DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (DIIP)
OBČINA SLOVENSKA BISTRICA DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (DIIP) Vsebina je pripravljena v skladu z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06) DOM STAREJŠIH SLOVENSKA BISTRICA JUNIJ 2009 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Investitor: Sofinancer: OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO MINISTRSTVO ZA DELO DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Izdelovalec investicijske dokumentacije: RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica Naloga: DIIP: DOM STAREJŠIH SLOVENSKA BISTRICA Dokument izdelala: Mateja BRUMEC MIKEC, univ.dipl.ekon. v sodelovanju s predstavniki naročnika upravljalca investicije Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica Tomaž PRISTOVNIK, direktor 1 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica KAZALO 1 NAVEDBA INVESTITORJA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE, UPRAVLJALCA TER STROKOVNIH DELAVCEV .................................................................................................4 1.1 PREDSTAVITEV INVESTITORJA .....................................................................................4 1.2 PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE .............................................. 6 1.3 UPRAVLJALEC INVESTICIJE ...........................................................................................6 2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO ...................................8 2.1 DEMOGRAFSKI TRENDI ..................................................................................................8 2.2 STANJE NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH LJUDI ..................12 3 RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJE TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI ...............................................................................................15 3.1 RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJE .................................................................15 3.2 ZAKONSKE PODLAGE TER USKLAJENOST INVESTICIJE Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI .......................................................................................................................17 4 OPIS VARIANT Z INVESTICIJO V PRIMERJAVI Z ALTERNATIVO BREZ INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO VARIANTO ..........................................................................................................19 4.1 VARIANTA BREZ INVESTICIJE .......................................................................................19 4.2. VARIANTA Z INVESTICIJO ............................................................................................19 5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE .....................................................................................21 5.1 VRSTA INVESTICIJE .....................................................................................................21 5.2 OPREDELITEV OSNOVNIH TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH REŠITEV V OKVIRU INVESTICIJE .21 6 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV ...................................................................................28 6.1 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO STALNIH CENAH .............................................28 6.2 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO TEKOČIH CENAH.............................................29 7 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN INVESTICIJE ...................................................................30 7.1 STROKOVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO DIIP ...................................................................30 7.2 OPIS LOKACIJE ............................................................................................................30 7.3 OBSEG IN SPECIFIKACIJA INVESTICIJSKIH STROŠKOV S ČASOVNIM NAČRTOM IZVEDBE .........................................................................................................................................27 7.4 VARSTVO OKOLJA .......................................................................................................28 7.5 KADROVSKO – ORGANIZACIJSKA SHEMA .....................................................................30 7.6 VIRI FINANCIRANJA ......................................................................................................32 7.7 PRIČAKOVANA STOPNJA IZRABE ZMOGLJIVOSTI OZIROMA EKONOMSKA UPRAVIČENOST PROJEKTA...............................................................................................34 8 FINANČNA IN EKONOMSKA ANALIZA ...............................................................................35 8.1 FINANČNA ANALIZA ....................................................................................................35 8.1.1 OSNOVNE PREDPOSTAVKE FINANČNE ANALIZE....................................................................... 35 8.1.2 IZRAČUN PRIHODKOV ..................................................................................................................... 35 8.1.3 IZRAČUN STROŠKOV ....................................................................................................................... 36 8.1.4 DENARNI TOK PROJEKTA ............................................................................................................... 38 8.2 EKONOMSKA ANALIZA .................................................................................................39 8.2.1 PREDPOSTAVKE EKONOMSKE ANALIZE ..................................................................................... 39 8.2.2 KORISTI IN STROŠKI ........................................................................................................................ 39 8.2.3 EKONOMSKI DENARNI TOK ............................................................................................................ 40 9 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJA .............................................................................42 9.1 ANALIZA TVEGANJA .....................................................................................................42 9.2 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI .............................................................................................42 10 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ..................................................................................................................43 2 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 11. PRILOGE..........................................................................................................................44 3 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 1 NAVEDBA INVESTITORJA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE, UPRAVLJALCA TER STROKOVNIH DELAVCEV 1.1 PREDSTAVITEV INVESTITORJA OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska ulica 10 2310 SLOVENSKA BISTRICA ŽUPANJA, IRENA MAJCEN ODGOVORNA OSEBA ZA IZVEDBO INVESTICIJE TELEFON TELEFAX E-MAIL SOODGOVORNA OSEBA ZA IZVEDBO INVESTICIJE TELEFON TELEFAX E-MAIL telefon: +386 (0) 2 843 28 00 fax: + 386 (0) 818 11 41 e-naslov: spletna stran: www.slovenska-bistrica.si [email protected] matična št.: 5884250 davčna št.: 49960563 šifra dejavnosti: 75.110 transakcijski račun: 01313-0100009691 IRENA MAJCEN, ŽUPANJA OBČINE SLOV. BISTRICA 02 843 28 10 02 818 11 41 [email protected] Podpis: Žig BRANKO ŽNIDAR, VODJA GOSPODARSTVO 02 843 28 40 02 818 11 41 [email protected] ODDELKA Podpis: Žig ODGOVORNA OSEBA ZA IZVAJANJE INVESTICIJE, ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TELEFON IRENA JEREB, VODJA ODDELKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI TELEFAX E-MAIL 02 818 11 41 [email protected] ZA 02 843 28 20 Podpis: Žig Občina Slovenska Bistrica je organizirana po Zakonu o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07) in je temeljna lokalna samoupravna skupnost prebivalcev naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi njihovih prebivalcev. 4 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Obsega 80 naselij razdeljenih v 15 krajevnih skupnosti: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. KS Alfonz Šarh KS Dr. Jagodič KS Črešnjevec KS Impol KS Kebelj KS Laporje KS Leskovec - Stari Log KS Pohorski odred KS Pragersko-Gaj KS Spodnja Polskava KS Šmartno na Pohorju KS Tinje KS Vrhole – Preloge KS Zgornja Polskava KS Zgornja Ložnica ki so v skladu z določili statuta občine Slovenska Bistrica opredeljene kot pravne osebe javnega prava. Velja za eno največjih občin v Podravju, obsega 250 km2 in nudi prostor 24.462 prebivalcem (Statistični urad RS, 2008). Na gospodarskem področju prevladuje živilsko predelovalna industrija, lesno predelovalna industrija, proizvodnja kovinskih izdelkov (aluminij), gradbeništvo, trgovina obrt in podjetništvo. Upravno in kulturno središče občine je mesto Slovenska Bistrica, ki velja za eno najstarejših na Slovenskem. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s statutom občine. Zakon o lokalni samoupravi določa, da je ena izmed nalog občine, ki je le ta opravlja za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev tudi, da pospešuje službe socialnega skrbstva, za socialno ogrožene, invalide in ostarele. Slika 1-1: Območje občine Slovenska Bistrica na karti RS Vir: www.geopedia.si 5 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 1.2 PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE Pooblaščena služba za izdelavo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: RIC). RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 5, 2310 SLOVENSKA BISTRICA telefon: +386 (0) 2 843 02 46 fax: + 386 (0) 843 02 47 spletna stran: www.ric-sb.si e-naslov: [email protected] matična št.: 1510045 davčna št.: 72326018 šifra dejavnosti: 75.130 ODGOVORNA OSEBA TOMAŽ PRISTOVNIK, DIREKTOR Podpis DIIP PRIPRAVILA Žig MATEJA BRUMEC MIKEC, PROJEKTNI VODJA, SVETOVALKA Podpis Žig RIC Slov. Bistrica je javni zavod, ki ga je v letu 2000 ustanovila Občina Slovenska Bistrica. Osnovni namen RIC-a je pospeševanje razvoja malega gospodarstva, obrti, turizma in gospodarstva na področju občine Slovenska Bistrica. Ima povezovalno vlogo med podjetniki, obrtniki, občino, obrtno in gospodarsko zbornico in drugimi institucijami, ki so s svojim delom usmerjene v gospodarski razvoj. V sodelovanju s partnerji izvaja razvojne projekte na področju povečevanja zaposljivosti prebivalstva, razvoja trga dela in povečevanja konkurenčnosti gospodarstva. V okviru dejavnosti zavoda, svojo dejavnost opravlja tudi Turistično informacijski center (TIC). 1.3 UPRAVLJALEC INVESTICIJE Upravljalec investicije (enote doma v Slovenski Bistrici) je javni zavod Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, ustanovljen kot javni socialnovarstveni zavod dne 06.05.1993 s sklepom Vlade RS. Deluje pa že od leta 1952. Dom starejših Slovenska Bistrica, bo samostojna organizacijska enota Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Obstoječi dom sodi med največje tovrstne zavode v Sloveniji. Zmogljivost doma je 295 postelj, ki jih zaseda približno dve tretjini stanovalk in ena tretjina stanovalcev. Stanovalci prihajajo iz različnih krajev širom Slovenije. Največji delež predstavljajo stanovalci s stalnim prebivališčem v UE Slovenska Bistrica in sicer več kot 70%. Dejavnost doma izvajajo različne službe, in sicer: 1 Služba zdravstvene nege in oskrbe izvaja zdravstveno nego ter oskrbo. Sestavljajo jo: • • • • oddelki nege, varovani oddelke za stanovalce z demenco, ambulanta z laboratorijem, fizioterapija in delovna terapija. Zaposleni v tej službi izvajajo aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe pri stanovalcih, ki so delno ali v celoti odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. 6 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 2 3 4 5 6 Socialno službo izvajata dve socialni delavki, ki imata delo razdeljeno tako, da ena pokriva stanovanjski del in pritličje stare stavbe, druga pa negovalne oddelke in tretje nadstropje stare stavbe. Služba prehrane in distribucije skrbi za prehrano stanovalcev, zaposlenih ter različnih gostov, ki prihajajo v dom; v domu se dnevno pripravi cca 1.200 obrokov hrane. Tehnične službe skrbijo za pranje in likanje perila, za vzdrževanje in ogrevanje objektov, obdelujejo vrt in njive ter vršijo nabavo za domske potrebe. Splošno kadrovska služba izvaja tajniška in administrativna dela, postopke javnega naročanja, vse kadrovske zadeve ter dela recepcije. Finančno računovodska služba opravlja knjigovodska in računovodska dela ter delo blagajne. Dom vsak delovni dan obišče zdravnik, specialist splošne medicine, ki izvaja svojo dejavnost preko koncesije in skrbi za zdravljenje stanovalcev. V času dežurstva izvaja nujno medicinsko pomoč za stanovalce doma Zdravstveni dom Slov. Bistrica. Trikrat mesečno so stanovalci deležni pomoči psihiatrinje, ki skrbno in tenkočutno opravlja svoje delo. Enkrat mesečno v domu ordinira tudi nevrolog. Zobozdravstvene storitve imajo stanovalci zagotovljene v zasebni ambulanti s koncesijo v neposredni bližini doma, zobozdravnik pa jih enkrat mesečno obišče tudi v sobah. 