1. No category

Letno poročilo o delu
Knjižnice Litija - 2013
Za ustanovitelje:
Občino Litija
In
Občino Šmartno pri Litiji
Pripravila:
Andreja Štuhec,
dipl. univ.nov – direktorica
februar 2014
1
Kazalo:
Uvod
A – SPLOŠNI DEL (stran 3 – 10)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Zakonske in druge pravne podlage za delovanje Knjižnice Litija
Programi in cilji Knjižnice Litija
Ocena uspeha in učinkovitosti poslovanja – kazalci po posameznih področjih
Posebnosti
Vpliv delovanja knjižnice na druga področja občin
Kadrovanje
Investicije
B – DEJAVNOSTI KNJIŽNICE (stran 10 – 28)
1.
2.
3.
4.
Nakup gradiva
Obdelava gradiva
Inventura gradiva
Delo z uporabniki
4.1. Člani
4.2. Obisk
4.3. Izposoja
4.4. Medknjižnična izposoja
4.5. Posredovanje informacij
5. Izobraževanje
5.1. Izobraževanje uporabnikov
5.2. Izobraževanje zaposlenih
5.3. Točka za vseživljenjsko učenje
6. Projekti
6.1. Projekti za spodbujanje bralne kulture
6.2. Prostovoljno delo
6.3. Spletni biografski leksikon Obrazi Srca Slovenija
6.4. Kamra
7. Prireditve
7.1. Prireditve za otroke
7.2. Prireditve za odrasle
7.3. Prireditve za ljudi s posebnimi potrebami
8. Sodelovanje
9. Dejavnosti posameznih enot
9.1 Krajevna knjižnica Šmartno
9.2 Kolekcijska potujoča knjižnica
10. Objave knjižnice
11. Knjižnica v medijih
12. Zaključek
C – RAČUNOVODSKO POROČILO
D – IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
2
Uvod
Knjižnica Litija je splošna knjižnica, ki za Občino Litija in Občino Šmartno pri Litiji opravlja javno
knjižnično dejavnost v skladu s sprejeto zakonodajo.
Je javna ustanova, v katero je vstop prost (tudi za nečlane). Knjižnica ima določeno knjižnično
mrežo: osrednjo knjižnico v Litiji, krajevno enoto v Šmartnem in enoto potujoče knjižnice,
organizirane v deset kolekcij.
Za leto 2013 je bilo značilno, da smo svoje storitve in dejavnosti utrjevali na ravni doseženega
nivoja. Rezultate, ki jih predstavljamo v tem poročilu, smo načrtovali v zavesti, da si želimo v
naše delovanje pritegniti čim več prebivalcev. Pri tem smo poudarjali vlogo knjižnice kot
komunikacijsko, kulturo, informacijsko, izobraževalno in socialno središče.
S povezovanjem v lokalnem in širšem območju smo gradili široko kulturno osveščenost
(prireditve, projekti). Predvsem pa smo želeli s kvalitetno osnovno dejavnostjo: izposojo oz.
ponudbo gradiva in informacij doseči v zavesti naših prebivalcev strinjanje, da je knjižnica
pomembna institucija, ki je zelo pomembna v obstoju lokalne skupnosti.
K temu nedvomno pripomorejo tudi naša prizadevanja pri delu na domoznanskem področju.
Opisano delovanje še naprej ostaja naša prioriteta – predvsem to velja za pridobivanje novih
članov knjižnice.
A - SPLOŠNI DEL
1. Zakonske in druge pravne podlage za delovanje Knjižnice Litija
Poslovno poročilo Knjižnice Litija je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za
proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. List RS št. 115/02 in kasnejše
spremembe). Poročilo sledi tudi zahtevam 16. člena Navodila o pripravi zaključnega računa
državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in
rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. List RS št. 12/01 in kasnejše
spremembe).
-
-
Svoje delo knjižnica opravlja v skladu s strokovnimi knjižničarskimi priporočili:
Manifest UNESCA za splošne knjižnice
Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007.
Standardi za splošne knjižnice, 2005
The Public Library Service. IFLA/UNESCO Guidelines for Development. Muenchen. Saur 2001. (IFLA
Publications 97)
Delovanje splošnih knjižnic ureja naslednja zakonodaja:
Zakon o knjižničarstvu. Uradni list RS 2001, št. 87
Zakon o državni statistiki. Uradni list RS 1995, št. 45
Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS 2002, št. 96
Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS 1993, št. 72
Zakon o financiranju občin. Uradni list RS 1994, št. 80
In splošni zakoni za področje javnega sektorja:
-
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Ur.list RS 58/2008 in spremembe)
Zakon o interventnih ukrepih. Ur. List RS 94/10
3
-
-
Zakon za uravnoteženje javnih financ. Ur. List RS 40/12.
Podzakonski akti:
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Uradni list RS 2003, št. 73
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. Uradni list RS 2003, št. 29
Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično
dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic. Uradni list RS 2003, št. 19
Pravilnik o razvidu knjižnic. Uradni list RS 2003, št. 105
Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. Uradni list RS 2003, št. 88
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Knjižnica Litija, Uradni list RS 2004, št. 3 (in
kasnejše spremembe)
Knjižnica Litija je javni zavod, ki sta ga ustanovili Občina Litija in Občina Šmartno pri Litiji; v sodni register
Okrožnega sodišča v Ljubljani je knjižnica vpisana pod vložno številko 1/39225/00 in ima matično številko
1917269, kot glavna dejavnost je zabeležena dejavnost knjižnic. To pomeni, da nabavlja, strokovno
obdeluje in obnavlja knjižnično gradivo, skrbi za njegovo dostopnost, ga izposoja, svetuje in pomaga pri
izbiri in uporabi, opravlja matično dejavnost in domoznansko dejavnost, izvaja bibliografska,
informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti. Odlok opredeljuje javno
službo (devetnajst alinej), katere izvajanje je v javnem interesu (predvsem izdajateljska dejavnost,
dejavnost povezana s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva, organizacija prireditev,
izobraževanje in drugo našteto v odloku).
2. Programi in cilji Knjižnice Litija
Knjižnica si je v skladu z zastavljenimi programi dela za leto 2013 prizadevala za strokovno in
kvalitetno delo z uporabniki in gradivom; prizadeva si povečevati dostopnost gradiva in obseg
članstva. Merila za delo so sprejeti Standardi za splošne knjižnice do 2015, delujemo v skladu s
sprejeto Strategijo razvoja splošnih knjižnic 2013-2020 in se držimo strokovnih priporočili pri
nabavi gradiva (v skladu s sprejetim dokumentom nabavne politike gradivo za leto 2013).
Na delovanje knjižnice pomembno vplivajo tudi družbene spremembe. Spreminjajo se navade in
potrebe uporabnika (večja avtonomnost in suverenost), a kljub temu ostajamo zaupanja vredna
ustanova, ki ima v lokalni skupnosti središčno vlogo.
Že dalj časa trajajoče obdobje splošne recesije vpliva na zmanjševanje finančne podpore
knjižnicam – zato se naše delovanje prilagaja potrebam in možnostim. Zavedamo se, da je
potrebno na novo opredeliti naš odnos in odgovornost do uporabnikov, ustanoviteljev,
partnerjev in družbe nasploh. Vseh želja in potreb uporabnikov ne bomo zmogli upoštevati,
realizirati – bomo pa iskali možnosti, da bomo oblikovali takšne storitve, ki bodo dosegle kar
najširši krog uporabnikov.
V tej luči je torej težko enostransko interpretirati uspešnost posameznih kazalcev dela, ki so bili
v preteklosti seveda predvsem odvisni od vložka finančnih sredstev. Danes pa se ta zmanjšuje.
Analize in pregled kazalcev poslovanja kažejo, da smo leto 2013 zaključili v skladu z načrti.
Vsakoletni prioritetni cilj ustanove je čim uspešnejši nakup gradiva. Glede na zmanjšanje
sredstev, so številke postavljene nižje, pozornost pa namenjamo kvaliteti in pestrosti gradiva.
Nakup smo korigirali s povečanjem lastnega deleža sredstev.
Uslužbenci knjižnice nismo le posredovalci knjig in gradiva, pač pa selektorji iskanih informacij in
njihovi interpreti. Da smo v svoji vlogi uspešni in uporabnikom v pomoč, je ključnega pomena
naša usposobljenost oz. kontinuirano izobraževanje in pridobivanje novih spretnosti in znanj.
Za knjižnico je tudi ključno, da svoje uporabnike intenzivno informacijsko opismenjuje
4
(predvsem to trenutno velja za generacijo tretjega življenjskega obdobja), da bodo lahko
uporabljali nove informacijske storitve in bodo tako v enakopravnem položaju do drugih
državljanov.
Pomemben cilj knjižnice je povezovanje in sodelovanje.
Za optimalno delovanje knjižnice je potrebno zagotavljati:
- primeren obseg sredstev za nakup gradiva;
- primerne prostorske pogoje v osrednji knjižnici za nadaljnji razvoj storitev knjižnice;
- primerno opremljenost z informacijsko tehnologijo;
- postopno posodabljanje prostorov potujoče knjižnice in vzpostaviti avtomatizirano
izposojo ter tako zagotavljati enakomerno dostopnost gradiva in storitev uporabnikom
obeh občin;
- Izobraževati kadre in spodbujati inovativen pristop dela z uporabniki.
3. Ocena uspeha in učinkovitosti poslovanja –
kazalci po posameznih področjih
Knjižnica z danimi sredstvi uspeva doseči zastavljene cilje, po čemer lahko vrednotimo
uspešnost naših prizadevanj.
Obisk
Knjižnico uporabniki obiskujejo zaradi različnih vzrokov. Najbolj pogost in najlažje merljiv
kazalec je obisk zaradi izposoje gradiva: 68.701 (lani 68.244) – 0,6 % povečanje.
Precej se je povečal obisk zaradi izposoje računalnikov in tudi prireditev.
Fizični obisk skupaj se je glede na lansko leto povečal za skoraj 6 %.
Izposoja
Izposoja gradiva je eden ključnih pokazateljev dela knjižnice (odraža tudi primernost knjižnične
zbirke). Največji delež predstavlja izposoja gradiva na dom. V vseh enotah smo dosegli 322.476
(lani 302.088) enot izposojenega gradiva – 6,7 % povečanje.
