Cvetk v Medvodah: »Moram reči, da to, kar počnemo danes, v bistvu ni Cvetkariada, ampak 'Avtomobilčkariada'. Ko sem šla v pokoj, sem izvedela za žirovske Cvetke. In če po pravici povem, ne vem, kaj bi danes brez njih!« Marta Erznožnik je rekla: »Večina klekljaric tokrat izdeluje izjemno lepe modele starih avtomobilov. Ti bodo razveseljevali obiskovalce in tiste, ki so jim naše stvaritve všeč.« Zlatka Tomažič pa je dodala: »Veseli me, da vrhunski strokovnjaki ocenjujejo žirovsko klekljanje kot umetnost, ki ji v širšem slovenskem prostoru ni para. Žal se najdejo tudi taki, ki bi naše delo radi izničili, češ da delamo nekakšne tapiserije.« Letošnji vseslovenski klekljarski festival v Žireh, ki sledi čez nekaj mesecev, bo potekal med 26. aprilom in 2. majem. Vsebinsko bo še bogatejši kot lani, saj so k sodelovanju povabili številna društva, ki gojijo ljubezen do starodobnikov. Slednji bodo zlata nit tokratnega klekljarskega festivala. Obeta se raznoliko in z investicijami bogato leto Na januarsko soboto, ko so po Žireh menjali cestne svetilke, je bil župan Janez Žakelj ravno dežuren za varovanje svojega naraščaja. Kljub temu si je vzel čas in si z najmlajšo v naročju ogledal akcijo, s katero bodo v prihodnje prepolovili stroške za javno razsvetljavo. Občani, ki so hodili mimo po opravkih, so pohvalili zimsko službo, saj so bili pločniki sproti očiščeni. Ob tej priložnosti je župan omenil nekaj najpomembnejših projektov, ki bodo v prihodnjih mesecih zaposlovali občinsko upravo: »Najzahtevnejši projekt leta 2013 bo obnova vodovodnih cevi v starem delu Žirov, na srečo bo sofinanciran iz sredstev Evropske unije. Oskrba z vodo bo kljub temu potekala nemoteno. Predvidena je preureditev odlagališča v Osojnici. Nadaljujemo z načrtovanjem medgeneracijskega centra. Žirovci se bodo razveselili ureditve kopališča v Pustotniku. Zamisli o novem centru Žirov dobivajo vedno bolj jasne obrise. Za obvoznico bo treba narediti poplavno študijo; žal je država včasih malce gluha, ko jo spomnimo, kaj je bilo obljubljeno. Optično omrežje v kraju postaja iz meseca v mesec večja realnost. V nekaterih ulicah (Delavska) so napeljave že položene. Prepričan sem, da se te posodobi- 22 tve veselijo vsi občani. Upamo, da se bodo letos očistile brežine Sore, kar bo povečalo poplavno varnost. O priključitvi k medobčinskem inšpektoratu na Vrhniki se že pogovarjamo.« Iščemo raznašalce Loškega utripa 041 233 350 Februar 2013 Nekaj lahkotnega – za dobro voljo Dramska sekcija DPD Svoboda Žiri je svojo zvesto publiko v letošnji sezoni presenetila z za spoznanje lahkotnejšo komedijo Zadeva Jager v priredbi in režiji Nadje Strajnar Zadnik. Režiserka je že pred premiero povedala, da so se morali soočiti z delno pomladitvijo ekipe, saj so jih zapustili nekateri izkušeni igralci, vseeno pa se je ves čas nadejala, da bo predstava pri publiki doživela uspeh. To se je na premieri tudi zgodilo. Tisti, ki se na te reči spoznajo, so predstavo hvalili, občinstvo pa je bilo zadovoljno, ker Žirovski upokojenci v novih prostorih se je lahko dve uri od srca smejalo. Zapleti in razpleti v igri so bili bolj kot ne ljubezenske narave, glavni krivec zanje pa je bil mestni matičar, ki ga je odlično zaigral Branko Pečelin. Ženske like, s katerimi se je bolj ali manj usodno zapletal, so odigrale Ivica Novak, Nina Poljanšek in nenadkriljiva Barbara Burnik. Slednji je bila vloga pisana na kožo in je v svoji interpretaciji naravnost blestela. Tisti, ki so premiero zgrešili, si večer smeha in dobre volje lahko privoščijo 9. februarja v dvorani DPD Svoboda v Žireh. Občina Žiri se je že lani lotila adaptacije prostorov pod lekarno v zdravstvenem domu, ki so samevali dolgih trideset let, in jih uredila za žirovske upokojence. Matija Podobnik, ki je bedel nad preureditvijo, je povedal, da je ta obsegala vse, od izgradnje novega vhoda, celotne izvedbe strojnih in električnih instalacij, prestavitev sten, umestitve novih sanitarnih prostorov do novih stropnih in talnih oblog. Prostori so že bili tehnično pregledani in predani v uporabo društvu upokojencev z 1100 uporabniki, investicija pa naj bi se povrnila v treh letih. Predsednik društva Anton Klemenčič je zelo zadovoljen: »Prostori so zelo lepi, kar kličejo k druženju. Ker smo 'pri tleh', smo veliko bolj dostopni za invalide, ki imajo pri nas svoje sestanke. Moram reči, da sodi- 23 Anton Klemenčič mo med najbolj 'izkoriščene' med žirovskimi društvi, saj so vsi dnevi v tednu zapolnjeni s številnimi dejavnostmi, kot so na primer različni tečaji ali srečanja skupin za starejše. Žal nam je le, ker se z ostalimi najemniki zdravstvenega doma še zmeraj nismo mogli dogovoriti o tem, da bi lahko ob smrti naših članov izobesili črno zastavo. Upam, da nam bo uspelo tudi to.« Februar 2013 Petdeset let Turističnega društva Selca Lani je minilo petdeset let od ustanovitve Turističnega društva Selca. Jubilej bodo obeležili letos, ker je zbiranje starih fotografij Selc in okoliških vasi kar dolgotrajno delo: v sklopu letošnjih prireditev bodo namreč organizirali razstavo starih fotografij ter predstavili razvoj kraja skozi čas. Nekdanja predsednica TD Selca Anka Šolar je o začetkih društva povedala: »Ustanovljeno je bilo 29. maja 1962. Ustanovni člani so bili: Minka Hafner, Marica Zupanc, Lado Nastran, Matija Šmid, Jože Veber, Peter Šmid, Bogdan Peklenk, Franc Dežman, Franc Benedik in Marjan Kne. Društvo se je takrat imenovalo Turistično olepševalno društvo Selca, njegov namen pa je bil spodbujati vaščane, da s cvetjem, vrtovi in z urejanjem hiš in okolice polepšajo videz kraja. Ocenjevanje rož oziroma urejenosti okolice v Selcih in okoliških vaseh, ki spadajo pod krajevno skupnost Selca, je bila tako ena prvih dejavnosti društva. Nagrade najbolj prizadevnim vaščanom smo slovesno podelili na občnem zboru. Med krajani je vsakoletno ocenjevanje rož in urejenosti naletelo na dober odziv, tako da se je ohranilo do današnjih dni. Kot zanimivost lahko omenim, da so se zavzemali tudi za urejanje prenočitvenih kapacitet v Selcih, ker bi na ta način v vas privabili več turistov. Problem pa je bil, kje jim nuditi prehrano. Čez nekaj časa, natančneje leta 1976, se je takratnim članom društva porodila ideja, da bi organizirali etnološko prireditev. Poimenovali so jo Kosec vabi in je prva štiri leta potekala na Sv. Mohorju. Ker je bilo organiziranje take prireditve na tako oddaljenem kraju logistično dokaj zahteven projekt, so jo prestavili na precej bolj dostopen Rovn. Na prireditvi so kosci tekmovali, kdo hitreje pokosi določen del travnika. Tudi grabljice so pokazale svojo spretnost in se pomerile v čim hitrejšem spravilu pokošene trave na kup. Ocenjevala se je tudi kvaliteta opravljenega dela. Na Rovnu je prireditev potekala vsako leto, vse do leta 2006, ko so jo bili prisiljeni ukiniti, saj s finančnega vidika ni bila več donosna. Spominjam se, da smo leta 1982, takrat sem bila že v odboru turističnega društva, prvič organizirali maškarado. Namenjena je bila vsem, otrokom in odraslim. Zbirno mesto je bilo pred gasilskim domom v Selcih, od koder je sprevod krenil najprej po Sevnici, pa potem do Klinca in spet nazaj. Vsako leto so se donatorji izkazali in za maškarado darovali kar precej denarja in praktičnih nagrad. Z leti je bila udeležba vse manjša, tako da so se nazadnje sprevoda udeleževali večinoma le otroci. Eden večjih in hkrati zahtevnejših projektov je bil organizacija etnološke razstave, ki smo jo pripravili v Krekovem domu v Selcih. Skušali smo prikazati, kako je včasih potekalo življenje v našem kraju oziroma kakšna orodja in pripomočke so naši predniki uporabljali pri delu. Krajani so nam z veseljem posodili predmete, ki so jih hranili na podstrešjih in v kleteh, tako da smo pripravili res bogato razstavo, z ogromno razstavnimi eksponati, med katerimi jih je nekaj imelo precejšnjo vrednost. Na odru je bila tako postavljena kmečka hiša z izbo, kuhinjo in spalnico, v dvorano pa smo predstavili skedenj. Zvečer, na otvoritvi, so fantje zapeli nekaj Tekmovanje koscev na etnološki prireditvi Kosec vabi (Foto: Anka Šolar) starih pesmi, tako da smo ustvarili čudovito vzdušje in so se obiskovalci še lažje vživeli v preteklost. Z leti se je nabralo kar nekaj prireditev in razstav, ki smo jih organizirali sami ali v sodelovanju z različnimi društvi. Omenila bi Društvo podeželskih žena, s katerim smo pripravili razstavo ročnih del. Včasih smo se udeleževali srečanj turističnih delavcev Gorenjske, ki so potekala vsako leto v drugem kraju. Zelo rada se spominjam vsakoletnih izletov, ki smo jih organizirali za člane Turističnega društva Selca. Obiskovali smo razne kraje po Sloveniji in spoznavali njihovo kulturo, hkrati pa dobivali ideje za še boljše delovanje domačega turističnega društva.« Kakšen je program dela Turističnega društva Selca v današnjem času, je pojasnil predsednik Tomaž Habjan: »Kot v vseh petdesetih letih se Turistično društvo Selca tudi danes trudi nadaljevati tradicijo in prispevati h kakovosti življenja v Selški dolini. Še posebno nam je všeč znano geslo 'Razgibajmo življenje'. Prav v tem vidim smisel delovanja tega in vseh ostalih društev v dolini. Če je bilo na začetku delovanja društva veliko pozornosti namenjene pridobivanju turistov, prenočitvenih zmogljivosti v Selcih in ugotavljanju, če je na voljo dovolj kakovostne gostinske ponudbe, se po petdesetih letih s tem ne ukvarjamo. Zato naj bi skrbeli posamezniki, ki naj bi v turizmu videli svojo in skupno prihodnost. Turistično društvo pa se kljub temu trudi, da s svojimi prireditvami pritegne kakšnega 'turista', ki prihaja izven škofjeloškega okoliša. V ta namen bomo naslednje leto organizirali 18. srečanje vasi Selo-Sela, na katerega pridejo vaščani iz približno 35 vasi. Ker bo to velik zalogaj, pričakujemo podporo in pomoč vseh Selčanov. To bo tudi priložnost, da pokažemo, kaj se s sodelovanjem da narediti. Prav tako vsako leto organiziramo društven izlet. Slovenijo smo prekrižarili po dolgem in počez. Izleti so poučni, saj vidimo, kako živijo in delajo drugod, kako izkoriščajo danosti, ki jim jih nudi okolje, ter njihove izkušnje uporabimo pri svojem delu v društvu.« Katere prireditve organizirate? Naše turistično leto mine približno v takem vrstnem redu: že prvi dan novega leta začnemo z Baklado. Otroška maškarada je druga po vrsti. Sledita Oglarski pohod in Gremo gor, pohod preko štirih vrhov. Udeležimo se srečanja Sel, gremo na vsakoletni izlet, opravimo kakšen natečaj ter delavnico in za konec leta organiziramo Miklavžev pohod na Miklavško goro. Kako boste praznovali častitljivih petdeset let delovanja društva? Za obeležitev petdesete obletnice društva pripravljamo razstavo starih slik vasi Selca. Ob tej priložnosti Maškarada (Foto: Anka Šolar) 24 Februar 2013 Štirje ustanovni člani Turističnega društva Selca na slavnostni prireditvi ob 35-letnici delovanja društva. Z leve proti desni sedijo: Minka Hafner, Marica Zupanc, Matija Šmid, Lado Nastran. (Foto: Anka Šolar) Razglednica, ki jo je izdalo Turistično društvo Selca. ponovno pozivamo ljudi, naj nas pokličejo, da njihov arhiv starih fotografij skeniramo in pripravimo ogleda vredno razstavo. Ste tudi sponzorji Otroške folklorne skupine Selca. Tako je. Pod našim okriljem in sponzorstvom že 31 let deluje Otroška folklorna skupina Selca, ki ima vsako leto več malih plesalcev. Skupina gostuje na raznih prireditvah po Sloveniji in vsako leto nastopajo v Celovcu. Uspešno se udeležujejo tudi različnih tekmovanj, tako da smo na 'selško folkloro' lahko upravičeno ponosni. Mentorica folklorne skupine Sonja Čenčič opravlja pomembno delo, saj s tem ohranja našo kulturno dediščino. po svojih močeh trudi tudi za olepšanje okolice. Letos smo obnovili vse obnove potrebne lesene klopi ob sprehajalnih poteh, urejamo pohodno pot na Miklavško goro, kjer smo uredili nekaj zanimivosti za otroke. Opažamo pa, da kljub trudu društev, krajevne skupnosti, občine in mnogih posameznikov Selca z vidika urejenosti vasi ne napredujejo tako, kot bi morale. Vaščani sami bi lahko še bolj skrbeli za skupno dobro in za lično ureditev Se še vedno se trudite, da bi olepšali vas? Ker so že pred petdesetimi leti v ime društva vključili besedo ‚olepševalno’, se Turistično društvo Selca Turistični center Soriška planina Soriška planina je majhen in prijazen smučarski center na nadmorski višini od 1350 do 1550 metrov. Obsega 25 hektarjev površin in je namenjen rekreativnim smučarjem in tekmovalcem. Od Bohinjske Bistrice je oddaljena slabih 13 kilometrov, od Škofje Loke 40 in od Ljubljane 60 kilometrov. Na smučišču, odličnem za prve zavoje na snegu, večji del obiskovalcev predstavljajo družine. Smučišče ima slalomsko, veleslalomsko in smukaško progo, na samomerilni progi pa lahko sami ocenite svoje smučarske ODRASLI OTROCI MLADINA, SENIORJI 20,00 14,00 14,00 Poldnevna 15,00 12,00 13,00 Družinska – dnevna/na osebo 16,00 - - Družinska – poldnevna/na osebo 13,00 - - URNE VOZOVNICE 2 URI 3 URE 4 URE Odrasli 12,00 14,00 16,00 Otroci 9,00 11,00 13,00 VRSTA VOZOVNICE sposobnosti. Smučišče ima