7 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO 2.1 DEMOGRAFSKI TRENDI Demografski trendi za Slovenijo nakazujejo povečanje števila starejših oseb. Konec leta 1995, ko je v Sloveniji živelo 249.046 ljudi, starih 65 +, je njihov delež v celotnem prebivalstvu znašal 12,5 %. Leta 2008 so toliko stari med nami pomenili petino prebivalstva, po projekcijah Europop 2008 pa naj bi se njihov delež do leta 2060 povzpel na 35 %. Slika 2-1: Deleži števila prebivalcev in projekcije deležev števila prebivalcev po starosti, Slovenija, 2008 in 2060 Vir: SURS: Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP 2008 Po zadnjih Eurostatovih projekcijah prebivalstva za države članice EU se bo število prebivalcev Slovenije do leta 2019 še povečevalo, nato pa bo začelo upadati. Tako se bo sedanje število prebivalcev (2,02 mio) do leta 2019 povečalo na skoraj 2,06 mio, nato pa bo počasi, a vztrajno upadalo in se do leta 2060 znižalo na 1,77 mio. Tak razvoj bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, skromnega povečevanja rodnosti in razmeroma skromnega selitvenega prirasta. Prihodnja starostna sestava prebivalstva Slovenije se zrcali v sedanji. Tako se bo po pričakovanjih močneje povečevalo število prebivalcev v starosti, ko se ljudje upokojujejo, število mladih pa se bo zmanjševalo. Deleža oseb v starosti 0-14 let in 15-59 let se bosta v drugi polovici 21. stoletja po pričakovanjih te projekcije zmanjšala, deleža oseb v starosti 60 + ter 80+ pa se bosta povečala. Tabela 2-1: Projekcije števila prebivalcev za Slovenijo, 2008-2060, Eurostat, EUROPOP2008, konvergenčni scenarij Vir: SURS: Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP 2008 8 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Prebivalstvo v Sloveniji je staro (delež prebivalstva v starosti 65+ je sorazmerno velik, delež mladih pa sorazmerno skromen) in vpliv procesa staranja prebivalstva na počasno rast števila prebivalcev v Sloveniji je že dolgo opazen. Slika 2-2: Deleži prebivalstva po velikih starostnih skupinah, Slovenija, popisi 1948-2002 in projekcij prebivalstva EUROPOP, 2008-2060 Vir: SURS: Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP 2008 Ob zadnjem popisu leta 2002 je bil delež mladih (0-14 let) komaj še višji od deleža oseb v starosti 65 +. Tendenca upadanja deleža mladih in povečanje deleža tretje generacije (tj. starejšega in najstarejšega) prebivalstva v skupnem prebivalstvu je najmočnejša v obalno-kraški, podravski, zasavski in goriški statistični regiji. Tabela 2-2: Povprečna starost prebivalcev po spolu, Slovenija popisi 1948-2002 in projekcije prebivalstva EUROPOP2008, 2008-2060 Vir: SURS: Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP 2008 Oba demografska procesa, tako upadanje števila rojstev kot podaljševanje življenjske dobe, močno spreminjata starostno sestavo prebivalstva. Prebivalci Slovenije so bili ob koncu druge svetovne vojne povprečno stari le malo nad 30 let, ob popisu 2002 pa je ta kazalnik dosegel že 40 let, po projekcijah pa napovedujejo za leto 2060 povprečno starost skoraj 50 let. Povprečna starost ženske je skoraj za dve leti višja od povprečne starosti moških. 9 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Tabela 2-3: Povprečna starost prebivalcev po spolu, Slovenija, popis 1948-2002 in projekcije prebivalstva EUROPOP2008, 2008-2060 Vir: SURS: Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP 2008 Po podatkih Eurostatovih projekcij prebivalstva Europop2008 za obdobje 2008-2060 in po študiji svetovne banke bo ob koncu leta 2060 v Sloveniji 33,4 % oseb starosti 65 +. Ker bodo posledice nizke rodnosti in vedno daljšega pričakovanega trajanja življenja Slovenijo uvrstile med države z najstarejšimi prebivalci na svetu, bodo nujno potrebna vlaganja v socialno in zdravstveno varnost starejših. Potrebno bo med drugim zagotoviti ustrezno oskrbo vsem, ki vstopajo v naglo naraščajočo »tretjo generacijo«. Demografski trendu na območju UE Slovenska Bistrica sledijo demografskim trendom na državni ravni. Kažejo se v povečanju števila starejših in manjšanju števila mlajših oseb. Slika 2-3: Število prebivalstva po velikih starostnih skupinah v UE Slovenska Bistrica v letu 2002 in 2008 30.000 15-64 25.000 15-64 20.000 15.000 10.000 0-14 65 + 65 + 0-14 50.00 0 2002 2008 Vir: SURS, lastni izračuni RIC Slovenska Bistrica 10 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Konec leta 2002, ko je na območju UE Slovenska Bistrica živelo 4.524 ljudi starih 65+, je njihov delež v celotnem prebivalstvu znašal 13,3 %. Konec leta 2008 so ljudje te starosti predstavljali 15,9 % prebivalstva območja. Glede na trenutno demografsko sliko in napovedi Eurostata v prihodnje lahko pričakujemo tako kot na nacionalni ravni tudi na območju UE Slovenska Bistrica bistveno povečanje števila prebivalcev v starosti 65 +. Tabela 2-4: Starostna struktura prebivalstva v UE Slovenska Bistrica Leto Starost SLOVENIJA Občina Makole 1999 0-14 let Oplotnica Skupaj UE Slovenska Bistrica Poljčane Slovenska Bistrica 320374 ¤ 746 ¤ 4794 5540 15-64 let 1391981 ¤ 2714 ¤ 21124 23838 65 + let 275400 ¤ 475 ¤ 3770 4245 2000 0-14 let 313406 ¤ 724 ¤ 4718 5442 15-64 let 1395282 ¤ 2751 ¤ 21260 24011 65 + let 281406 ¤ 483 ¤ 3833 4316 2001 0-14 let 306721 ¤ 694 ¤ 4625 5319 15-64 let 1398757 ¤ 2779 ¤ 21300 24079 65 + let 288548 ¤ 488 ¤ 3966 4454 2002 0-14 let 299119 ¤ 656 ¤ 4550 5206 15-64 let 1401260 ¤ 2804 ¤ 21503 24307 65 + let 294654 ¤ 487 ¤ 4037 4524 2003 0-14 let 291510 ¤ 621 ¤ 4504 5125 15-64 let 1404768 ¤ 2835 ¤ 21508 24343 65 + let 300155 ¤ 495 ¤ 4131 4626 2004 0-14 let 286678 ¤ 615 ¤ 4494 5109 15-64 let 1404428 ¤ 2833 ¤ 21597 24430 65 + let 306484 ¤ 510 ¤ 4201 4711 2005 0-14 let 283221 ¤ 589 ¤ 4454 5043 15-64 let 1407263 ¤ 2836 ¤ 21714 24550 65 + let 312874 ¤ 527 ¤ 4291 4818 2006 0-14 let 281079 ¤ 579 ¤ 4424 5003 15-64 let 1409667 ¤ 2838 ¤ 21802 24640 65 + let 319631 ¤ 539 ¤ 4349 4888 2007 0-14 let 281081 257 567 587 3578 4989 15-64 let 1417938 1521 2845 3032 17386 24784 65 + let 326847 328 554 679 3489 5050 2008 0-14 let 284054 269 568 580 3610 5027 1414279 1498 2804 3050 17354 24706 334029 322 546 895 3498 5261 15-64 let 65 + let Vir: SURS 11 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 2.2 STANJE NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH LJUDI V skladu s 1. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 3/07) socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Država zagotavlja in razvija delovanje socialno varstvenih zavodov, ustvarja pogoje za zasebno delo v socialno varstveni dejavnosti ter podpira in spodbuja razvoj samopomoči, dobrodelnost, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik prostovoljnega dela na področju socialnega varstva. V zadnjem desetletju smo na področju socialnega varstva priča intenzivnemu razvoju storitev in programov za starejše, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih in opravilih. Poleg storitev institucionalnega varstva, ki so v preteklih letih prevladovale, so se začele razvijati in izvajati pomoč na domu, pomoč na daljavo, dejavnost dnevnih centrov in pomoč osebam, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih. Pri tem država ali lokalne skupnosti predvsem spodbujajo storitve, ki omogočajo da starejši, ki zaradi starosti in zdravstvenih težav ne morejo shajati več brez tuje pomoči, ostanejo doma oziroma čim bližje domu. Kot organizirano obliko odpravljanja ali lajšanja socialnih stisk in težav, ki so posledica ostarelosti, določa v Sloveniji Zakon o socialnem varstvu med socialnovarstvenimi storitvami tudi institucionalno varstvo; to obsega vse oblike pomoči v zavodih, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, posebej bivanje, organizirano prehrano in varstvo ter zdravstveno varstvo. Za institucionalno varstvo starejših ljudi v Sloveniji skrbijo predvsem domovi za starejše; ti so praviloma javni socialnovarstveni zavodi. V 69 domovih za starejše so v letu 2007 skrbeli za 13.856 oskrbovancev (10.359 žensk in 3.497 moških). Zmogljivosti v socialnovarstvenih zavodih zadoščajo za sprejem dobrih 4 % prebivalcev Slovenije v starosti 65+ in so zato v Sloveniji polno zasedeni, število prošenj za sprejem pa iz leta v leto narašča oziroma “čakanje na prosto posteljo” je čedalje daljše. Ker je starejšim osebam treba omogočiti, da živijo samostojno v domačem okolju tako dogo, kot želijo in zmorejo ob pomoči zunaj zavodskega zdravstvenega in socialnega varstva, domovi za starejše tudi v Sloveniji vedno pogosteje opravljajo nekatere naloge priprave okolja, družine in posameznikov na starost oziroma pomagajo pri organizaciji pomoči družini s starostnikom na domu ipd. Za zavodsko varstvo naj bi se starejši odločili šele takrat, ko posameznik ne more več živeti v domačem okolju in je nujno potrebna domska namestitev. Čim kasnejše zavodsko varstvo je tako v interesu starejših oseb, da ostanejo dejavni v svojem okolju, dokler jim to omogočajo telesne, psihične in intelektualne sposobnosti, kot tudi v javnem interesu, da se povpraševanje za zavodsko varstvo omeji na tiste osebe, ki takšno obliko socialnega varstva res potrebujejo. Tabela 2-5: Osebe, stare 65+, ki živijo v domovih za ostarele, Slovenija 1997 in 2007 Vir: SURS 12 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica V Sloveniji se vedno več ljudi v starosti nad 65 ljudi odloča za bivanje v domovih za starejše. Leta 2007 je v domovih za starejše bivalo 2,67 % moških in 5,18 % žensk v tej starosti. Njihov delež se z večanjem starosti strmo dviga. Tabela 2-6: Število oskrbovancev domov za starejše, Slovenija, 1997, 2000, 2003 in 2006 Vir: SURS Med oskrbovanci domov je delež žensk bistveno večjo od deleža moških, kaj je glede na dejstvo, da v Sloveniji moški umirajo bistveno mlajši od žensk, razumljivo. Moški umrli v letu 2007 v Sloveniji, so bili stari povprečno 69,1 leta, torej povprečno za 9,1 leta mlajši od žensk, umrlih v tem letu; te so bile ob smrti stare povprečno 78,2 leta. Tabela 2-7: Domovi za starejše, oskrbovanci in odklonjeni prosilci, Slovenija, 1997, 2000, 2003 in 2006 Vir: SURS Čeprav se mreža izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov (mednje sodijo tudi domovi za ostarele) v Sloveniji stalno širi, vsi prosilci za »posteljo« v domu ne dobijo takoj pozitivnega odgovora. V Sloveniji se je v obdobju 2000—2006 število njihovih oskrbovancev v domovih za starejše (teh je bilo v Sloveniji v letu 2006 69) povečalo skoraj za 22 %, a potrebe še vedno znatno presegajo zmožnosti. Samo v letu 2007 je bilo odklonjenih 14.565 prosilcev. Glede na povečano intenzivnost staranja prebivalstva v Sloveniji je razumljivo, da je »povpraševanje« po možnostih za oskrbo ali bivanje v domovih za ostarele povečano. Ker število domov in njihova ponudba manj uspešno sledita povpraševanju, je število odklonjenih prosilcev bistveno višje kot pred leti (v letih 2003—2007 se je več kot podvojilo). Dejavnost institucionalnega varstva starejših ljudi na območju UE Slovenska Bistrica (Makole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica) izvaja javni socialnovarstveni zavod Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. Dom dr. Jožeta Potrča se 13 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica nahaja v občini Poljčane v mirnem okolju, pod Bočem. Zmogljivost doma je 295 postelj, ki jih zaseda približno dve tretjini stanovalk in ena tretjina stanovalcev. Tabela 2-8: Realizacija socialno –varstvenih storitev in zdravstvenih storitev v letu 2008 v Domu dr. Jožeta Potrča Vir storitve Število uporabnikov 1. Oskrba skupaj Oskrba I Oskrba II Oskrba III A Oskrba III B Oskrba IV 2. Zdravstvena nega skupaj Nega tip I Nega tip II Nega tip III Nega tip IV 295 92 63 129 11 / 252 44 2 206 / Število dnevih) 107.831 33.685 22.962 47.173 4.011 / 92.370 16.021 884 75.465 / storitev (v Delež (v %) 100 31,18 21,35 43,72 3,72 / 100 uporabnikov / Vir: Poslovno poročilo doma dr. Jožeta Potrča za leto 2008 Dom je v letu 2008 izvajal socialno varstveno dejavnost za 295 oskrbovancev, od katerih jih je 252 potrebovalo storitve zdravstvene nege. Znotraj posamezne vrste storitev oskrbe prevladuje oskrba III A ter nega tipa III, kar nakazuje na prevladujoč odstotek oskrbovancev slabšega zdravstvenega stanje ter od tuje pomoči odvisnih oskrbovancev. V letu 2008 je dom prejel 241 vlog , od tega je bilo v dom sprejetih 41 prosilcev. Vseh namestitev je bilo v letu 2008 72. Povečalo se je povpraševanje po enoposteljnih in dvoposteljnih sobah in po negovalnih oddelkih. Posebej dolgo čakajo na sprejem ženske, ki želijo namestitev v stanovanjskem delu. Dom s trenutnimi prostorskimi kapacitetami ne zadostuje minimalnim tehničnimi zahtevam za izvajanje socialnovarstvenih storitev glede prostorskih normativov, ki jih določa Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Ur.l. RS, št. 67/06). Kapacitete doma v skladu s pravilnikom ustrezajo za 245 oskrbovancev in ne za 295, kot jih dom trenutno oskrbuje. Tako, trenutne kapacitete doma nikakor ne zadostujejo povpraševanju, ki pa bo, glede na demografske trende po tovrstnih storitvah, iz leta v leto večje. Dom je skladno z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izdane v septembru 2007, dolžan uskladiti kapacitete doma na normativne, to je 245 do leta 2011. Na območju upravne enote Slovenska Bistrica ni organizirana dejavnost dnevnega varstva, ki se namenja posameznikom starejšim od 65 let, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Dnevno varstvo omogoča podaljšanje bivanje starejših v lastnem domu, hkrati pa pomeni razbremenitev za svojce. Dom dr. Jožeta Potrča trenutno ne izvaja dejavnosti dnevnega varstva, predvsem zaradi svoje oddaljenosti od središča območja UE Slovenska Bistrica, kjer so bile potrebe po dnevnem varstvu že večkrat evidentirane. 