Izposoja se je povečala v vseh treh enotah. Procentualno najbolj v potujoči knjižnici – 38 % glede
na lansko leto.
Člani
Za leto 2013 smo načrtovali vsaj 5.200 aktivnih članov.
Žal načrta nismo dosegli: knjižnica je imela 5.137 aktivnih članov (26 manj kot v letu 2012).
Članstvo se je povišalo le v krajevni knjižnici Šmartno (za 5 %), za odstotek se je zmanjšalo v
Litiji, kar za 8 % pa v potujoči knjižnici (kjer v večini primerov v izposojevališčih niso zagotovljeni
primerni pogoji).
Še naprej bodo potrebne akcije in motiviranje uporabnikov, obiskovalcev, da se vpišejo v
knjižnico oz. da si gradivo izposojajo na svojo izkaznico.
Članstvo oz. uporaba knjižnice je močno povezana s pogoji, ki jih zagotavlja knjižnica:
- dobra knjižnična zbirka,
- ponudba drugih storitev in dejavnosti (servisi, prireditve),
- strokoven kader in izpolnjena pričakovanja uporabnikov v zvezi z njim,
- primerna tehnična in informacijska opremljenost knjižnice,
- prostorski pogoji.
5
Glede na našteto se zavedamo, da vseh pričakovanj ne moremo izpolnjevati, predvsem ne za
vse ciljne publike enako dobro. Zato je potrebno še naprej vso energijo vlagati v soočenje
potreb uporabnikov, trenutnih danosti knjižnice in seveda načrtovanj za razvoj in izboljševanje
pogojev.
Gradivo
Načrtovan obseg nakupa:
Dosežen obseg nakupa:
3.400 enot gradiva
3.870 enot gradiva (index: 113)
Načrte smo presegli s povečanjem lastnih sredstev.
Zaradi zmanjševanja državnih proračunskih sredstev, smo skušali načrte nakupa doseči s
povečanjem lastnih sredstev. Premišljena nabavna politika je ključnega pomena za ohranjanje
dobre knjižnične zbirke gradiva.
Knjižnica se je odločila tudi za ponudbo e-knjig preko portala Biblos.
Novost v zbirki je lani formirana igroteka – ponudba izposoje igrač. Potrebna sredstva za nakup
gradiva smo prejemali redno in v skladu s podpisanimi pogodbami.
Financerji/nakup gradiva
načrt
realizacija 13
delež
Sredstva MzK
Sredstva občin
Lastna sredstva
Ostali sofinancerji
25.000,00
41.848,00
5.000,00
0,00
23.815,00
41.848,00
8.609,20
0,00
59,26 %
100,00 %
172,18 %
#DEL/0!
Prihodki skupaj:
71.848,00
74.272,20
103,37 %
Knjižnica je načrte dosegla s premišljeno nabavno politiko, povišanjem deleža lastnih
sredstev, iskanjem najugodnejših ponudnikov in dogovarjanjem za rabate ter sprotnim
beleženjem porabe sredstev.
Sredstva______________________________________________________________________
Za svoje delovanje knjižnica prejema mesečna nakazila s strani obeh občin ustanoviteljic.
Sredstva je prejemala redno in v skladu s podpisano pogodbo o financiranju.
Sredstva za delovanje knjižnične dejavnosti so razdeljena glede na ustanoviteljski delež:
Litija 73,6 %
- 260.000 EUR
Šmartno 26,4 %
- 94.800 EUR
V skladu z navodili je knjižnica izplačala ¾ plačnih nesorazmerij v višini 3.657 EUR.
V letu 2013 je knjižnica izvajala tudi javna dela; za 7 mesečno delo je prejela 6.076 EUR s strani
Zavoda za zaposlovanje.
Za izvedbo študijskega krožka je s strani Ministrstva za šolstvo prejela 1.689 EUR.
Knjižnica je imela 24.257 EUR nejavnih prihodkov (zamudnine, članarine), ter 960 EUR
prihodkov s strani izstavljenih računov pravnim osebam (najem prostorov, medknjižnična
izposoja itd.).
V obliki donacij za podporo bralnim projektom je knjižnica prejela 1.080 EUR.
Finančni del poslovanja natančno opredeljuje računovodski del letnega poročila (posebna
priloga letnega poročila), iz pregleda finančnega poslovanja pa je razvidno, da ima knjižnice
8.673 EUR presežka prihodkov nad odhodki. V skladu z odlokom se jih namenja za razvoj
dejavnosti oz. skladno s sprejetim sklepom Sveta zavoda.
6
Prireditve________________________________________________________________
Prireditve so posebna dejavnost knjižnice, s katerimi izobražujemo (sklop vseživljenjskega
učenja), spodbujamo k bralni kulturi in pismenosti ter skrbimo za splošne kulturne potrebe
(literarne in druge umetniške prireditve) ter organiziramo prireditve za ljudi s posebnimi
potrebami.
Knjižnica je pri svojem delovanju posebno pozorna na domače oz. lokalne časovne in kulturne
mejnike: pripravljamo spominske prireditve, pomagamo pri soorganizaciji prireditev,
predstavljamo domače ustvarjalce in podobno.
V letu 2013 smo izvedli 311 (lani 421) prireditev in imeli 14.385 obiskovalcev le-teh.
Prireditve so pomemben del promocije knjižnice in njenih dejavnosti; pri organizaciji smo postali
racionalnejši. .
Težave pri izvedbi programov
Poglavitne težave, s katerimi se sooča knjižnica pri izvedbi svojih programov:
- zmanjševanje sredstev za nakup gradiva,
- zmanjševanje sredstev za dejavnost (omejevanje sklepanja avtorskih pogodb itd.),
- zmanjševanje oz. ukinitev razpisov za razvoj (program, IKT) knjižnične dejavnosti;
- pomanjkanje prostora v osrednji knjižnici v Litiji,
- organizacija potujoče knjižnice in pogojev, v katerih ta deluje,
- pomanjkanje kadrov za strokovna dela (domoznanstvo - DIGITALIZACIJA, vseživljenjsko
učenje, širitev odprtosti v mreži potujoče knjižnice, posebni projekti).
Zaradi sprememb v družbi se knjižnica sooča s svojo spremenjeno vlogo oz. z razraščanjem
njenih dejavnosti in aktivnosti. Potrebne so prilagoditve nastalemu položaju v družbi
(zmanjševanju sredstev) kot tudi pričakovanjem in potrebam uporabnikov.
Knjižnica se novih izzivov zaveda – potrebno bo veliko dela na vsebini: knjižničar postaja
uslužbenec, ki mora biti kos številnim izzivom; za to mora biti izobražen, subtilen in mora znati
hitro reagirati.
Uporabniki pričakujejo hitro prilagoditev, a z omejenimi kadri, sredstvi za izobraževanje, brez
novih posodobitev opreme in tehnologije in s prostorsko omejenostjo ne bomo izpolnjevali
pričakovanj oz. zahtev.
V letu 2013 so se nekatere omejenosti naše knjižnice že odražale v:
- potujoča knjižnica beleži upad članstva in obiska;
- prostorska stiska je narekovala iskanje novih rešitev za postavitev gradiva v osrednji
knjižnici (manj gradiva je v prostem pristopu; krčenje priročne knjižnice na minimum
priporočil);
- knjižnica ne more omogočati zasebnosti pri študiju.
4. Posebnosti
 V decembru 2013 smo z Javnim zavodom Bogenšperk pripravili sprejem za prejemnika
nagrade Prešernovega sklada, opernega pevca Jožeta Vidica, ter prejemnika študentske
Prešernove nagrade Darka Vidica. Prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu je bila
posebnega pomena.
7
 Preko javnih del smo zaposlili nekdanjo zunanjo sodelavko pri domoznanskih projektih,
ki so se tako kontinuirano nadaljevali z zbiranjem gradiva o 1.svetovni vojni ter
raziskovanjem osebnosti za spletni biografski leksikon. Objavljeni sta bili še dve digitalni
zgodbi in bili zelo dobro sprejeti med uporabniki. Delo sodelavka zelo dobro opravlja.
 Pričeli smo z izposojo igrač (kupili 81 igrač, nekaj je bilo tudi darov). Knjižnica ponuja
kvalitetne in »koristne« igrače, ki spodbujajo otrokov razvoj in čustveno zorenje. Med
uporabniki je lepo zaživela.
 Sodelovali smo pri izvedbi 2. Tačkovega festivala, ki je postal dvodnevna manifestacija
kulture, igrivosti, radovednosti, pozitivnih povezovanj med ljudmi (in živalmi); za nas pa
zelo pomembno tudi spominjanja na Litijana Naceta Simončiča.
 V sodelovanju z JKZ nadaljujemo uspešna Približevanja, ki ponujajo srečevanja z
uspešnimi Slovenci in Slovenkami, na katere smo ponosni.
 S pomočjo donatorjev smo izpeljali projekt Bralne značke in Cici bralne značke 2012/13,
kjer so bili bralci nagrajeni z avtorskimi majicami za spodbujanje bralne kulture. Projekt
je bil odmeven in dobro sprejet.
 Po zaključenem projektu usposabljanja na delovnem mestu smo s kandidatko ohranili
povezanost, saj od meseca avgusta naprej deluje kot prostovoljka v knjižnici in je pri tem
izredno motivirana.
 Nadaljevalo se je računalniško učenje starejših s pomočjo prostovoljcev.
 V zavodu se je opravila redna notranja revizija; po podanem poročilu smo priporočene
nedoslednosti odpravili, sicer pa ni bilo ugotovljenih takšnih pomanjkljivosti oz.
nepravilnosti, ki bi vplivale na poslovanje (poslovni izid oz. zakonitost dela) zavoda.
 Pomagali smo pri izidu knjige Ide Dolšek: Niti življenja in z avtorico ter sodelujočimi
pripravili lepo domoznansko prireditev. Knjiga je bila razprodana in bo doživela ponatis.
5. Vpliv delovanja knjižnice na druga področja občin
Vpliv obstoja knjižnice na lokalno skupnost je vsekakor pozitiven. Zaznavamo, da je naša vloga
pomembna in potrebna. Organizirano načrtovanje sodelovanja z vzgojnimi in izobraževalnimi
ustanovami je že dobro uveljavljeno, knjižnica se vse trdneje povezuje tudi z drugimi
institucijami: zavodi, društvi, klubi – ne nazadnje tudi z lokalno skupnostjo samo.