tri vlečnice in sedežnico. Letošnja novost je nizkovrvna vlečnica za starše z otroki. V času smučarske sezone so urejeni tudi tekaška in sankaška proga ter poligon za deskarje. Organiziramo sindikalna in šolska tekmovanja. Uporaba tekaške in sankaške proge je brezplačna. V gostinskem lokalu TC-Brunarica, ki je tik ob smučišču, vam postrežejo s kosili in sezonskimi enolončnicami, v zimskem času ponujajo hod-dog, sendviče ali hladne prigrizke. V gostinskem lokalu so na voljo tudi sobe za prenočevanje s 35 ležišči. vasi. Upam, da jih bomo spodbudili s svojim zgledom, zato bomo letos, ko se bo obnovilo znamenje, obnovili še turistični zemljevid. Želimo si tudi, da se nam pridruži več mladih, ki bi v delovanje društva vnesli svežo energijo in ideje. V prihodnost sicer gledamo z optimizmom, zato vas lepo povabim na našo naslednjo prireditev. Otroška maškarada bo namreč že 10. februarja ob 14. uri. Maškare, dobimo se pred gasilskim domom! Nina Drol Dnevna INFORMACIJE: Turistični center Soriška planina, d. o. o., Selca 86, 4227 Selca Tel.: 04/5117 835, 04/5117 838, 041/626 393 Faks: 04/5117 839 E-naslov: [email protected] Vodja smučišča: 041/650 932 Brunarica Soriška planina: 051/615 152 25 Februar 2013 Aktivno preživljanje prostega časa mladine v naravi Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gosteče je bilo nosilec in izvajalec programa za mlade Aktivno preživljanje prostega časa mladine v naravi, v športnih aktivnostih in ustvarjalnih delavnicah v domačem bivalnem okolju. Program, ki so ga izvajali v letu 2012, je potekal predvsem na območju vasi Hosta, Pungert, Gosteče in Draga. Z omenjenim projektom so sodelovali na javnem razpisu. Občina Škofja Loka je tako program sofinancirala iz naslova programa za mlade/mladinske dejavnosti. Kot že ime programa pove, je bil njegov poudarek na aktivnem, zdravem, športnem in ustvarjalnem preživljanju časa mladih, ki se danes vse preveč družijo preko računalnika in pletejo virtualne, ne pa pristnih vezi. Ravno takšni programi, kot jih izvaja PGD Gosteče, so zato toliko bolj pomembni, saj mladi preko njih spoznavajo prave vrednote, se družijo, ustvarjajo prijateljske vezi in nenazadnje gradijo tudi medgeneracijske odnose. Program je bil kvalitetno pripravljen, kar potrjuje tudi visoka udeležba mladih na posameznih aktivnostih. »Preko bivanja v naravi smo otroke in mladino usmerjali v kvalitetno in zdravo preživljanje prostega časa, omogočili smo jim medsebojno druženje. Dali smo jim možnost poglabljanja prijateljskih vezi v okolju, v katerem bivajo,« je povedala vodja projekta pri PGD Gosteče Helena Platiša. Zaključek aktivnega in intenzivnega dela omenjenega projekta je PGD Gosteče pripravilo na nogometnem igrišču na Godešiču, in sicer prvo nedeljo v oktobru. Mladim so ponudili nogomet ter izvajanje različnih športnih iger, pri katerih je pomembno ekipno sodelovanje, medsebojno prilagajanje in pogovor. Preko medseboj- Aktivno in športno tudi ob zaključku projekta Aktivno preživljanje prostega časa mladine v naravi, v športnih aktivnostih in ustvarjalnih delavnicah v domačem bivalnem okolju nega sodelovanja so udeleženci spoznavali pomen sodelovanja s skupino in pozitivne posledice pravilnega športnega obnašanja. Odzvali so se tudi starši, ki so prišli Vabljeni na ogled geološke zbirke Na Gimnaziji Škofja Loka bodo 11. februarja ob 17. uri širši javnosti predstavili bogato geološko zbirko. Na dogodek, ki bo podkrepljen z zanimivim predavanjem ter predstavitvijo in vodenjem po zbirki, vabijo vse ljubitelje geologije in zbiratelje mineralov. »Na Gimnaziji Škofja Loka smo dolga leta zbirali primerke kamnin, mineralov in fosilov iz domače regije ter širšega slovenskega in evropskega prostora. Za to so bili zaslužni profesorji naravoslovnih predmetov, zlasti biologije in geografije, pa tudi posamezni dijaki. Veliko bogastvo pomenijo tudi primerki, ki so dediščina škofjeloške uršulinske šole. Z leti se je nabralo zelo veliko gradiva. S prenovo učilnic smo se na šoli odločili kamninam dati vidno mesto, jih strokovno razporediti in zbirko predstaviti širši javnosti,« sta povedali profesorici Ivica Krek in Jožica Grohar s škofjeloške gimnazije. 11. februarja bodo v učilnici geografije zbirko predstavili tudi širši javnosti. V geološko dogajanje kraškega podzemlja bo prisotne s predavanjem povedel dr. Matija Perne, o zgodovini nastanka zbirke bo spregovoril profesor Marjan Luževič, na koncu pa bo vse zainteresirane po zbirki tematsko popeljal geograf in ljubiteljski geolog Viljem Podgoršek, ki je zbirko tudi uredil. Klavdija Š. K. 26 aktivno in glasno spodbujat otroke in mladino pri njihovih gibalnih podvigih. Za vse je bila to prijetna in pozitivna izkušnja. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 Preko dvesto dogodkov Sokolski dom je resnično postal škofjeloški kulturni hram. V letu 2012 se je v njem zvrstilo več kot dvesto dogodkov za različne starosti, okuse in priložnosti. S takšnim tempom in z nekaj zanimivimi novostmi nadaljujejo tudi v letu 2013. »Na škofjeloški občini smo izredno ponosni na tako lepo številko, ki je tudi najvišja do sedaj. Takšno število dogodkov kaže na to, da so občani Sokolski dom sprejeli za svojega in da je resnično postal kulturni center našega mesta. Zanj se zaradi finančne ugodnosti odločajo tudi številna društva, saj občina vsako leto objavi razpis za uporabo Sokolskega doma,« je na začetku povedala vodja programa za Sokolski dom mag. Andreja Ravnihar Megušar. Sicer pa so številni uporabniki pohvalili izboljšano akustiko in opremo. V Sokolskem domu potekata dve glavni dejavnosti, in sicer galerijska in glasbena. Občina Škofja Loka je pri slednji producent treh abonmajev, ki jih v veliki meri sofinancira. »Vsi trije abonmaji so med našimi poslušalci dobro sprejeti. V ponos nam je kvalitetni otroški abonma, namenjen otrokom od tretjega leta starosti dalje. Na ta način se glasbeno vzgajajo in bodo mogoče kasneje poslušalci drugih abonmajev. Ravno zaradi dobrega odziva in povpraševanja smo se odločili, da v letošnjem letu našo ponudbo nadgradimo s programom za resnično najmlajše, in sicer za stare od treh mesecev do treh let. Program smo pripravili v sodelovanju z gledališčem AEIOU, prva predstava pa bo že marca,« je novost in nadgradnjo ponudbe predstavila sogovornica. V letošnji sezoni se bodo zvrstili še trije koncerti v okviru kristalnega abonmaja, posebno mesto v letu 2013 pa bo imela galerijska dejavnost. Tako se bodo do junija zvrstile odmevnejše razstave Toneta Mlakarja, Jožeta Tisnikarja, Mita Gegiča in Antona Gojmira Kosa. Junija pa bodo pripravili mednarodno razstavo, in sicer bodo gostili umetnike iz češkega Tabora. Kot je dejala mag. Megušarjeva, pri galerijski dejavnosti odlično sodelujejo z Združenjem Priredba baletne predstave za otroke Pepelka, ki je potekala v okviru otroškega abonmaja 19. januarja v Sokolskem domu. (Foto: Katarina Krmelj) umetnikov Škofja Loka. V poletnih mesecih lanskega leta so prvič organizirali bralnico, ki je tako pri najmlajših kot pri starejših naletela na izredno dober odziv. Podkrepljeni z dobrimi izkušnjami bodo bralnico na vrtu Sokolskega doma organizirali tudi letos in jo vsebinsko obogatili, 27 pri čemer bodo sodelovali s Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka in Društvom upokojencev Škofja Loka. Tako tudi v letošnjem letu v Sokolskem domu lahko pričakujemo vrsto prireditev, saj je kultura stalna spremljevalka mesta na sotočju dveh Sor. Klavdija Škrbo Karabegović Februar 2013 Smučanje po starem Konec januarja je bilo na pobočju pod Loškim gradom že štirinajsto mednarodno tekmovanje v smučanju po starem. Udeležilo se ga je trinajst ekip, med njimi tri iz Avstrije. Tako so si gledalci lahko ogledali 57 zanimivo opremljenih tekmovalcev, trije Rovtarji pa so se predstavili izven konkurence. Dogodek organizira Društvo Rovtarji, katerega ustanovni sestanek je bil v začetku leta 1998 na Vidmu v Poljanah. Takrat so se ustanovni člani društva na čelu z Acijem Novincem dogovorili, da bodo pripravili srečanje starodobnih smučarjev po vzoru tekmovanj, ki so jih že pred njimi organizirala sorodna društva v Kropi, na Predmeji in Kaninu. Prvo tekmovanje v smučanju po starem je bilo realizirano že naslednje leto na Starem vrhu. Kot je dejala članica društva Tanja Oblak, je namen tovrstnega dogodka, da se prikažeta zgodovina in način smučanja v preteklosti ter da se smučarska oprema, pozabljena na zaprašenih podstrešjih, spet povrne na snežne poljane. »Ne gre za tekmovanje v pravem pomenu besede, ker čas vožnje ni najpomembnejši. Rezultat je sestavljen iz treh enakovrednih ocen. Ocenjujejo se Na Cankarjevem trgu je bil kratek kulturni program s pozdravnim govorom župana škofjeloške občine, mag. Miha Ješeta. način vožnje, skladnost opreme z načinom smučanja in čas vožnje. Tekmuje se v več kategorijah, ločeno po spolu, starosti in po tem, ali imajo smučke robnike ali ne. Ena od zanimivih kategorij je tudi kategorija Gozdarji, lovci in vojaki; vemo namreč, da so omenjeni prve smuči uporabljali že davno v zgodovini, saj so se tako hitreje premikali po zasneženem terenu,« je pojasnila Oblakova. Prireditev s kratkim kulturnim programom je sicer tudi tokrat spremljalo lepo število gledalcev, ki so tekmovalce ob spremljavi škofjeloške mestne Tekmovanja v smučanju po starem se je udeležilo šestdeset smučarjev. godbe na pihala pospremili pod Loški grad. Tekmovanja se je med drugim udeležila tudi županja mesta Leogang Helga Hammerschmied Ratageb iz društva Anno 1900 Leogang. Katja Štucin Tekaške proge odvisne od vremena V sredini januarja so lahko smučarji tekači uživali na progah za Kamnitnikom in na Suhi, ki jih je pripravila Športna zveza Škofja Loka. Urejene so bile proge za drsalno tehniko in klasični tek, v Pevnem pa so pripravili poligon za smučarski tečaj prvih razredov ene izmed škofjeloških osnovnih šol. Tovrstni športni užitki so odvisni od vremena in kakor se je hitro začelo, se je tudi hitro končalo, saj sta odjuga in dež naredila svoje. Kot je povedal sekretar Športne zveze Aleš Murn, je bila sobota, 19. januarja, neopisljivo lepa in odlično izkoriščena za rekreativni tek na sicer še ne do konca urejenih progah, saj se je pokvaril teptalnik snega in dela niso mogli dokončati. Vneme jim ni zmanjkalo in stroj so kaj kmalu popravili, vendar je bila snežna odeja že tako podhranjena, da ni bila več primerna za urejanje prog. Slednje so za vse zainteresirane namreč na voljo do neuporabnosti, dokler sneg ne poide oz. le-ta spremeni svoje agregatno stanje. Glede na trenutno vremensko napoved Murn meni, da bodo tekači morali na novo ureditev prog še nekaj časa počakati: »Z Dražgošani, ki proge pripravljajo s 4,5 tone težkim teptalnikom, smo po pregledu stanja snega v zadnjem tednu januarja ugotovili, da poligonov niti slučajno ne moremo popravljati, če ne zapade vsaj 30 centimetrov novega snega, saj bi takoj prišli do trave, njive ... V dolini naj bi po napovedih do sredine februarja zapadlo le nekaj centimetrov snega, bo pa tudi deževalo, tako da bo kmalu vsega konec. Če ne bo konec februarja podobne pošiljke snega, kot je bila zadnja, tudi med zimskimi počitnicami, žal, radosti na snegu ne bo.« Neprijetna novica, tako za otroke kot za vse ostale občane, ki so zelo zainteresirani za tek na smučeh na okoliških progah. »Kljub vsemu pa so otroci iz OŠ Škofja Loka – Mesto imeli lep smučarski tečaj, mlade smukače je bilo opaziti tudi v Zmincu ob postavljeni Tomosovi vlečnici in pod gradom, kjer je bilo na progi veselo in v znamenju otroške radosti,« je še povedal Murn. Dodal je, da so občani lahko brez skrbi, saj bo ob 28 zadostni količini snega Športna zveza pripravljala proge tudi v prihodnje. Katja Štucin Februar 2013 Nekaj dogajanj v Knjižnici Ivana Tavčarja V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka tudi v letu 2013 nadaljujemo z aktivnostmi za reševanje nekaterih problemov, ki nas spremljajo že vrsto let, celo desetletij. Pri tem z veseljem ugotavljamo, da kljub težkim časom za investicije naši ustanovitelji še vedno kažejo naklonjenost za reševanje teh težav. Pri reševanju prostorskih stisk naj najprej omenimo načrtovano in v medijih že večkrat objavljeno novico o skorajšnji selitvi oddelka za otroke in mladino v drugo nadstropje Name v Škofji Loki. Dela so stekla v ponedeljek, 21. 1. 