14 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 3 RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJE TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI 3.1 RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJE Investicija je odziv Občine Slovenska Bistrica na demografske spremembe, v lokalnem, regionalnem in nacionalnem okolju. Demografski trendi zniževanja natalitete in podaljšanja življenjske dobe vplivajo na staranje prebivalstva. S staranjem prebivalstva se povečujejo potrebe in zahteve po dolgotrajni oskrbi le-teh in zahtevajo ustrezno socialno prilagoditev. V razvitem svetu potrebuje 25 % ljudi, ki so stari nad 60 let, pomoč pri vsakdanji oskrbi, od tega 15 % sorazmerno malo pomoči, 10 % pa veliko oskrbe in nege. Pri 439.275 prebivalcih starih nad 60 let, v Sloveniji danes jih potrebuje torej nekaj pomoči okrog 65.891 ljudi, okrog 43.927 pa jih potrebuje stalno relativno veliko oskrbe. Na območju občin UE Slovenska Bistrica: Makole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica, kjer prebiva 7.071 prebivalcev starih nad 60 let, tako potrebuje nekaj pomoči 1.061 ljudi, okrog 707 pa jih potrebuje stalno relativno veliko oskrbe. V Evropi velja pravilo, da je za okoli 5 % prebivalstva, starega nad 65 let, potrebno zagotoviti oskrbo in nego v socialnih in zdravstvenih ustanovah; kapacitete domov v Sloveniji so blizu tem številkam. Dom dr. Jožeta Potrča v Poljčana zagotavlja kapacitete za 5,6 % prebivalstva, s čimer je trenutno dosežena normativna pokritost prebivalstva starega nad 65 let z institucionalno varstvenimi storitvami. Kljub temu pa so potrebe območja po tovrstnih storitvah večje od trenutnih kapacitet doma. Pritiski po namestitvi ljudi v socialne in zdravstvene ustanove je čedalje večji, deloma zaradi večanja deleža starih ljudi, deloma pa zaradi zmanjšanja vloge družine pri skrbi za stare družinske člane. Ob upoštevanju demografskih trendov in napovedi Eurostata glede povečanja števila starega prebivalstva se bodo potrebe po tovrstnih storitvah v nacionalnem in lokalnem okolju drastično povečale. Tako lahko v obdobju petih letih, se pravi do leta 2013, pričakujemo povečanje prebivalstva starega nad 65 let za 29 % s čimer pa se na območju UE v letu 2011 več ne zagotavlja 5 % pokritost prebivalstva starega 65 + let z institucionalno varstvenimi storitvami. Tabela 3-1: Projekcija prebivalstva v UE Slovenska Bistrica: Leto Število 65+ prebivalstva 2009 5.580 2010 5.897 2011 6.211 2012 6.523 2013 6.833 Vir: Lastni izračuni RIC Slovenska Bistrica Demografske spremembe, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih zahtevajo tudi spremembe in prilaganje znotraj socialnega sistema. Število ljudi starejših od 65 let, se v zadnjem desetletju izredno povečuje. V tem življenjskem obdobju se pojavljajo popolnoma nove potrebe do pogledov na zdravje in kakovost življenja. Kakovostna obravnava starostnikov zahteva celovit pristop tako zdravstvene službe kot tudi socialne in sociološke oskrbe. Globalizacija in industrializacija sta v zadnjih letih spremenile odnose v družini. Tako starostniki ostajajo vedno bolj prepuščeni lastnim težavam in razmišljanjem. Glede na trenutno stanje in demografske trende na nacionalni ravni ter na ravni UE Slovenska Bistrica narašča potreba po prostih mestih v domovih, ki starostnikom nudijo oskrbo v zdravstvenem, socialnem, kulturnem in sociološkem smislu. Prav tako se pojavlja potreba po organiziranem dnevnem bivanju starostnikov, od koder se starostniki vrnejo tekom dneva v svoje bivalno okolje ter potreba po oskrbi s hrano na domu. Trenutno čaka na prosto mesto v obstoječem domu v Poljčanah 133 prosilcev. Novi dom za starejše v Slovenski Bistrici bo nudil prostor 124 oskrbovancev. Da bi obstoječi dom dr. Jožeta Potrča zadostil prostorskim normativom se bodo na sedanji lokaciji kapacitete obstoječega doma zmanjšale za 50 postelj. Tako gradnja novega doma dejansko pomeni povečanje kapacitet za 74 oskrbovancev. Glede na povpraševanje in projekcije prebivalstva nove kapacitet še vedno ne bodo zadostile potrebam. 15 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Tabela 3-2 : Predvideno število vključenih oskrbovancev po letih Leto Oskrbovanci 2011 2012 2013 50-NOV, 124 -DEC 124 124 2014 2015 124 124 2016 2017 124 124 2018 2019 124 124 2020 2021 124 124 2022 2023 124 124 V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010, je potrebno zagotoviti dnevno varstvo za 0,03 % oseb starejših od 65 let. Za območje UE Slovenska Bistrica to predstavlja 15 mest v dnevnem centru. V letu 2011 pričakujemo vključitev v dnevno varstvo 5 starostnikov ter v naslednjih letih polno zasedenost dnevnega varstva. Tabela 3-3: Predvideno število dnevnega varstva po letih Leto Število varovancev 2011 5 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 Ena izmed pomembnih dejavnosti s katero se podaljšuje bivanje v domačem okolju je razvoz hrane na dom. Ob upoštevanju obstoječih potreb se predvideva razvoz 68. obrokov na dan. Cilji investicije: zagotoviti celovito oskrbo starejšim na območju občine UE Slovenska Bistrica (74 novim oskrbovancem) zagotoviti dnevno varstvo za vsaj 15 oseb, zagotoviti starostnikom možnosti oskrbe s toplimi obroki na domu, izboljšanje kakovosti storitev in pogojev dela v obstoječem domu v Poljčanah z doseganjem prostorskih normativov. Z investicijo želimo starostnikom na območju UE Slovenska Bistrica zagotoviti kakovostno oskrbo ter v okolje vpeljati nove oblike programov kot sta dnevno varstvo ter razvoz obrokov na dom. 16 2024 124 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 3.2 ZAKONSKE PODLAGE TER USKLAJENOST INVESTICIJE Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti: - Zakon o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 36/04) - Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev - Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS, št. 67/06) - Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva - Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev - Akt o ustanovitvi zavoda - Statut zavoda Investicija je usklajena z usmeritvami in cilji naslednjih strateških dokumentov: 1. Strategija razvoja Slovenije (SRS) V ospredju SRS je celovita blaginja državljanov. Temeljni cilji SRS so: (i) v desetih letih preseči desetih letih preseči povprečno raven gospodarske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v gospodarske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije; (ii) izboljšati kakovost življenja in blaginjo vseh posameznic in posameznikov, merjeno s kazalniki človekovega razvoja, zdravja, socialnih tveganj in družbene povezanosti; (iii) uveljavljati načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva; (iv) s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in zavzetim delovanjem v mednarodni skupnosti postati v svetu prepoznavna in ugledna država. Strategija razvoja Slovenije opozarja, da bo obdobje, ki je pred nami, v celoti socialni politiki zahtevalo modernizacijo sistemov socialne zaščite, večjo ciljno usmerjenost ukrepov socialne politike. Strategija poudarja, da je dolgoročni cilj Slovenije trajnostno izboljšanje blaginje njenih prebivalcev, za to pa je potrebno med drugim tudi zmanjšati tveganja na področju socialne varnosti. Investicija bo prispevala k povečanju gospodarske razvitosti območja in s tem regije, k izboljšanju kakovosti življenja in blaginje prebivalstva. 2. Skladnost s Programom reform za izvajanje lizbonske strategije v Sloveniji Ukrepi za doseganje ciljev Lizbonske strategije so razporejeni po petih prednostnih razvojnih nalogah skladno s sprejeto Strategijo razvoja Slovenije. Ukrepi zajemajo vse integrirane smernice za rast in zaposlovanje ter tudi odgovarjajo na dosedanja priporočila EU Sloveniji. Investicija je skladna s temeljem razvoja Lizbonske strategije saj bo prinesla k izboljšanju osnovnih pogojev za življenje. 3. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013 (OPRR). Investicija se ujema s razvojno prioriteto Razvoj regij, katere cilj je skladnejši regionalni razvoj. 4. Strategija varstva starejših do leta 2010 Investicija je usklajena s cilji in strateškimi usmeritvami na področju socialnega varstva. Investicija bo prispevala k uresničevanju naslednjih ciljev strategije: Vzdrževati in razvijati obstoječe storitve socialnega varstva za starejše Razvijati obstoječe in uvajati nove socialnovarstvene programe 17 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 5. Resolucija o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 (NPSV) Temeljni cilj politike socialnega varstva je posamezniku in njegovi družini v primerih, ko si osnovne socialne varnosti ne more zagotoviti sam, zagotoviti strokovno pomoč in nujne materialne vire za dostojno življenje in omogočanje ohranitve človeškega dostojanstva. Investicija bo prispevala k uresničevanju naslednjih ciljev NPSV: prispevati k večji socialni vključenosti posameznikom in povezanosti slovenske družbe, izboljšati dostop do storitev in programov. 6. Lokalna razvoja strategija LAS 2007-2013 (v nadaljevanju LRS) V letu 2008 je bila na območju LAS, ki obsega Makole, Poljčane in Slovensko Bistrica, pripravljena LRS za obdobje 20072013, ki podaja osnovne smernice razvoja podeželja na območju občin LAS. Poudarek je na kakovosti življenja in ustvarjanju novih delovnih mest z izkoriščanjem endogenih potencialov območja s ciljem razvijanja podeželja, kot kakovostnega prostora bivanja in delo za vse generacije. Investicija, bo prispevala predvsem k doseganju cilja 1 LRS to je Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. Uvrša se v program ukrepov: Dostopna in okolju prijazna dežela, ki teži k ohranjanju čimbolj naravnega okolja in zagotavljanju dostopnosti območja LAS. Ukrepi programa so usmerjeni h krepitvi konkurenčnega položaja območja LAS ter dvigovanju kakovosti življenja vseh njenih prebivalcev. Visoka kvaliteta življenja bo v naseljih dosežena med drugim tudi z vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture, kar bo vplivalo na privlačnost prostora za delo in bivanje ter na povečanje gospodarskih tokov in razvojnih procesov na podeželju. Investicija se uvršča v ukrep UK 1.1.1 Infrastruktura. 7. Načrt razvojnih programov Občine Slovenska Bistrica Investicija je opredeljena v: - Razvojnem programu Občine Slovenska Bistrica. 18 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 4 OPIS VARIANT Z INVESTICIJO V PRIMERJAVI Z ALTERNATIVO BREZ INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO VARIANTO 4.1 VARIANTA BREZ INVESTICIJE V primeru variante brez investicije so stroški investicije enaki nič in pomeni ohranitev obstoječega stanja. Trenutne kapacitete doma (295 mest) ne pokrivajo povpraševanja, poleg tega pa kapacitete doma niso v skladu s prostorskimi normativi, ki veljajo za socialno varstvene zavode. V skladu z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo potrebno kapacitete doma zmanjšati na 245 mest. Zato je investicija v gradnjo doma s centrom dnevnega varstva z vidika zadovoljevanja potreb starejših občanov ter njihovih družin nujno potrebna. 4.2. VARIANTA Z INVESTICIJO Predmet investicije je, v skladu z gradbenimi standardi ter standardi socialnega varstva, izgradnja Doma starejših Slovenska Bistrica z 7. oddelki za 124 uporabnikov, v okviru katerega se bo izvajala celostna oskrba starostnikov. Dom v Slovenski Bistrici bo samostojna enota Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Investicija zajema izgradnjo: - doma starejših ter v okviru doma center za dnevno varstvo. Program doma se nadgradi še z domskim bifejem, v sklopu katerega se vrši tudi prodaja časopisov, tobačnih izdelkov in pripravljenih prigrizkov. Stanovalci bodo razporejeni v bivalne enote, ki so avtonomne celice doma in omogočajo ureditev bivanja in nege v lastni etaži, brez neprijetnih selitev glede na zdravstvene potrebe posameznih stanovalcev v druge sobe oziroma oddelke. V okviru doma starejših Slovenska Bistrica se bodo izvajale naslednje dejavnosti varstva starejših: - institucionalno varstvo oseb, starejših od 65 let, - dnevno varstvo, - tržna dejavnost (prodaja in razvoz prehrane na dom, frizerske in pedikerske storitve, šiviljske storitve, drugo). 