Kako pomembna je knjižnica v okolju zaznamo v primerih naše potujoče knjižnice. Čeprav
majhne, skoraj neznatne knjižnične zbirke, v krajih, oddaljenih od večjih mestnih središč
pomenijo poseben utrip, nujnost. Na videz nepomembne (v luči celotne knjižnične mreže in
njenih kazalnikov, včasih se zdijo drage in nesmotrne) – pa predvsem mladim- predšolskim in
šolskim otrokom - predstavljajo prvo vez s knjigo in nasploh s knjižnično dejavnostjo.
Kljub »skušnjavam«, da bi se mreža oklestila, racionalizirala, smo se odločili obdržati vseh 10
izposojevališč potujoče knjižnice.
8
S svojim delovanjem knjižnica podpira vse nacionalne strategije razvoja (na področju
gospodarstva, izobraževanja, zdravja, varstva okolja in družbene vključenosti posameznikov).
Državljani so seznanjeni s tem, katere potrebe lahko zadovoljijo v knjižnici in kakšen koristi
lahko pričakujejo od tega, da jo obiskujejo:
-
-
delovanje na področju vseživljenjskega izobraževanja (knjižnice prepletajo številna
področja);
zbirajo in posredujejo dokumente lokalne zgodovine in dokumente sodobnega življenja
javne skupnosti – z domoznanstvom knjižnice vstopajo na področje kulturne dediščine;
zagotavljanje splošnega dostopa do elektronskih gradiv javne oblasti – knjižnice
omogočajo demokratizacijo družbe – tistim, ki niso rač. usposobljeni nudijo pomoč pri
uporabi teh gradiv;
bibliopedagoško delo in andragoške dejavnosti za različne skupine uporabnikov, ki v
končni fazi prinaša razvoj bralne kulture in informacijske pismenosti.
Kaj knjižnice prinašajo v okolje je pravzaprav težko izmeriti, lahko pa zaznavamo, da smo s
svojim delovanjem prepoznavni in nam uporabniki priznavajo, da prinašamo posebne koristi v
obliki boljše kvalitete življenja in nekaterih specifičnih koristi za lastno življenje.
Trudili se bomo, da bomo uporabnikom še naprej dokazovali, da so pomembne tudi vse naše
druge dejavnosti poleg izposoje gradiva.
6. Kadrovanje
V letu 2013 število zaposlenih ostaja nespremenjeno. Knjižnica zaposluje 12 javnih uslužbencev.
Sredstva za stroške dela zagotavljata občini ustanoviteljici v sprejetem deležu.
V primeru bolniških odsotnosti se uslužbenci zamenjujejo in ustrezno pokrivajo odprtost
knjižnice. Ob daljših bolniških odsotnostih knjižnica deluje tako, da zagotavlja prioritetne naloge:
sočasna odprtost vseh enot, izposoja in informacije. Dodatnih oz. nadomestnih zaposlitev v letu
2013 ni bilo.
S kadrovsko zasedbo smo pokrivali delo v turnusih na dveh lokacijah in hkrati zagotavljali
sobotno dežurstvo v osrednji knjižnici. Odprtosti nismo širili.
Delo v knjižnični mreži poleg redno zaposlenih javnih uslužbencev dopolnjujejo zunanje
sodelavke – izposojevalke v potujoči knjižnici (gre za 10 lokacij v obeh občinah, kjer v povprečju
dvakrat na teden gradivo izposojajo učiteljice, vzgojiteljice in druge sodelavke). Trenutno je
takšen način organizacije dela v izposojevališčih za knjižnico edini mogoč.
Od junija do decembra 2013 (in nato s podaljšanjem do maja 2014) poteka tudi program javnih
del za eno sodelavko. Ta nadaljuje delo v domoznanstvu. Njeno delo je izredno kvalitetno.
V knjižnici omogočamo tudi opravljanje dijaške in študentske prakse; spodbujamo tudi
prostovoljno delo. Od avgusta v našem kolektivu redno prostovoljno deluje ena prostovoljka, ki
je izredno privržena instituciji in nam je s svojim delovanjem v veliko pomoč. Od avgusta do
decembra 2013 je opravila kar 635 ur, kar je povprečno 150 ur na mesec.
V knjižnici je redno zaposlenih 12 javnih uslužbencev; 8 strokovnega kadra in 4 tehničnega kadra
(zaradi potreb dela manipulant deluje kot strokovni delavec oz. kot knjižničar; ima tudi
srednješolsko izobrazbo).
9
Stopnja
izobrazbe
Strokovni delavci
visokošolska
višješolska
srednja
poklicna
bibliotekar
višji knjižničar
knjižničar
skupaj
delavcev
število
3.0
2.0
3.0
Tehnični in
upravni
delavci
direktor
računovodja
število
Manipulant*
čistilec
1.5
0,5
4
8
skupaj
1.0
1.0
4
3
3
1,5
12
Z osebnimi izobraževalnimi načrti skušamo doseči, da se strokovni in tehnično-upravni delavci
permanentno izobražujejo za kvalitetno in strokovno delo (novosti na strokovnih področjih,
spremembe zakonodaje, nove tehnologije in postopki dela). Knjižnica je podpirala visokošolski
študij zaposlenega v smeri poslovna informatika, ker so ta znanja zanjo strateško pomembna.
Knjižnico v letu 2013 tretje leto mandata vodi direktorica Andreja Štuhec.
7. Investicije
Knjižnica v letu 2013 ni vlagala zahtevkov za posebna investicijska sredstva.
V proračunu Občine Litija je imela sicer rezerviranih 1.000 EUR, vendar ni zaprosila zanje. Za
popravila oz. nakup iztrošene opreme ter nakup stolčkov za mladinski oddelek je iz lastnih
sredstev namenila 1.483,06 EUR.
B – DEJAVNOSTI KNJIŽNICE
1. Nakup gradiva
Ob zaključku letu 2013 je imela knjižnica zalogo 96.852 enot knjižničnega gradiva in tako dosega
določila Standardov (oz. jih presega).
V načrtu za leto 2013 je planirala nakup 3.400 enot gradiva, realizacija nakupa je bila 3.870.
Načrte smo presegli zaradi povečanja lastnega deleža sredstev, saj so se sredstva s strani
ministrstva zmanjšala.
Pri nakupu nas ne vodi zgolj količinski princip, pač pa smo pozorni na razporejanje gradiva, zato
upoštevamo priporočila in zahteve stroke (70 % gradiva za odrasle in 30 % za mlade); v prirastu
gradiva pa smo pozorni še na razmerje med naslovi stroke in leposlovja (dosegati razmerje 60 /
40 v korist poučnih knjig), pazimo pa tudi na kvalitetne naslove, ki jih izbiramo med ponudbo
gradiva.
Skupaj z darovanim gradivom smo v Knjižnici Litija pridobili 4.281 enot gradiva.
Preglednica: Prirast gradiva (nakup - inventarne enote – brez elektronskih virov na daljavo)
Litija
Šmartno
Potujoča
Skupaj
KNJIGE
2.126
795
303
3.224
SERIJSKE
92
22
2
116
NEKNJIŽNO
393
75
61
529
SKUPAJ
2.611
892
366
3.869
10
Preglednica: Prirast naslovov vsega gradiva - nakup
Litija
Šmartno
Potujoča
KNJIGE
2.084
791
301
SERIJSKE
91
22
2
NEKNJIŽNO
377
72
61
SKUPAJ
2.552
885
364
Preglednica: Prirast naslovov vsega gradiva – dar
Litija
Šmartno
Potujoča
KNJIGE
181
40
17
SERIJSKE
22
13
0
NEKNJIŽNO
65
34
5
SKUPAJ
268
87
22
Knjižnica je z nakupom pridobila 2.552 naslovov. Vsak naslov postavi v osrednjo knjižnico, glede
na povpraševanje in potrebe pa še dodatne za krajevno knjižnico in predvsem mladinsko
književnost za potujočo knjižnico.
Preglednica: Prirast gradiva po financerjih (skupaj z elektronskimi viri na daljavo)
sredstva za gradivo (EUR)
Občina Litija
30.800,00
Občina Šmartno pri Litiji
11.048,00
Ministrstvo za kulturo (splošni) 23.815,00
Lastna sredstva
8.576,36
SKUPAJ
74.272,18
enot gradiva
1.689
606
1.071
504
3.870
Za primerjavo – gibanje povprečne cene na enoto gradiva:
V letu 2010 smo za 95.599,62 EUR kupili 5.012 enot gradiva (19,07 EUR/enoto)
V letu 2011 smo za 96.665,73 EUR kupili 4.887 enot gradiva (19,78 EUR/enoto)
V letu 2012 smo za 87.023,95 EUR kupili 4.660 enot gradiva (18,67 EUR/enoto)
V letu 2013 smo za 74.239,36 EUR kupili 3.870 enot gradiva (19,18 EUR/enoto).
Preglednica: Odpis gradiva (inventarne enote)
vrsta gradiva
odpisano
KNJIGE
2.973
SERIJSKE
211
NEKNJIŽNO
449
SKUPAJ
3.633
NEKNJIŽNO
6.500
1.253
358
8.111
SKUPAJ
59.854
22.654
14.033
96.541
Preglednica: Zaloga na dan 31.12.2013
KNJIGE
LITIJA
52.506
ŠMARTNO
21.325
POTUJOČA
13.670
SKUPAJ
87.501
el. viri na daljavo: BIBLOS
SERIJSKE
848
76
5
929
Knjižnica je v letu 2013 kupila tudi 27 kosov razglednic in 81 igrač za novo zbirko igroteke.
11
Razglednice so pomembna pridobitev za domoznansko zbirko. V našem domoznanskem fondu
imamo 491 starih razglednic; vse so tudi digitalizirane.
2. Obdelava gradiva
V teku rednega dela oz. obdelave gradiva, je knjižnica obdelala: 2.727 naslovov gradiva. Še
vedno si prizadevamo kupovati čim bolj raznovrstno gradivo. Skupaj smo inventarizirali 4.281
izvodov gradiva – od tega je bilo 3,870 nakupa in 411 podarjenih izvodov.