2013, in bodo po dogovoru trajala do sredine marca, ko bo prostor urejen in pripravljen za selitev gradiva. Po preselitvi bo oddelek za otroke in mladino podaljšal čas odprtosti. Tudi v Krajevni knjižnici Železniki so lepi obeti, da knjižnica do pomladi pridobi dodatnih dobrih 50 kvadratnih metrov prostorov. S tem bo možno tudi v Železnikih urediti ustrezen čitalniški in prireditveni prostor za razne dejavnosti, ne le za otroke. Dela naj bi se pričela, ko bodo ustreznejši vremenski pogoji, saj bo izvajalec, lastnik prostorov KGZ, hkrati z adaptacijo menjal tudi okna. V času adaptacije, ki naj bi po ocenah izvajalca trajala približno dva tedna, bo knjižnica v Železnikih zaprta. O tem bomo obiskovalce pravočasno obvestili. Po zaključku del bo omenjena knjižnica povečala svojo odprtost za še en dodatni dan v tednu. V Škofji Loki bomo predvidoma še pred koncem januarja ali v prvih dneh februarja uredili možnost vračanja gradiva po sistemu 24/7. Gradivo bo možno vračati skozi novo režo na zunanji steni predprostora. Žal je prišlo do zamude pri dobavi trezorja in odlagalnega vozička, tako da zadeve ni bilo možno izvesti istočasno z adaptacijo vhoda (izdelava in dostava iz ZDA). Gradivo bo torej možno vračati ves čas in ne določene ure tako kot do sedaj. Vsa navedena povečanja odprtosti pa za zaposlene predstavljajo velik organizacijski pritisk, saj že leta opažamo in opozarjamo na kadrovsko šibko zasedenost. Zato v tem zapisu vabimo vse zainteresirane, ki bi bili v knjižnici v Škofji Loki ali krajevnih knjižnicah pripravljeni občasno PROSTOVOLJNO (brezplačno) pomagati pri nekaterih preprostih delih – zavijanju in manjših popravilih gradiva, urejanju polic ipd. Interesenti naj se za podrobnejše informacije javijo v knjižnici v Škofji Loki, pokličejo na tel. 051/341 126 ali pišejo na e-naslov: matjaz. [email protected] . V prvih mesecih letošnjega leta se naša knjižnica – kot ena od pobudnic razvoja orodja – tudi aktivno vključuje v testiranja portala za izposojo elektronskih knjig. Portal Biblos razvija Študentska založba. Filc Filc,d. d.d., d., Slovenska 40, 1234 Menge{ Trata 48, 4220 Škofja Loka si `elite v urejenem okolju? AliAli si želite delatidelati v urejenem okolju? @elite dolgoro~no varno prihodnost? Želite imetiimeti dolgoročno varno prihodnost? Smo letno tradicijo, tradicijo, specializirano specializirano Smomednarodno mednarodnopodjetje podjetje zs 75 70-letno za za proizvodnjoin in razvoj razvoj klasi~nega in in z vrhunsko tehnologijo obdelanega proizvodnjo klasičnega z vrhunsko tehnologijo obdenetkanega tekstila tekstila ter ve~plastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in lanega netkanega ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, pohištveno industrijo. gradbeno in pohištveno industrijo. Zaradi pove~anja obsega proizvodnje in širitve na novo lokacijo v Industrijski coni na Trati v Škofji Loki, vabimo kinsodelovanju kreativne, K sodelovanju vabimo kreativne, dinamične samostojne osebe za dinami~ne in samostojne osebe za delovno mesto: delovno mesto: 1. UPRAVLJALEC STROJEV 1. UPRAVLJALEC STROJEV 3 osebe za nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji, za dolo~en 5 oseb za nadzor in vodenje linij – delo v proizvodnji, ~as z mo`nostjo podalj{anja, deloprocesnih poteka v izmenah. za določen čas z možnostjo podaljšanja, delo poteka v izmenah. Od vas pri~akujemo: vsaj IV. stopnjo izobrazbe tehni~ne smeri, Od- vas pričakujemo: ra~unalniško znanje, • IV.- osnovno ali V. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, - natan~nost in zanesljivost pri delu. • osnovno računalniško znanje, Nudimo vam: • natančnost in zanesljivost pri delu. - dinami~no delo in varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju, - mo`nost strokovnega izpopolnjevanja, Nudimo vam: - nagrajevanje glede dose`ene rezultate, • dinamično delo in na varno zaposlitev v urejenem delovnem okolju, - mo`nosti napredovanja. • možnost strokovnega izpopolnjevanja, ^e je ponudbaglede vzbudila pozornost, pošljite pisno prijavo z dokazili in • nagrajevanje navašo dosežene rezultate, kratkim `ivljenjepisom najkasneje do 17. 7. 2009 na naslov: • možnosti napredovanja. Filc d.d., Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru. dodatne informacije gledepozornost, zaposlitve pokli~ite tel. 01/724-7000. Če Za je ponudba vzbudila vašo pošljite na pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom najkasneje do 22.2.2013 na naslov: Filc d.d., Trata 48, 4220 Škofja Loka. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru. 29 Testiranje naj bi trajalo do konca avgusta. Glede na rezultate bi izposoja e-knjig in bralnikov za uporabnike morda lahko zaživela že konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Februar – mesec kulture bo knjižnica v Škofji Loki proslavila z večjim številom prireditev in predstavitev, tako da se bodo torkovi večeri s knjižnico, ki so sicer običajno dvakrat mesečno, v tem mesecu izvajali vsak teden! Vabljeni! Februar 2013 Nagrajena izdelka poudarjata lepoto lesa Nekdanji dijak Srednje šole za lesarstvo in študentka drugega letnika Višje strokovne šole za lesarstvo Šolskega centra Škofja Loka sta za svoja izdelka prejela nagrado zlati znak in zeleni inovator Zveze lesarjev Slovenije za leto 2012. Priznanji pomenita velik uspeh tako za nagrajenca kot za Šolski center. Zveza Lesarjev Slovenije podeljuje priznanja za zaključna dela dijakov in študentov v vseh programih izobraževanja lesarske smeri z namenom promocije stroke, spodbujanja izobraževanja in informiranja širše strokovne javnosti ter delodajalcev z vsemi programi izobraževanja in kompetencami diplomantov posameznega programa. Omenjena priznanja, poimenovana zlati znak, podeljujejo vsaki dve leti, obenem pa vsako leto izberejo dela za finalni izbor. Konkurenca je torej resnično velika. Priznanje zeleni inovator pa podeljujejo vsako leto, in sicer za najbolj ekološko inovativen izdelek. Zlati znak 2012 Bivši dijak Srednje šole za lesarstvo Aleš Markelj je pod vodstvom mentorja Igorja Jelovčana izdelal gugalnico, ki je v kategoriji lesarskih tehnikov za obdobje dveh let najbolj prepričala žirijo. Izdelek je bil izbran za najboljšega v svoji kategoriji in je prejel zlati znak 2012. Oblikovno je zelo zanimiv in tehnološko zahteven. Gugalnica je izdelana iz jesenovega lesa, predstavili pa so jo tudi na pohištvenem sejmu Ambienta, kjer je naletela na velik odziv pri obiskovalcih. Gugalnica je nastajala pri strokovnem modulu Projektiranje skoraj vse šolsko leto, saj je bilo treba izdelati tudi vso projektno dokumentacijo, od načrtov do krojnih listov, ter določiti ceno izdelka. Gugalnica je leta 2011 Nagrajenca Aleš Markelj in Kristina Martinčič na slavnostni podelitvi nagrad, ki je potekala na Gospodarski zbornici. prejela tudi nagrado Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka. izdelek vložila ogromno truda, a kot pravi, je v tem neizmerno uživala in se že veseli, kdaj bo ponovno več časa lahko namenila praksi. V ustvarjanju iz lesa je našla svoj smisel. Sicer je Kristina že diplomirala na Naravoslovno-tehniški fakulteti, a je ugotovila, da je ne veseli toliko oblikovanje oblačil, in je našla kompromis, povezan z modo, ustvarjalnostjo in lesom. Idejo torbic iz lesa je uspela realizirati s pomočjo Matije Hiršenfeldra, ki ji je svetoval predvsem pri sestavljanju in preklopu. Torbica je nastajala mesec dni, saj je takšen postopek sušenja in obdelovanja. »Še sama nisem verjela, da mi bo uspelo. Zdaj poznam postopek in naslednjič bo izdelava lažja. Ker mi je pri nastajanju prve torbice ostalo nekaj izredno lepih kosov lesa, Zeleni inovator 2012 Študentka drugega letnika Višje strokovne šole za lesarstvo Kristina Martinčič pa je prejela priznanje zeleni inovator 2012, in sicer za unikatne torbice iz lesa. V obrazložitvi je ZLS zapisala: »Delo prinaša možnosti uporabe lesa na področju, kjer ga sicer v taki vlogi običajno nismo preveč vajeni – v modni industriji. Izdelek poživlja zanimiva kombinacija temnih in svetlih lesov v kombinaciji s tekstilom. Poudarjeno je tudi inovativno nošenje torbice, ki se lahko nosi v roki ali pa se uporabi kot velika zapestnica. Izdelek prinaša nov, svež pogled na možnost uporabe lesa.« Tudi Kristina Martinčič je v svoj Gugalnica, ki jo je izdelal Aleš Markelj, je prejela nagrado zlati znak 2012. (Foto: Irena Leban) sem jih izkoristila za izdelavo še dveh manjših torbic. Prvi odzivi oblikovalcev, slikarjev in drugih so izredno pozitivni. Številni so mi dejali, da bi se lahko s tovrstnimi torbicami tudi preživljala,« je dejala Martinčičeva, ki že pripravlja poslovni načrt, da bo unikatne torbice pričela tržiti. Da je lesene torbice iz oreha in javorja prijavila na natečaj, ji je predlagala profesorica za podjetništvo Marija Slovnik, ki je očitno v njih prepoznala velik potencial. Sicer pa Kristina, ki najde same pohvalne besede o lesu in njegovi lepoti, pravi, da so njene torbice namenjene za elegantne priložnosti, pa tudi za tiste ženske, ki rade poudarijo svojo individualnost. Velik uspeh Šolskemu centru Škofja Loka obe nagradi pomenita veliko priznanje in sta pokazatelj, da so na pravi poti. »Nagradi pomenita potrditev našega dela. Na naša učenca smo izjemno ponosni. Pri nas izobražujemo po principu 'od ideje do izdelka'. Dijake in študente skušamo aktivirati, da svoje zanimive ideje realizirajo v delavnici. Naši poklici so namreč izredno ustvarjalni. Oba nagrajena izdelka sta narejena iz masivnega lesa in poudarjata njegovo lepoto,« je povedala Irena Leban, ki na srednji in višji šoli za lesarstvo poučuje strokovne predmete. Klavdija Škrbo Karabegović Lesene torbice Kristine Martinčič so prejele nagrado zeleni inovator 2012, ki jo podeljuje Zveza lesarjev Slovenije. (Foto: Tatjana Cankar) 30 Februar 2013 Otroci in borilne veščine Kot je znano, otroci vse preveč časa preživijo za računalniki. Dokazano je, da so prav zato oslabljene njihove kognitivne sposobnosti, težje se vključijo v družbo in prilagajajo novim okoliščinam. Otroci izgubljajo smisel za igranje, sposobnost lovljenja ravnotežja in dobre koordinacije. Omogočimo jim, da se preko zabavnega in preprostega igranja pripravijo na razne izzive, ki jih prinašata šolanje in vključevanje v družbo. O prednostih in koristih treninga borilnih veščin in nove vadbe za otroke kick fun, s katero bomo v Centru plesa, športa in sprostitve RitmoLoko pričeli 13. februarja, smo se pogovarjali z Ulo Brank Pečko, večkratno mednarodno prvakinjo v kickboksu. Kaj so borilne veščine in kaj lahko dajo otroku? Učinkovitost borilnih veščin je še vedno zavita v tančico skrivnosti. V zgodbah o starih mojstrih borilnih veščin beremo o njihovi nadnaravni moči in neverjetni spretnosti, ki sta temeljili tako na telesni akciji kot na visoki stopnji mentalne koncentracije ter posebnih tehnikah dihanja. Vadba borilnih veščin skozi igro otrokom ponuja zdravo psihofizično športno-borilno dejavnost, ki ugodno vpliva na njihov telesni in umski razvoj. Redna vadba razvija ravnotežje, odzivnost in domišljijo, otroci pridobijo več moči, hitrosti in koordinacije. Otroci se skozi borilne, motorične in elementarne igre naučijo prilagajanja posameznim članom v skupini ali skupini kot celoti ter empirično izkusijo, kako optimalno uporabljati svoje telo v prostoru. nujamo zabavo, skozi katero vsak udeleženec pridobi nekaj zase, se razvija in izpopolnjuje. Za najmlajše otroke (od prvega do tretjega razreda osnovne šole) poteka trening predvsem v smislu otroških igric, ki so prirejene na način, da se vadeči nevede učijo osnovnih elementov borilnih veščin. Za malo starejše otroke (od četrtega do sedmega razreda osnovne šole) je trening že nekoliko bolj kompleksen. Prav tako je sestavljen iz iger in tudi iz direktnega učenja osnovnih udarcev, ki pa se izvajajo zgolj na 'fokuserjih' Kako poteka trening? Pomembno je poudariti, da na treningih borilnih veščin za otroke na noben način ne spodbujamo agresije in fizičnih obračunavanj, ampak se posvečamo predvsem duhovni plati borilnih veščin – disciplini, sodelovanju, prijateljstvu in spoštovanju. S tem, ko se učijo osnov borilnih veščin, pa urijo svoje telo in možgane. Trening se začne s tradicionalnim pozdravom, s katerim izrazimo medsebojno spoštovanje, spoštovanje do učitelja, veščine, prostora in časa, ki smo ga namenili vadbi. Otroci pridobijo občutek, da so del nečesa pomembnega in da je skupinski duh potreben. V vsakem trenutku vadbe sta prisotna druženje in sodelovanje. Namesto grobe tekmovalnosti otrokom po- (posebnih blazinah za udarjanje). Zakaj otroci radi obiskujejo tovrstno vadbo? Menim, da je tovrstna vadba mlajšim všeč zaradi njene preprostosti in zabave, starejše pa predvsem pritegne del vadbe, ki poteka na (sicer prilagojen) način, ki spominja na filme, kot je Karate Kid, v katerem Chackie Chan majhnega, šibkega fanta poučuje borilnih veščin, ker so se močnejši in večji vedno spravljali nanj – tako je pridobil samozavest in zavedanje, da pretep ni način reševanja težav. ZAKAJ SMO SE V RITMOLOKU ODLOČILI OTROKOM PONUDITI VADBO KICK FUN? Ula Brank Pečko svoje znanje borilnih veščin deli z ostalimi že nekaj let. Velikokrat so se otroci želeli vključiti v treninge, pa so bili ti zanje prenaporni, prezahtevni, premalo zabavni, predvsem pa niso imeli nikogar, s komer bi se lahko na treningih povezali. Zato smo pripravili vadbo kick fun, za katero smo prepričani, da bo otrokom ponudila vse, kar jih zabava, poleg tega jih bo usmerjala in gradila njihovo osebnost. 