1. Institucionalno varstvo Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Bivanje se organizira v organiziranih v ogrevanih, opremljenih in vzdrževanih eno-ali dvoposteljnih sobah za odrasle osebe in starejše od 65 let ter eno-, dvo- ali triposteljnih sobah. Vključuje zagotavljanje sanitarnih prostorov, prostorov za osebno higieno, skupnih prostorov ter prostorov za izvajanje programov. Bivanje zajema tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila. Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in postrežbo celodnevne, starosti zdravstvenem stanju primerne hrane in napitkov. Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice. Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva in nalog vodenja. Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). 19 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk. V domu bo zagotovljeno institucionalno varstvo za 124 uporabnikov v 7 oddelkih: - 2 varovana oddelka za 24 stanovalcev - 2 bivalna oddelka za 40 stanovalcev - 3 negovalni oddelki za 60 stanovalcev 7 oddelkov 124 stanovalcev Bivalna oddelka in negovalni oddelki so kapacitete vsak po 20 stanovalcev. Varovana oddelka sta kapacitete vsak po 12 stanovalcev. Tabela 4-1: Število sob in uporabnikov po posameznem oddelku Oddelek 1. Varovani 2. Negovalni 3. Bivalni Skupaj Število sob 10 24 16 50 Dvoposteljne sobe Število uporabnikov 20 48 32 100 Enoposteljne sobe Število Število sob uporabnikov 4 4 12 12 8 8 24 24 2. Dnevno varstvo Dnevno varstvo je posebna oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur dnevno. Osnovi kriterij za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se dnevno vračajo domov. Storitev dnevnega varstva lahko vsebuje tudi prevoz. Dnevno varstvo lahko traja največ 10 ur dnevno. V okviru doma se bo izvajala storitev dnevnega varstva za max. 15 uporabnikov. Predvidena lokacija doma v mestu Slovenska Bistrica je primerna za ponudbo tovrstne storitve. Vrednost investicije v tekočih cenah z DDV znaša 5.371.575,42 EUR. 20 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE 5.1 VRSTA INVESTICIJE VRSTA INVESTICIJE Izgradnja socialne infrastrukture v mestu Slovenska Bistrica: - izgradnja doma starejših za 124 oskrbovancev z dnevnim centrov za 15 oskrbovancev Gre za investicijo v javno infrastrukturo in v javnem interesu. 5.2 OPREDELITEV OSNOVNIH TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH REŠITEV V OKVIRU INVESTICIJE SPLOŠNI PODATKI INVESTICIJE Zahtevnost objekta Način zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe Zazidana površina (skupaj z atrijem) Zazidana površina (brez atrija) Neto tlorisna površina zaprtih prostorov Število etaž Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem Najvišja višina objekta Število stanovanjskih enot Število ležišč Število parkirnih mest Fasada Pretežna orientacija trakov Naklon strehe Kritina Odstotek zelenih površin Odmiki od sosednjih površin Zahtevni objekt Oskrba s pitno vodo: - priključitev na javni vodovod Oskrba z elektriko: - priključitev na javno omrežje Odvajanje odpadnih voda: - priključitev na javno fekalno kanalizacijo - priključitev na javno meteorno kanalizacijo Dostop do javne ceste: - preko nove predvidene dostopne ceste ter priključek na občinsko cesto 2665,00 m2 1875,00 m2 4200,00 m2 3 57,00x45,00 + 11,00 m 1 124 23 Pretežno kontaktna tankoslojna fasada v naravnih barvah SZ-JV 0,5 % Obrnjena zelena streha Trase-les 50 % Vzhod –minimalni odmik od parcele 1660/75-4,5 m Zahod – odmik od ulice Borisa Winterja 1660/132 -8.00 m SZ-vzporedni odmik od priključne ceste v podaljšku Rimske ceste 1660/132-12.00 m JV – odmik od ceste A Žlogarja – nad 50 m Odmik zgradbe (temeljev) od roba varovanega koridorja trase rimske ceste 0,2 m. 21 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Predvideva se izgradnja doma zazidane površine 2.665,00 m2 v treh etažah in sicer v: - pritličju doma se izvedeta 2. varovana oddelka (južni trak pritličja). - I. nadstropju se izvedejo 3. negovalni oddelki, - III. nadstropju se izvedeta 2. bivalna oddelka. OPIS PROSTOROV Za izvajanje dejavnosti doma so potrebni naslednji prostori: 1. Enoposteljne in dvoposteljne sobe v okviru posameznih oddelkov s sanitarji 2. Skupni, zdravstveni in tehnični prostori: a) skupni prostori b) prostori za zdravstveno dejavnost c) prostori uprave d) gospodarsko servisni prostor e) prostor za umrlega f) prostor za duhovno oskrbo g) hišna tehnika h) komunikacije 3. i) j) k) l) Zunanji prostori: zunanje pokrite površine – oranžerija (zimski vrt) parkirne površine poti, dostava zunanje površine za dementne 1. a) - Skupni, zdravstveni in tehnični prostori: domski skupni prostori: vetrolov/vhod recepcija sanitarije za obiskovalce (1 x invalidsko urejen WC na dostopnem mestu 3,5 m2) večnamenski skupni prostor organiziran kot vhodni hall, ki bo omogočal izvajanje domskih prireditev, posedanje in druženje stanovalcev, sprejemanje obiskovalcev osnovno distribucijo med trakti in oddelki skupna jedilnica, ki je namenjena tistim oskrbovancem, ki ne obedujejo po oddelkih, prehranjevanju zaposlenih ter obiskovalcem. Jedilnica bo združena z večnamenskim prostorom, tako da se ob isti površini poveča uporabnost obeh sklopov. Jedilnica bo preko požarno varne zavese (zapore ali rolete) povezana z razdelilnim pultom kuhinje - b) c) - prostori za zdravstveno dejavnost: prostor za delovno terapijo – primerna velikost nad 40 m2 prostor za fizioterapijo – primerna velikost nad 40 m2 soba dežurne sestre v pritličju znotraj varovanega oddelka – velikost nad 18 m2 soba glavne sestre v nadstropju kjer so negovalni oddelki – velikosti nad 18 m2, ki bo služila tudi kot shramba zdravil; soba bo povezana s sestrskim prostorom, ki bo v času obiska zdravnika služil kot ordinacija dodatna sestrska soba v I. nadstropju, sestrska soba v II. nadstropju, kjer so bivalni oddelki, ki bo namenjena osnovi negi in zadrževanju osebja na oddelku. Prostori uprave: prostor vodje doma, ki je vezan na sejno sobo in medioteko v katerem je tudi miza za operativne sestanke, prostor za tajništvo in računovodstvo 2 x 12 m2 prostor za administracijo in priročni arhiv d) Gospodarsko servisni prostori - Kuhinja se predvideva po obliki in vsebini, ki bo kompatibilna kuhinji v matičnem domu. Velikost kuhinje bo 130 m2 in bo imela minimalne skladiščne kapacitete. - centralne garderobe za zaposlene za 30 koristnikov po 15m2. Umivalnice so sestavljene iz tuša in umivalnika. Sanitrije: v vsaki etaži bo par sanitarij za zaposlene - Skladiščni in arhivski prostori bodo omejeni na minimum, lokacijsko bodo podrejenim ostalim prostorom. V domu niso predvideni večji skladiščni prostori, zagotavlja jih upravljalec v svojih prostorih. - Hišniški prostor bo poleg kotlarne 22 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica - Skupni prostor »čisto« , kjer se bodo hranile nujne in dnevne zaloge čistega, medicinskih in ortopedskih pripomočkov, ostali materiali se bodo skladiščili v prostorih upravljalca Skupni prostor »umazano« bo namenjen za zbiranje umazanega in bo ustrezno hlajen in opremljen z izlivom in talnim sifonom. Infektivni in organski odpadki se bodo zbirali in hranili v zunanjih odprtih kontejnerjih. e) Prostor za umrlega - je predviden v pritličnem severnem kraku, ima direkten izhod in je vezan na gospodarski izvoz. Prostor za umrlega bo opremljen z odrom, tekočo vodo in talnim odtokom, stoli, ter bo ustrezno hlajen in zračen. f) Prostor za duhovno oskrbo je dostopen skoz o zimski vrt in na ta način ločen od vsakodnevnega hrupa. g) Hišna tehnika - Kotlarna (plinska) S TOPLOTNO POSTAJO NAD 30 m2. Lokacijsko se nahaja v pritličju ali z podpostajo v II. nadstropju. - TK prostor - Hladilni agregat - Klimati Skupni prostori oddelkov: Bivalna enota ima večnamenski prostor s čajno kuhinjo cca. 40 m2, negovalno kopalnico (14-15 m2), shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo. V vsaki enoti je tudi WC prilagojen za uporabo invalidov in je namenjen tudi obiskovalcem iz sosednjih oddelkov, predvsem pa osebam, ki v svoji kopalnici nimajo invalidske opreme, a jo zaradi trenutnega zdravstvenega stanja potrebujejo za funkcionalno samostojnost. Sobe v bivalni enoti morajo biti take velikosti in opremljene tako, da je mogoče opravljati tudi nego stanovalcev na različnih zahtevnostih. Bivalna enota stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji zajema 12 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki so opremljene s sanitarijami. Enota ima večnamenski prostor s čajno kuhinjo-združeni dnevni sobi varovanih oddelkov, pokrito teraso in površine ob horizontalnih komunikacij v smislu povečevalnih separejev (predvidene niše ob zaključkih hodnikov), glavno negovalno kopalnico (nad 14 m2) ter pomožno kopalnico, shrambo za čisto perilo ter prostor za čistila ter umazano perilo. V vsaki etaži bodo zagotovljeni sanitariji za zaposlene ter na oddelku ene sanitarije za invalide, ki omogočajo tudi obiske invalidnih obiskovalcev in občasno uporabo (poškodbe, bolezni) varovancev, ki sicer niso gibalno ovirani. 3. Zunanje površine Dostopi za pešce so varni in ločeni od motornega prometa. Parkirni prostori za osebje in obiskovalce so primerno odmaknjeni od bivalnih prostorov objekta. Planira se 23 parkirnih mest. Zelene in rekreacijske površine so opredeljene z utrjenimi sprehajalnimi potmi in prostori za počitek. Atrij ali zunanji prostori za stanovalce z demenco so neposredno vezani na skupne prostore oddelka. 23 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica POPIS PROSTOROV Ime prostora PRITLIČJE Varovani dnevna zdr. Kopalnica (varovani oddelek 1) Soba (varovani oddelek 1) Kopalnica (varovani oddelek 2) Soba (varovani oddelek 2) Administracija in računovodstvo Sejna soba/medioteka Tajništvo vodja čisto čisto Delovna terapija Dežurna sestra Fizioterapija Kapela Negovalna kopalnica Recepcija Skladišče umazano Umazano Vežica WC invalidi WC obiskovalci WC osebje Dnevni center komunikacije Dnevni center Dnevni center mirni del Dnevni center sanitarije Bife Pomoč na domu Hišnik Kotlarna Kuhinja S tehnika/skladišča Dvigalo Hall/jedilnica Jedro Komunikacije Skupaj 1. NADSTROPJE Kopalnica (negovalni oddelek 1) Soba (negovalni oddelek 1) Kopalnica (negovalni oddelek 2) Nega kop. Soba (negovalni oddelek 2) Kopalnica (negovalni oddelek 3) Soba (negovalni oddelek 3) Dnevna soba Nega dnevna Cisto Negovalna kopalnica Oddelčna sestra Ordinacija zdravnika Sestrski prostor Število prostorov Skupna površina m2 1 7 7 7 7 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 2 2 66 44,29 24,98 116,47 24,98 125,3 16,49 25,51 21,25 21,25 4,43 13,07 45,07 25,51 43 30,25 16,51 15,84 9,53 2,37 15,98 5,10 3,73 8,88 28,78 60,56 41,48 13,07 17,24 15,01 10,74 31,26 130,21 15,52 9,01 250,03 59,77 191,42 1.533,89 12 12 11 1 12 12 12 1 2 3 3 1 1 1 42,82 204,00 39,26 3,57 205,23 42,83 205,21 43 87,01 9,17 46,03 14,01 20,73 18,33 24 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Umazano WC inv. 2 WC oseb. S tehnika/skladišča Skladišče Dvigalo Jedro Komunikacije Skupaj 2. NADSTROPJE Kopalnica (bivalni oddelek 1) Soba (bivalni oddelek 1) Kopalnica (bivalni oddelek 2) Soba (bivalni oddelek 2) Dnevna soba Dnevna soba Pokriti del terase Garderoba ženska Sestrska soba Cisto Garderoba Negovalna kopalnica Spravilo medicinskih rekvizitov Umazano WC invalidi Cisto Umazano S tehnika/skladišča Skladišče Dvigalo Jedro Komunikacije SKUPAJ 2 2 3 1 2 2 2 3 101 9,52 10,20 11,54 15,52 13,01 9,01 59,77 386,69 1.496,46 12 12 12 12 1 1 1 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 1 2 2 2 72 42,82 205,30 42,83 205,22 43,00 42,97 33,16 15,49 16,50 6,79 15,49 30,53 14,01 4,42 10,20 2,38 2,38 27,52 6,50 9,01 59,77 260,90 1.097,19 SKUPAJ ZAPRTI IN OGREVANI PROSTORI ZIMSKI VRTOVI IN ZASTEKLJENI NEOGREVANI PROSTORI 239 4.127,54 3 107,21 ZUNANJA UREDITEV IN RAVNANJE Z VODAMI • CESTE IN TALNA UREDITEV Zgradba se priključuje na javno omrežje v križišču ulice Borisa Winterja in Rimske ceste. Funkcionalno je priključek slepa ulica ki se začne kot podaljšek – v smeri in profilu rimske ceste ter se zaključi pri uvozu na gospodarsko dvorišče doma – neposredno pred območjem arheološke zaščite ( rimska stavba) in nanj ne posega. Priključno cesto se izvede v enakem voznem profilu kot Rimsko cesto. V tem trenutku ni še jasno ali bo vozišče asfaltirano ali tlakovano, vsekakor pa mora spodnji ustroj zagotavljati nosilnost po SIST DIN 14090. Ta pogoj morajo izpolnjevati tudi vse druge površine, ki se nahajajo na dostopnih interventnih poteh. Ob priključni cesti se bo uredilo pravokotno parkiranje. - Meteorna kanalizacija Neonesnažene vode iz streh in neprevoznih površin se bodo stekle v javno meteorno kanalizacijo. Vode iz parkirišč in površin, kjer je prisotno potencialno onesnaženje (ekološki otok) se bodo pred izpustom v meteorno kanalizacijo prečiščevale. Predvideno je gravitacijsko priključevanje na jaške označene na listu 8.1 z M1 Predvidena količina odpadnih meteornih vod je 90l/s. - Fekalna kanalizacija Fekalne vode se bodo gravitacijsko priključevale na javno kanalizacijsko omrežje v točki F1. Predviden vršni pretok kanalizacije je 9.6 l/s. 25 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica ELEKTRIČNE INSTALACIJE - Elektroenergetsko napajanje Za napajanje bodočega doma ostarelih občanov se je potrebno zgraditi priključiti na TP v neposredni bližini. Merilno mesto se izvede v sklopu TP oz. v omarici na fasadi objekta. NN izvod iz TP se spelje do glavne razdelilne omare objekta, iz katere se napaja področne stikalne bloke. Zgradi se kabelsko kanalizacijo s cevmi fi110 mm. Zunanja razsvetljava dostopne poti in površin se izvede v sklopu interne domske razsvetljave. Predvidena končana moč je 200 kW. Pri konični porabi je že vštete poraba kombinirane (plin-elektrika) kuhinje, ki pa se bo lahko izvajala v kasnejši fazi. Po dejavnosti je za dom predviden gospodinjski odjem. Namen odjema je delovanje doma, režim rabe je 24 urni. Med večje porabnike ki presegajo 20kW sodita hladilni agregat in konvektomat. Predvideno leto priključitve je 2010. Načrt priključka se bo izdelal na podlagi pogojev oz. usklajevanj podanih v soglasju za priključitev. - Telefonski priključek Telefonski priključek se izvede s priključitvijo na obstoječ kabel in jašek ob glavni cesti. Od tu naprej se zgradi kabelsko kanalizacijo s cevmi Stigmaflex. Objekt doma bo imel na fasadi priključno omaro, iz katere se spelje dovod do notranje komunikacijske omare in naprej do priključnih doz telekomunikacij. Za sorodne objekte ustreza kapaciteta npr. 4x isdn oz. 2-3 oprični vlakni. Predvidena je izvedba po enega telefonskega, internetnega in televizijskega priključka na sobo. oz. še z drugimi porabniki c.a. 75 tovrstnih trojčkov. Na območju sta v sosednjih jaških prisotna dva ponudnika TK storitev. Zato je prikazana tudi samo ena trasa. Priključno mesto je T1 , priključek na zgradb pa je v točki T2. - Notranje električne instalacije Notranje električne instalacije poleg zgoraj navedenih in električnih instalacij za strojne instalacijesestavlja običajen sklop instalacij za stanovanjsko rabo. Dodatno pa bo dom opremljen še s požarnim javljanjem in sestrskim klicem. Na terasi bo dizel agregat, ki bo zagotavljal delovanje bistvenih omrežji za evakuacijo in požarno varovanje tudi ob izpadu elektrike. • STROJNE INSTALACIJE - Priključek na vodovod in poraba vode Predvideno je priključevanje na javni vodovod v podaljšku slepega kraka na parceli v točji V1 ter izvedba vodomernega jaška v točki V2. predvidena je dohraditev hidrantnega omrešja in sicer z vzankanjem in postavitvijo dveh novih zunanjih hidtantov. Predvidena poraba vode je: Vv = 18 m3/dan - dnevna poraba vode V°v = 3,7 l/s - vršni pretok - Vodovodna instalacija Objekt se bo priključil na zunanje javno vodovodno omrežje v zunanjem talnem vodomernem jašku na območju parcele. Predvidena bo izvedba tipskega zunanjega talnega vodomernega jaška z vgrajenim kombiniranim vodomerom ustrezne pretočne kapacitete skladno z zahtevami iz študije požarne varnosti. Predvidena bo tudi prirpava STv s pomočjo sončnih sprejemnikov. Zaradi razgibanosti in velikosti objekta bo predvidena vgradnja cirkulacijske obtočne črpalke tople sanitarne vode. Predvidena bo vgradnja WC sanitarnih školjk konzolnega tipa z zadnjim iztokom, opremljenih z sedalnimi deskami in podometnimi nizkomontažnimi izplakovalnimi kotlički za proženje z roko preko dvonivojske prožitvene tipke. Za vgradnjo konzolnih WC-jev bo predvidena vgradnja samostoječega vgradnega okvirja iz protikorozijsko zaščitenih jeklenih profilov. Predvidena bo vgradnja umivalnikov za prosto montažo na zid brez noge, vsi umivalniki bodo opremljeni z enoročnimi stoječimi mešalnimi baterijami s fiksnim izlivom. Skladno s projektno nalogo in arhitekturno rešitvijo bo predvidena tudi vgradnja invalidskih konzolnih WC-jev in umivalnikov v številu in na lokacijah kot bo to predvideno v arhitekturi. Predvideno bo da se na mestu tuša predvidi samo vgradnja talnega pretočnega sifona in stenske enoročne mešalne baterije za tuš brez izliva s priključkom za tuš ročnik na gibljivi cevi s stenskim vodilom za premikanje tuš ročnika (vgradna tuš kadička iz sanitarne keramike ni predvidena). Za kuhinjska korita v čajnih kuhinjah bo predvidena izvedba stenskih priključkov in dobava stoječe enoročne mešalne baterije za kuhinjsko korito z gibljivim izlivom. Po končani montaži se bo tlak na vseh iztočnih armaturah nastavil na cca 0,5 bar, da bo s tem preprečeno škropljenje vode v okolico. - Protipožarne instalacije (Notranje hidrantno omrežje) Notranje hidrantno omrežje v objektu bo projektirano skladno s študijo požarne varnosti. V primeru da bo iz podatkov lokalnega distributerja vode izhajalo da na lokaciji gradnje objekta tlak ali pretok v zunanjem vodovodnem omrežju ne zadošča za zagotavljanje požarne varnosti v najvišjih etažah bo v objektu predvidena namestitev tipske naprave za povišanje tlaka v internem vodovodnem/hidrantnem omrežju. - Ogrevanje Za potrebe ogrevanja v zimskem času in ogrevanja svežega vpihovanega zraka v zimskem času bo v pritličju objekta predvidena kotlarna na zemeljski plin z večimi kondenzacijskimi kotli. Predvideno bo delovanje kotlov v kaskadi v odvisnosti od zunanje temperature in potrebe po ogrevni energiji za centralno pripravo STV. Za • 26 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica • • potrebe pohlajevanja objekta v poletnem času in prehodnih obdobjih in pohlajevanja svežega vpihovaneg zraka bo na strehi objekta predvidena postavitev kompaktnega hladilnega agregata sistema zrak/voda s prigrajenim tipskim hidravličnim modulom (hladilni agregat mora biti zelo tihe izvedbe "extra low noise"). Za grelna telesa v skupnih sanitarnih in pomožnih prostorih bo predvidena vgradnja ploščatih jeklenih radiatorjev, za ogrevanje kopalnic v sobah varovancev bo predvidena vgradnja jeklenih lestvenih kopalniških radiatorjev. Za potrebe radiatorskega ogrevanja bo predviden dvocevni cevni razvod s samostojno črpalčno regulacijsko grupo. Za ogrevanje/pohlajevanje poslovnih in javnih prostorov doma naj se predvidi vgradnja parapetnih in stropnih ventilatorskih konvektorjev, za ogrevanje/pohlajevanje sob varovancev naj se predvidi uporaba stropnih ventilatorskih konvektorjev. Za potrebe konvektorskega ogrevanja/pohlajevanja naj se predvidi dvocevni sistem. Za potrebe predpriprave svežega vpihovanega zraka v zimskem in letnem obdobju bo predviden ločen cevni razvod za potrebe ogrevanja in pohlajevanja. - Prezračevanje V objektu bo predvideno splošno prezračevanje skupnih sanitarnih in pomožnih prostorov s prisilnim odvodom ter ločenimi odvodnimi kanalskimi razvodi iz pocinkane pločevine. Predvideno bo prisilno prezračevanje kopalnic nastanitvenega dela z minimalnim stalnim ali na uro programiranim odvodom zraka iz kopalnic preko prezračevalnih vertikal iz pocinkane pločevine in skupnih odvodnih strešnih ventilatorjev. Za notranje prostore, prostore kjer se zadržuje večje število ljudi bo predvideno prisilno prezračevanje. Klimatiziran zrak se bo v stalnih minimalnih količinah dovajal tudi v hodnike traktov in dnevne sobe oddelkov s tem se bo ustvarjal v zgradbi nadpritisk, ki bo iztiskal odpadni zrak tudi iz prostorv, ki nimajo prisilnega prezračevanja. Pri prehodu kanalov iz enega v drug požarni sektor bo predvidena vgradnja požarnih loput v skladu z zahtevami iz študije požarne varnosti. - Plinska instalacija Za energent je v objektu predvidena uporaba zemeljskega plina. S projektom je priključitev objekta na zunanje plinovodno omrežje predvidena na "Z" strani objekta kjer je že puščen slepi plindki vod. Načrt priključevanja se bo izdelal v skladu s soglasjem za priključitev in pogoji, ki bodo zapisani v tem dokumentu. V objektu se bo plin uporabljal v plinski kotlarni v pritličju "V" dela objekta. Pred priključitvijo posameznega uporabnika na plinsko instalacijo bo predvidena vgradnja termičnega varovala. Poraba plina: Q° = 450 kW - predvidena priključna moč (ogrevanje + klimatizacija + kuhinja) V°p = 40 mN3/h - poraba plina POŽARNA ZAŠITA Koncept požarne varnosti bo izveden v skladu z 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS št. 31/04, 10/05 in 83/05), ki določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti, katere cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Kot osnova za določitev požarne zaščite objekta se bodo uporabili tuji predpisi: - VdS 2226 - Krankenhäuser, Pflegeheime und ähnliche Einrichtungen zur Unterbringung oder Behandlung von Personen - ArbStättV - Arbeitsstätten Verordnung - MBO - Musterbauordnung ARGE Bau ZAŠČITA PRED HRUPOM IN AKUSTIČNI ELABORAT Na podlagi meritev in projekcij razvoja prometa se bo z elboratom določilo ukrepe aktivne in pasivne zaščite stavbe. 27 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 6 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV 6.1 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO STALNIH CENAH Osnova za prikaz vrednosti investicije v stalnih cenah je ocena stroškov projektanta podana meseca junija 2009. 6-1: Vrednost investicije po stalnih cenah – vrednosti v EUR Leto 2010 Vrednost brez DDV DDV-20% 2011 Vrednost brez DDV Skupaj DDV -20% Skupaj 2010 +2011 Skupaj vrednost brez DDV DDV -20 % Skupaj 1. Vrsta del Gradbena in obrtniška dela 2. Oprema 0,00 0,00 0,00 625.000,00 125.000,00 750.000,00 3. Zunanja ureditev 0,00 0,00 0,00 58.333,33 11.666,67 70.000,00 58.333,33 11.666,67 70.000,00 4. Gradben nadzor 58.333,33 11.666,67 70.000,00 83.333,33 16.666,67 100.000,00 141.666,67 28.333,33 170.000,00 1.891.666,67 378.333,33 2.270.000,00 2.433.333,33 Skupaj 1.833.333,33 366.666,67 2.200.000,00 1.666.666,67 333.333,33 2.000.000,00 3.500.000,00 700.000,00 4.200.000,00 625.000,00 125.000,00 750.000,00 486.666,67 2.920.000,00 4.325.000,00 865.000,00 5.190.000,00 Vrednost investicije v stalnih cenah z vključenim 20 % DDV znaša 5.190.000,00 EUR ter 4.325.000,00 EUR brez DDV. Tabela 6-2: Upravičeni stroški investicije v stalnih cenah – vrednosti v EUR Leto 2010 2011 Vrsta del Vrednost brez DDV Gradbena in obrtniška dela 1.833.333,33 366.666,67 2.200.000,00 DDV-20% Vrednost brez DDV Skupaj DDV-20% 1.666.666,67 Skupaj 2010+2011 Skupaj Vrednost brez DDV DDV-20% Skupaj 333.333,33 2.000.000,00 3.500.000,00 700.000,00 4.200.000,00 Zunanja ureditev 0,00 0,00 0,00 58.333,33 11.666,67 70.000,00 58.333,33 11.666,67 70.000,00 Gradben nadzor 58.333,34 11.666,66 70.000,00 83.333,33 16.666,67 100.000,00 141.666,67 28.333,33 170.000,00 1.891.666,67 378.333,33 2.270.000,00 1.808.333,33 Skupaj 361.666,67 2.170.000,00 3.700.000,00 740.000,00 4.440.000,00 Upravičeni stroški po stalnih cenah znašajo 4.440.000,00 EUR in sicer v letu 2010 znašajo 2.270.000,00 EUR ter v letu 2011 2.170.000,00 EUR. Tabela 6-3: Neupravičeni stroški investicije v stalnih cenah – vrednosti v EUR Leto Vrsta del 2010 Vrednost brez DDV DDV-20% 2011 Skupaj Vrednost brez DDV DDV–20 % Skupaj 2010+2011 Skupaj Vrednost brez DDV DDV–20 % Skupaj Oprema 0,00 0,00 0,00 625.000,00 125.000,00 750.000,00 625.000,00 125.000,00 750.000,00 Skupaj 0,00 0,00 0,00 625.000,00 125.000,00 750.000,00 625.000,00 125.000,00 750.000,00 Neupravičene stroške predstavlja oprema v vrednosti 750.000,00 EUR z DDV. Vrednost opreme bo v celoti krilo MDDSZ. 28 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 6.2 OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV PO TEKOČIH CENAH Za izračun tekočih cen smo uporabili podatek o dinamiki izvedbe del. Vrednost investicije po tekočih cenah smo dobili s povečanjem stalnih cen za ocenjeno inflacijo (povprečje leta) v letu 2009, v letu 2010 ter v letu 2011. (Vir: Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2009, UMAR) Osnova za izračun tekočih cen so stalne cene podane meseca junija 2009 ter napovedane stopnje povprečne inflacije za leto 2009, 2010 ter 2011 in sicer: Leto 2009 2010 2011 Inflacijska stopnja % 0,4 1,6 2,6 Komulativa % 2,00640 4,65857 Tabela 6-4: Vrednost investicije v tekočih cenah - vrednosti v EUR Leto 2010 2011 Vrsta del Vrednost brez DDV Vrednost brez DDV Gradbena in obrtniška dela 1.870.117,33 374.023,47 2.244.140,80 1.744.309,44 DDV -20 % Skupaj Skupaj 2010+2011 DDV -20 % Vrednost brez DDV Skupaj DDV-20 % Skupaj 348.861,89 2.093.171,33 3.614.426,77 722.885,36 4.337.312,13 Oprema 0,00 0,00 0,00 654.116,04 130.823,21 784.939,25 Zunanja ureditev 0,00 0,00 0,00 61.050,83 12.210,17 73.261,00 61.050,83 12.210,17 73.261,00 Gradben nadzor 59.503,73 11.900,75 71.404,48 87.215,47 17.443,09 104.658,56 146.719,20 29.343,84 176.063,04 Skupaj 1.929.621,06 385.924,22 2.315.545,28 2.546.691,78 654.116,04 130.823,21 784.939,25 509.338,36 3.056.030,14 4.476.312,84 895.262,58 5.371.575,42 Vrednost investicije v tekočih cenah znaša 5.371.575,42 EUR z vključenim 20 % DDV. Investicija se bo izvajala v dvoletnem obdobju. V letu 2010 se bodo izvajala dela v vrednosti 2.315.545,28 EUR ter v letu 2011 za 3.056.030,14 EUR. Tabela 6-5: Vrednost upravičenih stroškov investicije v tekočih cenah – vrednosti v EUR Leto 2010 Vrsta del Vrednost brez DDV Gradbena in obrtniška dela 1.870.117,33 DDV-20% 2011 Vrednost brez DDV Skupaj Skupaj 2010+2011 DDV-20% 374.023,47 2.244.140,80 1.744.309,44 Vrednost brez DDV Skupaj DDV -20 % Skupaj 348.861,89 2.093.171,33 3.614.426,77 722.885,36 4.337.312,13 Zunanja ureditev 0,00 0,00 0,00 61.050,83 12.210,17 73.261,00 61.050,83 12.210,17 73.261,00 Gradben nadzor 59.503,73 11.900,75 71.404,48 87.215,47 17.443,09 104.658,56 146.719,20 29.343,84 176.063,04 Skupaj 1.929.621,06 385.924,22 2.315.545,28 1.892.575,74 378.515,15 2.271.090,89 3.822.196,80 764.439,37 4.586.636,17 Skupna vrednost upravičenih stroškov investicije, v tekočih cenah, znaša 4.586.636,17 EUR. Tabela 6-5: Vrednost neupravičenih stroškov investicije v tekočih cenah – vrednosti v EUR Leto Vrsta del Oprema Skupaj 2010 Vrednost brez DDV DDV-20 % 2011 Skupaj Vrednost brez DDV DDV-20% Skupaj 2010+2011 Skupaj Vrednost brez DDV DDV-20% Skupaj 0,00 0,00 0,00 654.116,04 130.823,21 784.939,25 654.116,04 130.823,21 784.939,25 0,00 0,00 0,00 654.116,04 130.823,21 784.939,25 654.116,04 130.823,21 784.939,25 V skladu z razpisnimi pogoji oprema ni upravičena do sofinanciranja s sredstvi ESRR. Opremo bo v celoti, v višini 784.939,25, financiralo MDDSZ. 