Vsebinska obdelava (vpis) poteka v osrednji knjižnici za celotno mrežo, prav tako oprema
gradiva (zaščita oz. zavijanje novega gradiva, vstavljanje zaščite v gradivo, izdelava žepkov za
knjige potujoče knjižnice) in manjša popravila (lepljenje, ojačanje broširanih knjig).
V osrednji knjižnici poteka tudi popis darovanega gradiva, ki ga hranimo za kasnejše zamenjave,
medtem pa ga skladiščimo v priročnem skladišču v Šmartnem.
Popisujemo tudi odpisano gradivo; nekatere izvode gradiva shranjujemo (jih skladiščimo, saj so
za nas zanimivi, kljub temu, da niso več na voljo za izposojo – zbirka »Slovenika«, zbirka knjig
NOB). Kljub interesu, da v »hiši« ohranimo vse te izvode, nas prostor izredno omejuje, zato
večino dopisanih knjig v skladu s sprejetim Pravilnikom o odpisu gradiva ponudimo strokovnim
institucijam oz. drugim uporabnikom.
V letu 2013 smo odpisali 3.633 enot gradiva (3.184 knjižnega in 449 neknjižnega).
Postopke, od nakupa gradiva do postavitve le tega v police, kjer je na voljo bralcem, skušamo
časovno čim hitreje zaključiti, a jih ne moremo, dokler niso zbrani in vpisani vsi dokumenti
(naročilo, dobavnica, račun). Vse manj gradiva je »ročno« obdelanega – da ni vidno v katalogu saj strokovna delavka z licenco pripravi zapis za vzajemno bazo.
V knjižnici poteka digitalizacija gradiva: predvsem gre za starejše slikovno gradivo in za
dokumentarno gradivo, ki je podlaga za vnos na portal Kamra, biografski leksikon oz. spletno
stran, ter seveda tudi gradivo, ki je pomembno za domoznansko zbirko. Delo je opravljala
sodelavka v okviru javnih del in opravljeno delo (zbiranje, klasificiranje, povezovanje in
dopolnjevanje) je izjemnega pomena.
V hrambo oz. trajno last so nam darovali 1.231 strani dokumentov, pomembnih za naše
raziskovalno delo.
DOMOZNANSKO GRADIVO za leto 2013
ZBIRKE /
domoznanstv
o
Arhiv RS (Liberga,
Litija, Šmartno,
Štanga, Vintarjevec)
OBDELAVA
ZBRANI DOKUM FOTOGRA DOKUMENTOV
PODATKI
ENTI
FIJE
, FOTOGRAFIJ AVTORSKE
(št.
(skenira (skeniranj
FOTOGRAFI
(iz e - virov)
zbirk)
nje)
e)
JE
seznam,
evidenca
45
12
Objavljena zbirka na
Kamri Čitalnica v
Šmartnem pri Litiji
Objavljena zbirka na
Kamri Špinerbal
12
13
20
78
Časopisni članki
Gradivo 2. svetovna
vojna (Sonja
Gnezda)
Koledar Mohorjeve
družbe
Gradivo Župnišče
Šmartno
250
1231
Gradivo I. Ljubič
Gradivo Jože Sinigoj
Digitalizacija
(razglednice
Maksim Gaspari)
1. svetovna vojna
(Štanga)
1. svetovna vojna
(Javorje)
Arhiv Javorje
(župnišče)
Arhiv Javorje (Indof)
Arhiv Javorje
(Debeče)
Zgodovina
Šmartno/Projekt
hiše
Vabila, plakati, e sporočila,
napovednik
prireditev
Spletni biografski
leksikon
SKUPAJ
1
106
1
140
1
67
1
204
1
42
5
11
125
12
1
2
20
4
2
5
59
27
4
50
14
4
2
20
4
88
1487
420
567
65
8
6
34
5 2632
3. Inventura
Inventurno poročilo je v sklopu prilog računovodskega poročila; temeljna zaloga gradiva znaša
96.542 enot.
4. Delo z uporabniki
Delo z uporabniki zajema številne kategorije, ki jih v tem poročilu tudi razčlenjujemo. Uporabnik
knjižnice je njen član (si izposoja gradivo in koristi druge storitve knjižnice v skladu s pravili
poslovanja knjižnice – ima člansko izkaznico), uporabniki pa so tudi vsi drugi obiskovalci
knjižnice.
13
Pri delu z uporabniki je knjižnica dolžna v okviru izvajanja svoje javne službe organizirati tudi
posebne oblike dejavnosti, ki spodbujajo k bralni kulturi, jih izobražuje, jim kreativno zapolnjuje
prosti čas oz. omogoča osebnostno rast. V poročilu se jih dotikamo v poglavju prireditve.
V odnosu do uporabnikov knjižnica pripravlja tudi številne projekte (nakup opreme, projekti
povezovanj z drugimi institucijami, zavodi, knjižnicami in društvi), ki so pomembni za lokalno
skupnost.
4.1. Člani
V letu 2013 smo imeli 5.137 aktivnih članov (lani 5.163), od tega 1.975 mlajših od 15. let in
3.162 odraslih članov.
Članstvo se je rahlo zmanjšalo v Litiji in potujoči knjižnici, v Šmartnem pa beležimo rahlo
povečanje. Razloge za znižanje iščemo v:
- času odprtosti (prilagajamo se urniku šol, kjer je večina kolekcij ter zmožnostim naših
zunanjih sodelavcev);
- opremljenosti kolekcij v potujoči knjižnici – prostor, oprema, gradivo.
Seveda se sprašujemo tudi o naši ponudbi v osrednji knjižnici ter pričakovanjih članov (kaj
ponujamo za članstvo).
Preglednica: aktivni člani – 2010, 2011,2012 in 2013
aktivni 2010 aktivni 2011
aktivni 2012 aktivni 2013
LITIJA
3.443
3.476
3.516
3.474
ŠMARTNO
1.025
1.087
1.122
1.180
POTUJOČA
521
576
525
482
SKUPAJ
4.989
5.139
5.163
5.137
V letu 2013 imamo 26 aktivnih članov manj kot v letu 2012.
4.2. Obisk
Knjižnico in vse njene enote obiskujejo občani iz različnih interesov: zaradi izposoje gradiva,
prireditev, obiskujejo čitalnice, uporabljajo priročno knjižnico, uporabljajo internet, se
izobražujejo in drugo.
Obisk zaradi izposoje se je rahlo povečal (le v potujoči knjižnici ne), kljub temu, da vse več
uporabnikov uporablja knjižnico na daljavo (vsaj glede študija in iskanja informacij, podaljševanj,
rezervacij). To se izraža tudi v manjši izposoji poučne literature, saj uporabniki knjižne vire
uporabljajo na daljavo oz. si informacije iščejo preko interneta (posebno pri mladih: delež
izposoje strokovnega gradiva pri mladih je komaj 28 %).
Za naše strokovne službe obisk beležimo na drugačen način. Pri obisku zaradi izposoje so
številke čisto zanesljive, saj jih dobimo z izpisom iz cobissa, za siceršnjo uporabo knjižnice,
kamor sodijo obisk čitalnice, uporaba interneta in drugi razlogi, pa smo opravili »testno
beleženje«. V dveh tednih smo intenzivno beležili obisk, nato pa smo ga pomnožili oz. aplicirali
na celo leto.
Preglednica: Obisk / vzrok obiska 2012, 2013:
14
Zaradi izposoje
Litija 2012
Šmartno 2012
Potujoča 2012
Skupaj 2012
Litija 2013
Šmartno 2013
Potujoča 2013
Skupaj 2013
prireditve
47.332
12.347
8.565
68.244
47.745
12.579
8.377
68.701
obisk interneta
9.035
3.866
84
12.985
8.871
5.211
303
14.385
2.073
760
2.833
4.172
1.602
0
5.774
Virtualni obisk - obisk knjižnice na daljavo
Preglednica: Uporaba Opaca
vrsta uporabe:
Opac (naročanje gradiva)
rezervacije
podaljševanje gradiva
skupaj
2008
166
293
1.901
2.360
2010
561
762
5.433
6.756
2011
824
1.055
6.748
8.627
2012
1.056
1.374
8.173
10.603
2013
1.091
1.589
10.839
13.519
Uporaba Opaca strmo narašča, kar nakazuje veliko samostojnost uporabnikov glede storitev
knjižnice, hkrati pa ta specifična uporaba vpliva tudi na zmanjševanje obiska zaradi izposoje, saj
si uporabniki virtualno »uredijo« gradivo in ga tako fizično zgolj prevzamejo: uporabniki
racionalizirajo obisk knjižnice (prihranek časa, poti).
V uporabo oz. virtualni obisk knjižnice prištevamo tudi obisk domače strani knjižnice in
spletnega leksikona: domačo stran knjižnice je obiskalo 17.250 uporabnikov (lani 15.201);
od tega je izven knjižnice do domače strani dostopalo 14.266 uporabnikov (lani 11.864);
več kot 10 % dvig obiska domače strani knjižnice.
Uporabnike na ta način informiramo o naših dejavnostih, novostih, prireditvah in načinu dela v
knjižnici (program dela za tekoče leto, poročilo o delu, pravilniki in uredbe vezani na poslovanje
knjižnice, cenik, kontakti, delovni čas po enotah, izposojevalni roki, seznami gradiv). Domača
stran predstavlja obraz knjižnice, zato ji je potrebno posvečati posebno pozornost; obrestuje se
tudi učenje oz. informiranje uporabnikov o njihovih možnostih za samostojno uporabo knjižnice.
Za knjižnico je pomemben tudi obisk virtualnih zbirk na spletu. Gre za zbirke, umeščene na
portal Kamra; v letu 2013 smo zgodbi o Valvazorjevem trgu pridružili še dve zgodbi: 140 letnica
Narodne čitalnice v Šmartnem in Špinerbal, ples litijskih predilcev.
Najbolje obiskana je še vedno zgodba o Valvazorjevem trgu, ki je tudi bogata z multimedijskimi
elementi. V statistiki slovenskih obiskov na portalu, so naše zgodbe po obiskanosti na 7. mestu
(sodimo ob bok območnim knjižnicam, kjer zgodbe kreirajo kadrovsko dobro usposobljeni
domoznanski oddelki). Znotraj Osrednjeslovenske regije pa smo po obiskanosti na drugem
mestu!