31 Februar 2013 Najin sanjski dan Ivi in Petru Osenčiču iz Železnikov je uspelo uresničiti njune sanje. Na otoku Mavricij v Indijskem oceanu, obdana z belimi peščenimi plažami, palmami in kristalnim morjem, sta dahnila usodni da. Sanjska poroka, ki bo za vedno ostala v spominu mladoporočencev … Od kod ideja o poroki na Mavriciju? Decembra predlani me je Peter zaprosil za roko. Nato sva začela razmišljati o poroki … Ker oba rada potujeva, nisva pa ravno ljubitelja razkošnih porok z veliko povabljenci, sva se odločila poročni dan doživeti bolj intimno in umirjeno. Odločala sva se med različnimi destinacijami z možnostjo poroke, vendar naju je na koncu prepričal Mavricij. Zdelo se nama je zelo vabljivo, da bi se poročila na tem eksotičnem otoku. Odločila sva se in združila poroko s potovanjem. Kako sta začela z načrtovanjem za vaju tako pomembnega dne? Najprej sva se pozanimala, kako je tako potovanje, ki vključuje tudi poroko, sploh videti. Obiskala sva kar nekaj potovalnih agencij. Ko je padla odločitev, sva izbrala hotel, teh je na voljo kar precej, ter datum odhoda in poroke. Na agenciji so bili zelo ustrežljivi in so nama dali kup podatkov glede potovanja in same poroke. Vsaj dva meseca pred poroko sva na Mavricij morala poslati rojstne liste, overjeno izjavo o tem, da še nisva bila poročena, ter kopije potnih listov. Na agenciji so nama svetovali, naj poročno obleko in prstana shraniva med osebno prtljago, saj se je že zgodilo, da je kdo na cilj prišel brez prtljage, na poroki pa je nerodno ostati brez vsega. V ponudbi agencije sva izbrala va- rianto brez fotografa, tako da sva tega izbrala preko interneta in se po elektronski pošti dogovorila za fotografiranje najine poroke. Vse skupaj sploh ni bilo tako zakomplicirano, kot sva si predstavljala na začetku. Na samo potovanje sva morala poleg običajnih stvari vzeti še originalna rojstna lista, potna lista in seveda poročno obleko in prstana. To je vse … Junija 2012 se je vajina pravljica začela … Tako je. Na potovanje sva se odpravila 10. junija 2012. Seveda sva bila oba precej na trnih. (smeh) Po pristanku na Mavriciju in nastanitvi v hotelu naju je takoj obiskala poročna koordinatorka. Dogovorili smo se za podrobnosti, da bi poroka potekala čim bolj v skladu z najinimi željami. Izbrala sva torto, za Ivo, ki ima celiakijo, so se dodatno potrudili in spekli posebno, izbrala je poročni šopek, naprsnike in dodatne malenkosti, ki spadajo zraven. Odločiti sva se morala tudi, kje se bova poročila: na voljo sta bila hotelski vrt in hotelska plaža. Ker je v okolici na voljo res veliko čudovitih plaž, sva si izbrala prelepo samotno plažo za hotelom. Koordinatorka se je strinjala, tako da so nama resnično skušali v vsem ugoditi. Poročne obleke sva ob prihodu oddala sobarici. Potem sva bila en teden popolnoma prosta. Uživala sva v hotelu z res veliko ponudbo Ena izmed mnogih plaž otoka Ile aux Cerfs (Foto: osebni arhiv) različnih aktivnosti, kopala sva se na prekrasnih plažah. V hotelu sva najela kolesi in raziskovala bližnjo okolico, skratka, teden pred poroko sva preživela popolnoma brezskrbno. Mogoče sva se samo v mislih kdaj spomnila, da se kmalu poročiva in naju je malo začrvičilo. Ampak prijetno začrvičilo. (smeh) Iva, kdaj so se začele priprave na poroko? Dan pred poročnim dnem naju je obiskala gospa, ki vodi poroko. S taksijem smo se odpeljali v glavno mesto Port Louis. Najprej smo se ustavili pri notarju, kjer smo overovili izjavi, da se res hočeva poročiti in da sva to res midva. To je bila kar dogodivščina. Pisarna je bila namreč v majhni sobi, naokrog so bili zmetani kupi papirjev, pred vrati pa polno ljudi. Bilo je strašno vroče, notarju je curljal pot z obraza, tako da si ga je ves čas brisal z robcem. Nekajkrat je napačno napisal najini imeni, rojstna datuma in kraj bivanja, vendar smo stvari uredili tako, kot je treba. Sledil je obisk na sodišču, kjer sva podpisala sodno zaprisego. Opozorili so me, da mora biti na sodišču moški oblečen v srajco in dolge hlače ter obut v zaprte čevlje, sicer ga ne spustijo v zgradbo. S taksijem smo se ponovno odpeljali nazaj v okrožje, kjer sva bila nastanjena. Tam smo obiskali še matičarja, pri katerem sva podpisala papirje, na podlagi katerih se sestavi poročni list. Pola Hotelska plaža Banyan Beach (Foto: osebni arhiv) 32 je bila naravnost ogromna. Morala sva obkrožiti način, kako želiva biti poročena. Možen odgovor je bil tudi, da ženska nima nobenih pravic do premoženja, otrok …, no, tistega seveda nisem obkrožila. (smeh) Določili smo uro poroke ter ali bova na poroko prišla skupaj ali ločeno. Izbrala sva si še priči in vse je bilo urejeno. Priče sicer lahko pripelješ s seboj, lahko jih izbereš v hotelu, po želji. Popoldne sva že uživala na plaži, zvečer na tematski večerji, ki jih je pripravljal hotel …, povsem brezskrbno. Tako, kot sva si želela. Kakšen je torej poročni dan na Mavriciju? Iva: Na sam poročni dan sva do enih popoldne počivala na plaži. Poroka naj bi bila ob treh, tako da sem se odšla stuširat, potem pa me je Peter odpeljal k frizerki, s katero sem bila domenjena že prej. Uredila me je in naličila, nato pa sva odšli v spa center, kjer so me oblekli v mojo poročno obleko. Ko sem potem morala nekoliko počakati, me je malce stisnilo pri srcu in sem si zaželela, da bi bili ob meni mami in sestra. A kmalu sem skozi okno zagledala z rožami okrašen avtomobilček za golf, v katerem so se že peljali matičar, fotograf, glasbenik in gospa, ki je vodila poroko. Peter: Jaz sem imel občutno manj težav. (smeh) Ko sem Ivo odpeljal k frizerju, sem se vrnil v Februar 2013 hotel in si na balkonu odprl pivo. Pol ure pred poroko sem se napravil v poročna oblačila, ki so mi jih sveža in zlikana dostavili v sobo. Odšel sem v hotelsko avlo, kjer sta me že čakala matičar in fotograf. Odpeljali so me do lepo okrašene mize na plaži, kjer sem čakal na prihod Ive. Pripeljal se je avtomobilček za golf in iz njega je vsa lepa stopila moja bodoča žena ... Pospremil sem jo do mize in obred se je pričel. Obred je trajal nekako dvajset minut, prebrala sva zaobljubo v angleščini, nazdravili smo, razrezali torto in ob zvokih kitare je bilo res romantično. Mimo je prišel samo starejši italijanski par. Bila sta navdušena, tako da sta potem metala celo riž in nama čestitala, seveda v italijanščini. (smeh) S fotografom smo ostali sami na plaži, tako da smo lahko v miru naredili nekaj fotografij. Zvečer so nama postregli z romantično večerjo na plaži … in bila sva poročena. (smeh) Drugi teden bivanja na Mavriciju sta preživela ob potepanju po otoku. Tako je. To je bil najin medeni teden. Za tri dni sva najela avto in si ogle- dala glavno mesto, se zapeljala do skrajne južne točke otoka, si ogledala budistični tempelj Grand Bassin in najdaljšo peščeno plažo na otoku Flic-en-Flac, ki jo obdaja prekrasno morje s koralnimi grebeni. Odpravila sva se na izlet z ladjo na otoček Ill aux Cerfs, potapljanje v Blue Bay …, skratka, čudovito doživetje. Na koncu potovanja vaju je čakala še ena dogodivščina, Peter? Prav zares. (smeh) Ko smo se že vozili s taksijem proti letališču, me je po uri vožnje prešinilo: poročna lista! Pozabila sva ju v hotelu. Zadnji dan pred odhodom so nama ju prinesli v sobo lepo zapakirana in spravljena v velikansko darilno vrečko. Ker sem se bal, da bi se ne poškodovala, sem vse skupaj nesel v recepcijo, kjer so ju shranili. Ob odhodu sva v naglici pograbila kovčka, na poročna lista pa povsem pozabila. Opravili smo nekaj telefonskih klicev in zatrdili so nama, da naj ne skrbiva glede tega, saj se bodo kar se da potrudili, da pridejo spet v najine roke. Ko sva se vrnila domov, so naju domači dražili, da se sploh nisva poročila, saj nimava dokazila o poroki. No, čez teden dni so prispeli po hitri (Foto: osebni arhiv) pošti, tako da sva jih potem prepričala. (smeh) Takoj po prihodu domov sva pripravila še zabavi za prijatelje in domače, na katerih smo še dokončno potrdili najino zakonsko zvezo. Vsekakor nama ni žal, da sva se odločila za poroko 33 na Mavriciju, saj je vse potekalo umirjeno, brez vsake naglice in razburjanja. Tam sva bila midva in najin sanjski dan, ki se ga bova vedno z veseljem spominjala. Nina Drol Februar 2013 Čudovito leto v Angliji V začetku decembra 2012 se je z enoletnega bivanja v Angliji vrnila študentka predšolske vzgoje Saša Tušek iz Železnikov. Kot au pair je skrbela za tri nadebudne malčke, izboljšala svoje znanje angleščine in hkrati nabirala dragocene življenjske izkušnje. Saša, kaj je prispevalo k tvoji odločitvi, da greš v Anglijo kot au pair? Od nekdaj sem imela željo, da bi šla. Le nikoli nisem čisto zares verjela, da mi bo uspelo najti eno leto, ki bi ga v celoti posvetila temu. Potem pa se je pokazala priložnost in odločitev je padla: če ne bom šla sedaj, ne bom šla nikoli, sem si rekla. Odločitev se je kasneje izkazala za pravilno. Kako si se začela pripravljati na to pot? Kako in kje sploh začneš pridobivati informacije o au pair v neki tuji državi? Sama nisem poznala nobenega dekleta, ki bi že šlo kot au pair v tujino. Zato sem uporabila splet in tam iskala informacije ter brala o izkušnjah drugih. Nazadnje sem se registrirala na spletno stran Aupair World, izdelala sem svoj profil in iskanje družine se je začelo. Na tej strani imajo svoje profile tudi družine, ki iščejo primerno dekle. Če ti je kakšna družina všeč, navežeš stik z njo, podobno lahko stori tudi družina, ki išče varuško. Družina, pri kateri sem bila, mi je bila takoj všeč. Začeli smo komunicirati preko e-pošte, kasneje smo se pogovarjali prek skypa. Tudi oni so prvič iskali au pair. Sodobna komunikacija je tu v veliko pomoč, tako da lahko preveriš stvari že kar od doma. Seveda moraš biti pazljiv: če se kaj sliši preveč idilično, obstaja možnost, da ni resnično. Skratka, splača si vzeti čas in do- Kaidyn, Kiera in Saša leti in štiri mesece, najmlajši Glyn pa le osem mesecev. Spoznali smo se že prek skypa, tako da jim nisem bila čisto tuja. Najmlajši Glyn mi je tako že prvi večer zaspal v naročju. Res smo se hitro ujeli, tako da s tem nisem imela nikakršnih težav. dobra prerešetati možnosti. Imela sem srečo, da sem izbrala odlično družino, tako da se v Anglijo nisem odpravila s strahom, prej bi rekla, da z velikim pričakovanjem. Pristanek v Angliji in tvoja zgodba se prične ... Tako je. Že na letališču London Gatwick me je družina lepo sprejela. Sicer sem že prej videla vse fotografije, kje bom in kako je videti, ampak v živo je bilo še boljše. Živijo v Southamptonu, v naselju s tipičnimi angleškimi hišicami z rdečo opeko. Na podstrešju so mi uredili pravo mini stanovanje, tako da sem razen kuhinje imela vse. Starša Gwen in Toby imata tri otroke. Ob mojem prihodu sta bila dvojčka Kiera in Kaidyn stara dve Kako si se uvedla v njihov vsakdan? Na začetku je bila Gwen še en mesec na porodniškem dopustu, tako da sva imeli dovolj časa, da mi je vse razkazala in razložila. Skupaj smo hodili na sprehode in tako sem spoznavala okolico. S tremi malčki so dnevi najbrž kar pestri. Kaj vse ste počeli, ko sta bila starša v službi? Moj delovni dan je navadno trajal od 8. do 17. ure. Okrog osmih zjutraj sem prišla iz svojih prostorov v kuhinjo. To je bilo navadno v času zajtrka. Gwen je odšla v službo, jaz pa sem prevzela otroke. Po zajtrku smo se igrali, ustvarjali smo s plastelinom, sestavljali kocke, strigli, risali, nekajkrat smo spekli medene piškote ali kokosove poljubčke, ustvarjali smo iz slanega testa, imeli lutkovne in gledališke predstave, veliko peli in se crkljali …, skratka, zelo prav so mi prišle izkušnje, ki sem jih pridobila z delom v vrtcu. Velikokrat smo odšli tudi na igralne urice, kasneje pa sta Kiera in Kaidyn začela hoditi v malo šolo. Če je bilo lepo vreme, smo se odpravili v park, Moja ulica (Foto: Saša Tušek) 34 včasih smo kosilo vzeli s seboj in imeli piknik. Povedati moram, da je v Angliji glavni obrok večerja, tako da so kosila bolj preprosta, v glavnem sem pogrevala, kar jim je pripravila mama. Včasih sem poklicala še kakšno drugo au pair, da se nam je z otroki pridružila v parku. Popoldne okrog petih sta se starša vrnila iz službe, mi smo pred tem že pojedli večerjo, nato pa sem otroke oddala. Ob večerih sem bila večinoma prosta, razen če sta me starša prosila za varstvo, ker sta imela kakšno obveznost ali pa sta želela malo ven. Sicer smo se z Gwen in Tobyem odlično razumeli, včasih smo pogledali kak film in si naročili na dom indijsko ali kitajsko hrano, veliko smo se tudi pogovarjali, tako da sem opažala, kako se mi je besed-ni zaklad iz tedna v teden večal. Z družino smo šli na kar nekaj izletov, razkazali so mi okolico, obiskali smo nekaj tematskih parkov za otroke, recimo tematski park pujse Pepe, kjer smo se vsi odlično zabavali. Šli smo tudi na kar nekaj družinskih kosil in piknikov, tako da sem spoznala tudi vse ožje sorodnike, ki smo me zelo lepo sprejeli. Kako pa si preživljala proste ure? Ob večerih sem bila najprej veliko na skypu, kasneje sem se z drugimi au pair ali prijatelji, ki sem jih spoznala, dogovorila in smo šli na kakšno pijačo ali pa na zabave, pa tudi v kakšnega izmed klubov z živo glasbo smo radi zašli. Včasih smo šle v 'šoping'. To je posebno doživetje, saj je ponudba ogromna. Ogledala sem si muzikal Dirty dancing v velikem gledališču v Southamptonu. Zelo me je navdušilo, kako