29 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 7 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN INVESTICIJE 7.1 STROKOVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO DIIP Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je skladna z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06). Strokovne podlage za izdelavo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta so: - Projektna dokumentacija Idejna zasnova (IDZ), STOLP d.o.o., 2009 - Popis del s predračunom, junij 2009 7.2 OPIS LOKACIJE Investicija se bo izvajala na območju občine Slovenska Bistrica, v podravski regiji (v celoti se izvaja na ozemlju Republike Slovenije). Dom starejših Slovenska Bistrica se bo nahajal na obrobju mesta Slovenska Bistrica, neposredno med starim mestnim jedrom in živahnim območjem s trgovskimi centri v stanovanjsko obrtni coni Bistrica. Investicija se bo izvajala v k.o.: 753 – Slovenska Bistrica na parcelni št.: - 1660/107 – gradnja zgradbe, ki se postavi v skrajni S vogal parcele, - 1660/132 – gradnja priključne ceste. Lokacija nudi možnosti številnih sprehodov in je lahko dostopna. V bližini je trgovski center, lekarna ter avtobusno postajališče. Parcele predvidene za gradnjo doma ležijo v okviru meja Zazidalnega načrta za stanovanjsko obrtno zazidavo »Bistrica«. Dejavnost doma je kompatibilna z osnovno in podrobnejšo namensko rabo zemljišča. Skozi območje poteka trasa visokonapetostnega daljnovoda (vkopanega) ter zavarovan arheološki rezervat z nekdanjo rimsko cesto. Na območje se posega z gradnjo komunalne infrastrukture in talne ureditve, zgradba doma je odmaknjena od meje rezervata trase rimske ceste in sicer tako, da tudi njeno temeljenje ne bo posegalo v rezervat trase. Na območju trase se nahaja objekt ekološkega otoka, ki bo izveden kot lopa. Ožje vplivno območje najdišča – rimska stavba EŠD 10660 delno sega na zemljiški parceli vendar na območju samem niso predvidene nikakršne gradnje in niti ne komunalne ureditve z izjemo ureditve zelenice. Slika 7-1: Pozicija doma starejših Slovenska Bistrica 30 7.3 OBSEG IN SPECIFIKACIJA INVESTICIJSKIH STROŠKOV S ČASOVNIM NAČRTOM IZVEDBE Tabela 7-1: Terminski plan priprave in izvedbe investicije Leto Vrsta del jan Izdelava projektne dokumentacije: - IDZ - IDP - PGD - PIZ - PID Izdelava investicijske dokumentacije: - DIIP - PIZ - IP Javni razpis za izbiro in izbira izvajalca del Izvajanje del Tehnični pregled in prevzem objekta Obratovanje 2009 feb mar apr maj jun jul 2010 avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg 2011 sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov 7.4 VARSTVO OKOLJA 1. Pričakovani vplivi na okolje v času gradnje: Gradnja glede na teren in predvidene gabarite ni posebno zahtevna. Gradnja se bo vršila v povezanih fazah. V prvi fazi se bo odstranila plast humusa ter izvedlo predhodna sondiranja terena. V primeru, da ne bo odkritih pomembnih arheoloških najdb se bo pričelo z gradnjo infrastruktur. Objekt se bodo gradili v logičnem sosledju, tako da ne bo prekomerno moteno delo v sosednjih objektih. Pred izkopom tras posamične infrastrukture, in odstranjevanjem nenosilnih zemljin, bo v zvezi z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na terenu obveščen Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor, po postopkih in pogojih iz soglasja k gradnji. 28 • Vpliv na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih nepremičnin: Gradnja se bo izvajala na podlagi geotehničnega poročila, ob upoštevanju katerega ni pričakovati posebnih vplivov. • Vpliv na varnost pred požarom sosednjih nepremičnin: Poseg ne bo vplival na režim obstoječih požarnih intervencijskih poti na območju. Izvajalec gradnje mora dela izvajati v skladu z varnostnim načrtom. Odlagališča in skladišča gradbenega materiala morajo biti ločena in urejena v skladu s predpisi na način, da je požarna ogroženost čim manjša. Nevarni material se mora ob koncu delovnega dne odpeljati z gradbišča. Goriva in maziva za potrebe gradbene mehanizacije in ročnega mehaniziranega orodja se dostavlja sprotno, tako da ni večjih zalog teh snovi na gradbišču. Gorivo za ročna orodja se hrani v ustreznih atestiranih posodah v količinah do 10 l. V primeru, da bi se pojavila potreba po skladiščenju nevarnih snovi na gradbišču, je potrebno zagotoviti ustrezno skladišče za nevarne snovi, to pa mora izpolnjevati vsaj pogoje predpisane v varnostnih listih. Prevozi gradbenih materialov se lahko izvajajo s tovornimi vozili, ki se morajo uporabljati strogo namensko. Vozila morajo biti tehnično brezhibna (veljavno prometno dovoljenje, oziroma potrdilo o opravljenem pregledu s strani pooblaščene organizacije). Gradbišče se za potrebe del na gradbišču opremi z gasilnimi aparati na prah S9, ki se nahaja v pisarniškem prostoru, stroji in vozila pa imajo svoje. • Vpliv na higiensko in zdravstveno zaščito in varstvo okolice: V času gradnje je pričakovati predvsem povečane emisije prahu, ki bodo posledica nasipanja in transporta, zemeljskih izkopov in razsutih gradbenih materialov, prometa s težkimi tovornimi vozili in povečane emisije izpušnih plinov kot posledica povečanega motornega prometa, predvsem prometa težkih tovornih vozil pri cestnem transportu gradbenih materialov in delovanja gradbenih strojev na gradbišču. Ocenjujemo, da bodo v času gradnje povečane emisijske koncentracije prahu večje kot običajno, vendar ob ustrezni opremljenosti gradbišča dopustne vrednosti ne bodo presežene. Vse prometnice za dovoz na gradbišče pa so asfaltirane. Emisije prahu so najizrazitejše v suhem in vetrovnem vremenu. Emisije prahu, ki bodo nastale zaradi gradbenih del ter zaradi prometa z gradbenimi stroji in tovornimi vozili se bodo lahko z vetrom disperzno širile v okolico gradbišča, zato je potrebno prašenje zmanjšati na čim manjšo mero, z vlaženjem. Posebno zaščito je potrebno zagotoviti na robnih območjih ter sprotno skrbeti, da se onesnažena okolica čisti. Občasno povečane emisije izpušnih plinov bodo posledica transporta materialov ter delovanja gradbenih strojev na gradbišču. Emisije bodo najbolj prizadele poslovne in stanovanjske objekte ob transportni poti in ne neposredno v bližini gradbišča. Te emisije je potrebno zmanjšati na najmanjšo možno mero s tem, da stroji, naprave in vozila obratujejo le takrat, ko je to potrebno in se jih ne pušča obratovati v prostem teku brez razloga ter da se jih locira v največji oddaljenosti od sosednjih objektov. Odstranjeno plast humusa gradbeni material je potrebno začasno deponirati v neposredni bližini. Odpadno embalažo in morebitne odpadke pri gradnji pa odstraniti na deponijo odpadnega gradbenega materiala v občini oziroma po klasifikaciji odpadka. Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča. Dela se morajo izvajati na način, da se zagotovi varnost pred izlitjem nevarnih snovi iz delovnih strojev. • Vpliv na varnost pri uporabi sosednjih nepremičnin: Izvajalec mora dela izvajati v skladu z varnostnim načrtom. Pred gradnjo je potrebno zakoličiti vse obstoječe komunalne naprave in jih po potrebi zaščiti ali morebiti prestaviti pred pričetkom izvedbe novih tras. Vsi izkopi morajo biti ograjeni in vidno označeni. • Vpliv na zaščito pred hrupom sosednjih nepremičnin: Načrtovani poseg bo povzročal povečane emisije hrupa zaradi delovanja gradbene mehanizacije in pomožnih naprav. Delovanje gradbene mehanizacije in pomožnih naprav na gradbišču bo predstavljalo največji vir hrupa. Vsi gradbeni stroji in ostale delovne naprave morajo biti tehnično brezhibne in izdelane v skladu z normami o kakovosti za emisije hrupa gradbenih strojev. Pri zavarovanju gradbišča proti okolici mora izbrani izvajalec upoštevati zahtevo o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa skladno s predpisi za II. stopnjo varstva pred hrupom: 55 dB (dnevni čas). V času gradbenih del se pojavljajo pretežno občasni viri hrupa. Tako lahko v glavnem evidentiramo kot glasnejše vire hrupa: rovokopač z nastavkom udarnega hidravličnega kladiva, bager za nakladanje ruševin, kamioni za odvoz ruševin na deponijo, razna ročna orodja. Večinoma so dejavnosti kratkotrajnega značaja in lahko trajajo od nekaj sekund do nekaj minut. Redkeje je lahko DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica trajanje posameznih glasnejših faz do pol ure. Večina naštetih del se opravlja zaporedoma, zaradi varnega poteka izkopov in določenega redosleda del pa tudi delno ročno. Tako lahko pričakujemo le izjemne situacije sočasnosti glasnejših opravil. Najbližji objekt je poslovna stavba, ki pa je od zgradbe doma oddaljena nad 70 m. Ob zgoraj navedenih pogojih se lahko predpostavi, da ne bo prekoračena mejna dnevna raven hrupa. Vpliv hrupa bo na znotraj meja gradbišča. 2. Pričakovani vplivi v času uporabe zgradbe z opisom in oceno pričakovanih vplivov nameravane gradnje na okolico: Negativnih vplivov zaradi uporabe zgradbe ne bo. • • • • • • Vpliv na mehansko odpornost in stabilnost sosednjih nepremičnin: Objekt v zvezi z vplivi na mehansko odpornost in stabilnost okolice ne bo predstavljal nevarnosti za sosednje nepremičnine. Vpliva ni. Vpliv na varnost pred požarom sosednjih nepremičnin: Zgradba zaradi dopolnitev zunanjega hidrantnega omrežja in stalnega dežurstva izboljšala požarno varnost območja. Vpliv na higiensko in zdravstveno zaščito in varstvo okolice: Objekt ne bo predstavljal dodatnih negativnih vplivov na okolico. Komunalne odpadne vode bodo v skladu s predpisi prečiščevale in speljale v kanalizacijska omrežja. Vpliva v zvezi z higiensko in zdravstveno zaščito in varstvo okolice ni. Vpliv na varčevanje z energijo in ohranjanje toplote v sosednjih nepremičninah: Gradnja ne poslabšuje bivalnih pogojev in pogoje rabe zunanjih površin na sosednjih parcelah. Uporaba objekta ne bo vplivala na rabo sosednjih nepremičnin. Vpliv na varnost pri uporabi sosednjih nepremičnin: Uporaba objekta ne bo vplivala na rabo sosednjih nepremičnin. Vpliva v zvezi z varnostjo pri uporabi ni. Vpliv na zaščito pred hrupom sosednjih nepremičnin: Uporaba objekta ne bo povzročala hrupa, ki bi bil večji od maksimalno dopustnega hrupa, predpisanega za območje. Vplivov v zvezi z zaščito pred hrupom na okolico ne bo. Ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje: • Gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila: Gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila, ki bodo v času gradnje dovažala gradbeni material, morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal ali vode zaradi izlitja goriva ali olja. Predvideti je treba možnost razlitja naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi na gradbišču in s tem povezane preventivne in varnostne ukrepe, ker bi imelo vsako razlitje nevarnih snovi lahko dolgotrajne posledice. Pripraviti je treba načrt za takojšen poseg in ustrezno opremo, da se prepreči kontaminacija tal ali vode. Tak poseg vključuje tudi odstranitev kontaminiranega sloja tal in odvoz na ustrezno deponijo. Redno vzdrževanje (menjava olja …) gradbenih strojev in tovornih vozil mora potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih mehaničnih delavnicah. • Zrak: Investitor oziroma upravljavec tovornih vozil mora upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil; tem zahtevam lahko zadostijo predvsem z dobrim vzdrževanjem tovornih vozil, o kateri mora voditi ustrezno dokumentacijo. Transport v času gradnje ob sušnem in vetrovnem vremenu, ko so emisije prahu s cest in prašenje s transportnih vozil največje se mora izvajati s pokritimi ceradami, oz. z vlaženjem razsutega tovora. Obvezno je vlaženje nezaščitenih površin zaradi preprečevanja raznašanja materiala z območja gradbišča. V času gradnje bo potrebno redno čistiti in po potrebi tudi vlažiti transportne poti, tako da bo zmanjšano prašenje. Gradbena mehanizacija lahko obratuje le toliko časa kot je to nujno potrebno in ne sme biti prižgana v t. i. prostem teku. • Hrup: Vsi gradbeni stroji in ostale delovne naprave morajo biti tehnično brezhibne in izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa gradbenih strojev. Upoštevati je treba časovne omejitve gradbenih in transportnih del (delo v dnevnem času med 7. in 19. uro, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih del). • Odpadki: Zagotovljeno mora biti ustrezno zbiranje in odstranjevanje odpadkov, tako nenevarnih, kot tudi nevarnih, z območja gradbišča. Možne nevarne odpadke je treba do končne dispozicije ustrezno skladiščiti na za to posebno varnostno opremljenem in določenem mestu in jih predajati pooblaščenim zbiralcem odpadkov; Preprečen mora biti dostop nepooblaščenim na gradbišče in s tem onemogočeno nepooblaščeno odlaganje odpadkov. Ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih, je določeno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/04 – ZVO-1, 50/04, 34/08) in s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 41/04 – ZVO-1, 13/03, 34/08). Odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih, se morajo hraniti ali začasno skladiščiti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki. Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov z območja gradbišča, pri čemer morajo biti gradbeni odpadki oddani zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarni odpadki pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. 29 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Pri načrtovanju in izvedbi investicije bodo upoštevana naslednja izhodišča: učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin), okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov), trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza), zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen za posege, kjer je to potrebno). 7.5 KADROVSKO – ORGANIZACIJSKA SHEMA Glede na predvideno število mest (124) in strukturo oskrbovancev doma, obseg in strukturo zdravstvenih storitev, ob upoštevanju standardov in normativov socialnovarstvenih storitev ter normativov za zdravstveno dejavnost, se za nemoteno izvajanje dejavnosti doma starejših občanov Slovenska Bistrica predvideva naslednja kadrovska struktura: Posebne oblike varstva Varstvo Tehnična oskrba Organiziranje prehrane Bivanje A. SOCIALNOVARSTVENA DEJAVNOST NALOGE Delovno mesto I. OSNOVNA OSKRBA 1. informator-receptor/2 na enoto 2. čistilka*/1 na 600 m 3. perica 4. likarica 5. šivilja Skupaj 1. servirka 2. kuharski pomočnik 3. kuhar 4. ekonom Skupaj 1. vzdrževalec 2. kurjač 3. upravlj.parnih naprav Skupaj Prevoz 1. voznik * SKUPAJ I. II. SOCIALNA OSKRBA 1. strežnica 2. gospodinja** 3. varuhinja** Skupaj 1. delovni inštruktor ** 2. specialni pedagog * 3. socialni delavec 4. psiholog * Skupaj SKUPAJ II. *** SKUPAJ I+II III. POSLOVODENJE 1. administrativne naloge 2. finančno-računovodske naloge 3. poslovodne naloge – direktor SKUPAJ III Skupaj I+II+III Število delovnih mest po normativu 2,00 5,17 1,06 1,06 0,52 9,81 1,48 3,44 2,25 0,52 7,69 1,03 0,34 1,38 0,52 19,39 5,94 5,94 0,69 0,69 6,63 26,02 1,62 1,62 1,00 4,24 30,26 30 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica B. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NALOGE Delovno mesto Število delovnih mest po normativu I. ZDRAVSTVENA NEGA 1. zdravstveni tehnik 2. medicinska sestra SKUPAJ I. 9,32 2,96 12,28 II.FIZIČNA POMOČ IN OSKRBA 1. negovalka – bolničar 2. Strežnice SKUPAJ II. 13,44 0,76 14,20 III. REHABILITACIJA 1. fizioterapevt 2. delovni terapevt SKUPAJ III. 0,67 0,93 1,60 Skupaj I. + II.+ III. 28,08 SKUPAJ A+B 58,34 Povprečna postelja na delavca 2,13 Povprečna postelja na delavca v socialnovarstveni dejavnosti 4,10 Povprečna postelja na delavca v zdravstveni dejavnosti 4,42 V skladu s kadrovskimi normativi bo v domu zaposlenih 58,34 delavcev, od tega 30,26 na oskrbi in 28,08 na zdravstveni negi. Obstoječi dom v Poljčanah trenutno zaposluje 133 delavcev. Zaradi zmanjšanja števila oskrbovancev v obstoječem domu na 245 se bo število delavcev v skladu z normativi zmanjšalo na 112 delavcev. Tako se bo presežek 21 delavcev v obstoječem domu zaposlil v enoti doma v Slovenski Bistrici. Dodatno bo potrebno zaposliti še skupno 37,37 delavcev. Za nemoteno izvedbo projekta bodo skrbeli: Ime in priimek Institucija Irena Majcen Občina Slovenska Bistrica Irena Jereb Občina Slovenska Bistrica Branko Žnidar Iva Soršak Mateja Brumec Mikec Romana Kac Izobrazba Univerzitetna diplomirana inženirka agronomije Strokovno področje dela Odgovorna oseba županja Vodenje projektov s področja družbenih dejavnosti Univerzitetni Organizacija, vodenje diplomirani ekonomist projektov, koordiniranje Diplomirana upravna organizatorka Občina Slovenska Bistrica Dom dr. Jožeta Dipl. soc.delavka Direktorica zavoda Potrča Razvojno Univerzitetna Priprava investicijske informacijski center diplomirana dokumentacije Slovenska Bistrica ekonomistka Občina Slovenska Univerzitetna Pravno svetovanje Bistrica diplomirana pravnica Delovne izkušnje (leta) 28 17 12 24 6 9 31 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 7.6 VIRI FINANCIRANJA Investicija se bo financirala z lastnimi sredstvi Občine Slovenska Bistrica ter s sredstvi ESRR in sredstvi MDDSZ. Občina Slovenska Bistrica se bo v poletnem času prijavila na javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, ki ga objavlja Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ciljni plan financiranja: maksimalen možen delež upravičenih stroški projekta – nepovratna sredstva ostali del upravičenih stroškov - občina neupravičeni stroški oprema - MDDSZ Tabela 7-1: Izračun finančne vrzeli (rezultat analize stroškov in koristi) – (v EUR) Diskontirane vrednosti Skupni investicijski stroški Od tega upravičeni stroški (EC)* Diskontirani inv. stroški (DIC) Diskontirani neto prihodki (DNR) 1 Upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 2 Finančna vrzel (R=EE/DIC): 3 Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 4 Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 5 Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa): * Upravičene stroške prikazujemo v tekočih cenah Nediskontirane vrednosti 5.190.000 4.586.636,17 4.671.936 637.905 DNR>0 4.034.031,42 86,35 3.960.378 85 3.366.321,34 EUR % EUR % EUR 32 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Tabela 7-2: Preglednica virov financiranja projekta – tekoče cene (v EUR) Leto Viri financiranja ESRR Občina Slov. Bistrica Upravičeni stroški 1.699.473,60 2010 Neupravičeni stroški Skupaj Delež % Upravičeni stroški 0,00 1.699.473,60 73,39 1.666.846,70 2011 Neupravičeni stroški Skupaj Delež % Upravičeni stroški 0,00 1.666.846,70 54,54 3.366.320,30 616.071,68 0,00 616.071,68 26,61 604.244,19 0,00 604.244,19 19,77 1.220.315,87 MDDSZ 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 784.939,25 784.939,25 25,69 Skupaj 2.315.545,28 0,00 2.315.545,28 100,00 2.271.090,89 Skupaj Neupravičeni stroški Skupaj Delež % 0,00 3.366.320,30 62,67 22,72 0,00 1.220.315,87 0,00 784.939,25 784.939,25 14,61 784.939,25 3.056.030,14 100,00 4.586.636,17 784.939,25 5.371.575,42 100,00 Predvideva se sofinanciranje projekta z nepovratnimi sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, v skupni višini 3.366.320,30 EUR, kar znaša 62,67 % upravičenih stroškov investicije. Preostali del investicije v višini 1.220.315,87 EUR bo krila Občina Slovenska Bistrica s proračunskimi sredstvi ter MDDSZ v višini 784.939,25 EUR. Financiranje investicije se bo pričelo v letu 2010 in zaključilo v letu 2011. Nakup opreme za potrebe doma ni upravičen strošek investicije in ga v celoti financira MDDSZ. 33 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 7.7 PRIČAKOVANA STOPNJA IZRABE ZMOGLJIVOSTI OZIROMA EKONOMSKA UPRAVIČENOST PROJEKTA V začetku leta 2012 se glede na povpraševanje pričakuje polna zasedenost doma, s kapacitetami za 124 oskrbovancev ter polna zasedenost dnevnega centra s 15 oskrbovanci. Glede na prikazane družbene koristi in ekonomske izračune investicije je investicija ekonomsko upravičena. 34 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 8 FINANČNA IN EKONOMSKA ANALIZA 8.1 FINANČNA ANALIZA 8.1.1 OSNOVNE PREDPOSTAVKE FINANČNE ANALIZE Predpostavke za izdelavo finančne analize so: • • • • • • • referenčno časovno obdobje investicije je 15 let, finančna diskontna stopnja je 7 %, prvo leto rednega obratovanja je 2011 (natančneje november 2011), lastnica infrastrukture je Občina Slovenska Bistrica, stroške investicije prikazujemo v stalnih cenah, dejanska ekonomska življenjska doba investicije presega zadevno referenčno časovno obdobje, zato prikazujemo tudi preostalo vrednost (ocenjena tržna vrednost po zaključku referenčnega obdobja – 40 % vrednosti investicije), osnova za izračun prihodkov in stroškov obratovanja investicije so realizirani prihodki in stroški obstoječega doma v letu 2008, preračunani na oskrbovanca 8.1.2 IZRAČUN PRIHODKOV Osnova za izračun prihodkov so realizirani prihodki v obstoječem domu v Poljčanah v letu 2008, preračunani na oskrbovanca. Planirane vrednosti oskrbe na oskrbovanca smo povišali za 10 %, zaradi višjih stroškov delovanja novega doma. Cena dnevnega varstva predstavlja 70 % vrednosti cene oskrbe. Pri načrtovanju prihodkov iz naslova oskrbe je v prvih petih letih predvidena cena osnovne oskrbe v višini 16,83 EUR, kar je za 10% več, kot znaša trenutna cena osnovne oskrbe v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, od leta 2016 pa se cena poviša še za dodatnih 5% in znaša 17,60 EUR. Cena socialnovarstvenih storitev se sicer v skladu z veljavno zakonodajo spremeni najmanj enkrat letno. Ocena prihodkov na letni ravni: I. V obdobju prvih petih let: 1. Skupaj prihodki 1.521.666 EUR A. Prihodki za izvajanje javne službe: 1.477.346 EUR - dejavnost zdravstvenega varstva 600.523 EUR (40,65 %) - sredstva iz skladov zdravstvenega zavarovanja - osnovna in socialna oskrba 832.068 EUR (56,32 %) - sredstva za oskrbnine (pokojnine, sredstva svojcev, občina) - dnevno varstvo: 44.755 EUR (3,03 %) sredstva za varstvo (pokojnine, sredstva svojcev, občina) B. Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 44.320 EUR V letu 2011 (november in december) se planirajo skupni prihodki v višini 253.610 EUR. V nadaljnjih štirih letih pa 1.521.666 EUR na leto. II. V obdobju po letu 2015: 1. Skupaj prihodki 1.569.359 EUR A. Prihodki za izvajanje javne službe: 1.523.650 EUR - dejavnost zdravstvenega varstva 619.076 EUR (40,63 %) - sredstva iz skladov socialnega zavarovanja - osnovna in socialna oskrba 857.774 EUR ( 56,30%) - sredstva za oskrbnine (pokojnine, sredstva svojcev, občina) - dnevno varstvo: 46.800 EUR(3,07 %) sredstva za varstvo (pokojnine, sredstva svojcev, občina) B. Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 45.709 EUR. 35 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Tabela 13-1: Projekcija prihodkov v EUR Leto Oskrba Zdravstvena nega Dnevno varstvo Prodaja blaga in storitev Skupaj 2011 138.678 100.087 7.459 7.386 253.610 2012 832.068 600.523 44.755 44.320 1.521.666 2013 832.068 600.523 44.755 44.320 1.521.666 2014 832.068 600.523 44.755 44.320 1.521.666 2015 832.068 600.523 44.755 44.320 1.521.666 2016 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2017 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2018 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2019 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2020 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2021 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2022 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2023 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 2024 857.774 619.076 46.800 45.709 1.569.359 11.186.916 8.073.863 607.679 596.047 20.464.505 Skupaj 8.1.3 IZRAČUN STROŠKOV Ocena stroškov na letni ravni: I. V obdobju prvih petih let: Skupaj stroški: 1.521.666 EUR A. Stroški za izvajanje javne službe: 1.450.909 EUR - Zaposleni: 940.479 EUR - Izdatki za blago in storitve: 510.430 EUR B. Izdatki za prodajo blaga in storitev na trgu: 70.757 EUR - Zaposleni: 12.418 EUR - Izdatki za blago in storitve: 58.339 EUR II. V obdobju po letu 2015: Skupaj stroški: 1.569.359 EUR A. Stroški za izvajanje javne službe: 1.496.402 EUR - Zaposleni: 969.956 EUR - Izdatki za blago in storitve: 526.446 EUR B. Izdatki za prodajo blaga in storitev na trgu: 72.957 EUR - Zaposleni: 12.804 EUR - Izdatki za blago in storitve: 60.153 EUR 36 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 13-2: Projekcija stroškov – vrednosti v EUR Leto Izvajanje javne službe Prodaja blaga in storitev na trgu Skupaj 2011 241.817 11.793 253.610 2012 1.450.909 70.757 1.521.666 2013 1.450.909 70.757 1.521.666 2014 1.450.909 70.757 1.521.666 2015 1.450.909 70.757 1.521.666 2016 1.496.384 72.975 1.569.359 2017 1.496.384 72.975 1.569.359 2018 1.496.384 72.975 1.569.359 2019 1.496.384 72.975 1.569.359 2020 1.496.384 72.975 1.569.359 2021 1.496.384 72.975 1.569.359 2022 1.496.384 72.975 1.569.359 2023 1.496.384 72.975 1.569.359 2024 1.496.384 72.975 1.569.359 Skupaj 19.512.909 951.596 20.464.505 37 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 8.1.4 DENARNI TOK PROJEKTA Finančna analiza podaja izračune kazalnikov finančnih dosežkov investicije. Tabela 13-3 prikazuje denarni tok investicije, t.j. dejanski znesek denarnih sredstev, ki se izplača na podlagi investicije in ki ga investicija prejme, v referenčnem časovnem obdobju 15 let. Ker dejanska ekonomska življenjska doba investicije (33 