V letu 2013 se je kolegica intenzivno pripravljala na 100. letnico 1. svetovne vojne in zbirala
gradivo, informacije. Do jeseni 2014 bodo zgodbe umeščene na Kamro, nato jih bomo
predstavljali javnosti.
Kot virtualni obisk štejemo tudi obiskovalce našega spletnega mesta ww.obrazisrcaslovenije.si,
15
kjer najdemo spletni biografski leksikon, ki zajema več kot 200 oseb. V letu 2013 so se vnašale
spremembe, oblikovanih je bilo nekaj novih gesel oz. popisov oseb.
Statistika:
Fizični obisk
Opac obisk
2012
Spletna stran
Biografski
leksikon
Kamra
skupaj
2013
85.258
10.603
88.937
13.519
15.201
14.535
7.640
2.594
4.535
8.310
123.237
127.895
4.3. Izposoja
Izposoja knjižničnega gradiva se še naprej povečuje. Pri beleženju izposoje se le ta razmejuje na:
izposojo na dom, izposojo v knjižnico1 ter uporabo gradiva2 v knjižnici; seštevek vseh številk nam
prikaže vsestransko uporabo gradiva.
Najbolj relevantna številka za primerjavo je izposoja gradiva na dom, ki se je v primerjavi z
lanskim letom v skupnem za 6 % povečala zmanjšala.
Preglednica: Izposoja gradiva po enotah
Kraj izposoje
Litija
Šmartno
Potujoča
Skupaj
na dom in
uporaba
skupaj
2011
na dom
uporaba
175.324
41.005
27.653
243.982
303.104
43.859
15.263
59.122
na dom
2012
uporaba
176.040
45.527
21.104
242.671
44.078
15.339
0
59.417
302.088
2013
na dom
179.188
49.807
29.172
258.167
uporaba
48.204
16.105
64.309
322.476
Uporaba gradiva v knjižnici je za knjižnico enako pomembna kot izposoja na dom; gradivo je
uporabnikom prav tako potrebno poiskati in selekcionirati. Uporabniki ga ne odnesejo domov,
uporabijo ga v knjižnici (prezenčna knjižnica, domoznanske zbirke, časopisna čitalnica, drugo).
Delo z uporabniki oz. z gradivom postaja zelo kompleksno: knjižničar vrednoti informacije in se
skupaj z uporabnikom odloča o primernosti zbranega gradiva in se skupaj z uporabnikom odloča
o uspešnosti najdenih informacij.
1
Za izposojo v knjižnico se šteje izposojena enota, ki jo uporabnik pogleda v knjižnici; za evidenco mora knjižnica
enoto računalniško izposoditi oz. napisati zadolžnico. Knjižnica Litija takšnega dela zaradi ekonomičnosti časa in
dela ne uporablja.
2
Uporaba gradiva v knjižnico: uporabnik si ga interno izposodi, pregleda oz. uporabi, vendar zanj ni narejene
računalniške izposoje oz. evidence. Na osnovi dvotedenskega natančnega monitoringa naredimo povprečno uporabo
gradiva za celo leto.
16
V poglavju izposoje je pomembno izpostaviti tudi obrat zbirke (gre za razmerje med izposojo in
velikostjo zaloge gradiva). Obraz zbirke je 3,3. Podatek o obratu nam posreduje pomembno
informacijo o primernosti zbirke.
Kljub temu, da se nam zdi, da je vsaka knjiga dragocena, je potrebno razmisliti o primernosti
zbirke ter izločati gradivo, ki se ne izposoja (to preverjamo s statistikami). Načelo skandinavskih
knjižnic je: 1 enota nabave, 1 enota odpisa.
4.4. Medknjižnična izposoja
Storitev medknjižnične izposoje je ena od osnovnih storitev knjižnice v skladu z uredbo in
poteka s posredovanjem izposoje gradiva iz druge knjižnice. Knjižnica si za svoje člane iz drugih
knjižnic izposoja gradivo, oz. drugim knjižnicam posreduje gradivo iz lastne zaloge.
Storitev je plačljiva, knjižnica poštne stroške zaračuna. Delno te stroške pokrijejo člani, do celote
pa knjižnica.
Med knjižnicami ljubljanske območne regije velja dogovor, da si medsebojno ne zaračunavamo
izposoj medknjižnične izposoje in s tem zmanjšujemo stroške.
V letu 2013 smo imeli 124 (lani 122) transakcij za naše člane (98 knjig ter 26 kopij dokumentov)
ter izposodili drugim knjižnicam 15 (lani 12) enot.
Medknjižnična izposoja ni visoka; sklepamo lahko, da imamo zadovoljivo knjižnično zbirko,
menimo tudi, da so člani pri naročanju postali dokaj racionalni, preudarni.
Knjižnica tudi poskrbi, da je gradivo celotne mreže Knjižnice Litija dostopno vsem uporabnikom
ne glede na to, v kateri enoti oz. kolekciji mreže se nahaja. S tem poskrbimo, da je temeljna
zaloga knjižnice enako dostopna vsem uporabnikom – medoddelčna izposoja. Te storitve
zagotavljamo brezplačno – gradivo zagotovimo v tisti enoti, kjer je uporabnik izrazil
povpraševanje.
4.5. Posredovanje informacij
Posredovanje informacij za uporabnike knjižnice poteka v vseh enotah; storitve informiranja
določa uredba o osnovnih storitvah knjižnice, nanašajo pa se predvsem na informacije o in iz
gradiva, bibliopedagoško delo oz. nudi informacije o uporabi javno dostopnih katalogov in
drugih informacijskih virov, ki so na voljo.
Opažamo, da uporabnikom vse bolj pomagamo na daljavo: uporaba telefona za poizvedbe o
gradivu, naročila in druge dogovore je zelo pogosta. Bolj kot samo posredovanje informacij je
pomembno njihovo vrednotenje in interpretacija; za uporabnika je ključno, da dobi pravo
informacijo in ne le kup podatkov.
Kraj
Litija
Šmartno
Skupaj 2013
Skupaj 2012
Skupaj 2011
Skupaj 2010
Skupaj 2009
uporabniki
3.485
2.238
5.723 (+ 4 %)
5485
4.845
4.747
5.433
št. informacij
4.233
2.637
6.870 (+ 4 %)
6598
6570
7.172
7.096
17
5. Izobraževanje
Izobraževanje je za splošno knjižnico izredno pomemben proces. Strokovni delavci imajo pravico
in dolžnost se strokovno izpopolnjevati in dopolnjevati svoje znanje z novostmi stroke in
splošnih znanj (informacijska tehnologija, delo z uporabniki, komuniciranje), uporabniki pa naj bi
bili za samostojno uporabo knjižnice čim bolje usposobljeni. Hkrati v knjižnici skrbimo za
vseživljenjsko učenje uporabnikov.
5.1. Izobraževanje uporabnikov
Z izobraževanjem uporabnikov želi splošna knjižnica omogočati čim bolj učinkovito uporabo
knjižničnega gradiva in storitev. Pričnemo že ob vpisu, ko novega člana seznanimo z možnostmi
za samostojno uporabo knjižnice in iskanja. Pri tem je pomoč usmerjena uporabnikom vseh
starosti, zato je potrebno oblikovati tudi posebne programe za ciljne publike.
Posebne oblike izobraževanja za uporabo knjižnice pri mladih so bibliopedagoške ure, ure
pravljic, igralne ure s knjigo, vrtci na obisku, tematske pedagoške ure, obiski razstav z
vodenjem in podobno (v poglavju prireditve za otroke).
Odraslim uporabnikom ponujamo individualno pomoč pri delu z računalniki - informacijsko
opismenjevanje: učenje s prostovoljcem iz Društva U3, prostovoljko knjižnice in zaposlenimi
knjižnice. Delo poteka individualno, potrebna je empatija in osebni pristop, zato je zadovoljstvo
uporabnikov veliko; nadejajo se novih vsebin in učenja.
5.2. Izobraževanje zaposlenih
Zaposleni so se v minulem letu udeleževali naslednjih izobraževanj:













udeležba na seminarjih republiške matične službe NUK in Ministrstva za kulturo,
udeležba na zborovanjih slovenskih knjižničarjev,
udeležba na tečajih COBISS (po potrebi),
dopolnitev znanja za svetovanje pri izbiri gradiva (vsi strokovni delavci),
udeleževanje na strokovnih srečanjih za delo z mladimi bralci (3 strokovne delavke),
obisk knjižnega sejma v Ljubljani (vsi strokovni delavci),
delovanje v strokovnem bibliotekarskem društvu in sekcijah (direktorica, strokovna delavka),
delovanje v Zvezi splošnih knjižnic Slovenije – šola za direktorje knjižnic (direktorica),
plačni sistem, uprava, poslovodenje (direktorica, računovodja);
spremembe v računovodskih programih (računovodja);
pridobivanje znanj iz strok, ki so povezane z delom knjižnice (uprava in strokovni delavci),
znanja za digitalizacijo gradiva (3 strokovni delavci);
strokovna ekskurzija z ogledom knjižnic.
Nova znanja pridobivamo načrtno (z vnaprejšnjim načrtovanjem: cobiss, licence, poslovodenje,
novosti itd.) oz. glede na izkazane potrebe in tudi zanimivo ponudbo iz okolja. Zaposleni
pridobivajo nova znanja za digitalizacijo gradiv, učenja na daljavo, popularizacije knjižničnih
vsebin, pristopi dela z uporabniki.
5.3. Točka za vseživljenjsko učenje
Knjižnica Litija je v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana povezana v mrežo točk (8 knjižnic)
za vseživljenjsko učenje, da bi informirala, svetovala, spodbujala pri samostojnem učenju in
vseživljenjski učni pomoči za vse odrasle.
18
Žal je bilo leto 2012 prelomno v smislu, da so pošla sredstva, s katerimi je MKL preko evropskih
sredstev spodbujala tovrstne aktivnosti.
Knjižnica je zaradi dobrih izkušenj nadaljevala s tovrstnim izobraževanjem, ki na prvi pogled
nima veliko skupnega z našo dejavnostjo, vendar ponujamo zelo raznovrstne vsebine in znanja.
Kontinuirano teče individualno učenje za samostojno uporabo računalnikov.
Drugi način učenja pa so delavnice in predavanja z različnimi vsebinami, ki jih brezplačno kot
prireditve, predavanja ponujamo obiskovalcev. Seznanili smo se s temami: permakultura,
ajurveda, motnje hranjenja, wikipedija, partnerski odnosi, tapkanje, vrtnarjenje.