so zgodbo iz filma postavili na oder in jo še izpopolnili. Če bom imela možnost, si bom to predstavo ogledala še enkrat. Popularna je tudi stand up komedija. Ogledala sem si kar nekaj predstav. Southampton nasploh ponuja veliko možnosti za vse okuse. To je pristaniško mesto, odtod je izplul Titanik, tako da ima mesto zelo bogato zgodovino. Obale sicer ni, moraš Februar 2013 se zapeljati kakih dvajset minut iz mesta, kjer so plaže primerne za kopanje. Odšla sem tudi na krajše izlete, na primer v London, kjer sem si s sestro in njenim možem ogledala tekmo nogometnega kluba Chelsea, za katerega tudi navijam. Si zelo pogrešala domače in Slovenijo? Seveda sem jih pogrešala, to je normalno, pogovarjali smo se po skypu, pa je bilo tako, kot da sem doma. Ker ti kot au pair pripadajo štirje tedni plačanega dopusta, sem se konec maja za dvanajst dni odpravila domov. Domači so me sicer obiskali v Southamptonu, tako da so tudi oni doživeli delček moje izkušnje. In če so bili prej zaskrbljeni glede tega, kje sem, so si po tem obisku oddahnili, saj so vedeli, da je zame dobro poskrbljeno. Med svojim dopustom sem obiskala tudi prijatelje na Portugalskem, tako da se je vedno nekaj dogajalo in nisem imela niti časa za veliko domotožje. Prejela sem veliko kartic in pisem, predvsem od obeh mam in ata, in te sem še posebej rada prebirala. Lahko povem zabavno zgodbico v zvezi s pošto. Ko sem prišla v Anglijo, sem vsem sorodnikom in prijateljem poslala božične voščilnice. Ker pa se nisem dobro poučila o njihovem poštnem sistemu, sem kupila napačne znamke. Voščilnice so res dolgo čakali, skoraj do pomladi, jaz pa sem naposled ugotovila da sem jih pošiljala z znamkami, ki so le za po Angliji in so samo po sreči sploh prispele do Slovenije. (smeh) Kako si doživela Anglijo in njene prebivalce? Prav presenečena sem bila, saj jih vsi opisujejo kot bolj zadržane ljudi. To je še en dokaz, da vsemu ne gre verjeti in da je bolje, da si mnenje ustvariš sam. Zelo so prijetni in prijazni ter vedno pripravljeni pomagati. V trgovini so me kar nagovarjali in navezovali stike. Vozniki avtobusa pa so še posebej ustrežljivi. Veliko jih ni poznalo Slovenije, tisti pa, ki so jo, so bili nad njo preprosto navdušeni. Poznajo Bled, Kranjsko Goro …, tako da sem bila kar ponosna na to, od kod prihajam. Na tekmi nogometnega kluba Chelsea v Londonu morejo odločiti? Naj grejo. (smeh) O au pair sem prej tudi sama slišala več negativnih kot dobrih stvari, vendar ima vsak svojo izkušnjo. Včasih so družino izbirale agencije, zdaj stike lahko navežeš tudi sam. Nevarnost obstaja za obe strani, tudi družina se podaja v tveganje, koga bodo povabili v svoj dom. Najbolj pomembno se je prej dodobra Kaj bi povedala vsem, ki razmišljajo o tej možnosti, pa se ne 35 pozanimati in doreči vse stvari. Moja izkušnja je popolnoma pozitivna, saj sem v svojem delu zelo uživala, spoznala sem veliko novih ljudi in pridobila veliko prijateljev, predvsem pa sem si pridobila dragocene izkušnje za delo z otroki, ki ga po končanem študiju želim opravljati, pa tudi izkušnje za življenje. Nina Drol Februar 2013 Glasba je univerzalni jezik Dan pred božičem so se s šestmesečnega bivanja v Los Angelesu vrnili Katarina Globočnik, Klemen Markelj ter njun enoletni sin Vasja. Klemen je namreč obiskoval drugi in tretji semester študija bobnov na LAMA College for music professionals v Pasadeni. Kako je padla odločitev, da odrinete v Los Angeles? Januarja se nama je rodil sin Vasja, tako da sem bila na porodniškem dopustu. Vedno bolj sva razmišljala, da ne bi bilo tako napak, če bi Klemen naredil izpite za drugi in tretji semester, midva z Vasjem pa bi ga spremljala. Sicer imaš pomisleke, ali bi odrinil s tako majhnim otrokom na tako dolgo pot. A izkazalo se je, da je samo pot prenesel veliko bolje kot midva, saj je večinoma sladko spal. (smeh) Ko sva pretehtala vse možnosti in argumente za in proti, sva se odločila in tako smo junija, ko je imel Vasja pet mesecev, odrinili čez lužo. Klemen, Los Angeles si obiskal že tretjič. Prvič leta 2006, leta 2009 si obiskoval prvi semester študija bobnov, leta 2012 pa si zaključil tudi drugi in tretji semester. Kako, da si se odločil za študij prav v Pasadeni, na LAMA Collegeu? Želel sem si izpopolniti svoje znanje. Sem namreč profesionalni bobnar, instrumentalist in pedagog. Hotel pa sem se učiti od glasbenikov, ki so še vedno aktivni in so člani raznih zasedb, hodijo na turneje, ki imajo ogromno izkušenj in jih znajo odlično posredovati svojim študentom. Zato me je pritegnil LAMA College v Pasadeni. Je sicer majhen, vendar je ravno to njegova prednost. Pasadena (Foto: osebni arhiv) svojih veščin učijo profesorji, ki imajo za seboj res ogromno izkušenj in znanja. Nekateri med njimi so prave staroste na področju bobnanja, kot recimo ustanovitelja te šole Ralph Humphrey, eden izmed najbolj zaželenih studijskih bobnarjev v Los Angelesu, in Joe Porcaro, ki šteje že kar nekaj čez osemdeset let, a je še vedno aktiven glasbenik. Oba imata za seboj bogato zgodovino sodelovanja z različnimi vrhunskimi glasbeniki, kot so Madonna, TOTO, Frank Zappa, Pink Floyd, snemala sta glasbo za filme, TV-serije, reklame … Poleg Ralpha in Joeja na oddelku za bobne poučuje še devet čudovitih profesorjev. Ljudje s toliko izkušnjami in ‘živimi’ nastopi imajo študentu resnično kaj ponuditi. Stik med profesorji in študenti je bolj pristen, nisi samo številka in resnično sem se počutil odlično. Poleg tega imaš privilegij, da te Kako pa je potekal tvoj urnik, najbrž je bilo kar naporno? Urnik je bil res kar natrpan. En se- Čas za vajo (Foto: osebni arhiv) 36 mester traja tri mesece in učenje je zelo zgoščeno. V razredu nas je bilo šest študentov. V drugem semestru sem imel teorijo, klavir, rock, jazz, ritem sekcijske delavnice, tehnike igranja. V tretjem semestru pa jazz, funk, tolkala, ritem sekcijske delavnice, tehnike igranja in latino. V obeh semestrih sem se učil branja not, snemanja za glasbenike, studijskega bobnanja, skratka vsega, kar potrebuješ, če hočeš biti profesionalni bobnar. Ob ponedeljkih sem imel trinajst ur pouka, sicer pa vsak dan povprečno deset ur. Med tednom me tako skorajda ni bilo doma. Vstajal sem ob šestih zjutraj, pripravil hrano za Vasja, skuhal kavico, potem sva s Katarino pozajtrkovala in ob osmih sem se že odpravil v šolo. Tam je imel vsak študent svojo sobo z bobni za vaje, tako da sem malo vadil, nato pa se je pričel pouk. Najprej sem igral jazz, to je bil bolj teoretičen del, ko igraš iz knjig. Sledilo je dveurno igranje s skupino. Vedno so nove note, basist in kitarist pa sta profesionalca, ki te po vsakem igranju ‘skritizirata’ oziroma povesta, kaj si naredil dobro in kaj slabo. Dodatno sem vzel še dve uri jazza, tako da sem ga prav vzljubil. Odlično sem se razumel tudi s profesorjem Tonyem Inzalacom, ki me je spodbujal pri igranju jazza. Enkrat na teden imaš tudi individualno uro. Študenti prihajate od vsepovsod in brez težav igrate skupaj v isti zasedbi. Tako je. Študenti smo bili praktično z vsega sveta. Zanimivo je bilo, ker se vsak dan igra tudi v bendu na odru in si bil v isti skupini z Etiopijcem na klaviaturah, Angležem na basu, kitaristom iz Brazilije, pevko z Japonske…. Za hip me je obšlo: “To je pravi Minimundus.« Glasba je res univerzalen jezik. Kako pa je z izpiti? Na koncu vsakega semestra so seveda izpiti. V enem tednu moraš opraviti vse, in sicer iz vsakega predmeta teorijo in igranje, pri jazzu, funku, rocku od dve do štiri skladbe z bendom, pa razne vaje iz knjig. Odlično sem zaključil oba semestra, tako da sem zelo zado- Februar 2013 Jazz koncert na LAMA Collegeu (Foto: osebni arhiv) voljen s svojim delom. Katarina, kako sta se zabavala z Vasjem, medtem ko je Klemen študiral? O, imela sva kar pestre dneve. K sreči je Vasja dobrovoljček, tako da sva zares uživala v pohajkovanjih po Pasadeni, San Marinu in Južni Pasadeni. Tamkajšnje razdalje so velike in nismo imeli avtomobila, tako da mi niti ni preostalo drugega, kot da dam Vasja v voziček pa pot pod noge. Ne vem, če sem v življenju že kdaj toliko prehodila kot v teh mesecih v Pasadeni. Predstavljajte si, da greste iz centra Ljubljane po plenice za dojenčka v Šiško, pa potem na tržnico za Bežigrad, nato pa še npr. na Vič urejat telefonski račun … Zaradi starih dreves, urejenih vrtov, pločnikov, ločenih od ulic, nizke gradnje in čistega zraka večinoma nimaš občutka, da se nahajaš v tako velikem mestu. Sprehodi niso bili samo dolgi, ampak tudi lepi. Stanovali smo v hiši, katere lastnik je po rodu Bolgar, po poklicu pa industrijski oblikovalec kot jaz. Imeli smo svojo sobo, ostale prostore pa smo si delili z Nemcem Davidom, ki je študiral bobne na LAMA Collegeu. Ker je bilo avgusta in septembra res peklensko vroče (okoli 40 stopinj, pod večer pa se je ohladilo na približno 30 stopinj), sva se z Vasjem veliko igrala tudi v napihljivem bazenčku za hišo. Nad Pasadeno se dviga Angeles National Forest z nadmorsko višino od 365 do 3067 metrov, tako da je zrak v Pasadeni zelo čist. Zanimivo se mi je zdelo tudi, kako so poleti po televiziji opozarjali prebivalce, ki živijo tik pod hribi, naj v primeru, da se v njihov bazen pride okopat medved, poropotajo s skledami Živalski vrt v San Diegu (Foto: osebni arhiv) in pokrovkami, da se bo umaknil nazaj v gozd. Kot da je nekaj najbolj vsakdanjega na svetu, da se medved namaka v tvojem domačem bazenu. (smeh) V mestu je veliko veveric, občasno pa lahko srečaš tudi oposuma, kojota ali rakuna. Tudi papig je veliko, niso pa avtohtone prebivalke Pasadene. Povedali so mi, da je leta 1959 v mestu zagorela trgovina z malimi živalmi in so bile verjetno izpuščene na prostost, da ne bi poginile. Los Angeles sva si s Klemenom temeljito ogledala že ob prejšnjem obisku. Na izlete smo hodili predvsem ob koncih tedna, ko je bil Klemen prost. Večinoma smo šli do katere izmed čudovitih plaž: Santa Monica, Venice Beach, Manhattan Beach, Hermosa Beach, Redondo Beach, Laguna Beach, Malibu in Long Beach. Na Long Beach je zasidrana ladja Queen Mary, ki je včasih vozila na relaciji Evropa–Amerika. Ladja je sedaj preurejena v hotel. Vasja je občudoval ribice v podvodnem predoru v Aquarium of the Pacific in ker so bile tako živo pisanih barv, se jih kar ni mogel nagledati. Zanimiv je tudi Petersen Automotive Museum, kjer sva si oči napasla s Klemenom. To je eden največjih muzejev avtomobilov na svetu, na ogled je 150 vozil, prav toliko pa je shranjenih v varovanih prostorih. Na ogled so tudi avtomobili, uporabljeni v najrazličnejših filmih, eno izmed nadstropij pa je namenjeno otrokom, ki skozi igro lahko raziskujejo in se poučijo o vsem v povezavi z avti. Ker so ravno med časom našega bivanja pripeljali Space Shutlle Endeavour v California Science Center, smo si ga seveda ogledali. Zanimivo je bilo tudi v času, ko Američani praznu- jejo noč čarovnic. Česa vsega niso ljudje navesili okoli hiš: duhove, čarovnice in razna druga strašna bitja. Nekateri so imeli celo lutke, ki so se gibale in govorile …, res zabavno. Omislili ste si tudi malo daljši ‘izlet’. Ko je Klemen imel štirinajst dni počitnic med semestroma, smo najeli avto in se odpeljali v San Diego in do Velikega kanjona (Grand Canyon). San Diego leži blizu meje z Mehiko. Za ameriške razmere je to staro mesto. Ogledali smo si živalski vrt, ki gosti kar 3700 živali, med drugim pa skrbijo za izumirajoče vrste živali, kot so pande, polarni medvedi, snežni leopardi … Tudi muzej Maritime z največjo zgodovinsko zbirko plovil v Ameriki je vreden ogleda. Ne moreš niti mimo slavne Gaslamp Quarter, ki ponuja številne butike, bare, restavracije, nočne klube. Ogledali smo si polotok La Jolla, kjer so številni deskarji čakali največje valove v letu. Vasja je v San Diegu dobil prvi zobek. Tega si bomo zagotovo zapomnili. Nato smo se odpravili še na pot proti Grand Canyonu v zvezni državi Arizona. Potovali smo po znani Route 66. V Arizoni je pokrajina pusta, kot jo gledamo v kavbojskih filmih, vendar ko enkrat doživiš to neskončno širjavo in le črn trak ravne ceste, ki mu ni videti konca, je občutek res veličasten. Počutiš se neskončno majhnega. Ob poti lahko opaziš le kak razmajan poštni nabiralnik, ki priča, da nekje živijo tudi ljudje. Med potjo sva si privoščila čisto pravo ‘kavbojsko’ kosilo – zrezek, kuhan storž koruze, skodelico fižola, pečen krompir, solato, v kateri ne sme manjkati rdeča čebula, in pivo. (smeh) Ko 37 smo prispeli na območje nacionalnega parka Grand Canyon, se nam je odprl nepozaben razgled. Veliki kanjon je v šestih milijonih let izdolbla reka Kolorado, dolg je 446 kilometrov in globok do 1800 metrov. Preletel nas je tudi kondor, kar je menda prava redkost, saj jih je zelo malo in se redko približajo ljudem. Vasja je veliko spal v vozičku, ker je na nadmorski višini nad 2100 metrov zrak redkejši. Če bi hoteli na avtobus, ki vozi po nacionalnem parku, bi voziček morali zlagati, zato smo jo po razgledni poti mahnili kar peš. Sicer smo videli le majhno območje Grand Canyona, smo ga pa toliko bolj doživeli. K sreči nas je