let) presega zadevno referenčno obdobje (15 let), prikazujemo tudi preostalo vrednost investicije. Tabela 13-3: Denarni tok investicije – vrednosti v EUR VREDNOSTI V STALNIH CENAH Leto Investicijski stroški Operativni stroški DISKONTIRANE VREDNOSTI (7%) Ostanek vrednosti Prihodki Neto denarni tok Investicijski stroški Operativni stroški Ostanek vrednosti Prihodki Neto denarni tok 0 2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2010 2.270.000 0 0 0 -2.270.000 2.121.495 0 0 0 -2.121.495 2 2011 2.920.000 253.610 253.610 0 -2.920.000 2.550.441 221.513 221.513 0 -2.550.441 3 2012 0 1.521.666 1.521.666 0 0 0 1.242.133 1.242.133 0 0 4 2013 0 1.521.666 1.521.666 0 0 0 1.160.872 1.160.872 0 0 5 2014 0 1.521.666 1.521.666 0 0 0 1.084.927 1.084.927 0 0 6 2015 0 1.521.666 1.521.666 0 0 0 1.013.950 1.013.950 0 0 7 2016 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 977.318 977.318 0 0 8 2017 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 913.381 913.381 0 0 9 2018 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 853.627 853.627 0 0 10 2019 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 797.783 797.783 0 0 11 2020 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 745.591 745.591 0 0 12 2021 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 696.814 696.814 0 0 13 2022 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 651.228 651.228 0 0 14 2023 0 1.569.359 1.569.359 0 0 0 608.624 608.624 0 0 15 2024 0 1.569.359 1.569.359 1.760.000 1.760.000 0 568.808 568.808 637.905 637.905 5.190.000 20.464.505 20.464.505 1.760.000 -3.430.000 4.671.936 11.536.569 11.536.569 637.905 -4.034.031 Skupaj Neto denarni tok predstavljajo odlivi in prilivi v referenčnem obdobju investicije. Neto denarni tok investicije je ob prikazanih predpostavkah negativen. Finančna neto sedanja vrednost investicije pri 7 % diskontni stopnji je negativna in znaša – 4.034.031 EUR. Stopnja finančnega donosa naložbe FRR/C je negativna. Investicija ne ustvarja presežka prihodkov nad stroški, zato se nikoli ne povrne. Temeljni namen dejavnosti doma ni pridobivanje dobička, temveč opravljanje osnovnega poslanstva- skrb za starejše z izvajanje kakovostnih storitev in ustvarjanjem novih programov, ki pomenijo razvoj zavoda. 38 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 8.2 EKONOMSKA ANALIZA 8.2.1 PREDPOSTAVKE EKONOMSKE ANALIZE Izhodišča: - referenčno časovno obdobje investicije je 15 let, - denarni tokovi v finančni analizi so izhodišče v ekonomski analizi, - davčni popravki, pri čemer uporabimo: konverzijski faktor za naložbene izdatke v višini 0,7167 (očistimo DDV in davke ter prispevke). Ocenjujemo, da struktura investicija vključuje 65 % materiala in 35 % delovne sile. V stroških delovne sile je 40 % davkov in prispevkov. Delež davkov in prispevkov v celoti je 0,35*0,4*0,833=0,1166. Stroških materiala vsebujejo 20 % DDV (100/1,2 =0,833). Konverzijski faktor za naložbene izdatke je tako ( 0,8330,1166)=0,7167, - prvo leto rednega obratovanja je leto 2011, natančneje mesec november. 8.2.2 KORISTI IN STROŠKI Koristi: - Dohodek iz naslova novih zaposlitev v domu za starejše Slovenska Bistrica Z izgradnjo doma se bodo odprla nova delovna mesta. Glede na potrebne kadrovske normative se predvideva zaposlitev 37 novih delavcev. Na podlagi podatkov Statističnega urada RS je znašala neto povprečna plača v zdravstvu in socialnem varstvu v obdobju od I-IV 09 1.109,19 EUR na zaposlenega. Letna korist dohodek iz naslova novih zaposlitev v domu tako znaša 492.480,36 EUR (1.109,19 EUR*12 mesecev*37 zaposlenih) in se v ekonomskem denarnem toku upošteva od meseca november 2011 naprej (preračunana na mesečno raven). - Zboljšanje kvalitete življenja starostnikov in njihovih družin, na račun zmanjšanja izgube zaslužka Družinski član, ki so morali skrbeti za starostnika in so se tako morali dnevno ali nekaj ur dnevno odpovedati možnosti zaslužka in s tem boljši kvaliteti življenja bo dom z dodatnimi kapacitetami ter možnostjo dnevnega varstva za 15 starostnikov nudil možnost družinskim članom, nadoknaditi izgubljene dnevne delovne ure. Predpostavljamo, da bo na ta račun 15 ljudi, ki imajo v družinah starejšega člana od 65 let, ki potrebuje oskrbo ali dnevno varstvo, imelo možnost nadoknaditi povprečno 3 delovne ure dnevno. Povprečna neto plača v Podravski regiji v obdobju od I do IV 09 znaša 857,27 EUR. Urna postavka tako znaša 4,9 EUR, kar pomeni na letni ravni korist v vrednosti 57.550 EUR (4,9 EUR/uro*15 ljudi*21,75 dni/mesec*3 ure/dan*12 mesecev). Korist v ekonomskem denarnem toku upoštevamo od meseca novembra 2011 naprej (preračunano na mesečno raven). 39 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Tabela 13-3: Ovrednotene koristi investicije – vrednosti v EUR 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Skupaj Zboljšanje kvalitete življenja starostnikov in Dohodek iz naslova novih zaposlitev v njihovih družin, na račun zmanjšanja izgube Skupaj domu za starejše Slovenska Bistrica zaslužka koristi 0 0 0 0 0 0 82.080 9.592 91.672 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 492.480 57.550 550.030 6.484.325 757.742 7.242.067 Stroški: - stroški investicije - smo očistili davkov in prispevkov – pomnožili s konverzijskim faktorjem 0,7167. 8.2.3 EKONOMSKI DENARNI TOK Tabela 13-4: Ekonomski denarni tok VREDNOSTI V STALNIH CENAH Leto Investicijski stroški Operativni stroški Prihodki 0 0 DISKONTIRANE VREDNOSTI (7 %) Ocenjene koristi Ostanek vrednosti 0 0 Neto denarni tok Investicijski stroški Operativni stroški 0 0 0 Prihodki 0 Ocenjene koristi Ostanek vrednosti Neto denarni tok 0 0 0 0 2009 0 1 2010 1.626.909 0 0 0 0 -1.626.909 1.520.476 0 0 0 0 -1.520.476 2 2011 2.092.764 253.610 253.610 91.672 0 -2.001.092 1.827.901 221.513 221.513 80.070 0 -1.747.831 3 2012 0 1.521.666 1.521.666 550.030 0 550.030 0 1.242.133 1.242.133 448.989 0 448.989 4 2013 0 1.521.666 1.521.666 550.030 0 550.030 0 1.160.872 1.160.872 419.616 0 419.616 5 2014 0 1.521.666 1.521.666 550.030 0 550.030 0 1.084.927 1.084.927 392.164 0 392.164 6 2015 0 1.521.666 1.521.666 550.030 0 550.030 0 1.013.950 1.013.950 366.508 0 366.508 7 2016 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 977.318 977.318 342.531 0 342.531 8 2017 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 913.381 913.381 320.123 0 320.123 9 2018 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 853.627 853.627 299.180 0 299.180 10 2019 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 797.783 797.783 279.608 0 279.608 11 2020 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 745.591 745.591 261.315 0 261.315 12 2021 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 696.814 696.814 244.220 0 244.220 13 2022 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 651.228 651.228 228.243 0 228.243 14 2023 0 1.569.359 1.569.359 550.030 0 550.030 0 608.624 608.624 213.311 0 213.311 1.569.359 1.569.359 550.030 1.261.392 1.811.422 0 568.808 568.808 199.356 457.187 656.543 20.464.505 20.464.505 7.242.067 1.261.392 4.783.786 3.348.377 11.536.569 11.536.569 4.095.234 457.187 1.204.044 15 2024 Skupaj 0 3.719.673 40 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica Ekonomska neto sedanja vrednost (ENVP) investicije je pozitivna in znaša 1.204.044 EUR, kar pomeni, da je družba (občina in s tem tudi regija) v boljšem položaju, če se investicija izvede, ker ob danih predpostavkah koristi presegajo stroške. Ekonomska interna stopnja donosa investcije ob danih prepostavkah je večja od družbene diskontne stopnje 5% in znaša 12 % (izračun na podlagi MS Excela), s čimer se dokazuje, da je investicija družbenoekonomsko donosna. Kazalniki ekonomsko družbene upravičenosti investicije so pozitivni. 41 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 9 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJA Izvedba investicija je povezana z visokimi investicijskimi stroški, zato je pridobitev nepovratnih sredstev ESRR ter sredstev MDDSZ za izvedbo investicije, po predlaganem terminskem planu in obsegu, izrednega pomena. Neizvedba investicije bi pomenilo prikrajšanje družbe za koristi investicije in zaostajanje območja v razvoju. 9.1 ANALIZA TVEGANJA Največje tveganje predstavlja pridobitev zadostnih finančnih sredstev (v zaprošeni in odobreni višini). Tveganja pri izvedbi projekta nastopajo pri aktivnostih kot so: - izvedba javnega naročila za izbor izvajalcev (izvedba v roku), - izbor primernega izvajalca (izvedba v roku). Ocenjujemo, da verjetnost tveganj obstaja, vendar ne ogroža odločanja za projekt. 9.2 ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Pri analizi občutljivosti ugotavljamo vplive sprememb potencialnih kritičnih faktorjev na rezultate investicije, podane v ekonomski analizi. Ocenjujemo, da so pri obratovanju prisotni naslednji potencialni kritični faktorji (spremenljivke): - faktorji, ki vplivajo na koristi, - faktorji, ki vplivajo na stroške, - spremembe investicijskih vrednosti. V nadaljevanju prikazujemo vpliv kritičnih spremenljivk na ekonomske izračune investicije in sicer: - povečanje investicijskih stroškov za 10 %, zmanjšanje koristi za 10 %, povečanje investicijskih stroškov in zmanjšanje koristi za 10 %. Tabela 14 - 1: Vpliv spremenljivk na rezultate - vrednosti v EUR spremenljivka investicijska vrednost operativni stroški EIRR (%) Sprememba b) Sprememba c) Sprememba a) Ni spremembe 4.091.640 3.719.673 4.091.640 3.719.673 20.464.505 20.464.505 20.464.505 20.464.505 10,5 6,05 7,6 12 Navedene sprememb kritičnih faktorjev vplivajo na zniževanje vrednosti ENSV ter EIRR. V najslabšem primeru – sprememba c, je EIRR večja od 5 % družbene diskontne stopnje. Na podlagi dobljenih rezultatov ocenjujemo, da investicija ni povezana z večjimi riziki, ki bi vplivali na družbeno neupravičenost investicije. Poudariti je potrebno, da smo v ekonomskih izračunih upoštevali minimalno ovrednotene družbene koristi in so le te dejansko večje od prikazanih. 42 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 10 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE Investicija nima primarno ekonomskega namena in značaja. Koristi investicije se odražajo v zagotavljanju celovite in kvalitetne oskrbe starostnikom na območju UE Slovenska Bistrica. Glede na trenutno stanje in demografske trende na nacionalni ravni ter na ravni UE Slovenska Bistrica, kjer na prosto mesto v domu čaka 133 prosilcev, narašča potreba po prostih mestih v domovih, ki starostnikom nudijo oskrbo v zdravstvenem, socialnem, kulturnem in sociološkem smislu. Prav tako se pojavlja potreba po organiziranem dnevnem bivanju starostnikov, od koder se starostniki vrnejo tekom dneva v svoje bivalno okolje ter potreba po oskrbi s hrano na domu. Trenutno stanje nakazuje nujnost vlaganja v socialno in zdravstveno varnost starejših na območju občin UE Slovenska Bistrica. Načrtovana naložba, v izgradnjo doma starejših Slovenska Bistrica kapacitete 124 mest z dnevnim centrom za 15 oskrbovancem, je ekonomsko upravičena na osnovi naslednjih kriterijev in meril: • vlaganje v infrastrukturni objekt na manj razvitem območju, na katerem je infrastrukturni standard na nizki ravni, • zagotavljanje celovite oskrbe starejšim na območju občine UE Slovenska Bistrica (74 novim oskrbovancem), • zagotoviti dnevno varstvo za vsaj 15 oseb, • zagotoviti starostnikom možnosti oskrbe s toplimi obroki na domu, • izboljšanje kakovosti storitev in pogojev dela v obstoječem domu v Poljčanah z doseganjem prostorskih normativov. Investicija pozitivno prispeva k ciljem regionalne politike EU. Projekt je v okviru ciljev regionalne politike EU zaželen z gospodarskega vidika (ENPV>0). Da bo projekt finančno izvedljiv, potrebuje prispevek iz skladov (FNPV <O). Projekt je primeren za realizacijo, kar potrjujejo njegovi učinki, ki se odražajo v preskrbi območja z ustrezno in nujno potrebno socialno infrastrukturo. V skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06) je potrebno pripraviti še Predinvesticijsko zasnovo ter Investicijski program. V okviru projektne dokumentacije, pred samo izvedbo, je potrebno pripraviti še IDP, PGD ter PIZ. Realizacija izvedbe projekta je pogojena s pridobitvijo v DIIP-u predvidenih nepovratnih finančnih sredstev ESRR. Z Dokumentom identifikacije investicijskega projekta se ugotavlja, da je investicija, v izbrani varianti nujno potrebna. Vrednost investicije (tekoče cene) z DDV: Trajanje izvedbe del Viri financiranja (tekoče cene): • ESRR • Občina Slovenska Bistrica • MDDSZ Finančna neto sedanja vrednost Finančna interna stopnja donosnosti Ekonomska neto sedanja vrednost Ekonomska interna stopnja donosnosti 5.371.575,42 EUR 2010-2011 3.366.320,30 EUR 1.220.315,87 EUR 784.939,25 EUR - 4.034.031 EUR / 1.204.044 EUR 12 % 43 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 11. PRILOGE 1. 2. 3. 4. 5. POZICIJA DOMA TLORIS PRITLIČJA TLORIS PRVEGA NADSTROPJA TLORIS DRUGEGA NADSTROPJA PREREZ 44 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 45 46 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 47 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 48 DIIP: Dom starejših Slovenska Bistrica 49
© Copyright 2024