6. Projekti
Knjižnica je tudi v letu 2013 pripravila več projektov; najpomembnejši za naše delovanje je
nakup gradiva, ki je potekal kot javni poziv. Drugih namenskih projektov za spodbujanje bralne
kulture oz. knjižnične dejavnosti, na katere bi se lahko odzvala knjižnica z omejenim finančnim
vložkom, žal ni bilo.
6.1. Projekti spodbujanja bralne kulture
Spodbujanje bralne kulture knjižnica izvaja kot temeljno dejavnost v okviru svoje javne službe;
gre vsakoletne časovno določene akcije, poleg tega pa tudi za edinstvene projekte, ki so vezani
na posebne trenutke (obletnice, priložnosti).
Temeljni projekti za spodbujanje bralne kulture pri predšolskih otrocih ostajajo cici-bralna
značka (izvrstno sodelovanje z litijskim in šmarskim vrtcem; knjižnica pripravi priporočilni
seznam za branje s starši ter zaključno lutkovno predstavo), osnovnošolska bralna značka
(povezovanje s šolskimi knjižnicami in osnovnimi šolami).
Knjižnica je v letu 2013 skupaj s sponzorji podarila bralne majice, za katere je unikatne
upodobitve prispeval ilustrator Gabrijel Vrhovec.
Zabeležili smo blizu 1.700 sodelujočih v vrtcih in šolah – pomembno dejstvo je, da so nas
donatorji prijetno presenetili in nam drugo leto pomagali izpeljati projekt nakupa T-majčk za
mlade bralce.
Projekt »Rastem s knjigo« je plod sodelovanja z Javno agencijo za knjigo oz. Ministrstvom za
kulturo (udeležencem podarijo knjigo). Cilj projekta je, da splošno knjižnico obiščejo vsi
sedmošolci ter dijaki prvih letnikov gimnazije in pri tem spoznajo njeno delovanje. Nekatere
knjižnice omogočimo tudi srečanje z avtorji – tudi Knjižnica Litija. V letu 2013/14 smo gostili 2
ustvarjalca: Igorja Juriča, ki je mlade seznanil s svojim medijskim delom, prevajanjem in
pisanjem, ter Ivanom Esenkom, ki se je srečal z mladimi iz Litije ter jim predstavil svoje zanimivo
delovanje v svetu narave in publiciranju. To so priložnosti, ko pokažemo živo in umetniško vez
med ustvarjalcem in knjižnico.
Projekt Poletavci – akcijo smo izpeljali drugo sezono. Spodbuja k poletnemu branju – vsaj 30
minut na dan, 30 poletnih dni. Pridružili smo se območni mreži knjižnic, koordinacija MKL, ter z
nagradami, spodbudnimi slogani in zaključno prireditvijo k sodelovanju pritegnili 42 otrok (12
več kot prvo leto).
Najmlajšim iz oddaljenih območij naših občin knjižnica omogoča stik s knjigami in pravljicami z
obliko dela Knjižničarka na obisku. V letu 2013 smo nadgradili število obiskov zaradi številnih
19
prošenj vrtcev in šol, ko jim knjižničarka predstavi tudi knjižne novosti, pripravi bibliopedagoško
(tematsko) uro in promovira knjižnično dejavnost.
Za odrasle bralce nadaljujemo projekt bralne značke za odrasle Srčni bralec – delno tudi zato,
ker se izvaja na področju, kjer se uporablja znamka Srce Slovenije. Za projekt pripravimo
zgibanko s priporočilnim seznamom in ga zaključimo v pomladnem obdobju – v mesecu knjige –
aprila z literarnim večerom.
6.2. Prostovoljno delo
Prostovoljno delo je pomembna kategorija dela, knjižnica ponuja možnost, da ljudje po svojih
močeh prispevajo k blaginji civilne družbe – tako na strani institucije, kjer se prostovoljstvo
odvija, kot pri prostovoljcih samih. Prostovoljci so lahko mladi (dijaki in študenti – možnost
izbirne vsebine pri formalnem šolanju), ki želijo spoznati knjižnico in njene delovne procese,
nezaposlene osebe, ki se želijo delovno socializirati, družiti, upokojenci oz. ljudje, ki želijo svoje
življenje, znanje in energijo usmeriti v dobrobit družbe.
V letu 2013 se je knjižnica znova pridružila vseslovenskemu projektu računalniškega
opismenjevanja starejših Simbioza. Brezplačno smo nudili prostor, opremo (8 računalniških
mest) in pomagali organizirati mrežo prostovoljcev – ker le-teh ni bilo dovolj, smo zaposleni v
knjižnici poskrbeli za izobraževanje starejših.
Prostovoljno svoje pedagoško in računalniško znanje dvakrat na mesec prispeva član U3 v točki
vseživljenjskega učenja.
Najpomembnejša za knjižnico pa je prostovoljka, ki je po izteku programa usposabljanja na
delovnem mestu v knjižnici opravila kar 635 ur prostovoljnega dela. Njena pomoč je izredno
dobrodošla v domoznanskem oddelku, pri organizaciji prireditev, pa tudi pri urejanju knjižnice in
osnovnih enostavnih postopkih obdelave gradiva (zavijanje, opremljanje, popisovanje).
6.3. Spletni biografski leksikon Obraz Srca Slovenije
Od leta 2011 se dopolnjuje spletni biografski leksikon s podatki o osebnostih, ki so pomembne
za naše območje. Projekt smo povezali z prepoznavno znamko Srce Slovenije, saj si želimo
možnosti širitve na celotno območje Srca Slovenije. V prvem letu je bilo v spletni leksikon
vključenih 130 osebnosti (večina najpomembnejših domoznanskih osebnosti, v letu 2012 smo se
približali številki 200, lani pa jo že presegli). Vnosi se nadaljujejo glede na odziv osebnosti, ki jih
povabimo k sodelovanju.
6.4.
Kamra (www.kamra.si)
Sodelovanje na portalu Kamra poteka od leta 2011 (priprave na zgodbo Valvazorjev trg v Litiji).
V letu 2012 smo zgodbo razširili in dosegli izjemen rezultat: zabeležili smo največje število
obiskovalcev 4.535 – je najbolj obiskana stran na Kamri.
Tudi leto 2013 je na Kamri za nas izjemno. S pomočjo sodelavke na javnih delih smo prispevali
še dve zgodbi: 140 let Narodne čitalnice v Šmartnem in Špinerbal, ples litijskih predilcev in se
znova približali najboljšim. Zgolj tri zgodbe naše knjižnice so po obiskanosti na 7. mestu v
slovenskem merilu. Znotraj osrednjeslovenske regije je naša zgodba Valvazorjev trg druga
najbolje obiskana, hkrati pa ostaja med najbogatejšimi – glede vsebovanosti multimedijskih
elementov (med 10 najboljših v Sloveniji).
20
Vzporedno se je lani pričelo zbirati in obdelovati gradivo za nove zgodbe, povezane s 100.
letnico 1. svetovne vojne. Ponosni smo na dober odziv informatorjev in sodelavcev.
7. Prireditve
7.1. Prireditve za otroke
Prireditvam za otroke velja največji poudarek pri našem delu. Zavedamo se, da je potrebno z
knjižno vzgojo pričeti že zelo zgodaj. Sodelovanje in povezovanje z vrtci v obeh občinah je dobro
in v obojestransko zadovoljstvo.
Številčno je najzajetnejša gotovo bralna značka za osnovnošolce in pa cici-bralna značka. Da bi
knjižnico otrokom čim bolj približali jim pripravljamo tematske ure ob njihovem obisku. Kadar
imajo v vrtcih želje oz. potrebe (težja organizacija prevoza v knjižnico), na obisk pride tudi
knjižničarka. To velja predvsem za oddaljene kraje – Dole, Hotič, Gabrovka, Polšnik in drugi.
Pri prireditvah za mladino in otroke skrbimo tudi za srečevanja z mladinskimi avtorji. Da bi se
mladi poistovetili s knjižnico, sodelujemo z vzgojnimi institucijami pri pripravi razstav oz.
okrasitvah naših prostorov z izdelki iz vrtcev in šol.
Poleg rednih pravljičnih urah skušamo nekajkrat otrokom pripraviti posebno pravljično srečanje
(zaigrane pravljice in lutkovne predstave). Sodelujemo z domačimi skupinami in seveda ogled
omogočamo brezplačno.
Pri prireditvah za osnovnošolce je bil poudarek na pripravi tematskih pedagoških ur. Le te so
povezane z dogodki, ki jih v knjižnici zasledimo (obletnice, srečevanja z avtorji, različnimi
razstavami itd.): glede na aktualnost časa, šolam ponudimo obiske in oglede, poleg tega pa se
moderira učna ura. Želimo še večje odzivnosti šol ob obisku naših pedagoških-tematskih ur. Žal
redki izkoristijo priložnost za obisk in pridobitev novih znanj.
7.2. Prireditve za odrasle
Prireditve za odrasle naj bi prvenstveno spodbujale bralno oz. splošno kulturo. Najprej smo
pozorni na srečevanja z domačimi avtorji, ki jih predstavljamo domači javnosti. Pri pripravi
prireditev knjižnica uspešno sodeluje z drugimi kulturnimi ustvarjalci (ljubiteljska društva in
zavodi, JSKD OI Litija, Glasbena šola Litija-Šmartno).
V obeh knjižnicah se mesečno zamenja umetniška razstava, pripravimo tudi literarno srečanje
(predstavitev knjige, avtorja).
Knjižnica je skrbi za obeleženje pomembnejših obletnic in dogodkov v svojem okolju (lastne
prireditve ali pomoč pri organizaciji in načrtovanju prireditev lokalne skupnosti: slovesnosti ob
dogodkih, pridobitvah, spominske slovesnosti). Pozorni smo na dosežke naših domačih
ustvarjalcev – literarne in druge umetniške; v knjižnicah najdejo ustvarjalci možnosti za
predstavitve, pri tem jim knjižnica ponuja potrebno podporo.