spremljalo tudi lepo vreme. Dvotedenske ‘počitnice’ so hitro minile, tako da smo se morali vrniti v Pasadeno, kjer je Klemena čakal tretji semester. Poletje je šlo h koncu, vendar se tam nikoli ne ohladi pod ničlo. Ko je bilo oblačno in res mrzlo, je bilo 12 stopinj Celzija, če pa je posijalo sonce, se je hitro ogrelo na 25 stopinj. Zanimivo je bilo, ko so decembra z lučkami okrasili drevesa, na katerih so bili še rumeni listi, še bolj čudno pa je, ko vidiš novoletne lučke in okraske na palmah. Radi smo pohajkovali po Farmers Marketu na 3rd Street, kjer je v decembru vladalo praznično vzdušje. Klemen, načrtujete vrnitev? V Pasadeni ste praktično že domači. Pred mano je četrti semester, po katerem lahko diplomiram. Katarina ima službo in s tem obveznosti, tako da ne moreva še ničesar reči. Kako bo oz. ali bomo šli vsi trije ali bom na pot odrinil sam, bo pokazal čas. Seveda pa si želiva, da bi lahko šli skupaj. Nina Drol Februar 2013 V Škofji Loki rokomet spet živi Ob velikih uspehih slovenske rokometne reprezentance smo se v uredništvu Loškega utripa vprašali, kako je z rokometom v našem mestu. V preteklosti smo namreč že poročali o težkem finančnem stanju škofjeloškega rokometnega kluba, zato nas je zanimalo, kakšna prihodnost se piše temu športu v Škofji Loki. Več nam je povedal predsednik Rokometnega društva Loka 2012 Mišo Cerovski. Zagotovo ste spremljali svetovno rokometno prvenstvo v Španiji, kjer sta se odlično odrezala tudi rokometaša, ki sta se kalila v Škofji Loki, Jure Dolenec in Matej Gaber. Kako vi ocenjujete njuna nastopa in skupen uspeh reprezentance? Na nastopa naših igralcev Jureta in Mateja na svetovnem rokometnem prvenstvu smo nadvse ponosni. S tem smo celotni Sloveniji pokazali, da se v Škofji Loki zelo dobro dela. Pravzaprav je več kot sto loških igralcev igralo v raznih državnih selekcijah. V članski reprezentanci je tako igral tudi Sergej Sokolov. Tega, kar sta za loški in slovenski rokomet naredila Jure in Matej, pa se ne da opisati z nekaj besedami. Ne smemo sicer pozabiti, da je v Loki igralo kar nekaj igralcev sedanje reprezentance, med njimi Uroš Bundalo, Peter Pucelj in David Špilar, ki so se pravzaprav vsi kalili v Škofji Loki. Pomembno je, da boste v okviru Rokometnega društva Loka tudi v prihodnje vzgajali uspešne rokometaše in nadaljevali več kot petdesetletno tradicijo rokometa v Škofji Loki. Trenutno se članska ekipa bori v drugi državni rokometni ligi. Ste zadovoljni z njihovimi rezultati v tej sezoni? Po končanem jesenskem delu so brez poraza prepričljivo na prvem mestu, s štirimi točkami prednosti pred drugo- in tretjeuvrščenima ekipama RK Drava Ptuj in RK Radeče MIK Celje. Na osnovi dosedanjih rezultatov lahko upravičeno upamo na najboljše in preboj v prvo B-ligo. V lanski sezoni je škofjeloški rokomet imel veliko krizo, saj ni manjkalo veliko, da bi ostali brez enega od najbolj množično zastopanih in trofejnih športov. Kako mu po vašem mnenju kaže v tem trenutku? Po stečaju starega rokometnega društva smo, v želji ohraniti tradicijo rokometa, ustanovili novo Rokometno društvo Loka 2012. Takrat se je začel pravi polletni boj s stečajnim upraviteljem. Dvakrat tedensko sva jaz in Dušan Čater obiskovala stečajnega upravitelja v Ljubljani ter ga prosila in iskala načine, kako bi nam prepustil mlade igralce, ki si jih je kot stečajni upravitelj lastil in od njih nameraval iztržiti odškodnine, s katerimi bi poplačal oz. povrnil dolg upnikom. Na osnovi pisnega soglasja vseh upnikov, da lahko igralci, stari do 21 let, brez odškodnine prestopijo v novo društvo, je stečajni upravitelj po dolgih pregovarjanjih 17. avgusta 2012 podpisal 160 izpisnic. Le nekaj dni pred pričetkom tekmovalne sezone Nekdanja odlična igralca rokometa v Škofji Loki Aleš Dolinar (levo) in Jože Ramovš v družbi z Matejem Gabrom (v sredini) pred odhodom iz Barcelone. 2012/2013 smo lahko registrirali igralce za novo Rokometno Društvo Loka 2012. Če ne bi vztrajali in verjeli v naš rokometni pogon (novo predsedstvo in trenerje), danes rokometa v Loki ne bi bilo več. Stečaj starega društva namreč še do danes ni končan. Ob tem lahko dodam še to, da nam nihče v rokometni Sloveniji ni pomagal pri reševanju te težave. Popolnoma sami smo si izborili pot do igralcev in novega začetka. Lahko si predstavljate, da ni bilo preprosto. Imeli smo novo društvo, vendar brez enega samega igralca, ki bi bil registriran za nas. Čeprav novo društvo nima nič skupnega s starim, se vsem upnikom opravičujemo in se jim hkrati v imenu loškega rokometa, staršev in mladih igralcev zahvaljujemo za razumevanje stanja in opisano pomoč. Vsekakor naj izkoristim priložnost in se zahvalim tudi vsem sponzorjem in posameznikom, ki so razumeli naš nezavidljiv položaj, ki so razumeli pomen in vlogo rokometa v loškem prostoru in ki so verjeli v nas in finančno podprli naše programe vadbe in tekmovanj. Menim, da vse pove podatek, Na svetovnem prvenstvu v Španiji sta kar dva ločana igrala za slovensko reprezentanco: Jure Dolenec in Matej Gaber 38 da približno dvesto članov Rokometnega društva Loka 2012 letno opravi okoli 49.000 delovnih ur. Kakšna je torej prihodnost tega športa v našem mestu? V prihodnje pričakujemo, da loški rokomet ponovno pripeljemo tja, kamor sodi. Želimo si pridobiti dolgoročno zaupanje glavnega sponzorja in pridobiti nekaj manjših sponzorjev, ki bi prevzeli sponzoriranje posameznih ekip. Veliko pozornost bomo posvetili pridobivanju in šolanju kakovostnega trenerskega in sodniškega kadra. V ta namen vabimo k sodelovanju vse nekdanje rokometaše. Ustanovili smo tudi klub ljubiteljev in podpornikov loškega rokometa. Vabimo občane in vse tiste, ki lahko in želijo postati član tega kluba in s tem podpreti loški rokomet, da se včlanijo. Javijo se lahko na e-naslov: rokomet.loka@ gmail.com, na telefon 040/452 734 ali pristopno izjavo zahtevajo pri nakupu vstopnice za ogled ene od tekem. Veseli in hvaležni bomo slehernega člana in vseh oblik podpore. Katja Štucin Februar 2013 Zaljubljen v rokomet Rokometaš Matej Gaber je izvrstno igral že v škofjeloški ekipi, tako da ga je selektor Boris Denič v začetku leta 2011 povabil v reprezentanco. Danes ga poznajo vsi ljubitelji rokometa in je eden boljših obrambnih igralcev, ki bo prihodnjo sezono igral pri francoskem velikanu Montpellieru. Najprej čestitke za izvrsten dosežek na svetovnem prvenstvu v Španiji. Do polfinala ste kar leteli in ostali neporaženi, potem sicer ni šlo po pričakovanjih, glede na izjave ste upali na več. Kljub vsemu ste presegli naša pričakovanja pred začetkom prvenstva. Ste, če dobro razmislite, tudi svoja? Najprej bi se zahvalil za čestitke. Res je, da nam je na začetku šlo vse po načrtih in smo prvih sedem tekem zmagali. Nato so nam pošle moči in končali smo na četrtem mestu. To je za nas vrhunska uvrstitev. Če bi nam pred prvenstvom kdo rekel, da bomo končali tam, kjer smo, bi vsi takoj podpisali. Kasneje so se nam pred polfinalno tekmo apetiti dvignili in smo bili na koncu precej razočarani, ker nismo osvojili medalje. Po tekmi s Španci se niste imeli časa odpočiti, že naslednji dan vas je čakal boj za tretje mesto z našimi sosedi. Kako bi na kratko orisali to zadnjo tekmo? Kaj oz. koliko je po vašem mnenju zmanjkalo do brona? Ja, res je, do tekme za tretje mesto smo imeli le petnajst ur časa, da se regeneriramo in pripravimo na Hrvate. Ampak še vseeno dovolj. Priprava na hrvaško reprezentanco je potekala kot vse druge, le da nismo imeli treninga, tako da smo se na skupaj, kar je zelo olajšalo najino odločitev, saj se z Juretom odlično razumeva na igrišču in izven njega. Lažje je, če imaš nekoga, na kogar se lahko obrneš. Pogodbo sva podpisala po tednu dni. Matej na svetovnem prvenstvu v Španiji sestanku dogovorili, kako bomo reševali njihove akcije. Poznalo se je, da imajo Hrvati bolj izkušene igralce z več podobnimi tekmami. Mi smo v drugem polčasu povsem padli, zmanjkalo nam je moči, nismo bili več tako koncentrirani in to je bilo odločilno za tekmo. Na tem prvenstvu smo bili res prava ekipa, ki je stala skupaj v vseh situacijah. Drug drugega smo spodbujali. Moram reči, da na prejšnjih akcijah nismo delovali tako homogeno kot na tem prvenstvu in to je bil za nas velik plus. Uroš nas je vodil čez celotno prvenstvo, kot se spodobi za najbolj izkušenega člana ter kapetana te reprezentance! Moram reči, da sem zelo vesel, da sem bil lahko del tega. Novinarji so med prvenstvom poudarjali pravo energijo v slovenski reprezentanci. Vi ste njen del in nam lahko iz prve roke poveste, kako delujete kot ekipa, v kateri je nekaj bolj izkušenih igralcev, med njimi kapetan Uroš Zorman, in veliko zelo mladih rokometašev z manj izkušnjami s tovrstnih tekmovanj. Vse skupaj v celoto povezuje trener Denič, ki, glede na dosežke, zna zaigrati na prave strune. Ne dolgo nazaj si imel v mislih, da boš še nekaj časa igral v Velenju, potem si razmišljal o nemški Bundesligi, zdaj je odločeno, da se boš preselil v Francijo. Z Montpellierem si, tako kot tvoj kolega, prav tako Škofjeločan, Jure Dolenec, sklenil triletno pogodbo. Se uresničujejo tvoje sanje? Si si kdaj predstavljal, da se bo tvoja pot tako odvijala? Res sem vesel in ponosen, da bova z zelo dobrim prijateljem in soigralcem še iz mladinske šole v Loki skupaj nadaljevala najino rokometno pot v francoskem Montpellieru. To je samo neka vmesna stopnička do uresničitve mojih sanj, sam si namreč želim zaigrati v Kielu ali Barceloni, ki veljata za najboljša kluba v Evropi in na svetu. Kako je bilo pravzaprav videti povabilo? Se še spomniš prvih trenutkov, ko si izvedel za ponudbo? Do podpisa pogodbe je prišlo zelo hitro, saj se ponudb iz tako velikih klubov ne zavrača. Naju z Juretom je poklical menedžer Andrej Golič in nama povedal, da so v klubu zelo zainteresirani za oba Matej Gaber 39 V Francijo odhajaš že letos, po končani sezoni. Je že vse pripravljeno za tvoj prihod tja? Kakšna so tvoja pričakovanja? O Franciji še ne razmišljam, saj sem do konca te sezone še član Rokometnega kluba Gorenje iz Velenja in bom profesionalno odigral do konca. Šele po končani sezoni se bom posvetil Franciji. Pa se vrniva na začetek. Kdo je pravzaprav 'kriv', da si začel z igranjem rokometa? Na začetku sem treniral košarko, a me je nekega dne sošolec prepričal, naj se udeležim rokometnega treninga in res sem tja odšel že naslednji dan. Moram reči, da sem se takoj zaljubil v ta šport. Če se ozreš nazaj, ti je na tvoji poti bržkone pomagalo kar nekaj ljudi. Rokomet v Škofji Loki je bil v preteklosti na zelo visoki ravni, trenutno pa ni več tako. Zate pa je bil ravno loški klub odskočna deska. Kako ti vidiš celotno zgodbo? Ja, res je. Loška rokometna šola s trenerjem Janijem Klemenčičem na čelu je ena najboljših v Sloveniji, če ne celo najboljša. Tako da imam res odlično podlago za rokomet, ki sem jo v članski ekipi le še nadgradil in prav hitro prestopil v Gorenje. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem trenerjem v moji karieri, ki so mi zelo pomagali do tega znanja, ki ga imam. Za konec pustiva rokomet nekoliko ob strani. Kaj ob njem še rad počneš? Svoj prosti čas rad preživim s punco, veliko pa se družim tudi s prijatelji in bivšimi soigralci iz Škofje Loke. Kaj meniš, se boš čez čas z veseljem vračal v Škofjo Loko? V Škofji Loki sem odrasel in naredil tudi prve rokometne korake, tako da se in se bom z veseljem vračal domov. Katja Štucin Februar 2013 V Šolskem centru Škofja Loka smo ustvarili pogoje za tehnološke izzive prihodnosti Pridružite se nam in omogočili vam bomo vse, kar danes šteje: zaposlitev, zanimivo delo in dober življenjski standard. Ponujamo široko paleto vse bolj iskanih poklicev različnih stopenj zahtevnosti. Če boste tudi podjetni, vam s temi poklici dobrih poslovnih priložnosti ne bo manjkalo. V današnjih časih znamo ceniti poklic žal šele takrat, ko ga potrebujemo. Ko pokličemo vodovodarja, mizarja, ko potrebujemo avtoserviserja, avtokaroserista ali tapetnika, smo zgroženi, da moramo tako dolgo čakati na mojstra, da o računu, ki ga moramo poravnati, ne govorimo. Ob tem pa niti pomislimo ne, da bi bil naš otrok lahko zelo uspešen v tem poklicu. Za devetošolce je za prihodnost in zadovoljstvo v življenju izbira prave srednje šole odločilnega pomena. Premalo se zavedamo, da je prav vsak sposoben dosežkov, le odkriti mora, na katerem področju je najmočnejši. Zato je toliko bolj pomembno, da starši svojim otrokom omogočimo, da sami izberejo svojo poklicno pot in si življenje oblikujejo po svojih merilih. Če otrok želi opravljati nek poklic, ga ni smiselno siliti v neko drugo izobraževanje, ker bo to izgubljena naložba. V Šolskem centru Škofja Loka se zavedamo, da je odločitev mladih za tehnične strokovne poklice prihodnost te družbe, zato jim želimo zagotoviti najboljše pogoje za pridobitev kvalitetnega strokovnega in praktičnega znanja. Za doseganje visoko zastavljenih ciljev smo praktično in strokovno izobraževanje z letošnjim šolskim letom preselili v moderno opremljene prostore Medpodjetniškega izobraževalnega centra, kjer poteka poučevanje in usposabljanje v sodobnih učilnicah in predavalnicah, opremljenih z računalniki, LCD-projektorji in interaktivnimi tablami. V merilnih laboratorijih, laboratorijih za mehatroniko, avtomatizacijo in robotiko, v računalniških učilnicah, avtoservisnih delavnicah z diagnostičnimi tehnologijami, lakirno komoro in v delavnicah z računalniško vodenimi stroji in napravami mladim motivacije in želje po novem tehničnem znanju zagotovo ne bo zmanjkalo. V novih prostorih pa znanja ne bodo pridobivali samo dijaki, ampak vsi, ki bodo želeli s področja strojništva in lesarstva, predvsem s področja CNC tehnologije, mehatronike in robotike pridobiti najsodobnejša strokovna znanja. Dobro sodelovanje s podjetji tako na področju praktičnega usposabljanja kot tudi pri spremljanju razvoja novih tehnologij na področju strojništva in lesarstva omogoča vsem, ki se izobražujejo v Šolskem centru Škofja Loka, da postanejo konkurenčni in visoko zaposljivi na trgu dela. Srednja šola za lesarstvo ponuja programe od nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice, kot so: obdelovalec lesa, mizar, tapetnik in lesarski tehnik. Kasneje dijaki svoje znanje lahko nadgradijo na Višji strokovni šoli v programu lesarstvo in pridobijo naziv inženir lesarstva. Srednja šola za strojništvo prav tako ponuja programe od nižjega do srednjega poklicnega, poklicno-tehniškega do srednjega strokovnega izobraževanja. Izobražujemo za poklice: pomočnik v tehnoloških procesih, oblikovalec kovin – orodjar, inštalater strojnih inštalacij, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik in avtoservisni tehnik. Po zaključku srednješolskega izobraževanja lahko dijaki svoje znanje nadgradijo na Višji strokovni šoli in pridobijo naziv inženir strojništva. V sklopu Srednje šole za strojništvo je tudi dijaški dom z eno- in dvoposteljnimi sobami za vse, ki so preveč oddaljeni, da bi se lahko vsak dan vozili domov. Izobraževalno delo z odraslimi ima v Šolskem centru že dolgo tradicijo. Odrasle udeležence izobražujemo v skladu z načeli sodobne andragoške prakse. S posameznikom, zainteresiranim za izobraževanje, opravimo uvodni razgovor, pripravimo individualni načrt izobraževanja in pri tem svetujemo, upoštevajoč predznanje ter učne in delovne navade posameznika. Udeleženci pridobijo izobrazbo po javno veljavnih programih, opravijo prekvalifikacijo ali zaključijo že začeto, a prekinjeno izobraževanje. Izvajamo tudi različna strokovna usposabljanja. Višja strokovna šola izvaja višješolska programa za strojništvo in lesarstvo. V programu strojništva ponujamo izbiro naslednjih modulov: avtomatizacija ali energetika in orodjarstvo ali proizvodnja. V programu lesarstva sta na izbiro dva modula, in sicer primarna predelava in lesna gradnja ter finalna obdelava. Kateri modul bo šola izvajala, je odvisno predvsem od želje in števila vpisanih študentov. Študente usposabljamo za kvalitetno opravljanje svojega poklica ter morebitna napredovanja v nadaljnji študij. Možnosti je veliko in delo zagotovljeno, odločili se boste pa sami. Poti je več, cilj pa samo eden – DOBITI DOBRO SLUŽBO! Vabljeni na informativne dneve v petek in soboto, 15. in 16. februarja 2013: • Srednjo šolo za strojništvo bomo predstavili v Podlubniku 1b v petek, ob 11. in 15. uri, ter v soboto ob 9. uri. • Srednjo šolo za lesarstvo bomo predstavili na Kidričevi cesti 59 (Trata) v petek, ob 9. in 15. uri, ter v soboto ob 9. uri. • Višjo strokovno šolo bomo predstavili v petek, ob 11. uri in ob 16.30, ter v soboto ob 11. uri v Podlubniku 1b. • Dijaški dom si boste lahko ogledali in dobili vse informacije o bivanju in vpisu v petek, od 8. do 17. ure, in v soboto, od 8. do 13. ure. Parkiranje je zagotovljeno do zasedbe mest na parkirišču ŠC Škofja Loka – dovoz iz smeri Novi svet. Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, tel. 04/506 23 00, [email protected], www.scsl.si. 40 Februar 2013 Učenke in učence osnovnih šol vabimo k vpisu v: Program klasične gimnazije: • humanistična znanja, • latinščina, • španščina ali nemščina kot drugi tuj jezik, • narodna izmenjava dijakov in strokovne ekskurzije (Trst, Oglej, Pulj in Poreč, Rim in Pompeji, Španija). Smo edina šola na Gorenjskem, ki izvaja program klasične gimnazije. Program splošne gimnazije: • s poudarkom na naravoslovju (nemščina kot drugi tuj jezik), • s poudarkom na družboslovju (nemščina ali francoščina kot drugi tuj jezik), • z evropskim oddelkom: (francoščina ali ruščina kot drugi tuj jezik), • poudarjena evropska dimenzija s strokovno ekskurzijo v Bruselj in Strasbourg , • narodna in enotedenska mednarodna izmenjava dijakov. Pouk v vseh oddelkih nadgrajujemo s sodobnimi učnimi metodami in učnimi vsebinami s poudarkom na projektnem delu in medpredmetnih povezovanjih. Šola za dijake organizira bogat in pester program obveznih in izbirnih vsebin (dijaki si med letom ogledajo več gledaliških predstav, prisluhnejo raznovrstnim koncertom in se udeležijo treh športnih dni). družboslovni in naravoslovni projektni dnevi, strokovne ekskurzije (Benetke, Dunaj, Pariz, London), kvalitetne maturantske ekskurzije, mednarodne izmenjave dijakov z Danci, Italijani, Nemci, Španci, Čehi in Avstrijci. Smo tudi Unescova projektna šola. Rezultati, ki so jih dijaki skupaj z učitelji škofjeloške gimnazije dosegli v minulih letih, so nam v veselje in ponos. Samo v lanskem šolskem letu 99,5-odstotni uspeh na splošni maturi, šestnajst zlatih maturantov, več kot dvajset državnih prvakov z desetih različnih področij znanj, štirje dijaki na mednarodnih tekmovanjih, od tega trije na olimpijadah znanj. Naši dijaki so po končani srednji šoli uspešni študenti in diplomanti. Dijaki škofjeloške gimnazije imajo veliko možnosti za svoj osebnostni razvoj in zato bomo veseli vsakega, ki se bo odločil, da za svojo srednjo šolo izbere Gimnazijo Škofja Loka. Pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusni prevozi so prilagojeni urniku šole. Na Gimnaziji Škofja Loka dijakom nudimo bogat program dejavnosti: pevski zbor, gledališka skupina, prostovoljstvo, program MEPI, Gimnazija Škofja Loka – šola s tradicijo, sodobnimi pedagoškimi pristopi in bogatimi mednarodnimi izkušnjami vas pričakuje! Informativni dnevi: v petek, 15. februarja 2013, ob 9. uri in ob 15. uri ter v soboto, 16. februarja 2013, ob 9. uri. Dodatne informacije lahko dobite na spletnem naslovu šole: http://www.gimnazija-skofjaloka.si. Cenimo znanje, dobre medsebojne odnose, strpnost in se obenem zavedamo svoje odgovornosti. 41 UČINKOVITO NAD TELESNO MAŠČOBO Zmerna in dolgotrajna kardio vadba je dolgo časa veljala za najboljši način odpravljanja odvečne telesne maščobe. Čeprav drži, da je izvajanje fizične aktivnosti znotraj »pogovornega« ciljnega srčnega utripa dejansko povezano s koriščenjem energije iz maščobnih zalog, pa je danes znano, da to ni najbolj učinkovit način. To prepričanje se je prvič zamajalo z izsledki raziskav japonskega znanstvenika dr. Izumija Tabate, ko je razvijal poseben program treninga olimpijskih hitrostnih drsalcev. To je bila prelomnica, ki je izpodrinila dolgotrajno zmerno kardio vadbo in odprla vrata učinkovitejšim oblikam vadbe za izgubo maščobe. Intervalni trening, metabolični trening, HIIT (high intensity interval training) oziroma visoko intenzivni intervalni trening, boot camp so vadbe, ki sicer slišijo na različna imena, v svojem bistvu PROGRAM MOJ TRENING S CILJEM pa vse temeljijo na istem principu - izmenjavi kratkih obdobij intenzivnega izvajanja določene vaje s še krajšimi obdobji počitka ali nižje stopnje aktivnosti. Tak vadbeni princip se lahko uporablja pri vseh oblikah treninga od teka, kolesarjenja, hoje v hrib do izvajanja kompleksnejših fitnes vaj z lastno telesno težo ali utežmi. Intenzivni intervalni trening je sicer zahteven ampak posledično tudi kratek po skup- nem obsegu vadbene enote. Ena izmed bistvenih koristi pa je, da učinkuje na telo vadečega z dvigom stopnje telesnega metabolizma, kar pomeni, da telo še dolgo časa po vadbi deluje v višji prestavi in v tem času uporablja maščobne zaloge kot vir energije. Zaradi zahtevnosti vadbe je za ljudi s slabšo telesno pripravljenostjo priporočljivo postopno uvajanje v omenjene vadbene principe. OSEBNO TRENERSTVO – v formi za uspeh Ljudje z obsežnim, napornim in odgovornim delavnikom velikokrat zapostavijo skrb za svoje telo in zdravje. Zato vam ponujamo trening z osebnim trenerjem, ki je namenjen vsem, ki želite maksimalno izkoriščen čas vadbe in doseganje rezultatov na najbolj učinkovit in varen način. Trening je prilagojen posameznikovim željam, ciljem, sposobnostim in upošteva njegovo zdravstveno stanje. Osebno trenerstvo je odlična naložba v zdravje, dobro počutje in dviguje delovno učinkovitost. Program MOJ TRENING S CILJEM – celosten dvomesečni program za izgubo telesne maščobe in oblikovanja telesa pod osebnim in strokovnim vodstvom fitnes vaditelja. Prednosti in koristi programa Prednosti in koristi MOJ TRENING S CILJEM: TRENINGA PO MERI POSAMEZNIKA • vadba z izrazitim poudarkom na odpravi telesne maščobe in oblikovanju telesa • prilagajanje izhodiščnemu stanju posameznika • svetovanje in pomoč pri oblikovanju ustreznih prehranskih navad • skupina največ 5 oseb • osebni posvet s trenerjem pred vadbo o željah in ciljih z vsakim posameznikom • vodena vadba 2x tedensko (2 meseca – 16 obiskov) • maksimalno izkoriščen čas vadbe • priprava programa za samostojne vadbe doma oziroma v naravi • stalna prisotnost trenerja, ki vas motivira in spodbuja k napredku • meritve začetnega stanja telesne sestave in redno spremljanje napredka s posebnim analizatorjem telesne sestave (mišična masa, maščoba, metabolizem …) Program vodi in izvaja fitnes vaditelj Sergej Vrhovec. PONUJAMO VAM ODGOVOR na vprašanje ZAKAJ MI DO SEDAJ ŠE NI USPELO? • upoštevanje potreb in želenih vadbenih ciljev • časovna učinkovitost vadbe in možnost prilagajanja terminov vadbe • vadba vključuje tako razvoj telesnih zmogljivosti kot tudi sprostitvene elemente • osebno svetovanje s področja prehranjevanja in spremembe prehranjevalnih navad • stalna prisotnost osebnega trenerja, ki vas motivira in stremi k optimalnemu napredku • meritve začetnega stanja telesne sestave in redno spremljanje napredka s posebnim analizatorjem telesne sestave (mišična masa, maščoba, metabolizem …) • pridobili boste moč in energijo za uspešno obvladovanje psihofizičnih zahtev vsakodnevnega poslovnega in zasebnega življenja Osebno trenerstvo za dve osebi – trener se prilagodi vsakemu posebej, ciljem, željam in vadbenim zmožnostim posameznika. Kadar trenirata skupaj prijatelja, partnerja ali zakonca, lahko vadi en otrok do 15. leta vadi brezplačno. Otroku se pripravi vadbeni ali rekreativno-zabavni program primeren njegovi starosti. Za informativni posvet z inštruktorjem nas prosim pokličite na t: 041 710 310 ali pišite na [email protected] in z veseljem vam bomo svetovali. Termin izberemo skupaj glede na vaše obveznosti. Center plesa, športa in sprostitve RitmoLoko, Kidričeva c. 75, 4220 Škofja Loka , T: 041 710 310, [email protected], www.ritmoloko.si Februar 2013 Prireditve v februarju petek, 01. 02. sobota, 02. 02. nedelja, 03. 03. ponedeljek, 04. 02. torek, 05. 02. sreda, 06. 02. 17.00 Otroške delavnice Atelje Clobb 19.00 Odprtje fotografske razstave: Podobe spomina arhitekta Toneta Mlakarja Sokolski dom 10.00 Ustvarjalna delavnica: izdelava pustnih mask 10.00 10.00–14.00 19.00 Moj eko vrt: Mešani posevki in kolobar OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas 19.00 Proslava ob kulturnem prazniku Dvorana na Češnjici Kulturni center slikarjev Šubic 19.00 Večer uglasbene poezije: Tantadruj Turistična kmetija Na poljani Lutkovna predstava: Kam pa kam, kozliček? (za IZVEN) Loški oder 19.30 Koncert MoPZ Alpina Žiri Dvorana DPD Svoboda Žiri Ustvarjalna rokodelska delavnica: polstenje baretke ali klobuka Rokodelski center DUO 21.00 Galerija Mreža: Jana Jocif MKC pri Rdeči ostrigi 9.00–13.00 8. mednarodna fotografska razstava Lumen 2012 Sokolski dom Dan odprtih vrat v Muzeju Železniki Muzej Železniki 19.00 19.00 Gledališka predstava: Glavni dobitek (premiera) Dvorana na Češnjici 10.00–17.00 Dan odprtih vrat v Loškem muzeju Škofja Loka Loški muzej Škofja Loka 19.30 Gledališka predstava: Moja briljantna ločitev (za IZVEN) Loški oder 15.00 Javno vodstvo po muzejskih zbirkah Loški muzej Škofja Loka 10.00 Odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Staneta Kosmača Žiri - Galerija v zvoniku 16.