Prireditve knjižnice so javne in brezplačne, pri obogatitvah naših prireditev s spremljevalnim
programom (petjem, igranjem) pa je vse težje doseči brezplačno sodelovanje kulturnih
izvajalcev (Glasbena šola Litija-Šmartno sodeluje brezplačno), pa čeprav prihajajo iz vrst
ljubiteljske kulture domačih občin.
Odmevnejše prireditve v letu 2013:
-
Predstavitev knjige življenjepisov Ide Dolšek, Niti življenja; srečanje s Prešernovima
nagrajencema Jožetom in Darkom Vidicem; 2. Tačkov festival.
21
7.3. Prireditve za ljudi s posebnimi potrebami
Enkrat mesečno se izvede bralna urica v Domu Tisje, kjer se je v sodelovanju z delovnimi
terapevtkami oblikovala skupina varovancev, ki z zanimanjem prisluhnejo odlomkom izbranega
dela, ki ga predstavi višja knjižničarka ali bibliotekarka.
Sledi poljudna analiza prebranega, strnitev vtisov in primerjava z lastnimi doživetji. Varovanci so
aktivni poslušalci, med skupino in »bralko« se prepletajo medgeneracijske vezi, ki jih povezujejo
prebrane vsebine.
Ob tovrstnih srečanjih vedno znova občudujemo neizmerno moč knjige. Sodelavka knjižnice
večkrat letno pomaga pri pripravi kulturnega programa ob praznovanju rojstnih dni.
Sodelovanje lepo poteka tudi zaradi domske knjižnice, ki je hkrati izposojevališče potujoče
knjižnice Litija – in je prilagojeno potrebam stanovalcev.
Med prilagojene oblike dela sodijo tudi pedagoške ure za učence Enote s prilagojenim
programom. Vendar jih zaradi narave dela in priprav nanje prištevamo med pedagoške ure za
osnovnošolce.
Prireditve v knjižnicah ( Litija, Šmartno, potujoče) , letno poročilo 2013
Vseživljenjsko učenje
Število Odrasli
prireditev
Mladina
*Skupaj število ML OD
obiskovalcev-obiskov Litija
ML
OD
Šmartno
Točka za vseživljenjsko
učenje, tečaji
35
118
0
118
118
0
Skupaj
35
118
0
118
118
0
BZ za osnovnošolce
Pedagoške ure
Predšolska BZ
Ure pravljic Vače (potujoča)
0
19
3
12
25
31
20
68
1314
392
230
107
1339
423
250
175
1033
269
184
107
15
22
15
68
281
123
46
0
10
9
5
0
Ure pravljic Gabrovka
(potujoča)
Uganka meseca
Ure pravljic in igralne ure s
knjigo
Vrtec na obisku
Rastem s knjigo
Priložnostne
literarne
razstave
Skupaj
11
47
81
128
81
47
0
0
8
30
0
247
1270
403
1270
650
1031
217
0
141
239
186
0
106
58
3
20
130
27
2.350
1223
272
950
1353
299
3.300
476
214
600
52
19
1900
747
58
350
78
8
450
Razvijanje bralne kulture
164 2.945
6.242
9.196 4.203 2.279 2.030
666
Kulturne prireditve
predavanja - potopisi
predstavitve knjig, srečanja
z avtorji, lit
slikarske, fotografske
Približevanja
Tačkov festival
Skupaj
16
376
395
0
85
376
480
0
35
346
25
0
50
30
370
8
29
1809
285
2094
105
444
80
665
8
5
66
250
250
2925
0
590
1115
250
0
250
0
0
840 320
150 270
100
4040 540 1560 575
1365
22
Prireditve za ljudi s posebnimi potrebami
Št.
prireditev
Bralne urice – Dom Tisje
Odrasli Mladina
10
80
0
25
1
6
1
13
10
66
336
250
36
40
266
16
1024
0
0
0
10
0
6
16
*Skupaj število ML OD
obiskovalcev-obiskov Litija
80 0
ML
OD
Šmartno
0
80
141 0
0
36
40
216
16
449
195
250
0
0
50
0
575
Sodelovanja (uporaba
prostorov in storitev)
Univ. za tretje živ.obd.
Društvo LAZ
Objem
Center Srca Slovenije
Društvo invalidov
simbioza
Skupaj
SKUPAJ
Skupaj
311 4.662 6.423
Število
prireditev
Odrasli Mladina
336
250
36
50
266
22
1040
0
0
10
6
16
Litija
ML
OD
4.168 2.506
Skupaj število 9.174
obiskovalcev
14.385
Šmartno
ML
OD
2.255
2.156
5.211
8. Sodelovanje
Splošna knjižnica je institucija, ki ne more kvalitetno opravljati svojega poslanstva brez
intenzivnega sodelovanja z drugimi institucijami in posamezniki v okolju, v katerem deluje.
Sodelovanje oz. že kar sinergija se prepoznavno odraža v okolju. .
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno
Univerza je tudi po reorganizaciji, ko je postala samostojno društvo, ostala tesno povezana s
knjižnico. Le-ta univerzi že naprej zagotavlja osnovne pogoje za delovanje: ima sedež v Knjižnici
Litija, člani imajo brezplačno uporabo prostorov za izobraževanje in delo, opremo za vodenje
društva in tudi siceršnjo podporo delovanju (administracija, koordinacija, obveščanje).
Smiselno se knjižnica povezuje z univerzo tudi pri načrtovanju skupnih dogodkov in prireditev.
Javni zavod za kulturo Litija:
 Sodelovanje pri skupni prireditvi Približevanja, prireditev je postala zelo cenjena,
obe instituciji pa povezuje načrtovanje, stroški organizacije in promocije.
 Sodelovanje pri Tačkovem festivalu; spominsko srečanje ob 10-letnici rojstva, ki
ga je v letu 2011 pripravila knjižnica, je rodilo idejo, da bi se enkrat letno
povezovale kulturne (lutkovne!), vzgojne, kinološke in družabne aktivnosti v
spomin na talent Litijana Naceta Simončiča;
 Skupna prizadevanja za podporo Društvu univerza za tretje življenjsko obdobje
Litija in Šmartno (obe direktorici sta članici upravnega odbora in skušata univerzi
vsebinsko in materialno čim bolj pomagati);
 Sodelovanje na področju zbiranja, varovanja in predstavljanja kulturne dediščine;
 Medsebojno usklajevanje in dopolnjevanje pri širši kulturni ponudbi za občino
(pomoč pri pripravi scenarijev, izvedbi prireditev, založništvu).
Izobraževalni Center Geoss:
 Knjižnica in IC Geoss sta partnerski instituciji pri srednješolskem in visokošolskem
študiju; knjižnica zagotavlja gradivo in določene prakse za študente
(vzgojiteljicam).
23
Društva upokojencev obeh občin:
 Upokojenska društva imajo sicer zelo dobro razvito mrežo in sekcijo, vendar pa
se s povezovanjem s knjižnico njihove dejavnosti bogatijo (predvsem to velja za
kulturne sekcije, knjižnica pa pomaga tudi pri prostorskih kapacitetah);
 Posebno lepo poteka sodelovanje s skupino Šmarskih vezilj (v okviru DU
Šmartno) in litijske literarne sekcije pri DU Litija.
Vrtci obeh občin:
 Knjižnica je aktiven partner pri zgodnjem opismenjevanju otrok; strokovne
sodelavke so v neprekinjeni povezavi z vzgojiteljicami; sodelujemo pri cici bralni
(priporočilni seznami, gradivo oz. kolekcije za vrtce, nagrade: bralne majice).
Osnovne šole obeh občin in Gimnazija Litija:
 Projekti za širjenje bralne kulture (BZ, bibliopedagoške ure s poudarkom na
lokalni zgodovini in umetnosti),
 Skupni nastopi na prireditvah,
 Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja (Rastem s knjigo, prostovoljstvo
itd.)
Društvo LILA (Litijski likovni atelje):
 Pred ustanovitvijo Društva Lila je Knjižnica Litija spodbujala domače likovnike k
ustvarjanju in predstavitvi. Ko je LILA dobila svoje prostore v Šmartnem, je naše
sodelovanje postalo še intenzivnejše: imamo skupne projekte, obeleževanje
praznikov in predstavitve ustvarjalcev; sodelujemo pri natečajih in razpisih.
Javni zavod Bogenšperk:
- Odmevno sodelovanje minulega leta je bila organizacija srečanja s Prešernovima
nagrajencema Jožetom in Darkom Vidicem, ki smo ga pripravili na predvečer Prešernovega
rojstnega dne. Izpostavili smo izjemne dosežke obeh umetnikov iz Šmartnega pri Litiji.
Sodelujemo tudi z drugimi institucijami in gospodarskimi organizacijami: JSKD OI Litija, Dom
Tisje, Razvojni center Srca Slovenije, Mladinski center Litija, Društvo prijateljev mladine, Društvo
invalidov, sadjarsko in vinogradniško društvo, Društvo diabetikov in druge humanitarne
organizacije.
Na strokovnem področju poteka sodelovanje na lokalnem in nacionalnem nivoju.
Nacionalno je knjižnica vpeta predvsem v povezovanje z institucijami povezanimi z razvojem
knjižnične dejavnosti: IZUM, NUK, MKL, ZBDS, Združenjem splošnih knjižnic in drugi.
Knjižnica dobro sodeluje tudi s sosednjimi splošnimi knjižnicami – povezujejo nas podobni izzivi,
težave, predvsem pa primeri dobrih praks. Naše delo ciklično vrednotimo in si ponujamo pomoč
v različnih oblikah. Vedno nas veseli, kadar nas posamezniki ali skupine prepoznajo kot
aktivnega soustvarjalca kulture, pa tudi sami dajemo močne spodbude za takšno sodelovanje.
Lokalno se knjižnica povezuje s šolskimi knjižnicami (del njene mreže oz. skrbi za matičnost);
usklajujemo se za pripravo projektov bralne značke, obiskov knjižnice in promocijo knjižne
vzgoje.
24
9. Dejavnosti posameznih enot
9.1 Krajevna knjižnica Šmartno
Krajevna knjižnica v Šmartnem ima zelo dobre kazalnike uspeha vse od leta 2007, ko je dobila
prenovljene prostore v središču kraja: izposoja, obisk in nasploh uporaba knjižnice se še naprej
povečujejo.
Knjižnica je odprta vsak delovnik, 34 ur na teden. V prostorih krajevne knjižnice so uporabnikom
omogočene storitve: uporaba 6 računalnikov in interneta, izposoja vseh vrst gradiva, časopisna
čitalnica, udeležba na prireditvah za otroke in odrasle (galerijski oz. prireditveni prostor), za
uporabnike pripravljamo priporočilne sezname in razstave, izvajamo informacijsko ter
svetovalno službo, knjižnico obiskujejo ciljne skupine (predšolski otroci, učenci OŠ, upokojenci,
oskrbovanci Doma Tisje).
V knjižnici se pri izmenskem delu izmenjujejo 4 strokovni delavci (2 knjižničarja, 2 informatorki).
Enota ima določenega vodjo, ki skrbi za nemoteno in usklajeno delo in posreduje podatke v
osrednjo knjižnico oz. upravi. V krajevni knjižnici imamo tudi dve manjši skladišči za knjige, ki
razbremenjujeta osrednjo knjižnico.
Prostor je na voljo tudi lokalnim društvom in različnim srečevanjem in druženjem. Knjižnico
uporabljajo tudi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje; ciklično se izvajata dva tečaja, ročna
dela in keramika.
V letu 2013 je bila v jesenskem času prireditvena dejavnost knjižnice posvečena 10-letnici
obstoja Občine Šmartno pri Litiji. Uspeli smo povezati (in koordinirati) delo več društev in
zavodov in tako primerno z umetniškimi vsebinami zaznamovati utrip kraja. Knjižnica je sinonim
za kulturno središče kraja.
9.2 Kolekcijska potujoča knjižnica
Kolekcijska potujoča knjižnica v dogovoru z občinama in s krajevnimi skupnostmi deluje v
različnih krajih, knjižnica Litija pa pripravi kolekcije od 200 do 1000 enot (lahko tudi več) in jih
večkrat letno zamenja. Statistika kolekcijske potujoče knjižnice:
Izposojevališče
Dole
Gabrovka
Jevnica
Polšnik
Primskovo
Sava – šola
Sava – vrtec
Št. Poljane
Vače
Velika Kostrevnica
*Dom Tisje
Skupaj
Obisk
2012
427
2.408
923
898
281
239
488
647
1.482
772
Obisk
2013
566
1.548
849
1021
314
271
412
933
1.653
810
Izposoja
2012
1.404
8.042
2.186
1.560
714
406
877
1.938
2.118
1.819
Izposoja
2013
1.617
12.194
1.821
1999
552
639
683
1431
6.762
1.474
Člani
2012
73
114
59
47
25
18
31
22
106
30
Člani
2013
51
97
42
50
20
35
21
22
117
28
8.565
8.377
21.104
29.172
525
483
25
*Domu Tisje ne beležimo statistično obiska in izposoje, prav tako ne aktivnih članov.
Izposojevališča kolekcijske potujoče knjižnice so v prostorih osnovnih šol ali krajevnih skupnosti.
Izposoja poteka ročno, izjema sta Gabrovka in Vače.
Na Vačah so zelo dobri pogoji za delo: prostorsko, tehnično, zbirka je dovolj velika, knjižnica je
odprta 8 ur na teden (enkrat dopoldan in enkrat dopoldan).
Po dveh letih poskusov in prilagajanj, se je v letu 2013 izposoja bistveno povečala (odprtost
bomo razširili na dodaten dan v tednu). Po dogovoru s šolo knjižnica ne prispeva dodatnih
sredstev za stroške.
V Gabrovki je knjižnica odprta 3,5 ure, 3 x tedensko. Izposoja in obisk sta v tem izposojevališču
daleč najboljša. Čeprav je prostor majhen, je z entuzijazmom izposojevalke delo zelo pozitivno,
članom nenehno zagotavlja aktualno gradivo. Knjižnica je odprta tudi ob sobotah.
Knjižnica deluje v nekdanji zdr. ambulanti – šoli namenjamo manjši del sredstev za pokrivanje
stroškov. Z delom tega izposojevališča smo zelo zadovoljni.
Jevnica ima dolgo tradicijo v potujoči knjižnici; zaradi zmanjšanja interesa s strani staršev otrok
je naša sodelavka prenehala s knjigami obiskovati vrtec; izposoja se je bistveno zmanjšala.
Razloge za to iščemo tudi v postankih bibliobusa v sosednih Senožetih. Knjižnica deluje v
prostorih zadružnega doma (manj primerno, po strmih stopnicah v nadstropju) – prispevamo za
stroške ogrevanja in čiščenja.
Na Dolah je knjižnica v nekdanji osnovni šoli; materialni stroški so glede na obisk in izposojo
preveliki (KS nam prostore daje brezplačno v uporabo, vendar v celoti sami krijemo ogrevanje –
elektrika), zato iščemo drugačne rešitve (dogovori s šolo in občino).
Vsa druga izposojevališča (Velika Kostrevnica, Sava, Štangarske Poljane, Primskovo) delujejo v
podružničnih šolah, kjer posebnih prostorov nimamo na voljo, vendar pa z iznajdljivostjo
sodelavk-učiteljic (vzgojiteljic) in posluhom šol za našo dejavnost vztrajamo s potujočo knjižnico.
Izjema je Polšnik, kjer so v novi šoli knjižnici namenili manjšo in lepo opremljeno učilnico,
vendar pa to izposojevališče ni prav dobro zaživelo oz. ga lahko uporabljajo le otroci.
Poseben status ima izposojevališče v Domu Tisje (od leta 2011). Poimenovali smo ga Knjižnica
ob potoku. Pomagali smo urediti knjižnico, postavili gradivo, izposoja pa ga po potrebi zaposleni
v domu Tisje. Knjižnica pripravlja prilagojene oblike dela, srečevanj z uporabniki.
Od leta 2012 potekajo mesečne pravljične ure za izposojevališče Vače in Gabrovka; obisk je
dober (na Vačah povprečno 15 otrok/srečanje).
Delo izposojevalk koordinira vodja dislociranih enot, ki tudi pozna specifiko posameznih
področij, pripravlja kolekcije zanje, obdeluje statistiko in pomaga pri reševanju strokovnih in
organizacijskih težav.
10. Objave knjižnice
-
Mesečno pripravljamo napovednik prireditev za informiranje svojih uporabnikov. Na
takšen način skrbimo za obveščanje o svojih prireditvah in drugih dejavnostih, pomembnih
za knjižnico. Pošiljamo ga s klasično pošto, vse bolj pa tudi preko elektronske. Napovednik
je viden tudi na spletni strani knjižnice;
26
-
-
-
Na spletni strani knjižnice www.knjiznica-litija.si objavljamo informacije o svojem
delovanju, odprtosti, spremembah, prireditvah, novostih. Obisk spletne strani narašča.
Obvestila o našem delu pošiljamo tudi na druge lokalne portale.
O našem delu, dosežkih in posebnostih občasno pišemo v strokovni reviji Knjižničarske
novice.
Enkrat tedensko zbiramo novice in jih posredujemo na lokalno televizijo ATV Signal, na
ETV televizijo, za oba lokalna tiskana mesečnika pripravljamo mesečna poročila in najave o
našem delu. Pomembno je tudi poročanje oz. najavljanje dogodkov na Radiu Geoss –
Radio 1.
Knjižnica redno sodeluje v založniških projektih domačih avtorjev, ko nas ti pozovejo k
sodelovanju (nudimo jezikovne preglede, pomagamo pri iskanju virov, predstavitvi
publikacij in podobno).
11. Knjižnica v medijih
Uporabniki knjižničnih storitev so poleg najav dogodkov pozorni tudi na to, kaj se je v instituciji
zgodilo – torej poročil. Delovanje knjižnice redno spremlja lokalna televizijska postaja ATV Signal
(posreduje tudi posnetke prireditev v knjižnici in enkrat mesečno posname utrip dogajanj v
knjižnici: 5 minut za knjižnico), lokalni mesečnik Občan (rubrika), mesečnik Martinov glas,
radijska postaja Radio 1. Z ATV, Radio Geoss in ETV imamo sklenjene letne pogodbe o
medsebojnem sodelovanju.
Naše delo in napovedi dogodkov objavljajo še časopis Delo in Dnevnik, Radio Ognjišče, Zeleni
val, revija Svet in ljudje, ETV in drugi.
Večino prispevkov pripravimo znotraj knjižnice in jih kot PR služba sami tudi odpošljemo
medijem. Do objav prihaja seveda po presoji uredništev.
Skrbimo za pojavnost in ažurnost v svetovnem spletu oz. na družabnih omrežjih: domača stran
in profil FB.
Podoba knjižnice v medijih je pomembna. Uporabnikom skušamo približati čim več vsebin in jih
hkrati opozoriti na vse možnosti, ki jih knjižnica ponuja. Brez medijske dejavnosti knjižnica ne
more učinkovito promovirati svoje dejavnosti.
12. Zaključek
Letna poročila knjižnic pripovedujejo zgodbe v številkah in statističnih primerjavah, kaj zares
knjižnica pomeni v nekem okolju, pa najbolje povedo njeni uporabniki.
Seveda je slednje težje izmeriti in povzeti v besedah in številkah.
Leto 2013 je za naše delovanje pomenilo naznanilo večjih prilagajanj: na mestu bo razmišljati o
naši zavezi uporabnikom, ustanoviteljem ter financerjem. Včasih imamo občutek, da smo
soočeni z zahtevo: z manj naredite več!
Lojalnost in zavzetost zaposlenih seveda ne more odtehtati manj sredstev za nakup gradiva,
prav tako ne povišanja nekaterih stroškov za obratovanje. Tudi dobrih prireditev z zmanjšanim
fondom ne bomo mogli pričarati.
Se pa bomo soočali s svojo iznajdljivostjo v iskanju pristopov k uporabnikom.
Ponavljamo lanskoletne sprejete sklepe, ki so v skladu z našo vizijo:
27
Želimo, da je knjižnica prostor navdiha, učenja, srečevanj in druženj.
Ker poznamo svoje okolje in smo aktivno povezani s številnimi partnerji, smo
opazni duhovni gradnik lokalne skupnosti. Smo most med preteklostjo in
prihodnostjo in kot taki ključni za kulturno povezovanje generacij. Zaupanje
uporabnikov je naša obveza in navdih.
Litija, 27. februar 2013
Letno poročilo pripravila:
Andreja Štuhec, univ. dipl. nov.
direktorica Knjižnice Litija
28