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Kulturni dom Sovodenj 16.00 Loški oder 17.00 Gledališka predstava: Glavni dobitek Dvorana na Češnjici Gledališka predstava: Pavliha noče v šolo (za IZVEN) 19.30 Gledališka predstava: Stari fotr 19.00 Peščeni potopis: Zahodna Afrika MKC pri Rdeči ostrigi Kulturni dom Sv. Duh Predavanje: Pomen ohranjanja kakovosti izdelkov rastlinskega izvora Velika sejna soba OOZ Škofja Loka Državno prvenstvo v smučarskih skokih Nordijski center Žiri Tečaj polstenja: nuno tehnika Rokodelski center DUO 17.00–19.00 Tečaj kvačkanja Rokodelski center DUO 15.00 Otroški pustni karneval na Zalem Logu Zali Log 17.00–19.00 Tečaj rišeljeja Rokodelski center DUO 15.00 Pustna povorka 19.00 Torkov večer s knjižnico: Z umetniško besedo skozi življenje (literarni večer in predstavitev knjige) Kašča Žiri – začetek pred Zadružnim domom 16.00 Slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom 19.00 Moj eko vrt: Mešani posevki in kolobar DPD Svoboda Žiri pri spomeniku petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom 17.00 15.00 Predavanje: Pomen ohranjanja kakovosti izdelkov živalskega izvora Velika sejna soba OOZ Škofja Loka Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku: Živimo skupaj brez meja Dvorana gasilskega doma Trebija 14.00 Otroška maškarada Selca 14.00 Pustni sprevod Sorica – športno igrišče 15.00 Otroško pustovanje Dražgoše 19.00 Potopis: Slovenija malo drugače MKC pri Rdeči ostrigi Tečaj kvačkanja Rokodelski center DUO 19.00 Kulturni večer ob 150-letnici prve Prešernove proslave na Slovenskem Sokolski dom 16.30 Veselo pustovanje Mestni trg Tečaj rišeljeja Rokodelski center DUO 18.00 Pustni koncert učenk in učencev Glasbene šole Škofja Loka Sokolski dom 19.00 Torkov večer s knjižnico: Marija Stanonik, Literarjenje – kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi (predstavitev knjige) Kašča 15.00 četrtek, 07. 02. 07. 02. petek, 08. 02. sobota, 09. 02. Moj eko vrt: Obrezovanje sadnega drevja (in cepljenje) Kmetija pr' Leben, Bukovica 30 15.30 Jesenkovo popoldne v Škofji Loki Sokolski dom 17.00 Delavnica za spretne prste: ptičja hišica (za otroke od 4 do 10 let) Krajevna knjižnica Železniki Ob punklu se dobimo Lovski dom Železniki 18.00 Praznovanje ob slovenskem kulturnem prazniku Kulturni center slikarjev Šubic 18.00 Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku: Več jezikov znaš, več veljaš OŠ Ivana Groharja 18.00 Pohod z baklami iz Sorice v Spodnje Danje na predvečer kulturnega praznika Sorica 18.45 Odprtje fotografske razstave Izidorja Jesenka: Poljanska dolina iz ptičje perspektive Kulturni dom Poljane 9.00 10.00–14.00 nedelja, 15.00 18.00–20.00 četrtek, 10. 02. ponedeljek, 11. 02. torek, 12. 02. 44 17.00–19.00 17.00–19.00 Februar 2013 torek, 19.00 sreda, 12. 02. 13. 02. Moj eko vrt: Mešani posevki in kolobar Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode ob 16.00 in ob 17.00 Brezplačna predstavitev nove vadbe kick fun za otroke – vodi Ula Brank Pečko Center RitmoLoko 17.00 Delavnica za spretne prste: ptičja hišica (za otroke od 4 do 8 let) Krajevna knjižnica Žiri Delavnica za spretne prste: dražgoški kruhek (za mladino in starejše) Krajevna knjižnica Žiri Ob punklu se dobimo Lovski dom Železniki 18. 02. 19.30 Kristalni abonma: ansambel za staro glasbo Compagnia Cinquecento (Freising) Sokolski dom torek, 14.00–15.30 Vadba za mamice z dojenčki (1. ura) Center RitmoLoko 17.00–18.00 Tečaj trebušnega plesa (1. ura) Center RitmoLoko Pod mavričnim dežnikom: likovne ustvarjalnice Vrtec Škofja Loka Začetni tečaj družabnega plesa za vse generacije (1. ura) Center RitmoLoko 19.00 Otvoritev razstave: Bele strmine, ki vabijo (kratka zgodovina smučanja na Loškem) Galerija Ivana Groharja 19.00 Predvajanje filma Misterij ženska japonske režiserke Naomi Kawase Sokolski dom 19.00 Moj eko vrt: Mešani posevki in kolobar OŠ Železniki 16.00–17.00 Vadba za nosečnice (1. ura) Center RitmoLoko 17.00 Kulinarična delavnica: jedi z agrumi OŠ Škofja Loka – Mesto 17.00 Otroške delavnice Atelje Clobb 17.00–19.00 Ustvarjalna rokodelska delavnica: vezava blokcev, notesnikov ali knjižic – koptska vezava Rokodelski center DUO 17.30 38. POKAL LOKA: otvoritev tekmovanja in paralelni slalom za gradom Mestni trg Delavnica za spretne prste: ptičja hišica (za otroke od 4 do 10 let) Krajevna knjižnica Sovodenj Dokumentarni film: Tudi to so poljanski zakladi Kulturni center slikarjev Šubic 19.00 Inventura 52: predstavitev avtorjev žirovskega letnika 1952 Galerija Svoboda 19.00 Predstavitev pesniške zbirke Anje Eržen: Podoba iz daljave OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas 19.30 Gledališka predstava: Proti severnemu vetru (za abonma MODRI in IZVEN) Loški oder Gledališka predstava: Kdor živi, znori! (za abonma SMEJMO SE! in IZVEN) Dvorana na Češnjici Veliki Ostrigin koncert: Melodrom (SLO) MKC pri Rdeči ostrigi 18.00 18.00–20.00 četrtek, 14. 02. 17.00 18.00–19.30 petek, 15. 02. 18.00 19.00 20.00 22.00 10.00 Lutkovna predstava: Upor v kuhinji Dvorana na Češnjici 19.30 Gledališka predstava: Proti severnemu vetru (za abonma RDEČI in IZVEN) Loški oder 14.00 38. POKAL LOKA: razglasitev rezultatov STC Stari vrh 18.00 Tavčarjeva poljanska retrospektiva: Holikova Nežika Kulturni center slikarjev Šubic 19.00 Potopis: Nepal MKC pri Rdeči ostrigi 17.00 Delavnica za spretne prste: ptičja hišica (za otroke od 4 do 10 let) Krajevna knjižnica Gorenja vas 19.00 Delavnica za spretne prste: ptičja hišica (za otroke od 4 do 10 let) Krajevna knjižnica Poljane 19.00 Torkov večer s knjižnico – Kozma Ahačič: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem, katoliška doba (1600–1758), predstavitev knjige Kašča Ob punklu se dobimo Lovski dom Železniki 20.00 Stripi v Ostrigi: Stripburger – kaj je to? MKC pri Rdeči ostrigi 17.00 Delavnica za spretne prste: ptičja hišica (za otroke od 4 do 10 let) Krajevna knjižnica Trata 19.00 Veganska večerja in predstavitev knjige Večna Treblinka z gostjo Jadranko Juras MKC pri Rdeči ostrigi 17.00 Otroške delavnice Atelje Clobb Ustvarjalna rokodelska delavnica: vezava blokcev, notesnikov ali knjižic – koptska vezava Rokodelski center DUO 10.00 Otroški glasbeni abonma: Klovnesa razgraja Sokolski dom 10.00 Likovna delavnica: Grafika – suha igla Kulturni center slikarjev Šubic 19.30 Komedija: Sljehrnik Kulturni dom Sv. Duh Srečanje partnerskih mest v okviru projekta Evropa za državljane (EZD) Sokolski dom 21.00 UPB se predstavi + videoprojekcije in koncert: Marko Brecelj MKC pri Rdeči ostrigi nedelja, 19.00 Kino Ostriga: Jaz sem Janez Janša MKC pri Rdeči ostrigi torek, 10.00 Pokal Ciciban STC Stari vrh Ustvarjalna rokodelska delavnica za otroke: glina Muzej Železniki Torkov večer s knjižnico: Nova Zelandija (potopisno predavanje) Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka 10.00–12.00 Ustvarjalna rokodelska delavnica za otroke: rezbarjenje Muzej Železniki 18.00–20.00 Ob punklu se dobimo Lovski dom Železniki 19.00 Tisnikarjev pasijon, odprtje razstave slik Jožeta Tisnikarja Sokolski dom 20.00 Večer irske glasbe MKC pri Rdeči ostrigi sobota, 16. 02. nedelja, 17. 02. ponedeljek, 19. 02. sreda, 20. 02. četrtek, 21. 02. petek, 22. 02. sobota, 23. 02. 18.00–20.00 17.00–19.00 od 10.00 do 19.00 24. 02. 26. 02. 10.00–12.00 19.00 sreda, 27. 02. četrtek, 28. 02. 45 Februar 2013 IZOLACIJA STAVB – ŠE NIKOLI TAKO DOSTOPNA Združite subvencije Eko sklada z ugodnostmi paketa Danes za jutri! Preveč plačate za ogrevanje? Vas v hiši pozimi zebe, poleti pa vam je vroče? Imate nekaj prihrankov in se sprašujete, kam jih naložiti, da bo dolgoročni donos zagotovljen? Če je bil vsaj kateri od odgovorov pozitiven, vam svetujemo, da nadaljujete z branjem. Predlagali vam bomo namreč en odgovor na vsa vprašanja. Če vaša fasada ali streha nista izolirani ali sta izolirani premalo, vam bo izolacija ovoja stavbe (zunanje stene, podstrešje, tla) lahko prinesla tudi več kot 50 odstotkov prihranka pri rabe energije. FASADA PODSTREŠJE Predlog izolacije: opisana izhodišča izpolnjujejo fasadne plošče iz kamene volne Knauf Insulation v ploščah ali lamelah (FKD-S, FKL). Predlog izolacije: steklena volna Knauf Insulation ECOSE Technology (Unifit, Classic) izvrstno toplotno izolira ostrešje, je negorljiva, nova tehnologija pa izboljšuje tudi kakovost zraka v prostorih, kar je za bivanje najbolj pomembno. Ker pa je nova steklena volna prijetna na otip, je tudi delo z njo bistveno lažje. Toplotne izgube skozi zunanje stene nanesejo preko 30 odstotkov toplotnih izgub. Torej jih izolirajmo z izolacijo, ki bo toplotno izolativna, požarno varna (ob tem vedno pomislimo na prizore s pogorišč) in predvsem paropropustna, da bo hiša lahko dihala in bo mikroklima v prostorih ugodna in zdrava. Zahteve za subvencije Eko sklada: debelina izolacije najmanj 12 cm (za FKD-S (PTP-035)) in 14 cm (za FKL (FPPL)). Zahteve za subvencije Eko sklada: debelina izolacije najmanj 18 cm (Unifit 032), 20 cm (Unifit Podstrešja ostajajo pogosto neizolirana ali slabo izolirana. Na tem segmentu je možno prihraniti tudi več kot 15 odstotkov energije. Bivalni pogoji v mansardah ne smejo zaostajati za bivalnimi pogoji v drugih prostorih, zato je toplotna izolacija ostrešja bistvenega pomena. 035), 22 cm (Classic 037), 24 cm (Classic 040). Knauf Insulation ECOSE Technology (Unifit, Classic) je trajnostna, naravna in zdravju prijazna izolacijska rešitev za podstrešja in druge notranje aplikacije. DANES ZA JUTRI Če imate vprašanja glede same izvedbe ali rešitve vašega problema in če vas zanima, kako ugodneje priti do omenjenih izolacijskih materialov, vam ponujamo ugodnosti paketa DANES ZA JUTRI – www.daneszajutri.si, preko katerega lahko do vseh omenjenih izolacijskih materialov pridete po 7 odstotkov nižjih cenah. Vse, kar morate narediti, je, da si pridobite kupone ugodnosti preko www.daneszajutri.si. Tam si lahko ogledate tudi zanimiv film o toplotnih izgubah in izračunate toplotne izgube svojega objekta. Našim svetovalcem lahko zastavite tudi konkretna vprašanja glede izvedbe. Da bi vas vzpodbudili k celovitim ukrepom, med kuponi ugodnosti najdete tudi posebne pogoje za nakup oken, strešnih oken in kritine. EKO SKLAD Eko sklad je pred kratkim objavil nov razpis za nepovratna sredstva, zato si lahko vašo investicijo dvakratno pocenite – izkoristite subvencije Eko sklada ter ugodnosti kuponov Danes za jutri! VABLJENI na www.daneszajutri.si Kamena volna Knauf Insulation (FKD-S, FKL) na fasadi daje objektu kakovostno toplotno, negorljivo in paropropustno zaščito. 46 K. I. Februar 2013 47 Februar 2013 Notranja dekorativna senčila Enostavnost, uporabnost in kvaliteta v objemu stilske dovršenosti Vrtenje Zemlje, spremembe v naravi, okolju, ljudeh, hišah … – nekaj namigov za spremembe, ki polepšajo okna, hiše, poslovne prostore, ki zagotovijo spremembo bivanja na bolje, na lepše. TIPI NOTRANJIH DEKORATIVNIH SENČIL kar je dandanes zelo pomembno, če želimo ohraniti naravo tudi za zanamce. Trenutno pri notranjih senčilih prevladujejo roloji, prostoviseči in v kaseti vodeni s stranskimi vodili, plise zavese, panelne zavese, še vedno pa se najde mesto tudi za klasične lamelne zavese. Težko jih razvrstimo po vrstnem redu glede aktualnosti in kvalitete, saj bi jih najlažje dali v en koš. Med seboj se zelo razlikujejo po namembnosti. Novost pri rolojih je poseben tip roloja – DUO ROLO. Po sistemu delovanja in montaže oz. umestitve v prostor je zelo podoben klasičnemu prostovisečemu roloju, posebnost je tkanina, ki je razdeljena na popolnoma transparentne in na netransparentne pasove. Ker blago teče dvoplastno, imamo omogočeno popolno ali le delno zasenčitev. PLISE ZAVESE bi po priljubljenosti zadnja leta skoraj lahko uvrstili na zmagovalno pozicijo. Odlikuje jih izjemna praktičnost, enostavnost, hkrati pa izjemna dekorativnost in kvaliteta senčenja. Upravljanje je ročno, posebnost pliseja je, da je ta hip edino senčilo, ki ga lahko odpiramo od spodaj navzgor. To je pogosto dobrodošlo v kuhinjah, da je pogled na funkcionalne površine zastrt, pogled skozi zgornji del steklene površine pa ostaja odprt. Poleg tega so pliseji idealna rešitev za okna nepravilnih oblik: trikotnih, trapezoidnih, polokroglih ... NOVOST na slovenskem trgu so zavese Duette®. Na prvi pogled so podobne plise zavesam, tip tkanine je enak, gre le za obliko oz. strukturo tkanine, ki ni klasična harmonika, temveč oblika satovja. Posebna prednost senčila DUETTE® je, da oblika satovja omogoča precej boljšo zatemnitev, saj tu luknjice, skozi katere potekajo vrvice, niso vidne. To je nadvse dobra pridobitev pri zatemnitvenih tkaninah, ki pri klasični plise zavesi prepuščajo precej svetlobe, čeprav so luknjice, skozi katere gre vrvica, zelo majhne. Poleg tega oblika satovja predstavlja pridobitev na energijskem nivoju. V hladnem delu leta so toplotne izgube manjše, saj se znotraj satovja ustvari zračna pregrada, ki hladen zrak zadržuje pred steklom in ga v manjši meri spušča v prostor. Enako v toplem delu leta, le da tu topel zrak ostaja med Duette® senčilom in med steklom in se prostor manj segreva. Zato lahko rečemo, da so to senčila okenske dekoracije prihodnosti, saj sledijo ozaveščanju varčevanja z energijo, PANELNE ZAVESE predstavljajo sinonim dovršenega senčila za večje steklene površine: drsna vrata, panoramska okna, steklene stene. Poleg tega z njimi lahko pregradimo prostor, zakrijemo, kar želimo, da je nevidno, ali se zgolj poigramo s prostorom, ustvarimo nov ambient po trenutnem navdihu in ga kadarkoli spremenimo. Tkanine so različne, možnost kombinacij nešteto. Sandra Bogataj 48 Februar 2013 49 Februar 2013 50 Februar 2013 51
© Copyright 2024